V$¥llka 12 • leto xxxvm • cena 17 din Celle, 22. mama ism flOVI TEDNIK JE GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZOL CEUE, LAŠKO. IViOZIRJE, SLOVENSKE KONJICE, ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN 2ALEC Pomlad In poletni čas Včeraj smo iz zime prestopili v koledarsko pomlad. Ce- )rav vegetacija kasni, pa bo narava po vsej verjetnosti nado- cnadila zamujeno. Tudi s stabilizacijo kasnimo in zamujeno moramo nado- knaditi. Upajmo, da bo k temu pripomogel tudi poletni čas. saj bomo v nedeljo, 25. marca ob drugi uri zjutraj urne kazalce spet pomaknili za uro naprej. Letos sicer štiri dni prej kot lani, ampak brez takšnih muk in težav, ki smo jih imeli in si jih naredili larü, ko smo ob uvajanju poletnega časa spreminjali tudi delovnega. Letos ob premaknitvi umih kazalcev na poletni čas pač ne bi smeli doživljati pravih šokov. UM Sličice Iz žlvUeHa naßbolj ceUskega ed ¥$ећ Celßanow Dr. Ervin Mejak, nekdaj Maistrov, zdaj borec xa lepo mesto. Str. 11. Samo še osem M do Izleta Stotnija kmečkih žensk, ki ß Je bil žreb naklonjen, bo v Rovinj odpotovala prihodnji petek. Stran 6. JugoelowanskI ШМШ, konkreten korak k роџШпШ Izfonpmizkmeke ропшШе Koristna pobuda celjskega Razvojnega centra naj bi pri- nesla več deviz že v tej sezoni. Stran 9. V Callu za poClMMo skivnost Dolgoletne želje âtevilnih celjskih delavcev po po- čitniški skupnosti se bodo, kot liaie, letos uresničile. V prizadevanju za njeno ustanovitev so se vključili sindikati, ki žele tako zagotoviti čimširšemu krogu delavcev celovito in organizirano letovanje pod naj- bolj ugodnimi pogoji. Vse sindikalne organizacije so že prejele osnutek samoupravnega sporazuma o ustanovitvi celjske po- čitniške skupnosti, javna razprava pa bo zaključena 31. marca. Pripombe bodo obravnavali in uskladili do 10. aprila, tako da bi lahko sprejeli predlog spora- zuma do 25. aprila, torej še pravočasno, da bi že letos imeli delavci od ustanovitve skupnosti koristi. MBP Upočasniena modernizacila bolnišnice ogroža zdravje in živilenje Hudi ZakuÉewanle sretístew ne zađošCa za Izgradnja osrednlega oidekta Bolnišnico V Celju so pri- ćeli modernizirati leta 1977, a šele sedaj je osrednji ob- jekt pod streho. Resda je bi- la ob njem urejena vrsta od- delkov V stari bolnišnici, toda to je le gašenje požara. Rešili so lahko največje probleme, teh pa je ob upo- časnjeni izgradnji osrednje- ga objekta vse več. Nova vlaganja zahtevajo tudi spremembo v obolevnosti prebivalstva, zaradi kate- rth je potrebna nova oprema. O problemih modernizaci- je je celjski radio pred te- dnom dni pripravil oddajo v živo, v kateri so sodelovali predsednik sklada za moder- nizacijo Franc Ban, tajnik sklada Alojz Kolka, prim. dr. Franc Fazarinc in predsed- nik KPO Zdravstvenega centra Celje, Alojz Zuntar. Iz pogovora povzemamo to- kratno temo tedna. Razlog za počasno moder- nizacijo bolnišnice je skro- mno združevanje sredstev, poleg tega p« so z moderni- zacijo pričeli izredno pozno. Občine celjskega območja skupno z Mozirjem, Vele- njem in Sevnico so se prvič leta 1977 in ponovno leta 1980 z družbenim dogovo- rom opredelile, da bodo združevale po 0,9 odstotka iz bruto osebnih dohodkov, V letu 1984 združujejo le še 0,5 'odstotka 230 milijonov di- narjev združenih sredstev v enem letu pri sedanjih po- dražitvah oziroma inflaciji ter ob le 50 odstotni mini- malni amortizaciji, kakršno priznavajo Zdravstvenemu centru občinske zdravstvene skupnosti, nikakor ne zado- šča za normalno izgradnjo osrednjega objekta in za so- časno obnavljanje starih pro- storov in opreme. Družbeni dogovor poteče v letu 1985. Ce bi hoteli osrednji objekt dograditi do leta 1990, bi mo- r¿i združevati najmanj od 1 do 1,5 odstotka iz osebnih dohodkov. Celjska bolnišni- ca je namreč med redkimi, ki jih modernizirajo izključno z združevanjem sredstev in delno z bančnimi sredstvi. Kljub višji prispevni stopnji pa bo brez dvoma treba najti še druge vire. Občani Celja so na primer že odločili, da iz samoprispevka združujejo del za modernizacijo opre- me, tudi nekatere delovne organizacije in posamezniki so pokazali pripravljenost, da pomagajo zagotoviti ustrezno raven zdravljenja. Pospešena modernizacija bi preprečila vrsto grozečih za- pletov. (nadaljevanje na 5. strani >»Lahko rečemo, da upo- časnjena modernizacija ogroža zdravje in življenje občanov, ker nismo zmožni iti v korak z napredkom me- dicine. To pomeni kasnejše odkrivanje obolenj, težje zdravljenj in večjo umrlji- vost,« je povedal prim. dr. Franc Fazarinc, predsednik medicinske komisije sklada za modernizacijo bolniš- nice. Mini eieiftrarna v Zrečaii? Za zreško društvo Ljud- ske tehnike velja, da je eno •iajbolj delovnih na celj- skem območju. Letošnji i>bčni zbor društva je v {lavnem minil v znamenju vi)rašanja, ali bodo v Zre- ^ dočakali pričetek iz- gradnje male hidroelek- trarne. O tem projektu so resneje ačeli razmišljati že pred tre- ïii leti, ko so ustanovili tudi ÎTadbeni odbor. Ideja se je Porodila iz dejstva, da se v ^ko Dravinjo izliva veliko iotokov in da je ta pohorska 'oda že pred deseti jet j i neu- îudno gnala žage, kovačni- ^ in tudi mline. Toda prve ežave so se pojavile, ko je >ilo potrebno zbrati doku- mentacijo. Ta postopek je fajal kar leto in pol in konč- no je bilo znano, da naj bi t^a hidroelektrarna stala ^a Loški gori. Člani Ljudske tehnike so nakupili material za cevovod in se sami lotili izdelave turbine. Potem se je zataknilo. Pri denarju, kaj- p^. Predračuni so bili tako visoki, da jim Ljudska tehni- ka ne bi zmogla. Potrebovali bi namreč 8 milijonov dinar- jev, ki jih ne bi mogli zagoto- viti tudi s pomočjo delovnih organizacij v občini in zlasti v kraju. Toda Zrečani kljub vsemu niso vrgli puške v koruzo. Se vedno namreč upajo, da bo- do ta projekt uresničili. Zato so se povezali z elektrogo- spodarstvom - enoto Mari- bor, kjer se dogovarjajo, da bi to malo elektrarno vklju- čili v projekt »100 malih elektrarn v Sloveniji«. Ce bo še to padlo v vodo, bodo ra- zmišljali in iskali poti finan- ciranja še naprej. Vsaka kilo- vatna ura električne energije bi prav prišla, pravijo in če bi to elektriko vključili v omrežje, bi jo lahko ponudili kmetom in lastnikom kurjih farm, ki so v bližini predvi- dene lokacije, obrtnikom in še komu. Tu je še pomemb- no področje splošne ljudske obrambe, pa pomanjkanje električne energije. Morda bi se visoka naložba že kmalu bogato obrestovala. MATEJA PODJED Ce že nismo pokurili vsega papirja, ga v teh dneh pridno znašajo sku]^ naši osnovnošolci, ki si bodo s tem vsaj za nekaj dinarjev pocenili končni izlet. Nas pa rešili nadloge. Foto: EDI MASNEC 2. STRAN - NOVI TEDNIK 22. IWAREC 1984 O batki, ki danes res ni lalika Ali ^ bilo lahko delovati med l^dmi v delovni orga- nizaciji Kors, kjer so se sre- čevali s številnimi proble- mi na ekonomskem področ- ju, ob obilici dela, nizkih osebnih dohodkih in za- ostrenih medsebojnih odno- sih? Je bilo lahko v Prevoz- ništvu Donat, kjer lahko dvig cen pogonskih goriv ob omejevanju cen storitev v hipu pobere dohodek? Ali med kmeti, kjer so različne odkupne cene živine po- vzročale 60-odstotni odliv mimo družbeno organizira- ne proizvodnje in krhanje kooperantskih odnosov? Ali je bilo lahko delovati tam, kjer so administrativ- ne rešitve omejevanj po- vzročale številna vprašanja ljudi, ki so zahtevali odgo- vore? S takšnimi in podobnimi vprašanji je Anica Halužan, predsednica občinske orga- nizacije Zveze komunistov Sma^e pri Jelšah izzvala vsebinsko pestro razpravo na progr^ski seji te druž- benopolitične organizacije, ki je bila preteklo sredo v Šmarju. Komunistom resnično ni bilo lahko delovati v času, ko so bila največja prizadevanja usmerjena v zagotavljanje nemotene proizvodnje in v večje vključevanje šmarske- ga gospodarstva v medna- rodno delitev dela. Ob kritič- nih ocenah, tistih na račun subjektivnih napak, pa so šmarski komunisti svoje de- lo v preteklem enoletnem obdobju pozitivno ocenili. Morda je najbolj spodbudna ocena, ki jo je na seji izrekla (sedaj že bivša) predsednica občinske organizacije ZKS Šmarje pri Jelšah: »Jemljem si pravico, da ocenim, da smo uspeli delovnemu člo- veku in občanu osvetliti in razložiti najosnovnejše vzro- ke zapletenega gospodarske- ga položaja v katerem smo se znašli in ga znali pritegniti k nalogam, ki smo si jih kot izhod zadali v načrtu gospo- darske stabilizacije...« Razpravljalci so opozorili na številne probleme in dile- me današnje zapletene stvar- nosti. Srečali smo se s pro- blemom naložbe v Steklarni Boris Kidrič Rogaška Slati- na, ki je nastal s spremembo zakonskih predpisov, s teža- vami tekstilcev pri nabavlja- nju reprodukcijskih materia- lov v Metkini temeljni orga- nizaciji v Kozjem, s trdimi pogoji izvoznika, ki mu osta- ja premalo deviz za uspešno uresničitev planskih izvoz- nih nalog, v tem primeru de- lovne organizacije Kors iz Rogaške Slatine. Devizna politika se je še večkrat znaš- la na nakovalu kritike šmar- skih razpravljalcev-komuni- stov na programski seji. Zal so ti vse preveč ostajali v ok- virih ocen stanja in razmer oziroma razlogov za proble- me. Veliko je namreč v naši družbi takšnih napak, ki jim lahko mime duše prilepimo etiketo subjektivnosti. MARJELA AGRE2 Delegati so na program- ski seji občinske oi^aniza- cije ZKS Šmarje pri Jelšah izvolili novega predsed- nika. Te naloge so zaupali Jožetu Božičku iz Kozjega. Taborniki se sicer raje družijo v naravi, a občasno je potrebno sesti tudi v delegatske klopi Vriine tabornikov pogrešamo tudi na drugili podroćjiii Taborniško organizacijo bo potrebno še bolj utrditi, članstvo še razširiti in vzgo- jiti večje število kadrov. Tako so sklenili tabomiki- delegati, ki so se v soboto zbrali na vzorno pripravlje- ni republiški programsko volilni konferenci Zveze ta- bornikov Slovenije v Celju. Le tako bo zveza taborni- kov obdržala polet, pro- gramsko svežino in privlač- nost, ter s tem omogočila koristno preživljanje pro- stega časa Čimvc^jemu šte- vilu mladih. Taborniška organizacija, ki je predvsem organizacija mladih, se je od zadnje volil- ne koniference pred dvema letoma dobro prilagajala go- spodarskim razmeram, läi- ko celo trdimo, da zaostren gospodarski položaj še krepi njeno vlogo. Marljivost, de- lavnost, skromnost in moral- na vzgoja, vrline značilne za tabornike, prihajajo danes najbolj do izraza, takšna vzgoja pa predstavlja korist- no dopolnilo celotni pedago- giki. Prav zaradi tega bodo taborniki s svojim progra- mom v naslednjih dveh letih posegli še na nova podro<¡^a, predvsem tista, ki pomenijo izziv mlademu človeku in mu hkrati odpirajo nove raz- sežnosti spoznavanja in preizkušanja samega sebe. Sem sodi tudi ohranjanje te- meljnih vrednot socialistič- ne revolucije, na kar sicer ta- borniki tudi v dosedanjem delu niso nikoli pozabili. »Naše članstvo še poveču- je. Predvsem zato, ker otro- ci s svojimi starši ne morejo več tako pogosto potovati, tudi počitnice niso več vsa- komur dostopne. Zato star- ši, pc^bno poleti, ter ob vi- kendih prepuščajo otroke naši organizaciji, kjer otro- ci 24 ur na dan živijo ob or- ganiziranem delu,« je dejal Jože Lipnik, član predsed- stva celjske občinske tabor- niške zveze. V minulem obdobju so končno dosegli, da imamo danes taborniške organizaci- je povsod po Sloveniji, zado- voljni pa bodo lahko šele ta- krat, ko bodo v vseh taborni- ških enotah delali tako, kot so zapisali v svojih progra- mih. Pri tem je pomembna tudi vzgoja, zato bodo že le- tos pričeli z obnovo republi- škega taborniškega centra za izobraževanje kadrov v Bo- hinjù. Za predsednika republi- ške konference Zveze tabor- nikov Slovenije so ponovno izvolili Roberta Bobica, se- kretar organizacije pa bo Ivo Stajdohar. V Celju so se tudi dogovorili, da bo Zlet tabor- nikov, ena najpomembnej- ših in obširnih akcij, ki jo prirejajo vsaka štiri leta, v za- četku julija v Mariboru. RADO PANTELIC Foto: EDI MASNEC Oddeiek pedagoške akademile le še vedno pod vprašaiem Republiška izobraževal- na skupnost letos ni razpi- sala vpisa na dislocirani od- delek pedagoške akademije v Celju. V Celju in v regiji pa se zavzemajo za ta odde- lek. Opravljeno je bilo že nekaj razgovor med Celjani in predstavniki posebne izobraževalne skupnosti za pedagoško usmeritev ter re- publiške izobraževalne skupnosti. Ali oddelek bo ali ne, bo znano na eni pri- hodnjih sej odbora za mrežo šol, usmerjanje in štipendi- ranje pri tej posebni izobra- ževalni skupnosti. Letos so v Sloveniji ukinili dislocirane oddelke obeh pe- dagoških akademij. Ostal je le oddelek v Kopru. Ugotav- ljajo namreč, da zadnja leta vse več diplomantov peda- goških akademij ostaja brez zaposlitve, stroški študija izven matičnih šol so tudi višji. To za celjski oddelek v celoti ne drži, saj so po teh kadrih v regiji še vedno po- trebe. V naslednjih desetih letih računajo, da bo šlo v pokoj okoli 220 učiteljev, stroške za oddelek pa delno pokrivajo občinske izobraže- valne skupnosti v regiji. Argument, ki govori v prid ohranitvi tega oddelka vsaj še naslednjih nekaj let je tu- di, da število otrok narašča zlasti v občinah Celje in Ve- lenje; kjer so še vedno močni migracijski tokovi. Večje potrebe po učiteljih bomo imeli verjetno tudi ta- krat, ko bo študij na pedago- ški akademiji dvostopenjski, saj je pričakovati, da bo veči- na, zlasti mlajših učiteljev, nadaljevala študij redno ali ob delu. To bo lažje, če bo oddelek v Celju. Tudi strokovno je oddelek v Celju dokaj kvaliteten, kar potijuje sorazmerno veliko število diplomantov. Tudi predavatelji večinoma priha- jajo z matične šole, vendar so tudi ostali usposobljeni za predavanje na visokih šolah. Tudi če letos oddelek v Ce- lju še ostane je pričakovati, da ga bodo ukinili. Kajti z zmogljivostmi v Ljubljani in Mariboru, kjer so letos pove- čali vpis za 15 mest, bo mož- no pokriti potrebe po teh ka- drih v vsej republiki. Verjet- no pa bi bilo dobro, če bi uresničili idejo, da bi v dose- danjih dislociranih oddelkih uvedli permanentno izobra- ževanje učiteljev, kajti take- ga načina dela in usposablja- nja še vedno primanjkuje. VIOLETA V. EINSPIELER KurirCkova tortilca v koiUlški oMIni Na svojo tradicionalno pot mladosti je že kreni- la Kurirčkova torbica, ki jo nestrpno pričakujejo tudi učenci v konjiški občini. Posebej slovesno bo 3. aprila ob 10. uri do- poldne, ko bodo vitanjski učenci prejeli v varstvo torbico od svojih slove- njegraških vrstnikov. Na- to bodo učenci konjiške občine skrbno varovali Kurirčkovo torbico do 9. aprila, ko jo bodo pionirji šole Veljko Vlahovič s Stranic ob 10. uri predali celjskim pionirjem. Na pohodu po občini bodo na vseh osnovnih šolah in pri spomenikih NOB slovesnosti in pone- kod tudi pogovori učen- cev z udeleženci narodno- osvobodilnega boja. No- silci kurirčkove torbice pa bodo tisti učenci, ki so najbolj aktivni in priza- devni pri izvenšolskih de- javnostih. MP №rinc in Zemilarič v Titovem Velenju SOZD Gorenje, ki ima v Sloveniji kar 55 odstotkov vseh izgub, je obiskal pred- sednik slovenskih komuni- stov Andrej Marine. Po ogledu proizvodnje se je srečal z najodgovornejšimi delavci SOZD Gorenje. Vsi so bili zadovoljni, kar je v zadnjem času, zlaisti pa v letošnjih mesecih storilo za boljši položaj Gorenja zača- sno vodstvo, vendar so med delavci odmevale sveže misli »kako ob tem tempu naprej« in kaj storiti. Gre za to, da so delavci Go- renja ob pomoči ostalih de- lavcev iz Titovega Velenja pripravljeni pomagati in de- lati celo ob sobotah ali nede- ljah, vprašujejo pa se, do kdaj bo to trajalo. Vsi si želi- jo jasno pot v prihodnost. O tej poti pa bodo odločali sa- mi tudi na referendumu o združitvni v sozd, ki bo 29. marca. Kako odpraviti izgubo? Variant je več - od republi- škega sklada rezerv do rç. produkcijske verige in česa. Po srečanju v Gorenju sç je Andrej Marine s sodelavci ustavil še v Modnem salonu, popoldne pa ob sodelovanju predsednika Izvršnega sveta Republike Slovenije Janeza Zemljariča: prisostoval гаг- širjeni seji občinske organi- zacije zveze komunistov Ve- lenje. V razpravi so se vedno znova vračali h Gorenju, kjer je prav zdaj v obdelavi sana- cijski načrt. Sicer pa so re- zultati v Gorenju spodbudni, kajti letos so januarja in fe- bruarja povečali v primerja- vi z lanskim letom proizvod- njo kar za 43 odstotkov, končno pa so dobili tu¿ zvezni »da« za povezavo ter se tako uvrstili med 13 jugo- slovanskih gospodarskih ce- lot, ki so si pridobile pravico razdeljevanja deviz zunaj splošnih združenj. TV Ceilska SZDL med ljudmi Celjska Socialistična zve- za uveljavlja nove oblike dela. Osnova in cilj sta predvsem neposreden stik z ljudmi v ^ihovih življenj- skih okoljih, soočanje z nji- hovimi problemi in interesi ter iskanje skupnih poti za njihovo razreševanje in za- dovoljevanje. Za stalen stik s krajevnimi organizacijami SZDL so za- dolženi vsi člani predsed- stva, prejšnji teden pa so se pričeli pogovori s krajani. •Do desetega aprila se bodo zvrstili v vseh petindvajsetih krajevnih skupnostih. Priče- njajo se tudi sekcijske raz- prave v kmetijstvu, prejšnji teden pa sta bila delovna raz- govora: o uresničevanju ka- drovske politike v občini in o stanovanjski politiki. Po- dobne delovne razgovore bo- do pripravili še za druga po- dročja, so pa nadaljevanje seminarja za aktiviste Socia- listične zveze, ki je bil na Do- brni. Na njih skušajo celovi- to predstaviti določeno po- dročje in znotraj njega nalo- ge krajevnih organizacij, sekcij ali koordinacijskih od- borov. Na razgovor o uresničeva- nju kadrovske politike v ob- čini Celje so povabili vse predsednike koordinacij- skih odborov za kadrovska vprašanja in volitve pri kra- jevnih konferencah. Zal jih je kljub številnim vpraša- njem, ki so prisotna pri nji- hovem delu, prišlo le deset. Pogovor se je ognil preveliki splošnosti in bolj posegal v podrobnosti pomembnega dela v koordinacijskih odbo- rih. Sklenili so, da bodo pri- pravili vzorec metodologije dela zanje, vse krajevne kon- ference pa bodo dobile tudi spiske delavcev s posebnimi pooblastili, ki živijo na njiho- vem območju. Prav tako potreben je bü tudi pogovor o stanovanjski politüd. Z njo se namreč uk- varjajo v krajevnih skupno- stih le hišni sveti in kurilni odbori, uhaja pa iz rok Socia- listične zveze. Ker večino od- ločitev sprejemajo v hišnih svetih ali kurilnih odborih in ne na zborih stanovalcev, ljudje preslabo poznajo širo- ko problematiko na tem po- dročju, prihaja pa tudi do ve- likih razkorakov pri samo- upravnem odločanju. Delov- ni pogovor je aktivistom So- cialistične zveze omogočil, da bolje spoznajo problema- tiko, o kateri bodo sklicali zbore krajanov. Le tako bo mogoče doseči večjo kako- vost odločanja. Apr^ bodo sklicali še občinsko konfe- renco, ki bo na osnovi podat- kov in razprav lahko sprejela smernice za nadaljne delo na občutljivem področju stano- vanjske politike. MILENA B. POKLIC Več glav več vé Seße sktšfiičin SÊS ¥ Slow. Konllcah v delegatskih klopeh v konjiški občini je te dni ži- vahno. Vrstijo se seje skup- ščin samoupravnih inter- esnih skupnosti. Na vseh bodo, ali pa so že, najprej pregledali predloge zaklju- čnih računov za lani in obravnavali program dela in finančni načrt za letos. Izvedli pa bodo tudi volitve funkcionarjev skupščin. Delegati občinske razisko- valne skupnosti se bodo se- stali v ponedeljek in med drugim obravnavali tudi pe- ster program dela. Nadalje- vali bodo z začetim delom in raziskavami iz minulega leta. V program dela pa so uvrstili tiste naloge, ki so pomemb; ne za družbeni in ekonomski raz-zoj občine. Ena takih na- log je izdelava študije za ure- ditev paše za živino na Po- horju, izdelava katastra če- beljih pašnih območij, po- snetek obole-j ščitne žleze v občini, študija o možnostih gojitve sladkovodnih rib na območju občine, itd. Na podlagi razpisa za letos pa so v program raziskova- lne skupnosti uvrščene še nekatere nove naloge. Med zanimive in koristne sodi globinska raziskava kaptaž- ne vrtine v Zrečah. Nosilec te naloge je zreški Unior. Projekt bo veljal 17 milijo- nov din^ev. Med pomemb- ne projekte raziskovalne skupnosti sodi tudi kemij- sko in biološko čiščenje in- dustrijskih in komunćdnih odpacinih vod. Nosilec te na- loge, ki je ovrednotena na 2 тШјопа in pol, je konjiški Konus. MATEJA PODJEP IWAREC 1884 NOT TEDNIK - STRAN 3 se bodo Celjani še dolgo kopali v čebrih? ffrenowUeno iawno kopallSùe w СвЦи pa že Ove leti čaka, kdo se ga bo usmilit staro znano javno kopališče v sre- dišču mesta Celja so zaradi nehigien- skih razmer zaprli. Ko so pred deseti- mi leti zgradili Dom upokojencev, so novo javno kopališče priključili k domu. Vsi stroški javnega kopališča, kamor 50 še naprej zahajali Celjani, predvsem i2 starega mestnega jedra, kjer še da- nes ni povsod kopalnic, so obremenje- vali Dom upokojencev in že takrat je večkrat prišlo do razgovorov, kdo je sploh dolžan skrbeti za to dejavnost. Kajti, izkazalo se je, da javno kopališče ni donosno, če pa bi kopalcem ponudi- li ekonomsko ceno, bi bila le-ta previ- soka. Dogovarjanja so potekala tako dol- go, da je medtem koplišče zastarelo, ker ga ni nihče obnavljal in končno ga je občinska inšpekcija leta 1980 zaprla, ker ni več odgovarjalo higienskLn standardom. Občinska skupnost so- cialnega skrbstva je zbrala za obnovo potrebna sredstva, skupščina občine Celje pa je tudi prispevala 90.000 di- narjev. Z otvoritvijo nove domske enote pred dvemi leti je bilo javno kopališče ponovTio usposobljeno. Kljub temu pa se od takrat ni v njem okopal še noben Celjan. Na večkratne intervencije uprave Doma upokojencev, kdo bo to dejav- nost dokončno prevzel, je komite za družbene dejavnosti pri občinski skupščini zadolžil občinsko komunal- no cestno skupnost naj pripravi pred- log za pokrivanje razlike med ekonom- sko ceno kopanja in ceno, ki bi jo pla- čal porabnik. Medtem je namreč po- stalo vsem jasno, da je to dejavnost posebnega družbenega pomena, ko- munalna cestna skupnost pa naj bi sprejela oktobra lani na svoji skupšči- ni odlok in s tem v zvezi tudi vse ob- veznosti. O sklepih skupščine naj bi obvestili komite za družbeno dejav- nost in tudi upravo Doma upokojen- cev. Vse do zdaj se to še ni zgodilo. V Domu s-o bili pnpravljeni tudi posku- sno obratovati pol leta ter so približno izračunali ekonomsko ceno kopanja. To naj bi veljalo lani 70, letos že 100 dinarjev. V kopališču bi morala biti zaposlena dva delavca, tistih pa, ki bi se radi okopali, pa najmanj 28 na dan. Letos, ko so kopalci že čisto obupali in se hodijo umivat drugéim, resnično ni veliko povpraševanja po kopanju. Ljudje so se sprijaznili z mislijo, da javnega kopališča v Celju več ne Naj tako malodušje podpiramo in bi- jemo plat zvona za javno čistočo, ki je v vsakem mestu potrebna? Še vedno je v Celju dovolj ljudi, ki nimajo last- nih kopalnic, zato so se prisiljeni umi- vati kakor vejo in znajo. Ce ima javno kopališče status posebnega družbene- ga pomena, potem naj se ta tudi izpol- njuje. Na potezi je torej občinska ko- munalna cestna skupnost, ki je odgo- vorna, da to čmo piko Celjanov izbriše. ZDENKA STOPAH Eiicrol bo gradil v BIH z izgradnjo obratov v Šoštanju in Lučah bodo v de- lovni organizaciji Elkroj iz Nazarja v glavnem izčrpali rezerve delovne sile v svoji občini, zato se bodo morali v nadaljnjem razvoju opreti predvsem na b^adnjo proiz- vodnih obratov drugod po Jugoslaviji. Že letos bodo pričeli graditi novo proizvodno halo v Odžaku, mestu na nerazvitem področju Bosne in Hercegovine. S svojim razvojnim načrtom, ki so ga podprli tudi na zadnji seji občinskega izvršnega sveta v Moziriu, v Elkroju sledijo republiškim načrtom, po katerih naj bi s svojim znanjem in sredstvi pomagali pri hitrejšem napredku ne- katerih nerazvitih območij v Jugoslaviji. V Odžaku, mestu s 30 tisoč prebivalci, kjer je veliko število nezaposlenih, bodo že v naslednjem letu izdelali 150 tisoč hlač, v nekaj letih pa naj bi se proizvodnja povečala na 450 tisoč moških hlač. Na odločitev o gradnji je vplivalo tudi dejstvo, da je v Odžaku srednja tekstilrla šola. V obratu bi bilo zaposlenih 235 delavcev, ves projekt pa bo veljal 360 milijonov dinarjev. Večino sredstev za to naložbo bi dobili iz obeh republiških skladov za nerazvite, ostali denar pa bi zagotovili z lastno udeležbo in s sredstvi občine Odžak, s posojili Privredne banke iz Sarajeva. Ju- goslovanske investicijske banke ter s komercialnimi kre- diti. Odplačilni pogoji in obrestna mera so za vsa posojila, razen komercialnih, zelo ugodni. Obrat v Odžaku bi bila temeljna organizacija Elkroja. R. PANTELIC CoilskI kfNmiiiistl Imalo Se neizkoriščene itioZiiosti za delo Celjski komunisti so v minulem letu reševali vrsto na- log, še zlasti na področju uresničevanja gospodarske sta- bilizacije. Uspehi, ki so jih v občini dosegli na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti kažejo, da je poli- tično razpoloženje kljub številnim težavam zadovoljivo in da delovni ljudje in občani podpirajo politiko Zveze ko- munistov. To so potrdile tudi volilne konference osnovnih organizacij in včerajšnja letna občinska konferenca Zveze komunistov. Uspehi pa bi bili še večji, če bi komunisti z večjo odgovor- nostjo in ustvarjalnostjo delovali v vseh družbenopolitičnih organizacijah, družbenih organizacijah, društvih in samo- upravnih inštitucijah. Veliko neizkoriščenega je še pri delo- vanju delegatskega sistema, saj je le nekaj delovnih organi- zacij, kjer so se komunisti skupno z drugimi družbenoj^li- tičnimi organizacijami pričeli zanimati za delo delegacij in jim nudili strokovno pomoč ter pomagali oblikovati stališča. Glede na to, da je v občini 317 osnovrdh organizacij s skoraj 6000 člani, so možnosti za večje družbenopolitično in idejno delo še v veliki meri neizkoriščene. MBP Odllkovania v Laškem Danes bo v Laškem slavnostna podelitev desetih držav- nih odlikovanj posameznikom, ki jih je po predlogu kra- jevne skupnosti Laško, krajevne konference SZDL ter de- lovnih organizacij, odlikovalo predsedstvo SFRJ. Slav- nostna vročitev bo v pivovarni Laško ob 18. uri. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo bo prejel Jože Ohman. Red zaslug s srebrnim vencem bodo dobili Eleonora Gro- sar, Martin Jakopič, Jože Krašovec, Jože Sadar, Adolf бапс ter Franc Šibane. Medaljo zaslug za narod pa bodo dobili Vera Homšek s skupščine občine Laško, Albert Sipek iz Prevzgojnega doma Radeče ter Tone Tumšek iz Pivovarne Laško. WE Jutri programsko volilna konferenca ZK v Laškem »Na vseh sejah osnovnih organizacij zveze komunistov v ^i občini je bila udeležba dobra in razprave kritične. Člani so opozarjali na slabosti v svojih vrstah, imeli so pripombe tudi na delo občinske konference in centralnega komiteja«. Tako ocenjuje priprave na programsko volilno konfe- renco občinske organizacije ZKS Laško, sekretar komiteja Andrej Mavri. Vse ocene, pripombe in stališča bodo razgr- nili na jutrišnji konferenci. Obseženi dnevni red zajema običajne teme od poročila o uresničevanju programske Usmeritve občinske organizacije ZKS do poročil komisij in nazadnje programa za delo v prihodnjem obdobju. Tudi v prihodnje ostaja osnovna programska usmeritev v občini prizadevanje za stabilno gospodarjenje, razvoj sa- nioupravnih družtHenih odnosov, prizadevanja za večjo pro- duktivnost in krepitev vloge zveze komunistov. WE Reorganizacija SIS bo težek zalogal . v občini Laško so vsi načelno za reorganizacijo skupnih •n strokovnih služb SIS v občini. Sedaj, ko je akcija že tako daleč, da so znana že imena, se je zataknilo. Ugotovili so namreč, da bi za bolj učinkovito in bolj kakovostno delo Potrebovali še 5 strokovnih delavcev, po drugi strani pa da iiïiajo kar 15 ljudi, ki bi jih brez vsake škode lahko preme- stili na drugo delovno mesto, recimo v proizvodnjo. Gre Predvsem za administrativni - pisarniški kader. KaJco bo ^cija potekala v naprej in kakšni bodo rezultati, bo pokazal ^as. O teh vprašanjih pa so razpravljali na torkovi seji pred- sedstva občinske konference SZDL. O tem bo govora tudi J^ jutrišnji programski konferenci občinske organizacije 2KS Laško. WE Spremembe plana In volitve Osrednja tema jutriš- njega zasedanja vseh treh zborov skupščine občine Mozirje bo razprava o osnutku sprememb sred- njeročnega plana občine. 2e sedaj je jasno, da ne bo sprememb v kmetijstvu in gozdarstvu, medtem ko bo v industriji načrto- vano rast še potrebno us- kladiti, predvsem pri izvozu in fizičnem obsegu proizvodnje. Spremembe bodo potrebne tudi pri komunalnem in stano- vanjskem gospodarstvu, zaradi predvidene izgrad- nje turistične vasi pa bo- do uskladiU tudi načrte turističnega razvoja. Na skupščini bodo voli- li tudi predsednika in se- kretarja skupščine ter predsednike in namestni- ke zborov občinske skup- ščine. Po predlog ob- činske in temeljnïïi kan- didacijskih konferenc na najodgovornejših družbe- nih funkcijah v občini ne bo sprememb. RP Za bolišo televizijsko sliko bo potrebno seči globje v žep KralanI ZldaiÊoga mosta bodo grtspewatt w denarlu In delu za postawltew IV gntwomlka In gradnio telefonskega omrežla Krajani Zidanega mosta bodo končno dobili televi- zijski pretvornik, ki jim bo omogočil boljši sprejem pr- vega programa ljubljanske televizije in ostalih progra- mov, ki jih sprejemamo na našem območju. Več let trajajoči razgovori med krajevno skupnostjo in našo osrednjo televizijsko hišo so končno pripeljali do pogodbe, po kateri bodo do- bili pretvornik na Plešu nad Majlandom. Vse to ni poceni. RTV bo krila stroške za stolp in nje- govo postavitev, krajani pa bodo z lastnimi prispevki ter iz sredstev 3, občinskega sa- moprispevka financirali elektropriključek in oddajni- ško hišico. Trenutno v Zidanem mo- stu poteka akcija za zbiranje prispevka med vsemi televi- zijskimi naročniki v kraju. Vsak na] bi dal 6.000 dinar- jev v enicratnem znesku ali v treh obrokih. Tisti, ki tega deleža ne bodo zmogli, bodo plačali, kolikor pač lahko. Vsak se bo tudi obvezal, da bo opravil določeno število prostovoljnih delovnih ur za gradnjo oddajniške hišice. To pa ni vse. Večne proble- me imajo tudi okoli telefoni- je. Akcija je zastala zaradi pomankanja kablov in tudi drugih težav, ki jih ima РТГ Trbovlje okoli razširjene re- produkcije. Kljub temu ka- že, da bodo konec leta lahko pričeli z gradnjo telefonske- ga omrežja. Vsak bodoči lastnik telefo- na, je že vplačal 6.000 dinar- jev kot prispevek za gradnjo omrežja,, prav tako se bodo vsi obvezni, da opravijo oko- li 100 prostovoljnih delovnih ur pri izkopu trase. Vsekakor gre pohvaliti složnost in podjetnost kraja- nov Zidanega Mosta, vendar se upravičeno lahko vpraša- mo (vedno znova), mar res morajo vedno eni in isti se- gati globje v žep in žrtvovati svoj prosti čas, če hočejo imeti to ali ono v svojem kra- ju. V vsakem pogledu podpi- ramo prostovoljne aktivno- sti krajanov, žal pa je prosto- voljno delo in vsácovrstno dodatno financiranje nekate- rih komunalnih objektov praviloma tam, kjer so že od nekdaj sami po svojih mo- čeh in zmožnostih plačevali in delali. Tam, kjer tega do sedaj niso počeli, kar velja zlasti za mestna območja, pa še danes čakajo, da jim bo opravil nekdo drug tudi ma- lenkosti. VIOLETA V. EINSPIELER OGLAS V NOVEM TEDNIKU JE POT K USPEHU POGLED V SVET S kovinotehfio Prehodni vihar ali novo žarišče? Ko je pred dnevi letalo sovjetske- proizvodnje Tu-22 odvrglo bombe in izstrelilo rakete na sudansko mesto Obdurman, je bilo to v kro- nikah zabeleženo ne samo kot pri- mer uporabe bojnega letala brez oznak za napad na neko državo, marveč tudi kot signal, da se mor- da odpira novo svetovno krizno ža- rišče, ki sicer že dolgo tli. Obdurman je stara nekdanja pre- stolnica Sudana, stoß pa na dru- gem bregu Nila, nasproti sedanje prestolnice Kartuma. V Obdurma- nu je močna radijska postaja. Ta med drugim ima tudi oddaje, ki ni- so nič kaj prijazno uglašene na Li- bijo pod vodstvom Gadaiija. Iz Li- bije je pred časom bilo slišati grož- njo, da bodo to radijsko postajo uničili. Sudan je obdolžil Ubijo, da je poslala omenjeno letalo z bom- bami. Libijsko vodstvo zanika vsa- kršno krivdo. Tako ni dokazano, čigavo je bilo pravzaprav letalo oziroma kdo je ukazal polet in uporabo bomb pa raket, ki so terjale pet smrtnih žrtev, pač pase je nedvomno poka- zalo, da so se trajno zaostreni odno- si med Libijo na eni ter Sudanom in Egiptom na drugi strani spet pri- bližali vrelišču. Egipt je obljubil podporo Suda- nu v okviru meddržavnega spora- zuma o skupni obrambi. Ko so iz Washingtona sporočili, da so posla- li v Egipt dve radarsko-izvidniški letali Awacs, je iz Ubije prišla grožnja, da bodo letali sestrelili. Medtem je Sudan zahteval sejo varnostnega sveta OZN. Zdaj se zdi, da sta se obe strani vendarle potrudili - ob vseh hudih besedah in medsebojnih obdolži- tvah - da loka ne bi prenenenjali. Vzlic temu pa ostsija dejstvo, dà so odnosi slej ko prej napeti, neza- upanje pritirano do vrhunca, hkra- ti s tem pa občutek ogroženosti. 2^čilno in obenem nekoliko po- mirljivo je, dase v zvezi z libijsko- sudanskim sporom nista odprli dve drugi fronti v bližini: Čad in Etio- pija. Gre namreč za to, da je bila Libija lani angažirana v državljan- ski vojni v Čadu in še naprej igra pomembno vlogo v ondotnem poli- tičnem in vojaškem dogajanju. Po drugi strani so odnosi med Suda- nom in Etiopijo bolj ali manj nape- ti spričo medsebojnih obtožb, da Sudan podpira protivladne uporni- ke v etiopskih pokrajinah Eritreß in Tigreju, Etiopija pa nasprotno podpira protivladne skupine na ju- gu Sudana (kar da dela tudi Libija). Iz povedanega sledi, da spori zno- traj posameznih držav, konflikti, ki im^ nekatere znake državljanske vojne, postajajo predmet ne samo zanimanja sosednjih vlad, marveč tudi večjih ali manjših posegov, ki zbujajo ne samo nezaupanje, mar- več tudi sovražnost med državami tega dela Afrike. Bombardiranje Obdurmana je trenutno videti kot vihar, ki se utegne poleči, obenem pa je prililo novo.olje na ogenj meddržavnih napetosti v trikotniku Egipt-Su- dan-Libija. Ob tem negre pozabiti, da ima Libija z Etiopijo (in Južnim Jemenom) sklenjen skupni obrambni pakt. Ob Obdurmanu ni bilo slišati, da bi ta pakt aktivirali. Potemtakem Je mogoče govoriti o zadržanosti etiopskega vodstva, kar seveda prispeva k sorazmerne- mu zmanjšanju siceršnje hude na- petosti. Piše J02E SIRCEU 2. STRAN - NOVI TEDNIK 22. IWAREC 1984 Izvozilo polovico proizvodnje m četrtine lz¥oza kemnlćne Industrije Uboje are na konvertibilno področje v keramični indnstriji v Libojah so lani dobro go- spodarili. Fortimat Turk, predsednik konference OO ZSS v KIL pravi, da morda dobri rezultati niso samo odraz dobrega dela, pač pa tudi tečajnih razlik. Kakor koli'že, libojske keramične izdelke so lani dobro proda- jali na tujem. V primerjavi z letom po- prej so izvoz podvojili. Po- membno je, da dobršen del izdelkov izvozijo na konver- tibilna tržišča. Razvojna in komercialna služba te tovar- ne namreč spremljata vsa dogajanja v keramični indu- striji v zahodni Evropi, tako da se lahko sproti prilagajajo novim zahtevam kot so de- korji, načini dekoriranja in drugo, upoštevajo pa tudi že- lje posameznih kupcev. Izre- dno dobro prodajajo izdelke, ki so značilno slovensko obarvani. Vse to je libojskim keramikom omogočilo, da so lani izvozili kar polovico svo- je proizvodnje. Ob vsem tem je treba zapisati, da se KIL na tujem srečuje z izjemno hudo konkurenco, še zlasti z izdelki, ki prihajajo iz Azije in Grčije. S cenami, ki so še vseeno boljše kot na doma- čih tržiščih, s povečano pro- izvodnjo in osvajanjem last- ne tehnologije, so doslej uspešno kljubovali konku- renci. Tudi izvoz v letošnjem letu bo, kot pravijo, približ- no tako visok kot je bil lani, upajo pa, da jim ga bo uspelo celo povečati. V libojski tovarni so se sre- čevali tudi z nekaterimi teža- vami. Predvsem s pomanj- kanjem repromaterialov kot so ognjestalni materiali, nad in podglazume barve ter pig- menti. To so materiali, ki jih doma ne proizvajamo. Do- slej jim je uspelo v tujini ku- piti tovrstne poceni, a kako- vostne materiale. Letos so v keramični indu- striji Liboje ukinili proizvod- njo keramičnih ploščic. Za to so se odločili, ker niso imeli ustreznega repromate- riala. Gorenje in Jugokera- mika iz Orahovice nista mo- gla zagotoviti zadostnih koli- čin ploščic. 2e konec sep- tembra 1983 so se preusmeri- li na proizvodnjo keramike. 27 delavcev iz tozda ploščice se je v nekaj dneh brez po- sebnih težav navadilo na de- lo v tozdu Keramika. JANEZ VEDENIK Zlčna: premalo za sklade v celjski Žični so lani načrt proizvodnje dosegli 91-odstotno, prodali pa so načrtovano količino izdel- kov. Celotnega prihodka so ustvarili za več kot milijar- do dinarjev, vendar jim je za sklade ostalo premalo denarja. Glavni vzroki za to so v veliki porasti nekaterih sto- ritev, materiala in stroškov. Samo materialni stroški so büi za 72 odstotkov večji kot leta 1982, pa tudi trans- portne storitve so jih veliko stale - narastle so za 279 odstotkov. Letos bodo glavno stabilizacijsko bitko v Žični vodili na »fronti« zniževanja stroškov. UM Izgube v gospodarstvu niso pretirane Lam Jo bilo ¥ občini Celje Izgubarjev manj, a Izgube so ¥ečje za 35 odstotko¥ Leta 1983 je v celjski obči- ni osem organizacij združe- nega dela v gospodarstvu zaključilo z izgubo v višini 205 milijonov dinarjev, kar je za 35 odstotkov več kot leto prej. K temu pa je treba prišteti še izgubo 13 milijo- nov dinarjev, ki jo je imelo pet tozdov Zdravstvenega centra Celje. Sicer je bilo lani število izgubarjev manjše kot leta 1982, v ne- gospodarstvu pa se je to šte- vilo povečalo za en tozd. Edino hotel Evropa ter toz- di Zdravstvenega centra Ce- lje so imeli izgubo že prej, vsi ostali pa so med izgubarji novinci. Med njimi sta tudi tozd Pohištvo LЖ Savinja in Kovinotehnin tozd Inženi- ring, med ostalimi pa so iz- gubo ob koncu leta 1983 na- povedovali že trimesečni obračuni poslovanja. Največji iz^bar v celjski občini za lani je tozd Livarna strojne litine v železarni Što- re. Ta železarska temeljna or- ganizacija se je, z izjemo predlani, že ves čas otepala rdečih številk, osnovni ra- zlog pa je v zastareli in dotra- jani opremi, s katero sicer delajo kakovostne livarske izdelke, toda s slabimi fi- nančnimi učinki. Tozd Pohištvo LIK Savi- nja je imel izgubo zaradi poz- no odobrenih višjih cen, vi- sokih cen surovine in repro- dukcijskega nriateriala, sami opozarjajo na izpad pri koo- perantih ter na nižje cene do- ma in v tujini. Z izgubo raču- najo še v prvem trimesečju letos, potem pa se bodo ver- jetno že izkopali iz težav. Tudi celjske mlekarne so se že leta 1982 zvijale v fi- nančnih težavah, po zaklju- čnem računu niso mogli oblikovati skladov, za težave pa krivijo predvsem nesora- zmerje med odkupno ceno mleka in prodajnimi cenami mlečnih izdelkov, predvsem konzumnega mleka. To mle- ko pa je večinski izdelek celjskih mlekarn. Hotel Evropa se iz izgub ne more rešiti že od leta 1979, ko je bil obnovljen. Obreme- nitve so bile prehude, čeprav sanacijo uresničujejo po predvidenem načrtu. Po tem načrtu naj bi iz izgubarskih vod izplavali šele leta 1986. Kovinotehnin tozd Inženi- ring je med izgubarji prvič. Izgubo so sicer že pokrili znotraj delovne organizacije. vendar se bodo o vzrokih morali terrteljito pogovoriti, saj vsi niso zgolj objektivne narave. Na splošno lahko ugotovi- mo, takšnega mnenja je tudi občinski komite za cimžbe- noekonomski razvoj, da gle- de na težavne razmere poslo- vanja lani, izgube v celjski občini niso pretirane, razen skrb vzbujajočih stalnih iz- gub v zdravstvu. Izvršni svet je zahteval od vseh izgubar- jev temeljite analize in pred- vsem predloge za ureditev razmer ter poslovanja. Izgu- be bodo morale pokriti de- lovne oziroma temeljne or- ganizacije same z lastnimi sredstvi ter v povezavi s so- vlagatelji, znotraj sozdov ali drugače, predvsem pa zasta- viti poslovanje tako, da bodo odpravljeni stalni vzroki za izgube. MITJA UMNIK Prednosti tekočih računov LJubllanska banka, Sptoéna banka Ce- !)• posluj« • tekočimi računi občanov že osem let In si Je nabrala dobre Izkušnje. Občanl-lmetnIkI tekočih računov porav- navajo s čeki, ob dobrolmetju na svojih tekočih računih, različne finančne obvez- nosti. Plačevanje s čeki se Je zelo razilrl- k> tako, da Je Imetnikov tekočih računov v LB, Splošni banki Celje že okrog 14.000. Že ta številka pove, kako se Je ta dejav- nost banke na široko razmahnil« In uve- ljavila. Imeti odprt tekočI račun in pla- čevati a čeki, pomeni, Imeti goto- vino praktično vea čaa prt aebl. Lahko bi rekli ceto, če Imate te- kočI račun. Imate banko ves čaa prt roki! s tekočinni računi paje LB, Splošna ban- ka Celje, uvedla tudi možnost brezgotovin- skega poravnavanja določenih finančnih obveznosti občanov-imetnikov tekočih ra- čunov. Postopek je preprost: občan po- oblasti svojo banko oziroma bančno enoto za plačevanje svojih obveznosti, banka pa v breme njegovega tekočega računa opra- vi brezgotovinsko plačilo. Najprej so občani banko lahko poobla- stili za plačevanje naročnine RTV, časopi- sov, revij in knjig. Postopoma pa se je s širitvijo poslov s tekočimi računi tem na- ročninam priključilo še plačevanje raču- nov za električno energijo in telefon, za vzgojno-varstvene storitve in podobno. Celjska banka LB se je za plačilo iz tekočih računov dogovorila v Celju z naslednjimi vzgojno-varstvenimi organizacijami: Anice Černejeve, Tončke Čečeve in Zarja. Ljubljanska banka, Splošna banka Celje pa je pri poslih s tekočimi računi sklenila še posebne dogovore z nekaterimi delov- nimi organizacijami, kot so: Mladinska knjiga, Centralni zavod za napredek go- spodinjstva v Ljubljani, založba Otokar Kerševan Reka in druge. Po pooblastilu imetnika t0kočega raču- na poravnava banka njegove finančne ob- veznosti oziroma račune, ki jih izstavljajo omenjene delovne organizacije. Banka ima sklenjen poseben dogovor tudi s Kompasom za imetnike Eurokarte, da zanje poravnava stroške iz tekočih ra- čunov. Našteli amo le nekaj prednoati, ki Jih Imajo v QublJanakI banki, SptošnI banki Celje, Imetniki tekočih računov, aeveda pa Je razum- ljivo, da morajo Imetniki tekočih računov aami poakrbeti za finančno kritje oziroma za dobrolmetje na avojlh tekočih računih. LJublJanaka banka. Splošna banka Celje vaa vabi, da se pridružite množici Imetnikov tekočih računov! Oglaalte ae v avoJI bančni enoti LB In odprite tekočI račun! Poigravanje z našimi izvoznilii ¥lgrl biúl steklarna Boris KJOrtč Ni še dolgo, kar je bilo v Steklarni Boris Kidrič v Rogaški Slatini dokaj ja- sno, kako izpeljati finančno konstrukc^ nove naložbe, ki je doslej največja v obči- ni Šmarje pri Jelšah. ВоЏ kot ta podatek pa je zani- miv tisti, ki govori o deviz- nem učinku, ki naj bi ga ta naložba dajala. In ker smo načelno vsi za devize, je ka- zalo, da bo šlo vse brez po- sebnih zapetljajev. Ob razmeroma skromnem uvozu bo Steklarna letos predvidoma izvozila blago v vrednosti 7,5 milijona dolar- jev, leta 1986, ko naj bi nova naložba »zadihala s polnimi pljuči«, pa namerava ustvari- ti izvoz v višini okrog 17 mili- jonov dolarjev. Steklarna Boris Kidrič že danes pokri- va svoj uvoz z izvozom kar petkratno, torej višek ustvar- jenih deviz »poklanja« drža- vi, najširši družbeni skupno- sti, za njene potrebe. Logika govori, da bi morala imeti pri tem dilava največji interes. Vsako zavlačevanje r^mreč naložbo draži, da o mrtvem deviznem »kapitalu« ne go- vorimo. Naložba bo stala milijardo 760 milijonov dinarjev. .Samo oprema oziroma tehnologija, ki jo bo treba uvoziti, stane 11 milijonov zahodnonemških mark, nekaj sredstev bo pri- spevala domača banka, velik dei, 600 milijonov dinarjev, pa naj bi samoupravno združili sovlagatelji. Gre za tiste OZD, ki nimajo lastnih izgledov za povečani izvoz, zato bi jim Ste- klarna, iz naslova svojega viso- kega neto deviznega priliva, odstopala del deviz za nabavo reprodukcijskega materiala. Prav v tem delu pa se je zaplet- lo. Novi devizni zakon namreč preskopo odmerja tisti del de- viz, ki naj bi kot ostanek v re- produkcijski verigi ostal (v tem primeru) Steklarni Boris Kidrič. S pičlimi 18 in pol od- stotki od ustvarjenih deviz je o izpolnjevanji deviznih obvez- nosti po samoupravnih spora- zumih s sovlagatelji nemogoče razmišljati. Naložba je ekonomsko zani- miva. Ce bi takšna ne bila, bi mednarodna finančna korpo- racija esemskih besedil. Znanstveniki pa so na podla- gi vsebine in po slogu pisa- nja dokazali, da je izdajo pri- pravil prav on. Zato je več kot primemo, da smo ob ju- bileju največje in najlepše slovenske protestantske knjige iz 16. stoletja, dobili v faksimilirani izdaji še tretjo knjigo jubilantko. Četrta knjiga iz leta 1584, molitvenik Karszhanske le- pe molitve, sdai pervizh is bukovskiga inu nemshkiga jesika v nash slovenski tol- mazhene... skusi Jurja Dal- matina, je ohranjena do da- nes le v 8 primerkih in še ni izšla v faksimiliranem pona- tisu. Pač pa je že ob koncu leta 1983 Pomurska založba v Murski Soboti izdala faksi- miliran ponatis Dalmatinove knjižice Agend^ tu je koku se te imenitnishe boshie slushbe opravlajo, ki je izšla leta 1585 in je ohranjena sa- mo v enem primerku. Faksi- mile so natisnili v nakladi 3300 primerkov. Fsiksimilirani ponatis Dal- matinove Biblije je leta 1968 izšel v enaki nakladi ^ot prva izdaja iz leta 1584: v 1500 piimerkih. Ta naklada je zadostila znastvenim po- trebam literarnih zgodovi- riarjev, pa tudi željam biblio- filov, ki so naklado kmalu razgrabili, tako da si je danes niti strokovnjak ne more več kupiti. Faksimilirani ponati- si drugih slovenskih prote- stantskih knjig v zbirlu Mo- numenta litterarum sloveni- carum, ki jo izdaja Mladin- ska knjiga predvsem za po- trebe znanstvenikov, so bili natisnjern navadno v 500 pri- merkih. Jubilejna izdaja Dalmati- nove slovenske protestant- ske F>esmarice je izšla v dveh vzporednih izdajah. 1100 pri- merkov v zbirki Monumenta litterarum slovenicarum bo služila znanstvenim potre- bam. Spremno študijo je za to izdajo prispeval dr. Jože Koruza. 8500 primerkov pa so natisnili kot darilo čla- nom kluba Svet knjige ob desetletnici njegovega ob- stoja. Spremne besede v tej izdaji je napisal pobudnik in urednik obeh izdaj Bogomil Gerlanc. Tudi izdajo Dalma- tinove Agende za Pomursko založbo je pripravil in ji v spremni besedi dodal vsa potrebna pojasnila isti ure- dnik. Na tak način nudijo te izdaje širokemu krogu bral- cev, prijateljev dobre in lepe knjige, pravo znanje o sta- rem slovenskem kultLimem izročilu, obenem pa jih ne- prisiljeno vzpodbujajo k žlahtnemu bibliofilstvu. VLADO NOVAK Mladen Vrabič razstavlja na Opfiinali pri Trstu Zdravnik-psihiater Mladen Vrabič, član Društva likovnih ama- terjev v Celju in Kultur- noumetniškega društva kliničnega centra v Ljubljani razstavlja v času med 13. in 24. mar- cem svoje plastike in ko- vinske tapiserije v kul- turnem domu na Opči- nah. Na otvoritveni svečano- sti je soceloval Celjski go- dalni kvartet pod vod- stvom prof. Radovana Marvina, ki je izvedel Haydnov Godalni kvartet v G duru Op. 45 št. 1 in Dvofakov Godalni kveir- tet v F duru Op. 96. Kipar- sko ustvarjalnost Mlade- na Vrabiča je z uvodno besedo predstavila dipl. umetn. zgodovinarka, Mi- lena Moškon. Občinstvo je z zanima- njem in navdušenjem spremljalo muziciranje kvarteta in nasadilo kva- litetno izvajanje z velikim aplavzom. Enako zanima- nje in navdušenje je bilo med publiko za razstav- ljena dela in avtorja, ki je v pogovoru ob posamez- nih eksponatih pojasnje- val zanimivosti iz svoje ljubiteljske Likovne tvor- nosti. Vsakogar so najbolj presenetile nenavadne kovinske tapiserije, ki so specifično delo Mladena Vrabiča. Vsekakor pomenita razstava m nastop Celj- skega godalnega kvarteta za naše rojake onstran meje in za sodelujoče iz Celja vreden, prijateljski in nepozabni kulturni do- godek. M. M. iVied ¡ciadivom in nakovalom Do ktiaj ¥ kulturi OD na račun programa? Na nedavnem aktivu rav- nateljev kulturnih ustanov v celjski občini so opozorili na nevzdržno stanje v kul- tiu-i zaradi resnega ogroža- nja izvedbe programov zla- sti za leto 1984. Več ali manj so vse družbene dejavnosti v podobni zagati in uveljav- ljanj načela, da morajo de- lavci v družbenih dejavno- stih slediti gospodarstvu, je vedno bolj vprašljivo z vi- dika uresničitve. Na po- dročju kulturnega delova- la pa so ti problemi še bolj izostreni, kajti stanje na po- dročju porabe, kamor kul- tura še vedno sodi po no- menklaturah golega raču- narstva ne pa vsebinskega razumevanja, je že dalj časa na robu realnega. Področje kulture se je vsa leta po vojni prilagajalo »šir- šim družbenim potrebam«, razmere so jo vedno bolj ali manj silile k razumnemu fi- nančnemu in materialnemu obnašanju in ko smo v naši družbi začeli govoriti o ta- ^koimenovani stabilizaciji, ki je še danes mnogi ne razu- mejo ali pa jo ignorirajo, je bil to pojem, ki je bil kulturi in kulturnikom že star zna- nec. Zato so vse nadaljnje omejitve in vsi stabilizacijski prijemi področje kulture še bolj prizadeli. Res je, da so vsi programi izvedeni, da imamo danes več kot včeraj, samo videti je treba realno sliko cene takš- nega stanja. Kulturni delavci so ves ta čas omejevali oseb- ne dohodke zato, da je lahko bil program speljan po načr- tu. Odrekali so se znanstve- nim raziskavam, minimalno razvijali tehnologijo dela, a ne zato, ker je sicer ne bi zna- li, ampak denarja ni bilo ni- koh dovolj za resen poseg na to področje. Omejitve v za- poslovanju so prav tako zna- ne že dolgo časa. Kulturne ustanove se že leta in leta otepajo z usklajevanjem na celjskem območju zaradi fi- nanciranja svoje dejavnosti: knjižnica Edvarda Kardelja, gledališče, oba muzeja, Za- vod za spomeniško varstvo in Zgodovinski arhiv, ne do- bijo ustreznega deleža od drugih uporabnikov v regiji, le Celje poravnava vse svoje obveznosti. Vse to so težave, ki so se kopičile iz leta v leto ravno zato, ker je družba vedno bi- la mnenja, da bo lažje preži, vela, če bo imela na knjižici polici knjigo manj kot kilo, gram kruha manj v shrambi. Toda to je kratkoročno in пе^ dialektično razmišljanje, tu. di socialistično ni! Kajti kdo^ ne skrbi za kulturni razvoj, bo imel tudi kruha manj, še česa drugega tudi. V teh dneh načrtovanja oziron^ sprejemanja planov v skupščinah samouprasTiih interesnih skupnosti bo tre- ba temeljito proučiti možno- sti, kje nadoknaditi manjka- joča sredstva, predvsem pa izboriti realizacijo obvezno- sti do tistih, ki se tega na celjskem območju ne zave- dajo. D.M. Ponovno vabilo k sodelovanju pri nastalanju nove monografiie Cella Uredniški odbor Monografije Celja pri kulturni skupnosti občine Celje je pred časom že pozval vse zainteresirane k sodelovanju. Zaradi preslabega od- ziva vabilo ponavljamo. Izkoriščamo tudi priložnost za podrobnejši opis oblike sodelovanja. Uredniški odbor vabi vse delovne ljudi in občane, ki imajo doma že narejene fotografije ali se ukvarjajo s fotografiranjem, da pošljejo, oziroma prinesejo svoje prispevke na Kulturno skupnost občine Celje, Gregor- čičeva ulica 6. Uredniški odbor bo v kratkem tud: pozval na delovni razgovor vse poklicne fotograf amaterje, člane društev in vse tiste, ki se ljubitelj ukvarjajo s fotografiranjem, da sodelujejo pri nasti nju fotografskega ^adiva za monografijo. V pošte seveda pridejo motivi Celja in njegove okolice. Fotografije prinesite, pošljite ali javite svoj pr ' _ k sodelovanju na omenjeni naslov najpozneje do ^ ' ' polovice meseca aprila 1984. - Zaradi tal se nagibalo mnenla ¥ečttamanskl objekt ob hotelu Dobrava v Zrečah Ob hotelu Dobrava v Zre- čah bo že ob koncu leta stal novi objekt, ki ga je pred kratkim začel graditi zreški Unior, kot glavni investi- tor. Naložba bo veljala 70 milijonov dinarjev. Del sredstev za večnamenski objekt, kakor ga bodo ime- novali v kraju, bo prispeval tudi Comet, kot druga naj- večja delovna organizacija v kraju, nekaj sredstev se zbira iz naslova krajevnega samoprispevka. Skromen delež bo prispevala še ob- činska kulturna skupnost, medtem ko na pomoč repu- bliške skupnosti, kljub po- sredovanju delegatov iz ob- čine, ni računati. Objekt, nastajal bo v dveh fazah, bo povezoval hotel 1л bazen, zamisel o njem pa je že stara. V zdajšnjem kultur- nem domu bo Unior, čigar last je le-ta, razširil svojo pro- izvodnjo. V Uniorju so zadovoljni, saj bo novi objekt ponujal več možnosti za različne turi- stične, gostinske in kulturne prireditve v kraju. Za to bo ГШ voljo dvorana s 400 sede- ži, prostorna avla in nad njo še nekaj hotelskih sob. Zadovoljni, čeprav nekoU- ko manj, so tudi domači kul- turniki. Pred začetkom grad- nje se je namreč razvnemala razprava o samem projektu dvorane, namenjene priredi- tvam. V skrbeh so bili zaradi premajhnega in prenizkega odra, prostorov v zaodrju, garderob in sanitarij ter rav- nih tal v dvorani. S pogovori in usklajevanji, svojo boja- zen so izrazili tudi pri krajev- ni konferenci socialistične zveze, so pri investitorju do- segli, da so nekatere teh po- manjkljivosti odpravili. Rav- na in ne nagnjena tla v dvo- rani, kjer se dajo sedeži po potrebi tudi odmontirati, pa bodo bržčas ostala. Kulturni delavci trdijo, da bi büo v tako veliki dvorani spremlja- nje dogajanja na odru otež- kočeno in vidijo rešitev v na- gibu dvorane. Pri Uniorju pa pravijo, da mora biti naložba ekonomsko upravičena in da dvorana ne bo namenjena samo gledališki dejavnosti. Salomonsko bi morda lah- ko rešil ta problem le stro- kovnjak, ki bi s svojo zami- slijo zadostil obema strane- ma, seveda, če to ne bi bilo povezano s prevelikimi do- datnimi stroški. MATEJA PODJED Lutkarll Iz Mazarla In Mozirja Prosvetno društvo iz Mo- zirja je od nedavnega boga- tejše še za eno sekcijo. Lut- karstva, na našem območju malo poznane zvrsti gleda- liškega dela, so se lotili trije prosvetni delavci, katerim se je priključilo še nekaj di- jakov. Marijana in Jurij Repenj- šek, Lijana Poličnik, Da^a in Aleš Es, Slavko Drofenik, Andreja Ilopotar in Renata Završnik so ob kulturnem prazniku že pripravih prvo predstavo, s katero so razve- selili predvsem najmlajše iz osnoNmih šol Gornje Savinj- ske doline. V sekciji, katere pobudnica je Marijana Re- penjškova, imajo tudi glas- benika, likovnika in orgarü- zatorja. Z vadbo nimajo pro- blemov, prostora za ¿edali- ške ljubitelje je v mozirskem kulturnem domu dovolj. Bolj se morajo potruditi pri zbiranju tekstov za predsta- ve, saj teh pri nas ni dovolj. Lutke in sceno pripravijo sa- mi, zato potrebujejo za pri- pravo posamezne predstave precej časa. Prosvetno druš- tvo jih tudi finančno podpi- ra, zato si trenutno želijo le še drugačne, moralne pod- pore, v svoje vrste pa želijo pritegniti še več mladih. Ta- ko bodo lahko, ko bodo pri- dobih dovolj izkušenj, s kakšno lutkarsko predstavo razveselili tudi odrasle. RP Ollnl pasteli Vinka Pevcina v Muzeju revolucije v Celju je od torka odprta razstava li- kovnih del samorastnika Vin- ka Pevcina, ki sta jo omogočila Železarna Store in Zveza kul- turnih organizacij Celje. Na ogled so oljni pasteli, ki so nast^ v zadnjem času Pev- cinovega likovnega snovanja. Cikel je posvečen človeku in njegovemu okolju in pripove- duje o posledicah, ki jih plaču- jemo za civilizacijo. MP »Еша in Mio« v Vojniku v soboto zvečer se je igralska skupina kultumo-umetni škega društva France Prešeren iz Vojnika pi^edstavila občin stvu z delom češkega pisatelja Stolbe: Ema in trije. Delo j» značilna komedija, ki je s svojo satiriko in duhovitostj« ponudila obilo smeha in tudi resnih razmišljanj. Skupina, ki dela pod vodstvom Toneta Zorka, je v dei( poleg starejših igralcev vključila še nekaj mlajših. Mot* vseh pa je: igrati za ljudi. S sobotno predstavo v prenovljen dvorani doma, jim je to uspelo. Mladi kmeUe na odru Dolge zimske večere so si mladi kmetje iz aktiva zadružiikov Kmetijske zadruge Slovenske Konjice krajšali z dramsko dejavnostjo. Kaj vse so se naučili, bodo prikazali v nedeljo, 25. marca ob pol treh popol- dne v kulturnem domu v Zrečah. Za uvod in prijetno razpoloženje bodo najprej zapeli »Fantje z gozda«. Z enodejanko »Zaljubljeni Mihec« bodo nato obudili čase, ko so očetje še sami ženili svoje otroke. V goste so povabili tudi alrtiv mladih zadružnikov iz Zgornje Pol- skave, ki se bo predstavil s svojim programom. MP . MAREC 1984 NOVI TEDNIK - STRAN 9 Jugoslovanski butiki, konkreten koraif K povečanju izvenpenzionske ponudbe SeOež ав10¥пв organizacije, ¥ katero se botta powezovall lo najboljši ponudniki, цо ¥ Cel Ju __ Ideja Razvojnega centra v (^Iju, da razvije specializi- rano maloprodajno mrežo z oaslovom >»Sistem jugoslo- vanskih butikov«, dobiva v Sloveniji vse več podpore, llamen pobude je znan. V sodelovanju z zsdnteresira- 0imi delovnimi organizaci- jami bi uredili predvsem v večjih turističnih in poslov- tiUi centrih verigo speciali- tiranih maloprodajnih ; enot. V njih bi zlasti ti^im j turistom prodajali izvirno ' in kakovostno domače, ju- goslovansko blago. V taká- nmi sistemu ličnih butikov bi se naj potemtakem uve- ljavljala kakovost jugoslo- vanskega blaga oziroma vsega najboljšega, kar zmo- re domača industrija. Pobuda Razvojnega centra sicer ni nova in kaže tudi, da je ne bo lahko uresničiti. Vendar že prvi odmevi med najzanimivejšimi domačimi proizvajalci kaikovostnih iz- delkov kažejo, da ima zami- sel dovolj možnosti za potr- ditev v praksi. Pred letoš- njim turističnim navalom, ki ga pričakujejo naša glavna letovišča, je to pričakovanje toliko pomembnejše. Prvi podatki s svetovnih turistič- nih borz so namreč dokaj i ^oodbudni. Zanimanje za I *goslavijo narašča. Ce je to- •ealno pričakovati močno ian interes za našo turi- lo ponudbo, tedaj je ak- d Ra^ojnega centra za po- witev sistema jugoslovan- ' ikov prav letos več .odošla. Prve butike 01 odprh že pred letošnjo ono. -iidi na našem turistič-. m območju ne znamo in mo izkoristili možnosti idaje industrijskega bla- . In če se res zavzemamo enotno tiu-istično območ- potem bi moral imeti tu- urist na primer v Mozir- ,a možnost kupiti isto blago kot tisti v Rogaški Slatini. Za kvalitetno ponudbo pa 'mamo dovolj kvalitetnih 'oizvajalcev (tekstil, kera- ^ka, izdelki iz brušenega tla...) Če bi to znali do- liti s kvalitetnimi spo- iki, bi tujci odhajali na- ^omov s tanjšimi denar- .iL_ . se na primer, da je giba- > deviznega prihva po no- čitvah v Jugoslaviji veliko počasnejše kot v Italiji in Av- striji. Mnogi menijo, da tudi zato, ker je pri nas skromna zunaj penzionska ponudba. Tarnanje, da od turistov pre- malo iztržimo, ne bo poma- galo. Organizirana mreža ekskluzivnih prodajaln z za- ščitnim znakom ji^oslovan- skih butikov ne bi bila samo skromna novost, ampak bi res lahko odločilno in dolgo- ročno oplemenitila našo turi- stično ponudbo. Temeljno vprašanje je kaj- pak, ali so tako pobudo vzeli za svojo proizvajalci. Zdi se, da so jo. Za takšno prodajo ekskluzivnega blaga po raz- meroma visokih cenah so se navdušili v več tovarnah. Ta- ko naprimer Mura, Svilanit, Zlatorog, Zlatarna Celje, Kors, Utok, Rašica, Labod in mnoge druge, več tudi s šir- šega jugoslovanskega ob- močja. V sistemu jugoslo- vanskih butikov naj bi našli prostor le najboljši, atraktiv- ni, po dizajnu in kvaliteti najboljši ponudniki. Za zače- tek nameravajo odpreti prve butike ob morju. Računajo na 50 trgovinic oziroma pro- dajnih enot. Možnosti za vzpostavitev take mreže bu- tikov pa je mnogo več in na- črtovalci se tega dobro zave- dajo. Bistveno je, kako se bo- do znah organizirati in izka- zati proizvajalci, tudi če bo šlo za tako majhne serije ka- kovostnega blaga, in kako bodo znali pametno bogatiti idejo sistema jugoslovan- skih butikov zaposleni v no- vi delovni organizaciji. V Razvojnem centru namreč predvidevajo ustanovitev delovne organizacije s sede- žem v Celju. Četudi je težko reči, kaj bo dejansko dala in kaj omogo- ča ideja o sistemu jugoslo- vanskih butikov, je le treba poudariti, da so možnosti za njeno realizacijo izjemne. Se posebe5, če bodo organiza- torji z dobro organizacijo, kadrovsko zasedbo in s pa- metno animacijo vseh dejav- nikov v Sloveniji in Jugosla- viji, vztrajali pri dosledni iz- peljavi ekonomsko nadvse vabljive zamisli. RADO PANTELIC Ostalo je izvenpenzionska poraba. Prav zaradi tega, že dolgo časa znanega de^tva, se pri Turistični zvezi Slo- venije zavzemajo za splošno družbeno aktivnost za po- večanje izvenpenzionske potrošnje. Podobno, kot smo se doslej lotevali kam- panjskih nalog, npr. »Leto gostoljubnosti in čistoče«, bi kazalo leto 1984 proglasi- ti za »Leto povečanja sploš- ne turistične potrošnje in- dustrijskega blaga.« Za bla- go prodano doma, pa brez dvoma več iztržimo kot za tisto, ki ga za ceno izvoza tudi razprodajamo v tujini. PLANINSKI KOTIČEK Bo poleti spet tabor? Odbor za delo z mladino v planinskih društvih Med- dmštvenega odbora PD Savinjska, ki ima tokrat se- dež pri PD Celje, je razpisal poletni tabor pionirjev pla- nincev. Pogoji za izvedbo so, da društva z^otovijo šotore, se dogovorijo u ude- ležbi pionirjev ob sprem- stvu zadostnega števila spremljevcdcev-plcinincev- planinskih delavcev, in do konca marca sporočijo od- ločitve. Zanimanje se veča in vse več otrok se vključu- je v planinske skupine, obi- skuje tečaje in šole, zato je tabor pomemben za prak- tično izpopolnjevanje zna- nja in varovanja kondicije, oblikovanje tovariških odnosov, pravilen odnos do narave in za zdravje. Starši, ki se zanimajo za takšno letovanje otrok, bo- do dobili nasvete pri men- torjih v šoleih. Ker stroški opreme, prehrane, skratka orgéinizacije tabora niso majhni, bo treba zagotoviti še potrebna finančna sred- stva. Upajmo, da bo organi- zatorjem us{)elo dobiti opremo, v korist in zado- voljstvo mladih planincev. F. L. Osnovnošolci o turizmu Tudi letos naj bi na pobudo Celjske turistične zveze učenci višjih razredov osnovnih šol širšega celjskega območja izpolnje- vali teste o poznavanju turizma. Tokrat je turistična zveza po- slala vsem osnovnim šolam poleg razpisnih pogojev še po nekaj vzorcev testnih pol, pa tudi primere izpolnjenih testov, ki sta jih pripravila Zoran Vudler in France Sirko. Pričakujejo, da bodo tudi na šolah, kjer nimajo organiziranih turističnih krožkov, sodelovali v letošnji akciji, posebno še zato, ker bo zveza naj- boljše naloge tudi nagradila. Sodelovali naj bi le učenci> ki si tega želijo, test pa naj bi obsegal predvsem poznavanje kraja, v katerem učenci živijo. Najboljše naloge bodo s pomočjo pred- stavnikov turističnih društev v posameznih krajih ocenile komi- sije na šolah, izmed teh pa bo najboljše tri izbrala CTZ. RP Cellani na GAST 84 Iz Celovca se bo jutri vrnila skupina petih učencev in mento- rica, ki so sodelovali na letošnjem že 16. tekmovanju mladih kuh^ev »GAST 84«. Na tekmovanju, ki se je pričelo v torek, zaključilo pa včeraj, so pripravili 200 jedilnikov iz internacio- nalne kuhinje in 200 jedilnikov sestavljenih in domačih tradicio- nalnih jedi. Letos so tekmovale ekipe iz Danske, Avstrije in Jugoslavije. WE Pomlad je pred durmi - v Dobrni mislimo na vas Vabimo vas, da popoldneve in večere preživite ob rekreacijskih aktivnostih, posvetite več časa negi telesa in poskusite naše kulinarične posebnosti. Večer pa zaključite ob prijetni glasbi in plesu. Vsak dan od 11.-19. ure se lahko kopate v bazenih ali kabinah s termalno vodo, koristite trimkabinet, sauno, kegljišče, masažo, namizni tenis, trim stezo ali se sprehodite po urejenih sprehajalnih poteh. Dopoldne In popoldne obiščite naš medicinski ko- zmetični sak>n, kjer vam nudimo celutron, lepo- tlino in anticeluiitno kuro. V narodni restavraciji hotel Dobrna vas bomo postregli vsak teden s posebnimi kulinaričnimi specialitetami ob prijetni glasbi. Vsak petek in soboto VIDEOTEKA, v zdraviliški re- stavraciji pa vam igrajo za ples V domačem okolju Zdraviliškega doma vam ponu- jámo poseben slaščičarski program, Gostilna TRIGLAV vas vabi na pizzo in slovenske narodne jedi. V Dobrno vas ¡z Celja popelje avtobus vsako uro. TURISTIČNA AGENCIJA IZLETNIK CELJE VAS VABI za 1. maj v: - Portorož. Umag, Poreč, Pulo, Medulin, Rabac, Crikveniško-Vinodoisko riviero ter v - zdravilišča po zelo ugodnih cenah (že od 2.560,00 din po osebi) GOSTINSTVO CELEIA VAS VABI na CELJSKO KOČO. Smučišče je dobro urejeno - teptano, vlečnici obratujeta od ponedeljka do petka v času od 13. do 17. ure, ob sobotah in nedeljah pa od 9. do 17. ure, smuka je izredno ugodna, zato izkoristite priložnost TOZD POTNIŠKI PROMET OBVEŠČA krajane Začreta in Sp. Trnovelj, da uvaja od 2. 4. 19&4 ob delavnikih, razen ob sobotah, novo vožnjo na liniji Celje, ŽP-Začret in obratno. Odhod avtobusa s postajališča Celje, ŽP bo ob 15.05, povratek iz Začreta pa ob 15.20 uri. K sodelovanju vabimo pripravnika s srednješolsko izobraztio ekonomske smeri za določen čas - 6 mesecev - za delo v turistični agenciji. Po poteh XIV. divizije p/še Božo Jordan I Graške gore do ¡Aiženilca Najprej si v prikupni brunarici ob kraju ) gozda oglejmo muzej XIV. divizije, kjer so poleg razstavljenih fotografij in orožja tudi zvočni zapisi pripovedovanj nekdanjih bor- cev. Ta spominski park v bližini Metulove kmetije je leta 1979 uredila občinska organi- zacija ZB Velenje. Metulova kmetija je bila Požgana 25. januarja 1945. V vodniku Sale- Ske planinske poti piše, da je bil tu ob 20- letnici vstaje odkrit tonahtni spomenik. Vo- dnik po gorah SV Slovenije (Lj. 1980) pa takole opisuje to področje: »Od Spodnjega Slemena (1096 m), ki reliefno povezuje Smrekovec in Uršljo goro, se proži na vzhod do soteske Hude luknje ozko hribovje, za liaterega je najbolje, da mu pravimo Šentvi- ško hribovje ali Graška gora.« O bojih štiri- najste pa v nadaljevanju piše: »Nato se je na vaju, kjer je danes spomenik, povzpela v Strmo pobočje Stropnice, prišla v Cirkovce in Plešivec (prejšnji zapis op. p:). Odtod je dosegla vršino Graške gore, kjer je imela v hudem mrazu in snegu svoje najhujše boje, predvsem na Fergunovem hribu. Pomemb- nejši kraji in številni gobovi iz NOB so označeni s spominskimi obeležji - ne samo iz tistega časa, ampak tudi po prihodu XIV. divizije, ki se je tod in v širši okolici zadrže- vala do konca vojne. Spomin na XIV. divizi- jo in na njene hude boje je še vedno živ, predvsem med mladimi, ki se ob razhčnih svečanostih s ponosom spominjajo na juna- ške borce, ki so se na meji človeške zmoglji- vosti bojevah za svetle ideale sedanje druž- be. Zato poznajo to hribovje od blizu in daleč po tej partizanski enoti sedaj kot Gra- ško goro - Goro juriševl Ne bo narobe, če zaradi tega dejstva damo temu hribovju dvojno ime: nekdanje po najstarejšem nase- lju Šentvidu in pa Graška gora.« Na novem turističnem zemljevidu Slovenije (Lj. 83) je Graška gora označena. Na starih kartah pa je označen Metulov vrh (813 ali 815 m). Od Metula, ki je v Završah, se vmemo na cesto, če smo seveda šh tja po žig S poti. Na cesti krenemo desno in kmalu smo v nase- lju Graška gora, ki je po podatkih iz leta 1882 štela 25 hiš, danes pa je tu ena hiša več, vsaj tako lahko sklepamo po hišni številki Graška gora 26. Dalje gremo po poti čez mah klanček do Vačkovske kapele, kjer je ra^otje označenih poti. Iz Hude luknje in mimo meha se tu priključi S pot (KT 6). Za njo krenemo strmo v breg do Jesenjaka (Lesnjaka). Desno, s poti navzdol, se vidijo graškogorske domačije in sv. Helena (693 m), tipična majhna gorska podružnična cerkvica iz začetka 16. stoletja. Pod potjo je nova hiša. Ob vprašanju pri sosedu, kako se reče pri tej hiši, mi je gospodinja odvrnila: »Morda Pejarska bajta, ker sem svet dala hčeri za doto!« Z dela te poti se odpre po- gled na Šoštanj, značilno Goro Oljko, na Ravne s cerkvijo sv. Duha (515 m). V Rav- nah je na svojem februarskem pohodu XIV. divizija preživljala najhujše ure. Spustimo se po poti navzdol, z nje desno in hodimo po gozdu. ICmalu se spustimo na drugo stran slemena, mimo vodnega zajetja (770 m). Iz gozda pridemo do pretrga, kjer stoji steber električne napeljave in desno pod njim pli- novodna oznaka. Pogled po dolini na slove- njegraško stran (Smiklavž) in kmalu nato na levo na sv. Jakob nad Titovim Velenjem s končastim Gradiščem, pa še na del doline. Ko smo na južnem pobočju, zagledamo levo pred seboj spomenik, ki je pred Andrejcovo domačijo (Plešivec 77, požgana leta 1944, obnovljena 1979). Na spomeniku piše: »V težki preizkušnji slovenskega ljudstva v so- cialistični revoluciji Jugoslavije 1941-45 je bila Graška gora s sosednjo Grmado, Ra- zborjem in Uršljo goro - zbirno področje I. štajerskega bataljona - središče šaleško-mi- slinjskega okrožja KPS - gora juriše v zma- govite XIV. udarne divizije - gora enot IV. operativne cone, ki je varovala svoj narod nacističnih ^ozodejstev, gledala tipljenje domačinov in tisoče junaštev, a tudi smrt nad 320 slovenskih sinov, ki so tu izkrvaveli za geslo smrt fašizmu - svoboda narodu!« Spomenik je vreden ogleda. Spustimo se do domačije Arženika, ki je v Podgorju (690 m). Kmetija se je udomila v prijaznem sedlu in je bila med vojno požgana. To je bila doma- čija na mejnem pobočju naselij oziroma za- selkov med Graško goro, Velunjo, Smiklav- žem pod Graško goro in Podgorjem pri Slo- venj Gradcu. Na nekaterih zemljevidih je zapisano Emežnik, vendar se domača izre- ka nagiba k Amežniku. Tod smo slabi dve uri hodili po trasi S poti, ki je označeno z osnovno slovensko markacijo in ponekod dodano črko S. Od Amežnika se lahko spu- stimo v Mislinjsko dolino ali pa v dolino Velunje. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 22. IWAREC 1984 Namesto travnikov več njiv If Celjski občini bo Will ¥eč koruze In zelenjave Letošnji program spomiadansiie setve v občini Celje predvideva bi- stveno večji obseg pridelovanja si- lažne koruze: v družbenem sektorju in po zaslugi sozda Hmezad, Kmetij- stva Celje za 28 odstotkov in to v glavnem na račun travnikov. Kmetij- ska zadruga Celje, članica sozda Merx, bo namenila pridelavi domače kakovostne krme, največ silažne ko- ruze, tudi izjemno pozornost, saj ra- čuna, da bo skupaj s kmeti-kooperan- ti pridelavo koruze povečala za 60 odstotkov. Skupaj bo v celjski občini silažna •koruza letos pokrivala 240 hektarov, koruza za zrnje pa 600 hektarov, od tega je pri prvi v tržno pogodbeno pri- V družbenem sektorju je oskrba z reprodukcijskimi materiali, zaščitni- mi sredstvi in semeni naslednja: se- men za setev koruze in vrtnin je do- volj v celoti, zaščitnih sredstev pri- manjkuje kakšna petina, herbicidov in gimi za traktorje pa manjka 40 od- stotkov. Umetnega gnoja za spomla- dansko setev je na zalogi dovolj. delavo vključenih 200, pri drugi pa 370 hektarov. îCrompir bodo kmetje v celjski obči- ni letos posadili predvidoma na 367 hektarih, čeprav ni slišati malo gleisov, ki očitajo poslovni skupnosti za krom- pir premajhno odločnost, da temeljite- je zareže v semenske in sploh dolgo- ročne probleme te tipične slovenske kmetijske kulture. Krmo s travnikov naj bi letos v obči- ni Celje sušili na 4403 hektarih, pri tem pa naj bi bilo 3100 hektarov travnikov izraziteje intenzivno obdelanih. Cre- dinskih pašnikov bo samo 42 hekta- rov, nadzorovana paša pa bo na 24 hektarih. . Hmezad, Vrtnarstvo povečuje letos pridelavo zelenjave za 23 odstotkov, na seznamu prednostnih semen pa najdemo zelje, ohrovt, cvetačo, kore- nje, peteršilj, rdečo peso, por, špinačo in solato ter oljno repico. Tudi krmne rastline bodo letos »v modi« pri KZ Celje in njenih kooperantih, zlasti krmna pesa in korenje, pitnik ipd. V program letošnjega začetka prave kmetijske sezone in pospeševanja pri- delave hrane ter krme sodijo tudi ne- katere izobraževalne oblike, ki jih je pripravila in izvedla skupaj z Živino- rejsko-veterinarskim zavodom iz Celja kmetijska zadruga. Cikli predavanj so že mimo, v teh dneh pa se o'pripravah na setev in drugih vprašanjih, zanimi- vih za kmete, pogovarjajo na' sekcij- skih kmetijskih razpravah po krajev- nih skupnostih celjske občine. Gre za informacije in vprašanja o celovitem programu ter nalogah na področju rastlinske pridelave, živino- reje, pospeševanja pridelave hrane iz sklada za intervencije v kmetijstvu in porabi hrane v občini, davčne politike, pokoj ninsko-invalidskega zavarova- nja kmetov in zemljiške politike v ob- čini. Koruze za zamenjavo s pšenico bo v Sloveniji dovolj. Tudi gnojil ne bi sme- lo primanjkovati, čeprav je res, da jih ne bo primanjkovalo zlasti pri tistih zadrugah, ki so bile dovolj iznajdljive in so na gnojila misUle že lani. Rezerv- nih delov za vso pisano armado trak- torjev na naših njivah nikoli ne bo do- volj, za večino pa vendarle. Tudi za- ščitnih sredstev naj bi bilo dovolj. Oskrba bo toliko boljša, če bodo kme- tijski oziroma a^roživilski sozdi zbrali dovolj dodatnih deviz, približno 100.000 dolarjev na sozd. Goriva za kmetijske stroje bo dovolj, način deli- tve pa takšen, kot je veljal lani. Torej bodo kmetijske zadruge in ozdi pove- dali, kdaj in komu ter koliko. MITJA UMNIK Sekcijske lunetijske razprave so že bile v krajevnih skupnostih Dobrna, Štore, Teharje, včeraj na Svetini, da- nes bo ob 17. uri v prostorih družbe- nopolitičnih organizacij v Gledališki 2 v Celju, in sicer za krajevne skupno- sti Pod gradom, Medlog, Lava, Hudi- nja, Savinja, Ostrožno, jutri pa ob 17. uri v Frankolovem v osnovni šoli. V soboto ob 19. uri bo pogovor v Škof ji vasi, hiu-ati še za Tmovlje in Ljubeč- no, v nedeljo ob 8. uri pa v âmartnem v Rožni dolini. V petek, 30. marca ob 16. uri bo v Vojniku in zadnji, v sobo- to 31. marca ob 17. uri za Strmec v osnovni šoli. Kako postati vrtlčkar? Ob današnjih cenah ze- lenjave si vedno več lju- di v mestih želi imeti ko- šček zemlje, kjer bi pri- delovali vsaj solato. Nji- hove želje niti niso tako neuresničljivc, saj si na Kmetijski zemljiški skupnosti že dve leti pri- zadevajo najti čim več zemljišč, ki bi bila pri- merna za vrtove. V celj- ski občini so doslej odda- li v najem približno 30 ha površin. V celoti razpolaga Zem- ljiška skupnost s 300 ha zemlje, pri kateri pa ima- jo prednost kmetje, ki pridelujejo za trg. Tako prihaja večkrat do spo- rov, saj so kmetje proti te- mu, da bi zernljo dobili vrtičkarji. Tem ostanejo manjša in bolj odročna zemljišča, to pa pomeni tudi več stroškov pri ob- delavi. Zanimanje za vrtove je kljub temu veliko, saj ne- kateri kar na lastno pest krčijo nove površine, da bi dobili rodovitno zem- ljo. Na Zemljiški skupno- sti menijo, da so v občini še primerna zemljišča, ki bi jih lahko oddsdi vrtič- karjem. Prvi dve leti ima- jo to ugodnost, da jim ni treba plačevati prispev- kov, ker zemlja v začetku pač ne daje veliko pridel- ka. Kasneje pa se prispev- ki plačujejo v skladu z ve- likostjo in kvaliteto zem- ljišča. Vrt lahko najemnik tudi odkupi, s sredstvi, ki jih Zemljiška skupnost na ta način dobi, pa pri- skrbi zemljo za razlašče- ne kmete. Levji delež pri evidenti- ranju ustreznih površin opravljajo krajevne skup- nosti, kar pomeni, da je od njih odvisno ali bodo zemljišča, primerna za vr- tove, izkoriščena ali ne. T. C. Regres naj bo usmerjen v pospeševanje pridelave hrane Samo občinski program pri živinoreji naj bi letos za- hteval 4,3 milijona dinar- jev, udeležbo pri republi- škem programu pospeševa- nja živinorejske prirej pa še dodatnih 33,7 milijona dinarjev. Občinski program predvideva odhodke za na- ravno osemenjevanje krav, lunetno osemei^evanje krav na domu rejcev, za skupinsko zavarovanje ple- menske živine in za pospe- ševanje konjereje. V okviru repubUškega progimna pospeševanja živi- noreje bo občina Celje prido- bila: 150 krav za povečanje osnovne črede, 1200 telet za pitanje, 200 klavnih prive- snic, ostali denar pa bi šel za pridelavo mleka. Največ, 19,6 milijona dinarjev, za premije pri pitanju telet, ter skoraj 12 milijonov za mleko. Za pospeševanje rastlinske pridelave je predvidenih 4,050.000 dinarjev, porabili pa naj bi jih v občini letos za kombajniranje pšenice, po- ročevalsko in pospeševalno službo ter za regresiranje pašno-košnega sistema. Re- gresi za mineralna gnojila bodo zahtevala več kot 20 milijonov dinarjev, za ostale regrese, za rezervna sredstva sklada in funkcionalne stro- ške pa še osem in pol milijo- na dinarjev. Drugi del sredstev sklada, namenjen predvsem porabi hrane, ima v grobem tri po- stavke: so vlaganj a v poveča- nje prireje svinjskega in go- vejega mesa ter mleko, za blagovne rezerve in 23i ce- novno uravnovešanje, sku- paj torej 60 milijonov dinar- jev. Vse povedano seveda velja glede namena, glede višine sredstev pa, v kolikor bo sklad tudi razpolagal s pred- videnim in zbranim denar- jem. MITJA UMNm Gospodarno kmetovanle Piše Franc Potočnik, álpl. kmet. Inž._ Krmna pesa v prohrani prailčev V današnjem sestavku bomo odgovorili na vprašanje tovarišice Marije Drofeniko- ve iz Kačjega dola. Marija namerava rediti večje število plemenskih svinj. Dobro ji obrodi rume- na krmna pesa, vendar se ji pridelek v hladni kleti slabo obdrži. Najkasneje do februarja jo mora pokrmiti, sicer bi ji segnila. Sprašuje, kaj je temu vzrok in če je peso možno silirati. Krmna pesa je pomembna krmna rastli- na, zlasti na gospodarstvih, kjer še nimajo možnosti za pripravo silaže. Vsebuje le 8 do 14% suhe snovi, zato za зШпиф ni primerna. V naših razmerah lahko pridela- mo 40 do 60 ton kmrne pese na hektar. Bolj kot pridelek količine pa je pomemben pri- delek hranilnih snovi. V 50 tonah кгпше pese je okoli 3500 kilogramov skupnih hra- nilnih snovi (kg SHS) in približno 350 kilo- gr^ov prebavljivih beljakovin. Približno toliko hranilnih snovi na hektar pridelamo tudi, če sejemo koruzo za siliranje storžev, le da pri tem porabimo veliko manj dela in tudi konzerviranje pridelka je enostavnej- še. Tudi z mlado travo ali deteljo pridelek energije ni manjši kot pri krmni pesi, pri- delamo pa občutno več beljakovin. Mlado travo lahko siliramo samo ali pa s koruz- nim zdrobom, detelja pa se sama ne da dobro silirati. Silaža iz detelje uspe, če do- damo ob siliranju koruzni zdrob ali suhe pesne rezance. Kljub temu, da je pridelova- nje krmne pese relativno drago, pa je je nekaj dobro vključevati v obrok za ple- menske svinje. Vsebuje namreč precej vi- taminov. Živalim izboljšuje prebavo Rumena ekendoriška izdatna krmna pesa vsebuje le okoli 8 do 10 odstotkov suhe snovi. Zato se čez zimo slabše ohranja in je za pridelovanje ne priporočamo. Nje- na prednost je le v tem, da je zelo primerna za presajanje. Priporočamo pridelovanje jedrih pes z 12 do 16% sušine (osiješka polsladkoma) in kombiniranih (rosa beta), ki dajejo sicer nekoliko manjši pridelek, vendar več hranilnih snovi in tudi v skladi- šču je obstojnejša Peso najbolje uskladiščimo v zasipnicah, ki so široke in visoke največ 1,5 metra. V zasipnico damo dolgem rešetkasto ven- tilacijski kanal, ki ga na obeh koncih zapre- mo. Zasipnice ne pokrivamo s slamo, pač pa le z 20 do 30 centimetrov debelim slo- jem zemlje. Obstojnost pese povečamo, če jo spravljamo pozno jeseni v fiziološki zrelosti, vendar pred začetkom jesenskih slan. Pri spravilu pazimo, da pese čim manj udarjamo. Listja ne odrežemo, tem- več ga le obtrgamo. Slabo vreme je vplivalo na gospodarske dosežke Na lanskoletne gospodarske rezultate v sozdu Hmezad neugodno vplivale vremenske razmere. Dolgotrajno sušno ob dobje je povzročilo predvsem manjši pridelek hmelja. V Hnj» zadu pa jim je primanjkovalo tudi deviz za nemoteno pr« skr bo s surovinami, še zlasti deviz za reprodukcijske mat« riale. Kljub temu so bili doseženi rezultati ugodni. Fizični obseg proizvodnje so povečali za skoraj štiri odstotk« produktivnost pa se je povečala za dva odstotka. Zaskrbljujoč je, da so kljub povečanemu fizičnemu obsegu proizvodnje in о| 60 odstotno priznani inflaciji dosegli le 46 odstotno rast celot nega prihodka. Izredno visoka rast cen surovin in repromaterie lov je povzročila padec ekonomičnosti. Delež dohodka v celot nem prihodku je sicer minimalno upadel (za 0,21%), v absolut nem znesku pa to pomeni skoraj 44,5 milijona dinarjev тац dohodka. Dohodek v sozdu Hmezad je znašal več kot tri milj, jarde dinarjev, od tega pa so ga kar 17,3% porabili za plačevanj« obresti od kreditov. Cisti dohodek je bil v primerjavi z letonj poprej večji za 57 odstotkov in je znašal milijardo 759,741.001) dinarjev. Ker so se nekatere obveznosti iz dohodka zmanjšale, s« je delež čistega dohodka v dohodku povečal za 4,63%. Dobrih 12 milijonov dinarjev izgube je bilo v kmetijskem kombinatu Šmarje, kjer so izgubo tudi načrtovali, trideset milijonov dinar- jev izgube pa so zabeležili v celjskih mlekarnah. Na meji dono, snosti so poslovali Kmetijstvo Ilirska Bistrica, Gostinstvo-turi- zem in čebelarska zadruga. JANEZ VEDENIK SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO Komisija za podelitev Priznanja občine Laško - 2. julij RAZPISUJE na podlagi 8. člena odloka o uvedbi in podelitvi »Priznanja občine Laško - 2. julij« (Uradni vestnik občine Laško, št. 1-1/75) za leto 1984 DESET PRIZNANJ Priznanja podeljuje Skupščina občine Laško za izre- dne uspehe in dosežke pri pospeševanju gospodar- skega in družbenega razvoja občine, dosežene v daljšem časovnem obdobju. Priznanja lahko prejmejo posamezniki in skupine občanov, ki stalno prebivajo na območju občine Laško, temeljne organizacije združenega dela. de- lovne skupnosti, družbenopolitične organizacije, sa- moupravne interesne skupnosti, krajevne skupnosti, družbene organizacije in društva, ki imajo svoj sedež na območju občine. Priznanja lahko prejmejo tudi posamezniki in orga- nizacije. ki ne prebivajo oziroma nimajo sedeža na območju občine Laško, imajo pa zasluge za razvija- nje bratstva in enotnosti med jugoslovanskimi naro- di in narodnostmi, kakor tudi pri razvijanju medob- činskega sodelovanja na gospodarskem in družbe- nem področju. Priznanja bodo podeljena 2. julija, na praznik občine Laško. Predlog za podelitev priznanja občine Laško - 2. ju- lij, lahko podajo temeljne organizacije združenega dela, delovne skupnosti, družbenopolitične organi- zacije. družbene organizacije in društva, krajevne skupnosti, samoupravne interesne skupnosti in po- samezniki. Predlog mora biti primerno obrazložen. Predloge sprejema komisija do vključno 15. maja 1984. Pozneje prispelih predlogov komisija ne bo obravna- vala. Predloge je treba poslati na naslov: Skupščina občine Laško - Komisija za podelitev priznanj občine Laško - 2. julij._ 22. MAREC 1984 NOVI TEOMK - STRAN 11 Anonimke v zadnjem času se je v uredništvu spet nabralo nekaj pisem, ki sicer od- pirajo zanimive proble- me, a jih ne moremo ob- javiti, ker so nepodpisa- na, torej anonimna. Po- navljamo, da bodo v tej rubriki objavljena le ti- sta pisma, ki bodo podpi- sana s polnim imenom in priimkom ter naslovom pisca. Na željo pa bomo v uredništvu podpis shra- nili, pod pismom pa ob- avili le začetnice imena in priimka. Prosimo pis- ca pisma, ki odpira pro- blem trgovine v âmarje- ti pri Rimskih Toplicah, da sporoči v uredništvo svoj naslov, prav tako pisca pisma ki negoduje zaradi tega, ker ni mogo- če nabaviti izpušnih cevi za vozila Cimos Citroen. UREDNIŠTVO Kalle solidarnost? K temu pisanju me je spodbudil članek v glasilu KS Pod gradom, Informator št. 6 in dialog s predsed- nikom Sveta KS Pod gra- dom teden dni pred tem, ki mi je očital, da nisem solida- ren, ker sem odklonil prispe- vati za razširitev vodovoda. In zakaj gre? Tako kot v mnogih krajih Slovenije (pa tudi v drugih republikah), je tudi na celjskem področju bila v zadnjem času (nekaj letih) problematična oskrba s pitno vodo. Ne želim razg- Ijabljati o tem ali gre za ob- jektivne ah subjektivne vzroke pomanjkanja vode, ampak o načinu k¿co se to vprašanje rešuje. Vedno sem bil, sem in bom ostal zagovornik soli- darnostnega reševanja pro- blemov, pa ne samo na po- dročju KS, saj sem do sedaj kot državljan prispeval svoj delež že leta 1963 za rešenje posledic potresa v Skopju, pa pozneje za Banjo Luko, Cmo goro. Kozjansko, pa po- sojilo za ceste itd. Prispeval sem tudi h gradnji športnega igrišča v Zagradu. Počasi pa se človek tudi vpraša kaj je resnična sohdamost? (Vča- sih smo rekli »vsi za enega, eden za vse«, zdaj pa je vse več primerov, ko bi lahko re- kli »vsi za enega, potem pa vsak zase«.) Očitno so krajani na ustrezne organe in organiza- cije izvajali dovolj močan pritisk, oziroma zahteve po rešitvi oskrbe s pitno vodi, da se je pristopilo k reševa- nju tega perečega probler»a. Po mojem mnenju je za reše- vanje tega problema odgo- vorna pristojna delovna or- ganizacija, ki ji je na celj- skem področju zaupana ta naloga. Seznanjen sem bil, da je bil 17. decembra sklican zbor krajanov, na katerem naj bi se rešilo vprašanja fi- nanciranja, oziroma sofinan- ciranja občanov za reševanje vodooskrbe z Zagradu. Zal, sem ta dan bil zadržan s pOr slovnimi partnerji in se zbo- ra nisem mogel udeležiti. Sklep zbora, kot sem bil sez- nanjen pozneje, je bü, da vsaka hiša na področju Za- grada prispeva 1.400,00 din. S tem naj bi bU za več let vnaprej rešen problem oskr- be s pitno vodo v Zagradu. Tu pa sem začel razmišlja- ti. Ko sem v letu 1971 začel z gradnjo lastne hiše, sem si med drugim moral pridobiti tudi soglasje pristojne delov- ne organizacije za priključi- tev na celjski vodovod. So- glasje sem si pridobil, za stroške soglasja pa plačal 600,00 din. Na osnovi kom- pletne dokumentacije za gradnjo je Skupščina občine Celje dne 8. 6. 1972 pod šte- vilko 351-766/71-2/Pr izdala odločbo investitorjema Mar- jani in Viktorju Haj singer, s katero je dovolila graditev enodružinske stanovanjske hiše tip JI v Zagradu na zemlj. pare. štev. 729/19 k. o. Zagrad. V obrazložitvi je na- vedeno, da sta investitorja zaprosila za gradbeno dovo- ljenje in predložila pod zapo- redno številko 7 tudi soglas- je Plinarna - Vodovod Celje številka 91 z dne 12.7.1971, s katerim je soglašala, da pod določenimi pogoji lahko in- vestitor dobi priključek svo- je hiše na celjski vodovod. Ti določeni pogoji pa so bili plačUo 6.450,00 din, kar je ta- krat pomenilo približno tri mesečne osebne prejemke. Zato sem priključek odlagal do preselitve v hišo. 3. 6. 1974, neposredno pred vseli- tvijo v hišo, sem pri Plinarna - Vodovod Celje vplačal 6.450,00 din na račun pri- spevka za priključitev na celjski vodovod - Zag^d - Celje. Na podlagi plačila mi je Plinarna - Vodovod v juli- ju 1974 napravila priključek, za katerega sem vplačal 1.420,05 din. Tako sem opra- vil svojo dolžnost in legalno, kot ostali občani, koristil vo- dovod. V zadnjih letih pa, tako kot drugi ottani občine Celje, plačujem tudi samoprispe- vek, katerega del je name- njen tudi razširitvi celjskega vodovoda. Ves čas bivanja v hiši pa seveda plačujem tudi račune za vodo. V decembru 1981 je bila cena m^ vode vključno s prispevkom za razširjeno reprodukcijo 7,84 din, prispevek za razširjeno reprodukcijo 2,25 din, pri- spevek za vodno skupnost pa 092 din po m^. Stevnina pa se je zmanjšala na 26,00 din. 2e v marcu 1982 se je vodarina zvišala na 5,80 din, prispevki so ostali nespre- menjeni, števnina pa se je povečala na 33,10 din. Aprila 1983, to je po enem letu, se je vodarina zvišala na 8,45 din po m^, števnina pa na 39,80 din. Avgusta 1983 pa se je ponovno povečal prispevek za razširieno reprodukcijo na 4,50 din po m^. Tako se je od decembra 1981, ko je 1 m^ stal 7,84 din z vsemi prispevki, do novem- bra 1983 z vsemi prispevki zvišala cena 1 m^ vode na 13,87 din, kar pomeni pri- bližno 77% podražitve v dveh letih. Očitno so bile te podraži- tve nujne in upravičene, saj so po eni strani rash stroški, nujno pa je bilo večji delež usmeriti za razširjeno repro- dukcijo, oziroma za poveča- ne kapacitete vode na celj- skem območju. Potrebe po boljši vodoo- skrbi se niso pokazalè samo v Zagradu, kot delu KS, tem- več tudi na Polulah. Pa ven- dar se je obnovil, oziroma povečal vodovod na Polulah v lanskem letu brez prispev- kov občanov, povečal se je, oziroma se bo tudi v drug^ delih celjske občine, pa je vprašanje, če s prispevld ob- čanov. Predsednik Sveta KS mi je pojasnil, da krajani Polul ni- so prispevali zato, ker so ob gradnjah hiš plačali komu- nalni prispevek. Res je, da so ga tisti, ki so gradih v določe- nem obdobju, ne vem pa, če so ga tisti, ki so imeli hiše pred urbanistično ureditvijo Polul. Res je tudi, da sam nisem plačal komunalnega prispevka ob nakupu zamlji- šča za gradnjo hiše, ker pač zemljišče ni bilo komunalno urejeno, res pa je, DA SEM PLAČAL VISOK PRISPE- VEK za priključek na celjski vodovod, to pa pravgotovo predstavlja del komunalne ureditve določenega, urbano urejenega naselja. Posebej sem moral plačati tudi pri- spevek za priključitev na električno omrežje, kar dru- gim, ki so plačali komunalni prispevek, ni bilo treba. To- rej ni res, da nismo tisti, ki nismo plačali komurmlnega prispevka, plačeih prispevka za vodo in elektriko, kar sta v bistvu tudi elementa ko- munalnega prispevka. V okvir komunalnega pri- spevka pa prav gotovo sodi tudi kanalizacija. Te pa, žal, nisem plačal. Pa ne zato, ker nisem hotel biti solidaren, ampak zato, ker tega ni nih- če od mene zahteval. Zahte- valo se. je plačilo za tisto, kar mi je bilo dano. Zato pa SE DANES po delu KS Pod gra- dom, to je v Zg. in Sp. Zagra- du ni urejena kanalizacija. Se vedno vse hišne odplake, vključno z greznicami, odte- kajo površinsko, ob poteh in cestah, mimo hiš. In zakaj sem tolikokrat omenil besedo solidarnost? Zato, ker mi je predsednik Sveta KS Pod gradom ome- nil, da nisem solidaren do skupne akcije, to je do sofi- nanciranja izgradnje vodo- voda, zaradi tega, ker nočem prispevati 1.400,00 din. In za- to, ker članek v uvodu ome- njenega Informatorja pravi: »Podrobnosti o poteku ak- cije sofinanciranja občanov za reševanje vodooskrbe v Zagradu bomo objavili v na- slednji številki. TXidi s tem vas bomo seznanili, kdo se je sodelovanja v tej akciji odre- kel. Objavili bomo poimen- ski seznam in upamo, da ne bo predolg.« Članek, oziroma njegov avtor namiguje na nesolidar- nost in s tem vrši moralni pritisk na tiste, ki te »obvez- nosti« nismo poravnali. Takšnih pa je po izjavi pred- sedxüka Sveta KS tretjini. Prav nič sram me ne bo, če bo v Informatorju izšel napo- vedani članek, prav vesel pa bom, če mi bodo pristojni predstavniki Komunale, TOZD Vodovod prezentirah podatke o tem: koliko sred- stev se je od leta 1974 dalje zbralo iz naslova »prisi^v- kov za priključitev na celjski vodovod« s področja dela KS, kjer se sedaj zahteva so- finćinciranje; koliko sredstev se je iz istega področja od leta 1974 dalje zbralo iz na- slova »razširjena reproduk- cija«; koliko sredstev se je zbralo do sedaj iz istega po- dročja iz naslova »samopri- spevek«? Istočasno naj bi tudi obja- vih kolikšna sredstva so se od leta 1974 do leta 1983 vlo- žila v obnovitev in razširitev vodovoda na tem področju. Nerealno bi bilo pričako- vati odgovor na ta tri vpraša- nja, saj se zavedam, da bi takšne odgovore lahko dobil le v primeru, da bi se v zad- njem desetletju vsi ti podat- ki zajemah računalniško. Lažje pa bo odgovoriti na vprašanje: kdaj in v kolikš- nem obse^ so prispevah občani občine Celje, naselje- ni v krajevnih skupnostih, ki so strnjene v samem centru za: asfaltiranja, obnovo in razširitev cest in poti; obno- vitev ah razširitev javne raz- svetljave; obnovo ah ^adi- tev javne kanalizacije; iz- gradnjo objektov za potrebe družbenopohtične skupno- sti, družbenopolitičnih orga- nizacij in drugih družbenih pravnih oseb; za postavitev javnih telefonskih govorilnic Itd. VIKTOR HAJSINGER, Celje Odgovor na protest Zavedamo se, da smo 20. 2. pri izvedbi tekme za ZTKO Celje naredili napako, ki je vrgla slabo luč na vsa naša prizadevanja, da bi že v le- tošnji sezoni predstavih cen- ter Golte kot dober, organizi- ran in urejen. Za napako se opravičujemo ter želimo, da nam daste možnost, da jo po- pravimo. Strinjamo se, da naj bo tekma razveljavljena in po- nujamo {)onovno brezplačno organizacijo tekme. Kljub našim spodrsljajem pa bi že- leU razsvetiiti situacijo tega dne tudi z naše strani. Noče- mo se opravičevati za zamu- do na štartu in namestitev zastavic, ker za to ne more biti opravičila. Drugače je s pogoji in strokovno pripravo proge. Na Golteh smo imeh letos že nad 20 tekem. Večino prog je postavljal M^an Pu- sovnik. Do sedaj ni bilo na organizacijo nobenih pri- pomb, nekajkrat smo bih ce- lo pohvaljeni. ImeU smo le dva spodrsljaja - tekmo ZTKO Celje in tekmo Mozir- ja, ki smo jo zaradi goste me- gle prestavili na kasnejši ter- min. Mislim da je bila osnov- na napaka, da v takšnih raz- merah tudi tekme ZTKO ni- smo odpovedah (prestavili), kar bomo v bodoče izvajali, četudi razumemo težave pri organizaciji tekme in prevo- zu. Le tako bi izboljšali var- nost tekmovalcev in drugih smučarjev. V gosti megli z vidljivostjo do 5 vratic ali пшпј so bila odpovedana tu- di olimpijska tekmovanja, da so zaščitih tekmovalce in vsemu nudih enake pogoje tekmovanja. Ker takšnih raz- mer na progi nismo pričako- vali, nismo imeh zadovolji- vega števila kontrol. V megli bi jih potrebovali 12, pa še bi bila kontrola otežkočena. Z oziroma na to, da smo znižali ceno s 150 na 100 din na tek- movalca, pa smo morah tek- mo izvesti čim bolj ekono- mično. Zato tudi ni bilo po- sebne reševalne ekipe, am- pak le dva reševalca. Ob po- škodbi tekmovalca Nivoja o tem nista bila obveščena, če- prav je bil eden na štartu, drugi pa v hotelu. Prav tako ni bilo težko najti mene, kajti bil sem v svoji pisarni. Na vprašanje, kako odgoveir- jati pred skupščino, pa odgo- varjamo: naši delegati b<^o zagovarjah sanacijski pro- gram, programe zdmževanja sredstev in dela, ki se vlagajo v obstoj in razvoj RTC Golte. Zavedamo se, da center ni sebi namen ampak pred- vsem rekreaciji in razvedrilu občanov in je del turistične infrastrukture celjske regije. Sredstva, ki so doslej omo- gočala obstoj centra, so bila le naključna ter premajhna, da bi lahko center zaživel. S sporazumom, ki ga je sklenila TKS Celje in z dru- gimi sporazumi pa bo Gol- tem, seveda ob dobrem delu, omogočen normalen razvoj in poslovanje v veselje vseh občanov celjske regije. Vese- h nas, da ste bih zadovoljni z organizacijo tekem v torek in sredo, s pripombo, da smo bih v sredo organizatorji spet nü. MARJAN PRELOG, tehnični vodja RTC Golte »Celiske cvetke« Na hišah v Aškerčevi uhci 2. in 4. že dlje časa prepušča- jo žlebovi, ki že dolgo niso bih očiščeni in so preluknja ni. Ob padavinah zato iz njih kaplja na pločnik in zamaka fasado, ki že močno odpada. Pred dnevi je kos fasade od- padel in priletel nekemu ob- čanu (k sreči) na dežnik in ga tudi preluknjal. Tako stanje ni ne le neprijetno temveč tudi nevarno, za stanovalce in za številne občane ki hodi- jo po tej prometni in vrh vse- ga zelo ozki uhci. Pristojni organ naj nemudoma pristo- pi k odpravi te zoprne napa- ke, za kar predvsem prosijo stanovalci obeh hiš. Sprašujem se, kdo bo oči- stil arkado v Prešernovi uli- ci, saj so stebri še vedno pol- ni ostankov divjega plakati- ranja. Storilci so bili ugotov- ljeni, proti njim je ukrepal tudi sodnik za prekrške. Nihče pa ne poskrbi za oči- ščenje stebrov, ki so tako še bolj vabljivi za divje leplje- nje. Kršitelji naj stebre oči- stijo, sicer naj to delo na nji- hove stroške opravi kdo drug. V Celju smo dolgo skrbeli, kaj bo z Ljubljansko 20. Zdaj je končno prišlo do rušenja te zgradbe. Toda, številka 20 je občinskim organom, kaže, neprijetna. Na skrbi ostaja namreč še razpadajoča sta- novanjska hiša v Zidanškovi 20, za katero naj poskrbi celj- ski občinski komite za ureja- nje prostora in varstvo oko- lja. O tem problemu je naš tednik že večkrat pisal, a do- slej odgovora ni bilo. V tej zgradbi še vedno strašijo podgane, ki se podijo po za- puščenih prostorih. Ljudje se izogibajo hoditi mimo, saj je to nevarno, ker lahko vsak trenutek iz strehe ali fasade kaj pade. Naj se vendar z drastičnim ukrepom ta vozel preseka in zadeva uredi, saj razpadajoča hiša predstavlja vehko sramoto mestu, v tej sicer tako lepo obnovljeni uhci. Dr. ERVIN MEJAK, Celje Kdor dela, greši Letošnja zima nam s sne- gom ni prizanesla. Novem- bra in decembra res ni bilo snega, zato smo ga pa januar- ja in februarja dobüi več kot preveč, še zlasti v hribih. Ce- starji smo se trudih, kolikor smo mogü, da bi čimprej in pravočasno očistih ceste, da bi bile prevozne, vendar nam ni vedno uspelo. Proti naravi se človek ne more vedno uspešno boriti. Cestarji smo pa tudi ljudje, zato je nesmi- selno, da nekateri pričakuje- jo od nas, da bomo delah ču- deže. Delamo, kolikor more- mo. Ce delo opravimo dobro, nas ljudje hvahjo. Ce kaj po- grešimo, nas pa »tadlajo«. Upravičeno kritiko upošte- vamo in sprejemamo, ne- upravičeno odklanjamo, ker nas žah, še posebno, če so kritiki ljudje, ki sami fizično ne delajo in se na naše delo sploh ne spoznajo. Je2dke pa znajo brusiti. TÍidi vozniki imajo pozimi slabe čase. Se zlasti vozniki avtobusov, ki vozijo po hri- bovitih in stmiih cestah. Tu- di oni so velikokrat po krivi- ci kritizirani. Februarja so avtobusi, ki vozijo iz Celja v Breze, vozih samo do Osred- ka, ker je bü naprej na cesti zglajen sneg (snežna deska). Cestarja, ki delata na tej ce- sti, sta se zelo trudila in na roke posipavala cesto, ven- dar vse skupaj ni zaleglo. Ce- sta je büa kar naprej spolzka in za avtobuse neprevozna oziroma nevarna. Ljudje, ki so morah peš v dolino, so se na šoferje zelo jezili. Ti pa niso bih krivi, saj je po strmi in poledeneh cesti vožnja z avtobusom življenjsko ne- varna. Na pomoč so pokhcah nas, delavce Cestnega po- djetja Celje, da smo s tovor- njakom in vlečnim posipal- cem posipali cesto od Tevč v Breze in do Osredka. Posipa- nje je uspelo in nekaj dni so avtobusi mogh v Breze. Nato pa je spet zapadel sneg in avtobusi so ostah v dolini. Snega je bilo veliko. Z lese- nim plugom ga ni bilo mogo- če orati. Sh smo na pomoč s Tatro in železnim plugom, vendar nam ceste ni uspelo povsem splužiti. Ko smo se vračah iz doline proti Brer zam, se je Tatra kljub zimski opremi v klancu pri prvem ovirücu ustavila in zdrsela vzvratno po klancu in se pre- vrnila na levi bok. Sreča je bila, da se ni nihče poškodo- val. Kaj bi se pa zgodilo, če bi se tako prevrnil avtobus, poln potnikov? O tem lahko samo ugibamo. Rad bi po- udaril, da je ta odsek ceste zelo nevaren, še zlasti pozi- mi. Zato ne izzivajmo nesre- če. Bolje je potrpeti in iti peš v dolino. Poroka za varno vožnjo na tej cesti pozimi pa ne more biti. Ob znaku, da je obvezna zimska oprema, bi morali dodati še opozorilo; »Nevarna in strma cesta. Vo- ziš na svojo odgovornost.« Čeprav je cesta posipana in imajo vozniki zimsko opre- mo, vožnja po tej cesti ni po- vsem vama. Naj omenim, da je ta cesta nova. Trasirai jo je tovariš Klančnik in to tako, da bi bila zložna in varna. Ob gradnji pa se iz meni nezna- nih razlogov niso držali tra- se. Tako so zgradili strmo in zelo nevarno cesto. Morali bi se strogo držati navodil'stro- kovnjaka. Naj še poudarim, da so cesto gradili z denar- jem iz samoprispevka in z udarniškim delom krajanov. Vložih so mnogo truda. Veli- ko so delah, a tudi greših. V bodoče ni druge izbire, kot vožnja po nevarni cesti, ob- časna pešhoja v dolino ah pa ponovno zbiranje denarja in rekonstrukcija ceste. Nisem nikakršen strokov- njak, toda 18 let dela v cestni službi le niso mačje solze. Upam, da mi Brežani, zelo dobri, prijazni in gostoljubni ljudje teh vrstic ne bodo za- merih, saj nikogar ne bi rad užalil. LEOPOLD MAČEK, Kladje Snežni zameti Kot marsikdo, sem tudi jaz tisto jutro hitela v šolo. Prejšnji dan in čez noč je za- padlo precej snega. Ker sem od glavne ceste oddaljena kakšen kilometer, sem imela kar precej težav, preden sem se »dokopala« do nje. A glej ga zlomka. Ko sem se že sko- raj izkopala iz težav, sem se znašla pred čudno visokimi zameti. Nisem si znala pred- stavljati od kod so. Slednjič sem le ugotovila, da niso za- meti, ampak kupi snega, ki jih je nesramni plužilec meni nič tebi nič potisnil na stran- sko cesto. Prepričana sem, da je dobro vedel, da tudi po tej cesti hodimo ljudje. Že res, da se je zjutraj mudilo plužiti, da je lahko delo ne- moteno steklo. Mislim pred- vsem na podjetje Vino iz Smaitnega ob Paki, kjer so na žalost zaposleni tudi takš- ni. ki gledajo, da imajo po- meteno samo pred svojim pragom. Malce več pozorno- sti bi pa lahko nanienili tudi drugim. Kaj sem mogia? Vlak ne čaka in dokopati sem se mo- rala do ceste iz žametov. Ko sem vlekla noge iz kupov snega, sem ga kai' veliko na- brala v čevlje in porabila kaf pi-ecej časa, da seni se pošte- no očistila. Tudi pohiteti sem morala, da nisem zamu- dila vlaka, pa še mokra sem bila. K. T. Ga\ ce Gasilsko društvo Luče ob Savinji, proda gasilski avto koh.wí TAM 2001 v voznem stanju, letnik 1970, prevoženo 22 000 km. Cena 300.000 din, ostalo po dogovoru. Avto je na ogled v Lučah ob Savinji. PROFESOR ANGLEŠČINE IN ITALIJANŠČINE KVALITETNO PREVAJA VSE VRSTE TEKSTOV (N DOKUMENTOV Tel: (063)-35-318. 12. STRAN - NOVI TEDNIK Sličice iz življenla najbolj ceilsiiega od vseh Celjanov Dr, Enrtn Melak, nekdaj Maistrov, zda! borec za lepo mesto Danes bomo na tem mestu lepili sličice in poskušali zlepiti podobo našega jezičnega dohtar ja, Celjana, ki je od vseh Celjanov še na^ij Celjan, pa čeprav se je rodil v Slovenski Bistrici. Ce nam bo katera od sličic manjkala, in to nam bo zagotovo, nam, spoštovani bralci, tega ne zamerite, kajti življenje tega človeka je tako bogato in pisano, da mozaiku še tako velik mojster ne bi bil kos. Ampak prepoznal ga bo vsakdo, ki ga je kdaj srečal na ulici, pred leti v njegovi advokatski pisarni v Kocenovi ulici, morda kdaj kje v planinah, ali zadnje čase v gostin- skem lokalu Pod mostom. Človeka, ki bi mesto, kjer živi, toliko ljubil, najbrž ni med nami. Tudi jih rü veliko takšnih, ki bi jim bilo toliko do tega, da ostane Celje lepo, prijetno in prijazno mesto, kot se za to zavzema Ervin Mejak. Je borec za celjsko kulturno dediščino, mož, ki neprestano opozarja na zob časa, na čistočo, red in še marsikaj. Kljub svojim peti- nosemdesetim letom ima oči sokola: za vse, kar je lepo, kar je prav, kar je narobe, grdo v mestu ob Savinji, pa tudi med ljudmi tega mesta. Pa začnimo s sestavljanko. Prva slika Elrvin Mejak, rojen pred petinosemdesetimi leti v Slovenski Bistrici. Leta 1912 prišel v Celje, star trinajst let. Slovensko ljudsko šolo obiskoval v sedanji Čuprij- ski ulici, tedanji Novi ulici. Solo so predlani podrli, na tem mestu zida Gradiš sta- novanjsko hišo. Nemško viš- jo gimnazijo obiskoval v hiši na Slomškovem trgu, V 5. gi- mnaziji moral k vojakom. Najprej šel na Tirolsko, po- tem pa na Soško fronto, po prvi vojni na Koroško z Mal- gajem, potem pa še v Mari- bor h generalu Maistru. V ča- su med obema vojnama de- lal kot odvetnik v Celju, v Slovenskih Konjicah in Gor- njem gradu. Drugo vojno z družino prebil v izgnanstvu v Užicah, tam sodeloval z glavnim štabom partizan- skih odredov. Iz teh časov hrani priznanje tovariša Tita. Leta 1945 se je vrnil iz izg- nanstva v Celje, kjer je kma- lu začel z advokaturo. Vmes je leta 1925 v Ljubljani pro- moviral za doktorja prava. Od tod naprej bomo z bese- dami manj skopi in suho- parni. Pri mostu v restavraciji, tam, kjer domuje celjski Razvojni cen- ter, Ervina Mejaka često sre- čamo. Dva do trikrat teden- sko se tam sestane s svojimi prijatelji, starimi Celjani: To- netom Kopušarjem, Rikom Presingerjem, Ivom Grobel- nikom, Dolfetom Urbanči- čem, z rdečim mlinarjem Melhiorjem Joštom in drugi- mi. Govorijo o nekdanjih pa o sedanjih časih, o športu, razpravljajo o dnevnih do- godkih, praznujejo jubile- je... V Zmiovliisicem aiMvu Pokojni fotografski moj- ster Pelikan je zapustil ob- sežno zbirko foto¿^ij o do- godkih v Celju vse od leta 1918 dalje. Vsak teden jo Er- vin Mejak maline v Zgodo- vinski arhiv, kjer bi si brez njega težko pomagali pri raz- poznavaj u posameznih do- godkov in oseb s fotografij. Neuničljiv spomin našega Celjana pride pri tem delu še kako do izraza. Nekoč bomo gledali razstavo teh slik. Uubitelj planin Veliko je hodil po hribih, planinah. Prehodil je sloven- sko planinsko transverzalo od Maribora do Ankarana, pa savinjsko planinsko pot od Kumrovca do Kuma. Ves čas je bil odbornik planin- skega društva. In tako je na- stala njegova knjiga z naslo- vom »Pojdimo v gore«. V sa- mozaložbi je izdal tudi knji- go V boju za našo severno mejo, izšla je leta 1937. Iz advokature Doktor Ervin Mejak je naj- starejši odvetnik v Celju. Ve- liko najrazličnejših pravd in pravdarjev pomni, najbolj pa mu je v spominu znani zgo- dovinski proces v Celju proti skupini komunistov. Ervin Mejak je takrat branil dva mlada rudarja, komunista iz Trbovelj. Ol^ sta bila opro- ščena, Leta 1928 je büo v Ce- lju 28 odvetnikov, pa so ime- li vsi dovolj dela, kajti ljudje so imeli denar in pravdali so se tudi radi. Po dmgi svetov- ni vojni je imelo Celje naj- prej 7 potem pa 15 odvetni- kov, ki so büi organizirani v kolektivu ^ odvetnikov celj - ske regije, sedanjem zboru odvetnikov. Ervin Mejak je vrsto let predsedoval temu' kolektivu. 0 Celjanih... Naš Celjan pravi, da je bilo včasih v Celju med ljudmi bolj domače. Slovenci, ki so jih Nemci takrat ogrožali, so zato morali biti kot ena dru- žina. Celje je bilo nekoč pre- cej nemškutarsko mesto. Pravi tudi, da so nekoč Ce- ljani, posamezniki, bolj skr- beli za čistočo in lepoto me- sta. Na bolje pa se je prema- knilo takrat, kakšnih deset let bo tega, ko je za to pričelo skrbeti celjsko turistično društvo, ki podeljuje tudi na- grade za lepo pkolje. ... in O Celjankaii o teh ima Ervin Mejak le- po rrmenje. Pa jih vendarle ošvrkne, ko pravi, da so vča- sih sodelovale povsod, danes pa so aktivne najbolj na športnem in razvedrilnem področju. Včasih da so se ve- liko bolj zanimale za javne zadeve in dosti bolj emanci- pirane so bile nekoč. »So pa bile Celjanke vedno in pov- sod znane kot fejst dekleta«, se naš jubilant namuzne. Pa še O tom, klo so so Ceilanl nekoč kopali Naš sogovornik pravi, da je bilo včasih poleti ob Savi- nji živahno, skoraj tako živa- hno je bilo tudi lani ob lepo urejenih bregovih reke. »Ko- pališče za Nemce je bilo ne- koč ob sedanji Partizanski cesti, na poti v Lisce, mi, Slo- venci pa smo se smeli kopati na javnem kopališču na Po- lulah. Najbrž ne veste, da se je to kopališče imenovalo Diana, treba pa je bilo vselej plačati vstopnino. Po vodenj pa je obe kopališči odnesla.« Neutrudni liorec za lepo Ceije »Rad imam to moje Celje«, pravi riaš skorajšnji jubilant, doktor Ervin Mejak, ki ga številni Celjani dobro pozna- jo, mno^ pa le iz številnih pisem, ki jih ta neutrudni bo- rec za lepo in urejeno Celje pošilja za rubriko Pisma bralcev v našem tedniku. »Rad bi, da bi bilo Celje lepo mesto, belo, prijazno, ureje- no, da bi stvari, ki so lepe in zanimive takšne tudi ostaja- le na ogled našim zanam- cem. Pišem tudi za revijo, ki jo celjsko turistično društvo izdaja dvakrat letno pod na- slovom »Lepo mesto«. EWin Mejak hodi naokrog po našem mestu z odprtimi očmi, prav nič mu ne uide. Pa ne išče le napak, naših slabosti. {Cot dober opazova- lec opoz^a tudi na naše do- bre strarü. »Imam na tem po- dročju že kar lep krog sode- lavcev, ljudi, ki me ustavijo, obiščejo in mi povedo, kaj jih kje moti. Vedo, da se bo- do njihove pripombe in želje zriašle v Pismih bralcev.«, pripoveduje o tem delu svo- jega ustvarjanja. Kalle nai Ceilan lani opazii? Najmanj dvajsetkrat se je doktor Ervin Mejak lani oglasil v našem tedniku. Obregnil se je ob celjska par- kirišča in pobiranje parkirni- ne. »Skrajni čas je, da se na- pravi vsemu temu red. Sko- da za občinsko blagajno«: je zapisal. Njegovim stalno iščočim očem niso ušla niti mostna stebrišča, ki so po močnem deževju obdana z navlako, vejevjem. Opozoril je, da se morajo stebri znebiti breme- na, in ker se to do tedaj ni zgodilo, je muhasto predla- gal, naj pri Nivoju raje poča- kajo iia po vodenj, ki bo zago- tovo odnesla navlako s Savi-, nje oziroma mostnih ste- brišč. Cvetka iz naSih samopostrežnHi trgovin Na živce mu gredo naku- povalni vozički, ki niso po- stavljerü v vrste, potrošnik pa se zato s težavo premika od blagajne proti izhodu. Pa ne graja trgovcev. Loteva se potrošriikov, tistih, ki doma še kako skrbijo za red, zunaj doma pa jim je za to figo mar. »Ali ne bi potrošniki sa- mi poskrbeli za to, da vozič- ke porinejo ne njihovo stal- no mesto?« Dvakrat divle Ker ima Ervin Mejak oči za red in lepoto, mu ne uide tu- di takšna celjska lepotna na- paka kot je divje plakatira- nje. Na živce mu gre tudi divje parkiranje, pa naša ne- čimj-nost pri obešanju zastav ob praznikih. Naše slabosti Tako je naslovil pismo, ko je med drugim zapisal: »Pa še to: v samopostrežbah v Celju se množijo tatvine. Ču- dno je to, da so tatovi nava- dilo iz imovitih družin, ki se štejejo za ugledne ol> čane...« Odpravllanle slabosti Naš opazovalec vidi tudi takrat, ko se kaj spremeni na bolje. Še posebej je zadovo- ljen, če je s pismom uspel. Takole je enkrat, med dru- gim, napisal: »Občinska stra- ža pridno odstranjuje divje plakate, lepo je asfaltirano parkirišče pri gostišču Tur- ška mačka... obnavljajo se zanemarjene fasade... in ta- ko dobiva Celje vsak dan lepšo podobo...« In ko se je čez čas zopet sprehajal po mestu, je moral sesti za pisalni stroj in zapi- sati: »Divje plakatiranje v Celju se nadaljuje... Cemu so nam zakonski predpisi, čemu nam je občinska stra- ža?« Enkrat pozneje je hudo- mušno ošvrknil »Je pobira- nje parkirnine protizakonito dejanje? Menim, da ni.« Ni več prostora Se in še bi lahko citirali doktorja Ervina Mejaka, odvetnika v pokoju iz Celja. Pa bodi dovolj. Naj mu pred njegovim jubilejem zaželimo zdravja, zato, da bi nas še na- prej lahko karal, opoz^al, pa tudi pohvalil. PohvaU na- mreč veliko raje kot graja. MARJELA AGRE2 Foto: EDI MASNEC Lahko bi se odloČili za petinosemdeset sličic, toli- ko, kolikor let bo naš Celjan prihodnji mesec dopolnil, pa nam je odmerjenega pre- malo prostora. Zložili bomo torej le nekaj značilnih slik iz življenja doktorja Ervina Mejaka, ki si prvi zasluži, da mu rečemo Celjan. Marija Muzetič, najstarejáai na celjski tržnici, slovi po aa¡ slew zelju in repi. Trideset let,\ stalnem mestu, katerega le vdi njen mož, je dolga doba izkušed Je pravzaprav že tradicija, ki sej roda v rod. Na celjski tržnici sd starši ipenega moža, vso zelenjai li sami. Kakšna je razlika med branjeiÁ jalko, sem jo vprašala. Kot iz ioa »Vkvaliteti. Branjevka prodajal ji gre samo za zaslužek, proda zelenjavo sama in ji ne vseenol iztrži in kakšen sloves ima. Mi 5Л pridelali sami in tudi prodajama Nauk več, branjevka je manj a in če izvzamemo tiste, ki kun kombinatu in jih potem prod^ trgu, je branjevk na celjski ti manj. Prekrižane roke prodajalk go\ podatkom zamislili. Po dvanajsti uri Je razpoložen (1984 NOVI TEDNIK - STRAN 13 ■P——Iii lililí I iiiilillH Prodajalka robo na ogled postavi... Sobotni žl¥'ža¥ na coUskl tržnici tnatl žafranom, frakoUčkl In astronomskimi conami Oborožena z velikim cekarjem in s tisoč dinarji v denar- nici sem se odpravila nakupovat na celjsko tržnico. Za eno dopoldne sem postala samo gospodinja, ki gleda na vsak dinar, predno ga izda. Novinarske kritičnosti nisem pu- stila doma, bab je radovednosti tudi ne. ' V kislo jabolko sem vgriznila, sem mislila na začetku svojega ogledovanja, paberkovanja, prisluškovanja, trač- nanja z gospodinjami in prodajalkami. Pa me je prijelo... Najprej visoke cene, ki na celjski tržnici niso zámrz- njene, potlej vigred, ki je dehtela iz vsake stojnice in ne nazadnje pol^kovanje, ki si ga tako malokdaj privoščim. Hvala uredniku za tako sproščujočo zadolžitev! Tržnica - srce vsakega kraja v jutru, ki je dišal po bliža- joči se pomladi, okoli sedme ure zjutraj na celjski tržnici še ni pravega življenja. Ce bi imela srečo, bi ob tem času srečala starosto celjskih zgo- dovinarjev, našega »ateka« - Janka Orožna, ki je zvest zgodnji nakupovaleč na trž- nici. Najbrž sem ga tokrat že za- mudila in naprej z dokaj če- mernimi očmi ogledovala prve kupce. Največ so bilef to gospodinje, ki so hitele z na- kupom in niso imele časa za običajni klepet, ki je znači- len za kasnejše obiskovalce. Največ se jih nabere okoh devete ure. Prihajajo vsi, od gospodinj do upokojencev, ki izrabijo priložnost, da pri- nesejo s trga šopek peter- šiljčka in si privoščijo še čvek partijo ob frEikeljčku v bližnjem bifeju. Kdo bi jim branil, saj res potrebujejo pogum za nakup šopka pe- teršilja (brez korenin ga v tem času ne dobiš) za 50 ah celo 80 dinarjev! Ko ga pri- nesejo domov in povedo že- nici ceno in k njej pritaknejo še ceno za šilce žganega, gre ta resnično v nebeške višave. Res so združih koristno s pri- jetnim in pri tem celo greših, ker so se zlagah - a ne veliko. Gneča na celjski tržnici je najhujša od devete do enaj- ste ure. Najbolje bi bilo, če bi se za ta čas prelevila v Piko Nogavičko in si tako kot ona nataknila hodulje. Le na tak način bi si lahko podrobno ogledala vse cene. Morda bi bile iz ptičje perspektive ce- lo nizke? Dražji od žafrana Ce sem hotela od mame iz- sihti kot otrok kakšno stvar, mi je vedno zasolila nazaj: »To je drago kot žafran!« Za- to žafrana nisem nikoh ma- rala, vedno mi je pomenil razkošje, ki si ga ne morem privoščiti. A ker sem bila ta dan v akciji in ker je bil slu- čajno na trgu zehščar (vedno ga na celjski tržnici ni), sem si pred vsem nakupovanjem privoščila razkošje. Odločila sem se, da kupim to žlahtno dišavnico, ki porumeni juhi- co in omake in k tej nekdaj tako dragi rasthni primerjam ostale cene. Možakar, priletni zeliščar, me je vnaprej opozoril, da je žafran zelo drag. »Pa kohko vendar stane kilogram?« sem dreznila vanj. »Kilogra- ma žafrana nihče ne kupi, prodajam na ščepec.« »Pa koliko stane ščepec?« »Koh- kor je velik!« Odločila sem se za ščepec, vehk za dva sta- ra jurja. Malo prahca bo že, sem si mislila, predvsem pa bo dobra primerjava ob osta- lih astronomsküi številkah sedanje zelenjave. Možakar me je pogledal postrani, vzel papirnato vrečko in mi odmeril pošte- no merico žafrana. Za dva stara jurja! Opogumljena od te ponižne cene sem se od- pravila nakupovat naprej... Nikjer tako bodisi da je to v Evropi ali na drugih celi- nah, ne zaznaš bolje vonj dežele, kot ravno na tržnici. Kamorkoli me je zanesla pot, sem del dneva ali celo več namenila obisku tržni- ce. V zahodnih deželah so strogo higienske, cene se tam izražaj v kvaliteti pri- nešenega blaga. Najbolj pri- jetno je vandrati po orien- talskih tržnicah, ki so edine ohranile nekdanji čar sred- njeveških tržnic. Pravza- prav se od takrat ni pri njih nič spremenilo. Tu utripa življenje ves dan, pozno v noč in tudi ponoči. Rokodel- ci zunaj opravljajo svojo obrt in sproti prodajajo lastne izdelke. Takorekoč živijo in lunrejo na tržnici, ki običajno zavzema velike površine v središču mesta. Obšla sem stojnice z re- pincljem in radičem po 400 dinarjev za kilogram, pa s slastnim prvim regratom od 500 do 300 dinarjev, prav ta- ko za dve pošteni kosih, ustavila pa sem se pri proda- jalki pohajajočih bučnic (za merico moraš odšteti dva stara jurja, za pet dobiš tri merice). Koliko stane kilo- gram bučnic, me je zanima- lo. Prodajalki je šel odgovor težko iz ust. »Saj nihče ne kupi kilograma, prodajam po mericah.« »Pa koliko ven- dar stane?«, sem büa vztraj- na. »Štiristo dinarjev, vehko dela je z njimi.« Potem se je razgovorila. Pov edala je, da je to bolj donosen posel kot pridelovanje bučnega olja. To je najcenejši prigrizek zvečer ob televiziji, je mo- drovala in mi še zaupala, da so bučnice tudi zdravilne. Pomagajo, kadar moški v le- tih spuščajo kapljice, ko jim mehur že odpoveduje... Spet nekaj več vem, sem si mishla in nadaljevala naku- povanje. Največ je büo ta dan na trgu hrena. Res se bh- ža Velika noč, pa vendar, malo čudno se mi je zdelo, zakaj ga je toliko. Prodajal- ke, ki so ga prodajale, niso imele napisane cene, vsaj vse ne (to je tudi ena izmed značilnosti celjske tržnice, ker cene oblikujejo kar po obrazu.) V to sem se tudi pre- pričala, ko sem si izbrala de- set centimetrov dolg in za dva prsta debel hren. »Pet- deset dinarjev,« mi je odloč- no povedala ceno prodajal- ka. Osupnila sem prvič. Dru- gič potem, ko sem protesti- rala in je korenino hrena vrgla na tehtnico. »Dajte 30 dinarjev,« mi je ona zdaj ogorčeno dejala, jaz sem se pa kislo nasmehnila in hren, podoben korenčku, kupüa. Ko sem drobižek spravljala v cekar, se je zaupno sklonüa k me-i in mi strokovno sku- šala obrazložiti in podkrepiti ceno hrenove korenine. »No, saj veste, hren pomaga, najbrž je vam to znano, da krepi spolno moč. Torej...« Ko sem v tretje imela opra- viti s hrenom, ko sem ga do- ma ribala, sem jokala, kljub afrodiziačnemu učinku in pekočim očem. Jokala zara- di cene - 300 dinarjev za küo- gram! Vzeti je treba samo lo- pato in ga izkopati. Hren mi ni šel iz glave niti tedaj, ko sem ga jedla. Prije- la sem naribani ščepec in ga primerjala z nekdanjim dra- go opevanim žafranom. To- krat je bü ščepec hrena draž- ji od ščepca žafrana, zato ni čudno, da se mi je zaustavljal v grlu. Dražljiv pekoči okus je postal grenak. Ko sem ob dvanajsti uri še enkrat obšla tržnico, sem na svoje veliko zadoščenje ugo- tovila, da je od vseh nepro- danih stvari ostalo največ hrena. Za tako ceno naj ga kar prodajalke same obdrže, jaz se bom že pobrigala, da ga dobim na kakšen di\ig na- čin. Znvznjene riba, vroče cene stopim še v ribarnico, ribe so büe že od nekdaj poceni, sem si mishla. Vrsta do vrat, od svežih rib so büe napro- daj samo postrvi, morske ri- be so büe globoko zmrznje- ne. Velike izbire ni büo, če- prav je povpraševanje po ri- bah veliko. Kljub mnogo viš- jim cenam, kot so büe pred leti, so v tem času še vedno veliko cenejše od mesa. К^ nakupljeni zelenjavi in sadju sem dodala še eno zmrznjeno ribo-orado. Ko sem doma vse zložila iz cek^a in pregledala, koliko mi je ostalo od tisočaka, sem naštela sto dinarjev. Na mizi je bü skromen kupček živü in zelenjave: niti pol küogra- ma skute ne, deset jajčk, ki- logram čebule, küogram ki- slega zelja, pol küograma po- ra, küogram jabolk, tri meri- ce bučnic, pol küograma so- late, koreninica hrena, niti küogram težka orada, močan ščepec žafrana. V trgovini bi vse to kupila cenejše, bila pa bi ob užitek in jezo, ki sodi k nakupovanju, k utripu tržni- ce, kamor ljudje ne zaidejo samo po nakupih, ampak tu- di zaradi tega, ker tu utegne- jo srečati znance, poklepeta- ti z njimi, se ob tem sprostiti. Ce nimajo denarja, požirajo ob razstavljenih dobrotah sline ah z eno izmed njih - kačjo, poplaknejo jezo v naj- bližji špüunki. ZDENKA STOPAR FOTO: EDI MASNEC Ponudba na celjski tržni- ci je v tem času velika. Lah- ko rečemo, da izjemna. Po- leg sezonske zelenjave in sa- dja, pretežno uvoženega in temu primemo zasoljenega, je mogoče na tržnici letos prvič kupiti tudi sadike sa- dnega drevja, veliko lonč- nic, sadike zgodnjega cvet- ja, veliko je svežih rož, umetnih tudi ne manjka in prodaja slednjih luu* cvete. Dokler bo umetni nagelj ce- nejši od svežega, vonj sveže- ga rožmarina in cvetočega nagelj ne bo prekosil po- trošniškega računa in okusa. Bodočnost celjske tržnice? Po urbanističnih načrtih bo ostala na sedanjem me- stu. Mislijo pa tržnico razši- riti z obrobnimi lokalčki, k^r naj bi našli mesto obrt- niki različnih strok in stori- tvenih uslug. V ta namen naj bi preuredili stavbe, ki obkrožajo tržnico in jo ure- dili v urbano celoto, ki jo ima vsako mesto. Pridoblje- ni šarm, s starinsko patino obarvan, bi privabljal tudi turiste. Tako, kot po vsem svetu. Leta 1322 se Celje prvič omenja kot trg. Ta- krat je Friderik, celjski grof, svojim podložni- kom podelil tržne pravi- ce, med njimi so bili tudi se manji dnevi, prvi za- metki sedanjih tržnic. V katerem letu se cel j- siia tržnica prvič ome- nja, ni znano. Vsekakor pa je obstajala v devet- najstem stoletju in koli- kor držijo spomini sta- rejših Celjanov je bila pred prvo svetovno voj- no na današnjem Tomši- čevem trgu. Po pripove- dovanju najstarejših prodajalk je bilo živa- hno tam tudi pred drugo svetovno vojno. Tržnica ni bila v celoti polurita, vsak prodajalec in bra- njevec je imel v zakupu svojo stojnico ali se je stiskal pod dežnikom, veliko pa jih je prodaja- lo kar na prostem. Polno je bilo obrtnikov, ki so ob prodaji izdelovali svoje izdelke. Mesar je na prostem sekal meso, čevljar je vlelcel dreto in na mestu popravil če- velj. Bilo je baje bolj ži- vahno in slikovito kot zdaj... Po drugi svetovni voj- ni je bila tržnica nekaj časa še na Tomšičevem trgu, potem so jo preseli- li na prostor, kjer stoji zdaj sodišče, potem za nekaj časa pred gostilno Ojstrica, dokler se ni na- šel prostor zanjo za Sta- rim Plskrom. Ponudba obilna, a več firbcev Isot Itupcev, celo pri solati. Ici Je v tem času še posebej zaželjena. prodajo premalo, da ni dela, otopeli obrazi pa so se nad tem tržnici takšno kot ga vidite na sliki. Se smeti ni dosti. Psiček na siiki najbrž ne zeha od dolgočasja, ampak Je zazijal zaradi visokih cen. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 22. IWAREC 1984 ^ GUZ/UEVIH SLEDEH ^^ »Je zvit icalcor ovnov rog!« Počasi Jo ¥se skupa! uUhnllo, moú Uutíml pa se Jo začela naipre! Oocela neopazno, potem pa vedno boU In boU spletati velika pripoved o zvitem In pogumnem razbolniku Guzaju In njegovi druščini. In ker se je že naš Guzaj znašel v tej široki plejadi literarnih junakov, kakrš- nih je nekdaj po Evropi mrgolelo, vlecimo nit pri- povedi naprej. Vsekakor sta Guzaju daleč najbližja literarna junaka Robin Hood, ki ga pozna domala vsak slo- venski otrok in ničmanj slaven slovaški junak Ja- nošik, nekoliko manj haj- duški harambaše. Podob- ne legendarne junake poznajo več ali manj vsa ljudstva. Da bi popolnoma osvet- lili podobnosti Robina Hooda z našim junakom, seveda ne nameravamo. Povejmo le, da je postava ponosnega in pravičnega lokostrelca Robina Hoo- da zagotovo v tovrstni li- teraturi najbolj znana. Podobno kot Gu2:aja, ga je v veliki meri »naredilo« ljudstvo, iz folklore je ze- lo zgodaj prišel v literatu- ro. Prvotno ga srečamo v znameniti staroangleški pesnitvi Piers Plowman že v drugi polovici XIV. stoletja, kmalu zatem pa še v prav tako znameniti Kroniki Škotske. Nanj naposled naletimo v Scottovem romanu Ivan- hoe, v osebi izvrstnega lo- kostrelca - izobčenca Locksleya, ki seveda ni nihče drug kot Robin Hood. Kaj je pravzaprav po- menil ljudstvu simpatični Robin? Podobno kot Guzaj, bi rekli: protiutež za junake oblasti, gospodo, izkori- ščevalce, fevdalce... Ra- de so ga videle ženske, znal je zapeti, se uglajeno zasukati v »višjih« kro- gih, če je bilo treba, bil je odločen in ne cincav, kot kmečka raja... Ustavimo se za hip pri odlomku iz znamenitega delca o Robinu Hoodu. »Ce vas bom vodil?, je zakričal Robin. Tedaj me poslušajte, fantje, kajti če vas bom jaz vodil, ne bom dovolil, da bi postali po- dobni razbojnikom, pred katerimi niso vami pošte- ni ljudje. Prvič, nadlego- vali ne boste ne žensk ne moških, ki bodo v njihovi družbi, v imenu Marije, matere božje. Drugič, ro- pali ali nadlegovali ne bo- ste nobenega reveža ali poštenega svobodnika, ki si služi svoj kruh, kakor smo si ga bili vi in jaz, in tudi ne revnega, blodeče- ga viteza, in tudi ne otrok. Z bogatimi trgovci pa ba- roni in debeluhastimi du- hovniki, ki teptajo slabot- ne in grabijo revno posest slabotnega ljudstva v svo- je lakomne vreče, lahko storite, kar vas je volja. Tako in samo tako bom vaš vodja. Možje zelenega gozda, ali sprejmete moje pogoje? Njegov glas je postajal vse glasnejši in njegove zadnje besede so zazvene- le skozi polnočni gozd ka- kor izzivanje zatiranju in krivici.« Sejem v Deseniču danes. »Sredi sejmišča so bili v zemljo zabiti trije koli in na njih trdo za roke in noge privezani trije njegovi (Guxajevi) ljudje in hrvaške batine so padale po njih kakor toča... « Za spomladanske dni - lepa izbira ženskih salonarjev in sandalov - ročna izdelava. Modni in kakovostni! Oddelek OBUTVE v veleblagovnici »T« Eden ga je prijel, drugi mu je segel v žep po denar ko ga je tretji zadnji hip spoznal: »Jejmen, kaj si ti, Jaka!« In svojemu tovarišu: »Tega pa kar pusti, ta nima nič.« »Kar pojdi lepo mirno domov, tebi nihče nič noče. Smo čakali nekoga dru- gega.« In so ga vsega trdega od strahu spu- stih naprej. Ni nič šel naznanit, se je preveč bal. Med seboj so ljudje seveda marsikaj šušljali, a do ušes žandarjevso vse take govorice prišle navadno šele potem, ko je bilo zdavnaj prepozno, da bi bili kaj ukrenili. Hudodelci so bili že zdavnaj kdove kjer! Včasih so roparji zanalašč komu naročili, naj jih gre naznanit, se- veda šele drugi dan zvečer. Naravnost norca so se delali iz žandarjev. Ti so seveda natančno vedeli, da ima Guzaj . svoje parldje vmes, pa si niso mogli nič pomagati, je bil preveč zvit, da bi ga dobili, čeprav mu je prenekaterikrat že trda predla. Ko pa »Skoraj« še nikoh ni zajca ujel! Na Drobnetovo krčmo v zapuščeni Košnici se še spomnili niso. Sicer pa je Guzaj bil enkrat tu, drugič pa spet čisto kje drugje. Čeprav je bil skrajno predr- zen in se je čutil popolnoma varnega, je le bil toliko previden, da je sproti zabri- sal sled za seboj. Tako mu je prišlo na misel, da bi za nelcaj časa prenehal s svojim poslovanjem, naj se duhovi ma- lo [^mirijo. Tudi je raztrosil govorice, da jo je popihal v Ameriko. V resnici pa seveda še nikakor ni mislil na pokojni- no. Vse, česar se je lotil, se mu je úko zlahka posrečilo, da seje čutil na višku svoje delovne sposobnosti. Tudi je bil dohodek le preveč lep, da bi se mu hotel prostovoljno odreči. In tu so bili končno tudi njegovi pajdaši, ki so ga priganjali k vedno novim podvigom. Če bi se jim zoperstavil, kdo ve. Tako je sklenil, da se začasno preseli in predstavi v kraje onkraj Sotle, kjer ga nič ne poznajo. Tudi so tam že Hr- vatje, ki jih Guzaj ni posebno visoko cenil, češ da so zaostali, nevedni in omejeni in da jih bo zato še laže skubsti kakor naše. Vsaj mislil je tako. Pa se je precej zmotil, bomo že videh. Odločil se je, da bo s svojo navzočnost- jo počastil velila živinski sejem v De- sniču. Za to gostovanje se je tudi pri- merno skrbno pripravil. To naj bi bil podvig v velikem obsegu, kjer bi na mah prišel do večjih zneskov denarja, da bi bil potem lahko za nekaj časa mir. Deset do dvanajst ljudi naj gre vsak posebej peš čez mejo, se pomeša med sejmarje in čim hitreje in bolje opravi svoj posel. On sam pa se bo preoblečen v petičnega živinskega prekupčevalca pripeljal malo pozneje za njimi. Tako rečeno in storjeno tudi. Vsak izmed pajdašev je dobil še natančna navodila, kako naj ravna v takem ali drugačnem primeru, in so šli. Guzaj je bil že sredi prepoldneva na mestu, pustil voz in konja v gostilni pred vasjo, sam pa krenil proti sejmi- šču, da vidi kako gre kupčija. Sejmov in direndaja je bil vajen, tolcrat pa je najprej od daleč shšal in potem tudi od blizu na l^tne oči videl nekaj, kar mu je mrzlo in vroče obenem spreletavalo skozi mozeg in kosti: Sredi sejmišča so bili v zemljo zabiti trije koli in na njih trdo za roke in noge privezani trije njegovi ljudje in hrvaške batine so padale po njüi kakor toča, ogorčeni Zagorci so dajali duška svoji jezi in spremljali udarce s sočnimi kle- tvicami, s katerimi so v bogati izbiri obsipah proklete tatinske Kranjce, pa ne samo s kletvicami, temveč z vsem, kar je kdo ravno imel pri roki, ta lesko- vo šibo, s katero je poganjal živino, ta z gorjačo ali kar s pestmi in škomji. Dva žandarja z zelenimi perjanicami na trdem črnem klobuku sta jih stražila, občinski pandur pa je še podpihoval ljudi, naj si gade tatinske le pošteno privoščijo, da si bodo za večne čase zapomnili, kdaj so vDesiniču poskuša- li poštenim Hrvatom krasti njihove s trudom pridobljene forintke. Kdorkoli je prišel mimo, vsak sije vsaj nekoliko izposodil kranjske usmoviče, ženske so pljuvale vanje in jih klofutale, otroci so jim kazali osle - to vsaj bolelo ni! Guzaj je takoj sprevidel, če jih z zvijačo ne reši, je po njih. S silo jih ne more nikakor ne. Rešiti jih pa mora za vsako ceno, sicer jih bodo razkačeni seljaki pretepli do smrti ali jih vsaj pohabili. In če bi se niti to ne zgodilo, lahko bi kdo pri sodnijskem zaslišanju končno popustil in kaj preveč črhnil, pa bi bilo vsega konec. Njegov načrt je bil zelo hitro storjen. Poiskal je v gneči enega svojih, prvega, ki ga je našel, pa mu je naročil, naj takoj zbere vso druščino in ji pove, kaj naj store. Zdaj je vse od njih odvisno! Ta načrt se je dobro obnesel. Na vsem lepem je čisto na zgornjem koncu sejmišča vstal tak vik in krik, kakor da se Jeriha podira. Dva sejmar- ja sta se nemile načina začela obkladati z najlepšimi in najkrepkejšimi imeni, kar jih pozna narodna duša - in ta jih pozna v priznano bogati in res neopo- rečno prvovostni kakovosti! Vmes sta zamahovala z gorjačami drug proti drugemu, kakor da se gresta japonski dvoboj - ne verjamem, da sta ga sploh spoznala, šport takrat še davno ni bil na takem višku kakor danes. Seveda so se jima takoj pridružili tudi drugi, mo- goče so že kar čakali! Sicer nihče ni prav vedel, kaj imata med seboj, pa sta le takoj imela vsak svojo stranko, ki je potem še s svoje strani posegla vmes, ljudje so vplili, se zmerjali, grozili drug drugemu s pestmi in palicami, drugi drli na kup. Še žandarja sta šla hitro pogledat, kaj je spet! Sejniišče na spod- njem koncu se je polagoma praznilo, vsak je hotel videti, kaj se dogaja, mor- da so zgrabili še koga, na vsak način je vredno biti zdraven! Takrat pa je Guzaj hitro odvezal svo- je pajdaše z mučeniških kolov in so zginili kakor kafre, od kolov so bingla- le samo še prerezane vrvi. Takrat pa se je vpitje in kričanje na zgornjem koncu sejmišča poleglo prav tako naglo kakor se je bilo začelo, ljudje so se razočarani začeli spet razhajati. - Ko pa so se vrni- li, so obstrmeli, uzmovičev na kolih ni bilo več! Oba žandarja sta besnela, leta- la sem in tja kakor brez glave, kaj po- maga kleti po toči! Zdaj sta hotela ne- koliko popraviti, kar sta bila zgrešila, brez oddiha sta dirkala po sejmišču gor in dol, natanko opazovala vse ljudi, ustavljala vsakega človeka, ki se jima je zdel količkaj sumljiv, usneha pa se- veda ni bilo nobenega. Kje so bili ta- krat že Guzajci! Zdavnaj že na varnem in čez Sotlo. Saj niso bili neumni, da bi bili čakali! Veseli so bili, da so jo vsaj kolikor toliko srečno odnesli, čeprav brez ple- na. Lahko bi bilo še veliko huje! Zaupanje v Guzaja je po tem dogod- ku spet močno zrastlo. Če bi njega ne bilo, bi bili zdaj najmanj trije za zapahi in po nekaj let bi nikomur ne odšlo. Poraz jih je sicer pekel in bolel, a kaj bi, nič se ne da storiti, vsak dan pač ne more biti nedelja. Vremena Kranjcem bodo se zjasnila! Ni vrag, da bi sene... MAREC 1984 NOVI TEOMK - STRAN 15 fdta Tončka 2elo bi bilo dolgočasno, če bi ^pisniki morali samo sedeti v p\i in pisati. Radi ^emo kam in pij vTjrašamo, kaj izvemo. Tako j^o Sli nek večer k teti Tončki, p je najstarejša v našem kraju. Jijen dom je sicer v Slovenskih l^onjicah, a zdaj živi pri hčerki na gtranicah. Našli smo jo v kuhinji. Sedli foo za mizo, ona pa nam je zače- Џ pripovedovati zgodbe iz NOB. Qua je namreč videla strašno jbešanje talcev na Stranicah. TjG- lo ji je bUo hudo, in tudi nam, ko 5^10 poslušali. Potem smo se po- menkovali o njenem življenju, imela je sedem otrok in težko jih Ije preživljala. Ko sem jo gledala, pisem verjela, da je na njenem obrazu zapisanih 86 let. Nobene gube, sliši dobro, vidi brez očal. pa koliko je delala, pretrpela! Morda pa je v delu sreča, zdravje? SERGEJA CVEFLER, 3. r OS STRANICE «luč Ključ je za vrata, jofcfja in še drugo, le za svobodo ključa ni, Üjuöa, ki pregnal bi [nasilje in kri. Le upor v tebi proti nasilju )e ključ, ki splahnel bo v noč. Ce uporabiti ga ne znaš, ¡e hlapčevstvo poznaš. VANJA GOLOB, 6. r OS bratov Letonje ŠMARTNO OB PAKI Bil sem kaznovan Kaznovan sem takrat, kadar ni- sem priden. Včasih nagajam, ne ubogam, se kregam z bratcem, jdivjam in se tepem. Za kazen moram stati v kotu, ne smem se ¡voziti s kolesom ali pa ne smem igledati risanke. ¡ IGOR 2ELJ, 2. b OS Ivan Kovačič-Efenka CELJE Plonirll fotografiralo Se nekaj več kot dva meseca bo trajala naša in vaša akcija v Novem tedniku, kjer izbira- mo naJt>oljše pionirske fotografije. Ugotavljamo, da se pojavljajo in pošiljajo svoje prispevke vedno isti foto krožki in avtorji na osnovnih šolah. To pa ni naš namen, saj želimo, da bi čim več osnovnošolcev pokazalo svoje fotog^ske izdelke bralcem našega ča- snika in obiskovalcev zaključne razstave. Kot je znano, le-to pripravljamo skupaj s celjskim foto kino klubom in Fotolikom, ki prispeva nagrade. Zato vam priporočamo, da se čimprej pogovorite s svojim mentorjem ah učiteljem tehniškega pouka in nam pošljete svoje izdel- ke. Shke izdelajte čim večje, (18 x 24 ah 13 X 18), saj bodo le take prišle do izraza na zaključni razstavi. Pripišete tudi osnovne po- datke o nastanku slike, da bomo objavljeno fotografijo lahko analizirali. To priporočamo tudi Milku Matoviču, ki nam je poslal sicer zanimive fotografije, vendar zelo male in brez vsakršnih podatkov. Za ta teden smo izbrali posnetek Boštjana Gabrjana iz celjskega pionirskega doma. To je dobra slika za družinski album, kjer je Bošt- jan z fotoaparatom zapisal utrinek z izleta. Izra- zi otrok so zapisah, da uživajo v niiravi, ki jo je Boštjan tudi zajel v svoj objektiv. Morda bi lahko naredil le nekoliko večji izrez, da bi otro- ci nekoliko izstopah. Fotolik ti poklanja nagradni kupon, ki ga boš lahko izkoristil v njihovi prodajalni na Tomši- čevem trgu. Urednik fotografije PRIREDITVE Slovensko ljudsko gledališče Celje Petek, 23. marca ob 18.: Vaclav Havel: OBVESTILO. Abonma Laško in izven. Predvidoma zadnjikrat. IMmi kulture Titovo Velenje V domu kulture bo danes gostovalo Slovensko ljudsko gledališče iz Celja. Za osnovnošolce velenjskih osnovnih šol bodo uprizorili mladinsko igro Nomnana Hunterja Pro- fesor Modrinjak, predstavi pa bosta ob 9. in 13. uri. Jutri ob 19.30 uri pa bo v domu kulture gostovalo ama- tersko gledališče iz Trbovelj. Predstavili se bodo s kome- dijo Jožeta A. Cibeja Kaj nam pa morejo. Koncerni simfoničnega orkesUa v Ljubljani Zavod za kulturne prireditve iz Celja organizira obisk koncerta simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije v Carikarjevem domu v Ljubljani. Simfonikom bo dirigiral sovjetski gost iz Rige, Vasihj Sinajski, prisluhniü pa boste lahko Sostakovičevi simfoniji, soUst pri dveh Beethovno- vih skladbah bo violinist Tomaž Lorenz, na sporedu pa bo tudi Caprice A. Lajovica. Koncert bo ob 19.30 uri, odhod iz Celja pa bo ob 17. uri izpred Vrtnice. Kulturni dom Vojnik V kulturnem domu bo jutri ob 18.30 uri Turistična prire- ditev, na kateri bodo podelili priznanja, v kulturnem pro- gramu pa bodo sodelovali citraši iz Senovega, člani doma- čega kulturnega društva in učenci osnovne šole. Knjižnica Edvarda Kardelja Celje Zgodovirisko društvo in klub kulturnih delavcev Ivan СагЉаг organizirata danes ob 17. uri predavćinje profeso- rice Božene Orožen o izboru starih tiskov v knjižnici Edvarda Kardelja. Predavanje bo v sejni sobi knjižnice v II. nadstropju. V avli knjižnice Edvarda Kardelja na Muzejskem trgu je odprta razstava literarnih del Branke Jurca ob njeni 70- letnici in Nade Gaborovič ob njeni 60-letnici. Razstavo si lahko ogledate v času, ko knjižnica posluje za bralce. Ukovni salon Celje v Likovnem salonu bo še danes in jutri odprta razstava Vere Sešler-Založnik z naslovom Oblikovanje tekstila. Prihodnji četrtek, 29. marca pa bodo ob 18. uri v Likov- nem salonu odprli razstavo likovnih del akademskega sli- karja Janeza Vidica iz Maribora. Opatijska cerkev Celje Zavod za kulturne prireditve organizira 2. aprila ob 20. uri v Opatijski cerkvi v Celju koncert, na katerem se bodo predstavili organist Željko Marćisovič, trobentar Slavko Arnold in mezzosopranistka Eva Novšak-Houška. Welcbeisbergerjev dvorec Laško V Weichelsbergerjevem dvorcu je odprta razstava sli- karja Daneta Hrovata, ki razstavlja akvarele, razstavo pa si lahko ogledate do nedelje, 25. marca. Galerija IVtozirJe V galeriji kulturnega doma je odprata razstava slikar- skih del slikarke Lize Lik, ki si jo lahko ogledate do sobote, 24. marca. IMuzeJ revolucije Celje v spodnjih razstavnih prostorih Muzeja revolucije je odprta razstava likovnih del Vinka Pevcina, ki sta jo omo- gočila Železarna Store in Zveza kulturnih organizacij Ce- lje. Pionirski dom CveUra Jerinove Celje v Pionirskem domu Cvetke Jerinove je odprta razstava likovnih del učencev osnovne šole Ivana Kovačiča- Elfenke. Razstava bo odprta do 30. marca. Razstavni salon Rogaška Slatina v Razstavnem salonu je odprta razstava Likovnih del umetnostne zgodovinarke in slikarke Mire Mareš. Raz- stavo si lahko ogledate do 30. marca. Pokrajinski muzej Celje v Pokrajinskem muzeju je odprta razstava z naslovom 2ena na podobah Pokrajinskega muzeja, sestavlja pa jo izbor iz deponiréinih zbirk muzeja. Galeriia Kulturnega cemra Ivan Napotnik Titovo Velenje v galeriji kulturnega centra je odprta pregledna razstava tapiserij Ete Sadar-Breznikove. Razstavo si lahko ogledate do nedelje, 25. marca. Kino Vojnik v kinodvorani v Vojniku bodo predvajali v nedeljo, 25. marca popoldne ob 17. in zvečer ob 19.30 uri angleško grozljivko Strup črne mambe. Narodni dom Celje v vehki dvorani Narodnega doma bo 31. marca ob 20.30 uri že 17. tradicionalni Valčkov večer. Prijave sprejemajo v pisarni Turističnega društva vsak dan od 8.30 do 11.30. Pomiad, pomlad... Zdaj je pa že čisto zares tu- kaj. Tudi na koledarju. Niste opazili, kako je vstopila? Ptav včeraj. Tiho, neslišno. Pa saj smo že ves čas vedeli, da bo prišla prav kmalu, kajne? Zjutraj mi sonce pokuka skozi okno. Predramim se. Na drevesu zraven okna sedi si- nička. Veselo mi zapoje budni- co. Opazujem jo, kako kima z glavo in se mi smeji. V sobo, kakor po navadi, pri- hrumi sestra. Name se vsuje plaz besed: »Kaj?! Se kar ležiš?! Lenuh! Poglej, še postelje nisi pospra- vil! Kaj misliš, da imam veliko ćasa? Spakiraj se že!« Besen vstanem. V glavi mi rojijo misli, kako se ji bom ma- ščeval. Ko se umijem in oble- čem, me v sobi pričaka mama. V usta mi porine kos kruha in me potisne čez prag. Sestra ve- selo vzklikne: »Je končno od- šel?« V glavi mi zavre. Odprem vrata in zavpijem: »2e!« Zaloputnem z mimi in odhi- tim na dvorišče. Še predno se dobro razgledam, dobim uda- rec v trebuh. S prijateljem ima- va lepo navado: za dobro jutro se za šalo stepeva. Zatečem se za grmovje in sedem na zeleni- co. Tam pomendram nekaj zvončkov, vendar se zaradi te- ga ne sekiram preveč. Le to me moti, da začne z okna takoj kri- čati moj »stari«. S prijateljem pobegneva v gozd. Tu nabe- rem šopek zvončkov in teloh- ka, ki ga dam mami za pre- mirje. Pri kosilu sediva s sestro skupaj. Spomnim se na grozo- te, ki mi jih je prizadejala zju- traj. Hudobno ji stopim na no- go, tako da poUje vso juho. Hi- tro se sklonim in njena roka me zgreši. Vržem se pod mizo, tu me ne more doseči. Potem pobegnem skozi vrata na dvo- rišče. Očka pa vzdihne proti mami: »Kaj moreš, pomlad je prišla!« Tako pri nas vemo, kdaj pri- de pomlad. VIDKO BURNIK, B.b OS Slavko Slander CELJE 21. mareaje prvi spomladanski dan. Vsi ga nestrpno čakamo. Ptice, ki so se seÚle na jug, se bodo vrnile. Jaz se je zelo vese- lim. Lahko se bom vozila s ko- lesom, ki sem ga dobila pozi- mi. Vsi učenci iz našega raz- reda imajo snega že vrh glave. Začelo se bo tudi delo. Kmetje bodo začeh sejati. Mo- ja stara mama, ki ima kmetijo, bo morala začeti delati. MATEJA LEDINEK, 4.a OS ZREČE V naše vasi iñ mesta je prišla pomlad prej kot na koledarju. Prinesla nam je lepše in toplej- še vreme. Neko soboto smo bili pri sta- ri marni. S sestro in sestrično smo odšle iskat pomlad. Kaj kmalu smo jo našle. Kmetje so opravljali svoja dela, orali so njive, v vinogra- du so obrezovali trse, ponekod so že sejali pšenico. Nismo se utrudile, hodile smo dalje. Cez nekaj časa je sestrična opazila v grmovju prve vijolice, sestra pa je zagle- dala cel šop trobentic. Ob po- toku, ki se vije skozi vas, sem opazila zvončke, ki so komaj pokukali iz zemlje. Nisem jih nabrala - naj ostanejo v néiravi, namesto da v stanovanju ove- nejo. Sestra in sestrična sta šli naprej ob potoku in zagledali sta mačice. In še nekaj! Videle smo tudi čebelice, ki so nabira- le med. Domov smo se vračale po" gozdu. Opazovale smo drevje, ki je že začelo brsteti. Tudi na- ša češnja, ki zelo zgodaj rodi, že brsti. Tako sem jaz opazovala pri- hod pomladi. Pomlad je lep letni čas, ker postane narava vsa zelena. ZDRAVKA ZUPANC, 6.b I. osnovna šola CELJE Soace nad našo hišo NARISALA SIMONA FIJAVŽ, L r OŠ STRANICE 2. STRAN - NOVI TEDNIK 22. IWAREC 1984 Rokometaši Aera povsem brez upanja v 1. zvezni ligi so rokome- taši Aera doživeli nov po- raz, ko so doma izgubili s Crvenko 24:30, Za goste bra- ni prejšnji član Aera Pušnik, ki je ob koncu ubranil celo štiri sedemetrovke, vodi pa ekipo Miškovič, tudi dober poznavalec celjske rokomet- ne šole. Vse kaže, da so se celjski rokometaši vdali v usodo in so z mislimi že v nižjem rangu tekmovanja. Pohvalno pa je to, da vseeno vztrajajo v bitki do konca. Zdaj se lahko tolažimo z več- nimi besedami ob podobnih primerih, da se pač mladi ka- lijo in dobivajo izkušnje za kasnejšo vrnitev. Vse to je prav, vendar smo skoraj pre- pričani, da je le nastopil ne- kakšen vakuum kjer pa niso v ospredju samo igralci, am- pak tudi kaj drugega. Na le- stvici so Celjani zadnji, v pri- hodnjem kolu pa gostujejo v Nišu, kjer se bodo srečali z Železničarjem. S tekmovanjem so začeli tudi v Medrepubliški moški ligi, kjer je Šoštanj igral do- ma samo neodločeno 29:29 z Moslavino. Na lestvici je če- trti, v prihodnjem kolu pa gostuje v Umagu pri trenut- no vodeči ekipi Istratürist. V MedrepubUški ženski ligi so Velenjčanke iz^bile v Ko- privnici proti Podravki 24:19, na lestvici so pete, v 14. kolu pa jih čaka doma vodeča ekipa Halas Jožef. Težka preizkušnja za pomla- jeno ekipo rokometašic Ve- lenja. Porazil lih le Trim team Pravo senzacijo so napra- vili rokometaši rekreativne- ga kluba Trim team, ki i^ajo rokomet s čistega veselja do te igre. Uspeh so že dosegli s tem, da so se uvTstili v polfi- nale pokala za področje Slo- venije, kjer jim je žreb dolo- čil kai" člana prve zvezne iige Aero Celje. Trimovci se niso dali ugnati in so presenetili mlajše nasprotnike. Čeprav so Aerovci vodili že z osmimi goli razlike so jih trimovci ujeli in ob koncu prehiteli za gol. Rezultati: 22:21! Tako se je Trim team uvrstil v finale republiškega pokala, kjer se bo srečal s Kolinsko Slova- nom. Ne glede na ta izid pa bodo celjski trimovci nasto- pili v zaključnem tekmova- nju za pokal Jugoslavije. Bi- la je to prava šola za mlade celjske rokometaše, ki vse bolj in bolj izgubljajo voljo. Nekdo je tik pred koncem celo predlagal, da bi veterani tekmo le prepustili mlajšim. Pa se je oglasil najboljši na igrišču, vratar Žarko Presin- ger: »Ce nas dvajsetletniki ne zmorejo premagati, si ne zaslužijo, da jim tekmo pre- pustimo. Tega nismo delah nikoli in tudi zdaj ne. Zmaga naj boljši na IGRISCU.« TV Smučarski tek na Rogli Na Rogli so pripravili III. spomladanski smučarski tek, na katerem je nastopilo 110 tekmovalcev iz Slo- venije. Rezultati: pionirke Jožica Ziebarth, pionirji Boris Majcen (oba Unior-Olimpija), mladinci Jože Vo- došek (SK Partizan), ženske do 30 let Nada Konečnik (Dravograd), ženske nad 30 let Marija Urankar (Parti- zan Tabor), moški do 40 let Viki Urankar (Partizan Taboi'), moški nad 40 let (vsi 10 km) Viktor Brezovšek (Unior Olimpija), člani Janez Krajne (Hoče), moški nad 40 let Mirko Ki^čan (Ravne) in moški do 40 let (vsi 20 km) Peter Poznajelšek (litija). Za prihodnje leto RTC Unior na Rogli načrtuje novo tekaško progo od Rogle do Ribniške koče, kjer organizator pričakuje še večjo udeležbo, kot je bila letos. POD KOSI II. zvezna liga ženske: Rogaška je doživela nov poraz v Zagrebu proti Novem Zagrebu 80:73. Odlična je bila Peši- ćeva, ki je dala 36 košev, žal pa je bilo to ob ostali podpori premalo za osvojitev dragocenih točk. Rogaška je na le- stvici šesta, v prihodnjem kolu pa bo igrala doma proti dmgouvTščeni ekipi Revija - Elemes. Vse kaže, da igralke Rogaške po uspešnem startu nekoliko popuščajo, vzrokov pa je več: premajhno število kvalitetnih in zlasti visokih igralk, predvsem pa zadovoljstvo, da so si že zagotovile obstanek med najboljšimi. Vseeno pa bi morale le iztisniti kaj več. Republiška liga moški: Comet je premagal Ptuj 90:80 (najboljši strelec Smid 34), Kovinar pa izgubil v Zagorju Š2:81 (Jurič in Panko po 18). Comet je na lestvici drugi, Kovinar zadnji. 18. kolo: KOVINAR - Koper (7), Ježica (5) - COMET. Republiška liga ženske: Comet je doživel trinajsti poraz in to v boju proti Scdonitu doma 70:73, celjska Metka pa je zmagala v Divači proti Cimosu 67:81. Metka je šesta, Co- met zadnji. V 15. kolu bo lokalni derbi v Celju med Metko in Cometom. TV Logarska dolina vabi Smučarsko društvo Toper v Celju, sekcija za smučarski tek, bo skupaj s športnim društvom v Solčavi pripravila že 5. maraton v LogarsHi dolini. Gre za množični smučar- ski tek, kjer se bodo tekmovalci lahko pomerili na daljši progi dolgi 22 kilometrov in krajši 10 kilometrov. Posebnost letošnjega srečanja je tudi možnost za kategori- zirane tekmovcilce in sposobne rekreativce, da pretečejo na smučeh celo 42 kilometrov. Tek je organiziran v počastitev 40 letnice osvoboditve Zgomjesavinjske doline. Snežne razmere so v Logarski do- lini zelo ugodne, zato bo proga speljana tudi mimo gostišča »Sestre Logar« s startom pri Planinskem domu. Na cilju bodo vsi tekmovalci dobili gamsovo enolončnico, med potjo pa bo poskrbljeno za zdravilne napitke in potrebna okrep- čila. Iz Celja bo ob tej priložnosti odpeljal tudi poseben avto- bus izpred Vrtnice ob 6. uri zjutraj ter se ustavil še v Žalcu, na Polzeli, Šempetru, Malih Braslovčah, Letušu, Mozirju, Nazarju, Ljubnem in Lučah. Za 5. množični tek v Logarski dolini se je možno prijaviti še do 7. ure (prijavnina 200 din) v nedeljo zjutraj, 25. marca! TV OdiiCna Saia LavriC V Mariboru je bilo ab- solutno državno prven- stvo v plavanju, kjer so nastopili tudi predstavni- ki Neptuna Celje. Se po- sebej sta se izkazali sestri Nataša in Saša Lavrič, ki se že uvrščata v sam vrh jugoslovanskega ženske- ga plavanja. Posebej je presenetila Saša, ki je na 200 metrov prsno osvojila odlično 3. mesto ter s tem bronasto medaljo. Ta uspeh je toli- ko več vreden, ker ji odpi- ra možnost sodelovanja na Balkanskem prven- stvu. 20GA JE OKROGLA V nedelj, 25. marca, se začne spomladanski del tekmovanja v republiški nogometni ligi. Lokalni derbi bo v Titovem Velenju med Rudarjem in Šmart- nim, zadnjeuvrščeni Kladivar pa bo gostoval v Novi Gorici pri ekipi Vozil. Startali bodo tudi v območni ligi vzhod. Predstav- niki celjskega območja bodo igrali takole: Boč - EL- KROJ Mozirje, DRAVINJA Slovenske Konjice - Nafta in STEKLAR Rogaška Slatina - Ojstrica. Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Celje (MDNS) je pripravilo tečaj za nove nogometne so- dnike. Prijavilo se je 27 kandidatov, sodelovalo 15, 10 pa opravilo izpit: Joviša Krsmanovič, Ibrahim Memič in Zvonko Spehar iz Titovega Velenja, Rajo Radovano- vič Šmartno ob Paki, Martin Kodre Polzela, Vladimir Jelen Ojstriška vas, Esad Džaferovič Celje, Jože Pire Smarjeta, Selim Alič Kozje in dr. Jovo Sunajko Laško so novi sodniki. MDNS Celje je s kandidati sodelovalo tudi na semi- narju za republiške sodnike v Portorožu. Teoretični Končano je predtekmovanje za nogometni pokal Slovenije. V zaidnjem kolu so bili dos^ni naslednji rezultati: Rudar T. Velenje - Kladivar 2:0 (tekma v Žalcu, Kladivar boljši, zmaga Rudarja), Šmartno - Fužinar 1:0 (strelec Kodre), Ojstrica - Elkroj (Mo- zirje) 1:1, Železničar - Steklar Rogaška Slatina 3:1 in Kovinar - Dravinja Slovenske Konjice 4:0. Tako so znani zmagovalci vseh osmih skupin, ki bodo nasto- pili v zaključnem tekmovanju. S celjskega območja sta zmagala v 5. skupini Rudar T. Velenje in v 6. Šmartno. del so s celjskega območja opravih Franc Papež in Iv£in Bitenc Mozirje, Darko Denžič Ojstriška vas, Slavko Spüar Laško in Zvonko Marič ter Jože Janežič iz Celja. ]^aktični del bodo opravili v spomladanskem delu tekmovanja v območni in republiški mladinski hgi. V Izoli je bil repubUški seminar Zveze nogometnih sodnikov Slovenije za sodnike A in B hste (prvi sodijo v republiški, drugi v območru in ostalih nižjih ligah). Vse obveznosti sta opravila tudi člana MDNS Celje Vih Krajne Gornji grad in Milorad Miletič Celje. Teoretični in praktični del za repubhške nogometne sodnike s celjskega območja so opravili: Mirko Pokl- šek, Bojan Gračner in Bojan Podrebšek vsi iz Celja, Slobodan Jovanovič iz T. Velenja in Stane Babič iz Laškega. V NTONS Celje je trenutno 65 članov, med njimi pa trije zvezni in 15 republiških sodnikov, 28 »navadnih« sodnikov, 2 zvezna kontrolorja irxstruktorja, 10 repu- bliških kontrolorjev inštruktorjev, 2 podzvezna kon- trolorja inštruktorja ter častna člana kot svetrüka Janko Wagner in Mirko Presinger. MDNS Celje je s sporazumi v vseh ZTKO sedmih občin celjskega območja zadolžena za sojenje velikega in malega nogometa. Slednji, ki je najmnožičnejši, se bo v prvih dveh ligah začel že 2. aprila, v ostalih pa kasneje. TV NA KRATKO Vodita Hmezad in Emo Medobčinska kegljaška liga 6. kolo: Emo - Šentjur 4878:4781, Mozirje - Kovinar 4984:5072, Do- brna - Papimičar 4686:4579, Hmezad - Tekstilna 4957:4944, Obrtnik - Šoštanj 4708:4861 in Konus - Ingrad 5070:4926. Vodi- ta Hmezad in Emo z desetimi točkami. T. T. Koroški Slovenci v Cellu v Celju so gostovali nogometa- ši Železne kaple z avst. Koroške in odigrali prijateljsko tekmo s Kladivarjem. Zmagali so Celjani 4:1 (2:0). Zadetke so dosegli Peč- nik dva, Zukič in Ravkovič! J. K. Zmagale gostle v sodelovanju s SD Stane Ro- zman so strelci Društva invali- dov v Laškem pripravili dvoboj s pobratenim društvom iz ol>či- ne Moste Polje v Ljubljani. Zmagale so gostje, med posa- meznicami pa sta drugo in tretje mesto osvojili domačinki Darin- ka Erazem in Valčka Zgajner. igre spretnosti v Laikom v Laškem so pripravili 8. re- kreativne igre, kjer je nastopilo 14 ekip s po šestimi tekmoval- kami v petih različnih panogah - kegljanju, testu natančnosti, vožnji z roUco, štafeti in igri med dvema ognjema. Zmagala je eki- pa Tovarne papirja Radečie, sle- dijo Pivovarna Laško I, ТШ La- ško, VCMR Rimske topUce, Zdravstveni dom Laško, Mene. OS Primož Trubar Laško, OŠ Marjan Nemec Radeče itd. VLADO MAROT Sedem modali za boksado Člani boksarske sekcije Parti- zan Celje mesto so nastopili na republiškem prvenstvu v Mari- boru in Pti^ Sedem tekmoval- cev je osvojilo medalje: srebme Sead Zukič v težki kategoriji. Ra- do Sevar v poltežki in Borut Kop v super težki, bronaste pa Iset Kukanovič v poltežki, Ale Bo- snič v srednji, Božo Repič v pol- srednji in Božo Novkovič v wel- ter. JK Salarie in Urankar republiška prvaka Na republiškem prvenstvu v dviganju uteži za starejše mla- dince, ki je bilo v Domžalah, je nastopilo 40 tekmovalcev, med njimi tudi sedem mladih članov Partizana Celje mesto, sekcija dviganja uteži. Največji uspeh sta dosegla Branko Safarič in Marko Urankar, ki sta zmagala in postala republiška prvaka, Silvo Skomik je bü tretji, David Skor- nik četrti, izkazal pa se je tudi obetavni dvigalec uteži Adi Kun- dih. Marko Urankar je postavil tudi nove slovenske rekorde, ko je v potegu dvignil 115 kg (prej 110), v sunku 145 (135) in v olim- pijskem biatlonu odličnih 260 (prej 245) kg. Celle in Branko Malee Na strelišču v Storah se je končalo letošnje občinsko pr- venstvo v streljanju z zračno puško v treh ligah. Rezultati: 1. liga ekipno Celje I, Kovinar Sto- re, Celje II, posamezniki Branko Malee, Tone Jager, Jože Jerman itd., 2. liga: Kovinar Store II, Mi- ličnik, Frankolovo I, posamezni- ki Friderik Rezar, Igor Drstven- šek, Ivan Zupanec itd., 3. liga: Ingrad II, Cinkarna I, Metka, po- samezniki Zeljko Arčan, Ivan Ahtik, Srečko GorSek itd. TJ Novi zmagi kegilavk v 7. in 8. kolu republiške lige so kegljavke Celja dosegle dve zmagi. V Celju so premagale SCT Ljubljano 2467:2428 (najboljši sta bili Silva Razlag 422 in Tončka Pečovnik 419) in v Ljubljani Gra- diš 2371:2188 (Tanja Gobec 428, Tončka Pečovnik 410 ter Vesna Kranjc 401). Tako so Celjanke prevzele vod- stvo na lestvici. Moška vrsta pa je po slabem nastopu izgubila v Ljubljani proti Gradisu 4850:5185, najboljši je bil Danilo Sivka 838 kegljev. Danes nasto- pajo Celjani v Ljutomeru proti Radenski J. K. Invalidi Žalca tretll v Kranju se je končalo repu- bliško prvenstvo za žahovske sekcije pri društvih invalidov. Lep uspeh so dosegu invalidi 2^ca, ki so osvojili tretje mesto. Za ekipo so nastopili: Božo Stmcl, Marjan Crepan (najboljša v ekipi in edina nepiemagana). Stane Primožič, Stefan Petemel in Jože Grobelnik. invalidi T. Veienla in 2aica Na prvem srečanju so se po- merili invalidi Titovega Vele- nja in Žalca v štirih športnih panogah - kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in šahu. V vseh so zmagali invalidi Titovega Ve- lenja. Dogovorili so se, da bodo takšna srečanja pripravljali tudi v prihodnje. J. GROBELNIK Branko Koliai prvi v Ljubljani je bil prvi tumir za prvenstvo Slovenije v Semi- contactu, kjer je nastopilo 51 tekmovalcev iz devetih kluboi Iz Celja so se prvenstva udeležil predstavniki Slavka Slandra ii CKD pri OK ZSMS Celje. Naj večji uspeh je dosegel Branki Kobal, ki je zmagal, Jože Grabii je bil tretji in Ivan Klepj četrt (vsi CKD Celje). Marko Recko predstavnik Slavka Slandra, џ je osvojil drugo mesto. Smuk v Kanlucah pri Svetini Osnovna organizacija mladi ne na Svetini je pripravil) smuk v Kanjucah na progi dolg 400 metrov. Sodelovalo je 27 tek movalcev, najboljši pa so bil Zdravko Verhovšek Kompole Zdravko Sevšek Celje, Tone Cer noša Kompole itd. Došle] 2e 4782 kuponov Voditelj šahovskega kotička v Radiu Celje Franc Pešec imi tudi popolno dokumentacijo o dosedanjih objavljenih kuponih v Novem tedniku. V 50 (jubilejni) nagradni igri je sodelovalo 1 IS ljubiteljev šaha, pravilno pa jih je odgovorilo 84. Sicer pa je za vse igre v 50 mesecih prispelo kar 4782 kuponov! Tudi nerada je bila jubilejna - 150! Pravilni odgovor v prejšnji nagradni igri je bil Dražen Maro vie, ki je v ponedeljek dopoldne tudi sodeloval v Ponedeljko vem športnem dopoldnevu oz. šahovskem kotičku. Tokrat je nagrajevćila Metka Celje, kupone je izžrebala Majdi Blagotinšek, ki je tudi sodelovala v oddaji. 1. nagrada: Klavdija Pinter, Globoko 8 b, Rimske Toplice, 2. nagrada: Neda Bricman, Trubaneva 40, Celje in 3. nagrada: Martin Petrinjeik, A. Kovačiča 1, Zagreb. Nagrado kot poslušalec pa je dobil Mirko Banič, Pucova 1 Celje. ŠAHOVSKA NAGRADNA IGRA 51 Leta 1929 je bil v Rogaški Slatini prvi mednarodni šahovski veleturnir, ki je bil organiziran v Jugosla- viji. Na njem je zmagal eden izmed omenjene trojice velemojstrov: A Rubinstein dr. A. Aljehinov dr. M. Vidmar Že petič tx) nagrade prispevala steklarna Boris Kidrič Iz Rogaške Slatine - kupone pričakujemo do 10. aprila 22. IWAREC 1984 NOVI TEOMK - STRAN 17 • v nedeljo, nekaj po polnoći je Zoran T., brez stalnega bivališča in zapo- slitve pospremil iz Dvorane Golovec Karolino P., ki jo je spoznal prejšnji večer. Oba sta nekoliko preveč popila, ko pa je Zoran ho- tel, da bi šla Karolina z njim k nekemu prijatelju, se je uprla. Njen novi zna- nec se je takrat pokazal v pravi luči: vzel ji je verižico in prstan, potem pa jo začel pretepati in šele miličniki, ki so pravočasno posegli vmes, so jo ubranili pred hujšimi posledicami. Karo- lina je dobila dober nauk, da naključnim znancem ne gre preveč zaupati, še pose- bej, ker je Zoran že pred tem za^ešil dve podobni grobosti. • V nedeljo zjutraj so miličniki našli v jarku Se- nata B. iz samskega doma v Rib^evi ulici. Senat je prejšnji večer preveč pri- dno pil v Dvorani Golovec, kjer sicer imajo napis, da vinjenim osebam ne točijo alkohola, a ga natakarji očitno radi spregledajo. • V ponedeljek popol- dan je praznoval Jože L., ki v celjski bolnišnici razvaža hrano. Jože se ga je tako napil, da je pozabil kam mora odpeljati hrano in zdelo se mu je, da je še naj- varneje, če zapelje kar v ga- ražo. Od tam so mu poma- gali miličniki..., • Milan N., Pero K., Marjan K. in Jožo K. so v nedeljo zvečer odhajali do- bre volje in razposajeni proti samskemu domu v Ribarjevi uhci. Med potjo so v Prešernovi, Stanetovi in Kersnikovi ulici razme- tali kante za smeti, zabavo pa je prekinila miličniška patrulja. S. S. la robu katastrofe Iz skladišča caißskega Patrola le Izteklo 50.0001 ùenclna Sobotna nesreča, ko je iz ci- sterne 6 v Petrolovem skla- dišču v Bukovžlaku izteldo 50.000 litrov bencina, super, je pokazala, da je v tem skladišču zelo pomanjkljiv varnostni sistem, čeprav je tam vskladiščene precej nafte in bencina. Sicer pa so v tem skladišču letos že imeli podobno nesrečo, ko je iz ene izmed čistem ste- klo nekaj tisoč litrov nafte. Do nesreče je prišlo v so- boto, nekaj po 17. uri. Trije delavci mostogradnje iz Beo- grada so popravljali požar- novarnostni sistem na cister- nah 5 in 6. Med drugim so zamenjah tudi steklena te- snila, ob odhodu pa so na cisterni 6 pozabih priviti na cev varnostni pokrov. Pol ure po odhodu delav- cev je na cisterni 6 popustilo steldeno tesnilo ventila in tu- di varnostna loputa. Ker ni bilo varnostnega pokrova, je bencin začel iztekati v lovilni bazen ob cisterni. V nekaj več kot uri je izteklo iz cister- ne, v katero je moč spraviti 4 milijone litrov bencina, 50.000 litrov bencina super. Gasilci so potem le uspeh za- preti ventil, pri tem pa se je lažje ranil Danijel Murkovič, gasilec iz tega skladišča. Gasilci so takoj začeh pre- črpavati bencin iz lovilnega bazena. Ker pa bazen kon- strulccijsko ne odgov^a, so gasilci uspeli prečkati samo 10.000 litrov goriva, ostali bencin pa je pronical v dre- nažo in od tam v potok Lož- nico in dalje v Hudinjo, Vo- glajno in Savinjo. Gasilci in mihčniki so ta- koj poskrbeh za varnostne ukrepe, saj je bil zrak nasi- čen z bencinskimi hlapi in že iskrica bi bila dovolj, da bi prišlo do požara in verjetno tudi do eksplozije. Mihčniki so takoj po ne- sreči priprli tri delavce Mo- stogradnje: 27-letnega Zora- na Mitiča iz 2eleznika, 23-let- nega Miroslava Laziča iz Ma- glaja in 55-letnega Muho Zu- liča iz Kulavakufa. Vse tri so tudi ovadili za kaznivi deja- nji povzročitve splošne ne- varnosti in uničenja človeko- vega okolja. To je le prvi del ovadbe. Pred sodniki se bodo morah zagovarjati tudi odgovorni iz delovnih organizacij (beo- grajske Mostogradnje in celj- skega Ingrada), ki so zgadili to skladišče in, kot se je zdaj očitno pokazalo, zagrešili kup malomarnosti in kon- strukcijskih napak. 2e približno mesec dni po- žarnovarnostni sistem na ci- sterni 6 ni deloval (in nekate- ri dvomijo, da bi v primeru požara sploh deloval) in, če seštejemo vse pomanjkljivo- sti oziroma napake, je bilo Ob sedanji nesreči se je polcazalo, da je varnostni si- stem v tem skladišču, kjer so v cisternah precejšnje količine vnetljivega benci- na in nafte, zelo po- manjkljiv. Že samo varova- nje tega objekta ni bilo za- dostno oziroma dovolj do- bro organizirano in postav- lja se vprašanje, zak^ niso delavci prej ugotovili, da iz- teka bencin in zaprli ven- tila. tokrat (in nekajkrat pred tem) pravzaprav precej sre- če, da ni prišlo do katastrofe. Toda vedno ne moremo ra- čunati na tako veliko srečo... S. SROT Vse več gospodarskega kriminala Organi za notranje zadeve so lani odkrili 416 kazni- vih dejanj (34 več kot leto poprej) v gospodarstvu. Porast sicer ni zaslu-bljujoč, vendar pa je vse več hujših kaznivih dejanj, ko odtekajo v žepe zasebni- kov precejšnje vsote družbenega denarja. Pri odkrivanju tovrstnih dejanj imajo organi za no- tranje zadeve še vse premalo pomoči od drugod, pred- vsem samoupravnih delavskih kontrol in inšpekcij, medtem ko so lani zabeležih primer zelo dobrega sode- lovanja s Službo družbenega knjigovodstva. Z njeno pomočjo so odkrili kup nepravilnosti v Dravinjskem domu, tozd Varnost. Tam so namreč imeh precej ohlapne pogodbe z obrtniki-kooperanti in ti so to na veliko izkoriščali ter bogateli. Tako naj bi se obrtnik Ivan Erhart iz Šoštanja v letih 1978-1982 izognil plačilu davščin v višini 2,5 miUjona dinarjev, plačilu davščin pa sta se izmaknila tudi Franc Veler iz Titovega Velenja in Franc Strel iz Maribora. Vsi ti obrtniki so imeli priznane zelo ohlapne norma- tive za porabo materiala za posamezne izdelke. Tako so lahko na račun (pre)velike porabe surovin prikazali večje stroške kot pa so jih dejansko imeli. To je le eden izmed takšnih primerov, ki so jih uspešno raziskali. Sploh kriminalisti ugotavljajo, da je vse več «kriminala belega ovratnika«, kjer gre pona- vadi za precejšnje vsote. Prav zato so se v preteklem letu najbolj vneto lotili takih, težjih primerov in jih veliko večino tudi uspešno raziskali. S. S. Finančne zadrege sodišča Sodniki Temeljnega sodi- šča celje so lani rešili 60.584 zadev in tako pov^ali učin- kovitost v primerjavi z le- tom poprej. RazveseljiA'o pa je, da se je hkrati izboljšala tudi kakovost sojenja, saj je bilo manj razveljavljenih sodnih odločb. V povprečju je lani vsak sodnik rešil več kot 1.000 za- dev, največ časa pa so name- nih reševanju glavnih zadev, kjer se je zaost«mek zmanjšal za 3,39 odstotkov. Te vzpodbudne rezultate so sodniki dosegh v precej težkih pogojih oziroma v precejšnji finančni stiski, ki Temeljno sodišče Celje pesti že nekaj časa. V času, ko se splošna poraba vse bolj ome- juje, je za delo sodišča name- njenih 142 milijonov dinar- jev, na sodišču pa menijo, da bi letos potrebovaili najmanj 169 müijonov dinarjev. Teža- va je tudi v tem, da nekatere občine ne izpolnjujejo ob- veznosti sprejetih v sporazu- mu in ne plačujejo sproti ob- veznosti do sodišča. Trenutni negativni saldo sodišča znaša že več kot 13 milijonov dir^ev, možnosti za zmanjšanje stroškov pa skoraj ni, saj predstavljajo stroški le 20 odstotkov pro- računa, 80 odstotkov pa osebni dohodki zaposlenih, ob tem, da na sodišču zatrju- jejo, da so glede dohodkov v neenakopravnem položaju z delavci v gospodarstvu in tu- di z delavci v občinskih upravnih organih. S. S. Lani sta bili najslabši plačnika šmarska in šent jurska občina, ki sta porav nali le 85 odstotkov obvez nosti do sodišča, najboljš« plačnika pa sta bili celjska in mozirska občina z 98 od stotki. Trgovska deiovna organizacija »SAVINJSKI MAGAZIN« Žalec, Šlandrov trg 35 vabi k sodelovanju NK delavce za nakladanje, razkladanje in skladiščno manipula- cijo blaga Kandidati morajo izpolnjevati naslednji pogoj: - da imajo končano osnovnošolsko obveznost in 1 leto delovnih izkušenj Interesenti naj pošljejo pismene prijave v roku 15 dni na naslov: TDO »SAVINJSKI MAGAZIN« Žalec, Šlandrov trg 35. Premalo odvetnikov Pravna pomoč na našem območju še vedno ni ustrez- na, ugotavljajo na sodišču, m^tem ko je projekt o re- gijski deloiiü organizaciji za pravno pomoč propadel, ker ni sredstev. Tako na sodišču ugotavlja- jo, da se vse bolj veča zani- manje za pravno pomoč, ki jo sodniki nudijo na uradnih dnevih, vendar pa je prema- lo časa, da bi ustregh vsem. Hkrati pa ugotavljajo, da je prennalo tudi odvetnikov. Tako je v Celju trenutno 14 odvetnikov (lani le 13), v Ti- tovem Velenju in Snoarju pri Jelšah sta dva, v 2alcu, Slo- venskih Konjicah in Šentjur- ju pa po eden. Da je odvetni- kov res premalo, kaže tudi podatek, da je lani imelo le 16 odstotkov (8.028) obtožen- cev zagovornika, leto poprej pa 28 odstotkov obtožencev. V kazenskih zadevah je ime- lo zagovornika 11,7 odstot- kov obtožencev (leto poprej 15 odstotkov). S. S. Solenle pretepačem Na sodišču v Celju je bila prejšnjo sredo obravnava, na kateri so se zagovarjali 24-letni Drago Ferš in še štirinajst obtožencev, ki so sodelovah v pretepu na Opekamiški cesti. Drago Ferš je obtožen kaznivega dejanja hude telesne po- škodbe ostah pa za kaznivo dejanje sodelovanja v pretepu. Sodišče je zaslišalo vse obtožence, priče in oškodovance, ker pa so stranke predlagale nekatere nove dokazne pred- loge, so obravnavo preložih. Na novem sojenju bo sodeloval tudi izvedenec nevrolog. S. S. Kazen za onesnaženle vode Višje sodišče je potrdilo kazen zidarju Petru Leskovarju: šest mesecev zapora, pogojno na dve leti. Leskovar je na- mreč lani, 7. maja delal pri zgradbi za osemenjevanje živine v Vitanju. Ta dan je ob bregu Hudinje mešal barve in ker ni bil previden, so se apno in barve razlile v reko Hudinjo. Poginilo je več postrvi, nastala pa je škoda za 189.540 dinar- jev. Pri izreku kazni je sodišče upoštevalo, da Leskovar pred tem še ni bil kaznovan, da pa je bü v tem primeru kriv in da je ravnal malomarno. Leskovar se je pritožil, vendar je tudi Višje sodišče me- nilo, da v tem primeru ne gre za naključje, ampak za malo- marnost, in da je tudi odškodninski zahtevek pravilno doso- jen. s.S. Z iokomotivo po malico Javni tožilec bo zahte- val preiskavo za nesrečo, ki sé je pripetila 15. fe- bruarja letos na zveznem tiru, ko sta se zaleteh lo- komotivi last Cinkarne in 2TO Celje. Nesrečo naj bi zakrivil Freine Butolen, strojevodnja iz Cinkarne, tozd transport. Ta dan bi moral Buto- len skupaj s premikačem Janezom Benedikom od- peljati diesel hidravUčno lokomotivo v tozd tran- sport. Malo pred 14. uro pa so se dogovorih s Sreč- kom Plavč^com, ki naj bi odšel po mahco, Butolen je vzel Plavčaka na loko- motivo in potem brez do- voljenja vlakovnega od- pravnika s celjske želez- niške postaje zapeljal na zvezni industrijski tir. Tam je ustavil lokomoti- vo in počakal Plavčaka, da je šel v trgovino po mahco. Takrat je iz nasprotne smeri pripeljal lokomoti- vo last 2TO Anton Kit, ki pa cinkamiške lokomoti- ve zaradi železniškega lo- ka in predora ni mogel pravočasno opaziti. Priš- lo je do trčenja, v katerem je nastalo za 4,5 milijonov dinarjev škode. Franc Butolen je osum- ljen kaznivega dejanja kr- šenja predpisov o varno- sti železniškega prometa, za podobno kaznivo deja- nje pa je bil obsojen že prej. S. S. Zaletel se le v avtobus Voznik kolesa na pomožni motor KAREL SKOK, 71, iz Socke se je s stranske pripeljal na magistralno cesto v Vojni- ku in zavijal v levo, s tem pa izsiljeval prednost avtobusu, v katerega levi bok se je zaletel in padel. Pri padcu se je Skok huje poškodoved. Ustavljanje v križišču v križišču Vinterjeve in Celj- ske ceste v Vojniku je MARI- JA ŠELIGO, 32, iz Celja usta- vila osebni avtomobil in odpr- la leva vrata. Za njo se je pripe- ljala kolesarka TEREZIJA MIRNIK, 75, iz Vojrúka, ki se je zaletela v odprta vrata in si pri padcu zlomila nogo. izsiijevartfe na oiivoznici Iz smeri Vrbja je do žalske obvoznice pripeljal voznik osebnega avtomobila STAN- KO GOJZDNIK, 22. iz Goto- velj in peljal skozi križišče na- ravnost proti Gotovljeim, s tem pa izsiljeval prednost vozniku osebnega avtomobila MAKSI- MILJANU GRŽINI, 33, iz Oj- striške vasi, ki se je pripeljal iz celjske smeri. Prišlo je do moč- nega trčenja, poškodovali pa so se voznik Gojzdnik, voznik Gržina in sopotnik v Gržino- vem vozilu. Škodo so ocenili na 220.000 dinarjev. Preiiltro v ovinek Voznik kolesa na pomožni motor J02EF LIPOVŠEK, 75, iz Hrastja se je peljal po lokalni cesti iz Grobelc proti Vinske- mu vrhu po klancu navzdol. Ker je vozil prehitro, ni uspel zvoziti desnega ovinka in je za- peljal v jarek, kjer je padel, pn padcu pa si je zlornil tilnik, za- radi česar je na kraju nesreče umrl. ^¡РЕШШИ;. MOZAIKiil n ■-».■■.. - 'V-, 2. STRAN - NOVI TEDNIK 22. IWAREC 1984 fi. IWAREC 1984 NOVI TEDNIK - ^TRAN 19 Potep po pacifiškem paradižu Piše Stane 2linH( (15) Novozelandska družba se lahko upravičeno imenuje demokratična. Ne poznajo prostorske ali kakršnekoli druge utesnjenosti. Vsakdo ima pravi- co govoriti s prvim človekom vlade, To ni samo papirnato pravilo, tudi v praksi je pot do njega odprta in kratka. Že dolgo poznajo brezplačno zdrav- stvo in šolstvo. Današnji Novozelan- dec se ne počuti več Anglež na tujem. Ima svojo značilno identiteto in preve- va ga močan duh neodvisnosti. O delfinu Janezu Severni in južni otok loči znameniti Cookov preliv. Zaradi močnih tokov in podvodnih čeri je bila plovba sko- zenj dolgo časa ote^cočena in nevarna. O tem prelivu kroži tudi zgodbica, ki pripoveduje o delfinu Ganezu, ki je vrsto let vodu ladje mimo nevarnosti. Nekoč ga je pijani momar obstrehl s pištolo in nekaj časa ga ni bilo na spre- gled. Potem se je znova prikazal in po starem opravljal svojo »službo«. To- da... delfin si je dobro zapomnil ladjo, s katere je prižvižgala krogla. Ko je ta ladja znova priplula v preliv,' se je umaknil. Ladja je zadela ob podvodno čer in se potopila. Tudi takrat, ko sem sam potoval skozi Cookov prehv, je ladjo spremlja- la skupina delfinov, ki so se igraje ska- kali iz vode in plavali v njeni neposre- dni bližini. Vseskozi nas je tudi sprem- ljala jata galebov in budno prežala na ostaiike hrane, ki so jih potniki metali s palube. Varulmo naravol Ko potujem po južnem otoku, mo- ram znova občudovati odnos domači- nov do njihove narave. Očitno se No- vozelandčani zavedajo, da narava in njene dobrine niso namenjene samo njim, ampak jih morajo ohraniti tudi za naslednje rodove. Planinarjenje imajo tukaj orgžinizi- rano na poseben način. Po vsej dežeU so takoimenovani »tramping ture«. To so krajše in daljše planinske poti, pri- memo označene in zavarovane. Ob poteh so postavljena mala pla- ninska zavetišča, praviloma brez oskrbnika. Planinci lahko -v njih pre- nočijo in si na gorilnikih pripravljajo, tople obroke. Preden odidejo, so dolž- ni za seboj počistiti in pustiti denar za ugodnosti. Navadno je to skromno plačilo za prenočišče, plin in kakšno juho, ki jo je moč dobiti v shrambi. Takšen način se je v letih obstoja izka- zal za imenitnega. Tako se je moje potovanje po Novi Zelandiji počasi izteklo. Ko sem se v Aucklandu povzpel na letalo, sem ra- zmišljal o svojih doživetjih v tej dežeU, o gostoljubnih domačinih in številnih naravnih lepotah in zanimivostih. Iz Nove Zelandije sem odnesel kup lepih spominov in najlepše vtise. Nehote me je prešinila misel, da če bi moral živeti kje drugje, bi izbral prav Novo Zelan- dijo. Rož pa nI Mio Tahitiju so peh slavo že stari popot- niki in pomorščaki. Od nekdaj je velj8il za pojem tihomorske romantike in ek- sotike. V resnici pa se danes na Tahiti valijo množice petičnežev, ki za drage denarce uživajo tihomorsko hotelsko romantiko. Sam sem vedel o Tahitiju le to, da je to !e en otok v Družbenem otočju. Sli- šal sem tudi, da vsakemu prišleku na letališču obesijo okoli vratu venec di- šečih tiar, v znak dobrodošhce. Nobenih rož nam niso obesih okrog vratu. Tega so bih dele^ le agencijski turisti, gostje prvorazrednih hotelov, lepe dekhce so se muzale okrog njih in jih krasile z rožami. Družbeni otoki ležijo raztreseni po oceanskem prostranstvu nekje med Novo Zelandijo in severnoameriško obalo. Klima je tod zelo blaga. Različ- nih letnih časov skorajda ne poznajo. Povprečna dnevna temperatura se giblje okrog trideset stopinj. Rastline, ki rastejo tod, ne rabijo nobene poseb- ne obdelave. Kruhovec, ananas, bana- ne, sladke buče - vse to raste in se ponuja prebivalcem samo po sebi. Vedno nasmejani in dobre volje so domačini pristni otroci narave. Ker na otočju ni gline, si domačini niso mogU izdelati posod. Pa so se tudi brez nje znašh. Podobno kot na Tongi so tudi tu začeh uporabljati zemeljske peči. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 22. IWAREC 1984 EESET TISOČAKOV KUPLJENIH ZA POLOVICO MANJ Za hranilno pismo Ljubljanske banke, ki ga danes kupite za vsega 4.768,50 dinarja, boste čez tri leta dobili 10.000,00 dinarjev. Več kot še enkrat toliko, oziroma natančno 5.231,50 dinarja več! In vse to so obresti Seveda pa lahko izberete tudi drugače. Lahko se odločite za krajšo dobo varčevanja in manjšo obrestno mero. Lahko kupite hranilno pismo z manjšo ali večjo vrednostjo, saj so na voljo v zneskih za 5.000, 10.000, 50.000 in 100.000 dinarjev. Kombinacij je veliko. Nekaj pa velja za vse; hranilno pismo je dobra naložba denarja z zajamčeno visoko obrestno mero, in je tudi primerno darilo za vsako priložnost. V Ljubljanski banki vas pričakujemo! Kako navežemo trnek Večkrat mi kdo reče, da bi ob Smartinskem jezeru rad preživel prost dan, se nadihal svežega zraka in obenem tudi ribaril na enodnevno turistično do- volilnico. Skoda le, da ne pozna tehnike ribarjenja, še celo trnka ne zna nave- ТОв Ignac JevnlSek zati. Navezovanje trnka na ribiško pred vrvico je res pomembno opravilo v sklopu priprave ribiškega pribora^ zato bom en na- čin podrobneje opisal. Upam da bom s tem ustregel tudi tistim, ki ri- barijo samo na dopustu na morju, pa se jim za teh nekaj dopustniških dni ne splača iskati ustre2ne ribiške literature v knjiž- nici. Eden od čarov ribaije- nja je tudi v tem, da nik- dar ne vemo kako veliko ribo bomo ujeli. Površ- nost pri pripravljanju ri- biškega pribora se torej rada maščuje z izgubo ka- pitalno velike ribe, to pa še posebej velja za površ- no navezovanje tmka. Tmek s ploščatim zaklju- čkom navezujemo na dva načina. Slike prikazujejo način ki ga v praksi ne uporablja veliko ribičev, ker se ga je nekoliko težje naučiti. Res pa je, da ko se ga bomo enkrat nauči- li, bomo z lahkoto vezah tudi izredno majhne trnke. Začnemo torej гга- vezavati velike tmke z ne- koliko debelejšo vrvico. SI. 1 - naredimo krožno zanko kot je narisano. SI. 2 in 3 - vstavimo tmek in ga skupaj z vrvi- co primemo s kazalcem in palcem desne roke. Ali je zgoraj palec ah kazalec ni toliko pomembno. Krak zanke A naj bo-kak- šen cm daljši od tmka. Krak B (ta je dolg in ga bomo kasneje navezah na glavno vrvico) primemo z ostalimi prsti desne roke, tako da nas ne bo oviral pri nadaljnjem navezova- nju. Kazalec in sredinec leve roke nato vstavimo v zanko. Oba loka zanke sta za navezovanje pomemb- na, zato sta tudi označe- na. Desni lok zanke je oz- načen z D, levi lok pa z L. SI. 4 - desni lok D ovije- mo okoh tmka in obenem окоИ obeh krakov ob trnku. Paziti moramo, da tmek ovijemo samo z lo- kom D, dočim ostane lok L vedno spodaj. Ovijanje z levo roko si olajšamo ta- ko, da prsta v zanki suče- mo, kar ni težko, ker je vrvica gladka in prsta enostavno drsita. Važno pa je, da imamo desni lok D vedno napet. SI. 5 - ovoj nekoliko vti- snemo med prsta desne roke in ga pritisnemo ob tmek, tako da se ne raz- pelje. SI. 6 in 7 - na enak na- čin naredimo še kakšnih 6 do 8 ovojev. Potem ko smo zadnji ovoj utrdili z desno roko, primemo z le- vo roko za krak B, z zob- mi (da, najlažje je z zob- mi) pa krak A in ju poteg- nemo narazen. Običajno najprej vlečemo krak B, šele nato A in šele ko smo dobro zategnih, vozel tu- di spustimo. Celoten vo- zel nato prestavimo čim višje ploščatemu zaklju- čku tmka, ponovno pri- memo oba kraka in vozel čim močneje zategnemo. Odrežemo odvečni krak A in tmek je navezan. Zdravnikovo isriporočilo »Ja, saj je vendar čaj prazen, če ni krepko zaslajen« mi je rekla delilka, ko sem jo na koncu Bloških tekov lju- beznivo opomnil, da so skuhali presla- dek in prevroč čaj. Kot redni udeleže- nec večine nmožičnih tekov na smu- čeh ugotavljam, da se organizatorji ze- lo potrudijo v ponudbi okrepčilnih pi- jač, predvsem čaja, maratonika in so- kov. Ponudijo tudi rezine limon, po- maranč'in koščkov čokolade. Nedvo- mno so teki med najnapomejšimi športi, tako se je tudi meni zdelo ime- nitno, da sem lahko med tekom použil eno od teh dobrot, vendar se mi je redno dogajalo, posebno na daljših te- kih, da sem imel na koncu želodčne kiče. Povprašal sem sotekače in ugo- tovil, da dobri tekači povečini ne pije- jo niti ne pojedo med tekom ničesar od ponujenega. Tekači s slabšo kondicijo, pa so vsaj nekateri imeh podobne teža- ve, ki so jih pripisovah izrednim napo- rom. Zadnje čase zato med tekom ne zaužijem ničesar. Ali je ponudba organizatorjev mno- žičnih rekreativiüh prireditev medve- dja usluga udeležencem? Poglejmo kaj pravi naša stroka medicina dela, prometa in športa o pijačah in prehra- ni med športno aktivnostjo. Ustrezajo le mineralne vode brez CO2, mleko, sadni sokovi, čaji iz zdra- vilnih zeUšč. V 1 dl sme biti največ 2,5 g sladkorja, zaželena je glukoza ah grozdni sladkor-fruktoza. Temperatu- ra teh pijač sme biti od 12-18 °C. Hla- dnejše pijače lahko povzročijo diarejo, vroče pijače pa želodčne krče. Te pija- če je priporočljivo piti 1 dl pol ure pred štartom, nato pa vsakih 15 minut polovico dl. Prvi požirek naj ne gre v želodec, ampak se izpljune. Pijače, ki imajo dodano sol (maratonik) niso nuj- ne, ker znaki pomanjkanja soU nasta- nejo šele po naporih, kjer se izgubi preko 3 Utre znoja. Najmanj 3-4 ure pred treningom ah tekmovanjem se ne sme zaužiti nobenega večjega obroka, le pri tekmovanjih, ki žahtevajo trajni napor je lahko koristen 1-2 uri pred štartom lahek ogljikov hidratni obrok npr. kaša iz mleka in ovsenih kosmi- čev, sadne kaše z dodatkom izbranih keksov. Dan pred tekmovanjem oziro- ma na dan tekmovanja niso priporoč- ljivi beluši, ohrovt, špinača, čebula, banane, fige, ribez, ker lahko povzro- čijo napetost v trebuhu. Rezina limone ali pomaranče je lahko koristna kot naravni - fiziološki stimulans pri utru- jenosti. Organizator množične rekreativne prireditve lahko opusti nekatere usta- ljene navade. Predvsem mora biti pija- ča primemo temperirana, nianj slad- kana. Razporeditev okrepčilnih mest naj bo bolj pogosta, pač z ozirom na pot, ki jo omogoča posamezna zvrst rekreacije v 15 min. Kohčina pijače naj bo največ Чг dl. Čokoladne kocke, koc- ke sladkorja, vafli in podobno so še posebej škodljivi. Do sedaj še nisem nikjer videl mleka, čeprav je zelo čisla- no, saj s svojim alkalnim učinkom nevtralizira zvišanje kisline v telesu, ki nastanejo po intenzivnem mišičnem delu. Seveda so tudi tu izjeme. Plavalcu je nemogoče nuditi okjrepčilo vsakih 15 min., kolesar ima svojo pijačo na kole- su. IYi so tudi zakoreninjene navade posameznikov, ki jih ne spremeni no- beno strokovno priporočilo. Upošte- vati je treba tudi različne prilike v času prireditve, saj v hudem mrazu in vetru lahko pride do podhladitve udeležen- cev, ko je potreben bolj topel čaj. Ne- kaj udeležencev se ne napreza preko meje običajnega lahkega napora, tu tu- di ni posebnih priporočil. Naj na koncu dodam, da morajo ta priporočila prispevati k še prijetnejše- mu počutju vseh udeležencev množič- nih rekreativnih prireditev. RUDI .§KAPIN mRTikuiilIRNI 1Ш1СЕ1С Se o pridelavi seje Po mednarodnih dogovorih so za nas primerne sorte soje z oznako O in OO. Pri nas preizkušene sorte s temi oznakami so: Marija, Zvezda, Srečka, Ljubica, Sivka in Osiječka selekcija št. 289. Pri setvi soje na površinah, kjer še ni rasla, ne smemo pozabiti, da moramo obvezno semenom zasejati tudi bakterije, ki bodo na voljo v trgovinah ob nakupu soje. Brez bakterij bo pridelek lahko manjši za 40%, žetev pa dosti poznejša. Poizkusi v Sloverüji so pokazah, da so omenjene sorte v povprečni letini, v r\aših razmerah, sposobne dati 25 do 40 centov zrnja po hektam. Pri spravili soje moramo posebej paziti na vl^o. Zmo ne sme vsebovati več kot 10% vlage. 2^adi velikega deleža olja v zmu obstaja nevarnost kvarjenja. Ne smemo pa pozabiti na velik agreotehnični pomen soje. Ima globoK koreninski sistem, zato izboljšuje strukturo zemlje in veže zračni dušik, ki ga porabi za svojo rast 2/3, zemljo pa obogati od 70 do 100 kg čistega dušika. Pomembnost pridelovanja soje ni samo za živalsko krmo. V kulinariki so zelo znane sojine speciahtete: sojini zrezki, sojino mleko, sojin pire, soja v solati in še mnogo drugih jedi, ki lahko zelo popestrijo naše jedil- nike. Kako izgleda rastlina in zmo? Zmo je okroglo, belo do rumenkaste barve, drobnejše od fižola. Steblo je v rasti zeleno, zrnje je v strokih, ki so nanizani na steblu navzgor. Ker stroki zelo radi prezajo, moramo setev opraviti pravočasno, sicer ostane na njivi mnogo dragocenega zmja. Spravilo soje je ročno ah strojno. Za žetev soje obsta- jajo kombajni, ki imajo fleksibilne kose, vendar jih v Sloveniji še ni videti. Z razširitvijo kultivarja bo naša kmetijska industrija mislila tudi na to mehanizacijo. HORTIKULTURNO DRUŠTVO CELJE ZDRAVILNE RASTLINE JegliC Rod jegličev nam prvi s cvetjem oznanja pomlad. Šteje okrog 500 vrst, ki rastejo po goratih krajih Evrope in Azije. To so zelišča, največkrat dvoletna, vendar so po svojih ljubkih cvetovih tako znana, da jih ni potrebno nadrobneje opisovati. Pri nas rastejo trije jegliči, ki pridejo v poštev kot zdravilne rastline. Eden je navadna trobentica (pri- mula vulgaris), ki jo vsi dobro poznamo in nas razvese- ljuje s svojimi živo rumenimi cvetovi. Naslednji je visoki jeglič (Primula elatior), ki ima lepe, zlato ru- mene, precej drobne cvetove na skupnem cvetnem steblu in raste po nižinah in visoko po gorah. Tretji pa je zdravilni jeghč (Primula veris), ki ima še bolj drobne cvetove kot visoki jeglič in raste najraje v gorah. Zdravilne so korenine vseh treh jegličev. Imajo slab vonj in karakterističen neugodno pekoč okus. Vsebu- jejo obihco rudninskih soh, zlasti kalijeve in natrijeve soli ter saponine saponozide primaverin in primulave- rin a v cvetovih flavonoide. Cela biljka vsebuje precej vitamina C, v listih vsebuje še karoten in kristale pri- mulove kisline in v sledovih tudi kafro. Nabiramo celo rastlino med cvetenjem, a korenine v jeseni. Jeglič je zdravilen največ zaradi prisotnih saponi- nov. To so snovi, ki se v vodi kolodino topijo in njihova razstopina se peni, če jo stresemo. Slabijo površinsko napetost in so močni perdici. Zato droge s saponini uporabljamo kot čaje za pospeševanje izkašljevanja. Nižajo površinsko napetost sluzi v zadnjih predelih goltanca, jo utekočinijo in bolnik jo lažje izkašlja. Iz- kašljana sluz ni več zapreka za sluz, ki še nastaja Obenem pa nastopi učinek zaradi tega, ker saponini dražijo sluznice nosu in želodca in reflektomo se vzdraži središče za kašelj in bruhanje v možganskem podaljšku in žleze, zlasti bronhialne, izločajo več. Sa- ponini pospešujejo tudi gibanje migetalk sluzničnega epitela, kar tudi pospešuje kašelj. Jeghčeve korenine so sestavni del mnogih čajev za kašelj, vendar jih lahko uporabljamo tudi same. Je- dilno žhco droge kuhamo v pol litra vode do 20 minut, ohladimo in precedimo. Vso količino čaja porazdelimo enakomemo čez ves dan in pijemo čaj po požirkih. Boljši učinek pa dobimo, če jeghčeve korenine me- šamo z drugimi rastlinami, ki pospešujejo izkašljeva- nje. Pri tem pridejo v poštev predvsem lučnik, lapuh, suhčasti trpotec in janež. 2lico te čajne mešanice pa sedaj poparimo in pustimo pol ure, da se ohladi. Nato precedimo in zasladimo čaj s prežganim sladkorjem aU pa z žhco medu. Opozorilo: pretiravanje z uživanjem čistega jegliče- vega čaja ima lahko tudi neugodne učinke. Lahko povzroči tudi neprijetno slabost in bruhanje. BORIS JAGODIC tf. MAREC 1084 NOVI TEDMK - STRAN 21 Poklic, ki nudi mlademu človeku veliko možnosti steklo, ta čudoviti ma- terial, ki ga človek pozna že preko šest tisoč let, je omogočilo tehnični in kulturni razvoj bolj kot kateri koli material in ši- roko odpira pot v bodoč- nost. Izbha poklica je po- memben korak na poti v življenju človeka in v nje- govo bodočnost. Navadno se za poklic odločamo le enkrat, zato mora biti ta odločitev toliko bolj trdna. Koliko lažje in lep- še bi bilo mnogim, če bi si izbrali pravi pokhc. Koh- ko bolj ustvarjalni in ko- ristni bi bih potem v tej naši družbi. Pot k pravilni izbiri poklica je tudi do- bra informacija o nekem poklicu. Zal često prevla- duje pri mladem človeku bolj želja, nekaj postati. Smo v času vpisov v šo- le našega srednjega usmerjenega izobraževa- nja. Cez čas bo nastala zmeda s preusmerjanjem, skratka, čas odločitve je tu. Steklarstvo ima na Celj- skem lepo tradicijo. V Ro- gaški Slatirü je Steklarna Boris Kidrič in Steklarska šola, ki izobražuje za ste- klarstvo potrebne de- lavce. Vzgo j noizobraževalni proigram STEKLAR je vključen v nekovinsko usmeritev izobraževanja v smereh: STEKLAR, UPRAVLJALEC STE- KLARSKIH STROJEV m STEKLARSKI TEHNm. V smeri STEKLAR sta za- jeta dva pokhca, STE- KLOPIHAC in BRUSI- LEC KRISTALNEGA STEKLA. Učenci, ki niso uspešno dokončah osnovne šole, se lahko vključujo v vzéo j noizobraževalni pro- gram skrajšanega izobra- ževanja za smeri POMOŽ- NI STEKLAR, ki zajema pokhce: STEKLOPIHAC- KROGLICAR, POMOŽ- NI BRUSILEC KRI- STALNEGA STEKLA, STEKLARSKI TALI- LEC, STEKLAR NA PO- LA VTOMATU in STE- KOSLIKAR. Z uspešno opravljenim skrajšanim programom je učencu priznana tudi uspešno končana ose- mletka. Kaktai Je poklic stoktopHiača? Usmeritev izobraževa- nja: nekovinska. Program za pridobitev izobrazbe v srednjem izo- braževanju: STEKLAR za pokhc STEKLOPIHAC. 4. stopnja zahtevnosti dela, izobraževanje traja tri leta. Program izvaja Steklarska šola Rogaška Slatina. Skrajšani program za pridobitev izobrazbe v srednjem izobraževanju: POMOŽNI STEKLAR za pokhc STEKLOPIHAC- KROGLICAR. 2. stopnja zahtevnosti dela. Izobraževanje v Ste- klarski šoli v Rogaški Slatini traja leto in pol. Pogoil v Času Solaida v Rogaški Slatini je lep, sodoben dom učencev Steklarske šole. Bivanje v domu je razmeroma poce- ni. Mesečno domovanje z vso prehrano stane le 5 ti- soč dinarjev. Steklarna Boris Kidrič Rogaška Slatina zagotav- lja vsem učencem Ste- klarske šole štipendijo, ki je v prvem letniku za vse učence enaka. Za šolsko leto 1984-85 je predvidena v višini 4 tisoč dinarjev, v letnikih pa je štipendija odvisna od učenčeve uspešnosti. Za odhčen uspeh lahko znaša ka- drovska štipendija tudi 6500 dinarjev. Učenci iz socialno šib- kejših družin prejemajo tudi štipendije iz združe- nih sredstev. Steklarna Boris Kidrič zagotavlja vsem, ki se šo- lajo in ki jih štipendira tu- di ustrezno zaposhtev. Tisti učenci, ki končajo izobraževalni prodam 4. stopnje zahtevnosti, imajo možnost nadaljevati šola- nje na 5. stopnji - tehnik ob delu ali iz dela, kasneje pa še možnost nadaljevati izobraževanje na naših višjih in visokih šolah ke- mijske smeri. Dobri delovni pogoli v Steklarni Boris Ki- drič Rogaška Slatina po- svečajo veliko pozornosti počutju delavcev na delu, družbenemu standardu in nagrajevanju. Tu so izdat- ne mahce med delom, pa poceni dopust v počitni- ških hišicah ob morju. Stanovanjskih problemov v Steklarni skorajda ne poznajo, da je nagrajeva- nje res spodbudno pa go- vori podatek, da lahko za- služi pomočnik steklopi- halca mesečno dobra dva stara mihjona in pol di- narjev. Da bi se o vsem tem pre- pričah, smo ustavih mla- dega steklopihalca Dra- ^tina Guntnerja, doma iz Krapine. »V internatu sem se do- bro počutil«, pravi, »sprva sem imel v šoh nekaj te- žav z jezikom, pa jepozne- je kar lepo steklo. Šola ni posebno težka, če se le malo učiš, gre. V času šo- lanja sem se pri praktič- nem pouku uvajal v delo, ves čas sem prejemal obe štipendiji, kadrovsko in iz združenji sredstev. Ko sem plačal internat, mi je še vedno ostalo nekaj de- narja za razvedrilo, zaba- vo. Steklopihalec sem že dve leti. Delo ni posebno težko, le vroče je poleti, pa miren moraš biti pri tem delu. Na poroko, družino in stanovanje zaenkrat še ne mislim, enkrat pa bo tudi za to prišel čas.« Oblikovanje stelda no- si obeležje umetne obrti, kjer pride do posebnega izraza nadarjenost posa- meznikov za umetniško oblikovanje, njegova že- lja za ustvarjanjem lepih izdelkov in spretnost pri oblikovanju židke stekle- ne taline. Razpisna komisija komiteja za družbeno planiranje in gospodarstvo skupščine ot>čine Šmarje pri Jelšah skladno z 11. členom Pravilnika o delovnih razmerjih razpisuje prosta dela in naloge statistika Kandidat mora poleg splošnih pogojev za sklenitev delovnega razmerja izpolnjevati še naslednje: - višja izobrazlja ekonomske ali statistične smeri - 1 leto delovnih izkušenj - zavzetost in družbena aktivnost pri uveljavljanju in razvijanju socialističnega samoupravnega sistema - znanje slovenskega jezika. Delovno razmerje tx) sklenjeno za nedoločen čas. Ponudbe z dokazili o izpolrijevanju pogojev spreje- ma kadrovska služba SOB Šmarje pri Jelšah 20 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po izteku roka za prijavo. Komisija DS za delovna razmerja SDS Zveze obrtnih združenj Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva 4 razpisuje prosta dela in naloge TAJNIKA Obrtnega združenja Laško, s sedežem v Laškem Pogoj: Višja šola pravne ali upravne smeri, 5 let delovnih izkušenj na področju samostojnih upravno organizacijskih del, dva meseca poskusne dobe Delovno razmerje sklenemo za nedoločen čas s pol- nim delovnim časom. OD po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov SDS Zveze obrtnih združenj Slo- venije. Pisne prijave z dokazili o izobrazbi ter z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite na naslov: Zveza obrtnih združenj Slovenije. Ljubljana, Mikloši- čeva 4, kadrovska služba, v 8 dneh po objavi oglasa. Razpisna komisija ZOŠ, TOZD Osnovna šola Ivanke Uranjek Celje Oblakova 15 RAZPISUJE prosta dela in naloge POMOČNIKA RAVNATEUA Pogoji: - najmanj višja izobrazba pedagoške smeri. - najmanj 3 leta delovnih izkušenj v vzgojno-izobra- ževalnem delu. - aktivna vključenost v skupne družbenopolitične naloge, pri delu pa mora uveljaviti načela samo- upravljanja in socialistične morale. - strokovne, organizacijske in delovne sposobnosti za opravljanje del in nalog pomočnika ravnatelja. - da izpolnjuje pogoje iz družbenega dogovora o enotnih načelih kadrovske politike v občini Celje. Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev bomo sprejemali 8 dni po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po objavi razpisa LIK »SAVINJA« CEUE Mariborska 116, Celje Komisija za delovna razmerja Delovne skupnosti skupne službe in TOZD za Energetiko in vzdrževanje objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. ORGANIZATOR DELA 2. ELEKTROTEHNIK- šibki tok Poleg splošnih pogojev morajo kandidati za oprav- ljanje navedenih del in nalog izpolnjevati še nasled- nje posebne pogoje; Pod 1.: - višješolska izobrazba organizacijske smeri - 4 leta ustreznih delovnih izkušenj - organizacijske in vodstvene sposobnosti Pod 2.: - srednješolska izobrazba elektrotehniške smeri - 2 leti ustreznih delovnih izkušenj - odslužen vojaški rok - pasivno znanje enega tujega jezika Kandidati naj svoje pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev, ki so določeni s tem oglasom, pošljejo v petnajstih dneh po objavi oglasa na na- slov: DO LIK »Savinja« Celje. Mariborska 116. Celje. Osebni dohodek po pravilniku o skupnih osnovah in merilih za delitev sredstev za^osebne dohodke. Kandidate bomo o izbiri obvestili najkasneje v 30-ih dneh po končanem zbiranju ponudb. LESNA INDUSTRIJA »BOHOR« TOZD ŽAGA IN FURNIRNICA ŠENTJUR PRI CEUU Objavlja prosta dela in naloge 1. vodja nabave hlodovine Pogoji: - dipl. ing. gozd. ali lesarstva - tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah 2. vodja družt>ene prehrane Pogoji: - glavna kuharica - kvalificirana kuharica - tri leta delovnih izkušenj na podobnih delih in nalogah 3. snažilke Pogoj: - končana osemletka Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi na naslov: Lesna industrija Bohor. TOZD Žaga in furnirnica, Šentjur pri Celju (komisija za delovna razmerja) O izbiri bomo obvestili kandidate v 15 dneh po za- ključenem roku za sprejem prijav 2. STRAN - NOVI TEDNIK 22. IWAREC 1984 IWAREC 1984 NOVI TEDMK - STRAN 23 r f(lfVIZIJ8KI PROGRAM ZA TEDEN 00 25. 3. DO 31. 3. 1984 0>eUA, 25. 3. • 26 POROČILA; 8.30 ŽIV ŽAV. otroška matineja. 9.20 MODRO POLETJE, иапзка mladinska nanizanka - ponovitev. 9.55 O.Davičo; PESEM, nadalje- ^ka TV Beograd; 10.45 625. oddaja za stik z gledalci; 11.05 PROPAGANDNA ¿fjOAJA; 11.10 Planica: SVETOVNI POKAL V SMUČARSKIH SKOKIH - 90 m. ^nos (za JRT); 13.45/14.00 Oslo: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU - PARA- &ÉLNI SLALOM, (M in Ž), vključitev v prenos (do 15,00); 16.05 POROČILA; ?610 PRISLUHNIMO TISINI. oddaja TV Koper za slušno prizadete. 16.40 LET- NIKI 1960-1970; 17 40 ŠPORTNA POROČILA; 17 55 STVAR Z DRUGEGA SVETA, ameriški film (ČB); 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.23 TV IN RADIO 2oCOJ. 19.25 ZRNO DO ZRNA; 19 30 TV DNEVNIK, 19.57 PROPAGANDNA OODAJA, 19.55 VREME; 20.00 S. Karanović-M. Marinović-A. Horton; NEKAJ JvÍESNEGA, nadaljevanka TV Beograd; 21.00 ŠPORTNI PREGLED; 21.30 Žl- V^l Z NARAVO, dokumentarna oddaja TV Sarajevo; 22 15 POROČILA 0(jd«|nlkl II. TV mrež«: 900 ODDAJE ZA JLA (do 10.25); 12.40 PROPAGANDNA ODDAJA; 12.45 Oslo: SVETOVNI POKAL V SMUČANJU - PARARELNI SLALOM (M In Ž), prenos (slov. Kom ). 15.00 GLASBENO POPOLDNE: Ob glasbi Pranza Schuberts; 17.15 POKAL EVROPSKIH PRVAKINJ V ROKOMETU - RADNIČKI BAVERN. prenos v odmoru; 18.25 SLOVENSKI MUZEJI IN GALERIJE, dokumentarna serija TV Lj; (910 TURISTIČNI VODIČ; 19.30 TV DNEVNIK; 2D 00 MODROST TELESA, doku- mentarna serija; 20.50 VČERAJ, DANES. JUTRI; 21.10 NICHOLAS NKÍKLEBY, mgleška nadaljevanka (do 22.05) PONEDEUEK. 26. 3. g.50 TV V SOU: TV koledar, S.Makarovič: STRASNI VOLK. MakedonSčina, povej mi, povej. Muzej mesta Zagreba, Poročila; 10.35 TV V SOLI: Razvoj stare književnosti. Risanka, Angleščina, Mali program. Risanka, Dijaška revija (do 12.30); 17,20 POROČILA; 17 25 MESEČEK, otroška serija TV Beograd; 17.55 TRDNJAVE: Deorson, izobraževalna serija TV Sarajevo; 18.25 PODRAVSKI OBZORNIK; 18,40 PET MINUT ZA REKREACIJO; 18.45 MLADI UPI,, 19.15 fflSANKA, 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19,30 TV DNEVNIK I; 19,55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 Ivo Andrič: GOSPODIČNA, TV film; 21.50 DOKUMENTAREC MESECA: O govori- cah; 22.30 TV DNEVNIK II Oddalniki 11 TV mr«2*: 17.25 TV DNEVNIK; 17.45 PREHODNA POSTAJA, otroška serija; 18.00 ILUSTRI- fîANE ZGODBE; 18.15 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA, 18,45 KULTURNI PREGLED; 19.00 ŠPORTNA ODDAJA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00ZNANOST. 20,50 ZAGREB- ŠKA PANORAMA; 21,05 HIT MESECA, zabavno glasbena oddaja; 21,55 ŽEN- SKA ZA PULTOM, češkoslovaška nadaljevanka (do 22.45) TOREK, 27. 3. 8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Obznana, Za učitelje. Otroci ustvarjajo. Sedmi kontinent. Po reki Tari, Poročila, 10,35 TV V ŠOLI: Rastlinski laboratorij, Risanka, Botanik, Mali program. Risanka, Glasbeni pouk. Zadnje minute (dp 12,30); 16,30 ŠOLSKA TV, Destilacija, Kolo naj bo kolo, Kolesar. Erozija; 17,30 POROČILA; 17,35 SLOVENSKE UUDSKE PRAVUlCE: O dveh čevljarjih; 17.50 MPF CEUE: Mednarodno tekmovanje - 1, del; 18,25 ZASAVSKI OBZORNIK: 18,40 KLIC ZLATONOSNIH REK, jugoslovanski kratki film; 18.55 KNJIGA; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19,24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19 30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME: 19 57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 C, Dickens-D, Edgar: ŽIVUENJE IN DOGODIVŠČINE NICHOLASA NICKLE- BYJA, angleška nadaljevanka; 20.50 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.55 AK- TUALNO; 21.40 TV DNEVNIK II; 21 55 VEČER Z ANSAMBLOM KRAUEVEGA BALETA IZ LONDONA - 2 de! Oddajniki II TV mreže: 15.55 TV DNEVNIK; 16.15 PUSTOLOVŠČINA, otroška oddaja; 16.45 PJ V KO- ŠARKI - (2, tekma I kola končnice, prenos JRT, (slov, kom.); 18.15 ČAS KNJIGE; 18.45 VRNITEV K SREDOZEMUU, zabavno glasbena oddaja; 19.30 TV DNEV- NIK: 20.00 VEČER ZA TAMBURICO; 20,45 ŽREBANJE LOTA; 20.50 LIKI REVO- LUCIJE: Sedek Kostovski, dokumentarna oddaja; 21.35 ZAGREBŠKA PANO- RAMA; 21.50 IZ KONCRTNIH DVORAN (do 22.35) SREDA, 28. 3. 8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Poštni nabiralnik. Skrb za potomstvo, Odmor. Socialistična revolucija v Jugoslaviji, Biologija, Poročila; 10,35 TV V šOLI: Biologija, Risanka, Kocka, kockica, Mali program. Risanka, V zdravem telesu - zdrav duh, Zadnje minute (do 12.30); 18.05 POROČILA; 18,10 CICIBAN. DOBER DAN: Moj hrček je zbolel; 18.25 DOLENJSKI OBZORNIK; 18.40 MOZAIK KRAT- KEGA FILMA; 19.10 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19 24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 FILM TEDNA: TELESNI STRAŽAR, sovjetski film. 21.25 MAJHNE SKRIVNOSTI VELIKIM KUHARSKIH MOJSTROV; 21,30 KULTURNE DIAGONALE; 22.00 TV DNEVNIK II ČEFRTEK, 2«. 3. 8.50 TV V ŠOLI: TV koledar, Rojstvo, šepetanje vesolja. Otroci ustvarjo. Sedmi kontinent, Izliv Save, Poročila; 10.35 TV V ŠOLI: Kemija, Risanka, Srebrna žica, Risanka, Uganka, Zadnje minute (do 12.30), 14.55 ŠOLSKA TV: Destilacija, Kolo naj bo kolo. Kolesar. Erozija; 15.55 Vinkovci: PJ V NOGOMETU - DINAMO (V):DINAMO (Zg). prenos; v odmoru,..; 17.45 POROČILA; 17.50 O.Župančič: LAHKIH NOG NAOKROG; 18.25 OBALNO-KRAŠKI OBZORNIK; 18.40 OBRAMBA IN SAMOZAŠČITA; 19.10 RISANKA; 19,20 OK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 TEDNIK. 21.00 PROPAGANDNA OD- DAJA; 21 05 J. Prebble-K Taylor: BORGIJCI, angleška nadaljevanka; 21,55 TV DNEVNIK II Oddajniki 11. TV mreže: B 17,45 SMOGOVCI, otroška serija; 18.15 ZNANOST: Tehnološki razvoj BSFRJ. 18,45 PESKOVNIK. zabavna oddaja; 19.30 TV DNEVNIK. 20.00 UMETNIŠKI VEČER - V.Havel: AVDIJENCA in RAZSTAVA, TV priredba predstave dram- skega gledališča Gavela; 22,30 ZAGREBŠKA PANORAMA (do 22 40) PETEK, 30. 3.B 8.50 TV V ŠOLI: TV koledar. Zakaj, zakaj, Angleščina, Odmor. TV gledaliBSče, Poročila; 10.35 TV V šOLI: Zgodovina. Risanka, Iz naših krajev. Mali proo^ram, Risanka, Velikani svetovne književnosti. Zadnje minute (do 12.30); 17.30 PORO- ČILA; 17.35 JAZZ NA NA EKRANU: Kvintet Changes - 3. oddaja; 17.55 MODRO POLETJE, španska mladinska nanizanka; 18.25 OBZORNIK UUBUANSKEGA OBMOČJA; 18.40 TURIZEM - MOŽNOST IN PRILOŽNOST: Turistični delavci imajo srečo, da prodaj^ usluge; 19.10 RISANKA; 19.20 OK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK I; 19.55 VREME. 1957 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 VČERAJ ZA JIJTRI: Novo leto 1946. dokumentarna serija; 20.30 PROPAGANDNA OODAJA; 20.35 NE PREZRITE; 20.50 TV KVIZ; 22.00 TV DNEVNIK II; 22.15 ZGODBA O BUDDYJU HOLDVJU, ameriški film Oddajniki II. TV mr«že:B 17.25 TV DI4EVNIK; 17.45 VRTOGLAVCI, otroška serija; 18.15 POBDNEBJE IN ČLOVEK, izobraževalna oddaja; 18.45 ZABAVNO-GLASBENA ODDAJA; 19 30 TV DNEVNIK; 20.00 KOf^ERT NACIONALNEGA ORKESTRA IZ LILLESA; 20.40 ZAGREBŠKA PANORAMA; 20.55 PRIZORI IZ PRETEKLEGA STOLETJA, doku- mentarna serija; 21.45 NOČNI KINO: ZADNJI FILM, anneriški film; (do 22,25) SOBOTA, 31. 3. 8.00 POROČILA; 8.05 SLOVENSKE UUDSKE PRAVUlCE: O dveh čevljarjih 8.20 CICIBAN. DOBER DAN: Moj hrček je zbolel; 8.35 MESEČEK, otroška serija TV Beograd; 9.05 GLASBA ZA KITARO; 9.30 IZOBRAŽEVALNA ODDAJA; 10.00 ČLOVEK IN ZEMUA; Bonellijev orel - 1, del. španska poljudnoznanstvena serija; 10.25 NASELBINSKA KULTURA NA SLOVENSKEM, dok serija; 11.25 POROČILA (do 11.30); 15.50 POROČILA; 15,55 Subotica: NOGOMET JUGO- SLAVIJA: MADŽARSKA, mednarodna prijateljska tekma A selekcije, prenos; v odmoru...; PJ V KOŠARKI - ev. 3, tekma I, kola končnice v odmoru PROPA- GANDNA ODDAJA; 18.30 SKRIVNOSTNI SVET ARTHURJA CLARKA: Skriv- nostni kamni, angleška dokumentarna serija; 19.00 RISANKA; 19.20 CIK CAK; 19.24 TV IN RADIO NOCOJ; 19.26 ZRNO DO ZRNA; 19.30 TV DNEVNIK; 19.55 VREME; 19.57 PROPAGANDNA ODDAJA; 20.00 NAŠE 31. SREČANJE; 21 30 PROPAGANDNA ODDAJA; 21.35 ZRCALO TEDNA; 21.55 ČRNI SIN ameriški film; 23.25 POROČILA Oddajniki II. TV mrtie: 14.45 MALO MESTO, bolivijski film; 16,10 LEPOTICA IN ZVER, 2. del otroške predstave; 17,10 M. Sabolovič-D, Ličina: VOHUNSKA ZVEZA, drama; 19.00 NA- RODNA GLASBA; 19.30 TV DNEVNIK; 20.00 KVA KVA TOP, zabavno-glasbena oddaja; 20.30 MOJSTER BORO, feljton; 21,15 POROČILA; 21.20 ŠPORTNA SOBOTA: 21.45 VERDIJEVO ŽIVUENJE, TV nadaljevanka; 22,55 POEZIJA (do 23.25) ČETRTEK, 22. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Iz sveta glast>e, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.30 Čestitke in pozdravi, 16.30 Kronika. 16.45 Zabavni globus, 17.00 V živo: Gosopdarski kriminal na celjskem območju, 18.00 Za- ključek sporeda. PETEK, 23.3.: 8.00 Poročila, 8.05 Petkov mozaik, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Žveplometer, 10.00 Zaklju- ček sporeda 15.00 Poročila in obvestila, 15 30 Dogodki in od- mevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Namig za konec tedna, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Mladi mladim. 18.00 Zaključek sporeda. SOBOTA, 24. 3.: 8.00 Poročila. 8.05 Dopoldne z vami. vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.05 Kuharski kotiček, 9.15 Koledar prireditev, 9.30 Filmski sprehodi, 10.00 Zaključek spo- reda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.15 Zabavni globus, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.(X) Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika, 17.15 Lestvica zabavnih melodij, 17.45 Kulturni feljton, 18.(X) Zaključek sporeda. NEDEUA, 25. 3.: 10.00 Poročila, 10.10 Obvestila. 10.30 Pred- stavljamo vam, 10.45 Kekčevi prijatelji, 11.00 Žveplometer (Po- fiovitev), 11.30 Kmetijska t)ddaja, 12.00 Poročila, 12.05 Zabavni globus, 12.15 Literarna oddaja, 12 30 Iz domačih logov. 13.00 čestitke in pozdravi, 14.30 Zaključek sporeda. PONEDEUEK, 26. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Športno dopoldne, *'mes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 10.00 Zaključek Sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.15 Nove plošče, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, 16.30 Reportaža. 16.45 Zabavni globus, 17,00 Kronika, 17.15 Lestvica narodnoza- bavnih melodij, 17.45 športni pregled, 18.00 Zaključek sporeda. TOREK, 27. 3.: 8.00 Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob 8-30 Obvestila, 9.00 Dnjga poročila, 9.30 Esperanto, 10.00 Za- •^Ijuček sporeda, 15.00 Poročila in obvestila. 15.30 Dogodki in ^mevi. 16.00 čestitke in pozdravi, 16.30 Srečanje z leti, 16.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika, 17.15 Iz arhiva resne glasbe, 17.45 Iz delovnih organizacij. 18.(X) Zaključek sporeda. SREDA, 28. 3.: Poročila, 8.05 Dopoldne z vami, vmes ob 8.30 Obvestila, 9.00 Druga poročila, 9.30 Koledar prireditev, 10.00 Zaključek sporeda, 15.00 Poročila in obvestila, 15.15 Iz krajevnih Skupnosti, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.00 Čestitke in pozdravi, ^5.45 Zabavni globus, 17.00 Kronika. 17.15 Glasbene vzpore- dnice, 17.30 Aktualno, 17.45 Iz zakladnice zborovske glasbe, •8.00 Zaključek sporeda. Lestvici Radia Celle Zabavne melodije: 1. JABUKE i VINO-ZANA 2. CRY JUST A LITTLE BIT - SHAKIN STEVENS 3. TELL HER ABOUT IT - BILLY JOEL 4. ŠIZIKA - LAKI PINGVINI 5. SAY, SAY. SAY - PAUL MC CARTNEY 6. COME BACK AND STAY - PAUL YOUNG 7. HIGH SOCIATl GIRL - LAID BACK 8. USMERJENČKI - DUŠAN URŠIČ 9. DOLCE VITA - RYAN PARIS 10. KLINČEK STOJI POD OBLAKOM - AZRA DomaČe melodije: 1. OD FANTA DO MOŽA - FANTJE TREH DOLIN 2. SREČE NE MOREŠ KUPITI - DOVŽAN 3. ZNOVA NAJ LIPA CVETI - SLAK 4. LE KJE NA SVETU JE DEŽELA - KOGOVŠEK 5. NAŠ URBAN - MIHELIČ 6. KJE SI, KJE. MOJ RODNI DOM - SKOK 7. MIDVA - MUŽENIČ 8. V VINSKI KLETI - OGLARJI 9. SPET SMO ZBRANI - SLAK 10. ZAPUŠČENA DOMAČIJA - AVSENIK KUPON lestvica zabavnih melodij_^__ izvajalec________ lestvica domačih melodij___ izvajalec_____ ime in priimek_____ naslov___ Nagrajenca: FranciŽvegler, Traina 18 b, Grobelno Jožica Osolnik, Štore 128 Pišite na naslov: Novi tednik - Radio Celje, Trg V. Kongresa 3a, Celje Vsakič - nagrada velika plošča, kija izžrebanci dvignejo v prodajalni MELODIJA. Knjižnica Edvarda Kardelja v Celju Komisija za delovna razmerja objavlja dela oziroma naloge SIGNATORJA - ADMINISTRATORJA Pogoj: končana 2-letna administrativna šola. Delovno razmerje je za določen čas s polnom delov- nim časom. Nadomeščanje delavke v oddelku kata- logi. Poseben pogoj je preizkus znanja strojepisja. OD po pravilniku. Vloge sprejema uprava Knjižnice Edvarda Kardelja v Celju. Muzejski trg 1 a v roku 15 dni po objavi. Kandidate bomo pisno obvestili o izbiri. Ob 35-letnici izhajanja je Predsedstvo SFRJ odlikovalo Novi tednik z redom zaslug za narod s srebrno zvezdo. Glasilo občin celjskega območja Novi tednik so ustano\ále občinske konference SZDL Celje, Laáko, Mozirje, Slovenske Konjice, Šentjur. Šmarje pri Jelšah in Žalec na osnovi družbe- nega dogovora o prevzemu ustanoviteljskih pravic in zagotav- ljanju materialnih pogojev za izhajanje Novega tednika in oddajanje Radia Celje. Uredništvo: Celje, Trg V. kongresa 3 a, tel. 23-105, 22-369. Glavni urednik in direktor TOZD Boris Rosina. Odgovorni urednik Novega tednika Branko Stamejćič. Odgovorni ure- dnik Radia Celje Miran Korošec. Redakcija: Marjela Agrež (Šmarje, mladina). Vili Einspieler (Šentjur), Violeta Vatovec Einspieler (Laško, izobraževanje), Mateja Podjed (Slov. Ko- njice,-kultura), Milena Brećko Poklič (Celje, notranja politika, zdravstvo). Rado Pantelič (Mozirje, turizem), Zdenka Stopar (Celje, socialna politika). Srećko Srot (reportaža, kronika-kri- minal), Mitja Umnik (gospodarstvo, kmetijstvo in namestnik odgovornega urednika N^, Janez Vedenik (2alec, zamejstvo). Tone Vrabl (Titovo Velenje, šport) Franček Pungerćić (glasba in glasbeni urednik RC). Uredrük fotografije Edi Masnec. Te- hnični urednik Franjo Bogadi. Izhaja vsak četrtek. Tisk: CGP Delo, Ljubljana. Cena posameznega izvoda je 17 dinarjev. Celoletna naročnina 760 dinarjev, poUetna naročnina 380 dinarjev. Za tujino je cena dvojna. Stev. žiro računa 50700-603-31198 - CGP Delo Ljub- ljana, TOZD Novi tednik Celje. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. 2. STRAN - NOVI TEDNIK 22. IWAREC 1984 Ustni Časopis na CreSnicah Prvo letošnje leteće uredništvo in ustni časo- pis pripravlja naše ure- dništvo danes na Črešni- cah. V tem kraju bodo naši novinarji skušali obiskati čimveč zanimi- vih krajanov, se pogovo- riti o delu in težavah s katerimi se srečujejo in vse to zapisati ali posne- ti na magnetofonski trak. Zvečer ob 19. uri bo v osnovni šoli na Crešni- cah še ustni časopis na katerem se bodo lahko tudi vsi ostali Icrajani, ki jih ne bomo obiskali, po- govorili z novinarji. V kulturnem programu pa bodo nastopili: Ansam- bel ШК, učenci osnovne šole, oktet Lokvanj, pev- ska skupina in še kdo. Vabljeni. Tremarsici »čep«, a/l zalaU sem bU glasen 8. marca, na Dan Zena, se je okrog enih zagozdil nek tovornjak v podvoz južno od Tremarij. Kot že tolikokrat se je potem iz vsake smeri začela nabirati kača vozil, ki so vse manj potrpežljivo ča- kah. Bil sem v vrsti od Celja in začel čakati na klancu, ki se od studenca vzpenja v vas. 2e tam so nekateri »brihtneži«, ki vse vedo in smejo, krenih po vaški poti ob železnici, čeprav po tej spodnji poti iz nasprotne strani ni prihajal nihče in to- rej zapora ni bila na klancu ah tostran podvoza. Nekaj časa, kakšno uro smo se pomikah po polževo vsaka kolona v svojo smer, dokler niso iz Celja pridrveli tisti, ki so se vračali z dela proti Laškemu. Kolona, ko- lona, kaj potem! Enostavno po levem pasu naprej. Začeh so mi mravljinci gomazeti po hrbtenici. Zakaj? Precej let nazaj se je pri Postojni v poledici naredil tak čep in z obeh strani sta se nabrah po dve koloni, dolgi po več kilometrov. Klobčič ni bil raz\'ozljan skoraj štiri ure in nekateri so pokurili ves benzin za kurjavo, ker je bilo še mrzlo povrhu. Od ta- krat dobim rdečke če se na navadnem cestišču ustvarja- ta dve koloni... Pa sem stopil ven in skušal dopovedati tistim, ki so po- rogljivo vozili mimo, da niso fer, da mi, ki smo v vrsti ni- smo kaki bedaki, ki jim je čakanje všeč in da ni nihče odprl cestišča po levi, ura- dno vsaj ne... Potlej se pripelje še patrol- ni avto LM, se odpelje k po- dvozu, kjer me je mladenič v uniformi nekoliko zasmeh- Ijivo vprašal, potem ko sem čez čas z drugimi vred peljal mimo; »Zakaj ste se pa tako drl?« Zakaj sem bil glasen, sem pojasnil, najbrž tudi zato, ker urejevalcev reda, kadar je kaj takega, zlepa ni blizu, s čimer dopuščam možnost, da jih ni nihče obvestil. In končno. Taki čepi v Tre- marjih so skoraj vsakodnev- ni dogodki. Tablice z napi- som o višini podvoza, ki ni večja od tistih; čuvaj se hu- dega psa, tako nihče ne vidi. Najbrž je vse skupaj huda zanka. Cestarji in železničar- ji sami od sebe ne bodo šilih v stroške, upravni organi, ki jim je na skrbi promet se menda tokrat ne vtikajo radi v samoupravne pravice su- verenih TOZD in SOZD. Ali pa vsi skupaj čakamo na ne- koč obljubljeni nadvoz, JURE KRASOVEC Obadli piici - Zimska olimpijada je uspela odlično. Ko bi vsaj imeli še olimpijado dela. - Nekateri v novi ljubezni pozabijo tudi na smrt. - Će bi naši prašiči žrli samo »cvetke« iz simpozijev in sestankov bi imeli do- volj khne. - Srce bije tudi tistim, ki ga nimajo. - Pes ima tudi srce pa zna hudo ugriz- niti. - Nudil ji je srce, mislil pa jena drugo. - V času redukcij pomislite na svetlo bodočnost. OBAD Otroci so poicopaii bolnega prašičica v četrtem letu divjanja je prva svetovna vojna dodo- bra izpraznila kmečke kašče in rezerve in zlasti revnejše in manj premožne je začel že resno pestiti glad. Da bi bila mera pomanjkanja in gladu polna je v že skoraj prazne vaške hleve posegla še ne- varna in skoraj neozdravljiva živalska bolezen, svinjska rdečica. 2e itak majhno število teh koristnih živah je bilo iz dne- va v dan manjše, rastlo pa je število svežih gomil, pod ka- terimi so prezgodaj trohnele mlade šunke in druge dobro- te, ki jih zna človeška domiš- ljija in znajdljivost pričarati iz zdravega po ustaljenih na- vadah preminulega pripa- dnika svinjskega rodu. Vsemu temu se tudi gor- ska vasica Podkraj ni mogla izogniti. Pomanjkanje je pe- stilo vse tiste, Id so živeh le od svojega dela, še huje pa je bilo v družinah z več otroki zlasti če je bil njihov hranilec nekje na fronti in so bih odvisni le od takratne apro- vizacije. Rdečka je v vasi pobrala že precej nedolžnih pujskov in še vedno izbirala nove in no- ve žrtve, ne meneč se komu bo zasekala rano in kolikim revčkom bo še bolj zategnila .pasove. V naslednjem primeru je bil na vrsti pujsek iz Tončko- vega hleva. Devet ust je ča- kalo na krvavice in ne vem še kaj, kar bi bih ob kolinah v bližajoči se jeseni deležni, rdečka pa je vse naenkrat uničila. Prašiček je obležal. Se tako skrbna nega, ki jo je Tončkova mama posvečala »bolniku« ni mogla pmnetni živah vrniti živahnosti, njeni dnevi so se hitro iztekah. Ker je bil konec neizbežen ni ka- ^o drugega, kot da se ga pospeši in tako reši žival na- daljnje martre. Konec je na- pravil Jurjev Stefan, najst- nik, ki Francu Jožefu še ni dorastel. Kot sin klavca-sa- mouka je vešče, vreden svo- jega očeta sukal nož, le nekaj cviljenja in sunkov z nogami pa je prašiček rmmo obležal. 2e med svojim važnim me- sarskim opravilom je Stefan v svoji prebrisani glavi na- pravil sklep, da tega prašič- ka ne bodo dobih črvi, Trofe- jo je namenil v čsto druge svrhe in za svojo skrivno ide- jo je med wstniki takoj našel pristaše in somišljenike. Mlahavo, še toplo truplo pokojnega prašička je zadel čez rame, jo mahnil za vasjo, v hrib za njim pa jo je veselo ucvrla mladina tistega konca vasi, saj ji je Stefan obljubil prijetno presenečenje. Precej visoko na gmajni nad vasjo se je sprevod usta- vil. Kmalu je veselo zaplapo- la ogenj, kot pričarana se je nad njim znašla posoda, v njej pa zajetni kosi Tončko- vega prašička. V svoji vnemi ni niti malo podvomil, da bi mladi človeški organi ne pre- nesh obilne od rdečice napa- dene zalogaje. Gostija je bila bogata. Brez začimb in prikuhe so izginja- li kosi pečenke v odprtinah za zdravimi zobmi, ponev pa je bruhala nove in nove lepo zapečene kose praščka, ki je postajal manjši in manjši. Matere v vasi so s skrbjo ugibale, kam je izginil ves mladi svet. Tudi khci, ki so bih ponavadi učinkoviti ta dan niso dobih odziva, ker so nadebudni otroci vedeh, da bi jim njihove mamice ne do- volile pojesti niti koščka »škodljivega« mesa. Ko je bi- la pojedina pri kraju je med zidovi zopet odmeval razpo- sajen, otroški smeh. Čeprav je bilo, po ljudski sodbi, meso živah, ki je zbo- lela za rdečico, človeškemu zdravju škodljivo, nihče od udeležencev te nenavadne pojedine ni čutil nikakršnih posledic. Jezilo jih je le to, da je s Tončkovim prašičem odšla iz vasi tudi svinjska rdečica in z njo tudi njihovo upanje na novo pojedino. FERDO SIRCA Praznile za razvoj! Ko so krajanom Se- draža predlagali, da bi občinski prainik občine Laško letos praznovali v njihovf krajevni skupnosti, jih je seveda najprej zanimalo, kaj bo obči- na financirala v nji- hovi krajevni skupno- sti. Menijo namreč, da bi bilo prav, če občin- ski praznik proslavijo tudi z otvoritvijo kakSne nove pridobi- tve, kot je cesta, vodo- vod ali podobno. Na občini Laško seveda niso bili za to, zato so se v Sedražu odpove- dali organizaciji ob- činskega praznika. Morda bo drugače, če bodo v Sedražu kdaj organizrali jugoslo- vanski posvet o pome- nu praznovanja ob- činskih praznikov v manjših krajih za hi- trejši komunalni raz- voj le teh. Hoticovo icolo na oielctrični pogon Recept Hinka Hotka, avtome- hanika iz Vojnika, je preprost: potrebuješ navadno kolo, zaga- njač, akumulator in voljo do de- la, pa lahko ob večerih naredij kolo na električni pogon. Ce ko- ga zanimajo podrobnosti, se lah- ko oglasi pri njem in si reč ogle- da. »Več ljudi, več izkušenj,« pravi. Kolo na električni pogon ni prvi neobičajni izdelek mladega avtomehanika, ki rad kaj posku- si še po rednem delu v delavni- ci. Električni pogon je najprej montiral na go-k^, a je bÙ za otroke prehiter. Sicer pa je tudi na kolesu start še vedno preo- ster. Vgradil je namreč zaganjai od BMW z močjo 1,2 konjske moči. Pri vožnji je hitrejši od Tomos avtomatik motornega kolesa. Dosega 50 kilometrov na uro, z enim polnjenjem akumu- latorja pa prevozi 10 kilometrov, Prehitro praznjenje akumula- torja je tudi njegova največja slabost. Sicer pa - če zmanjka elektrike, gre še vedno s pedali MBP Zlatoporočonca iz Oilmja Skupnih petdeset let živ- ljenja sta Amalija in Anton Mraz iz Olintja pri Podčetrt- ku potrdila na matičnem uradu v Šmarju pri Jelšah. Jubilejni dogodek je sprem- ljalo pet njunih otrôic, osem vnukov in številni sorodni- ki, prijatelji ter znanci. Anton in Amahja Mraz sta si ustvarila družmo v času, ko življenje ni bilo lahko. Druga vojna tudi njima ni prizanesla in oče, Anton je moral v nemško vojsko. En- krat samkrat, pa takrat toh- ko bolj izdatno, se mu je na- smehrdla sreča in uspelo mu je priti domov. Leta 1944 se je vključil v partizanske vrste. Koncem decembra 1944 so ga Nemci ujeh v Sromljah in ga poslah narav- nost v Dachau... Po vrnitvi domov je našel vse svoje. Bü je srečen, četu- di jim je domača hiša do tal pogorela. Pravijo,da se da z dobro voljo in ljubeznijo upreti še tako hudi nesreči in pomanjkanju. Tako je uspe- lo tudi zakoncema Mraz. Prišel je čas, ko so se otro- ci pomožih in požeruh. Naj- mlajši sin je ostal doma. Da- nes sta Anton in Amahja Mraz srečna in lepše jima je kot kdaj koh prej. 2La to po- skrbijo tudi vnučki in otroci, ki se radi vračajo domov. Foto: S.Mestinšek Dragan Arrigler - Segrevanje na kotalkah