Leto LXV1
Naročnina mesečno 25 Din, za inozein-■tTo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za inozemstvo 120 Din
PoStnfna plačana v gofovlnl
V Ljubljani, v Gorele, dne 10. mala 1938
Stev: 106» Cena 1.53 Dir
Uredništvo je ▼ Kopitarjevi uL 6/111
Preobrat na Kitajskem
Medtem ko kaže, da se zahod po tolikih pretresljajih zadnjih let počasi pomirja, so se stvari na vzhodu nepričakovano zasukale. Nenapovedana vojna med japonskim cesarstvom in kitajsko republiko, v kateri so Japonci v teku desetih mesecev zavzeli severno Kitajsko, glavno trgovsko središče šanghaj in prestolnico Nankinga, se zdaj čedalje bol j zavlačuje v nedogled, ker se je kitajska armada dobro oborožila ter tudi moralno okrepila, tako da sc Japonci zdaj že več ko en mesec dni z največjim naporom svojih dobro organiziranih sil zaman trudijo, da bi zlomili njen odpor in prekoračili reko Jangcekjang, ki jim šele odpre pot v osrednjo Kitajsko. Ta obrat vojne sreče pa bi mogel postati za Japonsko usoden, ker ima močne nasprotnike, ki komaj čakajo prilike, da ji skočijo v hrbet in je nc oropajo samo sadov njenega sedanjega pohoda na Kitajsko, ampak tudi onih osvojitev, ki so se leta 1932 končale z ustanovitvijo velike mandžurske kolonije. Nepričakovana sprememba na kitajskem bojišču je za Japonsko tem bolj fatalna, ker se je Anglija vsaj začasno pomirila z japonskimi nameni na kitajski celini in sklenila z njo dogovor zaradi šaughajskih carin.
Kitajska se ima za svoje uspehe v zadnjih mesecih brez dvoma zahvaliti vojnemu materialu, ki ga v velikih množinah dobiva tako iz eovjetske Rusije skozi Mongolijo kakor iz Anglije in Francije pa tudi iz Amerike po morski in kopni poti iz Kantona. Zlasti dragocena so ji letala in piloti, ki jih pošilja vrhovno poveljstvo rdeče armade, zaradi česar je Jajionska v Moskvi že ponovno protestirala. Ker pa nobena armada kljub najvišji tehnični potenci ne premore ničesar, če ni vsak mož prešinjen s trdno voljo, da zmaga, je organizacija kitajske armade, ki šteje na jangeekjangski fronti baje 800.000 mož, torej znatno več, nego znaša japonska ekspedicijska armada, pač v glavnem delo in zasluga Čankajšega, ki je znal vliti svojemu miroljubnemu narodu bojnega duha, ki je potreben, da se učinkovito ubrani takega nevarnega nasprotnika, kakor je japonski sosed. Če bi se posrečilo genialnemu vodji kitajskega naroda, da to delo dovrši z obnovo vsega kitajskega življenja, ki jo je že pred dvanajstimi leti začel s svojim pokretom »novega življenja« in ki predstavlja, če se bo njegovemu avtorju posrečilo zgraditi v to svrho potreben osebni aparat, sijajno orodje za socialni in politični preporod Kitajske na duhovni in moralni podlagi — potem bi se morala vsa prizadevanja zemlje lačne Japonske za osvojitev mongolskega in obmorskega Kitaja nujno končati s popolnim polomom.
Japonska je začela pohod na kitajsko zemljo z moralno opravičbo, da komunistična propaganda ne ogroža samo Kitajske, ampak tudi japonsko in vso Azijo sploh, njona vojna eks-pedicija pa naj bi imela samo ta namen, da Kitajsko iztrga komunizmu in ga pripravi do političnega in gospodarskega sodelovanja /. Japonsko, zaradi česar se ji zdi primerno, da na Kitajskem ustanavlja pokrajinske. Japonski prijazne »avtonomne vlade«, ki naj omogočijo kitajsko - japonsko alianco z namenom, da se Azija ne osvobodi samo komunizma, ampak vsakega tujega vpliva sploh. Res je, da ruski sovjeti že od leta 1917 sistematično delajo na boljševizaciji Kitajske in da je njihova propaganda brez dvoma še danes upoštevanja vreden faktor, ki bi mogel, ako bi Kitajska ne imela takega dalekovidnega, pogumnega pa tudi previdnega vodje, kakor ga v resnici ima, v sedanjem momentu, ko je Kitajska tako zelo odvisna od moralne in tehnične pomoči Moskve, postati še bolj aktualen problem. Toda tako zanesljivi in resni možje, kakor so katoliški škofje kitajskega rodu, ki se zadnje čase z avtoritativno močjo oglašajo v svetovni javnosti, da branijo svojo domovino, silijo vsakogar, da svoje mnen je o tem vprašanju revidira. Zakaj, kdo naj bolj pozna dejansko stanje kitajskega naroda in države, ako ne požrtvovalni katoliški škofje kitajskega naroda samega, ki se za njegov telesni in dušni blagor toliko žrtvujejo? Posluša j mo, kaj pravi msgr. Ju Ping, apostolski vikar jn škof v Nankingu.
Pred dvanajstimi leti, kakor piše ta cerkveni dostojanstvenik, je bil na Kitajskem komunizem hudo nevaren, ker je nastopil s socialnimi in kulturnimi gesli, ki so za nepoučeni in tisočletja zanemarjeni kitajski narod bila takrat ja-privlačna. Toda 1. 1927 se je kitajska narodna 6tranka (kuo min tang) začela odločno upirati invaziji boljševizma. Čankajšek je začel vojaški pohod proti kitajskim komunističnim armadam in samozvancem, ki so jih bili organizirali v hribovitem, skoraj nedostopnem kotn ob rusko-mongolsko-kitajski meji politični agenti ruskih sovjetov in častniki rdeče armade. Ta vojna je trajala celih osem let in ni prenehala niti v letih 1931 in 1932, ko je Japonska odtrgala od Kitajske Mandžurijo čankajšek je v letu 1934 očistil tako srednjo kakor južno Kitajsko vseli boljševiških band in vpliva, za kar je žrtvoval 50.000 mož. Komunistična sovjetska vlada je izginila, večji del rdeče armade pa je prestopil v nacionalno armado in prosvetno ter izobraževalno delo narodne vlade je začelo izkore-ninjevati komunistično miselnost samo. Sicer so še tako zvani intelektualoi, ki se držijo Marxa. so pa že v veliki manjšini in se morajo umikati novemu kitajskemu nacionalizmu, ki dela na pravični socialni reformi ogromne republike. Čeprav sovjetska Rusija podpira zdaj čankaj-Čckovo vlado, velja on sam slej ko prej pri
Bojišča Daljnega Vzhoda so spet oživela
Kitajci so prešli v ofenzivo
Obsedno stanje nad Pekingom ukinjeno
Šanghaj, 9. maja. TG. Reuterjev urad poroča, da so kitajske čete prešle v ofenzivo na železniški črti Peiping—Hankau — Po poročilih kitajskega generalnega štaba so kitajske čete napredovale v globini 50 km ter ogroža jo sedaj obe krili japon-ske armade.
'Je
London, 9. maja. TG. »Daily Express«. ki je običajno pravilno poučen o j>oložaju na kitajskih bojiščih, poroča, da so bili Japonci v bitki v južnem Šantungu na vsej črti vrženi nazaj in da so se umaknili za celih 40 km. Samo kakšnih 1000 oboroženih Japoncev se še vedno drži v mestu Juančans», toda vojska 10.000 kitajskih rednih in nerednih vojakov je to mesto že obkolila in ni nobenega upanja več, da bi se Japonci mogli rešiti, še manj seveda, da bi mogli mesto obdržati. Vrhovno poveljstvo v Juančangu je po radiu sporočilo japonskemu vrhovnemu poveljstvu, naj hitro pošlje vojaško pomoč, ker se posadka ne bo mogla več dolgo držati. Posanka Juančang prosi predvsem za letalsko pomoč. Japonsko vrhovno poveljstvo je takoj odposlalo nekaj bombnikov, ki so bombardirali okoliška mesta, med njimi Sučav, ter povzročili Imelo gmotno škodo, a tudi mnogo človeških žrtev. V dveh malih mestih znaša število mrtvih 450.
Iz Peipinga poročajo, da so poročila, da bi bilo mesto od treh stranih obkoljeno od nerednih in rednih kitajskih vojakov in da pričakujejo vsak hip predajo mesta v roke Kitajcem, pretirana. Danes je bilo obsedno stanje nad Peipingom celo ukinjeno, kar dokazuje, da je mesto popolnoma izven nevarnosti, da bi ga zasedli Kitajci. Res pa je, cla neprestano vozijo skozi Peiping močne kolone oborožene japonske vojske, ki gre na bojišče v južnem Šantungu, kjer se pripravlja odločilna bitka.
Nevvvork, 9. maja. AA. Havae: Po poročilih agencije Domej iz Šarighaja je danes ob 12, kakor vse kaže, več japonskih oddelkov prekoračilo reko Hnajem med Nankingom iu Sučevom, da zavzamejo sovražne postojanke na severnih bregovih obeli pritokov te reke. Japonsko topništvo bombardira Hopej 167 km severno od Nankinga. japonske kolone pa nadaljujejo prodiranje proti Sučevu s severne strani. To prodiranje napreduje med hudimi boji.
Šanghaj, 9. maia. b. Vojni dopisnik INS poroča, da je japonski vrhovni poveljnik general Hata v dolini reke Jangce prešel s svojimi četami po daljšem odmoru v ponovno ofenzivo proti Sučau vzdolž železniške proge Lunghaj. Japonske čete
Sporazum med Nemčijo in Italijo
Pariš, 9. maja. TG. Pariški »Temps« objavlja o političnih razgovorih med Hitlerjem in Musso-linijem sledeče zanimive vesti:
»Zadnji razgovori med Hitlerjem in Mussolini jem so se, kakor se zdi, tikali vprašanja, kako določiti in razmejiti gospodarska in politična območja Nemčije in Italije v srednji Evropi. Veliko presenečenje je zbudil članek, ki je izšel v »Giornale d'Italia«, ki je poluradno glasilo Musso-linija in ki ga je podpisal Virginio Gayda. Presenečenje je baje bilo precejšnje v krogih nemškega odposlanstva v Rimu. Kajti v tem članku je Virginio Gayda z vednostjo in odobritvijo italijanskega zunanjega ministrstva natančno označil italijanske interese v Podonavju ter izrazil prepričanje, da jih bo berlin-Kim spoštovala. Obveščene italijanske osebnosti izjavljajo v zvezi 6 tem člankom, da je nemško odposlanstvo prišlo v Rini na obisk i listo svojih zahtev v žepu. Nemško odposlanstvo je prineslo s seboj neke vrste »načrt o italijausko-nemškem sodelovanju v podonavski Evropi«, načrt, ki da je vsebinsko precej podoben načrtu nemško-italijanske-ga sodelovanja za izkoriščanje narodnih bogastev v Abesiniji. V Rimu je bilo med italijanskimi in nemškimi zastopniki več posvetovanj. Do popolnega sporazuma niso prišli, pač pa so določili le glavne črte sporazuma in bo odvisno od duha prijateljstva med obema državama, ali bo ta načrt rodil stvarne in otipljive uspehe.
Rimski dopisnik »Tempsa« pravi, da mora povedati nekaj podrobnosti o doseženem sporazumu. V svojem dopisu piše, da sta se obe državi obvezali, da druga drugi jamčita v južuovzhodni
po poročilih francoskega lisla
Evropi posebna gospodarska področja, kjer sc bo smela ena ali druga svobodno razprostirati, no da bi zadela na konkurenco druge. Tako naj bi
V
>f v
O' .
i r
v <0-i
y, 'f ' «... . ■ * . 4 '	! i. Obe državi
■da sta se tudi medseDojno obvezali, da drnga drugi ne bosta delali konkurence pri nabiranju surovin v	,k
Pariški »Temps« pristavlja, da te vesli niso bile uradno potrjene, toda več ko verjetno je, da v resnici predstavljajo neke vrste širokopotezen »gospodarski sporazum«, ki naj bi zaključil politične razgovore v Rimu, v kolikor se tičejo podonavskega" >	področja. Kaj večjega, obsežnejšega in bolj določenega ni bilo sklenjeno.
»Temps« poroča tudi iz Rima, da je Hitler kot vladar Nemčije povabil italijansko vladarsko dvojico, naj obišče Nemčijo. Italijanski vladar da je odgovoril pritrdilno in da ie sedaj govorijo o tem, da bo kralj Emanuel obiskal Nemčijo v teku prihodnjega leta. Uradna obvestila pa o tem potovanju molčijo.
Angleško mnenje o razgovorih v Rima
Pariz, 9. maja. TG. Angleški listi se po pisanju »Tempsa« vsi ujemajo v tem, da sta se Hitler in Mussolini ob priliki zadnjega sestanka med 4 očmi zedinila glede sledečih treh točk:
1. Vojaška zveza med Italijo in Nemčijo ni
Posredovanje velesil v Pragi
Praga, 9. maja. AA. ČTK: češkoslovaški tisk zelo obširno piše o koraku angleškega in francoskega poslanika. Listi soglasno poudarjajo, da sta obiska bila prijateljska in da si je OSR tudi postavila meje, do katerih more iti v svojem popuščanju. Praški listi pišejo med drugim, da češkoslovaško javno mnenje te prijateljske nasvete sprejema z razumevanjem in popolnoma hladnokrvno, ker u videva, da so tako po obliki kakor tudi po vsebini polni takta in prijateljstva in ker se tudi skladajo z nameni češkoslovaške vlade.
»Narodni listi« pišejo, da se bo ČSR do zadnjega diha borila za svojo neodvisnost, vendar pa pri tem nc misli nikogar na svoji zemlji raz-naroditi.
»Venkov« piše, da angleški in francoski korak nista vmešavanje v češkoslovaško notranjo politiko, ker sta Francija in Anglija nasvotovali vso v okviru saintgennainskc mirovne pogodbe.
tretji internacionali kot eden njenih najhujših sovražnikov. Kitajsko ljudstvo obstoja iz malih kmetskih posestnikov, čijih miselnost je popolno nasprotje marksizma. Kitajski narod se slej ko prej trdno drži svoje moralne tradicije kot podlage vsemu narodnemu bitju. Globoko priznava avtoriteto ter mu je otroška pioteta najvišja čednost. Tudi je skromen, ljubi'nadvse mir in je vdan pridnemu delu in socialnemu redu, ki sloni na spoštovanju osebnega človeškega dostojanstva v smislu zadružne vzajemnosti in zasebnega gospodarstva v teh mejah, ki popolnoma odgovarja krščanskemu pojmovanju Komunistična propaganda pa je v svoji skrujnosti in po reakciji, katero je v kitajskem narodu povzročila, sama sebi zaprla vrata v srce kitajskega ljudstva.
Kar se tiče Japonsko — nadaljnje msgr. Ju Ping — ve kitajski narod dobro, da mu služi komunizem samo za dobrodošel povod, da opraviči namene svojega imperializma, Kitajec: pa je v teku zadnjih dvanajst let postal previden
»Lidove novini« pišejo, da jc dolžnost Češkoslovaške, da čimprej sprejme statut o narodnih manjšinah, toda tudi češkoslovaška dobra volja no more iti izven meja, ki si jih je postavila ČSR z načelom: Mi nismo nevarni za mir! List opozarja tudi na dolžnost, da naj vlada zatre lažnive vesti o postopanju s sudetskimj Nemci. Računati mora tudi s tem, da je neodvisnost države nedotakljiva.
»Pravo Lidu« piše, da mora ČSR rešiti manj-šinsko vprašanje popolnoma častno.
London, 9. maja. b. »Dailv Telegraph« poroča iz Berlina cla je sobotna demaiša angleške vlade bila samo formalnega značaja in zaradi odsotnosti Hitlerja in Ribbentropa ni mogla imeti nobenega odločilnega rezultata. Angleški politični krogi označujejo ta korak za prijateljski.
in mu zato pomoč sovjetske Rusije v sedanjem trenutku, ko gre za biti in ne biti domovine, nikakor ne more postati nevarna, ker se ne bo dal odvrniti od moralnih načel, ki slonijo na njegovi nacionalni tradiciji, ki njegovo dušo pod sedanjim režimom bolj in bolj oblikuje. Svoja izvajanja končuje tiankinški škof z besedami: »Kitajska ima v sedanji vsiljeni vojni moralno premoč. Napad na njegovo eksistenco jo je okrepil. Kitajci umirajo za svetost mednarodne pravice, za duha in moralni zakon, ki jemoč nejši od gole sile, in za to, da more v miru živeti dalje in se razvijati v polno narodno in moralno enoto.«
Ekspanzivni nagoni Japonske so. kakor vidimo, postavljeni pred zelo težko nalogo in najbrž se bo kmalu videlo, ali bo japonska vlada in vojaški krogi, ki jo vodijo in usmerjajo, kos ciljem, ki so si jih postavili in ki jih je tem težje doseči, ker imajo proti sebi poleg Kitajske vse sile, ki co interesirane na obeh obalah Tihega oceana.
so prodrle v prvem naskoku 30 km daleč v severni smeri, čeprav so se Kitajci povsod močno upirali.
Na drugi strani pa Kitajci j>oročajo, da so na fronti v južnem Šantungu pri Sučau med Tajer-čvangom in Tajerčvanom obkolili 5000 mož močno japonsko armado, ki bržkone ne bo našla izhoda in ji grozi popolno uničenje.
Izjava japonskega
zunaniega ministra
Tokio. 9. maja. A A. DNB: Japonski zunanji minister Hirota je danes popoldne po šestih mesecih sprejel predstavnike tujega časopisja. V izjavi, ki jo je podal, je označil stališče japonske vlade do Francije, Anglije in Rusije, nakar je ponovil eno svojih prejšnjih izjav o stališču japonske vlade do Kitajske. Hirota je poudaril, da bo japonska vojska tudi v bodoče nadaljevala z vojaškimi operacijami na Kitajskem in da se vlada ne bo pogajala s Čangkajškom. Glede zdravic, ki sta jih pred kratkim izmenjala v Rimu Hitler in Mussolini, je japonski zunanji minister Hirota dejal, da te zdravice odkrito in jasno označujejo politično smer osi Rim—Berlin ter da je japonska vlada nenavadno zadovoljna, da se je italijansko nemško prijateljstvo še bolj okrepilo.
sklenjena in tudi sodelovanje generalnih štabov med Nemčijo in Italijo ni bilo v podrobnostih določeno.
2.	Mussolini sc v načelu ni zoperstavil Hitlerjevim nazorom o Češkoslovaški ter je Hitlerju morda celo obljubil, da bo glede češkoslovaškega vprašanja ohranil dobrohotno zadržanje v prilog Nemčije, pod pogojem, da Nemčija Italiji no bo delala nobene konkurence na Balkanu.
3.	Mussolini je Hitlerju izrazil, da navzlic globokemu prijateljstvu, ki jo veže na Nemčijo, Italija nc bo ničesar ukrenila, kar Iti moglo motiti njeno prijateljstvo do Anglije. Iz tega se da sklepati, da se bo Italija kvečjemu zadržala popolnoma nevtralno, v primeru, če bi se Anglija izpostavila za obrambo Češkoslovaške, a v nobenem primeru ne bi pndvzcla ničesar, kar bi moglo Anglijo žaliti.
Tudi londonske »Times« poročajo iz verodostojnega vira. da sporazum, ki je bil sklonjen med Hitlerjem in Mussolinijeni. v nobenem pogledu ne škoduje italijansko-aiigleškeinu prijateljstvu. Nadalje sta Italija in Nemčija prišli do zaključka, da se nobena izmed njiju nc more v naprej obvezati, da bo v vsakem primeru takoj prišla na pomoč s svojo oboroženo silo, ee bi ena ali druga izmed njiju bila zapletena v vojno.
Nemiri v bivši nemški koloniiji v Afriki
Pariz, 9 maja. b. Kontinentalna izdaja »Dai-ly Maila« poroča iz južne Afrike, da jc v nekaterih delih Tanganike, v bivši nemški vzhodni Afriki, prišlo do resnih nemirov,
Belgijski frank se bo prilagodil francoskemu
Pariz, 9. maja. b. Ves včerajšnji dan so bila pogajanja med francoskim in belgijskim zun. ministrom zaradi devalvacije franc. franka. Pričakujejo, da bo tekom današnjega dno tudi Belgija devalvirala svoj frank, da svoje finance prilagodi francoski valuti,
Estonija ima novo vlado
Talin, 9. maja. AA. (Havas.) Nova estonska vlada je tako sestavljena: predsednik vlade Padu, zunanji minister Seltcri notranji minister Vermasa, pravosodni minister Asor, poljedelski ministeT Scp, vojni minister general Lil, prosvetni minister polkovnik Jakson, gospodarski minister Tupits, prometni minister Viitak, socialni minister Kask.
Francozi in Angleši resno mislijo na zvezno cesfo pod morjem
Pariz, 9. maja. c. Vsi francoski listi sedaj zelo obširno pišejo, da se bo začel graditi podmorski predor pod Rokavskim prelivom med Anglijo in Francijo. Posebno mod francoskimi tehničnimi krogi je zavladalo veliko veselje za ta dela. Poudarjajo tudi, da sla oba generalna štaba zahtevala, naj se predor pod prelivom čimprej zgradi.
Iz Španije
Burgos, 9. maja. AA. (Reuter) Po uradni izjavi, ki naj bo odgovor na ženevske glasove in na pobudo španske republikanske vlade za sklenitev premirja, je brezpogojna predaja edini način, ki bi general Franco pristal nanj za likvidacijo španske državljanske vojne.
Salamanca, '). maja. A A. Havas: V odseku Morele je bil odbit sovražni napad. Huda bitka se je razvila severno od Portele Sestrelili smo eno sovražno letalo
Dunajska vremenska napoved: Manj oblačno in topleje.
Zagrebška vremenska napoved; Prevladovalo bo jasno vreme.
Zemunska vremenska napoved: Prevladovalo bo jasno v vsej kraljevini. Nekoliko oblačnosti v žaliudliiii krajin, kjer utegne pfiti tudi do neviht. Podnevi precej toplo, ponoči pa hladno.
Hitler je odpotoval v Florenco
Rim, 9 maja. AA. (DNB.) Vodja rajha in državni kancler Hitler se je danes ob 9.33 odpeljal s posebnim vlakom v Florenco. Italijanski kralj in cesar je spremil svojega gosta do železniške postaje. Pred vhodom v slavnostno okrašeno postajo je fiihrerja pozdravil Mussolini. Medtem so se pa v njegovi čakalnici že zbrali člani italijanske vlade, guverner rimskega mesta, zastopniki fašistične stranke, zastopniki vojaštva, odposlanci senata in poslanske zbornice, predstavniki akademije, najvišji zastopniki oblastev in mnogo diplomatov. Ko je Hitler v družbi kralja in cesarja stopil na peron, je vojaštvo izkazalo čast, godba je pa zaigrala obe himni. Hitler se je poslovil od kralja in cesarja, nato je pa stopjl v vlak, ki je takoj odpeljal s postaje med zvoki nemške himne. Pet minut nato se je odpeljal s posebnim vlakom duce. Posebni vlak predsednika vlade bo na postaji Monterotondo prehitel fuhrerjev vlak, da bo mogel Mussolini sprejeti in pozdraviti Hitlerja, ko se pripelje v Florenco. Ob 9.50 sta se odpeljala s postaje še dva posebna vlaka z italijanskimi in nemškimi minitri in z ostalim fiihrerjevim spremstvom.
Slovesnosti ob slovesu iz Rima
Hitlerjevo slovo v Kvirinalu je bilo posebno slavnostno. Kralj in ce6ar je sprejel pred fiihrerjevim odhodom tudi nemške ministre in reichslei-terje v svojih apartmanih v poslovilno avdienco. Nato je kralj in cesar le enkrat spremil nemške goste po velikih dvoranah Kvirinala, nakar so vsi gostje krenili po širokih slavnostnih stopnicah, da se odpeljejo na postajo. Fiihrer in kralj 6ta nato sedla, prav tako kakor pri fiihrerjevem prihodu, v slavnostno državno kočijo, ministri in drugi ugledni člani spremstva so pa sledili nato delno v kočijah, delno v avtomobilih. Na vsej poti od Kvirinala do železniške postaje se je zbirala velika množica in prirejala kralju in njegovemu visokemu gostu navdušene ovacije. Reči se sme, da je bil davi spet ves Rim na nogah, da se poslovi od Adolfa Hitlerja. Vojska, milica in črne srajce so stale v špalirju že od zgodnjega jutra na ulicah. Ko se je prikazala državna kočija s kraljem in Hitlerjem sredi med špalirjem ulanov in dragoncev, ka-rabinjerjev in ballile ter gojencev vojaške akademije, je zbrano ljudstvo začelo frenetično pozdravljati vladarja in njegovega visokega gosta. Pozdravljanje je trajalo vse do železniške postaje. Vihar navdušenja je dosegel višek, ko je državna kočija s kraljem in fiihrerjem prispela pted postajo. Ovacije 60 6e nadaljevale, ko je Hitler v spremstvu italijanskega kralja krenil skozi dvorne 6alone in se poslavljal od italijanskega vladarja, duceja in veledostojanstvenikov ter vse dotlej, dokler ni vlak odpeljal s postaje,
V Florenci
Florenca, 9. maja. AA (DNB.) Po programu današnjega Hitlerjevega obiska v Florenci ee je Adolf Hitler nastanil v kraljevski palači. Popoldne je Hitler položil pred grobnico padlih fašistov v Santa-Croceju venec z nemškim trakom. Potem si je ogledal ljudsko svečanost v parku Bogoli, nato pa je od-šel in si ogledal znameniti Ufficije v palači Pitti. Zvečer je slavnostna manifestacija ljudstva Hitlerju na čast, ob 20 pa gala večerja v palači Kiccardi, nakar bo svečana predstava v gledaišču Prvliteama Fiorentino. Svečanosti se bodo končale z velikim ognjemetom. Ob 0.15 sc fiihrer odpelje s posebnim vlakom v Nemčijo.
Posebni vlak s Hitlerjem je pripeljal na postajo v Florenci ob 14. Hitlerjev prihod so pozdravili s svlranjem hitlerjevsike in fašistične himne. Pri izstopu iz vagona je Hitlerja pozdravil Mussolini, ki se je bil že prej pripeljal v Florenco. Sprevod se je hitro formiral. Za avtomobilom, v katerem sta bila Hitler in Mussolini, so krenili drugi avtomobili, kjer 60 zavzeli mesta italijanski in nemški ministri in ugledne osebnosti iz obeh spremstev. Na Hitlerja so napravile zelo globok vtis zgodovinske ulice, zgodovinske palače in spomeniki, ki 6love na vsem svetu in ki so dobili svoj relief v bogatem in blestečem dekoru in v atmosferi navdušenih manifestacij velikanske množice, ki je zasedla pločnike za špalirjem čet in napolnila vsa okna in balkone ter celo strehe okoliških poslopij.	_
Sprevod je krenil proti palači Pitti. Ob 14 30 se jc Mussolini poslovil od svojega visokega gosta, ki je nato odšel v znamenito palačo, zgrajeno v 15. atol. Ta palača je bila kraljevski dvor v dobi, ko je bila Florenca italijanska prestolnica. V palači je za Hitlerja rezerviranih več krasnih salonov, ki mu bodo na razpolago za dobe njegovega
zelo kratkega bivanja. Ob 15.30 je Mussolini ponovno prišel v palačo Pitti in tako: nato spremil Hitlerja v cerkev sv. Križa; tam je Hitler položil venec v kripti, kjer počivajo Florentinci, padli v zadnjih vojnah in v fašistični revoluciji. Danes popoldne je na sporedu ogled mesta, nato pa veličastne prireditve v zgodovinskih toscanskih kostumih ter obisk najznamenitejših zgodovinskih galerij v Florenci.
Po Hitlerjevem odhodu se na-dal ujejo pogajanja s Francijo
Rim, 9. maja. b. V tukajšnjih diplomatskih krogih trdijo, da se bodo francosko-italijanska pogajanja, ki so bila zaradi obiska kanclerja Hitlerja začasno odgodena, pričela spet 11. t. m. Poučeni krogi trdijo, da bodo ta pogajanja med grofom Cianotn in francoskim odpravnikom poslov v Rimu Blondelom naglo končana in da bo še ta teden dosežen načelni sporazum, na temelju katerega bo francoska vlada imenovala svojega novega poslanika v Rimu, ki bo pričel uradna pogajanja z italijansko vlado. Italijaneko-francoski sporazum bo vsekakor sklenjen še v mesecu maju.
Berlin, 9. maja. AA. Kakor se je zvedelo, se vodja rajha in državni kancler Adolf Hitler iz Italije vrne v Berlin v torek ob 22.
Dunaj, 9. maja. b. Poluradno poročajo, da je namestnik Ostmarke dr Seyss lnquart zopet podal ostavko, ki pa je Hitler ni sprejel. To je že četrtič, da ee je Seyss Inquart hotel umakniti iz javnega in političnega življenja, vendar pa Hitler noče ustreči njegovi želji.
II. obrambni zbor
ljubljanskega Sokolstva
Na nedeljo 24 aprila je sokolstvo dravske banovine priredilo na Rakeku slovesno poklonitev pred spomenikom blagopokojnega kralja Aleksandra I., o čemer smo v našem listu že pisali. Brat Engulbert Gangl je takrat v pozdravni brzojavki na najvišjega reprezentanta države navajal, da se je zbralo na Rakeku 5259 sokolskih pripadnikov, to številko so navajala tudi vsa neopredeljena sokol-ska glasila, pa tudi politično opredeljena glasila JNS. Mi smo v našem poročilu navedli, da je bilo v sprevodu s 65 zastavonošami vred 2841 ljudi, pa
svojimi domovi, kjer bodo dobili navodila za nedeljo. V nedeljo so se res zbrali na telovadišču Sokola II v Trnovem in nato v sprevodu odkorakali na letno telovadišče Sokola v Tivoliju. Po »Jutrovem« poročilu je »kake tri kilometre dolg sprevod štel okrog 6000 udeležencev (t. j. na vsak meter okrog 2 udeleženca) župni načelnik br. Lubcj pa je takoj v prvi pozdravni besedi na telovadišču v Tivoliju navajal, da pri II. obrambnem zboru sokolstva ljubljanske župe sodeluje 1816 članov, 768 članic, 812 naraščajnikov, 532 naraščajnic, 915 mo-
nam je »Jutro« očitalo, da smo pristranski in »za- j ške dece, 872 ženske dece, 683 kolesarjev, 38 jez-
grizeni« itd. »Mariborerzeitung«, glasilo JNS za nemško manjšino, je v svojem poročilu — ki je izšlo en dan pred našim — navajala, da sc je k tej slavnosti zbralo »okrog 3000 sokolskih pripadnikov« (gegen 3000 Sokolmitglieder), pa nihče ni zavračal njenih podatkov.
V nedeljo pa je bil v Ljubljani II. obrambni zbor ljubljanskega sokolstva, ki ga je napovedala že tajna okrožnica z dne 27, marca. Prvotno je bilo določeno, da se bi ta »obrambni zbor« zbral na tajno znamenje s kresovi po vidnih točkah na področju ljubljanske sokolske župe, ki jih je bilo treba pričakovati začenši s petkom 29. aprila zvečer in potem vsak petek v mesecu maju. Pozneje pa se je sokolsko vodstvo premislilo in je v »Jutru« in v »Slovenskem narodu« dalo pravočasno objaviti, da ti tajno napovedani in pripravljeni kresovi v petek 6. maja zvečer ne bodo goreli, ampak naj se so-kolski pripadniki brez tega znamenja zberejo pred
II. občni zbor
Zveze združenih delavcev
Po dveh letih obstoja šteje že 4212 članov
Ljubljana, 9. maja.
Včeraj je bil ob pol 10. dopoldne v veliki dvorani Delavske zbornice II. redni letni občni zbor slovenske delavske katoliške organizacije, Zveze združenih delavcev.
Občni zbor so počastili s svojo navzočnostjo g. minister dr. Miha Krek, zastopnik gospoda škofa stolni kanonik dr. Klinar Tomaž, zastopnik bana svet. Zorn, podpredsednik Delavske zbornice Jožko Zemljii, zastopnik centrale Združenih zasebnih in trgovskih nameščencev Slovenije Sitar Alojz, zastopnik Narodnega odbora katoliške akcije gosp. Pernišek Franc in drugi.
Tov. predsednik Preželj France je po otvoritvi občnega zbora pozdravil goste in ves občni zbor in predlagal pozdravne brzojavke ministrskemu predsedniku dr. Stojadinoviču, ministru socialne politike in vodji Jugorasa dr. Cvetkoviču, mariborskemu škofu dr. Tomažiču in pozdravna pisma g. ministru dr. Korošcu in g. banu ter Kmetski zvezi.
Takoj po sprejetju pozdravnih brzojavk in sporočil je spregovoril g. minister dr. Miha Krek. Občnemu zboru je sporočil tople pozdrave gospoda ministra dr. Cvetkoviča, nato pa je izrazil svoje veliko veselje nad lepim razvojem ZZD in želel organizaciji še večjega razmaha. — Nato je občni zbor pozdravil zastopnik prevzvišenega gospoda knezoškofa dr. Tomaž Klinar, ki je dejal: Rad bi vam povedal samo to, da bi se prevzvišeni prav rad sam udeležil vašega občnega zbora, pa je bil nujno zadržan. Sporočam pa vam vsem njegove pozdrave in zahvalo za vaše uspešno delo, ki ste ga tako zvesto vršili. Prevzvišeni želi, da bi se to delo izpopolnjevalo, da bi hodili po isti ravni poti, ki ste si jo začrtali. Izročam vam vsem njegov blagoslov. Bog z vami!
Tov. predsednik Preželj se je g. kanoniku dr. Klinarju toplo zahvalil za njegove besede in prosil, da ponese gosp. knezoškoju pozdrave občnega zbora in izroči globoko vdanost.
Strokovno poročilo je obsegalo vse delo ZZD na strokovnem polju od izrednega občnega zbora z dne 9. maja 1937 dalje. ZZD je v tem času podpisala 10 kolektivnih pogodb in preko 20 sporazumov. Izvršene so bile skupno 403 pismene vloge, tako zaradi neizvajanja socialne zakonodaje, kolektivnih pogodb itd. dalje zaradi »Radnega ugovora? rudarjev, novega Pravilnika za tobačno delavstvo itd. Približno 75% vseli intervencij je bilo uspešnih. Poleg teh pa je bilo izvršenih še nešteto telefoničnih in osebnih intervencij.
Sedemkrat se je ZZD v preteklem letu morala poslužiti poravnalnega postopanja, trikrat je
Drobne domače in tuje
Zasedanje ZN
se je pričeto
Ženeva. 9. maja. c. Danes se je začelo zasedanje sveta ZN. Popoldne ob 17 je bila najprej iavna, nato pa še tajna seja. Na javni eeji so samo objavili dnevni red tega zasedanja. Takoj nato je bila tajna 6eja. Obravnavali so, ali naj se jutri dopusti abeeinskim zastopnikom še sedeti za mizo sveta, ko ee bo namreč govorilo o tem, naj posamezne članic« priznajo italijansko cesarstvo. Na tajni 6eji je bil abesinski zastopnik še navzoč.
Sicer pa bo ves dan žo bili številni zastopniki med člani eveta. Tako sta se Honnet in Ilali-iax pogovorila o skupnem postopanju Francije in Velike Britanije. Dopoldne je Bonnet ludi sprejel zastopnika Romunije in Male zveze Petresca Kom-nena, ki je določen, naj svetu pripravi poročilo o abesinski zadevi. Halifax pa je imel daljši sestanek s sovjetskim zastopnikom Litvinovim. — Opoldne so se glavni zastopniki zbrali na kosilu pri glavnem tajniku Zveze Avenolu.
Dohodki drž. blagajne
v proračunskem letu 1937-38
Bolgrad. 9. maja. m. Po podatkih finančnega ministrstva so v proračunskem letu 1937—1938 znašali skupni državni dohodki 11 milijard 804 milijone 800.000 din napram dohodkom 10.252 milijonov 600.000 din v proračunskem letu 11)3(1 do 1937 Državni dohodki so bili torej v proračunskem' letu 1987—1988 večji zn 1.552,200.000 din.
Neposredni davki so dali v proračunskem letu 1937—1938 2.652,000.000 din napram 2.340 milijonov din v proračunskem letu 1!>37—1938. Državni monopol 2.310 milij. napram 2.692 .nulij. dinarjev. Državna gospodarska podjetja 3./i>4 milijonov napram 3.194.000.000 din. Carine 1.0-12 milijonov napram «»1,000.000 din. Trošarine 915 mi-
lijonov napram 842,000.000 din. Takse 1.208 milijonov napram 1.045,000.000.
Kakor se vidi, so narasli v proračunskem letu 1937—lf>38 vsi državni dohodki napram proračunskem letu 1936—1937.
Državni izdatki v letu 1937—1938 so znašali 10.355,000.000 din. tako da višek dohodkov nad izdatki znaša 1.378,000.000 din, iz česar se vidi dobro stanje naših državnih financ.
Drž. zveza za kmetski hredit
Belgrad, 9. maja. m. Za danes je Državna zveza za kmečki kredit sklicala občni zbor zaradi ustanovitve nove Glavne zadružne zveze v smislu določil novega zadružnega zakona. Občnega zbora pa ni bilo zaradi pogajanj z zastopniki Stare Glavne zadružne zveze zaradi enotnega nastopanja V6ega jugoslovanskega zadružništva. V bistvenih vprašanjih je sporazum dosežen. Zdaj se razgovori nadaljujejo samo zaradi izvedbe doseženega sporazuma. Državna zveza za kmečki kredit je danes imela samo posvet, na katerem so funkcionarji te zadružne ustanove obvestili svoje člane o poteku razgovorov in doseženem sporazumu. Glavna zadružna zveza pa je v isti zadevi sklicala sejo svojega širšega upravnega odbora,,ki bo v sredo 11. t. m.
Iz sodne službe
Belgrad, 9. maja. AA. V imenu Nj. Vel. kralja in z ukazom kralj, namestništva ter na predlog pravosodnega ministra so postavljeni na razpoloženje: Fran Ziher, predsednik okrož. sodišča v Mariboru v 3., 1.; Josip Lenard, Janko Sernno, Fran Prčnik, dr. Josip Tombak, dr. Martin Senjor, dr Alojz Lešnik, dr. Tomo Tural, Julij Tombak, Julij Koder in dr. Vojteli Hočevar, sodniki okrožnega sodišča v Mariboru v 3., 2.; dr. Vladimir Travner, dr. Josip Čemer, Emil Kramer, Avgusi Habermut, Josip Kol-šek, Miroslav Rebul in Miloš Lečnik, sodniki okrožnega sodišča v Mariboru v 4., 1.
morala po neuspeli poravnavi poslužiti se stavke — zadnjega orožja delavstva. Vse stavke so bile uspešne. Pri volitvah obratnih zaupnikov je ZZD dobila 58 zaupnikov proti lanskim 24. Pri tem pa še niso všteti obratni zaupniki v stavbni stroki, kjer se volitve še ni^o vršile.
S svojim strokovnim delom je ZZD delavstvu pridobila v preteklem poslovnem letu na mezdah in drugih ugodnostih sama preko 750.000 din brez drugega, kar je ZZD delavstvu pridobila v zvezi z drugimi organizacijami.
Po tem poročilu strokovnega tajnika je poročal centralni tajnik tov Grebenšek. V svojem poročilu je navedel, da je ZZD v zadnjem poslovnem letu naraslo od 2150 članov na 4212 članov To se pravi, da se je število članstva od zadnjega občnega zbora podvojilo. Članstvo se deli po strokah takole: rudarjev imamo 280, kovinarjev 361, stavbincev 421, kamnolomcev 38, lesnih delavcev 618, gozdnih delavcev 591, papirničarjev 243, usnjarjev 131, tobačnih delavcev 142, tekstilnih delavcev 336, živilskih delavcev 61, fotografov 9, razne stroke 956 članov. Pri vojakih pa imamo 35 članov. Delo organizacije je zahtevalo ustanovitev dveh okrožij, jeseniškega in celjskega s 54 podružnicami.
Zelo je ZZD napredovala tudi v tisku. Glasilo ZZD »Slovenski delavec« izhaja v nakladi 4500 izvodov, izdan je bil tudi koledarček ZZD za leto 1938 v 1200 izvodih (ZZD ga je izdala prvič). — V zadnjem času pa je izšel 3. zvezek Delavske knjižnice v založbi Zveze združenih delavcev »Bodi luč«, in sicer v 4000 izvodih.
Sledilo je poročilo tov. blagajnika Kalčiča, iz katerega je razvidno, da se ZZD že nosi sama in da tudi 6voj lisi sama vzdržuje, dasi z velikimi žrtvami.
Nato je tov. predsednik podal poročilo, v katerem je med drugim dejal:
Od nastanka dalje in še danes nas napadajo, da smo privesek politične organizacije. To odvisnost nam očitajo v dve smeri: 1. da smo pod neposrednim patronafom JRZ, 2. da smo slovenska podružnica Jugoslovanske delavske zveie (Jugorasa).
Mi se teh očitkov nič ne bojimo in smo ponosni na to, kar smo. Le zaradi jasnosti, ki jo moramo imeli mi sami in vsi naši člani, naj poudarim. da smo popolnoma samostojna organizacija slovenskega delavstva, ki si je sestavila program in pravila ter živi iz krščansko socialnih načel, kakor so napilava v okrožnicah »Rerum noVarum« in »Ouadragesimo anno«, ter po resolucijah in navodilih, ki so nam jih dali slovenski in jugoslovanski katoliški shodi.
Pri tej popolni neodvisnosti in samostojnosti, ki jo imamo kot organizacija, pa nikdar ne smemo pozabiti, da je okoli nas in poleg nas življenje, s katerim smo nujno povezani, od njega odvisni, pa če priznamo to ali ne.
V lesnih zvezah smo z Jugoslovansko delavsko zvezo. Skupna nam je borba proti komunizmu in marksizmu, vzajemno se trudimo, kako bi iz lastne naše moči našim razmeram primerno urejevali in obnavljali našo narodno in državno družbo tako. da bodo vsi jugoslovanski delavci nnjpravičncje zaščiteni, da bodo mogli braniti svoje stanovske socialne interese v vsem državnem in javnem življenju.
Predsednik nadzorstva tov. R. Smersu je nato izjavil v imenu nadzorstva, da so po natančnem pregledu našli vse poslovne knjige ZZD v najlepšem redu in da je centralni odbor svojo nalogo vse leto zadovoljivo vršil. Predlagal je nato občnemu zboru, naj da centralnemu odboru razrešnico.
Za novi odbor je bila predložena samo ena kandidatna lista, ki .ie z malimi izjemami obsegala dosedanji odbor. Lista je bila soglasno sprejeta.
Tov. predsednik Preželj prebere nato resolucijo občnega zbora, ki se glasi:
ResolucUa
Občni zbor z veseljem pozdravlja aktivnost kr. vlade lia socialncm polju. V preteklem letu se jo na izpopolnitvi naše socialne zakonodaje storilo več, kot vso prejšnja desetletja. Pri vsakem velikem delu pa se pokažejo slej ko prej ludi hibe. katere bo treba postopoma odpraviti in s tem našo socialno zakonodajo še izpopolniti.
a) Treba je zboljšati zakon o starostnem zavarovanju. b) spremeniti fl. 50. in 82. novih pravil hratovske skladnice, c) zboljšati uredbo o minimalnih mezdah, č) zakon o zavarovanju delavcev raztegniti tudi na gozdno in poljedelsko delavstvo, d) izdati zakon o zaposlovanju hišno gospodinjskega osebja, e) strogo izvajati določila o delovnem času, f) onemogočiti zaposlitev inozemcev, g) povečati pomen delavskih zaupnikov in omogočiti njih votivo tudi v obrtniških ustanovah, h) povečanje zaščite strokovno organiziranih deiavccv ZZD pred odpusti iu drugimi aeprllika-ml od strani delodajalcev, i) za izobrazbo in za vzgojo delavskih funkcionarjev v smislu našega
decev in 32 Sokolov motornih vozačev, skupaj 6468 sokolskih pripadnikov.
Včerajšnji »Slovenski narod« je menda z ozirom na to štetje objavil sledečo domislico »izpod sita«! »Matematika je tako imenovana eksaktna veda. Dve je dve, in tri tri, Matematika ni filozofija, da bi lahko raztezal svojo fantazijo kakor staro harmoniko.
Seveda se pa lahko tudi v matematiki zmotiš in celo namenoma. Če ti bolj kaže našteti ljudi In stvari manj, kakor jih je, jih pač našteješ manj in nihče te za to ne more tkati pred sodišče. Lahko jih našteješ tudi več, če ti tako bolj kaže. Taka matematika seveda ni več čista, to so že primesi drugih ved in vrlin «
Ker torej »Slovenski narod« sam dvomi v zanesljivosti matematike in štetja, bomo navedli šo druge in sicer točnejše podatke s tega »II. obrambnega zbora«:
V sprevodu, ki se je razvil s Krakovskega nasipa po Cojzovem grabnu na telovadišče v Tivoliiu, je bilo točno: 16 motornih koles, 23 avtomobilov z največ dvema osebama, 52 zastav, 306 moških kolesarjev, 44 ženskih kolesarjev, 996 članov, 560 članic, 396 naTaščajnikov, 410 naTaščajnic, 915 moške dece, 708 ženske dece, 33 konjenikov, 80 rediteljev, 4 godbe.
Ako predpostavimo, da so bili vsi godbeniki Sokoli, dobimo po prednjih najugodnejših številkah 4642 ljudi.
Sprevod se je začel ob 9.10, mimohod je trajal točno do 9.45.
»Jutrov« tisk ima prav, da se otepa matematike in točnih številk sploh. Preveč so mu namreč nevarne . .,
pokreta zahtevamo ustanovitev strokovno šole, iz sredstev Delavske zbornice, j) za vse delavstvo je treba ob novelizaciji o. z. določiti plačanje letnih dopustov, za prestopke je določiti občutne kazni, k) ustanove naj so posebni skladi, iz katerih so naj izplačujejo družinske doklade delavcem z družino, 1) v naši državi imamo dobro socialno zakonodajo, toda ta zakonodaja se čestokrat ne izvaja. Zato naj se inšpekcije dela reorganizirajo in naj se pomnoži število inšpektorjev ter naj se jim da možnost, da bodo naloge, ki jim jih zakon daje uspešno izvrševali, ni) industrijo naj so ne obdavči za oni dobiček in investicijo, ki jih da ta v socialne namene delavstvu, n) delavske ustanove naj sc dajo delavstvu. Delavske zbornice in Borze dela naj se uredijo tako, da bodo služile vsemu delavstvu, ne pa samo socialistom vseh barv.
Občni zbor se v imenu slovenskega del%vsjtv:t najiskreneje zahvaljuje kr. vladi, posebej pa šo ministroma dr. Kreku in dr. Cvetkoviču za najuspešnejše delo na socialnem polju in pri delu za uveljavljen,je delavske zakonodaje. Kr. vlado, posebno pa šo ministra dr. Kreka in dr. Cvetkoviča, naprošamo, da tudi v bodoče delujeta, da so težnje navedene v gornji resoluciji zadovoljno rešijo.
(Podrobnejše poročilo bo prineslo glasilo Zveze združenih dclavcev »Slov. delavec«.)
Spored stovesnosti ob bivanju predsednika turške vlade v Belgradu
Belgrad, 9. maja. m. Nocoj ob 22.10 prispe v Belgrad s svojim spremstvom predsednik turške vlacie in gospodarski preporoditelj nove Turčije Dželal Bajar zaradi vrnitve obiska predsedniku naše vlade dr. Stojadinoviču.
Program bivanja predsednika turške vlade: Jutri dopoldne se bo predsednik turške vlade s svojim spremstvom podal v maršalat dvora iu se vpisal v dvorsko knjigo. Tako) nato bo Dželal Bajar s turškim zunanjim ministrom Ruždi Arasom odšel v zunanje ministrstvo in obiskal našega ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča, s katerim bo imel prvo konferenco o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe prijateljski in zavezniški državi. Po konferenci se bo Bajar odpeljal na Dedinje, kjer ga bo sprejel v avdijeuci Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, ki bo predsednika turške vlade in njegovo spremstvo pridržal na kosilu. Popoldne bo dr. Stojadinovič vrnii obisk Bajarju, nato si bosta pa skupaj ogledala muzej kneza Pavla, potem pa belgrajsko mesto. Zvečer bo dr. Stojadinovič priredil v čast svojemu gostu slavnostno večerjo v Gardnem domu
Po večerji bo v vseh prostorih Gardnega doma velik sprejem, združen s koncertnim programom. V sredo 11. maja ee bo Dželal Bajar s svojim spremstvom odpeljal na Oplenac, kjer bo položil vence na grobove kraljev Ketra in Aleksandra. Ob vrnitvi v Belgrad se bo ustavil na Avali in bo tudi tam položil venec na grob Neznanega vojaka. Tam ga bo počakal dr. Stojadinovič, k! mu bo priredil v tamkajšnjem hotelu intimno kosilo. V sredo popoldne si je predsednik turške vlade rezerviral za ogledovanje belgrajekega mesta, zvečer pa bo slavnostna večerja v turškem poslaništvu. Zadnji dan bivanja, v četrtek 12. t. m., sta oba državnika rezervirala za politične razgovore o vseh vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Konferenca bo v kabinetu zunanjega ministrstva. Ta dan bo intimno kosilo v turškem poslaništvu. Po krajšem sprehodu bo zvečer dr. Stojadinovič priredil poslovilno večerjo v zunanjem ministrstvu. Po večerji ee bo predsednik turške vlade s svojim spremstvom odpeljal iz Belgrada v Ankaro.
Senator Lukarevič umrl
Belgrad, 9. maja. m. V Belgradu je snoči umrl 55 letni senator Mihajlo Lukarevič. Pokojnik ie igral vidno vlogo v belgrajskem trgovskem svetu. S političnimi vprašanji se je pričel baviti že v svoji mladosti ter je spadal med agilne člane bivše na-rodnoradikalne stranke, v kateri je bil tudi tajnik glavnega odbora. Po ustanovitvi JRZ se je z večino pristašev priključil novi stranki. V senatu je pripadal klubu JRZ.
Belgrad, 9. maja. m. Jutri in pojutrišnjem bo v Belgradu posvet zastopnikov vseh trgovsko-indu-strijsko-obrtnih zbornic. Ljubljansko zbornico bodo zastopali načelniki posameznih odsekov.
Ameriški Slovenci domovini
Polni smo radosti in veselja Tvoji sinovi in hčere, mila domovina! Veselimo se, ker nas nisi pozabila. Posebno v zadnjih letih smo začutili nov din ljubezni in zanimanja, ki je zavel iz naših lepih slovenskih poljan sem čez morje do nas v tujino, ki nam je začel kakor »pomladno toplo sonce ogrevati naša srca in naše duše s toplino mile domovinske materine ljubezni Dokaz nove domovinske ljubezni do nas nam je zadnja leta to, da si nam začela pošiljati sem svoje zastopnike, ki nam prinašajo novega življenja in novega duševnega prerojenja v naši verski in narodni zavesti. Hvaležni smo Ti za to, mila domovina, in ostali Ti bomo hvaležni do smrti.
Na povabilo organizacije jugoslovanskega kulturnega vrta v Clevelandu se je najprej odzval škof g. dr. Gregorij Rožman, ki nam je kot pravi apostol in velik učenik prinesel novega duhovnega in narodnega življenja. Njegov obisk in njegova očetovsko mila beseda sta nas prebudila iz spanja in mlačnosti in nas dvignila k novi navdušeni zavesti naše vere in naše narodnosti. Kakor otroci, ki dobe v svojo sredo svojega ljubljenega očeta, tako smo bili srečni mi, ko smo ga imeli v svoji sredi. Vsa ameriška slovenska javnost se je začudila njegovi ljubeznivosti, da se je pri tolikem svojem delu odzval našemu povabilu in prišel med nas. Čutila se je visoko odlikovano, da nas je obiskal tako odličen gost iz domovine. Njegov obisk je za nas kakor pomlad, katere ne bomo pozabili.
Za njim sta nas obiskala še druga dva zastopnika domovine, katere je privedla med nas ljubezen do svojih številnih ožjih rojakov in sorodnikov. To sta bila g. dr. France Trdan, profesor iz gimnazije v Št. Vidu, in g. Julij Slapšak, šolski upravitelj iz Ljubljane. Oba sta tu med nami širila domovinsko ljubezen in ljubezen med rojaki tukaj v tujini. Govorila sta tisočem na velikih prireditvah, ki so bile v zvezi s kulturnim vrtom, in nas navduševala za stare slovenske ideale in cilje. Tudi njun obisk in njune besede so nam vlivale novega navdušenja in nove ljubezni do naroda in domovine in sta rodila lepe sadove, ki bodo trajni. Obnovila sta tudi naše zveze z domovino.
Ta mesec pa pričakujemo novega odličnega gosta. Na poti k nam je župan našega stolnega mesta Ljubljane. Kako nas je zopet to razveselilo, da je tudi on sprejel naše povabilo in se odločil, da nas obišče!
Sedaj ne moremo več dvomiti, da nam je naša stara mati domovina naklonjena, da nas ni pozabila, kakor smo prej mislili in govorili. Ne! Domovina nas ni pozabila, temveč nas ohranila v svojem srcu in sedaj to tudi dokazala, ko nam je poslala toliko odličnih svojih zastopnikov. Poslala nam je tudi kip Cankarjev
Toča pobelila
Velenje, dne 9. maja.
Strašna nesreča je zadela včerajšnjo nedeljo našo župnijo. Niso še prišli ljudje od pozne svete maše domov, ko se je razbesnela huda ura v vsej silovitosti. Od šoštanjsko-škalske strani je prihrumelo neurje in šlo preko nas proti Kozjaku. Po nekajminutnem nalivu je med bliskanjem in silnim grmenjem začela padati toča. Žalostno so
za naš kulturni vrt. Kako veliko delo je domovina storila za nas, da nam pošilja sedai zopet tako odličnega svojega zastopnika, doma komaj pojmujete. Zato se Vam ameriški Slovenci nikakor ne moremo dovolj zahvaliti. S prihodom gospoda župana dr. Adlešiča v Ameriko bo prišla med nas nova zavest, novo življenje in nova ljubezen do domovine. Vez med nami in Vami se bo še bolj utrdila in razdalja med nami in Vami se bo zmanjšala. Srca in duše se bodo še bolj zbližale.
Ko pa se veselimo teh obiskov, obžalujemo samo eno, da se to ni godilo že prej. Kar smo pa zamudili v preteklosti, moramo podvojiti v prihodnjosti. Domovina še potrebuje nas in mi še potrebujemo domovino, da se bomo mogli ohraniti narodno in jezikovno. Brez takih zvez bomo pozabili drug na drugega in trpeli narodno škodo mi in Vi.
Domovina, mi Te ljubimo! Če si bila tudi vedno skromna in revna, pa si bila vedno prisrčna in ljubezniva. Toliko Tvojih hčera in sinov hiti vsako leto iz tujine v Tvoje materino naročje, da se napije nove ljubezni do Tebe, da vidi Tvoje prekrasne planine, Tvoje gore in ravnine, Tvoje lepe bele cerkvice, s katerimi si posejana.
V tujini pa so Tvoji otroci veseli in srečni, ko ne morejo pohiteti domov, pa gledaio v slikah Tvoje krasote in lepote in zahrepene po Tebi. Ljubezen do Tebe se v srcih obnovi in pokrepi. Zalo, domovina, pošlji nam vsaj slik, kadar ne boš mogla pošiljati mož zastopnikov!
Ker so pa do sedaj vsi ti zastopniki prišli k nam samo zaradi kulturnega vrta in na povabilo organizacije tega vrta, zato se kot predsednik te organizacije Tebi, domovina, prav iskreno zahvaljujem.
Obenem naj pripomnim še tole: 15. maja, ko se bo slovesno otvarjal naš jugoslovanski kulturni vrt ob navzočnosti g. župana dr. Adlešiča, se bo ves program oddajal tudi po radiu za vso Ameriko in Jugoslavijo. 109 velikih postaj nam je dala na razpolago Columbia Broadcast Co za pol ure, da bomo poslali pozdrave tudi domovini. Ura je določena na nedeljo, 15. maja od ene do pol dveh popoldne, kar bo pri vas že večerni čas. Ker bomo imeli takrat poleg župana in njegove cenjene soproge tudi veliko odličnih uradnikov iz Amerike in tudi poslanika dr. Fotiča iz Washingtona v svoji sredi, priporočamo, da nastavite svoj radio na Ameriko in se tako združite z nami v drugem največjem slovenskem mestu na svetu.
Več o tem boste brali v časopisju iz Amerike.
Še en iskren pozdrav vsej domovini. Anton Grdina, predsednik kult. vrta v Clevelandu.
zemljo . . •
zvonovi zvonili ravno poldne. Toča je v kratkem dobesedno pobelila vrtove in njive in napravila strašno škodo. Cvetje, ki ga jc odklestila z drevja, je ležalo nad njo kot bledi mrliči... Najbolj jc prizadeta smer Stara vas—-Šmartno—Konovo.
Po zadnjem mrazu (v petek —3" C!) po snegu. ki je bil še po beli nedelji, in po včerajšnji loči v solzah in strahu gledamo v prihodnost.
Narodni odbor
Včeraj se je v Ljubljani ustanovilo društvo »Narodni odbor«, ki bo delovalo z Rafaelovo družbo, Slovensko Stražo, Prosvetno Zvezo in drugimi nacionalnimi društvi v državi, da pod enotnim vodstvom organizira delo za iste cilje, ki so jih ta društva že dosedaj zasledovala.
8 h rižev „S pančeve" mame
V nedeljo 8. maja je poteklo 80 let, kar se je rodila Urbajsova p. d. Golobova Lojzka v Praprotnem nad Trbovljami. Lani umrli, nad 80 let stari Martin Pust, si je v mladosti zbral Lojzko za življenjsko družico. Pa se je preselila na Plesko in tam lepo gospodinjila na kmetiji in vodila dolga leta tudi gostilno. K zlati poroki je šla kot zavedna Slovenka v narodni noši, ki ji je bila vedno najljubša. Otroke je vzgojila v zavedne Slovence in v krščanskem duhu. Naročena je in vedno kaj rada prebira »Domoljuba« in lepe knjige. Vsak dan jo vidimo, kako krepko šo stopa v farno cerkev k sv. maši. V družbi pa še sedaj rada zapoje kakšno staro slovensko, od katerih ena ima celo 32 kitic. — Želimo ji, da bi v takem zdravju še živela dolga leta in imela res lepo življenjsko jesen.
— Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova« grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-JoseJova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogl. reg. S. br. 30474/35.
Čujmo, kaj je povedala mlada učiteljica: Po j dolgih štirih letih mučnega čakanja mi je uspelo dobiti prvo službo v šoli na deželi. Konec je bilo tovanja brez cilja iz kraja v kraj, od sorodnika do sorodnika, da mi tako čimprej mine čas po dovršeni učiteljski maturi. Konec Je bilo zlasti trajno občutenega notranjega ponižanja in malo-dušnosti, ko mlado dekle, dela željno in polno hrepenenja po udejstvovanju, zaman trka na nešteta vrata, zaman prosi in razlaga svojo bedo.
Na mah je bilo vse trpljenje jiozabljeno, nov polet v lepše življenje me je popolnoma osvojil. Pred seboj sem imela sedaj dobre, nedolžne očke, ki so se boječe in zaupno hkrati upirale vame.
In glej, v to veliko srečo je nenadoma vsekal nov, silen udarec: zbolela sem na pljučih; s trga-jočim se srcem sem zapustila šolo in ljube otroke. Kar nisem mogla verjeti, da bi 14 dnevni prehlad že načel pljuča. Vendar, resnica je bila kruta ali jasna, posledice nujne, treba je bilo začeti nov boj — z jetiko. Bilo je potrebno čimprej pozabiti lepe in srečne dneve prvega učiteljevanja ter se vživela v docela nov in bridek položaj. — Še marsikaj in to silo zanimivega je povedala naša mlada učiteljica: Kako so ji v strahu pred morebitno jetično okužbo brž pismeno odpovedali stanovanje, kako so se ji — enako v strahu — izmikali službeni kolegi in kolegice, ild. itd.
Zamislimo se seda| malo v položaj naše sočutja vredne mlade učiteljice! Po dolgih letih napornega študija in hrepenenja po poklicnem udejstvovanju je dobila svojo dolgo zaželeno prvo službo. Komaj se je dobro vživela, že jo je kruta
Gospa,
pomagatte
koži svojega obraza in telesal Kajti koža mora izločili dnevno 6—700 gramov raznih snovi; poleg lega pa mora skrbeli tudi zase, da prezgodaj ne oslabi in oslari.
Lecitin Solea mila krepi kožo že pri navadnem umivanju, krema pa ji poleg lega dovaja še potrebne hrane.
MM
imUrin kr enuL 1
tuberkuloza vrgla iz tira. Mora se zdraviti. Zdravljenje je dolgotrajno. Gre za skoraj začetp službovanje, resno-mrki predstojniki v takih primerih radi vzamejo svinčnik v roke, da zaključijo pričeto življenjsko pot. Zadeva je res zapletena. Če gre za odprto jetiko ali vsaj za obolenje, ki more vsak čas postati kužno za okolico, takšna oseba seveda ne spada med otroke. Toda s tem Se nikakor ni povedano, da laka oseba ni sposobna za kako drugo, lažje delo, n. pr. v primernem uradu, pisarni ali podobno. Naši mladi učiteljici smo skušali, čim se je popravila, in deloma v bojazni, da ji odpovedo službo, poskrbeli za takšno službeno mesto. Veste, kaj so ji dejali višji? »Ja, taka mesta dobe le učne moči |x> 12 lotili 6lužbe.<
Tako. Po teh dobrohotnih, socialnih, vseskozi tovariških besedah si, ptičica, prav za prav strta: ne moreš ne naprej ne nazaj.
Evo eno izmed mnogih nalog sistematskega boja proti jetiki: naši mladi inteligenci ustvarjati po eni strani predpogoje za življenjsko udejstvo-vanje po končanem študiju, po drugi plati pa so zanjo pobrigali v bolezni. Učitelj, profesor, uradnik naj bi imel v primeru jetičnega obolenju, pravico do enoletnega brezplačnega zdravljenja v III. razredu bolnišnice, z ev. doplačilom v II. razredu, a v zdravilišču po znalno znižani oskrbnini. V nujnih primerih naj bi se bolovanje pod istimi pogoji podaljšalo za nadaljnjega pol leta. Delno okrevaniin, ki so sposobni za lažjo, 11. pr. pisarniško službo, se mesto ne sme odpovedati, temveč naj bi jih primerno zaposlili ondi, kjer ni posebne kužne nevarnosti za okolico. Zakaj tudi odprlo bolni so masikdaj še dokaj trdni ter do nadaljnjega sposobni za vršenje lažje službe. Profesorji, učitelji itd., ki po 3 letih aktivne službe zaradi jetiko postanejo trajno nesposobni za službovanje, naj imajo pravico do penzije, in sicer: po 3—9 lotih službe naj bi se jim odmerila penzija za 10 efektivnih let, po 10—19 letih za 20 efektivnih let, po 20 ali več službenih letih naj bi se jim v primeru invalidnosti zaradi jetiko odmerila polna pokojnina. Verjetno je sami itak ne bodo dolgo uživali.
Dandanes nam do takega stanja še mnogo manjka. Ni povsod umevanja in obzirnosti nasproti pljučnoholnim, ne moremo zaposliti v6eii mladih inteligentov, ni zadostnih in primernih bolniških zavodov ter' možnosti za zdravljenje. 8 tem stanjem nismo in ne smemo hiti zadovoljni. Na lake krute pomanjkljivosti moramo opozarjati merodajne činitelje v okviru smotrnega boja proli jetiki; s sodelovanjem nns vseh bomo prej ali slej vse le in še druge nedostatke odstranili.
Sloino skupno delo vedno rodi lepe uspehi* na vseh poljih ljudskega udejstvovanja.
Dr. Fr. Debevee.
K telovadnemu nastovu ljubljanskih srednjih šol na Stadionu: Na levi proste vaje dijakinj, na desni proste vaje dijakov
Nov prapor predaške mladine
Predoslje pri Kranju, 8. maja.
Predaška župnija je vzor slovenskega katoliškega gibanja. Na današnji prosvetni dan je ta župnija svetu javno izpovedala svoje prepričanje, svoje nazore, pa tudi samozavestno pokazala 6vojo silno moč, svojo zmago in svojo voljo. Bil je to za župnijo kakor lep
^ iS
Stolni kanonik dr. Žerjav blagoslavlja prapor
družinski praznik, ki pa ie seveda prinesel največ veselja naši mladini, prinesel pa je radost tudi vsem številnim gostom, ki eo prihiteli od blizu in daleč na to res raajniško prosvetno slavje.
S prireditvijo je bil gotovo zadovoljen tudi pokrovitelj g, minister dr. Miha Krek, ki se je rad odzval vabilu in se udeležil slovesnosti blagoslovitve novega prapora. Sprejem g. ministra in vseh častnih gostov je bil nad vse prisrčen. Ko je stopil iz avtomobila, ga je pozdravila večtisočglava množica, posebej pa so ga pozdravili predstavniki oblasti, vmes pa je svirala tržiška godba v pozdrav g. ministru in vsem navzočim. K visokemu pokrovitelju je stopil Korenjakov Ivan v narodni noši in mu izročil krasen šopek gorenjskih nageljnov, botrici ge. Milki Zabretovi je izročila mala Milka Kernova enak šopek, botru g. dr. Albina Šmajdu pa je darovala šopek Katrica Kernova.
Od kapelice majniške Kraljice, kjer je bil sprejem, je krenil sprevod pod velikim slavolokom, med mlaji in venci ter gostim špalirjem ljudi v cerkev, kjer je bila lepa majniška pobožnost.
Ob 3 se je vsa številna množica strnila okrog častne tribune in okrog zagrajenega za telovadbo namenjenega prostora. Ko so zasedli častno tribuno visoki gostje, je vkorakala na telovadni prostor predaška
mladina v krojih, pred njo pa je nosil g. Stane Umnik nov prapor. Na govorniški oder je stopil g. Javh France in prisrčno pozdravil g. ministra dr. Kreka, botrico in botra in vse častne goste. Obenem pa je predlagal vdanostnno brzojavko Nj. Vel. kralju Petru, visokemu sosedu Predoselj Nj. kr. Vis. knezu-namestniku Pavlu, notranjemu ministru g. dr. Antonu Korošcu in banu g. dr. Marku Natlačenu. Ko je množica z navdušenjem sprejela vdanostne brzojavke, je predsednik Fantovskega odseka g. Javh prosil stolnega kanonika g. dr. Gregorja Žerjava, da blagoslovi novi prapor. G. kanonik je pred blagoslovitvijo stopil še na govorniški oder in navdušeno pozival mladino, naj vedno hodi za praporom, kakor so nekdaj hodili Izraelci za gorečim stebrom v obljubljeno deželo. Po nagovoru je g. stolni kanonik blagoslovil novi prapor.
Nato je imel minister dr. Krek krasen govor, v katerem je med drugim čestital predaški organizaciji k lepemu novemu praporu.
Gasilski praznik v Škoiji Loki
Nedelja 8. maja bo ostala pri naših gasilcih v spominu kot velik praznik, dan, ko je bil blagoslovljen novi prapor gasilske čete. V soboto zvečer je domača godba »Ljubnik« priredila podoknico kumici gospe županji Ziherlovi. V nedeljo zjutraj pa so se ob napovedanem času začele zbirati množice gasilcev iz vseh čet škofjeloške župe, ženske narodne noše, otroci v narodnih nošah in prijatelji gasilcev, da sprejmejo botrco in botra g. bana dr. Natlačena. Ko se je pripeljala bo-trica, so prinesle belo oblečene deklice novi prapor na zbirališče. Točno ob tričetrt na 9 se je pripeljal boter g. ban dr. Marko Natlačen, ki je sprejel raport župnega starešine. Množica je bana navdušeno pozdravila. Deklica Štefka Šubic je deklamirala nalašč za to priliko sestavljeno pesem in poklonila banu krasen šopek. Nato se je razvil veličasten sprevod, ki se je pomikal čez Spodnji trg in Karlovec na Mestni trg. Na čelu sprevoda je igrala godba planinskega polka, za njo 60 šli odličniki, med katerimi smo opazili g. polkovnika Ivana Markulja, starešino dravske gasilske zajednice dr. Antona Kodreta, okrajnega načelnika Kakla, tajnika gasilske zajednice Mežeka, starešino kranjske župe Jakliča, starešino škofjeloške župe Lovro Planino, župane Ziherla, Avguština in Bernika in druge. Sledili so gasilci. narodne noše, belo oblečene deklice s praporom, za njimi pa kočija z botrom in botrico, sledil je drugi del narodnih noš, godba »Ljubnik«, druga četa gasilcev. Na Mestnem trgu je župnik g. Podbevšek blagoslovil pmpor, nakar je imel boter g. ban dr. Natlačen krasen nagovor o pomenu in nalogah gasilstva. Ob kon-
Protituberhulozni teden:
cu svojega govora je čestital škofjeloški četi k tako krasnemu praporu ter je nanj pripel svoj trak. Govor gospoda bana bomo priobčili v jutrišnji številki. Za banom je govorila gospa botrica, ki je tudi pripela svoj trak. Takoj nato je pripel na novi prapor predsednik gasilske čete Škofja Loka g. Šušteršič Ivan še tretji trak, dar škofjeloške gasilske čete z napisom: Gasilska četa Škofja Loka 1876—1938. Za tem je okrajni glavar g. Kaki pripel na prapor red sv. Save, s katerim je bila pred kratkim odlikovana škofjeloška gasilska četa. Sledila je sv. maša na Mestnem trgu, ki jo je daroval župnik g. Podbevšek. Med mašo je igrala godba planinskega polka pod vodstvom g. kapelnika kapetana Smre-karja. Po maši je govoril starešina škofjeloške župe Planina, za njim dr. A. Kodre in starešina kranjske gasilske župe Jaklič. Kot zadnji je pozdravil gasilce v imenu mesta župan g. Matevž Ziherl.
Po govorih se je pričelo odlikovanje članov po številu 122 za 10, 15, 20, 30 in 40 letno službo, in sicer za 40 letno 4 člani, 30 letno 25, 20 letno 16, 15leIno 36 članov, 10 letno 40 članov iz čet Škofja Loka, Žab-nica, Sv. Duh, Stara Loka, Godešič in Sora. — Posebej pa sta bila odlikovana še gg. Gaber Jakob in Tavčar Jernej z zveznim križcem III. st. Za 10 letno službo je bil odlikovan tudi mestni župan Ziherl.
Škofja Loka, ki je vsa okrašena in v zastavah sprejela naše gasilce, take gasilske slavnosti do danes še ni videla. Želi pa gasilstvu čim večjega razmaha z geslom: Bogu v čast in bližnjemu v pomoč!
Bolni pripovedujejo
Minister dr. Krek govori
Spet je godba zasvirala in zaslišalo se je navdušeno klicanje, vriskanje in medtem so odhajali fantje in dekleta z odra. Takoj pa se je vrnila spet četica in pokazala svoje znanje, komaj je ta odšla, že je prihajala druga in spet tretja, v dobri uri so člani in članice iz Predoselj pokazali kar 15 točk. Zaključno besedo je imel domači g. kaplan Jeglič, med katero so podali članice in člani obljubo zvestobe križu, narodu in uržavi. Preden se je množica razšla od telovadne akademije, je zapela prelepo pesem: »Mogočno se dvigni nam spev iz srca ...«
Kaj pravite ?
V soboto je bil v Ljubljani sodni proces, ki st je prav za prav začel ie maja meseca leta 1932 v Šenčurju pri Kranju. Sest let so bile zgolj zaradi zagrizenosti maloštevilnih nasprotnikov večine slovenskega naroda razburjene družine, po vaseh je bil spor za *prav< in »nepravtoiitelji in obtoženci so iskali prič in zbirali obletilno in obrambno gradivo, odvetniške in sodne pisarne so poslovale in pisarile sem in tja — šest let! Medlem je eden izmed obtožencev v šenčurskem procesu, Anton Umnik, ki ima družino in domačijo, presedel eno leto v preiskovalnem zaporu, pred zborom 7 sodnikov je bil oproščen krivde po čl. 1 zakona o varstvu države, obenem pa spoznan za krivega po § 155 k. z. in obsojen na šest tednov strogega zapora — od enoletnega preiskovalnega zapora mu torej ostane >» dobienu še deset mesecev in štirinajst dni — tn na povračilo škode Jožetu Prešernu v znesku 1000 din — za kolo, ki mu je bilo ob »šenčurskih dogodkihrazbito. V vsem tem dolgotrajnem procesu je bil glavna priča proti Umniku omenjeni Prešern, ki ga je navdušenje za JNS tisto lepo majniško nedeljo prineslo v Šenčur. Ko je Umnik, obdolžen veleizdaje in rovarstva zoper državo, do pičice izpolnil postavo, odsedel, kar so mu namerili, in plačal, kar so mu naložili, se je spustil v pravdo za svoje dobro ime. Zbral je toliko gradivo, da se je državni pravdnik čutil dolžnega, imenovanega Prešerna obtožiti krivega pričevanja. V soboto je bil Prešern obsojen zaradi dvakratnega krivega pričevanja na osem mesecev strogega zapora! To je finale šenčurskega procesa, ki ga je dognal samo Umnik zaradi svoje trdoživosti in neuklonljivosli. Ali je podana dovolj utemeljena sumnja, da bi se šenčurski proces še v marsikaterem oziru tako zaključil, če bi prizadeti šli tako do konca? In vendar — kakšen halo je bil takrat po jns-arskem tisku, v jns-arskih gostilniških omizjih, zlasti pa po Šenčurju? Ali bodo sedaj vsi ti zastrupljeni krogi priznali, da je kriva prisega napeljevala vodo na njihov mlin, ali bodo krivopri-sežnika vrgli iz svoje družbe? In kriva prisega je bila nekdaj najhujši greh zoper družbo! Ali naj danes, ko je politično življenje bolj do posameznika razvito, ne bo več! Ali bo ta zastrupljeni krog kaj popravil škodo, ki je bila v teh šestih letih storjena na dobrem imenu, na premoženju, na miru v družinah, škodo, ki je bila storjena v tolikih majhnih, drobnih okoliščinah, da je ni mogoče zajeti v brezdušnost kazenskega paragrafa? Noben drug zaključek ne bi mogel bolj pokazati nmazanost našega političnega boja, v katerem je šest let kriva prisega bila dokaz, da je eden izmed neoporečnih Slovencev storil, kar ni storil!
Ali bo senator dr. Kramer kaj posvaril tvojo politično družbo, naj vsaj prisego še drži kot svetinjo, da bomo mogli skupaj živeti, da se nam ne bo treba razkropiti vsak na svoje po kakih puščavah? Ali bo »Jutro*, ki sicer lako rado deli navodila »glasilom katoliške akcije« ali *>glasilom JRZ'«, kaj posvarilo tisk JNS, naj ne poje slave ljudem, ki v ljudskem glasu niso na dobrem glasu? Ali bo vsaj zapisalo, da je v tistem slavnem šenčurskem procesu ena kriva prisega že dognana? Velikokrat piše: »Zadoščenje naprednjaku«, »popolno zadoščenje našemu človeku« itd., tokrat pa ne v nedeljo, ne v ponedeljek nismo v »Jutru« nič brali, da je bil eden izmed cvetov JNS obsojen krive prisege in da je bilo Umniku dano popolno sadoičenjel Pošteni ljudje, kaj pravile na vse to!?
ZFO
škof.
Fantovskim odsekom!
Naš kroj mora biti po sklepu občnega zbora ZFO popolnoma enoten. Zato bo ob Mladinskem taboru v Ljubljani pregled krojev. Opozarjamo člane, da ne bodo smeli nastopati v kroju, ki ne bo ustrezal tako v barvi, kakovosti in izdelavi točno predpisom predsedstva Zveze fantovskih odsekov v Ljubljani.
Koledar
Torek, 10. maja: Antonin, škof; Janez Avilski. Sreda, 11. maja: Frančišek Hier.; Mamert,
. Novi grobovi
■J" V Hinjah je preteklo nedeljo mirno v Gospodu zaspal v 78 letu starosti gosp. Franc Pečjak, trgovec, gostilničar in posestnik. Pokojni je bil vzoren krščanski mož in skrben družinski oče. Bil je tudi več let župan hinjske občine. Za njim žalujejo otroci Rudolf, uprav, mešč. šole v Št. Vidu nad Ljubljano, Angel in Marija ter brat čustni kanonik dr. Gregorij Pečjak in sestri Helena in Marija. Naj sveti blagemu rajniku večna luč! Žalujočim naše iskreno sožalje!
+ V Ljubljani je umrl g. Vehcan Bester, fotograf. Pogreb bo danes ob 2 popoldne izpred mrtvašnice Splošne bolnišnice. Naj v miru počiva! Žalujočim naše iskreno sožalje!
•f V Lembergu, okraj Šmarje pri Jelšah, je umrla v soboto g. Zidar Marija, roj Lein-fellner, učiteljica v pok., stara 65 let. Rojena je bila v Ljubljani, službovala je 12 let v Novi Cerkvi in 25 let v Lembergu. Bila je skrbna mati 3 otrokom, ki so vsi v učiteljski službi, dobra učiteljica in velika dobrotnica revežem, zlasti številnim bolnikom, ki jim je rada stregla in pomagala. Vsemogočni ji bodi plačnik! Pogreb bo v torek ob 2 popoldne iz šole v Lembergu na pokopališče na Sladki gori. Preostalim naše sožalje!
Osebne vesti
—	Na Brezjah sta 6e poročila v soboto 7. t. m g. Mitličar Franjo, posestnik in trgovec v Grobel-nem, in gdč. Kuder Fani, posetniska hči iz Levca pri Celju. Novoporočencema obilo sreče!
—	Porokn. V Št. Ilju v Slov. uricah sta se v nedeljo, dne 8. maja poročila g, Franc Kotnilc, žel. zvaničnik v Zagorju ob Savi, in gdč. Marija Meško, posestnica pri Sv. Lenartu pri \eliki Nedelji. Iskreno čestitamo!
Velika gasilska tombola
bo
v Kamniku, 15. maja ob 3. uri pop.
Glavni dobitki so: Motorno kolo, moška in damska kolesa itd itd
Tablice so že ▼ prodaji po Din 3'—
Ob tej priliki si lahko ogledate pri kamniškemu -______________^Ammna ko»t< n«velifiketfa mamuta.
tu^otiu	vft*	------ - - . —
—	Praški župan ne pride v Zagreb. Za nedeljo 8. maja je bil napovedan prihod praškega župana primatorja dr. Zenkla, znanega delavca na socialnem polju, v Zagreb. Zaradi občinskih volitev v nekaterih občinah združene Velike Prage pa je župan dr. Zenkl odgodih svoj prihod v Zagreb.
—	Vrbnska banovina dobi poštno ravnateljstvo. Dne 15. junija prične poslovati direkcija pošte, telegrafa in telefona za vrbasko banovino v Banjaluki. Ravnateljstvo bo nameščeno v poslopju Vojina Jovičina, kjer je bila poprej nastanjena podružnica Državne hipotekarne banke. Banovina je načela pogajanja za odkup tega poslopja, tako da bi bilo ravnateljstvo v njej stalno nastanjeno.
—	Občinska uprava Sv. Jurij ob ščavnici opozarja medičarje, kramarje itd., da bo v nedeljo 15. t. m., ko je odkritje spomenika kralju Aleksandru I. prepovedano v območju občine vsako trgovanje in postavljanje šotorov.
VSE LETO ODPRTO
ROUIETTE TRENTE ET OUARANTE B A C C A R A T O U T V A
VSE ZABAVE VELIKEGA IGRALNEGA KAZINO
—	Zgodovina za II. razred meščanskih šol, ki jo je sestavil Rudolf Pečjak, ravnatelj meščanske šole v št. Vidu, je v tisku in izide še pred koncem šolskega leta. Knjigo je odobrilo ministrstvo prosvete z odlokom IV. br. 3785 z dne 11. III. 1938 na podlagi zelo laskavih ocen min. cenzorjev. Strokovna ocena knjige sledi.
—	Za 4 dni v Gorico—Trst ali v Padovo—Benetke z avtom 26.—29. maja. Zaradi novih predpisov se priglasite za navodila takoj, da ne boste zamudili pravočasne prijave. — »Družina božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17.
—	TIVAR obleke, vodeča znamka v kakovosti, modi in ceni. Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana, Prešernova 54, nasproti glavne pošte.
—	Nemški železničarji pridejo v Dubrovnik. Dne 24. maja pride v Dubrovnik 90 nemških železničarjev, ki bodo na ta način vrnili jugoslovanskim železničarjem njihov nedavni obisk v Nemčiji. Nemški železničarji ostanejo v Dubrovniku en dan ter si bodo ogledali njegove zanimivosti. Iz Dubrovnika odpotujejo v Sarajevo in od tam v Belgrad.
—	URE, nakit za birmo Čuden, Prešernova 1.
—	Bolgarsko odlikovanje Lovru Matačiču. V nedeljo jc v prisotnosti osebja bolgarskega poslaništva v Belgradu in delegatov bolgarskega društva »Rodna istina« izročil bolgarski poslanik Ivan Popov bolgarski red za državljanske zasluge tretje vrste Štefanu Vagnerju, predsedniku bolgarske Filharmonije, Lovru Matačiču, dirigentu zagrebške Filharmonije, ki je pred leti dirigiral tudi v ljubljanski operi, ter Peru Stojanoviču.
—	Neizpolnjene želje 6e lahko uresničijo, če se udeležite nagradnega tekmovanja za Radion. Razdeljenih bo za 40.000 din denarnih nagrad.
—	Pri zaprtju, motnjah v prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Josef grenčice«.
—	V Službenem listu kr. banske uprave dravske banovine od 6. t. m. je objavljen »Ukaz o preimenovanju občine Jakobski dol v Sv. Jakob v Slovenskih goricah«, dalje »Uredba o hranarini in potnini izvršilnih organov«, »Pravila o opravljanju privatnih in dopolnilnih izpilov na srednjh šolah«, »Avtentično tolmačenje odstavka 2. člena 17 uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov«, »Dopolnitev člena 26. pravilnika za opravljanje državnih etrokovnih izpilov v resoru ministrstvn za finance«, »Dopolnitev pravilnika o ureditvi prometa z devizami in valutami«, »Razpis v zvezi z uredbo M. s. št. 937 (o zadolžitvi po specialnih kreditih pri drž. denarnih ustanovah itd.«), -»Odločba o priznanju (železnih bobnov in sodov iz črne železne pločevine kot zunanje) za-obale« in »Popravek v objavi norm za opeko«.
Ljubljana
V torek, dne 10. maja 1938.
Gledalce
Gledališče. Drama: Torek, 10. maja: Zaprto. - Sreda. U. maja: »Nočna služba«. Red Sreda. - Četrtek. 12. maja: »Pokojnik«. Red A.
-	Petek, 13. maja: »Lopovščine« Premiera Proslava 25 letnice gledal, dela Vala Bratine. Izv.
—	Opera: Torek. 10. maja: »Madame Sans Gene«. Red A. - Sreda, II. maja: >Jakobinec«. Red B. - četrtek. 12. maja: »Rigolctto«. Red Četrtek. - Petek, 13. maja ob 15: »Prodana nevesta«. Dijaška predstava. Globoko zniž. cene.
Prireditve in zabave
Prihodnja produkcija dri. konservatorija bo
v petek 18. t. m. ob %7 v veliki filharmonični dvorani. Na sporedu so dela poljskih avtorjev,
r
Nepreklicno zadnjikrat! Predstave
BELI JORGOVAN
o b 16., 19. i n 21.15 u r i
N e
Po znižanih cenah!
zamudite)
zato ima ta produkcija naslov Poljska glasba in uvodno besedo ima prof. dr. Rudolf Mole, predsednik Jugoslov.-poljske lige. Velik del skladb poljskih avtorjev, ki so zastopani na tej produkciji, in tudi druge inuzikalije je brezplačno odstopilo ravnateljstvu drž. konservatorija poljsko prosvetno ministrstvo v Varšavi. — Natančni spored objavimo jutri.
Uprava »Slovenske scene mladih« sporoča cenjenemu občinstvu, da je bila predstava »Čajkovski« zaradi bolezni člana g. Grebenca odpovedana. Tem potom prosimo vse posetnike oproščenja. — Kupljene vstopnice veljajo za soboto 14. maja ob 20 v dvorani Delavske zbornice.
Predavanja
Poizkus totalitarne teokratične svetovne države je predmet predavanju, ki ga bo imel drevi ob Vi9 v prostorih Ljubljanskega kluba (Kongresni trg l, I. nadstropje, desno) g. Franc, Ter-seglav. V predavanju bo pokazana veličina in tragika Gretrorja Vil., enega največjih političnih genijev Evrope. Prijatelji in gostje dobrodošli!
Jugoslovansko kirurško društvo sekcija Ljubljana ima drevi ob 6 v predavalnici ženske bolnišnice redni znanstveni sestanek. Predava dr. Manzoni Aleksander z ortopedične klinike v Zagrebu: »Sodobna medicina in šport«. Diapozitivi. Vabljeni vsi zdravniki!
Sestanki
Fantovski odsek Ljubljana-mesto. Drevi ob tri četrt na 8 bo v telovadnici II. drž. real. gimn, na (Poljanah) redna telovadba. Udeležite se je vsi gotovo!
Dekliški krožek Ljubljana - mesto ima
drevi točno ob 8 sestanek v društveni sobi v Vzajemni zavarovalnici Za vse tovarišice je ta sestanek strogo obvezen, zato pridite vse!
Dekliški krožek Trnovo ima drevi ob 8 sestanek. Predaval bo g. dr. Osolnik. Udeležba za članice obvezna. Nove članice vabljene.
Lekarne
Nočno službo imajo: mr. Sušnik, Marijin trg; mr. Kuralt, Gosposvetska c. 10; mr. Bohinec ded., Rimska c. 31.
KINO UNBON rel.22.2l""
Danes zadnjikrat Willy Forstova
Sersnada
Ob 16., 19 15 in 21*15 uri. Ne zamudite!
1 Lepa cerkvena slovesnost na Barju. V nedeljo so imeli Barjani prvo sveto mašo v novi podružnični cerkvi trnovske fare v Črni vasi, ki je bila s podporo pok. Koslerja in drugih prispevkov zgrajena. Cerkev je še v surovem stanju. Najprej je bila blagoslovitev začasnega prostora za oltar. Obrede je opravil trnovski župnik g. Cegnar. Po blagoslovitvi oltarja je imel g. župnik kratek in lep govor o pomenu podružnice za Barjane. Med slovesno sv. mašo, ki jo je opravil g. župnik ob asistenci, so pele učenke barjanske šole pod vodstvom njih učiteljice. Slovesnost je bila prav ginljiva. Popoldne so bile v cerkvi prve šmarnice, ki jih je opravil bivši trnovski župnik g. Finžgar. Naval ljudi je bil velik, kajti k slovesnosti so prihajali tudi mnogi iz mesta. Barjansko ljudstvo je veselo, da dobi naposled svojo cerkev sv. Mihaela, ki naj bi jih varoval pred vsemi nezgodami in raznimi katastrofami.
Moderne bluze, Karničnik, Nebotičnik.
1 Bolgarski pevski zbor iz Plovdiva bo izvajal na svojem koncertu v petek 13. t. m. v veliki filharmonični dvorani predvsem dela bolgarskih avtorjev. Na koncertnem 6poredu so zastopani Dobri Hristov, Benedikt Bobčevski, Behterov, Angel Bukorešljijev, Petko Stajnov in Hristo Manolov. Na eporedbu srečamo tudi Emila Adamiča, ki je imel v Bolgariji izredno mnogo prijateljev in častilcev ter Jakova Golovca. Zbor šteje 60 pevcev, zborov dirigent je Ivan Kočetov. Plovdivčani 60 sijajni pevci, katere je sprejela Ljubljana 1. 1933 z največjim navdušenjem. Vstopnice za ta koncert se že dobe v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo, da je začetek ob 'A9 zvečer.
AH se narava moti? $ £bf«£t;
"*" " " l[r--*—"" 1 ■mu—a—m jih je tudi manj dovolj ? Gotovo ne I Dobro delovanje našega žvečilnega aparata je odločilnega pomena za naše splošno zdravstveno stanje. Vsi zobje so nam potrebni. Zato ne pozabimo, da smo tudi mi njim potrebni: negovati jih moramo. Stalna nega s Chlorodontom, zanesljivo zobno pasto, ohrani zobe zdravo do pozne starosti. Dober sloves pa grr Chlorodontu zaradi visoke kvalitete. Domači proizvod.
'1 Lepi uspehi naših damskih frizerjev. Ljubljanski damski frizerji imajo sleherno leto lepo prireditev, na kateri pokažejo svojo izvežbanost v damskem friziranju. Letošnja prireditev, ki je bila v nedeljo zvečer v Mikličevi dvorani, pa je še posebej lepo uspela, saj je klub damskih frizerjev hotel na tej prireditvi pokazati napredek ljubljanskih frizerjev in izpodbuditi svoje člane. Moramo reči. da so ljubljanski frizerji popolnoma dosegli svetovno stopnjo svoje obrti. Izkazalo se je, da je najbolj moderna in najbolj praktična za damske frizure trajna ondulacija, združena s po-
foeto vodno ondulacijo, ki daje ženskim lasem lep ar. Lega frizure se je letos vrnila v naravni položaj. Pri tekmovanju sta bili dve skupini, in sicer vodna ondulacija, v kateri je nastopilo okoli
30 ljubljanskih frizerjev-mojstrov, in pa skupina frizerjev, ki so nastopili v tekmi z lasuljami. Pri tej skupini je nastopil tudi klub zagrebških damskih frizerjev. Zagrebški klub damskih frizerjev jo poslal v Ljubljano 25 svojih članov, katerih del je nastopil v tekmi z okoli 30 Ljubljančani. Izkazalo 9e je, da 60 letos vse barve las moderne in enako estetične ter da že izginja monopol izključno svetlorumenih las. Ugajale so posebno tudi frizure »postiš«. Prireditev je obiskalo zelo mnogo občinstva, tako da je bila Mikličeva dvorana polna. Po uspelem tekmovanju v frizurah je sledila prosta zabava, ki ee je je občinstvo udeležilo v veliki meri.
1 Nesreča na Smartinski cesti. V nedeljo ob % 10 ee je na Smartin9kl cesti ponesrečil delovodja Mihael Šefran, stanujoč v Vošnjakovl ul. 16. Vozil so je z motornim kolesom, med vožnjo pa je padel s kolesa. Pri padcu je dobil hude notranje in lažjo zunanje poškodbe.
Maribor
m Dr. Stojadinovič pozdravlja zgradbo novo
ceste. Pripravljalni odbor za blagoslovitev in otvoritev nove ceste Maribor—Sv. Peter—Ložane jo povabil na slavnost tudi ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča. Gospod predsednik vlade ee je za povabilo zahvalil v posebnem pismu, v katerem čestita k zgradbi nove ceste. Brzojavne pozdrave je poslal pripravljalnemu odboru tudi minister za zgradbe Stošovič. — K poročilu, ki smo ga v »Ponedeljskem Slovencu« objavili o poteku slavnosti blagoslovitve in otvoritve nove ceste, moramo še dostaviti, da je pozdravil g. bana pri prihodu v slavnostni prostor kot prvi poslevodeči podžupan občine Košaki, g. Zorko.
m Lepo uspela zaključna prireditev ljudskega odra. Ljudski oder je zaključil letošnjo vsekakor zelo uspelo in živahno gledališko sezono z veselo igro »Tisoč vozlov«. Predstava je bila zelo dobro naštudirana ter so vsi nastopajoči podali zelo dobro in živahno igro. Občinstvo je prišlo res na svoj račun ter se je dodobra nasmejalo zaradi neštetih konfliktov in zapletenih položajev, v katere so zašli številni snubci. Posebno moramo omeniti Planinca, ki je podal čevljarja Čebok-lija s toliko humorja in komike, da je prekosil vse svoje dosedanje nastope. Tudi tovarnar Podlogar in trgovec Kopacin sta bila na mestu, posrečeni so bili tudi vsi ostali.
m Poročila sta se g. Milan Kavčič, knjigovodja pri tovarni »Jugotextil« in gospodična Justi Kocbek. Čestitamo!
m Nameščenci mestnih podjetij za lastna stanovanja. Ustanovila se je zadruga nameščencev mestnih podjetij za zgradbo lastnih stanovanjskih hiš. Uslužbenci so naprosili mestno občino, da bi prevzela garancijo za posojilo 3 milijonov din, katerega nameravajo najeti v te svrhe.
m Dva milijona din za 100 zasilnih stanovanj. Mestni gradbeni urad je izdelal nove načrte za zasilne stanovanjske zgradbe, ki jih namerava mestna občina postaviti, da spravi vanje stanovalce sedanjih barak in vagonov v Dajnkovi ulici. Novi načrti predvidevajo enonadstropne in ne več pritlične zgradbe, kakor je bilo to določeno v prejšnjih načrtih. V vsaki zgradbi bi bilo 20 stanovanj, in sicer 8 v pritličju, 8 v I. nadstropju, 4 pa pod streho Vsako stanovanje bi obsegalo samo eno sobo s štedilnikom. Zgrajena pa bi bila ta stanovanja tako, da bi 6e dala pozneje z malimi stroški preurediti v večja: v sobo in kuhinjo s predsobo. Te zasilne stanovanjske stavbe se bodo zgradile v Pregljevi ulici. Za 5 stavb s 100 stanovanji bi bilo treba 2 milijona din.
m Odmevi afere z opijem v Mariborr. Kakor je
Soročal že nedeljski »Slovenec«, je imela afera s ku-anjem opija v Domžalah svoj odmev tudi v Mariboru. Mariborska policija je povzela natančno preiskavo. Glede Petra Velikonje, ki je stanoval v Radvanju, co ugotovili, da je bil mož poklicni tihotapec, ki se je s tem zelo dobro preživljal. Inž. Zanolla je stanoval nekaj časa v Mariboru, ni pa se dalo ugotoviti, s čim se je takrat pečal. Policija je aretirala več oseb v zvezi s to afero, bile pa so že vse izpuščene, razen ene, ki so jo odpravili v Ljubljano.
m Gostovanje v Trubadurju. Drevi bo v operi »Trubadur« zanimivo gostovanje. Nastopita dve članici ljubljanske opere in sicer ga. Oljdekopova v vlogi Leonore in ga. Kogejeva v vlogi ciganke.
m Cirkovčani gostujejo. Prihodnjo nedeljo, dne 16. maja, bo gostovala v Mariboru slovita kmečka igralska družina iz Cirkovc na J)ravskem polju, in sicer nastopi z izvirno Koržetovo novo kmečko komedijo »Čigav je grunt«.
m Prihodnja seja mariborskega občinskega sveta bo v petek, dne 13. tnaja, ob 18 v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redu je 87 točk.
m Šahovske novice. Šahovski brzoturnir je bil v klubskih prostorih UJNŽB v Pokojninskem zavodu. Udeležilo se, ga je 11 šahistov. Prvo mesto je zasedel Rupar z 8 in pol točkami, Kuster 7 in pol, Reinster-ger in Mišura po 7, Peček 6 in pol, Dobrila 6, Audič 5, Pliberšek 4, Danilo 2 in pol, Novotny 1 točko. Drevi ob 20 se vrši v istih prostorih medklubski brzoturnir SK Železničar: UJNŽB.
Gledališke
Torek, 10. maja, ob 20: »Trubadur«. Red D. Gostovanje
gg. Kogejeve in Oljdekopove. Sreda, 11. maja, ob 20: »Slavnostna akademija«. Prireditev Trgovske akademije. Četrtek, 12. maja, ob 20: »Dalibor«, Red A.
Celje
c Katoliško prosvetno društvo vabi na predavanje o srednjeveškem meništvu, ki bo drevi ob 8 po šmarnični pobožnosti v Domu. Važno je zlasti za udeležence nedeljskega izleta k žičkemu samostanu,
c Redni sestanek ZZD bo drevi ob 6 v Domu
v Samostanski ulici.
c V Prešernovi ulici 22 je zaspala v Gospodu 81 letna mestna reva Holohar Antonija.. Naj v miru počival
c Žrtev alkohola. V St. Janžu pri Rogatcu se je odigral pri Serčevih žalosten primer. Šerčev svak se je vrnil domov vinjen ter se začel prepirati. Prepir je dovede! do pretepa, dokler ni vinjeni svak udaril s krampom 33 letnega Serca Alojzija in mu polomil več reber, Šerca so pripeljali v celjsko bolnišnico.
c Kino Metropol. »Labudova smrt«, c Ali gre samo za nesrečo. V celjsko bolnišnico je prišel brezposelni delavec brez stalnega bivališča Selič Mirko, pristojen v Rudnik pri Ljubljani. Obstreljeni je imel roki. Po njegovih izjavah ga je obstrelil s strašilno pištolo neki delavec Anton Dermastija v Kranju. Ker pa so v bolnišnici ugotovili, da je krogla, ki je ostala v Seličevi roki, bila izstreljena iz browninga, je stvar prevzela policija, ki poizveduje.
c Kino Union. Premiera »Nedokončani zakon«, c Ukradeno meso sta nosila v gozd. Mesarskemu mojstru Perdihu Emilu v Laškem je bilo večkrat ukradeno meso iiz mesarije. Tatovi so prišli v mesarijo s ključem, odšli brez 6ledu, da jih ni bilo mogoče najti. Pred kratkim pa so vlomili v mesarijo ter odnesli precej slanine in prekaje-nega mesa. Orožništvo in celjska policija se je na V6e načine trudila, da bi izsledila tatinsko družbo, kar se ji je tudi posrečilo. Aretirala je 39 letnega delavca Jakoba A. iz Homca pri Vitanju ter njegovega sina 17 letnega delavca Milana. Policijski agent g. Gaber je z orožništvom naredil hišno preiskavo v Homcu ter razčistil zadevo. Pod težo dokazov je Milan A. priznal tatvino ter povedal ime pomagačev. Orožništvo in policij«ki agent 60 se podali v tremerske gozdove, kjer jim jc Jakob
Pokazal prostor in skrivališče ukradenega mesa. okopanega ukradenega prekajenega mesa In slanine je bilo še 70 kg. Izročili so iu okrožnemu sodišču v Celju.
Dohodki mariborske carinarnice
Maribor, 9. maja.
Mariborska glavna carinarnica je zaključila svojo statistiko za pretečeno proračunsko leto. Podatki te statistike kažejo velik dvig dohodkov proti letu 1936-87. Skupno je imela carinarnica v lanskem proračunskem letu 98,845.962.55 din dohodkov proti 78,670.871.55 leta 1936-37. Povišek je tedaj prav znaten ter znaša 25,175.091 din, seveda gre deli te razlike na račun zvišanega ažia.
Po posameznih mesecih se dele dohodki proračunskega leta 1937-38 (v oklepajih dohodki iz leta 1936-37): april 8,610.182.55 (5,708.703.05) din; maj 7,677.227.6 (5,356.799.20) din; junij 7,929.016.25 (4,981.738.50); julij 7,801.969 din (6,124.485.55); avgust 7,991.073.25 din (4,575.365.50); september
8,853.561.50 din (6,734.347.75); oktober 9,335.183.75 (6,132.544.25); novemb. 8,975.448.25 (5,903.316.75); december 8,940.218 (6,521.153.75); januar 6,987.175 (5,483.561.50); februar 6,708.467.25 (6,602.337.50); marec 9,036.440.75 (9,470.518.25).
Sestavljajo se dohodki iz naslednjih večjih postavk: carina uvoz 4,770.S10.85, poslovni davek na uvoz 112.702.80, kaldrmina 112.581.90 (vse v zlatu), dalje znaša skupni davek na poslovni promet 23,449.706.45, davek na luksuz 1,660.908.25, kontrolna taksa na svilo 756.966.20, kontrolna taksa na bombaž 1,140.338.35, banovinslca trošarina 1,339.961, davek na luksuz 4,056.592.15, davek na poslovni promet 2,667.774.55, poleg tega pa so še mnoge manjše postavke po milijon din.
Dvig vlog pri slovenskih hranilnicah
Tudi v marcu 1988 so narasle po podatkih Zveze jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani vloge pri slovenskih hranilnicah. Vloge na knjižice so narasle za 3,916.000 na 625,966.566 din, vloge v tekočem računu pa so padle za 3,270.414 na 427,615.744 din. Skupne vloge so torej narasle za 646.015 na din 1.053,582.310. Ce bi se upoštevali le pravi dvigi in vloge, ki se pojavil porast za 11,604.015 din. Ker pa je neka večja hranilnica nehala v marcu voditi svoje rezerve kot vlogo, ki je znašala 10,950.000, se je pojavil le omenjeni manjši prirastek.
Število hranilnih knjižic je padlo na 128.517, število tekočih računov je naraslo za 29 na 6448. Skupno število vlagateljev znaša 34.960.
Vloge na knjižice so narasle pri 10 bralnilni-cah, vloge v tek. računu pri 10, skupno 6tan.je vlog tudi pri 10 hranilnicah, število vlagateljev na knjižice je naraslo pri 8, v tek. rač. pri 7, skupno število vlagateljev pri 8 hranilnicah. (Od 29 hranilnic jih vodi tekoče račune le 20.)
Zaposlenost v aprilu
Po statističnih podatkih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani je znašalo povprečno število njegovih zavarovancev 96.147, kar pomeni v primeri z marcem povečanje za 3.880, v primeri z aprilom lani pa za 6.522.
Tudi povprečna zavarovana mezda narašča; znašala je aprila 24.47 din, marca 1938 28.90, aprila 1937 23.02. (Skupna zavarovana mezda aprila 2,352.497.20) v primeri z aprilom lani je narasla za 289.525.60 din). Pri OUZD zavarovano delavstvo je zaslužilo letos v aprilu 59 milij. din ali približno 7.25 milij. din. več kot aprila lani.
Stalež bolnikov ne izkazuje posebnih izpre-memb, nekoliko je odstotek bolnikov popustil: na 2.56%.
Devizno valutni fond
Po odredbi finančnega ministra z dne 17. marca, objavljeni v »Službenih novinah« z dne 1. aprila 1938, je bil osnovan Sklad za pobijanje devizno-valutnih prekrškov. Iz tega sklada 6e bodo plačevali izdatki za nagrade osebam, ki doprinesejo h kaznovanju oseb, ki se pregrešc proti deviznim predpisom, za izplačilo zapornih stroškov kaznovanih oseb, za potne stroške in nagrade kontrolnih prganov in za plače honorarnih uradnikov v ban-čnovalutnem oddelku. Po novi odredbi finančnega ministra z dne 13. aprila (»Službene novine« z dne 7. maja) pa se imenuje ta sklad odslej Posebni račun ministrstva financ iz deviznovalutnega prometa. *
Izpremembe v Zavodu za pospeševanje zunanje trgovine. Za namestnika šefa zavoda je postavljen g Miloje Andrič, prej trg. delegat v Marseilleu, za šefa odseka za živino g. Gruja Grčič, prej delegat v Budimpešti, za šefa adm. osebnega odseka g. Valentin Zambal, dosedanji šef knjigovodstva. Lani je bil namesto g. Ozrena Buzadjiča imenovan v Pragi za delegata inž. g. Radoslav Semiz, sedaj pa je prestavljen v Belgrad, na njegovo mesto pa je prišel g. dr. Jurak iz Belgrada. Dosedanji tajnik v odseku za živino g. Aleksander Samoukovič jc izstopil iz državne službe in postal tajnik Združenja izvoznikov živine.
Mestna hranilnica v Zagrebu objavlja, da so znašale dne 30. aprila hranilne vloge pri njej 647 milijonov 477.793 din, rezerve 46,722.675 din, na aktivni strani so znašala podeljena posojila 346 milj. 483.981 din, razpoložljiva gotovina 344,669.256 din.
Carinski pravilnik za vzorčne velesejme. Minister financ je predpisal pravilnik za mednarodne vzorčne velesejme, po katerem se lahko osnuje pri vsakem velesejmu poseben carinski oddelek, katerega delokrog bo isti kot pri carinarnicah.
Popravi! V sklepu petega odstavka članka: Zveza Slovenije z morjem, priobčenem v nedeljski številki, se je vrinila tiskovna pomota, ki mu popolnoma obrača smisel. Dotična vrsta naj se glasi: ... in nosi pri tem skupnost stroške za nepotrebni dolgi prevoz.	<
Trgovina z živino v Avstriji in Judje. Od malih mesarjev in prekaievalcev v veliki tržnici je bilo zelo malo Judov. Po uradnih podatkih okoli 20, pri srednjih trgovcih z mesom, ki so dobavljali me-sarjem in prodajalcem na drobno, je bilo že 50% Judov, od 10 veletrgovin z živino pa je bilo 9 v judovskih rokah. Sedaj je uveden nov red in okoli 100 judovskih tvrdk je bilo v Sankt Marxu izločenih in so na njih mesto prišle arijske tvrdke.
Cene živine in kmetijskih pridelkov
Mariborski sejem 6. maja. Na 6vinjski sejem je bilo pripeljanih 243 svinj. Cene so bile sledeče: mladi prašiči, 5 do 6 tednov 65—100 din, 7 do 9 tednov U0—130, 3 do 4 mesece 150—210, 5 do 7 mesecev 300—390, 8 do 10 mesecev 420—490, 1 leto 710—820 din. 1 kg žive teže 6.50—7.75 din, 1 kg mrtve leže 8.50—11.25. Prodanih je bilo 164 svinj.
Ceno živini in kmetijskim pridelkom v Mariboru 3. maja: Voli I. 5.25, II. 4.80, III. 4; telice I. 5.25, II. 4.50, HI. 4; krave I. 4.60, II. 4.50, III.
2.80; teleta I. 5.25, II. 4.25; prašiči špeharji 9.80, pršutarji 7.25 za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. prednji del 10, zadnji del 12, II. prednji del 8,
holm 112.125, Oslo 109.35, Kopenhagen 77.125, Praga 15.19, Varšava 82.30, Budimpešta 86.25, Atene 3.95, Carigrad 3.50, Bukarešta 3.25, Helsingfors 9.62, Buenos-Aires 114.375.
Vrednostni papir«
Ljubljana. Drž. papirji: 7% investicijsko posojilo 98.50—100, agrarji 61—63, vojna škoda promptna 482—484, begluške obveznice 93—94, dalm. agrarji 92—93, 8% Blerovo posojilo 96.50 do 97.30, 7% Blerovo posojilo 92—93, 7% posojilo Drž. hip. banke 99—100. Delnice: Narodna banka 7800—7400, Trboveljska 195-205.
Zagreb. Državni papirji: 7% investicijsko posojilo 99—100.50, agrarji 62—63, vojna škoda promptna 480—482, begluške obveznice 93—94, dalmatinski agrarji 91—92.17, %% Blerovo posojilo 96.50—97.50 (97.50), 7% Blerovo posojilo 92.75— 93 (92.75), 7% posojilo Drž. hip. banke 99.50 denar, 7% stab. posojilo 98.25—98.75 (98.50). — Delni-c e : Narodna banka 7.300 denar, Privileg, agrarna banka 224—228, Trboveljska 195—200, Gutmann 60—65, Tov..sladkorja Bečkerek 600 blago, Osieška sladk. tov. 115—120, Dubrovačka 370—400, Jadranska plovba 375 denar, Oceania 600 den.
Belgrad. Državni papirji: agrarji 62.75 blago, vojna škoda promptna 482—482.50 (482, 481), begluške obveznice 93.75—94 (94), dalmat. agrarji 92.25—92.50 (92.25), 8% Blerovo posojilo (98), 7% Blerovo posojilo 93.75—94.50 (93.50), 7% stab. posojilo 99 denar. — Delnice: Narodna banka 7.350 blago, Priv. agrarna banka 230.50 denar.
Žitni trg
Novi Sad, P š e n i c a bč. 228—230, srem. 227— 229, ban. 218—228, bč. potisk 229—234, — Oves bč. srem. 162.50—165, slav, 165—167.50. — Ječmen bč. srem. 63—64 kg, 150—155. — Koruza bč. srem. 106—108, ban. 102—103. — Moka bč. ban Og Ogg 325—335, 305—315, 285—295, 265—275, 235—245, 130—135; srem. slav. Og Ogg 322.50— 332.50 302.50—312.50, 282.50—292.50, 262.50—272.50, 232.50—242.50, 130—135. — O t r o b i bč. srem. ban. juta vreče 110—117.50 — Tendenca čvrsta, promet srednji.
zadnji del 10, III, prednji del 6, zadnji del 8; svinjina 14, slanina 15, svinjska mast 16.50; čisti med 20, volna neoprana 10, oprana 18; kožo surove goveje 10. telečje 12, svinjske 9 din za 1 kg. — Pšenica 230, ječmen 190, rž 225, oves 325, koruza 168, fižol 225 krompir 125, seno 55, slama 35, jabolka
I.	1000. II. 700, III. 400, češplje suhe I. 1400, II. 1300, III. 1200; moka pše<nična 350, koruzna 160 din za 100 kg. — Vino navadno mešano 9, finejše sortirano 13 din za liter.
Cene živini in kmetijskim pridelkom na sejmu v Murski Soboti dne 2. maja t. 1. Biki I. vrste 5—6 dinarjev, II. vrste 4—5, III. vrste 4; telice I. vrste 5—6 din, II. vrste 4.50—5, III. vrste 4; krave I. vrste 4—4.50, II. vrste 3.50, III. vrste 2.50—3; teleta I. vrste 5.50—6.50, II. vrste 5—6; prašiči špeharji 8.50— 10 din, prašiči pršutarji 8—9.50 din za kilogram žive teže. — Goveje meso I. vrste 14—16 din, II. vrste 12—14 din, III. vrste 11—12 din, svinjina 16 din, slanina 17 din, svinjska mast 18 din, čisti med 20 dinarjev, goveje surove kože 8—9 din, telečje 12 za kilogram. — Pšenica 190—200 din, rž 170—180, oves 150, koruza 135, fižol 150—200, krompir 70—80, seno 50—70, slama 20—30, pšenična moka 350—400, koruzna moka 250—275 din za 100 kg. — Navadno mešano vino 6—8 din za liter, finejše sortirano vino 14 din.
Živinski sejem v Bohinjski Bistrici dne 2. maja in živinski sejem na Jesenicah dne 4. maja. Cene so bile naslednje: voli 5—5.75 din, krave 4—4.50, ju-nice 3.50—4, teleta 7—7.50 in prašiči 8.50—9 din za kilogram žive teže. Konji od 5000—6000 din za glavo.
Živinski sejem v Sv. Juriju pri Celju 5. maja.
Na sejem je bilo prignanih 205 glav goveje živine, a prodanih le 25 komadov domačim kupcem; izvoza ni bilo, Voli I. vrste 5.50—6 din, II. vrste 4—5 din, mlade krave 4—5.50, stare krave 2.25— 2.75, teleta 6—6.50 din za kilogram žive teže, Konji od 1000—2000 din za glavo.
Živinski sejem v Šmarju pri Jelšah dne 2. maja. Cene so bile naslednje: voli 1. vrste 5.50 din,
II.	vrste 4.50, III. vrste 3.50; telice I. vrste 5 din, II. vrste 4, III. vrste 3.50; krave I. vrste 4 din, II. vrste 3.50, III. vrste 2.50; teleta I. vrste 6 din, II. vrste 5 din za kilogram žive teže.
Živinski sejem v Sevnici v okraju Brežice 4. maja. Voli 6, krave 4—5, junci 5—6, svinje 8 do 10 din za 1 kg žive teže. Mladi pujski 150—180 din za glavo.
Borza
Živina
Dne 9. maja.
V zasebnem kliringu je ostal angleški funt neizpremenjen: v Ljubljani na 238 denar, v Zagrebu iu Belgradu na 237.20—238.80.
Avstrijski šiling se je v Ljubljani neznatno okrepil na 8.64—8.74, v Zagrebu pa je malo popustil na 8.595—8.695, v Belgradu na 8.61—8.71.
Grški boni so beležili v Zagrebu 28.60 denar, v Belgradu 28.15—28.85.
Nemški čeki so ostali neizpremenjeni na 14.40 do 14.60, nadalje so beležili v Zagrebu za konec maja 14.395-14.595.
Devizni promet je znašal v Zagrebu 4.033.738, v Belgradu 6,530.000 din. V efektih izkazuje Belgrad prometa 1,711.000 din.
Ljubljana — tečaji s	primom:
Amsterdam 100 hol. gold. . . .	2420.63-2435.25
Berlin 100 mark............1748.53—1762.41
Bruselj 100 belg............728.95- 734.01
Curih 100 frankov..........996.45-1003.52
London 1 funt.......
Newyork 100 dolarjev ....	4323.51-4350.82
Pariz 100 frankov............121.67- 123.11
Praga 100 kron......151.14— 152.24
Trst 100 lir........228.20- 231.28
Curih. Belgrad 10, Pariz 12.24, London 21.7575, Newyork 437.125, Bruselj 73.46, Milan 22.975, Amsterdam 2112.60, Berlin 175.55, Dunaj 118, Stock-
NedeVshi mitfng SK Planine
V	včerajšnjem »Ponedeljskem Slovencu« smo objavili obširno poročilo o nedeljskem lahkoatlet-skem mitingu SK Planine s potrebnimi rezultati, od katerih so bili nekateri na prav lepi višini. Glede na to, da so se vrinile nekatere pomote, nas naproša SK Planina, da korigiramo v toliko naše včerajšnje poročilo, da ne bi komu delali krivice.
Predvsem je treba ugotoviti, da so se poleg včeraj omenjenih atletov udeležili mitinga tudi lahkoatleti SK Korotana. V metanju krogle je bil pri seniorjih prvi Jeglič (Planina) z metom 11.95, ker jo Klinar (SK Planina), ki jo je vrgel 12.45, tekmoval izven konkurence. Isti Klinar je tudi v skoku v daljavo (6.19 m) startal izven konkurence, zato ta točka v konkurenci seniorjev sploh odpade. Končno še objavljamo one rezultate, ki so v
včerajšnjem poročilu zaradi zakasnitve izostali, in sjcer >
Met diska jun. C (kg 1.50): 1. Rigler Fr. (Pl.) 34.36, 2. Merala R. (Pl.) 33.85, 3. Doganovc F. (Pl.) 27.44.
Met diska jun. B (kg 1.50): 1. Erman F. (Pl.) 29.52, 2. Merala M. (Pl.) 26.59, 3. Mavc F. (Pl.) 26.52.
Medklubsfeo lahkoatletso
tekmovanje SK Maratona
Maribor, 9. maja.
V	nedeljo dopoldne se je na prostoru SK Železničarja vršilo medklubsko lahkoatletsko tekmovanje SK Maratona. Po nalogu zveze so pri tem tekmovanju nastopili tudi novinci na dolge proge. Žal da so drugi klubi poslali premajhno število svojih atletov. SK Rapid n. pr. sploh ni bil zastopan. Kaj je temu krivo?
Glede na začetek sezone so bili doseženi jako zadovoljivi rezultati, predvsem v metih diska, skoku v višino in skoku ob palici ter enournem teku. Doseženi rezultati:
Tek 1000 m juniorji: 1. Rotner (Zel.) 2:59.3, 2. Pukl (Maraton) 3:1.6, 3. Klančnik (Maraton) 3:19.
Tek 5000 m: 1. Stojnšek (Maraton) 18:2, 2. Marhel (Maraton) 18:83, 3. Hoš (Maraton) 18:42. Novinci: Namestnik (Maraton) 18:54, Ozvald (Maraton) 19:7, Fraizman (Maraton) 19:47. Nastopilo je 5 novincev.
E n o u r n i tek: 1. Hoš (Maraton) 14.960.70 metrov — nov mariborski rekord. 2. štrucl (Maraton) 14.672.60, 3. Kragl (Maraton), novinec 12.975.
Met diska: 1. Lužar (Maraton) 37.75, 2. Fika (Maraton) 30.75, 3. Filipič (Maraton) 30.20.
Met krogle: 1. Lužar (Maraton) 11.66, 2. Vidic 11.56, 3. Kleut (Železničar) 10.86.
Met kopja: 1. Verbošt (Marat.) 45, 2. Lužar (Marnton) 44.78, 3. Davidovič (Železn.) 38.15.
Skok v daljavo: 1. Skok (Železničar) 597, 2. Lužar (Maraton) 580, 3. Majo (Zel.) 559.
Tek 1500 m: 1. Stoišek (Maraton) 4 36, 2. Šo-ster (Jugoslavija, Celje) 4.42, 3. Štrucl (Mar.) 4.50.
Skok v višino: 1. Lužar (Maraton) 170. novi mariborski rekord. 2. Erjavec (Železničar) 165, R. Gregorič (Železničar) 165.
Skok s palico: 1. Eika 310, 2. Kokolj (Maraton) 800, 3. Filipič (Maraton) 290.___
Gostilno in hotel
v Rogatcu, oddamo v najem z vsem inventarjem Sredi trga, 10 tujskih sob, 4 gostilniški lokali, velika dvorana z gledališkim odrom, veranda, avtogaraža, kleti, shrambe, obsežen zelenjadni vrt Ponudbe z navedbo Jamstva poslati na Celjsko mestno hranilnico v Celju.
Tek 60 m.juniorji: 1. Majo (Železničar) 7.7, 2. Bučinek (Maraton) 7.8, 3. Radoslav (Železničar) 8.1.
Štafeta 4 krat 100: 1. Maraton (Vidic, Mraz, Bučinek, Lužar) 49.4, 2. Železničar (Skok, Majo, Radoslav, Krajnčič) 51.1.
Kalto izgleda lista evropskih plavalnih rekordov?
Moški:
100 m kravi: Helmut Fischer (Nemčija) 56:8 200 m kravi: Jean Taris (Francija) 2:12.2. 300m kravi: Jean Taris (Francija) 3:27.6. 400m kravi: Jean Taris (Francija) 4:47. 500 m kravi: Jean Taris (Francija) 6:01.2. 800 m kravi: Jean Taris (Francija) 10:15.6. 1000m kravi: Jean Taris (Francija) 12:57.6. 1500 m kravi: Arne Borg (Švedska) 19:07.2. 100m prsno: Cartonnet (Francija) 1:10.6. 200m prsno: Heina (Nemčija) 2:38.9. 400 m prsno: Jensen (Danska) 5:45. 500 m prsno: Jensen (Danska) 7:30.7. 100 m hrbtno: Schauch (Nemčija) 1:06.8. 200 m hrbtno: Schauch (Nemčija) 2:32.7. 400 m hrbtno: Schauch (Nemčija) 5:21.8. 4X100 m kravi: Madžarska (Zoliomy, Korosy, Grof, Esik) 4:06.6.
4X200m kravi: Madžarska (Grof, Lengyel, Abay-Nemes, Esik) 9:10.8.
Ženske;
100 m kravi: Den Ouden (Holandska) 1:04,6. 200 m kravi: Den Ouden (Holandska) 2:25,3 300 m kravi: Hveger (Danska) 3:46.9. 400 m kravi: Hveger (Danska) 5:08. 500 m kravi: Hveger (Danska) 6:45.7. 800 m kravi: Hveger (Danska) 11:11.7. 1000 m kravi: Hveger (Danska) 14:12.3. 150 m kravi: Frederikson (Danska) 22:36.7. 100m prsno: H61zner (Nemčija) 1:20.2. 200 m prsno: Waalbcrg (Holandska) 2:56.9. 400 m prsno: Engfeld-Genenger (Nemčija) 6:19.2 100 m hrbtno: Senff (Holandska) 1:13.6. 200 m hrbtno: Senff (Holandska) 2:44.6. 400 m hrbtno: Hveger (Danska) 5:44.5. 4X100 m kravi: Holandska (Selbach, Mastenbroek, Wagner, Duden) 4:32.8.	'
Veliko kolesarsko prireditev
v proslavo 50-letniee slovenskega kolesarstva bo priredila v nodoljo, dno 29. maja 1938, Kolesarska pod-7,veza «Ljubljana< v Ljubljani, pod pokroviteljstvom bana dravsko banovino g. dr. M. Natlačena, častnim predsedstvom komandanta dravsko dvlzijsko oblasti gouoralii g. L. Toniča, župana mosta Ljubljane gosp dr. J. Adlešiča s slodočim sporedom:
D o p o 1 d n o : Velika cestna dirka na progi Ljubljana—Vrhnika—Logatec—Planina ln nazaj v Ljubljano (108 km) za glavno katogorijo; za jnnlorsko po na progi Ljubljana—Vrhnika—Ixigatcc—Ljubljana <00 km). Start glavne kategorije bo točno ob 8, juniorske pa oh 8.30 pred Narodnim domom, na Blcivvelsovi cesti, v počasnem tumpu do Viča (ob konou tramvajsko progo), kjer ho dan pravilni start. Cilj obeh skupin bo prod Narodnim domom, in sicer juniorske okrog 10.30, glavno ob 11.30 — Nagrade k cestnim dirkam prejme glavna in junlorska kategorija.
Popoldne: Ob pol 15 na .Hermesovem* dirkališču dirkališčne dirke s sledočlm sporedom: 1. Nagovor. 2. Pozdravni krog vsoh sodolujocih dirkačev. 3. Objave rezultaov dopoldansko oostne dirke. 4. Vožnja na starinskih kolesih. S. Dirka dirkačev dopoldansko cestne dirko (glavna kat.). 6. Dirka dirkačev dopoldansko dirke (juniorflka kat.). 7. Finale glnvne katogorijo. 8. finale juniorjev. 9. Medmestna zasledovalna dirka dveh moštev (Zagreb : Ljubljnna). 10. Dirka s landcmi (dvosodežna kolesa). 11. Dirka ciljov. 12. Dirka onih dirkačev, ki v Juniorskl skupini 6o niso vozili. 13. Dirka z motornim vodstvom. — Slavnostna razdelitev nagrad ho zvečer oh 20 v prostorih rostavracijo Zvezda' (Kazino). — Co«tno dirke lmdo ob vsakem vfimionu, dirkaliSčuG P'"» le ob ugGuuom vromeuu. — Prireditveni odbor.
MISTERIJ
žene, ki se
NIKDAR KE
Ima ona25ali401et
Nobene gubo, nobene brazdo v 45 letu! Gladka, jasna in čista koža mladega dekleta! Videti Je kakor čudež, a ima vendarle svoje znanstvene vzroke. To so magični učinki »Biocela« — presenetljivega odkritja profesorja dunajskega vseučilišča dr. Stej-skala. Biocel je dragocen naravni pomladilni element, ki ga mora imeti vsaka gladka in napeta koža. Zdaj je v vsaki tubi rožnate kreme Tokalon ter Vam redi ln pomlajuje kožo, ko spite. Vsako jutro, ko se zbudite, ste videti mlajši. Gube in brazde so k-akor izbrisane.
Cez dan uporabljajte dnevno hrano za kožo Tokalon (ki ni mastna), da napravite svojo kožo svežo in jasno, da Vam odstrani zaje-dalce in vso nesnago kože. Pomladile se za deset let ln ostanite mladi! Napravite konec ohlapnim mišicam lica. Rešita se uvenele polti. Pridobite si spet jasno tn čvrsto lice ter mehko lepoto iz dekliške dobe. Navdušeni boste zaradi pravih magičnih učinkov obeh hran za kožo Tokalon. Ako ne bo tako se Vam denar povrne.
Radio
Programi Radio Ljubljana i
Torek, 10. maja: 11 Šolska ura: Brodogradnja na naši obali (g. Vekoslav MleJiUŽ) — 12 Dvorak: Slovanski plesi (plošče) — 12.45 Poročila — 13 Nai>ovcdi — 13.20 Opoldanski konoort ltadijskega orkostra — 14 Napovedi — 18 Posinlco izpod Južnega sonca (plošče) — 18.40 Vpliv prirodo na življenje in značaj sredo/, mskili narodov (g. dr. Valter Bohlnec) — 19 Napovedi, poročila — 19.30 Nac. ura: Predavanje inšpekcije državno obrambo — 19.50 Zabavni zvočni tednik — 20 ilizct: Zbori iz opere «Carmon« (plošče) — 20.IS Patemost Pavla: Očkov god. zvočna igrica (člnni rad. tgr. druž.)
—	31 Zvoki v oddih (Kad. orkester) — 2a Napovedi, poročila — 22.15 Mas ltegcr: Variacijo ua Mozartovo temo (ploščo).
Dragi programi i
Torek, 10. aprila: Belgrad: 20.00 Itomunska glasba. 20.30 Kom. koncert — Zagreb: 20 Opera — Praga: 10.40 Vojaška godba, 20.15 Romunska oddaja, 21.10 Sinfon. koncert, 32.35 Romunske klavirsko skladbo — Varšava: 19.50 Lahka glasba, 21 Sinf. koncert, 22 Plesna glasba
—	Sofija: 19.45 Kom. koncert, 20.45 Vok. koncert, 21.15 Ruske romance, 22 Lahka In plesna glasba — Budimpešta: 20 Igra, 22.05 Cigan, orkostor — Trst-Milan: 21 Biblijska drama — Rlm-Bari: 17.15 Klavir, 21 Igra, 22 Orglo — Dunaj: 19.10 Prenos iz Štajerske, 20 Za,b. in plesna glasba — Kiinigsberg: 19.10 Vojaška godba
K Sin: 20.10 Film, 20.30 1'losna glasba — Stuttgart: 20 Hiindlov ciklus.
Industrijsko podjetje v Ljubljani itfe
za knjigovodstvo mlajšega pridnega trgovsko naobraženega
uradnika
Zaželjena je parletna praksa, ni pa neobhodno potrebna. Pismene ponudbe s prepisi spričeval in navedbo referenc na: Reklam Rozman, reklamno podjetje. Ljubliana, Pražakova 8/1
Trgovina z urami, zlatnino in srebrnino
A. FUCHS
se je preselila v Židovsko ulico 3.
Cenjenim odjemalcem se tudi v nadalje toplo priporoča.
Sodna dražba
na gradu Pišece pri Brežicah bo dne 11. maja 1938 ob 9 uri prisilna prodaja starinskega pohištva, knjig, podob in drugih antikvilet.
Nanhing - mesto strahot
Poleg strojnic in lakote naj uniči Kitajce opij in morfij!
Pred kratkim se je v Nankingu mudil član mednarodnega pomožnega odbora, ki je v Nankingu in v 6 okrožjih bližnje okolice pregledoval posledice vojne. Preiskal je nekako 2% vsega ozemlja, ' kolikor so ga Japonci zasedli na Kitajskem. Iz j poročila, ki ga je poslal v Evropo ta član pomož- ' nega mednarodnega odbora, posnemamo te-le podrobnosti:
V	6 okrožjih, kjer se prebivalci rede zgolj od poljedelstva in živinoreje, je bilo od začetka vojne pobitih 57.000 bivolov in 36.000 mul, kar je 90% vseh živali v teh krajih. Kitajsko kmetijstvo ie, kakor znano, močno odvisno od umetnega namakanja zemlje. Na preiskanem ozemlju pa je razdejanih 80.000 namakalnih naprav z vsemi potrebnimi tehničnimi pripomočki. Japonski vojaki eo uničili kakih 200.000 kosov manjšega poljskega orodja. Kar je bilo lesenega, so sežgali, kar pa je bilo kovinskih delov, so jih odpeljali na Japonsko.
V	Nankingu so deset inij naokoli uničene in razdejane vse železnice in vse ceste.
Pred vojno je v Nankingu prebivalo kakih milijon ljudi. Dandanes jih je samo še kakih 700.000.
V	nankinškem okrožju so kmetje mogli z ri-žem posejati le 10% vse zemlje, ki so jo poprej posejali. Blizu 70% vseh kmetov nima nobenega semena, da bi sejali riž.
V	Nankingu je 40.000 poslopij. Od teb je požar uničil 12.000 hiš. Večina vseh teh poslopij je bila uničena takoj nato, ko so japonski vojaki pridrli v mesto. Samo 12 poslopij je bilo požganih kasneje.
Kitajskim državljanom in meščanom v Nankingu je bilo uropanega 45% vsega njihovega premičnega premoženja.
Odkar so Japonci zavzeli Nanging, sodijo, da je bilo ubitih 42.000 neoboroženih civilnih ljudi, med njimi 12.000 žensk in otrok.
Odkar so Japonci zasedli Nanking, je izginilo kakih 26% moških med 16. in 60. letom, kolikor jih je poprej bilo v mestu. Del teh so Japonci segnali na bregove reke Jangce ter jih tamkaj s strojnicami pokosili. Drugi del pa so potaknili v prisilna delovna taborišča.
Danes v vsem Nanginku ne najdeš niti ene kitajske ali inozemske trgovine. Pač pa se je od meseca decembra v Nankingu naselilo že 6000 japonskih trgovcev, ki so 71 trgovin odprli kar v hišah, ki so jih Japonci bili zaplenili kitajskim lastnikom.
Najhujše in kar peklensko pa je tole, kar poroča mednarodni preiskovalec:
Že celih 18 let v Nankingu nihče več ni smel javno prodajati ali ponujati uničevalnih in omamnih strupov, ki kvarijo človekov značaj in voljo. Že 18 let nihče pod smrtno kaznijo ni smel v Nankingu javno prodajati morfija in herojina, medtem ko je bil opij že skoraj docela izginil. Danes pa opij, morfij in herojin Japonci puste javno in na glas prodajati. Cestni prodajalci ga
javno na cestah kar kriče ponujajo. Te strupe uvaža tako imenovana »posebna sekcija« japonske armade, ki ekuša doseči, da bi Kitajci ta uničujoči strup čim bolj kupovali in ga uživali, da bi bili nazadnje nesposobni za vsakršno delo. Tako Japonci demoralizirajo in kvarijo domače prebivalstvo v Mandžuriji in na severnem Kitajskem.
Kitajski misijoni v razvalinah
Apostolski vikar v Šanghaju msgr. Haouse je le dni poslal v Evropo poročilo, kaj so v kitaj-
skem vojnem ozemlju pretrpeli katoliški misijoni. Takole pravi:
»Dejstvo je, da je naš misijon delno v razvalinah. Čaka pa ga tudi denarno polom. Samo v vikariatu Šanghaj cenimo škodo na 400.000 fun-tov( kar bi bilo 80 milij. din našega denarja). Zgorelo je na stotine in stotine poslopij v Hongkiou Tongadou, Lokace in drugod, ki smo jih postavili v desetletnem prizadevanju, po desetletnih žrtvah. Tudi delavsko mesto, ki smo ga pravkar zgradili, je vse razdejano. Nad katoliško vasjo Cangkaleu so letalske bombe kar deževale. Pol vasi so razdejale. Od naselbine očetov jezuitov je ostal le kup kamenja. Vendar pa pomoč ranjenim, bolnim in beguncem ne zastane niti za en hip.«
Parade v Rimu: Oklopni avtomobili vozijo mimo Titovega slavoloka.
Vesela zgodba z Angleškega:
y
Ce slona trebuh boli
Prof. dr. Kano, vodja japonske olimpijske delegacije, je umrl na morju, ko se je iz Kaira vozil domov na Japonsko. Pred 50 leti je ta mož začel ustanavljati japonska športna društva.
V angleški grofiji Banffshire leži malo mestece Keitb, ki je drugače le malo znano. Le toliko slovi po Angliji, da znajo tamkaj delati dobro žganje. Sedaj pa je postalo slavno. Zgodilo pa se je takole:
Tjakaj je prišel cirkus, ki je imel slona. Ta slon pa je nenadoma obolel. Začelo ga je napenjati in bil je hudo zaprt Živali se je poznalo, da močno trpi. Poklicali so živinozdravnika, ki je pregledal slona in zaslišal njegovega strežaja. Dognal je takoj, kaj je slonu. Prejšnji dan so že dali slonu cele tri litre ricinovega olja, kar pa ni nič zaleglo. Zato je živinozdravnik sklonil porabiti močnejše zdravilo: hotel ga je klistirati. Težko pa se je bilo odločiti, kako naj mu da in koliko.
Zdravnik je kmalu izračunal, koliko tekočine bo treba dati slonu. To je izračunal takole: krava je toliko in toliko težka ter dobi toliko in toliko tekočine. Slon pa tehta 4 tone, torej bo treba slonu dati 75 litrov tekočine. Težje pa je bilo odgovoriti na vprašanje, kako naj 6e lo zgodi. Živinozdravnik je dolgo razmišljal in nazadnje se mu je posvetilo: Čemu pa imamo v mestu Keith gasilce?
Živinozdravnik je stopil k poveljniku občinskih prostovoljnih gasilcev in ga naprosil, naj mu posodi ročno brizgalno ter 4 može. Ko je gasilski poveljnik slišal, kaj bi živinozdravnik od njega rad, 6e je najprej prijel za trebuh in se na ves glas zakrohotal. Potem pa je le ustregel. Nato je živinozdravnik 6egrel 75 litrov vode, dal vanjo potrebno množino kemičnih stvari, napolnil gasilsko brizgalno, nakar se je začelo.
Št. 124.
Cedric in črni vitez
Ko je Rovena hotela odjezditi ter samo še Ce-drica čakala, je ujeti vitez de Bracy prijel njenega konja za brzdo, pokleknil in dejal:
»Prosim vas odpuščanja zaradi nesreče, ki sem jo vam povzročil.«
»Kar se mene tiče, vam rada odpuščam, * je odvrnila Rovena. »Nikakor pa ni moja stvar, da bi vam odpuščala gorje, ki ste ga napravili toliko drugim.«
Cedric je medlem stopil k črnemu vitezu in ga povabil, naj z njim po-jezdi na njegov dom. »Velika sobana na gradu Rothervvood vam je vedno odprta. Pojdite z menoj in prebivajte pri meni kakor brat ali sini«
»Zahvaljujem se vam za povabilo, zlasti pa za to, da ste mi pokazali, kaj je vredno saško junaštvo Vendar mc važne zadeve ovirajo, da bi takoj sedaj sprejel vaše povabilo. Bom pa kmalu piriSel. Takrat pa vas poprosim za darilo, ki bo vašo darežljivost postavila na hudo preskušnjo.« že sedaj izpolnjeno!« je odgovoril Cedric ter vitezu podal roko. Takoi spremstvom izginil pod temnim drevjem.
Slona so medtem dobro povezali, nakar so vsi 4 gasilci začeli na vso moč goniti brizgalno. Kmalu je bila brizgalna prazna, slon pa poln. Okoli njega so stali zdravnik, gasilci in ljudje od cirkusa. Vsi so napeto pričakovali, kdaj bo slonu odleglo. Pa mu ni hotelo odleči. Zdravnik ni niti minuto okleval. Brž je dal segreti še 75 litrov vode, stresel vanjo novih kemikalij, tako da je sedaj imel slon v sebi že 150 litrov vode. To pa je pomagalo.
Nato je zdravnik odredil slonu strogo dieto, ki je trajala teden tdni. Cez en teden je 6lon bil zdrav ter je lahko žrl, kar si je le poželel. S tem bi morala zgodba biti končana. Pa še ni. Živinozdravnik je namreč moral sestaviti še račun za ravnatelja cirkusa, ki mu je ozdravil slona. Računal je takole: krava tehta toliko in toliko. Če jo zdravim, računam toliko in toliko. Slon tehta 4 tone, torej stane zdravljenje toliko in toliko. Ker pa je v Keithu mnogo krav, slonov pa ne, je treba ceno pomnožiti z 10. Tako je nazadnje zdravnik izračunal, da računa za zdravljenje slona 40 funtov šterlingov, kar je v našem denarju nekako 8000 din. Cirkus pa je bil pokonci in ni hotel plačati takega denarja. Stvar je prišla pred sodišče, ki je odločilo, da ima živinozdravnik dovolj 5 funtov, ali 1000 din.
Ta denar je bil res premalo za tako naporno zdravljenje. Toda pomagati se ni več dalo, ker je sodišče že reklo svojo besedo. Pač pa je živinozdravnik sklenil maščevati se nad cirkusom. Stopil je k gasilcem in jih človekoljubno pobaral, kako stoje kaj finance gasilskega društva. Rekli so mu, da težko izhajajo. Zdravnik pa jim je na-svetoval. kako bi lahko prišli do lepega denarja, I če ga ubogajo. In tako je poveljnik gasilcev poslal tale račun: Odškodnina za izposojeno brizgalno, pomoč 4 gasilcev, dovoz in odvoz brizgalne — vse 6kupai 10 funtov šterlingov. In cirkuški ravnatelj je plačal tistih 10 funtov, kar je v našem denarju 2000 din, za tamkajšnje gas. društvo.
Častna loža pri rimskih paradah. V loži stoje italijanska kraljeva dvojica, Mussolini in Hitler,
Ameriški cowboyi na Gronlandiji
Pižmovski vol ali tudi pižmovska ovca je dva in pol metra dolga kosmata žival z debelimi rogovi, ki pokrivajo velik del čela. Ta žival prebiva v čredah na vzhodni Gronlandiji in tudi v severnih krajih Amerike. Dlaka njegovega gostega kožuha je zelo dolga ter iz nje delajo pokrivala in preproge. Ker žival močno zasledujejo, je je vedno manj.
Sedaj so sklenili, da bi bilo prav, ko bi to žival naselili tudi v severni Švedski med Laponci. Sprvi so mislili, da bi žival napadala črede severnih jelenov. Pokazalo pa se je, da je žival miroljubna ter ne napada severnih jelenov. Ker je ta žival sicer močno koristna, jo mislijo udomačiti med Laponci. Težko pa je žival živo dobiti. Zato so sklenili sedaj na poletje organizirati v Gronlandiji veliko ekspedicijo, ki naj se je udeleže tudi ameriški pastirji cowboyi, ki znajo z lasi loviti divjo goved in divje konje. Sedaj naj z lasom love ludi to plašno žival.
Pisalni stroj v letalu piše na brezžično narekovanje
Ameriške letalske družbe na vso moč tekmujejo med seboj, katera bo svojim gostom nudila kaj bolj modernega udobja med vožnjo. Najnovejša pridobitev na tem polju pa je vsekakor letalo, ki ima s seboj pisalni stroj, ki sam posluša brezžično od drugod oddana poročila ter jih takoj sproti sam lipka. Novic«, ki brezžično prihajajo v letalo z zemlje, so takoj natipkane na koščku papirja. Ljudem, ki se vozijo v letalu, poslej ne lx> treba več poslušati brezžičnih novic, marveč bodo kar sproti brali kose papirja, ki bodo leteli iz stroja z natipkanimi novicami. Stroj je tako uren, da napiše 60 besed v eni minuti.
Dva tisoč nevest iščejo
Japonci močno delajo, da bi se v Mandžurijo naselilo čim več Japoncev. V ta namen so ustanovili posebno mandžursko naseljevalno družbo, ki bo te dni poslala z Japonskega zopet čez 2000 novih japonskih kolonistov. Ker pa je premalo, da bi se v Mandžurijo selili le moški Japonci, je ta družba sedaj v tokijskih listih priobčila oglas na celi strani. V tem oglasu družba kliče mlade Japonkc, naj se oglasijo, katera bi hotela vzeti za moža mandžurskega naseljenca ter ga spremljati tjakaj. V oglasu je rečeno, da tako pride do moža 2400 mladih japonskih deklic.
Napačno so hoteli ugrabiti
nato
Karkoli boste želeli, je je z Roveno in svojim
Saj jo že znano, da dandanes ponekod tudi v Evropi uveljavljajo take politično navade, da neljubega človeka kar ua cesti kje snamejo, ga zbašejo v avto in ga neznano kam zavlečejo. Take navade imajo sicer razbojniki v Ameriki, ki to delajo, da pridejo do denarja v obliki odkupnine. V Evropi pa ne gre za denar, marveč kar za politično idejo. Najnovejše pa se je zgodilo v Lau-6anni v Švici, kjer so hoteli ugrabiti hčerko nekega Juda, menda da bi se maščevali nad njim.
Iz Ženeve namreč poročajo tole: V petek, 6. m. j. se je pri lausannskem policijskem ravnateljstvu oglasila 18-letna deklica iz Berna, ki se piše Ivana Ehrhart. Ta je naznanila tole: Ko se je sprohajala ob jezeru, v lausannskem predmestju vil, ki se imenuje Ouchy, jo je naenkrat ustavilo več moških, ki so jo naglo potegnili v pripravljeni avto. Napad se je zgodil zgodaj popoldne. Čeprav je na tistem obrežju ob tistem času polno ljudi, so je vse tako naglo zgodilo, da nihče ni mogel opaziti, da so neznanci odpeljali dekle. Mlada Švicarka, ki je iz ugledne rodovine, je naznanila, da so ji najprej zavezali oči ter ji zamašili usta, da ni mogla kričati. Bili pa so trije
Štorklja med pomorsko parado
Ko je Hitler s svojim spremstvom pretekli teden z istalijanske bojne ladje gledal velike manevre italijanskega brodovja, je med najbolj vročo »pomorsko bitko: nemški minister za propagando dr. Goebbels dobii brezžično brzojavno k|h>-ročilo, da mu je doma štorklja prinesla hčerko.
moški. Ti so najbrž kmalu uvideli, da so ee * osebi zmotili. Pred nos so ji pomolili revolver, nakar so jo vprašali: »Ali si ti hči Juda Mayerja iz Berlina?«
Ker je dekle lahko dokazalo, da jo rojena švicarka in da z Meyerjem ni v sorodstvu, so jo blizu Lausanne vrgli iz avtomobila, ki se seveda medtem ni ustavil. Dekle je padlo na cesto. K sreči je kmalu nato prišel mimo švicarski orožnik, ki jo je našel ter pripeljal v mesto, nakar je dekle na policiji podalo svojo izpoved. Lau-sannska policija si sedaj na vso moč prizadeva, da bi uganko rešila.
• • •
Kaj pravi kino
V	Unionu
V	teb dneh vidiš v kino Union »Serenadoc. globok dramatki razplet, zares mojstrski film, duševuo poglobitev v sodobno zakonsko življenje. Človek se zares začudi, da se more tudi film po-vzpeti do take umetniške višine. »Serenada« je pretresljiva drama žene in moža. drama starega in novega mišljenja, dveh svetov, ki se slednjič izenačita v novem življenju. Vso pohvalo tega filma zasluži pač v glavnem režiser Foret, ki je načel ledino globokih filmov v nemškem filmskem svetu, ki ga doslej ni bilo moči pohvaliti. Težavno delo je imel režiser, da je prikazal to težko snov tako živo. nazorno in napeto. Poglavitno vlogo igra Igo Srym, soigralka mu je flilda Krali-iova. — Pričujoči film je zares vredno ogledati si ga.
Edinstveno! X« «T 'la-. "MANICAl<
1||\M||| WBW	UII1	mg	m »MANUFAKTURA««, komar
Mestni trg - 17 -
komandetna družba
POHIŠTVO!
Sa !$a IE !L iE 1C	Dobite pa tudi vse na obroke'
tovarna pohištva, tapetništvo in vse stanovanjske opreme
MARIBOR. UUca 10. okt. 5
Ob prenovitvi tvrdke nam je danes mogoče po izredno nizkih cenah nuditi najnovejše modele spalnic, jedilnic, kaučev, madracev, preprog itd. Obrnite se zaupljivo na nas in prepričajte se sami o nizkih cenah in solidni izdelavi.
i oglasi
Pridna dekle
poštena, začetnica, vajena malo kuhe, išče službo pri dobri gospodinji. Naslov v upravi »Slovenca« pod številko 7410.
Trgovski pomočnik
Speccrist, manufakturist in želczuinar itd., želi po 7-lotuein službovanju prorae-ntti mesto. Ponudhe v upr. > Slovenca' poti »Polten« št. 744-1.	(a)
Kupim drobilec
rabljen, v dobrem stanju. Naslov v upravi »Slovcn-ca<t Celje 7481.	(k)
Vsakovrstno
Iljižbodobe
Krojaškega pomočnika
takoj sprejmem. Ant. Jarc Semenišče, Ljubljana, (b)
čevljarskega pomočnika
za boljša dela, takoj sprejmem. Trobar, Sv. Petra cesta St. 6.	(h)
Kuharico in pomočnico
za restavracijo v Miinche-nu, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7477.	(b)
1
po najvišjih cenah CERNE, juvetir, Ljubljana Wolfova ulica št. 3
Službo dobe:
Absolvent dvornzredne trg. šole v Ljubljani ki je popolnoma sposoben srbohr-vatskega jozika iu nekaj nemščine; abs. dvorazred-ne trgovske šole v Ljubljani, ki ima zelo lepo pisavo in absolveutinja dvo-razredne trg. šole v Ljubljani, ki je sposobna nemškega jezika. Informaoije za vsa tri mesta daje ravnateljstvo drž. dvorazredne trgovske šole v Ljubljani.
2 pleskarska pomočnika
sprejmem. Bokal, Celovška cesta 264.	(b)
Čevljarskega pomočnika
takoj sprejmem. Miklavčifi - St. Vid. nad Ljubljano.
Prodajalko
dobro, agilno moč, takoj
sprejmem. F. J. GoriSar, Sv. Petra cesta 29. (b)
Leso-strugarski pomočnik
se sprejme takoj ali po dogovoru. - Ponudbe poslati pod »Strugar« v podružnico »Slovenca« v Celju.
Dvostanovanjska hiša
nora, naprodaj. Prevzem večje hipoteke, šmarska c. št. 43, Ljubljana.	(p)
Hišo
prodam — pogoj: lastnica obdrži dosmrtno stanovanje — cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenoa« pod št. 7447.	(p)

Posojila
dajemo na hipoteko državnim, samoupravnim uradnikom, ofiolrjem, poitofiolr-jem tn upokojencem na dolgoletno amortizacijo. — Informacije daje pisarna Sever, Ljubljana, Gospo-svetska cesta 14-1. - Za pismen odgovor 6 din v znamkali	(d)
CZES3C3
Novosti vseh oblačil
Šport, kamgarn obleke perilo Itd. — najceneje: Presker LJubljana (1)
Precizno decimalno vago
in leksikon ter notno stojalo, luster, prodam po zmerni ceni. Godina, Krekov trg 10-11.	(1)
Bančno kom. zavod - Maribor
Aleksandrova cesta št. 41
kupi takoj in plača najbolje HRANILNE KNJIŽICE
bank in branilnio VREDNOSTNE PAPIRJE 3V« obveznico, bone ter srečke, delnice itd. VALUTE VSEH DRŽAV PRODAJA SREČK
državne razr. loterije.
Kunaver Ludvik
gradbeno - strokovno na-obraženl posredovalec — Cesta 28 oktobra 6t. 6, telefon 87-38, Ima naprodaj večje število parcel, kompleksov, posestev, gozdov trgovskih tn stanovanjskih hlS tn vil. Pooblaščeni graditelj ln sodni cenilec za nasvete brezplačno na razpolago, (p)
Jedilnico
dobro ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 7290. (š)
mmm
Modra mala papiga
»Niko« jo ušla. Odda naj se proti nagradi Praža-kova 17-11, Jeruo.
(hrastove" bukove, javorfeve)
mizarske plošče (Panelplate)
(Sperrplate)
vezane plošče
izdeluje in dobavlja po nizki ceni
PoŠta: Straža pri Novemmestu • Telefon: Straža 2
Železniška postaja: Straža-Toplice
LI0 PAUUN "paritet
parna žaga. tovarna in furnirja

Hr
Po mnogoletni težki bolezni, vdan v božjo voljo in večkrat previden s sv. zakramenti, je v nedeljo, dne 8. maja 1938, umrl v osem in sedemdesetem lotu svoje starosti naš predobri in skrbni oče, stari oče in brat, gospod
FRANCE PEČJAK
trgovec, gostilničar in posestnik v Hinjah
Vsem prijateljem ln znancem ga priporočamo v molitev. Hinje, Ljubljana, Št. Vid, dne 9. maja 1938
Rudolf, Angel, Marija, sinova in hči; Ana roj. Kamenšek, in Ana roj. Adamič, slnahi; Radko, Smiljan, Milan, Silvester, Vidck, Ančica, Anica, Lenčica, Mihaelca in Marica vnuki in vnučice; dr. Orcgorij Počjak, Helena in Marija, brat in sestri
Priznana
»BRENNABOR« lahka motorna kolesa
100 ccm, eleganten model
so zopet prispela. KLEINDIENST & POSCH Maribor Aleksandrova 44
PŠENICNE OTROBE
nadomestijo
SLADNI KALIČKI
ki so najizdatneje krmilo za molzne krave. Dobite jih pri tvrdki Fran Po gačnik, d. z o. z. v Ljubljani, Tyršcva (Dunajska) ccsta 33, v Javnih skla dlšfiih (Balkan).	(1)
KOLESA
najnovejši letošnji modeli v največji izberi že od Din 550*— naprej.
Nova trgovina
LJubljana - TvrSeva cesta 36
(nasproti Gospodarske sveže)
Zanimalo Vas bo,
da ima tvrdka
„Pri Škofu"
na zalogi vse vrste
SVILE
kot crep de chine, crep marocaine itd. v najnovejših modnih vzorcih.
Cene
zelo ugodne!
©
KUPUJTE PRI NAŠIH INSERENTIH!
Za birmo...
Oarilo za celo življenje
Č. č. duhovščini in cenj. občinstvu mi je čast naznaniti, da sem
preselil svojo delavnico v Mariboru iz Tattenbachove v Gosposko ul. 46
Ob tej priliki se za vsa v mojo stroko spadajoča dela, kakor na pr.: restavriranje oltarjev in drugih cerkv. predmetov, antikvitet, umetnin, starih slik, pozlatarstvo itd. uljudno priporočam.
Moja tvrdka, ustanovljena leta 1873, se je s svojo solidnosljo in poštenostjo vedno odlikovala. Z spoštovanjem
ALOJZI) Z0RATTI, pozlatar - MARIBOR, Gosposka ulica 16 Isiolam se sprejme učenec !
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustil, gospod
Veličan Bešter
fotograf
Pogreb dragega pokojnika bo v torek, dne 10. maja 1938, ob 2 pop. iz mrtvaške veže Splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu Ljubljana, dne 9. maja 1938 Žalujoči ostali
Zahvala
Vsem, ki so z nami sočustvovali ob prebridki izgubi našega nepozabnega soproga in očeta, gospoda
Franca Ojstriša
se tem potom najlepše zahvaljujemo. Zlasti se zahvaljujemo vsem darovalcem krasnih vencev, pevskemu društvu »Grafika« za v srce segajoče žalostinke, vsem stanovskim tovarišem in vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti
Ljubljana, dne 10. maja 1938
Marija Ojstriš, soproga in otroci
Zahvala
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, poklonili cvetje in vence, ter izkazali na zadnji poti poslednjo čast naši ljubljeni soprogi' in zlati mamici, gospe
Ivanki DrašSer roj. Čepon
soprogi gostilničarja in mesarja na Vrhniki
izrekamo iskreno zahvalo. ~ Posebno zahvalo pa smo dolžni g. primariju dr. Lavriču in g. dr. Arku za njun požrtvovalni trud in lajšanje trpljenja ob dolgotrajni bolezni, kakor ludi vsem častitim sestram usmiljenkam za res angeljsko požrtvovalni trud in postrežbo vos čas bolezni, ter prečastiti duhovščini v Ljubljani in na Vrhniki. ~ Vsem iskrena zalivala!
Žalujoči ostali
Hngo Wast:	"2
Zlato večnega Juda
»Že vidim, kaj bi rada. Da naj ee sporazu-
mem z njim in izvem za njegove skrivnosti. Ali ne veš, da sem v njegovi hiši srečal njegovo hčer Berto?«
Tamara je nepotrpežljivo zmignila z roko.
»Zaradi nje si zagrešil največjo neprevidnost v evojem življenju. Naj te zdaj ona reši.c
»In če je skrivnost Julia Rama slleparija?«
Tamara mu je odgovorila z drugim vprašanjem :
»Ali si slišal, kaj govore o Fernandu Adalidu?«
»Da, da Ram dela z njegovim denarjem. Da si je nove delavnice uredil v Južnoamerikanski banki.«
»Jaz sem slišala še več.«
»Že vem, kaj mi boš povedala. Toda ne verjamem niti besede. To so bajke Marte Blumenove. Zdaj bi ona že dala marsikaj za to, da ni po vsem mestu raztrosila novice, da je Fernando Adalid rešil svojo banko in svoje imetje s pomočjo Julia Rama, ki je odkril kamen modrih.«
»Re«,« je odgovorila Tamara. »Marta Blumenova bi biia dala karkoli, da ne bi bila širila Ramovih storij. Ljudje začenjajo verjeti. Adali-dov položaj lo razlago še potrjuje. Tudi, če bi Jutri dejali, da je Julius Ram slepar, bi bili ljudje, ki so se oprijeli te bajke ...«
»Kaj ti mioliš, da je to bajka?«
»Zdaj že ne dvomim jaz, temveč ti. Nič za to. Ce je ona dekle tvoja nevesta ...«
»Ne Ni moja nevesta.«
»Dobro, naj bo, kar hoče. Prosi jov naj te pelje v očetovo delavnico in pomagaj očetu pri delu in vsi naj vedo, da verjameš in da si ^al denar za njegovo stvar.«
»Je že prepozno za to. Adalid me je prehitel in njega imajo za Ramovega plačnika.«
»Julius Ram je Jud in se bo bolje razumel z ljudmi svojega rodu.«
»Kako ee motiš. Jaz sem tudi mislil tako, toda Ram je z Libanona, arabskega rodu in po veri katoličan. To vem od njegove hčere.«
Tamara je strogo pogledala brata.
»Si zaljubljen vanjo? Ali si pomislil, da se noben Kohen iz Aaranovega rodu ne more poročiti s katoličanko?«
>Da, mislil sem.«
»Zakaj se pa vrtiš okoli nje?«
Odgovoril ji je ponižno:
»V začetku je to bilo, da sem si preganjal dolgočasje. Ko sem odkril, da me ima rada, sem se spomnil, da nikdar ne bo mogla biti moja žena; sklenil sem, da se ne bova več dobila. Toda tisoč okoliščin mi je sklep onemogočilo. Ti sama me zdaj prosiš, naj jo porabim za to, da pridem v hišo njenega očeta. Saj vidiš, da se iz tega in onega razloga ne moram oddaljiti od nje.«
Tamara je odgovorila:
»Da. Ona je tvoje najboljše orožje, da uničiš človeka, ki gradi svojo moč na zlatu. Če potrebuje Julius Ram denarja, razpolagaj z mojim imetjem. S pomočjo njegove hčere boš prej izvedel za alkimistova navodila kakor Adalid. Dekle je lahko tvoja prijateljica, nikdar pa ne tvoja žena.«
Ta nasvet, ki mu ga ne bi Tamara nikdar dala, če bi šlo za dekle njegove vere, je Maurice razdražil.
»Ali misliš, Tamara, da bo dekle poslušalo eno samo zaljubljeno besedo od človeka, ki bi ne mogel postati njen mož?«
»Ali bo ona prestopila? Ali se boš poročil z njo po našem zakonu. Ali bo hotela sesti pod nebes med dve botri in si dafla pokriti glavo s ta-ledom kakor Ruta, nad katero je Booz razprostrl svoj plašč? Ali bo hotela piti vino v sinagogi iz
čaše, ki jo boš ti razbil pred njenimi nogami v spomin na porušenje Jeruzalema. Ali bo sprejela tvoj prstan in šla trikrat okrog tebe ter hvalila Gospoda, da je ustvaril moža in aeno in določil, da živita združeno?«
A/li bo pustila, da bodo usull nanjo žito in Izgovorili svete beeede: Rastita in množita in da ji bodo za kosilo dali jajce in kos kuretine v znamenje poslušnosti ln rodovitnosti? Aili pa bos prestopil v drugo vero ti in vaju bo poročil škof v kaki cerkvi? «
Tamara je imela oči polne solza, ko se je spominjala neštetih obredov pri judovski poroki, obredov, ki jih ni bila nikdar deležna. To je bilo zanjo nepozabna in neodpustljiva sraniota.
»Ne vem, kaj bo in kako. Toda jaz ne bom prestopil.«
Mauricio je pisal Berti in jo prosil, da bi se dobila. Dekle mu je sporočilo, naj pride pred staro cerkev Brezmadežne Device, kamor je po navadi hotlila k spovedi.
»Jaz bom tam o mraku. Prišla bom ven, ko vas bom videla in razgovarjala se bova na trgu.«
Kohen ji je jezno odgovoril:
»Hočem vas videti, vi me pa kličete v cerkev. Kadar boste vi hoteli videti mene, vas bom poklical v sinagogo.«
Toda za Berto je bila ta ljubezen, pred katero ni bežala in se ji ustavljala, kolikor bi se ji bila lahko, vir prividov in nemira. Kam bo prišla po tej poti? Do odpatla ali do pustolovčin?
Odšla je že zgodaj do cerkve, da bi bila sama s svojimi mislimi pred tisto Brezmadežno, ki jo je ljubila že od otroških let.
V roži barvitega stekla so se iskrili zadnji žarki dneva. Svilena, prosojna poteenca se je nabirala po kotih v cerkveni ladji.
Topli zrak je zaudarjal po gorečem vosku. Toda okrog njenega najljubšega oltarja je bilo čutiti samo vonj po jasminu, ki je umiral pri nogah Device.
To je bilo zaljubljeno in zavidanja vredno umiranje, bolj podobno vstajenju kakor smrti.
Devica je že dolge mesece poznala Bertlno muke in se ji je nasmehnila, kadar je videfla, da prihaja.
Toda dekle ni opazilo nasmeha. V naglici je zmolilo »Zdravo Marijo«, kakor za pozdrav, njeno misli pa so brž zbežale drugam. Nehote so njene ustnice očiščene po angelovih besedah ponavljale kakor molitev ali kakor tožbo besede Mauricia Kohena:
»Med nama je nekaj neizogibnega, kar naju loči, vera. Jaz iio morem prestopiti in vi tudi ne.
Ne. Zares, ona ne bi mogla prestopiti. Kaj pa
on?
V	masni knjigi je brala odstavek iz pisma apostola Jakoba, ki ji ni šel iz epomina:
Ce bo kdo med vami blodil daleč od Resnico in ga bo drugi pripeljal k Njej, vedite, da bo tisti, ki prepriča grešnika o tem, da je na zmotni poti, rešil njegov dušo smrti in s tem zadostili za voliko svojih grehov.« •
Dekle je vzkliknilo v bojazni in v veri:
»Mati moja, potrkaj na njegovo 6rce in daj mi milost, da ga spreobrnem!«
V	molku cerkve, kjer je odmevalo kakor v telesu gosli, je zaslišala, da se bližajo pritajeni koraki. Prepoznala je zakristana, ki se jo postaral v božji službi. Že nekaj časa ga ni videla in zazdel se ji je dvajset let starejši.
Ta ftlovek, ubog in bolehen, je bil golovo docela srečen s svojo mirno vestjo in ko je bil tako blizu smrti.
Videla je, kako je vzel palico, da bi pogasil zadnje sveče, in je stopila k njemu.
»Brat. ali ni kakega patra za spoved?«
Stari zakristan jo je pogledali postrani, kakor da mrmra v svojo kuto, češ tej je pa ravno pravo uro treba spovedi. In počasi je odšel v zakristijo.

ur
wm.
Državna hipotekama banka
kraljevine Jugoslavije
(prej Uprava fondov osnovana 1862. L)
Banko upravlja neodvisen upravni odbor.
Centrala je v Beogradu.
GLAVNE PODRUŽNICE:
Zagreb, Ljubljana, Split, Sarajevo, Cetinje, Novi Sad, Niš,
Skoplje in Banja Luka.
AGENCIJE:
Kragujevac, Valjevo, Cačak, Zemun, Petrovgrad, Bitolj
in Prijepolje.
Glavni bančni posli: Upravlja vse državne in javne fonde, depozite, pupilni in cerkveni kapital, samostanski, občinski in zadužbinski denar itd. — Emitira obveznice in zastavnice — Sprejema hranilne vloge — Daje posojila na nepremičnine, a občinam in samoupravnim telesom na davek in dohodke — Eskontira menice denarnih zavodov, lombardira vrednostne papirje, delnice Narodne banke in Priviligirane agrarne banke ter . blagajniške zapise ministrstva financ, eskontira prihodne kupone svojih nostrificiranih zastavnic (Seeligmann) in državnih obveznic — Za vse bančne obveznosti jamči država — Za vsa pojasnila se je obrniti na naslov:
Državna hipotekama banka, Beograd
ali na njene podružnice.
Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Karel Če?
Izdajatelj: Ivan Rakovec
Urednik: Viktor Čenči ž