Poštnina plačana v gotovini. ŠTEV. 241. V LJUBLJANI, torek, dne 1,7. novembra 1925. Posamezna številka Din 1.— LETO II. MXM DNEVNIK Izhaja vsak dan opoldne, izvzemši nedelj in praznikov. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20-—, inozemstvo Din 30-—. L neodvisen političen lis UREDNIŠTVO IN UPRAVNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 13. TELEFON ŠTEV. 552. Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi po ta rit u. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. V mrtvilu. Kakor da ne bi naša dežela nikdar poznala vojne in imela od pamtiveka najbolj vzorno upravo, tako idilično mrtvilo vlada v našem javnem življenju. Nobena stvar se ne premakne naprej, nikjer ni videti iniciativnega dela, vse živi le od danes na jutri in »fortvurštleri-ja« je postala najvišji princip vladanja. Dežela omaguje od davčne preobremenitve, v Beogradu pa se sestavlja proračun, ki naj bo za štiri milijarde višji od lanskega. In to v letu, ko se je dinar dvignil in se na doseženi višini stabiliziral. Pa čeprav lete skoraj dnevno opomini v Beograd, čeprav vedno bolj pogoste brezuspešne rubežni jasno dokazujejo, da je dežela denarno izčrpana, se vendar ne zgodi ničesar in stranke »e vedno deklamirajo o načelih, v Beogradu pa delajo kombinacije o izpre-membaR V'vladi, da se bo stara »fort-vurštlerija« nadaljevala. Vojna je skoraj vse države zadela s stanovanjsko mizerijo. Od vseh držav pa je Jugoslavija menda edina država, ki ni za odpravo stanovanjske bede prav nič storila, če izvzamemo gradnje v Beogradu. Toda tudi tu priča nedovršena zgradba skupščine in ministrstev najjasnejše, kak zmisel so imele stranke za odpravo stanovanjske bede. Brez vsega se more reči, da je bilo vse delo strank za odpravo stanovanjske bede v tem, da so izdale stanovanjski zakon, ki je v najbolj ugodnem trenutku preprečil vsako gradbeno delavnost. Govorilo se je sicer že toliko o stanovanjski bedi, da je že vse otopelo za to stvar. In vendar mislimo, da je treba o tej stvari vedno znova in znova govoriti. Poglejte vendar v brloge, v katerih žive cele rodbine in vprašajte zdravnike in Pedagog^ kaj mora nastati iz otrok, ki žive v teh brlogih. Pa ne samo v mestih j1*1111 tako umira narod, v industrijskih 'rajih na deželi ni nič boljše. Samo poglejte, kako stanujejo trboveljski rudarji ht brez srca je vsakdo, ki ne sklene v švojem srcu, da bo delal za odpravo te vpijoče stanovanjske bede. In kamor pogledate, povsodi odprte rane, iz katerih krvavi naš narod in za katere se nihče ne meni. Najmanj pa tisti, ki je v to v prvi vrsti poklican. Bijejo se besedni boji, poziva se z deklamacijami o načelih, trpljenja ljudstva Pa nihče ne vidi. Zato je bilo mogoče, 4a je bil preslišati apel invalidov in vojnih sirot ravno tako, kakor se noče vi-Joeti obupne bede starovpokojencev. Za-vig^^knjej0 še danes zaman svojo pra-nmui w’.oSk°dovanci, kakor se ne po-P ^ tvica nepravično odpuščenim že-eznicarjem in drugim političnim preganjancem. Ne ene teh reči ne vidijo naše stranke, ker imajo zmisla le za razne kombinacije in pa za fabrikacijo volilnih nt>-liub. Ob volitvah pač govore na debelo 111 na široko, kaj da bodo vse storile, pa ,n®nda samo zato, da po volitvah tem si-Surneje pozabijo na svoje obljube. In ne smerno upati, da se bodo razmere skoraj izboljšale. Iz centrale izhaja mrtvilo in to mrtvilo osvaja province. Prav nikjer ne vidimo nobene akcije, ki bi skušala ubiti to mrtvilo in dvigniti na- ; rod iz naraščajoče apatije. Samo v akciji ! pa je rešitev. * Akcija da pokret za iniciativo, akcija j združuje ljudstvo v skupnem zmislu in »amo akcija premaga reakcijo, ki jo je Povsodi v izobilju. Naše stranke so pozabile, da je njih haloga voditi ljudstvo in ga učiti, kaj "lu je storiti. Naše stranke so zapadle ;t pati ji in zato je njih edino delo, da se ! Puste voditi od dogodkov. Toda politika Kriza rešena. RADIU PREVZAME ŠE TA TEDEN PROSVETNO MINISTRSTVO. Beograd, 17. novembra. Situacija, ki je nastala po ostavki prosvetnega ministrstva, še ni razčiščena. Vendar pa je političen razvoj krenil v tako smer, da smatrajo politični krogi vso stvar za rešeno. Kakor čujemo iz dobro informiranih krogov, je bil sinoči v Pašičevem kabinetu izde,lan ukaz, s katerim se sprejme ostavka prosvetnega ministra Vukičeviča. Z istim ukazom je začasno imenovan na njegovo mesto minister za vere g. Trifunovič. Krogi, ki so blizu Pašiča, mislijo, da ostane g. Miša Trifunovič na svojem novem mestu najdalje dva do tri dni. Toliko časa namreč, da se s St. Radičem doseže sporazum in da slednji vstopi v vlado kot prosvetni minister. V političnih krogih že več ne računajo s tem, da bi vstopil St. Radič v vlado kot minister socialne politike. Dejstvo je, da so radikali, g. Pašič in krona prevzeli naziranje, da vstopi St. Radič v vlado kot prosvetni minister. Za prihod St. Radiča v Beograd vlada veliko zanimanje. Po informacijah prispe šef HSS g. St. Radič najkasneje jutri zjutraj v Beograd. Takoj po njegovem pristanku bo pripravljen ukaz, in čez dva dni bo g. St. Radič že prisegel m sprejel svojo funkcijo. Tako bo spor poravnan in vlada se bo vrnila k normalnemu delu. Obenem pa bo zaključeno drugo razdobje sporazuma. Beograd, 17. novembra. Pašič je imel včeraj ob 5. uri popoldne daljšo konferenco z zunanjim ministrom Ninčičem o vseh vprašanjih, ki so v zvezi z ostavko Velje Vukičeviča. V radikalnih krogih se računa, da bi bilo mogoče vprašanje spremembe vlade odložiti še za nekaj dni. Ker pa so radikali mnenja, da g. Radič lahko izbere enega razpoložljivih resortov se pričakuje le še njegova odločitev, odnosno njegov prihod v Beograd. Ob tej priliki bodo rešena vsa sporna vprašanja. Ko je g. Pašič ob pol 7. uri odšel domov, se je vršila v zunanjem ministrstvu še nadalje konferenca i o vseh teh vprašanjih. Pri konferenci so bili gg. Ninčič, Miša Trifunovič in Krsta ; Miletič. VUKIČEVIČEVA DEMISIJA SPREJETA. Beograd, 17. novembra. Bivši prosvetni minister Vukičevic je bil včeraj ■ popoldne v dvoru in je obvestil kralja, j da je g. Pašič njegovo ostavko sprejel. ; Nato je odšel Vuldčevič v radikalni klub in dalj časa konferiral s poslanci. ST. RADIČ ODPOTOVAL V BEOGRAD. Zagreb, 17. novembra. Sinoči ob 21. j uri je z brzovlakom odpotoval v Beograd j J Stjepan Radič. V njegovem spremstvu j j so bili gg. Pavle Radič, Krnjevič, Per- 1 ; nar in Heinzel, ki bo interveniral pri ne-I kih ministrstvih radi mnogih nerešenih ! vprašanj, ki se tičejo mesta Zagreba. Čehoslovaške volitve. ZEMLJORADNIKI NAJMOČNEJŠA STRANKA. - SILNO SO NARASLI KLERIKALCI IN KOMUNISTI. - NAZADOVALI SOCIALNI DEMOKRATI IN NARODNI DEMOKRATI. — FORMALNA DEMISIJA VLADE. Praga, 17. novembra. Volitve so se vršile v redu. Udeležba volilcev je bila zelo dobra. Kljub porastu komunistov je izšla vladna koalicija zelo okrepljena iz boja, ker vstopijo v vlado tudi obrtniki. Petka je torej odigrala in na njeno mesto stopi šestka. Poleg komunistov so zelo napredovali klerikalci in stranka Hlinke, ki je skoraj podvojila število mandatov. Zelo so napredovali na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji zemljb-radniki, ki so danes najmočnejša češka stranka. Popoln neuspeh pa je dosegla na Češkem nova narodna stranka dela, ki s; ni priborila niti enega mandata. Prvi skrutinij bo šele danes v torek, definitivna razdelitev mandatov pa se izvrši šele 24. novembra. Zato niso rezultati, ki jih objavljamo, še definitivni. i KOLIKO SO DOBILE POSAMEZNE STRANKE GLASOV. Praga, 17. novembra. Po dosedaj ugotovljenih rezultatih so v glavnem stranke dobile sledeče število glasov: republikanska agrarn astranka 686.000, katoliška ljudska stranka 664.000, komunisti 657.000, češkoslovaški socialisti 555.000, češkoslovaški socialni demokrati 552.000, češkoslovaška obrtna stranka 275.000, nacionalni demokrati 236.200, nemška kmetska zveza 425.000, nemški socialni demokrati 410.000, nemški krščanski socialisti 313.000, nemška narodna stranka 237.000, nemška narodna socialna stranka 168.000 glasov. Te številke pa niso končne in bodo sigurno še popravljene. Praga, 17. novembra. Po ugotovljenih ni pasivnost, temveč aktivnost in čas je, da naše stranice to pričnejo umevati, ker drugače bodo propadle z našim gospodarstvom vred — v mrtvilu. volilnih rezultatih je število mandatov sledeče: agrarna stranka 42 (42), komunisti 42 (27), klerikalna stranka 30 (20), narodni socialisti 27 (27), češkoslovaška socialno demokraška stranka 30 (52), češki narodni demokrati 12 (22), češka obrtna stranka 12 (6), Hlinkova stranka 25 (11), nemška agrarna stranka 19 (13), nemški socialni demokrati 19 (30), nemški nacicnalci 10 (10), nemški krščanski socialisti 7 (5), razne ogrske stranke 10 (9). — Številke v oklepajih značijo prejšnje stanje. DEMISIJA VLADE. Praga, 17. novembra. Ministrski predsednik Švehla je podal demisijo vlade, ki pa je samo formalnega pomena. Smatra se, da bo predsednik Masa-ryk poveril sestavo vlade zopet Švehli in da vstopijo vse dosedanje vladne stranke v vlado. Edino število portfeljev, ki jih imajo posamezne stranke, bi se izpremenilo z ozirom na volilne rezultate. ZA POPLAVLJENCE. Beograd, 17. novembra. Narodni poslanec dr. Hohnjec je predložil zakonski načrt o pomoči poplavljencem. Zakonski načrt ima dva člena: Prvi člen zahteva, naj vlada nakaže kot nujno pomoč poplavljencem 2ij milijonov dinarjev. Po drugem členu na stopi zakon v veljavo, ko ga kralj podpiše. ZAGREBŠKA TOBAČNA TOVARNA USTAVI DELO. Zagreb, 17. novembra. Ker še ni dosežen sporazum med mestom Zagrebom in upravo monopola glede najemnine za zgradbo, v kateri je sedaj tovarna cigaret, obstoji nevarnost, da bo tovarna Vse vodne sile iialije prešle v ameriško last Rim, 17. novembra. Prvo navdušenje, ki je nastalo po vesteh o rešenju italijanskega vojnega dolga v Ameriki, se je poleglo. V javnost so namreč prodrle vesti o težkih pogojih, pod katerimi je Amerika zbrisala 80% italijanskega dolga. V tukajšnjih finančnih krogih se širijo vesti, da je ta uspeh dosežen tako, da je Italija prepustila Ameriki eksploatacijo vseh vodnih sil. Tako pride vsa italijanska industrija v odvisnost od ameriškega kapitala. BEOGRAD PROTI BALKANSKEMU PAKTU. Beograd, 17. novembra. V zadnjem času se širijo v zunanjem tisku, zlasti v angleškem, vesti o nekem balkanskem paktu, ki bi bil sličen locarnskemu sporazumu. Pakt naj bi osigural mir na Balkanu. Beograjski politični krogi so trdno prepričani, da so vse te vesti lansirali Grki, vendar pa se opaža v Beogradu znaten odpor proti paktu. Predvsem se povdarja, da nam ta pakt ni prav nič potreben in to radi tega, ker smo mi največja država na Balkanu in kot taki odločujemo o vojni in miru. Ze večkrat smo pokazali svojo miroljubnost v grški, bolgarski in albanski revoluciji. Naša vlada noče povzročiti vojne, ampak stremi za tem, da se mir na Balkanu čim bolj utrdi. Merodajni krogi 'smatrajo, da balkanski pakt sploh ni potreben. DIPLOMATI V ZUNANJEM MINISTRSTVU. Beograd, 17. novembra. Zunanjega ministra dr. Ninčiča so včeraj posetili ameriški, francoski, grški in nemški po-i slanik radi informacij o različnih stva-i reh. Pomočnika ministra Markoviča pa 1 sta posetila bolgarski in avstrijski po-; slanik. Bolgarski poslanik je zaprosil, naj bi šla vlada na roko nekaterim bol-: garskim rodbinam, ki bi se rade vrnile domov, pa ne morejo dobiti vizuma. — Avstrijski poslanik je zahteval, da se nekim tovarnam vagonov v Gradcu povrne dolg. Radi iste stvari je g. Hofinger posetil tudi g. Pašiča. DR. JANKOVIČ.SE VRNIL, j Beograd, 17. nov. Predsednik naše de-; legacije na interparlamentarni konfe-> renči v Washingtonu dr. Velizar Jan-j kovic je včeraj popoldne dospel v Beograd. Takoj po prihodu je posetil Pa-i šiča in dalj časa konferiral z njim. Danes bo najbrže dr. Jankovič dal izjave i novinarjem. ! TUDI RIMSKI SENAT BREZ HRBTENICE. | Rim, 17. novembra. Senat je včeraj zo-pet začel z delom. Mussolini je bil burno ! pozdravljen od fašistov. Imel je govor, ! v katerem je omenil tudi nameravani | atentat in izjavil, da vsled tega ugled | vlade ni utrpel nikalfb škode. KONFERENCE PAŠIČA. : Beograd, 17. novembra. Sinoči je po- i setil g. Pašiča minister za šume in rude | dr. Nikič in se z njim dalj časa razgo-j varjal. Nato je bil pri Pašiču minister I za vere Miša Trifunovič. ITALIJANSKI j London, 17. novembra. Listi poročajo, j da se bodo po zaključenju dogovorov med Italijo in Ameriko začela pogajanja glede odplačila vojnih dolgov med Anglijo in Italijo. Italija dolguje Angliji 533 milijonov funtov. Odgovor g. Fleretu." Ni mi za odgovor radi odgovora, l:er je to nehvaležno in brezkoristno opravilo, ampak imam pred očmi le našo zavoženo skupno stvar, ki ji je nujno potrebno, da se končno spravi v pravi tir, da se izkristalizira. K temu prepotrebnemu izkristaliziranju naj pripomore tudi ta polemika. Glede naslova članka »Po naši pokrajinski in glavni skupščini UJU« in očitka, da vlačim naše nečedno perilo na tuje vode, skušajte, g. Flere, opraviti z našim malo-dostopnim g. urednikom, če Vam bo to uspelo. Meni ni — in zato sem pri vsej tej stvari ravno narobe prizadet, kakor se mi očita. Kriterij našega urednika — to je poglavje zase in ne najmanjše v kaotičen m stanju naših zadev! Glede diferenc v nazorih pa je tudi nepotrebno, da bi se radi svojih opravičeval. Čigavi so pravi, to bodo pokazali uspehi, ki bodo izšli iz njih. Pa četudi bi teh uspehov ne bilo, bi imel vendarle pravico, da svoje iznesem. Isti. motiv, ki je rodil Vaše, g. Flere, je bil podlaga tudi mojim, da so si pa kljub temu med seboj tako nasprotni, so krivi le različni vidiki. Teh pa ne pribl ižajo niti povdarki o »moškosti in stvarnosti1, pa naj si bodo ti povdarki še tako krepki. Tudi meni je resnično žal, da nikakor ne moremo priti do res stvarnega in — če hočete — tudi moškega razpravljanja v tako važnih stvareh, kot so naše organizačne. In še manj do dela, ki bi takemu razpravljanju tudi res moralo slediti. (Ko se tako pravdamo radi forme, tona in dostojanstva, nam drugi prevzemajo delo, kakor se je to zgodilo s pevskim zborom!) Zakaj ni mojih res hudih očitkov, mojih res težkih obdolžitev dosedaj še nihče zavrnil; zakaj me še nihče ni pozval stvarno na odgovor? Zakaj je vsak pograbil le za formo? — Da zakrije bistvo. Da, prokleto zverižene morajo biti razmere v naši hiši, da si ne moreš priboriti dostopa vanjo niti »s smešenjem in žaljivkami-, kakor je blagovolil nazvati naš, v nekaterih ozirih tako tenkočutni urednik, mojo kri-tiko! Tisti članek sem napisal v zvezi z drugimi z namenom, da izzovem stvarno polemiko, v kateri naj bi se vse naše hudo zamotane in skeleče zadeve temeljito razčistile; razči-ščenju pa naj bi sledilo popravljanje oziroma novo vstvarjanje — delo. To je bilo bistvo mojih izvajanj, ali vsakdo je šel mimo njega; le ton... ton, ta je udaril na živce. Ne, kaj poveš, ampak kako; in za božjo voljo, nikar takih izrazov! Ne »trhel« — ampak ne vem kako, ne »živba — ampak, če že ni drugače, vsaj »mazilo«! — Tudi Vi, g. Flere, ne sprejemate pravega boja; premalo vitežka je bila moja rokavica... Padla je kritika in užaljeni se dvigajo drug za drugim; toda nihče ne vpraša, zakaj je ta kritika nastala, kje je našla toliko tečne hrane, da se je tako razšopirila, ampak — kakšna je njena obleka. Kakor da bi res mogla biti drugačna, kakor je! Naj je bila kakršnakoli, iz dosedanjega njenega uspeha sem prišel do 'prepričanja, da je bila še — premila. (Dosedanji nje uspeh je bil !e-ta. da je naš že večkrat imenovani g. urednik uvede! v slovensko žurnalistiko zvezdoslov-je!) Kritika se pač ravna po vzroku, ki jo je izzval. Mal greh — mal obračun; velik greh — tudi obračun je velik! Na nosorožca vendar ne pojdem s šivanko. Saj mu ne more do živega niti težko kopje, kakor vidimo. Pa tudi zoper dostojanstvo se nisem tako hudo pregrešil, kakor bi hotel kdo pribiti in mu drugi trdovratno pritrjujejo. In če bi tudi bila moja krivda v tem pogledu dokazana in nepobitna, bi imel vendarle lahko vest. Saj sem imel dovolj prilike, da sem se te slabosti navzel v — družini. Le poglejmo nekoliko delo našega vodstva v v sen njegovih panogah in ga postavimo v prešo dostojanstva! Koliko dostojanstva bomo z največjim naporom iztisnili iz njega! Vzemimo le njegovo zadržanje pri oddajanju mest ali pri brezkoristnih in poniževalnih intervencijah ali nastope pri rtekaterih društvenih zborovanjih. Je-li dalje dostojanstveno naše glasilo po svoji• vsebini, je-li naš veliki branik, kakor bi moralo biti? Veje-li duh dostojanstva v raznih glavnih odsekih, ki so se v vsem letu sestali le enkrat, da so se mogli brez posebnih muk konstituirati? Ali pa je morda dostojanstveno upravljanje tako- zvanih naših gospodarskih ustanov, ko vodi to upravljanje z vso naglico (ta vendar ni najmanj dostojanstvena!) v propast itd. Je-li i končno dostojanstven način kritike, ki se je i udomačil pri nas? Kritika zahrbtnega natol-; cevanja in blatenja, kritika širjenja tatar-; skih vesti, ld jih je vzduli poln od Sne&iika : do Lendave! Je-li vse naše nehanje količ- ; kaj dostojanstveno? Pokažite mi le troho ži- i ve sile in — umolknem! ! Seveda, ako postavimo pojm dostojanstva na glavo, potem sem na krivem potu in hudo potreben pouka o dostojanstvu. Tako pa bi bilo pravo dostojanstvo napram takemu dostojanstvu le — molčanje k grehu! --l Res je, g. Flere, da je Vaš članek razpravljal tudi o drugem in ne le o tistem toli spo- tikljivem dostojanstvu. Ampak v tem dostojanstvu sem videl in vidim še vedno rak-rano vse naše mizerije in glavno zapreko za nje uspešno zdravljenje. Opij in ne — zdravilo! Zadnja skupščina v Šoštanju, g. Flere, se je vršila v glavnem v duhu Vašega dostojanstva. Pa poglejmo uspehe te skupščine! Več jih je in vsi so res dostojanstveni! Učit. sa-moizobrazba, ta postulat naš, odkar obstoja i organizacija, je bil zopet pokopan za eno leto; tam pa, kjer se hoče kljub temu udejstvovati, mu mečejo ravno tako polena pod noge kakor doslej. A pevski zbor, porečete? Da, pevski zbor, ta je ustanovljen; ali ne-godnik je ušel iz neprijaznega gnezda, ki mu je bilo pretesno. Zadeva Učit. konvikta pa je šla tudi preko oficielnega vodstva in je postala naš bojni klic. A doživeli smo nazadnje še nečuveno pohujšanje (ki Vam je gotovo znano, g. Flere!), da se morajo obravnavati čisto organizačne zadeve pred sodiščem preko organizacije in zoper njo. Da morajo braniti naše stanovske koristi privatne ustanove in privatne osebe in da se morajo organiziranci k njim zatekati v sili in potrebi. Kakšno stališče pa sta zavzela k temu or-ganizačnemu škandalu naše vodstvo in naše glasilo? Stališče ptiča noja. Obadva dostojanstveno molčita ter se ne brigata zanj, kakor da bi se vršil kje na Kitajskem ali pa v Ognjeni zemlji... Pa saj so to stvari, ki so nam deveta briga, saj mi imamo, hvala Bogu, afero Srhell et Comp. in na tej podvrženi kosti glojemo z vsem dostojanstvom, v kolikor nam to dopuščajo naši skrhani zobje. — Vse to se je dogodilo izza zadnje skupščine; morda pa je temu le krivo moje nedostojanstvo, ki je hotelo tam debutirati... Mea culpa, mea culpa! Res, tudi druge stvari je vseboval Vaš članek, g. Flere; ali dovolite vprašanje: čemu pa niste o vsem tistem razpravljali na skupščini, ko ste vendar imeli dovolj prilike za druge mnogo manj vredne in manj aktualne stvari? Ne bi bilo treba tedaj, da govorite o njih pozneje' in ne bi se jim poznal videz rekriminacij. ki ga ne more zabrisati nobeno zanikanje. V Vaši repliki, g. Flere, mi očitate tudi demagoštvo. Tega sunka pa ne parirara. ker je le stvar okusa. Vam so demagoški moji nazori, meni pa ravno obratno. Radi iega pa se ne bova še prepirala! Tudi v socialnih nazorih sva si, g. Flere, diametralno nasprotna; že v Šoštanju se je to pokazalo. Na moje misli o duhovnem ustroju organizacije ste me blagovolili poučiti, da si Vi organizacije tako ne zamišljate. Niste pa povedali Vašega nazora. Tisto definicijo sem podal takrat, da na podlagi primerjave z našo organizacijo pokažem na hibe, ki so vendar notorične, a so nastale ravno ladi degeneracije v našem organizačnem ustroju. Tega dejstva ne odpravi niti Vaše prepričanje, da ne more biti niti enemu hoteče organiziranemu učitelju neznano razmerje med članstvom in vodstvom, izraženo y polemiki proti meni; kajti to prepričanje pobijate sami z Vašim prvim člankom, ki je bil, kakor i sami pravite, spisan le radi zdravja. Bole-! zen je pa tu ravno radi neobstojanja tega i razmerja. Sicer bi bil nonsens, .da upletamo sociološka razmotrivanja v naše zadeve, i En očitek pa moram, g. Flere, odločno zavrniti. Je zelo nejasen in zato dvoumen. ; Namreč Vaša odklonitev mojega načina j zdravljenja. Tisti recept sem podal v para-i boli, ki je lahko vsakemu razumljiva. Vi pa ga zavračate nekako z motivacijo, da ni vreden človeka s socialnim čutom. Ako je ta utemeljitev resno mišljena in ni le besedna igra, ki naj bi pravo misel le markirala, tedaj je skozinskoz kriva. Je naravnost negacija sleherne socialnosti. Zakaj težnja te -slednje v vsaki obliki, od najzmemejše do najeks-tremnejše, je vedno dosledno stremljenje po zboljšanju bolnih razmer. Kar pa doseže edinole z eliminiranjem slabega. Kdor tega ne priznava, ta noče zboljšanja, temu je tudi tuj vsak socialni čut! Videl sem v tisti zavrnitvi nelepo skrito ost, ker v pobijanju mojih nazorov vsi tako radi upotrebljajo sredstvo, ki nima niti sledu dostojanstva in medsebojnega spoštovanja. Posluževali so se tega načina že v Šoštanju in še prej, a poslužil se ga je tudi urednik Dimnik pri svojih zvezdoslovnih glosah k »možatemu in dostojanstvenemu« članku »Ne tako!« A je.prav tako! Vsa ta papirna gverilja, pa aaJ si bo še tako odiozna, je morala priti; .te priprava za ofenzivo, ki se je že začela m ki bo uspešna, ker je utemeljena. Za krepko organizacijo, za njen dvig in razmah so dopustna vsa uspešna sredstva. Posebno se, ce so odkrita. V borbi pa ni na mestu sentimentalnost, saj udarci režejo le v bolno 'neso. Bogumil Medvešček. * K polemiki v »Učit. tovarišu« od 5. nov. Čehoslovaški politični voditelji. DR. KRAMAR, vodja nacionalnih demokratov. DR. ENGLIŠ, disident nar. dem. in eden voditeljev nove narodne stranke dela. Politične vesti. zzDogovor za odplačilo italijanskih medvojnih dolgov Ameriki. Italija bi bila imela plačati Ameriki 1648 milijonov dolarjev glavnice in 500 milijonov obresti, skupaj io-rej 2 milijardi 148 milijonov. dolarjev. Po vesteh italijanskih listov so imela pogajanja v VVashingtonu sledeči uspeh: Črtanih ji je 80% njenega ameriškega dolga. Celokupna vsota, ki jo ima Italija plačati je določena na 435 milijonov dolarjev, plačilni rok pa na 62 let. Letni obroki znašajo prvih pet let samo po pet milijonov, s šestim letom se zvišujejo progresivno. Obresti se plačujejo šele pričenši s šestini letom. Začetna obrestna mera znaša %%, maksimalna v zadnjih sedmih letih 2%, tako da znaša srednja obrestna mera 0.42%. Italija ima pravico, da suspendira po lastnem prevdarku odplačila kapitala za dve leti ter jih razdeli na prihodnja. Vsled doseženega sporazuma glede plačila vojnega dolga je bila ukinjena prepoved podpisovanja italijanskih posojil. Kakor poroča »Washington Post«, pričakujejo ameriški bankirji, da bo podpisano za Italijo 50 do 100 milijonov dolarjev posojila. To posojilo bo uporabila Italija .za okrepitev svojega finančnega položaja v predvidevanju povratka k zlati valuti in revalutaciji lire. = Kriza socialne demokracije. Ne samo pri nas, temveč povsod po svetu se opaža kriza socialne demokracije. Celo v Nemški Avstriji, kjer je socialno-demokratična stranka sijajno organizirana in zlasti v komunalni politiki zelo uspešna. To se jasno vidi iz predgovora, ki ga je napisal Otto Bauer, znani voditelj avstrijskih socialnih demokratov, v reviji »Kampf« k v soboto otvorjenemu občnemu zboru avstrijske socialne demokracije. Med drugim pravi Otto Bauer: »Razočaranja vojne in revolucijske dobe so oslabila agitacijsko silo marksističnega socializma. Cela kopa novih spornih problemov navdaja široke sloje s skepso do starega marksističnega idejnega sveta. Te probleme na podlagi množice novih izkušenj čisto jasno pojasniti in tako premagati skepso do socialistič- nega idejnega sveta, to je naša duševna naloga, ki jo moramo premagati.« Po Ottu Bauerju pa je to dosegljivo le potom revizije programa. »Treba je pokazati množici pot do socializma konkretno, nazorno In razumljivo. Le tako je mogoče, da bomo premagali iz razočaranja porojeno nezaupanje in samo tako bodo dobile socialistične ideje staro privlačno silo.« — Klasičen marksizem je torej odrekel. Ne samo meščani, tudi delavci so izgubili vero v svoje ideje. Iz tega pa izhaja nevarnost, da se okrepijo skrajne stranke in da zmaga med meščanstvom fašizem, med delavstvom pa komunizem. Pri nas se to jasno vidi, samo da nočejo tega videti niti voditelji meščanskih strank in niti voditelji socialističnih. Ali bo Šel bbčni zbor avstnj-ske socialne demokracije v resnici neopaže-k no mimo njih? = Nova francoska stranka. Z glasovanjem z dne 3. novembra ima francoski parlament novo stranko. Osem poslancev opozicije je namreč tedaj glasovalo z vlado in njim se je pozneje pridružilo še šest poslancev iz skupine levih republikancev, katero vodi poslanec Maginot. Nova stranka, najmanjša stranka francoskega parlamenta, si je nadela ime. stranka neodvisne levice. Tvori nekak prehod med vladno stranko levih radikalov pod Lucher-jem in opozicionalno stranko levih republikancev Maginota. Čeprav pa je nova skupina maloštevilna, vendar ni brez vpliva. Njej pripadajo trije bivši ministri Poincarejeve vlade: Le Trocquer, Landry in Colrat. Poleg tega pa tvori nova stranka ravno jeziček na tehtnici, kadar se vzdrže socialisti glasovanja. Od 582 poslancev ima kartel levice, če ne glasujejo socialisti 224 glasov. Večina pa znaša v tem slučaju 239, ki jo vlada z novo stranko skoraj doseže (238) glasov. Ker je tudi med drugimi poslanci levih republikancev nagnjenje, da vstopijo v novi klub, bi bila tako Painleve-jevi vladi večina zasigurana, če bi se socialisti redno vzdržali glasovanja. Na to pa seveda ni računati in zato se more vzdržati kabinet Painlevčja le, Če pride do sporazuma s socialisti. (23) Inž. M. Klodič: Železniška zveza Slovenije s Sušakom. (Proge: Kočcvje-Stari trg-^ukovdol-(Vrbovsko)-Srpskc Moravice, Crnomelj-Viniea-Lukovdol m Sevnica-bt. Janž.) Ako se na privatni kapital ne roflektira, so letni obroki v prvih treh letih, ki jih ima državi izdat, za to gradbo okroglo 63,000.000 Din, v četrtem in petem letu 79,000.000 Din, ter v šestem in sedmem okroglo 77,MOdHIO Din. Najvišji teh obrokov iznašajo približno 6,j, stroškov za državne železnice, 1% izdatkov celokupnega budžeta ter 7% % prinosa Slovenije k državnemu budžetu. Neposredno bi se od 8 leta nitprej investirani kapital obrestoval z 3/o, neposredno in posredno skui»aj pa gotovo vec kakor s &,«. Sicer pa si moremo misliti slučaje, v katerih je gradba državne železnice nujno potrebna negledc na rentabiliteto, iz gospodarskih, narodnih, političnih in vojaških razlogov. In to je slučaj z železniško zvezo Slovenije z morjem. Na podlagi te razprave vporabljam priložnost in vpra- . lun • 1. Zakaj hvalijo pristaši Musilove proge kakovost tc-icna i.krog Brod na Kupi 111 Brod Moravic, ko imamo vendar izjave strokovnjakov v geologiji, v vzdrževanju obstoječe reške proge v tistem kraju in last non leust dr. Musila samega, da je tani teren slab in nevaren za gradbo m vzdrževanje železnice? 2. Zakaj naj je Musilova prega baje cenejša, kakor trasa mimo v rbovskega, ko ima vendar večjo ukupno dolžini- tunelov, nerazmerno več viaduktov, zidovja itd, ko je daljša in teče vendar v mnogo težjem terenu, kar vidi vsak lajik v naravi na prvi pogled? . 3. Zakaj naj odgovarja Musilova proga boljo inter- esom Slovenije kakor ona mimo Vrbovškega, ko dr. Musil sam izjavlja, da služi njegova trasa preko Broda na Kupi bolj interesom Broda na Kupi in okolice, nego velikemu prometu in tranzitu? 4. Zakaj naj je priključek nove proge na postaji Brod Moravice, ki leži v usponu 16“/oo, potoni dr. Musila pro-jekttranega kolobarenja okrog te postaje boljši, kakor enostavni priključek na vodoravni, veliki, vso potrebno za to že nudeči postaji Srpske Moravice? 5. Kako naj se rontira proga preko Broda na Kupi iz transporta lesa, ko ni dano železnici pravica, tudi izkoriščati tamošnje gozdove, ob katerih vodi proga v ostalem le" tik mimo. ne pa skozi nje? 6. lu ako se proga preko Broda na Kupi res lokalno l-entira, zakaj naj so interesi Broda na Kupi in .okolice važnejši od interesov cele Slovenije, ko ne gre vendar za interese posameznega kota Slovenije, ampak za »Zvezo Slovenijo z morjem«? 7. Ako se proga preko Broda na Kupi lokalno ren-tira in ako tudi daje dostop zapadnemu delu Slovenije na morje, s katero pravico sc odreka tak dostop vzhodnemu dflu Slovenije, ko gre vendar za zvezo cele Slovenije z morjem? 8. Ako se ta pravica vzhodnega dela Slovenije priznava. zakaj naj se izgradi v te svrhe 62 km železnice več z nadstreškom od 330 milijonov Din, kakor pri projektu mimo Vrbovškega, ko vendar _ ne gre za lokalne interese Bosiljevega. Starega Loga in Auerspergovih gozdov, anijNik cele Slovenije? . 9. Zakaj odgovarja baje pod 7. mišljeni jirojekt, ki podaljšuje zvezo nu morje v glavni gmeri in povečava višine, ki se jih ima premagati, bolje nego projekt mimo Vrbovškega? Zakaj naj je izdatek ogromno večjih stroškov za državo in Slovenijo koristnejši? 10. Kako se more prepričevalno utemeljiti, da bodei debili v razmeroma gosti slovenski železniški mreži v o gledneni času 149 km novih prog, ko se da ista svrha vendar bolje doseči z 87 km. v očigled činjcniei, da moram® glede na pojmlno pomanjkanje železnic v ogromno velikem delu države slovenske zahteve skrčiti na minimum. Še druga vprašanja bi se dalo staviti, toda ta so najvažnejša! Zagreb, v prvi polovici 1925. Še važnejše je, kako se gleda na položaj Sušaka * rom na njegovo obmejno lego. Tu so nekateri nl ,:rati. da ravno zaradi te lego ne smemo tam ničesar naS Tukaj naj se ozremo še na mogočnost vojne. AKO ^ zadene enkrat ta nesreča, nas bode to stalo milij jn. milijarde dinarjev, zaradi tega je jasno, da donos ( vesticija od kakih borih 66 milijonov Din v očigie , k i 111 izgubam ne igra nikake vloge več. . a „c bo pa menda vojno ne bode že jutri (upamo. predpo- nikoli!), ampak recimo, da nekaj zaradi ^ ki i® prestavim, šele v 15, ali 26 letih. Letno rontet na Roko in trpimo s tem. da gre v tej dobi luških delavcev, v Trst (prevoznina na železnici. *“,xe|0 nizko na 50 niili-luške pristojbine itd., itd) 750 milijonov dinarjev; jonev Din kar izda v *6- j izgubi naša investicijska proti tej ogromni r e e .hranjti, zopet izgine. Vidi se vsota, ki si jo hočemo^. glah posel! V političnem in na-’ torej, da je ne,nveg pomen Sušaka osvetili že v 1. P°' rodnem oziru p |(da)i M Reko, kjer je že itak vsega »' glavju. itn J mijjj0ne, čeravno so v obmejnem oziru v utom »oložaju kakor mi! Slednjič pa naj verjame kdor hoče da nam bodo Italijani napovedali vojno zaradi tega-ker hočemo biti na lastnih tleh svoji gospodarji in P® 'J pirati našo izvozno luko Sušak. Jaz no! Pogoditi se m raino tudi drugače. Sicer pa tudi ni rečeno, da bi investicijo na Sušaku v slučaju vojne bile res izgub j« — Kiilnska cona ho izpraznjena dne 1. decembra Veleposlaniška konferenca v Parizu se je takoj po prejemu odgovora nemške vlade sestaia na sejo in na njej je bilo sklenjeno, da se dovoli gotove olajšave v upravi zasedenega ozemlja. Ker se je dalje dognalo, da je razorožitveno vprašanje Nemčije v ugodnem stanju, je bilo sklenjeno, da se prične 1. decembra z evakuacijo Kolna. ^ _ Mussolini kompletno obolel na domišljavosti. Tako piše »Arbeiter Zeitung z ozirom na najnovejše zakonske načrte, ki jih je sklenil italijanski ministrski svei. Tako ne bo smela priti nobena stvar na dnevni red parlamenta, če ni bila odobrena od_ ministrskega predsednika. Ministri niso več odgovorni samo kralju, temveč tudi ministrskemu predsedniku. Atentati proti ministrskemu predsedniku bodo posebno strogo kaznovani. Razžalitev ministrskega predsednika se kaznuje z do 30 mesečnim zaporom, členjene so tudi čisto nove določbe glede državljanstva. Če se kak Italijan pregreši proti državi v tujini, potem se zapleni njegovo premoženje v Italiji, njega pa se črta iz liste italijanskih državljanov. — Zelo zanimive so tudi določbe novega delavskega zakona. Dovoljene so sicer vse delavske strokovne zveže, ki nimajo zvez s tujino — vse socialistične so torej prepovedane — toda v mezdnih sporih smejo zastopati delavstvo samo faši-siovske strokovne delavske organizacije. Prepovedan je vsak štrajk v državnih podjetjih in onih privatnih, ki služijo |avnosti. Ustanovi se posebno delavsko sodisče, ki razsoja v slučaju štrajkov. Sklepom tega sodišča se morajo pokoriti delodajalci, ko delojemalci. Despotizem Mussolinija se v resnici sijajno izpopolnuje. .. T7 ... — Ves svet proti Mussoliniju, voditelji angleške delavske stranke so sklenili, da bo-do^Mussolinija bojkotirali, če bi ta prišel v London k podpisu Locarnskega sporazuma. Zelo verjetno je, da se bodo tudi pristaši drugih strank pridružili bojkotu socialistov. Bivši prvi lord admiralitete Ammon je izjavil, da j© treba javno protestirati proti prihodu Mussolinija v London. = Iz krvave Bolgarske. V petek ob 8. zju traj je ubil na ulici predsednika sofijske občine Madžarova rezervni polkovnik Tomov '•n nato izvršil samomor. Oba sta bila takoj mrtva. Takoj po atentatu so bile blokirane ulIaa n~ — i_ i , , . *• _____ Dnevne vesti "“"i n, vsi časopisi pišejo ODSirno o uinoru. Značilno je, da večinoma bolj obžalujejo smrt morilca ko pa župana. Tomov je ubil župana, ker ga je ta odstavil kot upravnika mestnih kopališč. — Menija Karniciu, znana po svojem dunajskem atentatu je bila v Bolgariji sprejeta z velikimi Častmi in slovesnostmi. Brez tega je bila Bolgarska že dovolj znana kot zemlja atentatorjev. — Vpadi bolgarskih žet na rumunsko ozemlje so vedno bolj pogosti. Tako je v zadnjem času napadla 25 mož broječa komitska tolpa vas Aratmagijo in jo docela oplenila. ODGOVOR > POLITIKI« IN DRUGIM Glavni odbor Zveze slovenskih vojakov svetovne vojne se je bavil na svoji seji dne 12. t. m. z napadom na spomenike padlim našim vojakom, ki ga je priobčila ugledna beograjska »Politikas dne 4. t. m. Na ta ne-■osnovani napad odgovarjamo sledeče: Vsak narod sme svečano častiti svoje mrtve, ki spe v naši zemlji, Italijani prenašajo kosti svojih herojev, francoskim vojakom stavi-*”<> spomenike celo sami, ravnotako Slova-koni in Čehom bivših avstrijskih polkov, še °elo Nemci, ki so padli v naskoku na Beo-?rad, imajo tam primeren spomenik in nikomur ne pade v glavo, da bi se vanj spotaknil in Francija sama stavi na svojih tleh spomenike padlim nemškim vojakom. Slovenci naj pa molčimo in pljunemo na kosti svojih bratov in sinov. Naši ljudje so padli po ogromni večini na goriških in primorskih tleh, kjer so branili našo.zemljo, katere ne , »7r 'j,1.11168 svobodne niti pedi, ko bi po- • flrr°z tedanji slovenski in slovanski polki! Tem junakom je narod hvaležen, kakor tudi onim, ki so padli pri pobunah tedanjih slovenskih polkov (Judenburg in Co-droipo). — In tem našim mnogim, ki so do dna izpili kupo trpljenja, nameravamo postaviti spomenik v vsaki gorski vasi, pri čemer upamo, da nas niti z najmanjšo kretnjo ne bodo ovirali bratje Srbi, ki znajo ceniti svete kosti padlih borcev. Dalje smo prejeli te dni iz neke občine vabilo na ples, katerega dobiček naj bi bil odIo?n^n za sP°menik padlim vojakom. Naj-izsmblf1^ protestiramo proti takemu načinu dlih in'njn in oskrumbe spomina naših pa-ulocnt; !’oz,vamo bivše vojake, naj ne puste } . :! ? gobovih in kosteh naših padlih tovarišev. Ako kaka občina ne more postaviti spomenika na dostojen način, naj ga rajši sploh ne postavit Prosimo tudi srezke poglavarje ljubljanske in mariborske oblasti, , da preprečijo plese, ki bi bili določeni za ta namen. Glavni odbor Z S.. V. Prosveti. Za današnjo premijjero Golarjeve izvirne slovensko drame »Zapeljivka« vlada obče zanimanje. Avtor sam se je kar srečno vpeljal v našo dramsko literaturo z njegovim lanskim prvencem »Vdova Rošlinka«. Letos •ii sledi »Zapeljivka*, koje dejanje se vrši na naših tleh in med našim narodom. Ta v: čer pa zaslužj vso pažnjo našega občinstva tudi v tem 'oziru, ker se s to premijero proslavi 25-letnica umetniškega delovanja gospe Polonce Juvanove. Gospa Polonca Juvanova je odlična članica našega dramskega ansambla, ki je izšla iz ljubljanske šole^ ter stoji danes v prvih vrstah celotnega našega ansambla. Z lepo umetniško individualnostjo in veliko igralsko rutino kreirala je veliko število prviii dramskih vlog in to dosledno 2 jako lepimi uspehi. Jubilantki, odlični domačinki iskreno čestitamo pri tem njenem jubileju z željo, da tudi v bodoče z isto vnemo deluje v prospeh naše Talije, kakor je delovala doslej I LJUBEZEN DO PRIMORCEV - V PRAKSI. Kadar nam časopisi sporoče kako novo barbarstvo, ki so ga morali pretrpeti naši 1 rimorci, ker so zvesti nam, tedaj smo silno ogorčeni. In zmanjka nam naravnost besedi,* da izrazimo svojo ljubezen do njih. Na papirju. V praksi pa je stvar druga. Če zboli pri. morski dijak, ki študira v Ljubljani in če ga pošlje zdravnik v bolnico, tedaj se ga ne sprejme — ker ni naš državljan. Ne pade krivda na upravo bolnice, ki je \ ezana na predpise. Kriv je duh, ki vlada v vsem našem javnem življenju, da je namreč naša ljubezen do Primorcev velika samo — na papirju. In samo zato so mogoče take določbe, da vprašamo primorskega študenta najprej, če je italijanski državljan in da mu je zato bolnica zaprta. Malo socialen je naš nacionalizem in v tem je njegova usodna hiba! Zikov kvartet v Ljubljani. V ponedeljek, dne 23. t. m. prirede Zikovci svoj komorni koncert v Ljubljani in sicer v Unionski dvorani. Na sporedu imajo 3 godalne kvartete, ki se prvikrat izvajajo na koncertu v Ljubljani. Podrobnosti sporeda priobčimo, vstopnice pa so v predprodaji v Matični knjigami na Kongresnem trgu. — Ločitev zakona odvisna od konfesije? Zelo sporno in komplicirano vprašanje, ki je urejeno v raznih delih države različno! Današnje nesrečne gospodarske in socialne razmere pa so krive, da se zanima za to vprašanje vedno več ljudi — previdnejši •relo, predno skočijo v zakonski jarem. — nato utegne vzbujati sodba, ki je biia iz- rečena nedavno v Zagrebu, splošno zanimanje. Dva katoliška zakonca sta se hotela raz-družiti, zato sta prestopila v protestantev-:;ko vero, nakar sta vložila tožbo na razdružitev zakona radi medsebojne nepremagljive antipatije. Prvoinstančno sodišče je zahtevi ugodilo, drugo pa je sodbo anuliralo, sklicuje se na § 111. o. d. z., po katerem je zakon dveh oseb, od katerih je pripadala ob času poroke ena ali druga, ali pa obe, katoliški cerkvi, nerazdružljiv. To statuira citirani paragraf res. Kljub temu pa je izzvala drugoinstančna sodba v juridičnih krogih precej pozornosti in živahnih kontroverz. Velik del juristov namreč trdi, da nasprotuje ta sodba ustavi, ki določa, da je izvrševanje političnih in državljanskih pravic od konfesije neodvisno. Sklenitev in razdružitev zakona pa subsumirajo ti juristi med državljanske pravice ter pravijo, da bi bilo 'želeti, da bi se držala sodišča določb ustave ter postopala bolj liberalno. — Vsem vojnim oškodovancem - prežali om! Odbor za vojno odškodnino v Mariboru naznanja in poziva vse vojne oškodo-vancev da se zanesljivo udeležijo važnega sestanka, kateri »e vrši nepreklicno, na dan državnega praznika dne 1. decembra točno ob 9. uri predpoldan v restavracijskih prostorih »Narodnega doma« v Mariboru. Udeležba je za vsakega vojnega oškodovanca zelo važna, ter zato prisotnost neobhodno potrebna. — Prometno ministrstvo izda za prihodnje leto za svoje uslužbence nove legitimacije. Poverjeni uradi so že dobili poziv, da vpoš-ljejp svojim direkcijam spiske svojih uslužbencev in njih upravičenih rodbinskih članov. — V trgovinskem ministrstvu je vzpostavljena komisija za strokovne izpite uradnikov tega ministrstva. — Otvoritev nove bolnice v Trbovljah. Dne 22. t. m. se otvori v Trbovljah nova bolnica, ki bo ena od najmodernejših v državi. — Pobijanje stavbene krize v Sarajevu. V" sarajevski javnosti se vodi že dalje časa kampanja za to, da bi podvzela občina knke korake za pobijanje stavbene krize. Ker občina ne razpolaga z zadostnim kapitalom, da bi pričela graditi stanovanjske hise, je bila vnešena v budget za prihodnje leto svota 50.000 dinarjev, ki naj se razdeli v obliki brezobrestnih posojil siromašnim hišnim posestnikom, — v prvi vrsti takim, ki stanujejo v lastnih enodružinskih hišicah — da popravijo svoje hiše. Ko je prišla vest o humanitarni akciji v javnost, so jeli bombardirati mestno občino s prošnjami za P°s.°~ jila iz te postavke najraznovrstnejši ljudje, ki so hoteli izkoristiti akcijo v špekulativne namene, dasi je 50.000 dinarjev, določenih v navedeno svrho, že itak kapljica v morje. — Regulacija Drave. V kratkem se prične bagerovanje in regulacija reke Drave od Osijeka do Aljanaša. — Materialna in gmotna pomoč invalidom. Ministrstvo socialne politike je razdelilo med invalide te dni zopet 378 plugov in 207 komadov raznega drugega poljedelskega orodja. Poleg tega je dovolilo ministrstvo invalidom 8 posojil po 2000 Din in 13 večjih posojil za pričetek poljedelskega, oziroma obrtnega obratovanja. Celokupna vrednost teh materialnih in denarnih podpor znaša 850.000 Din. — Preprečena protifašistovska demonstracija v No-vem Sadu. Ob priliki obletnice ra-pallske pogodbe je hotela sklicati novosad- ska vOrjuna shod. Policija ga je , prepovedala. Orjunaši so se kljub temu zbrali ter hoteli manifestirati. Da bi odvrnil pozornost policije, je vrgel eden od njih na trgu pred katoliško cerkvijo bombo, ki je eksplodirala ■/. močno detonacijo, ne da bi bila povzročila kako škodo. Dasi je nastala med pasanti panika ter je prihitela policija na lice mesta, so bile demonstracije vendarle preprečene. — Vodstvo po razstavi. V sredo t. j. 18. nov. ob 3. pop. priredi Društvo ljubiteljev poljskega naroda vodstvo po razstavi moderne poljske grafike v Jakopičevem paviljonu. Vodil bo g- dr. Stele. K nenavadno poučni prireditvi vabi prijatelje lepe umetnosti, zlasti pa umetnosti velikega poljskega naroda, odbor. — Živinski sejmi. Županstvo v št. Rupertu pri Mokronogu razglaša, da vpelje in oživi živinske sejme za govedo in prašiče. Prvi tak sejem se vrši v ponedeljek 23. lega meseca t. j. teden pred sv. Andrejem. — Direkten braovlak Sušak—Bratislava via Budimpešta se uvede, kakor poročajo s Sušaka, s 1. decembrom. Vozni red še ni določen. — Omiljenjc protislovenske politike nij Koroškem. V koroškem deželnem zboru je bil v soboto soglasno sprejet predlog socialno demokratskega deželnega poslanca Zei-nitzerja, da se vzpostavita za proučitev pritožb slovenskega prebivalstva Koroške o pravnih in šolskih razmerah v jezikovno mešanih krajih dve komisiji iz deželnih poslancev, ki predložita te pritožbe po proučitvi deželnemu zboru ter stavita predloge za odpravo nedostatkov. V obeh komisijah, ki sta enakopravni z deželnim odborom, sta zastopana oba slovenska poslanca. Komisiji glede šolstva predseduje deželni glavar Šumi. — I* konzularne službe. Avstrijski konzul v /Ljubljani Heribert Troll-Obergfell zapusti meseca decembra svoje dosedanje službeno mesto ter nastopi službo v zunanjem ministrstvu na Dunaju. — Letalska nesreča. V Alpah, na poti iz Curiha v Italijo, sta ponesrečili dve letali, ki sta se vračali s poleta preko severne Evrope do Leningrada. Od 7 v letalih se nahajajočih oseb sta bili samo 2 lahko ranjeni, ostalih pet je nadaljevalo potovanje peš. — Palača španskega direktorija v plamenih. Kakor poročajo iz Londona, je^izbrahnil v palači španskega direktorija požar, ki je uničil vso drugo etažo, kjer se je nahajal operacijski oddelek za maroško vojno. Požar je bil najbrže podtaknjen. — Proces zoper banatsko otrovalko. V Vel. Bečkereku se je pričel te dni proces zoper Julko Relič, ki je obdolžena, kakor znano, da je zastrupila 1. 1915 svojo hčerko, 1. 1922 svojega moža, 1. 1923 pa svoja dva pastorka. Obtoženka je vitka1, črnolasa, črnooka, čedna in simpatična prikazen. Stara je 42 let. Pri obravnavi nastopa popolnoma mirno. Seveda taji. Trupla njenih žrtev so ekshumirali ter poslali drob v kemični zavod v Beograd, ki je našel v vseh slučajih sledove arsenika, in sicer od pol mg do 12 in pol mg kvantitete. Izvedenci so izjavili z ozirom na deloma po tako dolgem času ugotovljene kvantitete, da bi bil zadostoval arsenilc, s katerim so bile zastrupljene žrtve Reličeve, za umor prebivalcev cele ulice. Vse zaslišane priče so izpovedale za I lteličevo zelo obremenilno. Na zagovornikov predlog je bila končno obravnava preložena ■ v svrho zaslišanja deželnega sanitetnega i sveta, koliko arzenika vsebuje zemlja in voda v Vel. Bečkereku. Za obravnavo vlada \ elikansko zanimanje. — Ubit odmetnik. V noči od 11. na 12. je naletela žandarmerijska patrulja v cetinjski oblasti na kačake Milana- in Andrijo Pejo-viča ter Djordja Draškovifia. Prišlo je do spopada, v katerem je bil Milan Pejovič težko ranjen in vjet, komandant patrulje pa lahko ranjen. Pejovič je kmalu nato umrl. Na njegovo glavo je bila razpisana nagrada 3">.000 Din. Njegova dva tovariša sta pobegnila. Nedavno je pričakala in oropala ta razbojniška tolpa več potnikov na cesti Nikšič —Podgorica. '“. Morilec dveh žensk prijet. V Bariju v • taliji je bil tedni aretiran Črnogorec Jusuf Omerčevič, ki je bil zasledovan s tiralico radi umora dveh žensk v Podgorici. Omerče. vič je bil zaljubljen v neko deklico, ki pa mu ni vračala ljubezni. Nedavno je prišel k njej v hišo. Ker je dobil zopet negativen odgovor, je pograbil nož ter zaklal deklico iii njeno mater, ki ji je priskočila na pomoč, nakar je pobegnil v Italijo. Včeraj je bil na Keki izročen našim oblastim. — Uboj radi volov. Angjelko Cvetkovič, kmet iz sarajevske okolice, je živel v hudem sovraštvu s svojimi sosedi, s katerimi je izzival neprestano prepire. Nedavno je opazil vola soseda Milota Knježeviča na svojem prostoru. Planil je nanj kot besen ris ter ga začel na vse kriplje pretepavati. Ko je sosed to opazil, je prihitel na lice mesta. Razvil se je med njima prepir, ki je končal s tem, da je ubil Cvetkovič Kneževiča z revolver-skim strelom. Te dni se je zagovarjal pred sarajevskim sodnim dvorom. Izgovarjal se je, da je ravnal v silobranu, ter se je bal za svojo lastno glavo. Sodišče ga je obsodilo popolnoma novo * PrvJ v Jugoslavlltl Seniacljonalno 1 V iMmVU CARA ' Šest dejanj Iz ruskega dvom. _ Povpst treh častnikov, ki so znali čuvati svojo čast, a niso znali <"-ir ali časti neke devojke; v glavni vlogi dražestna T DE PUTTJ V vlogi ruskega cnrn Erich Kmsi’r-T Iz, poročnika Borisa Hans A. Schleltov. V ostalih loqt> amo i> vovrs nl klnnigralci, nepozabni Hatjen iz Nibdungov. — Hubezen kot rešileliica Wi Ih /anM laiev. — Kra-na vsebina. — Kolosnlna reiiia. — Izvrstna Igra. Predstave kakor' običajno ob: 4., pol |t., pol 8. is 9. Izven oro irama \ HovetM francoski „Palhe Journal". K’ o MATICA. Vodilni Hm * Ljubljani fTpl. 124). radi prekoračenja silobrana na 4 leta težke ječe. — Razburljiv boj z roparjem. Te dni se je' odigral v enem najelegantnejših dunajskih hotelov dogodek, kakršnega tamkajšnja policijska kronika ne pomni. Ob 11. zvečer sta prišla ravnatelj Hollinger iz Curiha in njegova soproga v sobo v prvem nadstropju hotela »Kaiserhok, kjer sta ložirala. Ker je bilo v sobi prevroče,' sta odprla okno, nakar se je podal ravnatelj v kopalno sobo, dočim je zlagala njegova soprega prtljago iz kov-čekov. Nenadoma je začul ravnatelj iz sobe presunljiv krik. Hitel je gledat, kakršen je bil, kaj da se je pripetilo. Na svojo grozo je zagledal, da je stal pred njegovo soprogo mož s črno krinko na obrazu in samokresom v roki. Brez pomisleka se je zakadil v njega in pričela se je ljuta borba. Ravnatelju, staremu telovadcu, se je posrečilo, da je potisnil — kljub temu, da je dobil dva močna udarca z ročajem samokresa po glavi razbojnika k oknu. Tam ga je pograbil za noge in vrgel na trotoar, kjer je obležal ropar s polomljenimi udi. Na svoje veliko presenečenje je ugotovila policija, da ji je padel po naključju v pest dolgoiskani prvi in najnevarnejši berlinski fasadni plezalec Willy Kassner, ki je pobegnil iz kaznilnice Lukau, kamor so ga spravili 1. 1920 potem, ko so ga aretirali po težkem boju, v katerem je bilo obstreljenih več policistov. — 77-leten starec, ki mu ugajajo mlade deklice. V Nišu so zaprli 77-letnega Joco Rankoviča, ki je nadlegoval med vožnjo iz Beograda neke šolske ■ učenke z nemoralnimi ponudbami. — Samomor slovenskega podnarednika. Predvčerajšnjim so našli v nekem tunelu beograjskega predmestja Gornji grad truplo podnarednika Josipa Štaleharja, rodom Slovenca, ki se je ustrelil s službenim samokresom. Zapustil je pismo, iz katerega izhaja, da je izvršil samomor iz nesrečne ljubezni. Zdravniki so izjavili, da je morilo truplo ležati v tunelu že dva do tri dni. — Nenavaden vzrok samomora. Te dni se je zastrupila na Dunaju s plinom 131etna šolska učenka Anastazija Herfort. Deklica je bila dalje časa na Holandskem pri svojih sorodnikih. Odkar se je vrnila v krog svojcev, ki so živeli v prekernih razmerah, je postajala vedno bolj otožna. Svojim prijateljicam je zaupala pred samomorom, da gre v smTt iz domotožja po svoji drugi srečnejši domovini. — Izgon pisatelja iz Beograda. Te dni je bil izgnan iz Beograda v svojo domovinsko občino bohem Tin. Ujevič, ker je ekscedi-ral pijan na ulici. Bohem je povzročal beograjski policiji vedno mnogo dela; sedaj je bilo naposled njene potrpežljivosti konec. — Tutankhamenovo krsto so te dni odpr- li. Zdravniki so ugotovili, da je bil Tutan-khamen star okrog 50 let, ko je umrl. Na nogah je imel z zlatom okrašene sandale, podobne onim, ki jih nosijo dandanes Beduini. Tudi drugi deli telesa so bili pokriti /. zlatom, posebno kolena. Roke je imel prekrižane na prsih, kjer je imel dve zlati plošči s krasnimi slikami. Ob njegovi strani sta ležala dva zlata meča in dve zlati bodali, nad glavo pa krasna zlata krona. Gre najbrže za dvojno krono severne in južne dežele. V tem slučaju bi bila najdena krona nekdanje egiptovske monarhije. To krono so poznali egiptologi doslej samo iz egiptovskih skrip-tur. Ljubljana. Pevski zbor Glasbene Matice v Ljubljani. la teden skupne vaje za ženski zbor v torek in četrtek, za moški zbor v sredo in petek, vedno ob četrt na sedem. Vsi in točno. — Odbor. 1— Abstinenti! Na torek, dne 17. nov. 1925 ob pol '20. uri sklicuje pripravljalni odbor društva »Treznosti« v Ljubljani važen sestanek dosedaj prijavljenih članov v higienski točilnici na velesejmu. Dnevni red: 1. Poročilo o stanju ustanovitve društva, 2. Razgovor o mladinski organizaciji društva. Ob tej priliki vabim na sestanek tudi ostale poklicne vzgojitelje-abstinente, ki bi želeli postati člani društva. Isto velja akademikom-abstinentoni. — Dr. Mikič. , I— Državna borza dela v Ljubljani. V času od 1. do 7. novembra 1925 je bilo v Državni borzi dela razpisanih 43 službenih mesi. 123 oseb je iskalo dela, v 30 slučajih je borza posredovala z uspehom in 25 oseb je odpotovalo. Od 1. januarja do 7. novembra 1925 je bilo skupaj razpisanih 5066 prostih mest, 7118 oseb je iskalo dela, v 8012 slučajih je borza dela posredovala z uspehom in 1955 oseb je odpotovalo. 1— Lastno mater pretepel ter smrtnone-varno poškodoval. V ljubljansko drž. bolnico je bila prepeljana s težkimi zunanjimi in notranjimi poškodbami posestnica Doroteja Kralj iz Črnomlja. Baje jo je pretepel njen sin, ki je bil aretiran. POPLAVE. Dočim v Sloveniji vode stalno padajo, je v noči od sobote na nedeljo Sava pri Du-gem selu zopet nekoliko narastla ter dosegla okrog 6. ure zvečer maksimum 9.30 m nad norinalom. Pri tem je prišlo do strahovite katastrofe. Voda je porušila nasip pri Rugovici in vdrla v vas. Silni valovi so odnesli dve hiši. Ena od njih je popolnoma izginila, drugo so odnesli valovi 400 m da-' leč. 4 kmetje in veliko število živine je utonilo. Še hujše je bilo v selu Bukovje. Tudi tam je podrla voda nasip ter udrla v vas. Ljudje so bežali deloma na strehe, deloma na drevesa. Voda je odnesla 7 hiš. Pri tem je utonila vsa rodbina Tomek, obstoječa iz. 5 oseb. V bližini Jasenovca je popolnoma uničena vas Gradina. Ustica in Mlaka sta pod vodo. Vodomer kaže 8.30 nad normalom. Tako visoke vode ni bilo v teh krajih že nad 100 let. Iz Siska je bil poslan ponesrečencem na pomoč oddelek pijonirjev z večjim številom velikih pontonov. Iz Mostara poročajo, da je podobna Neretva pri Gabeli velikemu jezeru. Vsa setev je uničena. Več oseb je utonilo. 'tudi iz Bosanskega Novega poročajo o katastrofah in poplavi. Tudi tam je porušila voda v noči od sobote na nedeljo nasipe ter poplavila vso okolico. Vodomer je kazal 6 metrov nad normalom. Ob 12. uri ponoči je bil ves Bos. Novi pod vodo. Voda je stala na ulicah mestoma po 2 m visoko. Človeških žrtev ni bilo, pač pa je materialna škoda velikanska. Ves promet je ustavljen. Gospodarstvo. LJUBLJANSKA BORZA, dne 16. novembra 1925. Vrednote. Invest. pos. iz 1. 1921, bi. 76; T.oter. drž. renta za vojno škodo, bi. 310; Zast. listi Kr. dež. banke, den. 20. bi. 22; Kbm. zadolžn. Kr. dež. banke, den. 20, bi. 22; Celjska posojiln., den. 200, bi. 202, zaklj. 202; Ljublj. kred. banka, den 210; Merk. banka, Kočevje, den 100, bi. 104; Prva hrv. šted., Zagreb, bi. 955; Kerd. zavod za trg. in ind., Ljubljana, den. 175, bi. 185; Str. tov. in liv., Ljubljana, den. 120; Združ. papirnice Vevče, Goričane in Medvode, Lj., den. 120, bi. 126; »Stavbna družba«, den. ICO, bi. 110; »šešir«, Škofja Loka, den. 1$5, bi. 148. Blago. Les: Bukove late, 32/27 mm, 3 m, 3.20, 3.30 paral, obrobij, z živim robom, brez grč, fco vag. nakl. post., 3 vag., den. 700, bi. 700, zaklj. 700; remeljni 70/70, 80/80, monte, 4 m, fco vag. meja, bi. 570; jelove deske, 30 mm, III., 4 m, od 16 cm napr., fco vag. n. post. den. 400. Žito in polj. pridelki: pšenica bačka, gar. 77 težka, fco nakl. post., 2 vag., den. 240, bi. 240, zaklj. 240; pšenica bačka, gar. 78 težka, fco nakl. post., 2 vag., den. 245, bi. 245, zaklj. 245; pšenica 76/77, fco nakl. post., 1 vag., den. 242, bi. 242, zaklj. 242; koruza stara, suha, par. Novi Sad, 1 vag., den. 145, bi. 145, zaklj. 145; koruza stara, par. Ljubljana, 1 vag., den. 195, bi. 195, zaklj. 195; koruza, um. suš., par. Ljubljana, bi. 144; koruza, um. suš., par. slav. post., 1 vag., den. 145, bi. 145, zaklj. 145; koruza, um. suš., par. slov. post., 2 vag., den. 175, bi. 175, zaklj. 175; koruza nova, kval. gar., par. Novi Sad, 1 vag., den. 110, bi. 110, zaklj. 110; koruza, um. suš., fco nakl. post. Topole, kval. gar., bi. 142.50; otrobi, deb., pšen., par. Novi Sad (nove juta vreče), bi. 145; oves bački, fco nakl. post.,1 vag., den. 170, bi. 170, zaklj. 170; oves sremski, fco nakl. post., bi. 170; oves bosanski, fco Postojna tranz., 3 vag., den. 215, bi. 215, zaklj. 215; ajda dom., par. Ljubljana, bi. 280; proso dom., fco nakl. post., bi. 115. — Stročnice in semena: Fižol beli, ban., eg. vr., b/n, par. Postojna, bi. 275; fižol rjavi, ban., v eg. vr., b/n, par. Postojna, bi. 260. BORZE. — Zagreb, 16. novembra. Newyork 56.1450 do 56.7450, London 272.97—274.97, Pariz 226 do 230, Praga 166.57—168.57, Milan 226.33 do 228.73, Curih 1081—1093, Bruselj 257 do 260, Dunaj 7.9125—8.0125, Berlin 13.3860 do 13.4860. — Curih, 16. novembra. Beograd 9.20, Newyork 518.75, London 25.14, Pariz 20.80, Praga 15.3750, Varšava 81, Bukarešta 2.40, Dunaj 73.67, Berlin 123.50, Budimpešia 72.70, Milan 20.85. X Izšel je novemberski zvezek gospodarske revije »Bankarstvo«, ki ima sledečo vsebino: Ljubomir St. Kosier: Kriza našega zadružništva; dr. Emil Petrovič-Pecija: Kriza našega gospodarstva; dr. Franjo Pavlič: Mednarodna hranilna knjižica; M. O. Jankovič: Dva konkurza provincialnih bank; ing. Konstantin Čutukovič: Zlata bilanca; Mirko Al. Gavrilovič: Nekaj o zavarovanju; dr. Ra-divoj Walter: Prisilna poravnava izven konkurza de lege lata in de lege ferenda; dr. Marko Rašica: Nemško bankarstvo; Milan Krešic: 75 letnica institucije trgovinskih zbornic; prof. Stevo Ostermann: Naš promet in Jadranski problem; K.: Vlada T. Markovič; K.: Kamenarovid redivivus; dr. Mirko Kus-Nikolajev: Teorija in načela socializacije; D. M. Jankovič: Niški gospodarski krogi o davku. X Oskrba Slovenije s soljo. Oblastni in- špektorat monopolne uprave v Zagrebu je bil pred tednom dni disponiral iz ljubljanskega skladišča soli nad dve tretjine zalog v Zagreb, tako, da bi bila zaloga, ki bi ostala v skladišču na razpolago za oskrbo Slovenije, padla na necelih 30 vagonov. Ker je v jesenski dobi poraba sol: za konzerviranje poljskih pridelkov in mesa mnogo večja kot v ostalih mesecih, je zbornica za trgovino, obrt in industrijo intervenirala pri Oblastnem monopolskem inšpektoratu v Zagrebu, da se obustavi odjemanje soli in nakaže ljubljanskemu skladišču zadostne množine soli, da bo redna in trajna oskrba v jesenski in zimski dobi osigurana. Na to intervencijo je inšpektorat obustavil svoje dispozicije in zbornico obvestil, da ni nikalce bojazni, da bi nastalo pomanjkanje soli, ker prispe te dni na Sušak večja množina morske soli, od kateer bo dotirano tudi ljubljansko skladišče za oskrbo Slovenije. X Opozorilo za pridobninske komisije v piiredbenem okraju Ljubljana - mesto! Priobčena kandidatna lista se izpremeni v toliko, da se kandidaturi gg. Dachsa in Ložarja zamenjata in postavi g. Dachs za kandidata v IV. in g. Ložar pa za kandidata v III. pridobninskem razredu. To In ono. KAPITOLINSKA AMACONKA. Kdor je obiskal kapitolinske muzeje, je videl ranjeno amaconko, ki kaže z bolestnim obrazom rano od sulice nad srcem ... So moderne amaconke, ki jim ni dosti drugače pri srcu kot onim lahko opravljenim damam antike. Na istem Kapitolu, na katerem trpi omenjena krasotica, je rimski poročni urad in zgodba, nova amaconska vojna, o kateri hočemo govoriti, se je odigrala na zgodovinskih tleh. 80 parov bi bilo imeli biti poročenih v enem dnevu. Okrog desetih se je pripeljalo par voz pred municipio, iz katerih je izstopil poleg drugih praznično oblečenih in okin-čanih oseb mlad parček". Ko pa se bliža dvojica in njeno spremstvo ominozni dvorani, planeta na nič hudega sluteči parček dve mladi ženski, pretepeta ženina ter strgata nevesti pajčolan in obleko s telesa. Ena od besnečih žensk ima pri sebi malo dete, ki ga potisne, da se lažje bori, v roke karabinjerju, ki je prihitel na bojišče. Karabinjer otroka vendar ne sme pustiti pasti in tako je prisiljen ostati mirna priča boja. Slednjič pridejo drugi čuvarji reda, ki ločijo sovražne vojske ter jih ženejo na bližnjo policijsko stražnico, kjer se izkaže sledeče: Amaconka z detetom je prejšnja ljubica ženina, spremljevalka je njena sestra. Vzrok napada je bilo maščevanje za nezvestobo zapeljivca ... Ker se ženin prostovoljno zaveže, da bo plačeval alimente (ki jih italijanski zakon ne pozna, kajti kot v Franciji je v Italiji zasledovanje očetovstva prepovedano), izjavi amaconka končno, da je zadovoljna ter odide, nakar se vrši slednjič poroka tepenega parčka. S potolčenim cilindrom in raztrganim pajčolanom jo odkurita novoporočenca čini najhitrejše jo moreta, da se odtegneta režeči se množici in se odpeljeta na ženitovanjsko potovanje ... Laž ima kratke noge. Šepasti Janez ima na vesti vlom na Gosposvetski cesti. Taji. Zanika vsako vprašanje, še predno je izgovorjeno.'Sodnik: »Stari ste 26 let«. — Obtoženec: »Ne, 27 jih bom. — Janez ni bil še nikdar na Gosposvetski cesti. Niti ne ve, kje je.« Priča Tone ga agnoscira z vso gotovostjo kot moža, ki je prišel pred vlomom dvakrat v njegovo stanovanje, pod pretvezo, da kupuje star papir. — Sodnik: »Koliko je bil vreden kožuh?« — Priča: »1200 Din . — Obtoženec: »Ni res. Dobil sem zani samo 100 Din«. (Veselost.) — Obtoženec Janez Kovač se obsodi radi hudodelstva tatvine na 8 mesecev ječe. »Ne sprejmem. — Prosim, da se sodba radi nepristra-nosti razveljavi«:, se odreže Janez ter odšepa v spremstvu justičnega paznika v zapor. ZA KRATEK ČAS. Ona (ozlovoljena): »Po treh mesecih prvi poljub!« ... . , . On: »Tu imaš še enega za prihodnje tri mesece!« (134) V oklopnjakii okoli sveta. Spisal Kohort Kraft. BS. Alternativa. Ob štirih popoldne se zopet prikaže iz mesta postava, gre preko, polja, potem pa preko prerije proti iivtomobilu, ki vozi počasi seinintja. Leonor glasne; krikne. Bil je to vzklik, ki ga je zadrževala že pet ur v prsih. Strašne so ji bile te ure! Preden pa obrne avtomobil proti možu, pogleda skozi daljnogled in ... ne spozna Georga. Vseeno pa ji dobro de, da prihaja iz mesta človek, čigar cilj je avtomobil. Pelje mu nekoliko naproti. Starejši mož je, oblečen kot navaden meščan, zelo bled je in suh, videti je bolehen, vedno pokašljuje, ko pride bliže, drži roko pred usta, in ta roka je že sama kost in koža. »Ali mi prinašate poročilo o Georgu Hartungu?< mu zakliče Leonor. »Madam — o o o madam, jaz imam jetiko...« »Ali so našli Georga Hartunga?« »Madan?, opozarjam vas, da sem jetičen, in sicer nimam le hitre sušice, temveč — o o o.« »Kaj pa pravzaprav hočete?!« »Da, imamo ga!« pljuvam »Georga Hartunga?!« »Da, imamo ga — o o o o o.« »Kje je?« »V našem jetništvu.« »Kaj mi ga še nočejo izročiti?« »Stavimo gotove pogoje — o o o o o včasih že kri.« »Pridite not!« »Madam, opozarjam vas, zdi se mi, da sem že povedal, da imam sušico, in sicer ne le hitre, temveč — o o o o.« Leonor stopi z voza in sklene roke. »Gospod, lepo vas prosim — kaj je z Georgom Hartungom?« »Takoj povem. Toda prosim, ne stopite preblizu, jetičen sem in nočem, da bi bolezen kdo nalezel od • mene, imeti hočem čisto vest, in jetika je res zelo nalezljiva, zlasti, če so, kakor pri meni desna pljuča popolnoma, leva pa napol — o o o.« »Gospod...!« prosi Leonor iznova, ko se oni cd-kašlja. »Da, da, povem kratko. Moji dnevi so tako šteti. Vsako uro lahko umrem. Da vsako minulo, vsako sekundo, če se mi vlije kri, je konec, mnogokrat že pljuvam kri — o o o o — poglejte, že zopet. Po poklicu sem kemik in sicer akademično na-cbražen; najprej sem hodil v osnovno šolo, potem pa v gimnazijo...« »Slišite, dragi moj,« se vmeša Adam, »verujem v ponovno življenje, pa nam poveste tedaj svoj življenjepis, ki ste ga prebili tokrat na zemlji, ko se srečamo v prihodnjem življenju, če ga do tedaj še ne boste pozabili. Izvolite tobaka?« Res, njuhati pa ume ta jetični kandidat smrti — in glej, tobak mora imeti res čudežno moč, mož govori nenadoma vse drugače. Jaz sem član one stranke, ki je vašega spremljevalca prijela in potem zopet odvedla iz sodnije.« »Aah!« >Pa nikar mi česa ne napravite — meni ne more nihče ničesar storiti, z nobenim mučenjem ne izvabite kaj iz mene, jaz bom tako kmalu umrl, vsak trenutek se mi lahko vlije kri.« Torej zato se tako baha s svojo jetiko! Kar tako di vedno opozarjal na svojo bolezen. Kot posredovalca so poslali smrtnega kandidata. Staviti hočete pogoje?« »Da. Gre za skrivnost morrisita...« »Dobili jo boste, dobili jo boste, le vrnite mi Gecrga!« A ne morda le recept sestave.« Ne?! Kaj pa drugega?« To ni tako enostavno, madam. Ali je res, da čo t-nov preišče kemik, jo zna takoj sestavljati, celo vsak otrok?« Da.* ■Potem tudi recept nima nobene veljave. Vsakdo je v, stanu . • ■< Starejši gospod s 100.000 dinarji, pozneje tudi več, bi vstopil kot družabnik v dobro idočo industrijo. Prednost imajo samostojne gospe Naslov v upravi lista. vscj.c3.m$e novosli v klobučevlnastih (filcastih) irt najmodernejših Iclobuklli MALI OGLASI <3 nHUMsanm1 »»bhe mirmtamamBmBiamamKsmKiim; 'juSeoie "i.. CM8 oglasom do 20 besed Din S'—, vsaka nadaljna beseda 50 par. KOKS - - ČEBIN U/olfova ulica 1/11. - Telefon 56. Zdravo čebulo naapoSilja od 100 kg naprej po 160 dinarjev, pri pol ali vagonskem naročilu ceneje. Josip Lah, Moškanjci. Mlad gospod veselega značaja se želi seznaniti * istotako gospodično. Ponudbe na upravo lista pod: »Vesel'. Dve mladenki želita v svrho duševnega razvedrila živahne korespondence z dvema inteligentnima gospodoma. — Dopise na upravo lista pod »Črnolaska in Brunetka«. Mladenič litini hlobulci le pri tvrdki iijubljam« V modnem salonu IV5. S§X2S>EJ»STR*dA.£$ LJIISLJARJA, PreSernova ulica št. 3 so Vesten«. 81.IZU PREŠERNOVEGA SPOMENIKA OB VODI najboljši Šivalni stroj za rodbinsko »II obrtne raco. svetovno znanih znamk mGRITZ ER" - „A0LER“ - „PH8hIX“ iste tam posamezne dele za stroje In ko es&, Ifile, olje. jermena, pneumatlk«. Pouk o veie* niu na stroj brezplačen! Večletna paranrija! veihp i Ne malo I Absoiventinja trjovike k>l© teli vitopiti kot prak-Ukantinja h kakemu vežjemu ljubljanskemu podjetju. Ponudbe prosi I ta upravo lista pod: »Marljiva«. &okp proti jamstvu dobite pri tvrdki M. Trebar, Ljubljana, Sv. Petra cesta 6. MAKULATUB«1 papir kg a Din 5— Prodaia uPrava mNARODNBG\ dnevnika Iidajatelj Ja odgovorni urednik ŽELEZNIKAR ALEKSANDER. — 7.n tiikamo »Merkur« v Ljubljani Andrej Seter.