\ [jto—year xxvt .u>rl W7 S. L»vUeta Ai«. Offk« of Publication: m 7 South Uwndala A »o Telephone. Rockwell 4U04 w aur«h K, un. Chicago, |fln četrtek, 28. decembra (Pec. 28), 1933. Komentarji Cinike, ki PoM^M — Mc 7 zaiKsI neiniki pariament? je šte-po-ob- Te dniob koncu leta — , tisku vse polno poročil in " rilk. Danes nas zanimajo jotila in številke, ki so jih I javili razni departmenti fede-lr»lne vlade. Na primer poroko industrijske administracije u obnovo businessa v Ameriki, t Industrijski administrator Johnson jo poročal, da je NRA dobro stimulirala busi-ness. Vse napreduje. Zlast avtomobilska industrija, julija do septembra 1933, torej v dveh mesecih, je število upo-slenih delavcev v avtomobilsk industriji poraslo od 125,000 ni 150,000, vsota totalnih mezd zt •te delavce je pa v tem času poskočila za dva milijona dolarjev. Navada, da navajajo skupne vsote izplačanih mezd, se je zelo udomačila v vladnih depart-| mentih. Tudi department za delo se poslužuje te metode. Skupne vsote so kajpada ogromne — toda koliko pomenijo za posameznega delavca? V resnici so te skupne vsote mezdnega porastka pesek v oči. Mezda je porasla v skupni vsoti uradi tega, ker se je pomnoži-| lo število delavcev, ni pa porasla za posameznega delavca! To je velika razlika. Vlada si pomaga s skupnimi vsotami, ki so zares impozantne na papirju, ampak za človeško blaginjo ne pomenijo nič; posamezni delav ci in njih družine nimajo od tega nobene koristi. Dejstvo je, da je bila mezda v avtni industriji, kolikor se tiče posameznih delaucev, znižana pod pravilnikom NRA. To dokazuje drugo poročilo, U je "postranskega pomena", vendar prekleto važno za posameznika. To poročilo se glasi, da je povprečna mezda avtnega delavca znašala pred NRA $101.80 mesečno, po uvedbi NRA pa 197.50. Vzrok je, ker je bil skrajšan delovnik in delodajalci so za skrajšan čas prikrajšali delavce pri mezdi. Delavec se ne zmeni dosti za visoke številke, ki obsegajo vso industrijo in delajo napačne vti-On se zanima le za eno vso-tico, ki je označena na vsaki za-•epki njegove mezde. Edino ta je zanj važna. Porastek, ki ga ne opazi na tej zalepki in v za- lepki — ne pomeni zanj nič. • • • Sodišče v Nemčiji je oprostilo fttiri komuniste, ki so bili obtoženi požiga zbornične palače. Holandski tremp Marinus Van d< r Lubbe, ki je sam priznal, (l» je on zažgal, je ostal edini krivec. Nemška justica ae je s razsodbo obenem oprostits juntičnega umora, katerega si n» mogla naprtiti, ko pa Je bil V<'A zunanji svot prepričan o nedolžnosti štirih obtožencev. 8"iba je dokaz, da je svetovno mnenje Ae vedno močnejše kakor pa divjaška Adolfova diktatura. Toda vprašanje, kdo je kriv P"*iga, je ostalo nerešeno. Ko if Van der Lubbe trikrat ali štirikrat izjavil, da je on ssm zažgal, je državni pravdnik vae-H vzkliknU: Nemogoče I Vsa-k(j'>, ki ne je nepristransko bavil " to afero, Je mnenja, da Je nemogoče, da bi bil holandaki potepuh ssm zapalil palačo. Ako j« torej predstavnik Hitlerjeve države prepričan, da Je 1 ""»goče, da bi bil Van der ^bbe sam kriv, sodišče pa je r'«iftodilo, da komunisti niso pomagali pri tem zločinu, je zdaj vprašanje: Kdo je najel Ho-•*ndca vi mu pomagal, da jo '-•žgal poslopje nemškega par-imenta, tistega parlamenta, kareja ao — fašisti najbolj so-ražill in ga naposled uničili? Kdo? Kdino fašisti. Hitlerjevi ganiti. bi lahko dali pozitiven f Ugovor na to vprašanj«!-- ——-—Tf ip, ------"VVV1"»' ■ Vl^V. ¿.O/, 1900. -- Aeeeptsaee for —OIbs ,t ^ r,to el »setago »revMed foe ta seettea 1101. Act of Oct. >, wr, authorised es Jsae 14. Uli Subscription $6.00 HvmHT STEV,—NUMBER m klavci plačo jejo za grehe gospodarjev Za /jsoko kapitalizacijo naj pla čajo hotelski uslužbenci z niz kimi plačami. "Tako je!" pra vi Johnson Waahington. — (FP) — Kdc naj plača za grehe gospodarjev hotelirjev in restavraterjev: de lavci ali delničarji? Odgovor restavracijskega in hotelirskega pravilnika, ki stopi v veljsvo s prvim januarjem, je: dejavci! Mize me plače, ki jih določa ta pravilnik, so kazen za delavce za visoko nadkapitalizacijo hotelske industrije in družb z verižnim restavracijami, ki so diktirale te pravilnik. Dejstvo je, da delavc v tej industriji ne morejo pre jemati visokih plač, delničarj rednih dividend, lastniki bondov pa visokih obresti. Ko je bil vladni administrator Johnson vprašan, zakaj ni da delavcem prilike do dihanja in je dopustil, da jih pravilnik kaz nuje radi nadkapitalizacije, jr odgovoril: 'Tako je! Položili ste prst na največje nesoglasje." Kljub temu ps je vztrajal, da sc hotelski uslužbenci ter restavracijski delavci, ki bodo na primei na jugu delali skoraj zastonj — tri dolarje na teden poleg hrane in stanovanja! — dobili bolj ft "break" kakor pa delavci v ne katerih drugih industrijah! Unija hotelskih in restavracijskih uslužbencev je pozvala vse delavce na boj proti temu pravilniku. Ker so pa le slabo or ganizirani, kar priča tudi pravilnik; se mu ne bodo mogli dost: upirati, vsaj toliko časa ne, do-der si ne zgrade močne organic sadje. Pred sličnim vprašanjem se nahajajo tudi delavci skoraj vseh industrij: pred vprašanjem nadkapitalizacije in nizkih plač Predno bo te mogoče zvišati in znižati dividende ter obresti, se >o delavstvo moralo vreči v načelni boj in zmagati nad kupo-nostrižci. Največja absurdnost je govoričenje o "visokih plačah in 'primernem' profitu," kar sedanj* administracija rada naglaša. Doctor ni .porušena sedanja nadka pitalizacija, ki daje lastnikom delnic in bondov visoke profite. ne more biti govora niti o primernih plačah, še manj pa o vi* šokih. Sovjo« MrtHrall vrtovi MavoM Poldrugi milijon indlviduatolh vrtov za zelenjavo In nočlvje Moskva, 27. dec. — Sovjetska vlada je Sklenils, ds v prihod njem letu podeli 1,500,000 delsv-cem kos zemlje zs Individualno pridelavanje zelenjave in sočlv-a. V ta namen bodo sovjeti po-rssbili ogromen obseg zspuščene wmlje. Nsredbs je začasns, ds bodo delsvci v svojem prostem čpsu pridelali nekaj živeža zsumi s tem olsjšali breme vlade, ki skrbi zs prehrsno delavcev. Trganje plač v HltlerlJI Rielefeld, Nemčija. — Pred Hitlerjevim režimom se Je nemškemu delavstvu valed velike brezposelnosti slabo godilo. Danes se Jim godi še veliko slabše. Tukajšnji izdelovalci smodk so prej saslužHi od do msrk na teden, odkar pa je zavladal tretji rajh", so jim bile plače utrgane skorsj zs dve tretjini. 8 msrk Je sedsj največja plača na teden in je treba delati zanjo po 12 ur na dan. fUst kom mleto* obsojenih na smrt v Bolgariji Sofija. 27 doc — fteet komu n is tov Je bilo obsojenih na smrt in 10 drugih v zapor zaradi propagande v vojaški posadki v Su-manu. _ _____ t Vel¡na s saluni v Chicagu Zupan ukazal zapreti nadaljnjih deset gostiln Chicago. — Srdita vojna s &a luni predprohibičnega tipa, ki rastejo ko gobe iz tal, je iabruH nila v Chicagu. Razne protisu haške orgahlzacije, ki so vodile kampanjo za odpravo prohibici je, so se zdaj strnile v energič ni kampanji za odpravo salunov Na čelu teh organizacij stoj« "Crusaders" (Križarji). Saluni ki se zdsj imenujejo "taverna" drugače pa niso niti za las boljši od beznic pred prohibicijo ali "spikizijev" med prohibicijo, o-grožajo reformo, ki je bila namenjena z| odpravo prohibicije Namen reforme je, da dobi pijača rešpekt, kakršnega ima v Ev topi, kjer je gostilna družabno središče. V salunih starega tipe pa je to nemogoče, kajti tam ar zbirajo najtemnejši karakterji: zločinci vseh vrst, gangeži, pro. stitutke itd. Zahteva protisuhaških organizacij je, da država uvede stroge kontrolo nad pijačo in prepove salune z bari. Pipača se naj prodaja le v restavracijah in hotelih, to je pri mizah, in pa v posebnih prodajalnicah, kjer pa sc ne sme točiti, temveč jo mors ku-pec odnesti domov. Pod pritiskom teh organizacij je župan Kelly v torek zaprl nadaljnjih deset salunov, skupaj dvanajst v dveh dneh. V vseh teh salunih so se zbiruli gangeži in razni podzemski karakterji. Kakor poročajo, je danes okrog 8000 salunov v Chicagu, ki sc nastali od 5. decembra — in tc so večinoma bivši "apikizijl" večinoma gnezda zločincev in prostitutk. WagMr za odprav« kom-panijskih unij Njegovo stališče Je, da mora tudi delavstvo Imeti besedo pri u previjanju Industrij Washington, D. C. — Senator Wagner, avtor zakona ♦ industrijske obnove in načelnik vladnega delavskega odbora, Je naznanil, da bo v prihodnjem zasedanju kongress zahteval a-mendiranje tega zakona, kar naj bi odpravilo kompanijsko controlo unij in prineslo delavstvu reprezentscljo v odborih za izvajanje določb industrijskih prsvilnikov. Predsednik Roosevelt in industrijski sdministrstor Johnson, s katerima se Je Wsgner posvetoval, bosts morda tudi sugestlrala spremembe, toda slednji se ne strinjs s senatorjem glede delsvske reprezenta-cije v odborih za Izvajanje Industrijskih pravilnikov. Wsgner pod pi rs Ameriško delsvsko federacijo v zahtevi, da Je tudi delavstvo uprsvlčeno do besede pri upravljanji* industrij. Orgsnizirsno delsvstvo ae boji razvpja kompanljskih unij. ijkorovsa nesoglasja, ki so bi-a izročena vladnemu delsvske-mu odboru v rešitev, med temi tudi zadeva Weirton Hteel Co., zvlrajo iz dejstva, da kom penije ne dojiljo svobodnih volitev, ds bi se tako delavci lahko green zahteva postopanje proti forro lohnaona poziva, naj prosekutl-ra avtnega magnata radi kršitve Nlre. Vprašanje je trd o reh za cincarsko vlado Waahington. — (FP)—Pred-sednik Green od Ameriške delavske federacije je Šel te dni pred administratorja John son a z zahtevo, naj nastopi proti Ford Motor kompaniji, ki krši 7, ali delavako točko industrijskega zakona a tem, da se jimiiara pogajati z delitve i. "Ali je gospodsr vlsda ali je pa Fordova družba izven zakona," pravi Green. "Nemogoče a! je predstavljati, da bi vlada kapitulirala pred to ali katero (Jru-go korporstcijo." Okrog tega spora, kakor okrog več drugih, hodi vlada kakor mačka okrog vrele kaše: niti dotakniti se gs ne msrs. Izvira Ir stavke Fordovih delavcev v Bdgewater tovarni v New Jer-sfyju, kjer so šli 28. septembra nji simpatično stavko s Fordovimi delavci v Cheeterju, Pa. Green v svoji spomenici John-sonu citira izjsvo superintendents, ki je odboru stavkarjev rekel, "naj se poberejo delst v treh minutah ali pa jim bodo vrata Fordove družbe zs vedno zaprte". Neki delovodja jim je ps rekel, da se družbs ne bo nikdsr pogajala z delavci. f Zadeva se nahaja že več mese cev pred delavskim odborom, ki je nanjo popolnoma — pozabH Stično je storil tudi v nekaterih drugih slučajih, kjer so prlzade ti veliki openšaparji. Sploh se teJTfcrltfožb noče dotakniti, bodisi iz vzroka, da ne msrs provo-cirsti velikih korporacij ali ps si ni svest zmsge prod sodiščem V zadevi Weirton Steel kom-panlje se je delavski odbor tako hudo spri med ssbo — zastopniki delsvcev In podjetnikov — ds Je njegov nsčelnlk senstor Wagner še zdsj — bolsn. (% vlsds ne bo kmalu pričela z enforsirsnjem Nlre In prsvil nlkov — te volje do dsnea še nf pokazala — Je vse skupaj le ve-Hkanski bluff, za katerega bo dežela težko plačala. Vse Industrije so se do malegs le ksrte llzlrale, ne za "planlrsno ekono mljo," ampak zs planlrsn profit in še večje izkoriščsnje produ centov in konzumentov. Johnson je do iedsj še gluh in ne pove, ksj nsmersvs nsprs viti z Greenovo zshtevo, odnos-no s Fordovo družbo. O prers čunanl kršitvi zakona nI nobene ga dvoma, vprašanje ps nsstsjs če ni ts zskon prsv tak kskor Je bila prohlbiclja, le ds Je še ve čjs prevsrs. Uprava Thyasenovegs podjet- _ ___________________ja v Mulhelmuie odpustila vse zri*»! kdo n*J~jlh repreztyti-l delsvce, ki se niso udeležili vo rs pri'pogajanjih z delodaja&r 1itev 12. nov. V Oldendorfu bil- WagnerJev načrt predviduje amendlranje sekcije 7-a Indus-trijskega zakona, ki bi odprsvi-o Vsako kontrolo nad delavskimi unijsmi s strsni kompsnij in korporacij. V zadnjem času je prišlo do nesoglasja med Wagnerjem in Johnson, kar bo nedvomno ime- 0 odmev v kongresu, Wagner naznanil, da ne bo reslgnirsi tot načolnik vladnega delsvske-gs odbora, čeprav bo kot član važnih senstnlh odsekov oblo- 1 en z delom, ko ae kongres snide v zasedanju v Januarju. To »Javo Je Wagner podal, kor so pričele širiti govorico, ds namer sva ssrsdi nesoglasja z Johnsonom podati ostavko. Ker niso glasovsll zs llltlerjs ... Amsterdam, Holandsks. — Iz Nemčije so pričele prihsjstl vesti o |H«rsekucljsh tistih delsvcev, ki se niso udeležili zsdnjlh Hitlerjevih volitev sil ps so ns sumu, ds no glssovsll proti nje-mu. zu Hrsuschwelgs so bili sretirs nI štirje delsvci In poslsni v "protekcljske zspore," ker ao na sumu, ds so glssovsll proti ns-cistom. Hitler Je odprl posebno koncentracijsko taborišče M ženake. NshsJs se v bližini Hildenahei-ms, kamor so iz Berllns nedsvno pripelJoli cel v,*k «"(«lletk In komunistk. To Je bilo njih— tx#ži^rto darilo. Trije agitatorji obsojeni Kompanijeki pohojntki. ki so umorili stavksrje, niso bili sr«tiranl Pittsburgh. Pa.—(FP)—Trije delavci, ki so bili aktivni v stav-ki, jekla rakih delavcev v Am-brkigu, Pa., so bili skupno obsojeni na pet let za|>ora In vplačilo $1,100, Spoznani so bili kri-vim hujskanja na izgrede in na pada. četrti delavec je bil ob-sojen ns plačitev stroškov. V teku stavke jeklarskih delavcev je prišlo do Več spopadov med stavkarjl in kompanijskiml pobojniki. Slednji so ubili enega atavkarja in ranili več drugih, a noben ni bil aretiran in prignan pred sodišče. Sodbo je izrekel sodnik Me-Connell, ki je v stavki jeklarskih delavcev 1, 1927 obsodil tri komunistične sgltatorje na 15 let zapora. Eden od teh je v ječi podlegel jetikl. Na zadnji obravnavi sta prejela Denny Benning in K. Brel-tie maksimalno kssen, dve leti zapora. Poleg tega bosta morala plačati $500 vssk. Tretji obtoženec John Kapuato je bil obsojen na eno leto ječe In na plačitev globe $100, Richard Verkovlch pa ns plačitev stroškov. . V Mednarodna delavsks obramba, ki js branila obtožence na obravnavi, Je naznanila, da bo vložila prizlv proti obsodbi. Moony obaovll bqj u osvoboditev Storjen bo poskus na najvišjem sodišču zs njegovo osvobodi t«v _ Jisn Francisco.—Tom Mooney ki že osemnsjsto leto sedi v san quentinski Ječi kot delavski mu čenlk, je zopet obnovil boj za svobodo. Po tolikih Izjalovit-vah, da bi se osvobodil Jekov kalifornijake ječe, se Je zopet obrnil ns delavako organizacije in slmpatlčarje, da mu znova prlakočljo na pomoč. 1 Sedaj bo storjen |>oskua pred »veznim vrhovnim sodiščem, kjer gs bosts zssto|>sls odvetnika Frsnk P. Wslah iz New Yor-ks, ki Je storil že mnogo zs njegovo oprostitev, ter John P. Fl-nerty iz Wsshingtons, I). C. Njegovo svobodo bosta zahte-vsls a proceduro "habeas corpus," kar pomeni, da se bo moglo IMstopsnjs mogočo prlčstl ns dveh nižjih zveznih sodiščih, predno pride do nsjvišjegs tri-bunsls. Odvetnika bosta sahts. vsls njsgovo izpustitev iz Ječe ns podlsgl, ds gs Je porots pri zsdnji obravnavi v Callfornlji apoznsls zs nekrlvegs, vendsr gs pa držsvs še vedno drži v t%-poru, ■ V avoji okrožnici prsvl Mooney, ds Js njegov obrsmbnl odbor nela popolnoms "suh," ampak ims $3500 deficita od zadnje obravnsve. Ns prljstelje in delsvstvo se obrsčs zs prispevke, ki mu bodo omogočili nov proces ns zveznem sodišču. Prispevke je pošiljsti ns: Tom Mooney Molders Defense (Um-mlttee.-Box M75, Ksn Frsncls-co, Cel. _ I'aasmertAks ko«fereocs zsklju Montevideo, 27. dec. — Psn amertáks konferenca je bils včo-raj zaključena z govori vodilnMi delegatov, ki so vsi poudarili— mir m«d smsriškimi deželami. Hov Jr tak I poslsnik priksjs V Ameriko Moakvs, 27. d*.—Aleksander Antonovlč TroJsnovskIJ, prvi so-vjetskl poslsnik v Združenih dr-žsvsh, je sinoči odtMitova! s svo-Jim štabom v Washington Tro-JsnovsklJ ups, ds dohiti Hulllt. ta. am^riškegs jjoelsnlks v Ruai jI, v Mavru, odkope bosta aku pa j potovsla s parnlkom čer morje, ' / EvIkclj« brecposelaih v Oiiragv Chicago — V novembru Je bilo 207 več evlkclj brezpoael-nlh družin zarsdi neplsčsne hte narine ko v oktobru, ftodlščs so tudi odredilo prodsjo 650,-000 kosov lastnine radi nepls-čaoega davka. johnson je za znižanje hezrcwa Je mnenjs. ds "»o preveč Is rods" a plačami, v privatnih industrijah ( Washington. — (FP) — In-dustrijski administrator Hugh Johnson je te dni namignil, d» bo prišlo d») "revizije" CWA plač ki znaftajo od 40 do 50 centov na uro za navadne delavce, če se dožene, ds so te plače "preveč iz reda" napram plsčum v privatnih industrijah. Vprašanje Je prišlo v ospredje na pobudo organizacije lesnih mssnatov s juga, ki je formalno proteatirala proti "visokim" plačam pri CWA delu v Georglji In drugih državah. Na CWA se je obrnila, naj državni sekciji prepove u poslovati delavoe, ki zapuščajo delo v gozdovih In ns Isgah, kjer je plača le 24c na u* ro, pri CWA ps 40 centov. Johnson je priznal, da "je vse skupaj abaurdno," namreč plačevanje višjih plač pri zasilnih vladnih delih kakor pa v privatnih industrijsh. Ko mu je državni administrator CWA rekel, ds so nizke plače v lesni industriji v primeri s CWA plsčsml reflek-clja ns NRA, mu je Johnson odgovoril. ds "bi lahko nsštel še slsbše slučaje," vendar pa Je podprl georgljsko CWA, ki Je od. redlls, ds ne bo upoallls nobene-gs delsvca, ki pusti delo v privatni industriji za višji zaslužek pri zsallnem delu. Glsvnl administrator CWA Harry Hopkina je mnenjs, d« CWA plsče niso previsoke, ker j« njih namen pač dati ljudstvu v«ČJo kupno silo in se redukciji upira. Situacija* je res absurdna "Vraga, ml plačujemo 'nigrum' dolsr ns dsn. Sedsj ti ps pride CWA a plačo dvs In tri dolsrje ns dsn. Tsko sploh ne more iti. Jsz imsm ns primer 'nigra', ki mu plačam tri dolsrje ns teden s hrano In atanovsnjem, Ali misliš, ds gs bom mogel obdržstl ?" je rekel poročevslcu FP neki georgijski fsrmsr. Armnokl iovMoN rili Btttkofa Vzrok božlčnegs umora pred ol-tarjem je bil, ker je nadškof slmpstlzlrsl s sov joti New Vork. — Pet srmensklh nacionalistov je v znporu zarsdi umors armenskega nadškofa l«-ona Tourslns, ki Je bil zadnjo nedeljo zaboden pred oltarjem v cerkvi Hv. Križa baS v momentu, ko Je nadškof hotel začeti sl<»vss. no božično ms*o. Petorlca Js b|-Is Identlficirsna, da Je obstoplls nadškofs pred oltsrjem, nI ps žo dognsno, ksterl med njimi Je do-Jsnskl izvršil urnor. IVtorirs spada k armenski nacionalistični protleovjetflel organizaciji. Ta orgsnizselja Je blls že dslj č*>s v konfliktu s nsd-škofom, ksteregs so obtožili, ds slmpstlzlrs s sovjeti. Odl>or te orgsnizariie je nadAkofs obsodil ns smrt ns tajni seji dne 10. de. cembrs in izbral morilce. • 1'adsnje sov jetsko nesaške Irgo vlae Iterlin. — Odkar je Hitler zavladal Nemčiji, se (Misledico tegs vidijo ludi v velikem t>adcu so-v jetsko-neniik<' trgovine, V prvih devetih mesecih tek«ičegs le-ts ao sovjeti izvozili 48% msnj iz Nemčije kskor v fstem čaau leta IMIftts poalsl Muaaollaiju kooja sa darilo Dunsj, 27 d«-, — Avstrijski diktator IMIfus Je isislsl flnegs plemenskegs konja .llslijanske-mu diktatorju MusaoNnlJu kot ix4ično darilo. PROSYETÄ PUOSVETA THE r* LIGHTEN H ENT ILO IM 1LASTNIMA SLOVBMSBB NABOVNB rOÜPOBMB JBONOTB M M MM BIMIIIMI H UnfaM (IM CM- mm.\ la BaaaSo M M m ^ ^ Ma. |1M aa íMrt Ma; «a Chica«» ia Clmrm WIM aa Mía Uta, M 71 *a >ol WU¡ m laa- ma tptio. rafea« tor Um u.i Ud Mat« Chlcao) «od CaoaSa H » 9« Mar isovi iz naselbin Zanimive beležke k runih krajev Iti ClMTO hm V* M M p9t r—' tmt. f«nif* A4««rtkiMC a •crlpto a»U aat m mwmí a Uatoaai MmIov u to«, kar Im atft PROSVETA 1417-H la LaaateU A»a.. Ckk.«.. lUlaal. MBMBEB OF THB WibKBATBO PBJCtX liaium v «fclH»«ju. na t>rlm«r (Mw. M». IMS), pol* I»«»» •>• naalovu po-«mi, da vam i» a U» datum«» p«UkU naročnina Pooovlu J« pravoia.no, da a« »im Hat na uaUvl. •___ Domač drobiž Nov grob v Chicagu Chicago. — Na božični večer je umrl v okrajni bolnišnici John Pogačnik, bivši predaed-nik SSPZ, star 46 let in ddftia iz Dola pri Ljubljani. V Ameriki je bil 28 let in zadnjih Hedem let je preživel največ v Minnesoti, kjer zapušča hčer, v Chicagu eno aeatro in v starem kraju mater ter dve sestri. Pokojnik leži pri pogrebniku Ze-franu in pogreb bo v petek, 29. decembra, ob dveh popoldne na Češko narodno pokopališče. Tragedije v Hattle Creeku Battle Creek, Mick — Božična tragedija; izvirajoča iz slame, razgrnjene po podu sobe — star slovanski običaj — je terjala življenje Mary Britvec, stare 42 let, in njene devet mesecev stare hčerke Katarine. Slama se je užgaia in povzročila požar v hiši, ki'je bila uničena. Dete je zgorelo na mestu, mater s težkimi opeklinami so pa prepeljali v bolnišnico, kjer je drugi dan izdihnila. Mati je hotela rešiti svoje dete In pri tem je dobHa smrtne opekline. Olava družine, Ivan Britvec, je bil ob času nesreče pri sosedu. Samomor brezposelnega Chicago. — John Lukač, 8816 Green Bay ave. (South Chicago), star 52 let, se je na božični dan obesil v "šendi" za svojim stanovanjem. Policija je izvedela da je bil dolgo časa brez dela in končno se ga je lotila bolezen. C^ali bankir obsojen CleVpland. — Marko Kasunič, bivši tajnik propadle hrvaške hranilnice Cuatodian Savinga & Loan Co., je bil 22. t. m. obsojen v zapor od enega do treh let zaradi poneverbe. KasuniČ je pri- _________________w _ __ znal, da si Je prisvojil $15,000lRoosevelta in njegovo vlado. Tu ' tujega denarja. Star Je 4« let. Adamič odpotoval v Cleveland Chicago. — Pisatelj Louis A-damič je danea zjutraj zapustil Chicago. Odpotoval je v Cleveland, kjer ostane nekaj dni. V treh dneh avojega bivanja v Chicagu se je Adamič seznanil z upravnimi odborniki SNPJ, so-drugi okoli Proletarca in z nekaterimi drugimi rojaki. Obiskali ao ga tudi vplivni Hrvatje in Srbi, celo nekateri pristaši ju-goaiovanskega režima so hoteli vplivati nanj. Prišel je v dotiko tudi z odličnimi čikuškimi llte-ratl. Pri odhodu je rekel, da odnaša dobre vtise in je hvaležen *a prijetne urice, ki jih je preživel med nami. Umrl xa jetiko Little Falls, N. — Tu je u-mrl rojak Jakob $u*man za jetiko. Hearstov žegtn za naivneže Milwaukee, Wis. — Tukajšnji slov. listič, ki se odlikuje potom svoje vsebinske plitkosti, splošne brezpomembnosti in z vsemi značilnosti pristne vaške klepetulje, je priobčil pred nekaj tedni več ali manj natančno prevedeni radio govor gospoda mul timilijonarja Hearsts. Kskor da bi uredniče hotel re či svojim naivnim čitateljem: "Za vas, bratci, je ta krma naj bolj tečna." Napisal je na dolgo in široko vso Hearstovo grmenje proti Wall streetu, proti velikim volkovom, kateri hočejo pogoltniti male, kakor tudi proti onim pregrešnim "menjalcem denarja", katere je baje predsednik Roosevelt pognal iz tempeljna pri sprednjih vratih, da so se vrnili skozi zadnja, lepo umiti in počesani. Da časopis tega kalibra pripb-Čuje tako slepilo .za lahkoyérne in naivne, je pač razumljivo, ker edino to odgovarja mentaliteti urednika, toda je tragično za tisti del našega delovnega ljudstva, katerega se krmi s takim blufom. Mr. Hearst in njegov glavni urednik, stari Brisbane, spadata med tiste novodobne filozofe, kateri se poslužujejo najuspešnejšega sredstva vsaj za začasno rešitev propadajočega kapitali stičnega sistema. Ameriški mogotci, katerih se še ni popolnoma polastila znana burboryska slepost, se zavedajo, da je treba temeljitih reform, ako se hoče obstoječi družabn red ohraniti vsaj še za par desetletij. Te vrste ljudje, pred vsem prej imenovana magnate ameriškega časopisja, se prav dobro zavedajo, da je treba pred vsem omejiti nasilno brezmejno ropanje ameriškega ljudstva po mali skupini denarnih mogotcev, da je treba postaviti gotovo me jo izkoriščanju, in brezmejnim lopovščinam, ki 40 se vršile zad njih par desetletij in dosegle svoj vrhunec v dobi povojne pro-speritete. Te vrste ljudi so reformatorji kapitaliatlčnega sistema, katerega hočejo prilagoditi novim razmeram, oziroma zahtevam novega časa. Oni zahtevajo, da se vrže raz preobložene mize ame riške denarne aristokracije več drobtin med ljudske mase, da je treba te mase zadovoljiti vsaj deloma, potem ko se jih pošteno oslepi potom kapitalističnega časopisja, radia, cerkve, šol in vseh drugih kapitalističnih agi-tacijskih sredstev. In Hearst, ki je prej pel slavo Hoover ju, lomi sedaj kopje za Leta. 1932 je bilo za nas zgo^ do vinskega pomena, kajti v tem leta smo prišli najbližje uresničenju naše ideje. Mesto nam je ■Sentinel izhaja zjutraj. V ist<|dai° *f dovoljenje za grajenje tiskarni in istem poslopju pa se naAe 8tavbe' I™* smo tiska tudi Wisconsin News, ld po,t,rebne tmfrU,£l ?lane izhaja popoldne in zvečer in ka- P0**11* 8 «tavbenikl Imel smo dar se pripeti prav masten zakon- ,preračunjeno do centa glede našega skupnega poslopja In glede njegove opreme. Po- ski škandalček, umor ali kaj zelo "važnega", izhajata te dva. . - - - , -bratca tudi v posebnih, kričavih | Plan® ™ich^*an' izdajah in to po potrebi, vsako ' * ......."*"..... ' J ~ uro, tudi sredi noči. Vsako nedeljo se zdužita vi bratskem objemu pod imenom News-Sentinel, kar pomeni, de so vsi Škandali tiskani še z večjimi črkami. Za časa volilne kampanje pa ski univerzi v pregled. Odgovorili so nam zelo pohvalno, da je ves načrt za poslopje zelo praktično izdelan, da je moderen in da bo služil v tem pogledu še za deset let v bodočnost kar se tiče modernega urejenja. Ravno tako smo prejeli pohvalno priznanje od mestnega inže- pokaže baš tukaj tudi Mr. Hearst nirja Sploh je bi]o že "vae svoje veliko politično srce, v ka- 100% Vse zadevno terem je prostora za vse stran- delo v načrtih nam je izvršil «Lkt^ie druiHnaš slovenski inženir Grošelj iz preKucuftke. , , Clevelanda, ki zasluži vse pri- Za časa zadnje predsedniške Lnanje kampanje sta bila ta dva Her- v* v , . .___« x , . i o i.» 1 1 i -I Ma žalost pa nam je naš načrt stova časopisa, Sentinel zjutraj K. H , J za Hooverja in' republičanske f™? d°ma u stranko, Wisconsin News pa zve 'd°' m 8amo zato' naB čer ali sredi noči za Roosevelta iff demokratsko stranko. Kar je odobraval prvi zjutraj, je pobi je bilo premalo, in oni, ki so v resnici hoteli in želeli, da se dom zgradi, so dali vso svojo gmotno podporo v posojilih in drugače. ial druiri zvečer vsako nedelir ptx,poro v Pos°J»iin in arugace. it1 ÄJ!ÄiTTJÄITo*a, ker je bila večina delav- di on se zaveda, da pomeni zmaga demokratske stranke prav tako zmago kapitalizma in obstoječega družabnega reda, kakor pomeni to zmaga republičanske stranke. Hearst, ki lastuje več ko dvesto najvplivnejših ameriških dnevnikov, je multimilljonar in nadzoruje pota ameriške politike na gospodarskem in političnem polju iz avojega ogromnega, sta-rofevdalnega, desettisoče skrov pa sta propagirala v bratski vza jemnosti splošni ameriški patriotizem in znane ameriške "ideale." Kakor v Milwaukeeju, tako i gra Hearstovo časopisje po vsej deželi enake uloge. Za nje je 1. , ■ ------ glavno, da se ščiti in zagovarja ft ***** sam^ še - Pa cev vržena na cesto Kveliki brezposelnosti, niso mogli^ pomagati. SNPJ nam je obljubila posojilo v mejah zakona. Vseeno pa nismo mogli skupaj zbrati zadostne vsote. Manjka- kapitalistični sistem in slepi ne vedno ljudstvo. Kot slepilo bi imeli svoj Dom. V Detroitu imamo dovolj pre- vedno ljudstvo. Kot slepilo^ \ ^»-«v.*« uovoij pre- služi gospodi takle bluf, kaJ»h0Žnih ™3.*k°Z> kl nam bi lah" ga je trosil Hearst v svojem ra- V°»°dl}1; t E" sam teh roja-dio govoru in katerega je ''naš"r®vunam bi lahko ustre«el 8 P°-tednik tako brumno ponatisnil, prebnim posojilom, ako bi mu r Ihl A 1/n lAlrnt „1_____ bilo količkaj do skupnega ponosa naših rojakov in do naše mladine. Tako bi danes lahko imeli svoje skupno središče, v lizmu, posebno dokler mu ta nelk^r^.bi imel* za omogoči tiste lene vile n« RnJ8eje' ZabaV€' resUvracijO, piv- Menda je uredniče hotel pokazati svoje rodoljubno srce na šim lahkovernim in jih prepričati, da je tudi on proti kapita- omogoči tiste lepe vile na Rožniku. Fr. Novak, 16. nico in tudi gledališče. Imeli bi skupno poslopje, ki bi bilo XI i avTr. 14 . . , .simbol naše skupnosti — naše Naš SND in njega letna seja delavske vzajemnosti. Bilo nam Detroit, Mich. — Pred dese- bi v ponos. In naša mladina bi timi leti se je tukaj osnovala I bila ponosna na svoje starše, ideja, da si zgradi detroitska ker se bi zbirala pod domačo naselbina v tem distriktu mesta streho, ki bi ji bila v ponos skupno poslopje, ki bo služilo Mladina bi lahko rekla: To so skupnim namenom Slovencev in zgradili naši očetje in matere Jugoslovanov sploh. Ideja je za nas! Tu stoji spomin naših bila zelo dobra in potrebna. 0* zavednih staršev. Saj se bi v ganizirala se je korporacija iz Domu sestajali očetje in mate-delničarjev. Da bi bila stvar re z mladino — z našimi sinovi bolj uspešna in zaupljiva, so se in hčerami in z njihovimi fotro-tudi naša društva in klubi za- ci! Naša mladina ne bi hodila vzeli za stvar. Vanjo so se zain- brez nadzorstva po tujih dvora-teresirala vsa društva in zbori. nah. Vse te prilike pa smo za-Kupili so veliko število delnic!mudili, vse to smo zgubili in in s tem postali člani te korpo- prezrli. Ne dolžim vseh tega racije. Vse je šlo dovolj glad. greha. Krivda pade na one, ki ko in uspešno naprej, daBi smo ao podirali in nosili svoje pri-imeli nekaj malih neprilik in hranke bankirjem, od katerih nesporazumov, ki pa so bili le jih nikdar več ne dobe nazaj, malenkost. Lahko bi imeli že Več ao zaupali bankirjem ko poslopje postavljeno, ki nam bi nam, svojim lastnim rojakom, bilo v ponos. Vsa krivda, da Danes imajo svoje težko prislu nimamo danes našega skupne- žene novce zamrznjene v ban-ga doma, leži na nekaterih ro- kah — in nikdar več se ne bodo jakih, namreč tistih rojakih, ki odtajali. Ce bi pa posodili Domu, imajo danes zmrznjenih precej bi gotovo in sigurno vse nazaj svojih tisočakov v bankah. Ape- dobili z obrestmi, lirali in prosili smo jih ter jim Da še ni vse izgubljene glede dajali različne pogoje in pravi- doma in da je še čas, da se ak-ce. Vse to bi jim dajalo več cija spet oživi, da ponovno zo-sigurnosti ko banke, ki so sedaj pet v kratkem spet stvar započ-zaprte. Poleg tega po bi bila nemo, je treba, da oni rojaki, ki naša skupna zgradba v ponos imajo gmotna sredstva na raz D^ ki vam bo rade volje v vseh oziri^ postregel. Rojaki, na vas je namreč na onih roja- kih, ki imajo sredstva, da pomagajo. Vi lahko zgradite Slovenski narodni dom v Detroitu Letna delničarska seja SND se bo vršila dne 31. dec. na llf Six mile rd. Pridite točno ob i dopoldne — vsak naj pride_ ker to bo zelo važno seja za vse. Tajnik SND je že obvesti z dopisnicami vse delničarje, da pridejo na to sejo. V slučaju, tfa kateri ni dobil dopisnice, naj se ravna po tem obvestilu in naj pride dne 31. dec. na sejo Nikogar naj ne manjka! Anton Jurca, predsednik. Vabilo na zabavni večer Barberton, O. — Tukajšnj zabavni klub "Kras" priredi v soboto, dne 30. decembra, zabavni večer v dvorani Domovina na 14. cesti. Vstopnina 25c Otroci v spremstvu staršev so prosti. Ob tej priliki bo tud. oddano krasno darilo, ki bo v obliki "skrinje miru in sprave". Darilo je, podaril lokaln pogrebnik John Topolovsky, ki je prijatelj našega kluba. Darilo je res lepo in srečen bo ti sti, ki ga bo dobil. Na tej veselici bo obilo zabave in razvedrila. Imeli bomo izvrstno godbo, ki bo pod vodstvom Geo. IShnitzlerja igrala poskočne komade. V kuhinji bodo naše izkušene kuharice pripravile okusna jedila. Prav tako bo vse preskrbljeno glede pijače, ki se bo servirala v obliki ohijčana. Torej bo vse prvovrstno pripravljeno glede postrežbe. Zato pa pridite vsi! Vabilo na poset na našo veselico sta tudi sprejela naša pevska zbora, in sicer naš domači pevski zbor "Javornik" in pa pevski zbor iz sosednjega Ken mora — zbor "naš Dom". I Cenjeni rojaki in rojakinje ter hrvatski bratje v Barberto-nu in okolici, vsi ste uljudno vabljeni, da se udeležite naše veselice dne 30: decembra ! U-ljudno vabimo vse od blizu in daleč. Udeležite se v obilnem številu. Jamčimo vam, da se boste izvrstno zabavali in da vam ne bo žal, da ate se udeležili. Zato pa na Veselo svidenje "ne 30. decembra ob 7. zvečer v dvorani Domovina na 14. ce-Isti! Obenem žčlimo srečnejše (novo leto vsem! Za odbor—John Fidel. ČETRTEK, MjjKEMmu' •kknki mil z v^ New York. _ (pp. kovni val, ki je vei me^'T jemal industrijske ctm?! novembru ter nrJi * ,n » «»»bra «o pL*:;* obeta z novim izbruC s T' ko «rožij. delavci v "ei S"" «trijah v New Yorku r n predsedniške volilne kampanje, kakor tudi pri vseh drugih, je Hearst poksza'. ' , da je mojster v politiki ter da Modktfe Minai-. I.I..-1, 11 a,lpo,n* Prllv ^hro duševnost a- tiir1' pm"i m'vritk:r i,rvr • , proti ,t«vk«rl„m ki „,vl.i , " Slwr >* opremil ene»« . , : "ik,'"r*jo'm«1 ** t« j. M«. UHli i Z a. " "" t w»ul"* «*•"»'"*•« » krinko. Sen-.. k. k. riu . vi,,n'1 '-f Mr P.„| jel resolucijo za bojkot proti Nemčiji in tudi dodatne ukrepe za izvajanje bojkota. Kongres je naglasi! važnost demokratičnih načel za delavstvo in obsodil fašizem ter vse druge reakcionar ne organizacije. Onem umorov na "sveti večer" v New Yorku New York. — V noči od nedelje na pondeljek, ki je bila po krščanskem svetu "sVeta noč", je bilo v mestu New Yorku izvršenih osem umorov. Med žrtvami sta bili dve deklici in sa-lunar Anton Vukman. ClknAki župan zaprl dva soluan Chicago. — Zupan Kelly je velel zapreti dva saluna, ki sta bila zbirališče gangežev. Rden je na naslovu 1148 W. Madison st. Id lastnik je John Barry, drugi Pa na naslovu 49&S Broadway in lastnik je George Drumm. v po Na levi V v Mai If m H j |e 99 pod ničle Toronto, Ont.—Kaaad-k! v remenea lovci so te dni spustili majhen balon v srak, kl je moval 16 milj višine. V tej vtti-je termometer registriral 99 stopinj mraza pod ničlo. Turčija ne mara kolonizaci,» Židov Angora. — Turšks vlsds K odklonila peticijo vplivnih Judov v Carigradu, ki so jo prosili za naselitev 30,000 tidov v Turčiji. To se smstrs tudi ** odgovor angleškim tidom 1* Londona, ki so zaprosili w Ioniziran je od sto do tristo tisoč Židov v Turčiji, večinoma it Nemčije.___ Snešen vikar ns sredsjesi ss-psds ' Chicago. — Ns božični dsn je prišel snežen vihsr, ki jf* slednji noči in v Urek pokr.MJ srednji zspsd z ^«.ijt Prej je bilo kopno in večjidel w>-plo vreme. Obenem je temperatura padla Misu ničle. Stavka delavcev pri jevn* P" jektih > Csmden, N. J. - *** ' so bili uposkni pri jsvn.h so te dni zasuvkali « nam^' ds isvojujejo uaijsko nv fETRTEK, 28. DECEMBRA. PROSVETA Vesti iz Jugoslavije Leznanec, ki je izkopa trupla na poko-U PALlSČU isno, »s Ji|Mh 81 rahu, da se"bo že zdanilo. Ko je prišel v mesto, je videl, da je ura šele 1. po polnoči. V gostilni pri Tišlarju je najel sobo, kjer pa jo vzdržal le dobro uro, nakar je odšel na kolodvor ter se z b*-zim vlakom odpeljal proti domu. V vlaku je postavil golido z glavo v kot vagona. Iz posode je u-darjal smrad, a na opozorilo sprevodnika ni dal Migan nika-kega odgovora. Ko je prišel domov, se je Migan zaprl v svoje sobo ter začel sežigati glavo. Vso to svojo pot je Migan policijskim organom pripovedoval mirno in natanko, le včasih se je zmede! ter začel govoriti nesmiselnosti. V sporazumu s starši bo nesrečnega fanta, ki je bil zelo nadarjen študent, poslali v u-mobolnico. <- Nova opereta. — Dne 2. decembra zvečer je bila v ljubljanski operi krstna predstava nove slovenske operetne revije "Stoli, stoji Ljubljanca . . .". Prvo zamisel zanjo je dal skladatelj Matija Bravničar, nakar je tekst napisal znani kipar, slikar in pod-listkar Niko Pirnat, glasbene vložke pa je komponiral Bravničar. Opera je delo pregledala in ga smatrala za zrelega, da ga uprizori na svojem odru. In je izročila režijo tega dela Bratku Kreftu. Premijera je bila napovedana za 2. decembra, in nekaj dni poprej so listi prinašali reklamne članke in intervjuje • z avtorji dela, ki ga je režiser krstil za "prijazno-satirično revijo" v mnogih slikah. Nekateri so pričakovali mnogo» t drugi so pričakovali manj, nekateri pa so sploh napovedovali fiasko. In kaj se je zgodilo? Publika je delo sprejela zelo hladno, ploskanja skorajda sploh ni bilo, libretist je baje zbežal iz gledališča ter naslednji dan podal v listih krat ko izjavo, da je prišlo pri uprizo-ritvi do disproporcij, ki zanje ne odgovarja. Kritika je delo po večini odklonila, delno pa nedoločno povedala, da bi se dalo kaj narediti iz stvari, če bi tekst in glasbo na več mestih popravili, črtali itd. Vsekakor je bilo delo pri premijeri sprejeto tako hladno, da se gledališka uprava Še ni mogla odločiti, ali naj delo sploh obdrži na sporedu. — Kak šna je vsebina te operetne revije? Žurnalist Frtavčkov Gustl spozna, kako majhna in nepriznana je Ljubljana (—-tudi Slovenija), pa meni, da bi bilo najbolje, če bi Ljubljano kupil kak bogatin. Objavf oglas, da je Ljubljana na prodaj. Javi se sam Rockefeller*- Gustl mu razkazuje Ljubljano ter vodi po beznicah in cestah. Celo Prešernov spomenik so postavili na oder . . . Nazadnje se izkaže, da bogatin ni bogatin, marveč pustolovec. In vse ostane kakor prej," mi pa ostanemo, kakor smo bili" in "Stoji, stoji Ljubljanca . . Umrli so: v Ljubljani upokojeni ravnatelj mestne elektrarne Alojzij Ciuha, star 62 let, dalje Frančiška Dobnikar, Ivan Celarc z Viča, stavec Ivan Komar. — Truplo dr. Ivana Perne-ta, zastopnika naše države pri Društvu narodov, so prepeljali iz Ženeve v Ljubljano in odtod z avtom v Trstenik pri Kranju kjar je bil pokojnik doma. Hm11 na obsodba nad Izseljen-ko. — V Bs se n u (zapadna Nemčija) pred porotnim aodiš-čem ja bila obsojena ns smrt lena slovenskega izseljenca Franceta Konciljo. Obtožene je bila treh umorov, umorov avojih treh otrok. Lets 192« se je 20-letna poročila a Konciljo ter prineals v zakon enega nezakonskega otroka, deklico; druga deklica se je rodila kmalu po poroki, tretji o-trok pa je bil deček. Obtožnica je trdila, da je Konciljeva vse tri otroke utopila v kanalu Rhe-in-Herne pri Rssenu. Zakonca sta ae namreč prepirala in v Ibu- \Gtt tt mladega akademika me-iaca, ki se mu je omračil ua Ljubljana, 9. dec. Čuden slučaj je morala prei Cti zadnje čase ljubljanska Ejcija. Neki neznanec, ki je go- .;] hrvaško, je prišel nekaj k upravniku ljubljanskegs EL, pokopališča pri Sv. Kri-Tur izpraševai, kje leši poko-fcnj€gov brat. Upravnik j« ledaval sezname, pa ni na», uimena, ki mu ga je pesnaaec ,vedal. Tudi se je to neananoc „sil večkrat v bolnici ter spra-¡1 kje je pokdpan dr. Nepo-(J ki je umrl v ljubljanaki bol-i' V bolnici so neznancu po-ali, da se je sicer dr. Nepo-j res zdravil pri njih, da pa ni in je torej živ. Tega d*, koja je neznanec iskal kljub u ¿e nadalje, in je bilo torej , da gre za bolnega-človeka. Pred dobrim tednom pa je na-i pokopališki paznik dva groba kopana, krsti odprti, tretji I pa je bil izkopan, krsta od-in truplu je manjkala gla-Dognali so, da je to izvršiJ t neznanec. Javil se je na-J mizarski mojster, pri kate-m je isti človek naročil lestev katero je prišel zvečer v temi «abo je nosil tudi golido, mp, lopato in vrečo. Lestev to in kramp je pustil nezna-ob razkopanih grobovih. Po-ija je potem dognala tudi, kje te dni prenočeval neznanec v bljani in tam dobila tudi na-v akademika Miroslava Miko-iz Siska na Hrvaškem. Dognalo se je, da je iskal nekih grobov tudi v Kranjski gori ktiv se je odpeljal v Sisak tamkaj res našel akademika ikona pri njegovih starših. Pi* se pravilno Miro Migan, atar le 22 jet. Vsa skrivnostna zaje bila pojasnjena, to tem kije, ker je Migan popolnoma no in natanko opisal svoje in je, in to tako, kakor da gre a povsem razumljivo in običajno vo. iiro Migan je študiral v Za-bu medicino, po dovršenih ' mestrih pa je zbolel ter je šel kat zdravja v Kranjsko goro. mkaj se je na videz seznanil lj z novosadskim sodnikom dr. «pokojem, ki je prav tako iskal zdravja. Takrat so se eli javljati pri Miganu znaki «evne obolelosti. Ko se je vr-domov v Sisak, je trdil mno-m, da mu je dr. Nepokoj vzel ševni mir in da se ne more ebiti njegovega vpliva. Sel je udirat pravo v Zagreb, toda khal je vedno bolj. Ker pa ni nasilen, ga niso dali takoj v niAnico, potjgm pa so'ga le moji poslati v umobolnico, iz ka-Nre pa je bil oktobra letos iz-M< n. Ime dr. Nepokoja pa mu ikakor ni hotelo iz spomina. Neprestano je fantaziral o dr. wpokoju, o katerem je domne-da je umrl v ljubljanski bol-»u. Peljal se je nekoč v Kranj-ko Koro, iskat njegovoJruplo, a » K« tamkaj orožniki; opozoril od njegovih staršev, spra-na vlak in nazaj v Sisak. Po-M Je peljal nekoč v Breži-• d»«' 4. t. m. pa se je odpe-J v Ljubljano s trdnim skle-m. da najde Nepokojev grob, ««l'lje truplo ter mu .odreše |»«'žge glavo, ker se bo le ta- 0 Mil hipnotičnega vpliva. /V rr*bu že je kupil lopato in """'P. s sabo pa je vzel tudi ki-ir*ko necirno orodje, kf ga Je Bt m^licinec imel sam. Trdil je, ■»nora nežgati Nepokojeve mož. *»»• V Ljubljani j« naroča le-•■Ki je morala biti gotova do ko je rea prišel ponjo ter 1 r«W> vtihotapil čez pokopališ- —• bilo je to okrog 10. zve-_ r ter iskal grob Nepokoja. 8( pu Je sklenila «ena, da bo v*e tri je razkopaval zamrzlo otroke utopila ter ae nato še aa-J*. naletel najprej na krato' ms vrgla v vodo. Otrokom je "trok, potem pa drugo kr- kupila neksj sladkarij — bilo Je J? ¡»dprl, misleč, da Je v tej far-j lani decembra — ter jih odve-N« Jiokojevo truplo. Bil je dla na samotno mesto ob kana-JJub /medenoatt toliko prrvi- la. Tamkaj je vzela v rok« naj-p- da ni odprl glave te« jemal prej najmlajšega ter ga P»*ko ' f ' frio*gane, s ihner bi ae lah. nasipa vrgla v kanal. Ko se je " zastrupil, marveč je odrezal vrnila, j« pograbile 7 letno hčerjo " *lavo, jo zavil v vrečo,1 ko ter tudi njo vrgla v kanal. Porinil v golido, ostale kosti, tem J« vsela še triletnega sinčka "*zaj v grob Ur s golido ter ga prav tako vrgla v kanal A ^ __ »h z^Ul a pokopališča v Obtofcnka je trdila pred sodniki «šal ItečaaJ«. ke ga je šerif odpeljal dale« da je hotela tudi sama planiti v vodo, a je izgubila pogum za samomor. Drugi dan je zadevo pri javil* sama policijski stražnici. Te dni je bila razprava, ki je trajala več dni, nakar je bila obsojena za vsak umor na smrt; obsojena je torej trikrat na dmrt. Zima je prišla. — Ze nad teden dni leži v Sloveniji nekaj snega, ki ga leži na Gorenjskem že toliko, da so se smučarji že lahko smučali. 2e je videti ob sobotah ljubljanske smučarje, kako s svojimi dilcami na rami hitijo na v*ak, da s* popeljejo na Gorenjsko na sneg. V nedeljo *3. decembra pa je nastopil kar Čez noč tudi hud. mraz, ki je dosegel več stopinj poMiičlo ter so v Ljubljani že určdi/i drsališče za meščane. Zima je prišla zelo zgodaj in Če se kaj ne izboljša, bomo imeli dolgo zimo. Težko jo bodo preživljali tisoči in tisoči. Umrli ho: Na Milnem pri Bledu je umrl gostilničar in posestnik Anton Vouk, na Bledu indu-strijalčeva žena Helena Muieje-va, v Krški vasi na Dolenjskem upokojena učiteljica Frančiška Jankovičeva (ki je službovala najdalje v Zagorju ob Savi), v Mariboru pa ravnatelj gradbenega urada mestne občine inž. Albin Cerne. Umor. — V Zalogu pri Ko-mendi (kamniška okolica) sta sedela 2. t. m. — sobota — zvečer brata Dominik in Franc Stern, ki so se jima pridružili še drugi fantje, pa so začeli kvarteti. Za denar seveda. Ko jim je vino stopilo v glavo, so se začeli zmerjati. Eden je dejal drugemu, da goljufa, dobil je klofuto, ta je klofuto vrnil — in pretep je bil tu. Neki Nastran iz Cerkelj je dobil največ udarcev pa se je skušal braniti. Potegnil je nožič is žepa ter zamahnil. Zadal je Dominiku Sternu precej močfto rano v pregib med trebuhom m stegnom. Rana ne bi bila nevarna, če ne bi bil nožič prere-zal glavne žile, da je kri bruhala is rane v močnih curkih ter je ni bilo mogoče ustaviti. Stern je še napravil nekaj korakov, v veži pa se je zgrudil in v nekaj minutah izdihnil. Nastran, ki je bil Sternov prijatelj in je zamahnil z nožičem po njem v vinjenosti, nagli jezi in v obrambi, se je takoj po dejanju javil sam orožnikom, ki so ga odvedli v zapore. Povišanje poštna pristojbine — Spet nova podražitev, veselimo se. Ce si doslej pisal pleme v inozemstvo, si plačal za znamko 3 Din. Od 1. januarja 1984 pa boš moral prilepiti na tako pismo znamko za 3 in pol dinarjev. Za dopisnico-razglednico v inozemstvo si plačal doslej 1.60 Din, po novem letu boš plačal 1 Din 75 par! Le za Italijo ostsne pisemska pristojbina enaka. Spet bomo laže dihali, kaj? Ljudje s« bodo kar bali pisariti v inozemstvo. Požar v Leveu. — Pred dvems tednoma je pogorel v Levcu del gospodarskega in stanovsnjske-ga objekta posestnika Kudra Pred nekaj dnevi pa ao imeli tamkaj «pet požar. Gorela sta levški mlin in stanovanjska hiša. Na pomoč so prihitele vse o-koliške požarne brambe, ki jim je uspelo obvarovati pred ogn jem žago in gospodarsko poalop-je. Skoda je veliki Podlegel je. — Pred časom je neki posestnik napadel a seklricr 68-letnega dninarja Jerneja Zu pančlča is Senovic^ (okolica ftmarja pri Jelšah.) Zdaj je Zu-pančič v celjski boln^nlci hudim poškodbam na.gl^vi podle g«l. Moijt, ki obvtidiijtjo svil 10 milijonov iaumov v Patentnem uradu 770 inženirjev,, kemikov, znanstvenikov, strokovnjakov za reklamo, njihovih asistentov, pisarjev in knjigovodij je zaposlenih v proatrtrih londonskega Patentnega urada vsak dan po osem ur s pregledovanjem novih idej, ki jih pošiljajo v patentiranje izumitelji vsega sveta. Se nikoli ni skušalo toliko ljudi kakor dandanes preobraziti svet i^i nam napraviti življenje udobnejše z velikimi in majhnimi izumi. Angleški patentni spiai segajo v 1. 1617. Takrat je urad izdajal še po tri do štiri patente na leto. V preteklem letu pa je znašalo Število novih patentov na 25,000! Nič manj nego 6 milijonov vsakovratnih izumov vaebujejo in opisujejo že knjige Patentnega urada, in Človek, ki jih malo preliatuje, dobi vaaj majhno slutnjo o velikanskem delu, ki so ga v teh treh stoletjih opravljali in ga še opravljajo tehniki in znanstveniki vseh delov sveta. Knjižnica hrani patentne opise 40 dežel. Pri tem pa to še zdavnaj ne predstavlja vsega izumiteljskega dela. Patentni urad ima tudi nalogo, e-hu, ki so jo sanjali bogve koliko let, bogve ob kukšnem trudu in pomanjkunju. Ogromna večina izumov seveda ne predstavlja kakšnih velikanskih, svet pretresajočlh in zrevoluclonirajočlh novotarij Tudi veliki izumi ao redki kakor vsaka velika duševna tvorba. Večinoma gre za kakšno majhno izboljšanje že obstoječega izu ma. A baš v teh majhnih zbolj Aanjih se kaže napredek človeške tehnike, baš ob njih se življenje neprestano preobrazuje. Tako Se le malo ljudi, ki bi se bavili z izumevanjem novih motorjev in podobnih priprav, o mejujejo se bolj na gradnjo ti v knjigah patentnega urada velik obseg. Posebno Američani so aelo iznajdljivi za reči, a katerimi svet ne ve kaj početi, kakor so Američani poleg An-gležev sploh na čeju kvantitativnega proizvajanja novih izumov. Sledijo Nemci in Francozi, ki ao pa kvalitet no. neprimerno boljši — vaaj od Američanov. Polletja ovira unljsko kampanjo Krojaška unija opozorila guverner |a na altuarijo Mount llolly, N. J. — (KP) — 0 aktivnostih tukajšnje poliei-je, ki sabotira in ovira organi-, kfMitorično kampanjo med kro- Anier&ki pisat« ! zavrnil fašiaie delavci, je bil informl- Amsterdam. — Ameriški pi- rHn govVrner Moore po voditeljih delavskih organizacij. Go-verner je pritožbe o policijskih nusiljih poslal odboru NKA aa to državo. , Policijski načelnik Parker je nedavno Izgnal organizatorju International Udies Garment Workers unije la mesta, obenem py mu je zagrozil, da mu bo alalia predla, če se še kdaj vrne. "Mi vladamo to mesto in se prav nič ne oziramo na NKA, generala Johnsons in druge, ki nam pripovedujejo, kaj moramo ato-ritl," je rekel Parker. Organizator Barrett je informiral governerja, da Parker IMišIlju policaje na imljske seje, da zapišejo imena delavcev, ki poaeč«jo te aeje. Imena potem pošlje tovarnarjem, nakar alinle odalovltv«. * . Parker je znan kot velik ao-vraftnik delavstva In je v vseh atavkah, ki ao ae vršile v tem mestu, pomagal kompanljam pri zatiranju odpora. Večkrat je bil že obdolžun korupcije, a sd je vselej s pomočjo svojih prijateljev tovarnarjev izntazul iz kaše. satelj Sinclair Lewia, ki je preti par leti dobil Nobelovo nagrado, je na migljaj nekega hlt^rskt-ga izdajatelja knjig v Berlina, naj ne dovoli Hitlerjevim nasprotnikom rabe svojega imena, odgovoril, da ne bo nikomur dovolil, da bi mu diktiral, kaj naj dela Obenem je fašistični knjigarni tudi povedal v brk, da bo napi-nal Članek za revijo 'Sammlung* ki jo izdajajo ubežniki in jo urejuje Klaus Mann, ain znanega nemškega pisatelja Thomasa Manna, ki je tudi Ae pravočasno zbežal is "tretjega cesarstva." Obrestna plačila naraščajo New York.—Obrestna plačila so bila za 11 milijonov dolarjev večja v oktobru tega leta v primeri z istim mesecem lanskega leta. Vaota obrestnih plačil atalno narašča neglede na depresijo. Bila so višja I. 10.12 ko I. 1020, ko je v deželi vladalu "pros perlte ta." Številke o naraščajočih obrestnih plačilih je zbral Ne* York Journal of Commerce, ob* javil trn jih je zvezni trgovinski department. Država Colorado zamenjala ve-šaki s plinom Denver, Colo. ~ Zbornlva Je sklenila, da se vešal* v Colors-du odpravijo In v bodočo bodo zločince cksekutirali s strupenim plinom kakor v Nevadi. Prvi, ki zapade tej smrti, je 1H-Ietni morilec Walter Kepin, Čigar ek* aekuclja je določena na 6. Januarja v Canon City ju. Fant odločno proteatlra proti plinu in pravi, da ne mara biti "ekaperi ment". Deset odstotkov drufttn na pod pori Washington. — V zadnjem septembru je bilo deset odatot kov vseh družin v Združenih državah na vladni podpori, po-kazuje pravkar objavljena vlad ladlaaapeHa brad aaljaklh aktivnosti V I rek meaerlk Je bilo organlalra-nib več novih unij a šest tlaoč člani kontrolnih "sistemov,"ki Jamčijo.1"" ^A^Vii^i za- enakomerno in štedljlvo o-' 4' Pod ( WA " Je At*vl bratovanje. V avetu Imajo ti in drugI majhni, toda praktični izumi največ uspeha. Tako ae v zadnjih časih po Londonu (s tudi po drugih svetovnih vele mestih) zelo uveljavljajo javni avtomati za cigarete, vozne list ke, znamke in druge reči vaak-danje rabe v najrazličnejših izvedbah, kakor ima naš čaa sploh veliko veselje do avtoma tov vaeh vrat. Tehniki ladjadelatva izume-vajo manj novovratne ladij, oblike nego zmogljivejše vijake in atroje aploh. Izkoriščanje vodne aile za prolsvsjanje električnega toka je v oaredju premnogih poakuaov, katerih uspehe patentni urad takoj zabeleži. Proiz vajen je celuloze in njena uporaba ae nepreatano {zapolnjujeta, številni ao tudi poekuai za izdelavo umetnega gumija, pri čemer p« uspehi niao ae bogve kako epohalni. . < Angleški zakon nima nobene klavsule, ki bi zavračala patentiranje praktično neuporabnih izumov, in talMLiavzemsjo tudi lo znižalo za okrog 40% radi u poalitve pri zaailnem delu, v dru gi |N)lovlcl decembra pa je šte vilo bednih družin zopet pričelo naraščati. Yakimakl farmski delsvel ispu ščenl Yakima, Waah. — Po štirih meaecih preiskovalnega zapora ao bili izpuščeni na avobodo val poljedelski delavci — .'15 po šte vilu — ki ao bili aretirani v stavki meseca avguata, Obtoženi ao bili napada prve vrste. Prosekutor ni imel niti trohico evidence za vzdržanje obtožnice, Ker se ni upal praznih rok pred sodišče, Je obtožnico u» maknil proti vsem obtožencem — članom IWW. Inženirji ae «te ruskega Jeslks Cleveland, O. — V pričakovanju, da bo Kuaijs potrebovale veliko število ameriških inže. nlrjev sedaj, ko je ameriška vlada priznsla Sovjetsko unijo, Je Cleveland Engineering Society pričela a poučevanjem ruskega jezika. Indianapolis, Ind, — (FP) — To meato, ki Je center konaerva-tlvnih unij, glavni atan UMW, tiakarjev In drugih mednarodnih unij, zadnje čaate brati de-lavaklh aktivnosti. V treh mesecih je bilo ustanovljenih več federacijakih tovarniški* unij, ki imajo šest tlaoč članov. Clan-atvo ao pomnožile tudi obatoje-če unije, centralna delavaka u-nlja za polovico. Organizacijsko kampanjo vp-di Fred Galloway, državni poslanec in demokratski laborlt, v katerem ima governer McNutt, ki Je upeljal nekakšno diktaturo, največjega oponenta med poslanci, V kampanji je aktiven tudi Powers llapgood, član narodne eksekutlve socialistične stranke, ki z Gallowayjem širita unionlzeCh v oj>enšaparskih tovarnah. Krajevni NKA odbor »e Je do-sedaj še vaeh alučajlh postavil ua atran novih unij, kar pa ne^^ pomeni doatl, ker ne skuša In menda tudi nima moči, da bi en-foralral avoje odloke. Najmočnejšo federalno unijo imajo kavčukarakl delavci, kjer je v tekmi a kompanijsko unijo zmagala United Kublier Workers unija. Vsi mraza pod ničlo Chicago. — V noči tal torka n a sredo Je temiairatura padla na 10 do 12 stopinj pod ničlo Fahrenheita. Ker Je prejšnji dan padlo šest pakev anega, Je bil mraz toliko hujši. V^eč krajih pol okolici Je toplomer zaznamoval 14 do Hi pod ničlo. V Chica-guyi—d-narodno unije Akron, O. — Unloniaem j« Ae tako daleč napredoval v gumlj. ■ki industriji, ds se Im kmalu vršita konvencija vseh tovarni-! škili unij, ki imajo federarijskl Carter, za ustanovitev narodne ('»al roma mednarodne unij«, zakoaek« d*«)4ce i« ki J« ¡Konvencija se bo vršila v Ohl« ali Indlaai. PR08VETA Louia Adato Us SMEH V DŽUNGLI arronoosafua amuiAcboa ruaiuiac« Poslovenil Stanko Loben Na tisoče mot ae je tedensko vračalo z onkraj morja ter šlo akozi taborišče Cam P Taylor V velikih, za §ilo urejenih oddelkih ao prihajali z vlaki ter ie v nekaj dneh odhajali domov, bivši vojščaki demokracije. Cital aem časopise, zlasti louisvillski "Cou-rier-Journal", ter ae tudi drugače zanimal za dogodke po avetu, predvaem za Woodrowa Wilsons prigodo v Evropi in za nasprotovanje domačih senatorjev njegovi zamisli Društva narodov; toda moje zanimanje za vse te atvari ni bilo bog ve kako življenjsko. Mislim, da aem bil začasno izčrpan. Občevanje s Koškom in Blakelockom mi je vzelo zaupanje v Wilso-. nove ideje, zato se nisem nadalje brigal, kaj se z njimi godi. ' Potem sem nekega dne naletel v Louisvillu na "Pearson's Magazine", ki ga je zalagal in izdajal Frank Harris. V njem sem našel oster, žaljiv uvodnik o Wilsonu "veleizdajal-cu". Zanos, s katerim je bil članek napisan, je poživil moje zanimanje za Wilsona in ver-saillekko mirovno pogodbo in z vsem srcem aem se strinjal s Harrisovimi izvajanji^ Pozno poleti se je Wilson odpravil na svoj nesrečni pohod preko dežele, da bi ljudstvo — "Cezarja" <— pregovoril in pridobil za svoj načrt Zveze narodov, ki so ga "nespravljivci" v senatu na vsak način hoteli izjaloviti, vsaj kolikor se je tikal Združenih držav. Poročila o tem predsednikovem potovanju, ki sem jih bral "v Courier-Journalu", »o napravila name dramatičen vtif. Od plače sem si bil prihranil nekaj sto dolarjev. Poprosil sem za kratek dopust, ki mi je bil dovoljen. Vtepel sem si v glavo, da moram videti Wilsona, kako govori s svojim narodom. Iz časopisov sem zvedel, aa bo v nekaj dneh v St. Louisu, in napotil sem se tjakaj. , Na dan Wilsonovega prihoda v St. Louis sem čakal v gneči na hodniku pred najlepšim hotelom v mestu, kjer je predsednik stopil iz avtomobila. Zelo malo je bil podoben Wilsonu, kakršnega sem poznal s slik. Star je bil in očividno bolan; nekaj dni zatem ga je popolnoma zlomilo. Ko je množica zagledala predsednika, je zaploskala in vzkliknila; potem je ploskanje in vzklikanje nenadoma prenehalo kot bi odrezal. * Wilson je odrinil pribočnika, ki mu je hotel pomagati iz voza, ter za neskončno dolg trenutek obstal na podoožniku; telo mu je viselo upognjeno, dočim mu je na suhem, razdejanem obrazu nenadoma zaplalo nekaj, kar je bilo podobnov^ivjemu sovraštvu. Preblisnil ja množico z očmi, žarečimi ko dva oglja iz kupa pepela. Zdelo se mi je, da jo v tem trenutku sovraži za vse sV#je trpljenje. Po naravi aristokrat, je bil prisiljen v vlogo hujskača množic, v vlogo demagoga. Se pred nekaj meseci so mu divje ploskale množice vsega sveta; sedaj pa, ko podlega v boju proti trmoglavim političnim omejencem, mu njegova lastna domača množica ploska lenobno, z medlim vzklikom kod pa kod. On pa, Woodrow Wilson, ponuja svetu rešitev s svojo Zvezo narodov! Zdelo se je, da bo zdaj zdaj vzkipel ter nas nagnal z grdimi priimki. Množica je nekaj slutila, zato je nenadoma prenehala ploskati in vzklikati.* Potem se je nekdo rahlo dotaknil Wilsonovega komolca. Osvestil se je, se ovladal ter si izsilil na lice medel, skrivljen, demagoški nasmeh; nato mu je ljudstvo na pločniku znova zaploskalo. Ta edini- prizor je pomenil zame bežen, a globoki vpogled v politično dušo demokratske Amerike. Poučil me je, da celo mož, ki bi Wilsona visoko nadkriljeval, ne bi mogel biti pred- ' sednik Združenih držav, če ne bi bil ali postal šarlatan. Zazdelo se mi je, da Frank Harris ni vedel, o čem prav za prav govori, vsaj ne docela in popolnoma točno. V srcu sem se odločil za Wilsona. Zvečer nisem šel poslušat njegovega govora. Pretežko mi je bilo zanj; malodane sram je bil zanj in zaradi njega. Domislil sem se Blakelocka, tega brea dvoma nadpovprečnega moža, ki je po brezplodnem življenju v službi svoje demokratske dežele umrl, da reši življenje peščici mož, ki so bili najbrže s Kosko vred manj vredni od njega. Sam ne vem, kako se je zgodilo, da sta se mi v mislih začeli prepletati imeni Wilson in Blakelock in njuni usodi. Pozneje sta mi ostali v spominu kot simbola za neizbežen poraz nadpovprečnih ljudi v demokratski Ameriki ... II Ko sem pozno pozimi leta 1920. slekel vojaško suknjo, sem bil skoro eden dvajsetleten, zelo resen mlad mož» izkušen v poznanju vseh velikih svetovnih in ameriških zadev, dozorel tudi v poznanju samega sebe in svojega osebnega življenjskega problema. Ko sem izstopil iz vojaške službe, sem se, sam ne vem iz kakšnih razlogov, odločil, da odpotujem v Novi York. V žepu sem imel skoro tri sto dolarjev. Kupil sem si civilno obleko ter se nekaj dni počutil v njej neudobno in nenaravno, kar je le še povečalo zmedenost mojega duha. Niti sanjalo se mi ni, kaj bom začel v Novem Yorku. Upal sem, da mi kot bivšemu vojaku ne bo težko dobiti delo. morda celo dobro delo, zlasti, ker sem računal s svojo pisarniško skušnjo zadnjih desetih me-ÄCC6V v računskem uradu v Campu Taylor ju. Bilo je sredi marca; nad Novim Yoiicom je ležala zima. Dospel sem rano v ¿utro. Zaj-trkoval sem, potem pa se odločil, da se nekoliko razpogledam in se prepričam, ali se je mesto mnogo spremenilo od 1916. leta. Ponoči je padel lahen dež in ceste so bile pomrzle. Ko sem nekje med Dvajseto in Trideseto cesto zavil okrog vogala v obližju Tretje Avenije, me je zanesla pot do lahne vzpetiné; zagledal sem težak, s premogom natovorjen voz in poleg njega voznika, ki je na žive in mrtve pretepal in preklinjal konje, da tft speljali težki tovor v spolzki klanec. Iskre so se utrinjale konjem izpod kopit; živali so nategovale, a tla jim niso nudila dovolj opore; klecale so na kolena, vo^ se je komaj za spoznàfîje pomikal dalje; in vsakikrat, ko so konji potegnili, se je tovor stresel in drobni kosci premoga so padali na cesto. Za vozom sta stopali dve deklici in mamo pobirali kosce, ki so se vsipali z voza. Dekletci sta bili drobceni ih, kolikor sem mogel videti, oblečeni v presiv-kasti, raztrgani oblekci, ki sta jima segali komaj do kolen, da me je do duše zazeblo pod mojim težkim vojaškim plaščem. Otroka priseljencev, brez dvoma, (kividno je tudi vsaka pripadala drugi družini, aer sta tekmovaje in obe hkratu stekli za vsakim drobcem, ki je zdrknil z voza; tako plané sestradana žival za kosom hrane; včasih sta splezali kar pod voz, izpostavljajoč svoji /življenji smrtni n?^-nosti. \ (Dalja prihodnjič.) Tragriija zadnjih lik (K 400 letnici osvojitve Peruja) Dr. Vlad. Travner (Nadaljevanje.) Poznejšo zgodovino je opisal I. 1609 do 1616 Spanec C.racilo-hh de la Vega, ki je bil po materi potomec plemena Inka. To obširno delo je Ae danes — kljub raznim nedostatkom — glavni vir za dobo Ink. Po poročilih Ve. ge no ae delili prvotni prebivalci na mnogo plemen, ki so živela dolga stoletja v ljutih medsebojnih bojih. Okoli 1100 (po drugih 949 ali 1021) pr Kr. sta prišla iz vzhoda na obrežje jezera Tlticaca k plemenu Aimara mož in žena veličastne postave, ki sta zatrjevala, da sta otroka Sonca — Marico Kapach in Mama Oel-lo. Učila ata divje prebivalce poljedelstva, živinoreje, ročnih del in umetnosti, Jim dala prve zakon»» in ustanovila v dolini reke Urumbaba mesto Cuzco. Njuni potomci ao bili Muyace aH Inke. Iz tega rodu ao izhajali vladarji svani prvotno Kapach ali Sapay Inke. t. j. vladajoči ali edini In-ke. Pozneje Je poatalo Ime "Inka" splošna označba sa vladarja. I)o 1525 je vladalo v državi 12 drugih izročilih 10) kraljev tega rodu. Prvotno je obsegala dežela le okolico Cuar a In jezera Tlticaca. Poznejši vlad«—posebno nd 4. Inke R»ami in prnotovttfjram pri-inan/eta vrhovnega tako, da je obsegala država — imenovana Tahuantinsuyu (štiri pokrajine) — ob času prihoda Spancev vsi» ozemlje med rekama Acusmayu (na severu) in Maule (na jugu) ter od Tihega oceana preko mogočnih Kordi-Ijer in Antov daleč v notranjost celine, torej današnje republike Ecuador, Peru, Bolivijo, severno polovico Chila in vzhodni del Argentine (skupno blizu 6 milj. štirj. milj). Vse te ogromne pokrajine z vsemi prebivalci so bile last vsakokratnega vladarja. Zanjo so morali delati vsi podaniki tri Četrt leta ln mu izročiti vse pridelke in rude. Samo tri mesece v letu so smeli skrbeti zase. Za*lfha>mtnina in individualna svoboiasti bili neznani. JJato j^Tskrbel vladar za potreb^ vseh. Država je bila torej komunistična pofl diktaturo Inke. Vsak državljan je imel dolo-čen delokrog, ki ae je ravnal po stanu (kasti), starosti in (duševnih oz. telesnih) zmožnostih. Za bolnike, starčke in druge de-laneamožne osebe je akrbeia ce-lokupnost. Zato ni bilo v državi niti bogatašev niti ai roma kov in vsakemu je bila ekaiatenca zajamčena. Na U način ao bili Izključeni vai razredni in politični hoji. Socialno vprašanje, ki je igralo v drugih državah čeato pogubno vlogo, je rešila država Ink mnogo boljše in pravičneje« kakor n. pr. stari Rim s svojimi strogo individualističnimi in e-goističnimi načeli. Vsa dela ao vršili prebivalci pod nadsorttvom številnih urad nikoVrSvetišč, občin, pokrajin in države. Tako so se morali n. pr. zbrati vsi poljedelci kakega o-kraja vsako jutro ob določeni u-ri na polju in izvršiti posle, ki jim jih je odkazal nadzornik. Brez njegovega dovoljenja ni smel nihče zapustiti svojega mesta. Celo obleka je bila za vsak stan in okraj natančno predpisana. Slaba posledica tega sistema .je bila seved^oda ljudje niso imeli lastne Iniciative. Prebivalci so bili temno rdeče polti, srednje iny4llave postave in miroljubnega in vedrega značaja. Bavili ao pred vsem s poljedelstvom. Zgradili so številne občudovanja vredne, deloma še ohranjene vodovode in prekope. da so naigakali ob času suše polja. Gojili so krompir, koruto, uluko, oko, mako, kvinoo in druge koristne rastline. Najvažnejši domači živali sta bili ovca (vicuna) in — posebno v gorskih krajih — lama. Razvito je bilo tudi perutninaratvo. V številnih rudnikih so kopali