ŠI8V 149. njnManUsreflfidM 5.lol!|a 1921 Leio L. < " " Naročnina : ~ za driavo SHS: sa oelo leto napre] Dln.120-— za pol leta „ >• » BO-— sa četrt leta m .. „ 30-— n en me»ee „ .. „ 10'— za inozemstvo: celoletno.....Din. 2'6-— morocno . . . , . „ 18-— == Sobotna izdaja: — v Jugoslaviji. . . Dtn. 15 — v inozemstva ... „ Za-— PossDioo Slev. 75 por. ajsgSr Uredništvo le t Kopltarlevl illol Stav. fi/HL Rokopisi se ne vračajo; neiranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredn. telet štv. 50, uprava. Stv. 328. es Cene inseratom:^ Enostolpna petltna vrata mali oglasi po K 4*— ln K 6 —, veliki oglasi nad 45 mm vfc Siue po K 8'—, poslana Iti po K 12 '—. Pri večjem naročilu popust Izhaja nak dan lzvzemšl ponedeljka ln dneva po praz< nlku ob i. nri zjutraj. Mesečna priloga; Vestnik SKSt Političen list za slr/eiski narod. Oprava je t Kopltarlevl ul. 8. — Račun postne hran. ljubljanske St. 650 sa naročnino In St 349 sa oglase, zagreb 30.011, sarajav. 71:63, praške in dnnaj. 24,797 Univ. prof. dr. F. Grivec: Sv. Ciril in Metod. Versko in književno delo sv. Cirila in Metoda je začrtalo globoke sledove v cerkveno, politično in kulturno zgodovino slovanskih narodov ter ima še za sedanjost veliko vrednost. Sv. Ciril in Metod sta s svojim izrednim delovanjem zaslužila, da se njun spomin proslavlja na vzhodu in za-padu; vzhodni in zapadni Slovani ju po pravico slavijo kot svoja apostola. Njuno delovanje je nekdaj izredno izvirno, idealno in uspešno združevalo vzhodno in za-padno krščanstvo; njun spomin še sedaj druži vzhodne in zapadne Slovane in zbuja domotožje po onem idealnem edinstvu, ki je nekdaj vzhodne in zapadne narode vezalo v eno krščansko družino. Sveta slovanska apostola sla zamislila in izvršila genialen in idealen načrt za ohranitev edinstva med vzhodnim in zapad-nim krščanstvom. Slovani naj bi tvorili most med vzhodom in zapadom. Zato sta s toliko ljubeznijo in gorečnostjo Slovanom prižigala luč krščanske vere in krščanske narodne izobrazbe. Njuno delo se ni nadaljevalo v prvotni idealni obliki. A tega ni kriva pomanjkljivost ali slabotnost njunega delovanja ali njune osebnosti, marveč slabotnost in omejenost tedanje dobe, ko ni bilo niti na vzhodu niti na zapadu tako velikih mož, da bi mogli doumeti in nadaljevati delo velikih slovanskih apostolov. Sv. Ciril in Metod sta bila vsled svoje izredne veličine osamljen pojav. Na krščanskem nebu sta se pojavila kakor svetel meteor, ki je nenadno ozeril vzhodno in za-padno obzorje, a prenaglo zatonil za obzorjem. Vse življenje in delovanje slovanskih apostolov kaže, da sta bila izvirna moža velike svetosti, globoke učenosti, širokega obzorja, polna vseobjemajoče ljubezni in gorečnosti. V nasprotju z enostranskim in polovičarskim bizantinstvom je njuno goreče delovanje, plemenito mišljenje in sveto življenje tvorilo tako skladno zaokroženo celoto, da sta s svojo osebnostjo povsod vzbujala spoštovanje; svoje teoretično dokazovanje sta dopolnjevala z živim zgledom velike osebnosti; zato sta dosegla uspehe in zmagala povsod, kjer sta nastopala. A žal, da nista imela naslednikov, ki bi ju vsaj približno dosegli po veličini duha in osebnosti. V nasprotju z omejenostjo tedanje dobe sta slovanska apostola posebno globoko in živo umevala mednarodni in vesoljni značaj krščanske vere in Kristusove ljubezni. Vse njuno pojmovanje in delovanje je bilo globoko prežeto po krščanstvu. Po rodu in vzgoji sta bila bizantinska domoljuba. A po svojem globokem krščanskem naziranju brez primesi bizantinskih predsodkov sta bila kakor tujca v domovini. Zato sta iz bizantinskega ozračja tako rada bežala v samoto in v misijone. Sv. Ciril pojmuje bizantinsko državo ne kot narodno grško cesarstvo, marveč kot mednarodno krščansko državo. Sv. Metod je krepko izrazil, da je cesar v cerkvenih stvareh podrejen papežu, pokrovitelj cerkve in nekak pomočnik rimskega papeža. V bizantinskem političnem naziranju ni bilo prostora za narodno in pokrajinsko avtonomijo. Slovanska apostola pa sta z ustanovitvijo slovanskega bogoslužja in samostojne slovansko cerkvene organizacije dosti jasno dokazala, da sta vesoljno krščansko državo pojmovala v krščanskem smislu brez primesi bizatinskega centralističnega imperializma. Imperialistični centralizem se opira na militarizem. A sv. Ciril je vojsko opravičeval samo kot izvrševanje krščanske ljubezni za rešitev bratov iz poganske sužno-sti; kot boj proti poganom za telesno in dušno svobodo krščanskih bratov. V imenu krščanskega bratstva in enakosti je sv. Ciril delovni za osvoboditev sužnjev. Pri Kozarih si je namesto darov izprosil rešitev krščanskih ujetnikov; od slovanskih knezov Hastislava in Kocela ni sprejel nobenih darov, marveč izprosil osvoboditev 000 ujetnikov. Slovansko bogoslužje je bilo sv. Cirilu in Metodu izraz in sredstvo krščanske vesoljnosti proti bizantinski in proti za-padni omejenosti. Opravičenost slovanskega bogoslužja je sv. Ciril dokazoval iz vse-"bjemajoče ljubezni božje in iz vesoljno sti krščanske vere, ki je enako namenjena za vse narode in vse stanove.. Narodno slovansko bogoslužje naj bi tudi preprostemu slovanskemu ljudstvu odpiralo vse studence krščanske vere; krščanstvo naj bi bilo enako dostopno preprostim kakor aristo-kratom, ki so se mogli naučiti latinsko ali grško. Isto demokratično teženje se javlja v Ciril-Metodovem slogu, v njunem načinu razširjanja svete vere in v verskem pouku. Tedanji bizantinski slog je bil nenaraven, prisiljen, formalističen, dolgovezen; oddaljeval se je od preproste ljudske govorice in se skušal vzdržati na aristokra-tični višini. Sveta slovanska apostola pa sta bila tako globoko prežeta po krščanskem duhu, da sta se v duhu Kristusove ljudo-railosti in preprostosti spretno približevala ljttdstvu ne samo v simpatijah, mai-več tudi v izražanju. V staroslovenskih književnih spomenikih so ohranjeni odlomki Ciril-Metodovih govorov in izrekov. V teh odlomkih je ohranjen izvirni Ciril-Metodov slog in način izražanja, poln svetopisemske preprostosti, slikovitosti, toplote, neposrednosti, iskrenosti, konkretnosti; ta slog se nenavadno razlikuje od tedanjega bizantinskega sloga. Vendar to ni okorni slog prvih početkov še neuglajenega književnega jezika. V njem se razodeva tolika bistroumnost in spretnost, kakršno morajo imeti samo globoko izobraženi dediči velikih kulturnih tradicij. Kakor v slogu, tako se v vsem Ciril-Metodovem mišljenju in nauku razodeva velika izvirnost in samoraslost, ki ohranja vzhodne kulturne in verske tradicije brez primesi bizantinske, pokvarjenosti in omejenosti. V Ciril-Metodovih tradicijah odsevajo davne krščanske vzhodne tradicije iz one dobe, ko vesoljno krščansko edinstvo še ni bilo skaljeno po bizantinskem separatizmu. V nauku slovanskih apostolov se posebno jasno kažejo značilne črte grškega samostanskega bogoslovja, poleg tega pa opažamo zanimive izvirne poteze. Vmes se sivjčuje neki posebni arhaizem, ki pa ni ostarelost, temveč samoraslo obnavljanje in pomlajevanje vedno mladih krščanskih načel in nepremenljivih temeljev cerkvene ustave, vesoljnosti in edinstva. Sv. Ciril in Metod sta poslednja velika vzhodna predstavnika davne harmonije meil vzhodnim in zapadnim krščanstvom. V svojem bogoslovnem nauku, v izvirni misijonski metodi, v slovanskem bogoslužju in v cerkveni organizaciji sta spretno izražala in krepko naglašala one krščanske ideje, ki bi mogle obraniti in utrditi krščansko edinstvo. Za krščanstvo in za evropsko kulturo je neizmerna škoda, da tedanja doba ni razumela velikih slovanskih apostolov in da se njiju delo ni nadaljevalo v prvotni čisti obliki in idealni smeri. Slovanska apostola sta bistroumno obnavljala davne tradicije vesoljnega krščanskega edinstva in jih očiščevala kalnih bizantinskih primesi; plemenito sta gojila in izvrševala ideje krščanske demokracije, ljubezni in bratstva. Njiju slavni spomin opozarja Slovane, naj se vrnejo k čistim virom kršč. kulture, naj se otresejo kalnih tujerodnih primesi in predsodkov, da morejo postati glasniki krščanske ljubezni, mira in sprave. Bolgr/rd, 4. jul. (Izv.) Današnja seja narodne skupščine se je začela ob 9.30. Na dnevnem redu je nadaljevanje debate o državnem proračunu. — Kot prvi povzame besedo posl. Dominik Mazi (Jugoslovanski klub), ki navaja vzroke, ki so ga dovedli do tega, da bo glasoval proti proračunu, dasi želi, da bi bil proračun sprejet. Vzroki za to njegovo postopanje so v glavnem utemeljeni s tem, da vlada ni ničesar ukrenila za izboljšanje razmer v Dalmaciji. Govori tudi o pridelovanju tobaka v tej pokrajini in pravi, da bi bila produkcija lahko zelo velika, in bi se zelo obnesla, ako bi vlada šla nekoliko bolj na roko. Posl. Mazi govori potem o politiki in o edinosti naroda, ki se je v Dalmaciji že zelo ukoreninila. Napada faši-stovske organizacije in njihovo delo, ter veli, da državo ne ščitijo fašisti, ampak dobri uradniki. Njegov govor sprejme Jugoslovanski klub z živahnim ploskanjem. Zemljoradnik Voja Lazič napada proračun in veli, da bi se imel proračun predložiti že zdavnaj. Vlada ni ničesar storila, da dvigne kvalitativno in kvantitativno produkcijo poljskih delavcev. V proračunu ni nobene postavke za podpore poljedelskim zadrugam. Ničesar ni ukrenila, da zagotovi zavarovanje zoper nezgode, za bolezni živine, poplave itd. Ni kreditov za kanalizacijo rek, za popravo bregov itd. in ni kreditov za pomoč v slučaju slabe letine. Kritizira proračun tudi zaradi tega, ker ne vsebuje skor:. j nikakih zneskov za šolstvo. Tako n. pr. sc je kredit štirih milijonov dinarjev, ki se je že lani dovolil občinam za zgradbo šol, sedaj znižal na en milijon dinarjev. Ravnotako se ničesar ne stori za zdravstvo kmetovalcev, ki je zelo sir,bo. Zdravniki so daleč od vasi in dragi in še dražja so zdravila. Napada finančnega ministra, da še vedno ni predložil obračuna za prvo proračunsko leto, vsled česar se še vedno ne ve, koliko znaša primanjkljaj. Govornik razpravlja potem o uvozu in izvozu in veli, da je zelo slab. Kritizira posamezne takse in napada tudi državno upravo, ld je pod vsako kritiko. Vlada ne podpira gospodarskih sil dežele, ampak jih celo preganja. Zakon o pobijanju draginje je za današnjo vlado mrtva črta. Končno izjavlja, da bo glasoval proti proračunu. — Radikalec Jankovič nastopa proti opoziciji. Z obstoječimi razmerami je zadovoljen in izjavlja, da bo glasoval za oro-račun. — Seja se nato prekine ob eni popoldne. Popoldanska seja narodne skupščine se nadaljuje ob petih. Besedo povzame poslanec Ivan Mermolja (samostojna kmetijska slranka), ki pravi, da bo glasoval za proračun. — Radikalec Jova Cirkovič govori o razmerah v Makedoniji in veli, da se je vlada tudi v tem proračunu le malo ozirala na razmere v Makedoniji. Govori zelo obširno o akciji Bolgarov in pravi, da izvira vsa akcija iz tega, ker so v Sofiji uvideli, cla propada v Makedoniji dolgoletno delo. Vse čete vstašev se rekrutirajo iz tujih elementov in ni niti enega izmed nas. Prebivalstvo v Makedoniji absolutno ni krivo tega, česar se obtožuje. Oblaslva so bila o vsem pravočasno obveščena, in vendar niso storila tega, kar je bilo potrebno. Nato govori posl. Škulj (Jugoslovanski klub), (katerega izvajanja prinašamo na drugem mestu. Op. ur.) Protič pričakuje kraljevega poziva. Belgrad, 4. julija. (Izv.) Posl. Stojan Protič je dospel danes v Zagreb, kjer sc je sestal s svojimi političnimi prijatelji. Prihodnje dni bo na posetih pri dr. Mag-diču v Varaždinu, odkoder bo odpotoval v Rim. Toplice, kjer bo počakal na poziv kralja, ki ga ima pozvati k sebi, da tuje njegovo sodbo o sedanjem političnem položaju. POSL. DULIBIČ O GOZDARSKIH ODNOŠAJIH. Belgrad, 4. julija. (Izv.) Posl. dr. Dulibič jc stavil na ministra za šume in rude vprašanje glede preureditve gozdarskih odnošajev v Dalmaciji. V svojem vprašanju poudarja potrebo ureditve službe občinskih gozdarjev, ki so slabo plačani, ker jih občine bolje ne morejo plačevati, vsled česar zahteva, naj prevzame država v svoje roke ureditev njihove službe in naj jih primerno plača. BELGRAJSKO ČASOPISJE PROTI BOLGARIJI. Belgrad, 4. julija. (Izv.) Danes je belgrajski tisk ostro napadel bolgarsko vlado. Belgrajski listi zahtevajo, naj se nastopi proti Bolgarski z vojaško akcijo. Gotovo je, da o kakem vojnem pohodu nc more biti niti govora, pač pa bo vlada z močnejšimi četami zavarovala naše ozemlje in počakala na odgovor zveze narodov na našo noto. Nova sramota Pašičeve-ga režima. Medtem ko uradni in režimski tisk vali na bolgarsko vlado odgovornost za ban-ditstvo v Macedoniji, prinaša belgrajsko neodvisno časopisje uprav strahovito slike i7. te nesrečne dežele. Leta 1913., ko sta Srbija, Bolgarija in Grčija otele Makedonijo turškega režima, je takozvana srbska radikalna stranka nad onim delom, ki je pripadel Srbiji, proglasila izredno stanje, namesto da da Makedoncem samoupravo, katero so jim bili obljubili že mladoturld. Ljudstvo, ki je sto-in stoletja težilo za svobodo, je postalo zdaj deležno istega režima pokvarjene birokracije, vladajoče s pomočjo policije in žandar-merije, katerega blagoslov je uživalo pod Abdul Hamidom. To je trajalo do leta 1919., pa ne dolgo. Čim je zavladala demokratsko-radikal-na koalicija, se je začela v Makedoniji zopet strahovlada. Ljudstvo je komaj čakalo, da se proglasi ustavna svoboda, začne poštena uprava in pravično reši agrarno vprašanje. Pri občinskih volitvah 22. avgusta 1920. in pri volitvah v parlament 28. novembra 1920 je makedonsko ljudstvo pokazalo, da je politično zrelo in da hoče aktivno sodelovati pri konsolidaciji države na podlagi narodne enakopravnosti in radikalnih socialnih reform. Toda režimu to ni bilo po volji, bili so anulirani komunistični mandati, zakon o »zaščiti države« se je začel brezobzirno izvajati samo v Makedoniji in začel se je teror, ki pušča daleč za seboj čase turškega gospodstva. Vlada je poslala v Makedonijo najbolj propale elemente za uradnike, policija in žandar-merija obstoja naravnost iz roparskih, morilskih in plenilskih tolp, radikalni in demokratski špekulanti so se polastili zemlje kmetov, ki so pred vladnimi tolovaji zbežali v gore, druge komplekse so pokupili za bagatelo Pašiči, Miniči, Žujeviči, čorbiči in drugi člani radikalne porodice. Danes v Makedoniji ne obstoje več ne osebne ne imovinske svoboščine. Anarhija se da primerjati oni na Kitajskem. Zdaj so tudi državne oblasti brez vsake avtoritete. Vse prebivalstvo se je uprlo. Povsod pokajo puške in bombe. Umori, ropi, požigi so na dnevnem redu. Zdaj pa pride režim in kriči: Bolgarija je vsega kriva! Zdaj gre načelnik oddelka za javno varnost v ministrstvu za notranja dela, neki Zika Lazič, tako daleč, da ia\ no trdi, cla so vsi duhovniki v Makedoniji Bolgari! Vso Evropo alarmira režim, češ, cela Makedonija je na strani Bolgarov. Tako kompromituje sebe in celo državo tista vlada, ki je preje na vsa tozadevna vprašanja dosledno odgovarjala, da so Makedonci čistokrvni Srbi, da so popolnoma zadovoljni in cla o kakšnem bolgarofilstvu ni niti govora. Uprizorila je veleizdajniške procese v Prijepolju, Skoplju in Kumano-vu proti stotinam makedonskih kmetov, katere državni pravdnik sumarično obtožuje, da držijo z Bolgari, cla se čutijo Bolgare in cla delajo za odcepitev Stare Srbije od države. Skratka, Nikola Pašič je v Makedoniji aranžiral natančno isto, kar je svojčas uprizarjala vlada Abdul Hamida in kar je bilo vzrok revoluciji zoper turško tiranijo. Tega ne pišemo mi, tako piše belgrajsko >Videlo« v 121. številki 2. julija tega leta. Da je ta režim resnično tolovajski, o tem se lahko prepričamo, če beremo članek nekega nižjega uradnika iz Južno Srbije, ki ga objavlja drugi list, belgrajsko »Vreme« 2. julija tega leta. En okrožni načelnik dobiva od četa-šev del od plena. En srezki načelnik preprodaja imetje ubitih kmetov ali jih dajo v zakup. Drugi je avnnziral od natakarja do srezkega načelnika. Tretji je lastnik hotela. Drugi okrožni načelnik izdaja orožje četašem, ker podpirajo njegovo stranko, mirnim državljanom pa se konfisoira, ker so nasprotne stranke. Agrarni poverjeniki prosto gonijo z zemljo lastnike, ki niso njihove stranke, potem jih pa najeti čet:.?i ubijejo! Velik del vseh teh načelnikov, pisarjev in orožnikov živi od podkupnine, ki jo prejemajo od banditov. Konji, ki so prišli iz Nemčije na račun reparacij. se brezvestno prodajajo in iztihotapijo v Bolgarijo. Danes ubijejo četasi posestnico, jutri se zemlje že polasti zaupnik uprave. Hujše, desetkrat hujše, nego v stari Turčiji 1 Režim je zdaj proglasil vojno stanje v Makedoniji. Režim bo streljal in obešal. Mesto poštene uprave, nepodkupljivih uradnikov in .spoštovalcev zakona pošlje Pašič v ubogo deželo vojake, nove žandar-je in rablja. Pa ne bo nič pomagalo. Niso užugali Makedonije Turki, pa je tudi ne bo Pašič. Hinavsko vpitje na Bolgarijo nam je itak že prineslo blamažo. 15. julija bodo delegati g. Pašiča v Ženevi prisiljeni sprejeti nase vlogo obtožencev. Bolgariji ne bo težko razgrniti pred zastopniki Evrope sliko tolovajstev Pašičevega režima v Makedoniji. Ali ni nezaslišana sramota, da bodo tožili zastopnike naSe države istih zločinov v Makedoniji, kakor so jih nekdaj počenjali turški oblastniki, da bodo tc obtožbe slišale in o njih razsojalo iste vele-vlasti, ki so svojčas razsojale o makedonskem vprašanju in da bo po zaslugi sedanjega režima stala pred svetom naša država v isti luči kakor nekdanja Turčija? Tako daleč smo prišli pod vlado demokratov in radikalov. Poslanec škulj o zapostavljanju katoličanov. Belgrad, 4. jul. (Izv.) Na današnji seji narodne skupščine je govoril v imenu Jugoslovanskega kluba posl. Škulj, ki je povdarjal, da katoliški del naroda v naši državi ne more biti zadovoljen z vladami v Jugoslaviji od početka zedinjenja, zlasti pa ne s sedanjo vlado. Ta vlada preganja ka-toličanstvo na vseh poljih, zlsti pa v šolstvu. Navedel je konkretna dejstva, tako n. pr. iz Sombora, kjer je vlada vrgla redovnice iz šole in jim odvzela pohištvo. V Velikem Bečkereku, kjer so imeli 42 let katoliško šolo, je vlada storila isto, duši bo sestre zaprosile, da smejo osnovati privatno šolo, in dasi so bile pripravljene, sprejeti vse vladne pogoje. Pri tem je treba povdarjati, da je v Velikem Bečkereku okoli 17.000 katoličanov. Prošnja je bila kljub temu odbita, medtem ko je bila istočasno dovoljena judom konfesionalna šola .Govornik je omenjal tudi slučaj bosen-eke pokrajinske uprave, ld je prepovedala Marijine kongregacije ter hotela vsakega ikongreganista izključiti iz šole, dasi so kongregacije popolnoma zasebna zadeva. Nadalje je omenil naredbo prosvetnega ministra Pribičeviča od 19. jan. 1920, po kateri naj se v vseh šolah goji sokolski dfih. Proti tej naredbi je govornik najostreje protestiral radi brezverskega značaja sokolske organizacije, kar dokazuje pisanje češkega sokolskega vestnika in vest- nika slovenskega sokolstva. Očital je vladi, da podpira drugo duhovščino veliko bolj kakor pa lojalno katoliško duhovščino. Omenjal je postopanje vojnega ministra, ki je brez vzroka ulrinil naredbo iz 1. 1919, po kateri so bili vojaške službe oproščeni bogoslovci in duhovniki. Povdarjal je, da vlada noče plačati dolgov katoliških prosvetnih zavodov, zlasti ne bogoslovij. V j Dalmaciji, Bosni in Hercegovini in v Hrvatski so zadolžene katoliške prosvetne ustanove do 20 milijonov dinarjev. Vlada noče plačati teh dolgov, dasi je odvzela cerkveno imetje. Obligacije, ki jamčijo kongrual-ne dohodke, se ne izplačujejo, mesto teag pa morajo duhovniki plačevati pristojbinski ekvivalent. Omenjal" je, da je bila katoliška cerkev oškodovana za 18 milijonov dinarjev, medtem ko vživa država 19.000 ha gozdov verskega zaklada L-umo v Sloveniji. Govornik je obrazložil slabo gmotno stanje katoliške duhovščine v Koroški, kjer je po plebiscitu živahno delala za narodno stvar, sedaj pa se nahaja brez sredstev na cesti. Končno je govornik povdarjal, da je vse to govoril iz ljubezni do ka-toličanstva ter z željo, da bi vlada postopala tako, da bi med katoliško in drugimi veroizpovedmi zavladala harmonija in prijateljstvo ter da bi ne imel povoda za pritožbe radi zapostavljanja. Med govorom posl. Škulja je došlo do ostrili medklicev. Pašič za demisijo celokupne vlade. Belgrad, 4. julija. (Izv.) Nesporazum, ki je nastal radi pomiloščenja atentatorja Stejiča med krono in vlado, se je poostril. Minister za pravosodje dr. Laza Markovič, ki je bil na Bledu, ni mogel pregovoriti kralja, da bi odnehal. Danes je o tej zadevi razpravljal ministrski svet. Minister Pribičevič je iznašel formulo, po kateri so krivi temu nesporazumu kraljevi svetovalci, ki bi se morali odstraniti, vlada pa naj bi ostala. S tem se pa ministrski predsednik Nikola Pašič sam ni strinjal, ker čuti, da ima ta nesporazum tudi neke druge tendence. Zato tudi piše današnja >Politika«, da bo Pašič podal demisijo vsega kabineta. Kako ie stvar postala napeta, je razvidno iz tega, da potuje po sklepu min. sveta zunanji minister dr. Ninčič v isti zadevi h kralju, kakor pravosodni minister dr. Markovič. Notranji minister Voja Marinkovič pa je izjavil, da bo še ta teden obdržal svoj resort ter je zahteval, naj se mu imenuje namestnik. Končna pogajanja med 'Jugoslavijo in Italijo. Belgrad, 4. julija. (Izv.) Pogajanja med našo in italijansko vlado glede izvršitve rapallske pogodbe se bližajo h koncu. Naša vlada je stavila italijanski vladi svoj končni predlog, na katerega je italijanska vlada pristala. Po tem predlogu mora biti 15 dni po podpisu sporazuma izpraznjen tretji pas. Sušak se ima izprazniti pet dni po prvi seji, ki se bo vršila z ozirom na sporazum med delegati. Vprašanje luke Baroša se ima rešiti pri posebnih pogajanjih. Zader dobi posebno prometno cono v oddaljenosti 8 do 12 km. Ko je bil ta predlog, ki ga je izdelal mini- ter Krstelj, predložen min. predsedniku Nikoli Pašiču, ni hotel nanj pristati. Pašič je zahteval, naj se prometna cona okoli Zadra skrči, tako da bi en del pripadel nam. Radi tega je danes minister dr. Krstelj podal svojo ostavko. Vprašanje italijanskega šolstva na našem ozemlju je rešeno na ta način, da imenuje naš prosvetni minister učitelje, jim določa plače in predpisuje učne načrle, pouk pa se vrši v italijanščini. V sodnem postopanju so lahko prve vloge v italijanščini, vsi oslali spisi pa se rešujejo v našem jeziku. Načelno vprašanje o pomilostitvi atentatorja Stejiča. Danes je več nego gotova stvar, da je atentatorja Stejiča kralj pomilostil, ravno tako gotovo pa je, da se je celokupna vlada pomilostitvi protivila, ker se je vlada postavila na odklonilno stališče ministra za pravosodje drja. Markoviča. Spor med vlado in krono obstoji v tem, da se vlada sklicuje na okolnost, da živimo v demokratični državi, kjer vladar ničesar ne sme ukreniti brez tozadevnega predloga vlade, krona pa se sklicuje na splošni v vseh monarhijah veljavni običaj, da je pomilostitev posebna predpravica krone, kar je koncem konca tudi res. Ce bi namreč imela vlada pridržano pravico do predlogov za pomiloščenje, bi moralo biti to jasno izraženo ali v ustavi sami ali pa v kakem drugem zakonu. Tega pa pri nas ni. Ustava namreč določa v čl. 50. izrecno: »K r a 1 j ima pravico pomilo-. stitve. Prisojeno kazen sme odpustiti, zmanjšati ali omiliti.« Tukaj ni nikjer omenjeno niti z besedico, da se mora kralj ravnati pri svojem »smš« po morebitnih predlogih ali nasvetih vlade. V čl. 54. ustave pa beremo: >Noben čin kraljevske oblasti (torej tudi ne pomilostitev) nima veljave, niti se ne sme izvršiti, ako ga ni sopodpi-sal pristojni minister. Za vse kraljeve čine . .. je odgovoren pristojni minister.« Iz te določbe ustave bi logično sledilo, da krona sploh nima nobenih prerogativ, tudi za pomilostitve ne. Sledi pa še nekaj drugega, namreč da je besedilo naše ustave izdelano v taki naglici, cla gospodje usta-votvorci sami niso vedeli, kaj sklepajo. Če bi se bila vladna večina zavedala svoje odgovornosti v polni meri, bi bila posamezna ustavna določila natančneje pregledala in jasneje oblikovala kot jih je. Spora med vlado in dvorom torej ni kriv dvor, ampak vlada, ki je izdelala tako ustavo, da je polna protislovij. Iz česar zopet sledi, da je ustava krvavo potrebna revizije, kar pritli-gujemo mi že nad eno leto. PREPIR RADI DRŽAVNIH SVETNIKOV. Belgrad, 4. jul. (Izv.) Med radikalci in demokrati je zopet prišlo do konflikta zaradi ključa pri imenovanju državnih svetnikov. Demokrati zahtevajo zase večji del državnih svetnikov, ker pripada dosedanji državni svet večinoma radikalni stranki in se boje majorizacije. Radikalci pa nočejo popustiti. Zaradi tega je napetost vedno večja. SPOR MED ITALIJO IN ALBANIJO. Belgrad, 4. julija. (Izv.) Med albansko in italijansko vlado je nastal spor zaradi zahteve Italije, da ostanejo italijanske pošte v Valoni, Skadru in Draču, kar pa albanska vlada zaradi neodvisnosti Albanije odklanja. Gotovi krogi v Albaniji so ee zaradi tega obrnili do belgrajske vlade s prošnjo, naj posreduje v tem sporu. Jugoslovanska vlada pa je to prošnjo po intervenciji odbila. Sedanji protidržavni režim. Govor posl. dr. Josip Hohnjeca v narodni skupščini dne 30. junija. Vlada in njene stranke so proslavile prvoletnico vidovdanske ustave s tem, da so njene določbe o državnem gospodarstvu in državnih financah smelo in brezstidno pogazile v prah. Protiustavna predložitev dvanajstin. Vlada in njen režim podpirajoče stranke dajejo državi in narodu najslabši zgled, kako se naj spoštuje ustava in drži to, kar ustava določa. Ustava je bila komaj izgla-ševana, že jo je vladna večina prekršila z začasnim zakonom o budgetskih dvanajstinah za mesece junij-december 1921. Ko je s tem gaženjem ustavnih določb dobila vladna koalicija v svoje roke materielna sredstva za vladanje, je padla iz ene kršitve ustave v drugo. Prosluli zakon o zaščiti države, razveljavljen je komunističnih mandatov, nastopanje zoper svobodo in pravo organiziranega delavstva, protizakonita cenzura novin in persekucija opozicional-nih listov, omejevanje in ubijanje politične in osebne svobode in bitnih pravic narodne skupščine kot edinega zakonitega zastopnika državo in naroda, to in mnogoteri drugi zločini dokazujejo, kako brezvestno vlada in njene stranke kršijo ustavo. Enoletna zgodovina ustave in njene izvršitve je jasen in glasen dokaz, kako malo spoštujejo ustavo tisti, ki so jo ustvarili. Ako ustavolvorci svojo uslavovernost izpričujejo s kršenjem ustave, nehote pripravljajo pot tistim, ki energično zahtevajo revizijo ustave. Tako so slični oni tajni sili, ki hoče slabo, pa včasih nehote učini dobro. Že poprej sem omenil, kako je gospoda vladne večine potisnila ustavo, svoje laslno dete, k tlom z zakonom o budgetskih dvanajstinah za mesece junij—december 1921. Ustava namreč določa: :vDokler narodna skupščina ne odobri predloženega proračuna, sme odobravati dvanajstine za en mesec ali več mesecev. Ako je narodna skupščina razpuščena, preden je proračun rešen, se podaljša proračun minulega računskega leta 7. ukazom najdalje za 4 mesece.« (tj 114.) Narodna skupščina ni bila razpuščena, vlada pa si je dovolila dvanajstine za sedem mesecev. Vladna gospoda ni mogla niti do drugega Vidovdana v zgodovini ustave svojega gospodarjenja z državnimi financami spraviti v sklad z ustavo. § 113. ustave določa: : Vsako leto odobri narodna skupščina državni proračun, ki velja za leto dni.« Vlada pa je sedaj predložiia že 14. dvanajstino, koristeča se s § 114. ustave, ki je zunanje in notranje v opasnem sorodstvu s famoznim § 14. nekdanje avstro-ogr-ske monarhije. Zanimivo je citati, kako finančni minister motivira to svoje protiustavno postopanje. Piše namreč: >S obzirom na kratkoču vremena i ve-ličinu materiala, koji je iznet Skupštini na pretres i odobrenje, jer samo predlog bud-žeta rashoda sadrži oko 2.000 partija, od kojih svaka, soglasno ustavnom propisu, prestavlja jedan votnm Skupštine sa Fi-nansijskim Zakonom i predlogom budžeta prihoda ta cifra se još u znatnoj meri povečava, — ne može se računati, da če budžet bili do 1. jula rešen. No, odstranjujuci za momenat napred rečene razloge, i pošavši od predpostavke da budžet i za ovako kratko vreme bude odobren u Narodnoj Skup-šiini, njegovo izvršenje od 1. jula o. g. na-lazi opet na jednu nesavadljivu teškoou: da bi se državni rashodi vršili i prihodi pri-kupljali na podloži novog budžeta, sa istim treba da budu upoznati svi organi, koji. na lom poslu imaju raditi, t. j. kako svi na-redbodaoci tako i sve blagajne odnosno svi kontrolni organi. Budžet, dakle, b-eba od-štampati u njegovoj definitivnoj redakciji. Ne može se, pak, ni pomišljati da če se imati dovoljno vremena, da se i taj zama-šan tehnični posao svrši do 1. jula. No, ni tc ni je jedina teškooa ove vrste. Cak, dakle, kad bi se uspelo, da se odobreni budžet i odštampa do 1. jula o. g. bar u naj-striktnije potrebnom broju primeraka, izvršenje budžeta, onako kako to utvrdjuju propisi zakona o državnem Računovodstvu, ostaje nemoguče još za izvesan broj dana. To usled toga, šlo izvršenje budžeta uslov-Ijava izvesne pripremne radove: otvaranje kredita, razvodjenje po knjigama, koje tek treba otvoriti, delegiranje kredite o(i stra-ne naredbodava prvog stepena, a naredbo-daocima drugog stepena, izdavanje nare-daba-naloga za isplatu, likvidiranje ovih od strane nadležnih blagajni itd. Za sve to treba, takodjer, vremena, koje medjutim, apsohitno ne dostaje.« Gospod finančni minister v svoji naivnosti menda niti ne sluti, da ga razlogi, ki jih jo navedel v svojo oprostitev, najhuje obtožujejo. Ako državni budget obsega tako veličino materiala, zakaj ga ni predložil pravočasno, da bi mogla skupščina trezno, kritično in stvnrno razpravljati o budgetu državnih izdatkov, o finančnem zakonu, in o budgetu dohodkov? Ali meni gospod finančni minister, da bo sedaj do 1. avgusta dovolj časa, da se o državnem budgetn stvarno in parlamentarno razpravlja ter da se budget odobri, da se v definitivni redakciji natisne, da se z njim upoznajo vsi. naredbodavci, vse blagajne, in vsi kontrolni organi, ter se izvrie vsa pripravljalna dela (otvaranje kreditov, vpis v knjige, katere je treba šele otvoriti, delegiranje kredita od strani naredbodavca prve stopnjo itd.)? Vidi se, da je permanentno gospodarjenje z dvanajstinami utrdilo gospoda finančnega ministra v naivnosti in lahkomiselnem optimizmu. Vlada pospešuje osiromaSenje ljudstva in draginjo. Gospodarstvo z dvanajstinami je prava dušljiva mora za vse panoge državno administracije. Nikjer se ne more ničesar storiti v prid in blagor državljanov. Vse jo vezano in pritisnjeno. Ubija se napredek na vsakem polju. Ljudska prosveta ob berglah dvanajstin ne more naprej. Ljudsko zdravje se ne podpira, marveč prezira. Javne bolnice so tako obremenjene z dolgovi, da nikjer več ne dobijo kredita; država pa ima zanje in za njih stroške kredit iz leta 1919. Invalidi gladujejo, penzioni-stom in vdovam se pokojnine in podpore ne izplačujejh redno, državni uslužbenci nimajo sredstev za obleko in hrano. Vlada s predloženo dvanajstino narb-du in posameznim slojem ne da nič ali vsaj ne da več toliko, kakor bi morala dati, ker to nujno zahtevajo razmere. Pač pa je vlada s tem predlogom naložila ljudstvu nova, in to velika bremena. Ona uvaja povišanje železniških tarifov za 50 odstotkov. Dočim druge države stremijo za tem, da bi z znižanjem železniških tarifov znižale po-stoječo draginjo, naša država povišuje te tarife. S tem je stopila naša država v vrsto tistih, ki imajo najvišje tarife na svetu. Kako se naj potem pri nas zniža neznosna draginja? Posledica bo, da bo cena živilom in vsemu blagu zopet poskočila, in sicer prav znatno. Zli nasledki bodo nastopili v vsej naši nacionalni ekonomiji. Kako naj potem gospod finančni minister uresniči svojo frazo o povišanju dinarske valute? Saj je vendar denar temmanj vreden, čim več se ga mora dati za nujno potrebna živila in potrebno obleko, čim večja je torej draginja. Vlada ne dela na zmanjšanje draginje in na povišanje vrednosti našega denarja, marveč nastopa kot klavno -odpira-teljica draginje. (Dalje.) H- »Sa slovenske dežele,« Pod tem naslovom priobčuje bclgrajska »Politika« z dne 2. t. m. daljši članek, v katerem obširno popisuje velik gospodarski razvoj Slovenije po ujedinjenju: Slovenci so prevzeli in nacionalizirali vse banke, ustanovili so šc mnogo novih gospodarskih zavodov, zida se v Sloveniji toliko, da bodo s slamo krite hiše skoro izginile, blaga se pa izvaža iz Slovenije toliko, da Južna železnica sploh nima dovolj vagonov za. potrebe slovenske industrije na razpolago. Nato pa se zaletava »Politika« oziroma njen ljubljanski informator v dr. Koršca in v »klerikalce«, češ da ti po Belgradu vedno stokajo, kako je Slovenija zapostavljena in nezadovoljna, čeprav se Sloveniji tako dobro gedi (kakor je opisal to g. dopisnik). Dopisnik zaključuje, da so samo še »štreberji in karijeristi« za avtonomijo, praktični Slovenci pa dobro vedo, da nekdanji deželni zbori niso nič pomenili, in zato hočejo vsi, da jim bodi odprla vsa Jugoslavija kot tržišče. — Mi bi želeli samo eno; Dopisnik »Politike« naj objavi svoj članek v kakem slovenskem listu s svojim podpisom in doživel bo čuda! Po svoji vsebini je pa dopis vreden, da bi ga podpisal g. dr. France Ilešič. Dnevne novice. — Kdo bo delil zemljo? Zemljo bo delil g. minister Pucelj. V njegovem ministrstvu so namreč že izdelali predlog, da sc ministrstvo za agrarno reformo izpre-meni v poseben oddelek ministrstva poljo-privrede i voda, ker bo ministrstvo za agrarno reformo po zakonu o obči upravi ukinjeno. Gospod minister Pucelj bo torej gospodoval nad vso državno zemljo in nad vso vodo, s katero bo lahko vso zemljo ob času suše zamakal. Kdor pa ni in nc bo samostojen kmet, nc bo dobil vode. — Nov načelnik »Presbiroja« v Belgradu. — Dosedanji vodja bclgrajskega »Presbiroja« g. dr. Aleksander Bodi odstopi in vstopi v diplomatsko službo. Na njegovo mesto pride baje g. Branko Laza-revič, bivši generalni konzul v Newyorku, ki jc vodil srbski tiskovni urad za časa svetovne vojne. — Proslava spomina dr. Janeza Mencingerja. Odbor, ki si je zadtd nalogo, da ob desetletnici smrti slovenskega pisatelja dr. Janeza Mencingerja primerno proslavi spomin svojega velikega rojaka, naproša slovenska prosvetna, in narodna društva, osobito ona i' radovljiškega okraja, da se vsaj po deputa-cijah udeleže slavnostnega odkritja spominske plošče, katera alavnost se vrši v nedeljo 9. julija 1922 ob 12. uri na Brodu pri Boh. Bistrici. — Ameriška rojaka Jos. Svete in Lud. Virant iz Lorama, Ohio, sta dospela te dni v Slovenijo, kjer ostaneta kake tri tedne. Poleg Ljubljane obiščeta Bled, Maribor, Zagreb itd. Gosp. Svete, dolgoletni naročnik »Slovenca«, je lastnik bančnega in prekomorske-ga prevoznega podjetja, g. Virant, nečak rajnega gosp. novomeškega kanonika Viranta, je pa bogoslovec. — Nemško-jugoslovanska liga v Berlinu. V Berlinu je bil 2. t. m. v slavnostni dvorani hotela Esplanade ustanovni občni zbor Nem-ško-jugoslovanskc lige v Berlinu, ki ima nalogo, da kulturno in gospodarsko zbliža obe državi. Po uvodnih govorih profesorja dr. Hotzscha in poročilih konzula \Vienerja o gospodarskih izgledih Jugoslavije in pisatelja Hermana Wenclla o kulturnih odnošajih med Nemčijo in Jugoslavijo se je ob veliki udeležbi konstituirala Nemško-jugoslovanska liga. V odbor so bili med drugimi izvoljeni minister dr. Kostcr, profesor dr. Hotzsch, glavni urednik Jurij Bernhard, konzul Wiener in grof Bernstorff. — H. konferenca industrije naše kraljevine na Bledu. Dne 6. julija t. 1. ac vrši na Bledu II. konferenca industrije naše kraljevine, Iti jo je sklicala Zveza industrijcev v Ljubljani. Na to konferenco so povabljene vse industrijske organizacije v kraljevini in predstavniki naših centralnih in pokrajinskih ob-laotev. Na dnevnem redu konference je med drugim poročilo o dosedanjem delovanju iti-idustrijskih organizacij, razprava o nujnih zadevah industrijsko-trgovske politike, o vprašanjih gospodarske zakonodaje ter raz-j;ivor o ustanovitvi centralne zveze industrijcev za vso kraljevino v Belgradu. Pričakuje se velike udeležbe na tej konfercnci iz vseh pokrajin naše države. Istega dne bo na Bledu tudi ustanovna seja sekcije velike industrije v ljubljanski Zvezi industrijcev. — Nesreča pri kopanju na Bledo. Športna zveza nam poroča: Z ozirom na govorice, da se je pripetila pokojnemu Vladimiru Kopaču nesreča o priliki plavalne tekme na Bledu, ugotavlja Športna zveza, da je plavalna tekma, ki se je vršila v grajski kopeli, ob pol 12. uri končala brez vsakih nezgod, medtem ko sc je nesreča g. Kopača pripetila ob štirih popoldne v kopališču Klomenčič na Bledu, — Minister Puccij Ivan proti glavnemu ttrednik.u »Jugoslavije« Zorkn Fakinu. Minister Ivan Pucelj je vložil proti glavnemu uredniku »Jugoslavije« Zorku Fakinu, rojenemu 1. 1897 v Puljti, brez konfesije, tožbo, ker jc »Jugoslavija* objavila 7. aprila 1922 članek: »Zečevič in naši samostojneži«^ v katerem se je grajalo, ker so se samostojneži uprli izročitvi vojnega ministra generala Zečeviča sodišča. Minister Pucelj sc je čutil žaljenega, ker je »Jugoslavija« med drugim zapisala o samostojnežih: »Nastopili so volilno borbo z avtonom i stičnim in protijedecsarskim programom, a kakor hitro so prišli ▼ Belgrad, so na ljubo političnima pustolovcema Puclju, ki je postal minister, in dr. Vošnjaku, ki se jc preril do poslaniškega mesta, zapustili svoj program, prevarili svoje voiilce in sc z dušo in telesom prodali dr. Žerjavu, temu zlemu duhu našega naroda.« O tožbi je razpravljal kazenski senat ljubljanskega deželnega sodišča pod predsedstvom svetnika dr. Modica; ministra Puclja je zastopal dvorni svetnik Gabrijelčič, toženi glavni urednik »Jugoslavije« Fakin ni prišel k razpravi, V preiskavi je Fakin izpovedal, da inkriminiranega članka ni bral in da jc prišel brez njegove vednosti v list. Po predlogu dvornega svetnika Gabri-jelčiča, da vzdržuje tožbo v celem obsegu, jc predsednik dr. Modic razglasil sodbo, s katero sc je Zorko Fakin zaradi zanemarjanja nredniške paznosti obsodil na 200 dinarjev globe, eventuelno na štiridnevni zapor, če bi se globa ne mogla od njega iztirjati. — Radeče. Ker se g. Avgust Jeglič, črev-liarski mojster v Radečah, ni mogel udeležiti pogreba svojega dobrotnika g. župnika Po-tokarja, je daroval v ta namen poleg prejšnje vsote še dvesto kron za radeški zvon. — Ponesrečeni letalci. Iz Hamborna javljajo: Danes 4. t. m. dopoldne je strmoglavilo iz waka poštno letalo »D 148«, ki je dospelo iz Berlina in sc je malo preden je pristalo na letališču, razbilo ob drevesih in brzojavnih žicah. Dva gospoda m ena dama, ki so bili v letalu, so ranjeni. Pilot Lotar von Richthofen je med tem podlegel svojim poškodbam. Med popotniki sc je nahajala tudi filmska igralka Fern Andra. — Novi avstrijski bankovci. Bivša Av-stro-ogrska banka ie neglede na dosedanje priprave v svrho nove novčanske banke sklenila, da začne izdajati s 25. julijem t. 1. nove manjše bankovce po 100 kron. Dalje začne v najkrajšem času izdajati bankovcc po 1000 kron, ki se bodo po svoji obliki in izdelavi bistveno razlikovali od bankovcev po 10.000 kron. — Velik deficit, italijanskih poŠt. Listi poročajo. da je odbor za proučavanje proračuna kon-statiral, 'la je imelo italijansko ministrstvo za poete in brzojavo nad pol milijarde lir deficita. mM štajerske novice. š Katoliški shod v Konjicah sc vrSi v nedeljo dne 23. julija t. 1. Prejšnjo sobto ob 8. uri sv. maša, nato zborovanje za može in fante, drugo za žene in dekleta. V nedeljo pred sv. mašo je blagoslovitev orlovskega prapora konjiškega Orla, po sv. maši slavnostno zborovanje. Vsa dekanija »c živahno pripravlja, tudi sosednje so vabljene. Natančnejši spored sledi. š Novomašniki v lavantinski škofiji. Dne 29. junija t. 1. ja škof dr. Andrej Karlin podelil sledečim lavantinskim bogoslovcem maš-niško posvečenje: Ivan Grafola, primicira v Št. Lovrencu v Slov. goricah dne 15. avgusta; Franc Jeraj, Rečica v Savinjski dolini, dne 16. avgusta, pridigar prof. dr. Jeraj; Anton Karo, Vransko, 16. julija, pridigar Jurko, nad-župnik v Starem trgu; Josip Presnik, Zdole, dne 6. avgusta, pridigar prof, dr. Medved; Anton Radanovič, Kapele pri Brežicah, dne 23. julija, pridigar mozirski župnik Krošl; Alojzij Zdolšek Ponikva ob juž, žel., pridigar kanonik Alojzij Arzenšek iz Maribora. š Dr. Irgolič contra dr. Leskovar propadel. Mariborska »Straža« poroča: Svoj čas je dr. Leskovar kot pravni zastopnik mariborske Mestne hranilnice v nekem zapisniku dal protokolirati, da je dr, Irgolič kot gerent Mestne hranilnice spravil zavod na rob propada z imenovanjem nesposobnih uradnikov itd. Dr Irgolič se je čutil žaljenega in jc tožil dr. Leskovarja, V prvi inštanci je bil dr. Leskovar obsojen na 100 dinarjev kazni. Pri vzklicni obravnavi dne 27. junija pred okrožnim sodiščem v Mariboru pa je dr. Leskovar nastopil dokaz resnice za svojo trditev. Dokaz resnice je bil uničevalen za dr. Irgoliča in za Mestno hranilnico mariborsko. Pokazal je v pravi luči površnost uslužbenega uradni-štva in njegovo nesposobnost, katero je tudi revizor Škrlep v ostrih besedah bičal v svojem revizijskem poročilu. Obenem pa sc je pokazalo tudi zanikrno gospodarstvo v zavodu, ki je izgubil vse zaupanje v ljudstvu. Sodniki so uvideli, da jc bila dr. Leskovarjeva trditev upravičena, da jc dr. Irgolič kot gerent spravil Mestno hranilnico ob rob propada ter so dr. Leskovarja oprostili, dr. Irgoliču pa so naložili vse stroške. Kdor ne zna gospodariti, ne sodi na čelo denarnega zavoda, ker je hranilnici v pogin in v propast, š Rogaška Slatina. Hotel »Triglav« v Rogaški Slatini ic prevzel g. Jakob Sedej, bivši plačilni natakar restavracije Grajska klet v Mariboru. Več v današnjem oglasu. •Janko Jo vrni: Vrednost prisilnih (Konec.) Maksimiranje, cen pa jc toliko časa, dokler vzdržuje vlada načelo obstoja prostega izvoza, nesmisel. Vlada nc moro predpisati cen za izvoz, česar menda tudi nihče misliti ne moro. Če pa je trgovcu prosto izvažati po poljubnih cenah, a jo vezan v notranji trgovini na gotove cene, potem mu zopet nihče ne bo zameril, če se odloči za ono trgovino, ki mu nudi večje koristi. Istočasno imeti prost izvoz in maksimiranje v notranjem prometu je tedaj neizvedljiva stvar. Vsaj deloma izvedljiv bi sc zdel, pa tudi samo zdel, ta način omejitve, da bi vlada zahtevala od izvoznika golov odstotek blaga po znižani ceni in bi le tistim, ki bi tej zahtevi zadostili, dovolila izvoz. Pa tudi ta način omejitve jc le navidezno izvedljiv. Vlada je to poskusila lani pri ovsu, ko si je hotela za vojno zagotoviti potrebne množine. Poskus jc bil doccla ponesrečen, kajti če oddaja trgovec gotov odstotek, pri ovsu je bila ta kvota določena na 10%, pod lastno ceno, mora za preostalo, za izvoz določeno količino, zahtevati višjo ceno. Ko pa to stori ni več z drugimi ponudniki konkurenčen, in tako jc morala vlada končno popolnoma prepovedati izvoz ovsa. Pri ovsu jc bilo to mogoče, ker ni dobro obrodil in ni bilo prekomernih zalog, nekaj drugega pa je pri krušnem zrnu, katerega smatra vlada za najboljši izvozni predmet v svrho poboljšanja trgovinske bilance. Ker pa vlada' edinega načina, kjer ima maksimiranje uspeh, namreč rekvi-zicije, ne more odrediti, ker nima niti potrebnega aparata, niti volje za taka izjemna sredstva, zato jc govorjenje o maksimiranju neplodno. Končno pa je trditev, da bi sc z maksimiranjem cen dvignil kurz dinarja, napačna in pravi circulus vitiosus. Ni kurz dinarja posledica, temveč vzrok draginje. Kjer vlada_ na trgu sve laka pariteta, in od to nas ločijo pri nas lc carinske postavke, tam zavisi cena tržnih predmetov od razmerja valut. Čim stopi kurz dinarja toliko, da rentira uvoz inozemskega žita, v tistem momentu morajo iti naše ecne navzdol. Padanje cen jo naravna posledica zboljšanja valute. Zato še ne more nikdar padanje cen povzročiti porast dinarja; če vlada tudi odredi maksimiranje in zniža cene žitu, s tem no bode še prav nič pomogla k popravi valute, ker se ista nc da umetno spraviti kvišku. Krivično je tudi krnela dolžiti brezvestne špekulacije, če mora kmot kupovati poljedelske stroje, obleko in druge razne gospodarske in gospodinjske potrebščine, katere dovaža trgovina iz inostranstva, a ti predmeti vsled padajoče valute rastejo v ceni, jc pač umevno, da bo skušal kmet v razmerju z podražitvijo predmetov, katere sam kupuje, povišati cene predmetom, katere sam prideluje. Še bolj pa je abotna trditev, da >zadnje vesti iz Slovenije« javljajo, da se špekulacija zopet pripravlja na dviganje cen. Slovenci dovažamo žito iz Vojvodine ter imamo pri tem ogromne stroške in velik riziko, a vendar niso cene v nadrobni trgovini pri nas dosegle nikdar one višine, kakor so jih morali plačevati konsumenlje v sredini našo žitnice v mestih Bačko in Bunata. Pisec članka, ki dobiva take »zadnje vesti« iz Slovenije, isto pač slabo pozna. Dasi pa državnega gospodarstva z živili nimamo več in ga, dokler ne nastopijo posebno razmere, ni pričakovali, vendar jc posameznim žc obstoječim aprovi-zacijam, čeprav ne morejo vporabljati maksimiranja cen, vendar mogočo doseči lepih vspehov v aprovizačni službi. Imamo zadruge in imamo mestne aprovizacije, ki so v tem pogledu s pravočasnim nakupom svojim članom odnosno svojim občanom dosti dobrega storile. Kakor je Zagreb za revne sloje še vedno obdržal aprovizacijo, sem svetoval že lani, da naj isto stori tudi Ljubljana in sem tudi danes mnenja, da bi mestna aprovizacija z pravočasnimi nakupi lahko v obilni meri omilila bednim slojem draginjo, ko še huje nastopi. Neposredno po žetvi jo navadno najugodnejši čas za nakupe. Dokler je Rusija sama navezana na uvoz in imamo Ameriko kot nc-konlcurenčno zalagateljico večina držav v Evropi, toliko časa se ni bati, da bi. se žo nekaj let preizkušene norme trenotno preobrnilo. Seveda začeti z nakupi šele tedaj, ko je dvigajoča se tendenca že očita, jc prepozno in tudi prerizkantno. Dokler pa ni izgleda, da se razmere spremene, niti da prične naš dinar skokoma iti po poti navzgor, toliko časa pa sem prepričan, da bodo dobro zasnovane iu modro vodene apro-vizacijsko institucijo bodisi zadružne ali komunalno mnogo več koristile, kot vso prisilne naredbe in zlasti poskusi maksimiranja cen. g Brezglavost ali nova maltretacija občinstva. Pišejo nam: Svoječasno je Narodna banka vzela iz prometa dvajsetdinarske bankovce, menda zato ker so bili ponarejeni. Pri izmenjavi pa sc je izkazalo, da je bilo število ponarejenih dvajsetdinarskih bankovcev silno neznatno, ter je moral biti povod izmenjave bankovcev čisto drugi. Sedaj pa so vzeti iz prometa šc petdinarski bankovci, rflenda iz istega razloga, ker so ponarejeni. Pri izmenjavi se je zopet izkazalo, da ponarejenih petdinarskih novčanic sploh ni. Razlog tiči gotovo čisto kje drugje. Vsak pameten človek bi pričakoval, da se bodo mesto izmenjanih petdinarskih in dvajsetdinarskih novčanic izdale nove. Toda ni se zgodilo. Ali tiči vzrok v lom, da misli vlada na ta način zmanjšati cirkulacijo denarja, ali pa zabrisati polagoma spomine na kronsko valuto, ne vemo, ker je težko z logiko pri naši finančni in denarni politiki operirali. Mesto novih petdinarskih novčanic pa jo vrgel sedaj naš Kumanudi v promet — vsaj v Sloveniji — silno množino enokronskih ali pet-indvajsetparskih bankovcev in preplavil ves trg. Državni uradniki so jih dobili za mesec julij cele pakete. Sedaj pa jih /. veliko težavo spravljajo v promet, ker povsod delajo kisle obraze in jih nočejo sprejemati, ker ne vedo kam ž njimi. Poleg slabe plače naj ima državni uradnik šc to skrb, ali naj svoj denar spravi v promet. Sedaj pride še, da se brani enokronski papirnati denar sprejemati ne lc Narodna banka, ampak tudi davkarija in financa. Aii jc to nova brezglavost naše finančne politike, ali pa nova maltretacija občinstva, nc vemo. g Češkoslovaške banke in nova avstrijska notna banka. Kakor poročajo češkoslovaški listi, bodo prevzele češkoslovaške banke del glavnice avstrijske notne banke in sicer 20 do 30 milijonov švicarskih frankov. g Obrtna razstava v Celju. Priprave za obrtno razstavo v Celju so v polnem teku. V zadnjem času so je priglasilo precejšnjo število razstavljal-cev in je pričakovati, da bo razstava krasno uspela. S to razstavo bo pokazalo naše obrlništvo in industrija, da jo v stanu oskrbeti domači trg s svojimi proizvodi in da dosežemo z dosledno ži-lavostjo v dogledfiem času popolno neodvisnost od tujine. Vsak obrtnik si mora biti svest, da bo razstava ugled splošnega obrtništva povzdignila. g Znižanje carine na sladkor v Italiji. Italijanski uradni list objavlja dekret, na podlagi katerega sc carina na sladkor v Italiji zniža. BORZA. Zagreb, 4. julija. (Izv.) Devize. Dunaj 0.37 — 0.39, Berlin 18.25—19.25, Budimpešta 7.25—7.50, Bukarešta 49—49.50, Italija 372.50 do 375, London 351—354, Newyork 79.25—0, Pariz 660—667.50. Praga 153—154, Švica 1500 do 1525, Varšava 1.75 do 1.85. Valute. Ameriški dolarji 77.50—78.80, avstrijske krone 0.40—0.44, češkoslovaške krone 152—154, francoski franki 660—665, napoleondori 225 do 0, nemške marke 20—21, rumunski leji 48.50—0. Belgrad, 4. julija, flzv.) Devize. Berlin 18.85—19, Dunai 0.385—0.39, Budimpešta 7.40, Bukarešta 49, Italija 372—375, London 354, Newyork 80, Pariz 665, Praga 152.50, Švica 1500. Curih, 4. julija, flzv.) Berlin 1.185, Ncw-vork 526.50, London 23.28, Pariz 43.60, Milan 24,375. Praga 10.10, Budimpešta 0.475, Zagreb I.6265, Bukarešta 3.45, Varšava 0.1125, Dunaj 0.025, avstrijske krone 0.0275. Praga, 4. jul. (Izv.) Dunaj 0.21, Berlin II.625, Rim 242, Budimpešta 4.30, Pariz 432, London 229.425, Newyork 51.85 Curih 988 50, avstrijske kron« 0.235, italijanske lire 239.50. 1 Dunaj, 4. jul. (Izv.) Zagreb 65.27—«5.3», Belgrad 260 38 — 201.12, Berlin 49.45 — 49.55? Budimpešta 18.77—18.83, London 94 775 da. 94.825, Milan 989.70- 990.30, N«wyork 21.474 do 21.486, Pariz 1785.50—1786.50, Praga 414.90—415.10, Sofija 134.95—135.05, Cunh 4073.75—4076.25. Valute: Ameriški dolarjf 21.319—21.331, bolgarski levi 131.05—131.15, nemške marke 49.75—49.85, angleški funti 94.575—94.625, francoski franki 1779.50 da 1780.50, italijanske lire 981.70-982.30, jugoslovanski dinarji 259.98—260.22, rumunski leji 125.94—126.06, švicarrki franki 4018.75 doj 4051.25. češkoslovaške krone 414.40—414.60, mažarske krone 18.89—18.95. Ljubljanske novice. lj Nova sv. maša. Včeraj je opravil v, frančiškanski kapelici tiho novo sv. mašo S, P. Otmar Smole. Novomašniku prav iz src« želimo skorajšnjega ozdravljenja in obilo blagoslova božjega! lj Udruženja jugoslovanskih inžtnjerjev in arhitektov — Sekcija Ljubljana sklicuje sestanek na petek, dne 7 julija 1922 ob' 20. uri v posebni sobi »Hotela Tratnik««. —. Vsied važnosti razgovora o »Ukinitvi neka< terih oddelkov tehniške fakultete«, »Organii' zaciji avtonomne direkcije saobračaja«, »Iz< delavi načrta občne državne saobračajne mreže« sa pričakuje polnoštevilno udeležbe. —■ Odbor. lj Slov. krši. soc. zveza ima danes ob 8. zvečer v Jugoslov. Tisk., I. nads. važno sejo, h ka-ttri so vsi gg. odborniki, namestniki in zastopniki odsekov vljudno vabljeni. — Predsednik. lj »Ljubljana«, Drevi ob 8. ure redna mesečna seja. lj Izlet umetniške šote Probude*. V nedeljo, iido 9. i. m. uastopi prva slovenska umetniška šola svoj izlet na Cerkniško jezero, ki bode obeneiri poučnega /.uaCaja. izlet vodi znani voditelj šola akad. slikar Franjo Sterlč, katerega se udeležo tudi nekateri drugi profesorji te šolo. Sestanek; je naravnost na južnem kolodvoru točno ob 5.30 iit tudi odhod. Povratek zvečer. .Slušatelji in sluša-teljice nnj se ga udeleže kar v največjem številu,, ki imajo tudi polovične vožnjo do Rakeka ia nazaj. lj Umrli so v Ljubljani: Josip Bobek, lesni trgovec, 39 let; Marija Kremžar, žena strojevodje, 50 let; Alojzij Šorn, tov. delavec, 28 let; Apolo-nija Bezlaj, žena mizarskega pomočnika, 62 let;. Magdalena Ramovš, zasebnica, 63 let; Matevž Tavčar, premikaS j. žel. v p.; Milena Premelč, hči služkinje, 17 dni; Josip Skuniavc, dninar, 16 let; Anton Potošek, mesarski pomočnik, 30 let; Jakob' UršiS, kajžar, 77 let; Franc Ceglar, žel. sprevod nik v. p., 34 let; Franja l.avrenčič, žena zidarskega pomoč., 28 let; Leon Korošec, sin služkinje, 17 mesecev; Franja Juvančič, služkinja, 44 let; itihant Knietetz, sin trgovca, 11 dni; Iggnacij Mihelič, re^ šetar, 58 let; Franja Pozaršek, tov. delavka, 24; let; Marija Kovač, zasebna uradnica, 24 let; Katarina Mrzlikar, užitkarica, 69 let; Marija Cankar, zasebnica, 59 let; Valentina Karinger, zasebnica, 57 let; Franc Poderžar, pisarn, sluga j. žel., 51 let; Barbara Hrastel, dninarica, 53 let; Ernest Kočan, nadsodar, 60 let. lj Društcu dipl. babic naznanja, da *e ja 8. julija 1922. na občnem /.boni sklenilo, da so mora v slučaju, če se babica naprosi za pomoč pri porodu in sc potem vzame drugo, plačati prvi polni honorar. lj Najdeii denar. Včeraj dopoldan je bila na trgu najdena knjižica z nekoliko donarja. Dobi se pri gospej \Vimmer, Ravnikarjeva ulica št, 3. lj Dotiini, ki je vzel pozabljeno listnico na slojnici A. Habuuek, Kolodv. ul. se naproša, da vrne ua kak način vsaj v njej se nahajajoče različne dokumente in spominske slike, ki so za lastnika važnega pomena. lj Policijska kronika. Tesarju Francu Sever-ju iz Sp. (iameljev ju bila ukradena 3. L m. pri novi stavbi KovačiSeve tvornico v Rožni dolini denarnica in vež drugih reči v vrednosti 400 K. —-Delavcem tvrdko Bricelj Predikalu Simonu, Alojziju Falešu in Mihi llabutu je bilo vlomljeno y njihove kovčke. Oškodovani so bili za 3990 kron, Cerkveni vestnik. c Apostolstvo sv. Cirila in Metoda jci tudi letos tiho, a vztrajno nadaljevalo svor je delovanje za pospeševanje cerkvenega zedinjenja. Iz važnih razlogov letos ni bild mogoče objaviti posebnega letnega poročila. A tudi za letos velja opomin jugoslovanskih škofov: »Praznik sv. Cirila in( Metoda naj bo praznik svete edinosti, na-t menjen molitvi in delu za cerkveno zedi-njenje. Praznik sv. Cirila in Metoda na( bo namenjen razširjanju in poglobitvi Apostolstva sv. Cirila in Metoda.« Vsa potrebne tiskovine sc dobivajo pri tajni-, šivu v Ljubljani, Rožna ulica 11, in v Prodajalni K. T, D. (Ničman). — Za proslava sv. Cirila in Metoda priporočamo: 1. Apostolski molitvenik, 2. Zivotopis sv. Cirila; in Metoda, 3. Skrivnostna zaroka (je še v, zalogi), 4. Proslava sv. Cirila in Metoda (deklamacijc in prizori). Orlovski vestnik. Okrožnim in odsekovnlm predsednikom. Trakovi so došli. Napisi bodo umetniško izdelani. Okrožni in odsekovni predsedniki, ki hočejo še do Brna in do podzveznih prireditev dobiti te trakove, naj takoj naroče pH Društveni nabavni zadrugi. Javijo nai tudi besedilo napisov. Cene bodo pri odsekovnili do 150 K, pri okrožnih do 300 K. Pripominjamo, da ie sklep predsedstva, da morajo biti vsi trakovi enotno izdelani in se mora ta sklepi strogo izvrševati, posebno, ker se je opazilo, da so si nekateri predsedniki nabavili trakove. ki ne odgovarjajo enotnosti niti este-tičnim zahtevam. Orel Krakovo-Tmovo. Dane« ob 8. zvečar sestanek vseh članov. Orlovska prireditev 16. folija v Semiču. Belokranjsko in novomeikn okrožje ima dne 16. jul. skupno prireditev v Semiču. Ob pol 7. uri sprejem belokranjskih odsekov na kolodvoru. Od 7. do 10. ure tekma. Ob 10. uri sv. maša pri domu. Ob tričetrt na 12. uro sprejem novomeškega okrožja na kolodvora. Po kosilu skušnja za telovadbo. Ob 2. uri slovesne litanije v cerkvi, Ob 3. uri javna telovadba. Govori br. J. Pire. Po telovadbi 'ljudska veselica. Igrata godbi kraljeve opere ir. Ljubljane in semiška — društvena. Prosveta. ~ pr Konterl ge Lovšetove. V soboto, 8. .. m. ob pol 21, se vrši v Rogaški Slatini solističen koncert ge. Pavle Lovšetove. pr Razid slovenskega umetniškega društva. Društvo slov. upodabljajočih umetnikov je sklenilo na občnem zboru dne 1. julija soglasno da se razide. Kakor čujemo, nameravajo neki člani tega društva ustanoviti svoj klub. pr Izredni ob (ni zbor Udruženja jugoslo-venskih oblikujolih umetnikov se je vršil v sobo- to dne 1. julija. Občni zbor je bil zelo animiran ter je trajal 5 ur. Večina slovenskih umetnikov je sedaj včlanjena v Udruženju. Pričakovati je, da se ta km-porarija vspešno razvije ter da bo zastopala odslej interese vseh slovenskih oblikujoč ih umetnikov. pr *Frerod*. Izšla je Šesta številka tega zelo potrebnega in So vse premalo razširjenega glasila na nravno povzdigo naroda z vsebino: Moč ljubezni. — Kako zatreti v našem narodu surovost. — Surovost in sovraštvo v našem časopisju. — Alkohol in volja. — Nenavadna inleniaeionala. — Kaj je alkoholizem. — Nove gostilne. — Drobiž. Turistih in šport. Izlet na Črno prst 1845 m. Planinsko društvo priredi z bratskimi društvi dne 9. t. ni. skupen izlet na č'rno prst. Odhod iz Ljubljane dne 8. t. m. 7. vlaki ob 15.10 ali 19.03 uri do Boh. Bistrice. — Bolj urni turisti se lahko posluži.jo izlot-nega vlaka v nedeljo ob 5. uri. Iz Bistrice do koče 8 ure, ua vrb skupno 4 uro. Tura lahka! — Malnarjeva koča je oskrbovana, najbrže bo 8. I. ni. tudi Orožuova otvorjena. Potrebna navodila glede polovična vozne cene bodo objavljena takoj po prihodu zadevnega dovoljenja v oknu kavarne Slon. — Na obilno udeležbo vabijo odboril IZJAVA. Podpisani izjavljam, da obžalujem incident, ki sem ga povzročil v nedeljo, 25. pret. m. proti 8. uri zvečer v Lattermanovem drevoredu z intervencijo stražnika nasproti gospodični W. zaradi neke pogrešane stvari, ker sc je to zgodilo vsled moje pomote v dozdevno sličnem predmetu. Miro Jankole. Darujte za gladujoče v Rusiji! MeteorologSčno poročilo. Ljubljana 306 m n. m. vlš. Ua> opuo-vanm Barometer v mm Turmo-motor v O fubrom. ditorecea ▼ 0 Nebo, vetrovi Pari Semiču. — Naslov pove ! be pod »F. B. 100« poštno ležeče Ljub-uprava SLOVENCA pod štev. 2668. ' Ijana do 10. t. m. 2676 Efoša!Si AKADEMSKO DRUŠTVO JUGOSLOVANSKIH TEHNIKOV V LJUBLJANI naznanja svojim članom kakor vsem bratskim društvom žalostno vest, da je njegov redni član Kopač stud. ing. maš. dne 2. julija nenadoma preminul, Pogreb nepozabnega bo v torek, dne 4. t. m. ob 6. uri iz hiše žalosti, Bethovnova ulica, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 4. julija 1922. 0D50R. Brez posebnega obvestila. ■BgMBBBBBBBaBBBBaBBBflBaBBBHBnBssBB^eersncnH^raccrin&ftSiii Priporočajo se sledeče domače tvrdke: (Objava 4 Din.) ^i k" v°lian odpreti kon-§ to-ra£un 10 do 15.000 kron revnemu obrtniku-invalidu. Cenj. ponud-be na upravo Slovenca pod štev. 2678. 1 ir Meblovano SOBO s souporabo kuhinje, išže mirna stranka brez otrok. — Ponudbe na upravo SLOVENCA pod: »TRATA«. 2675 Večje množine prvovrstnega oblastveno preizkušeni mestni lesarski mojster v KRANJU raznanja slavnemu občinstvu, da je pričel izvrševati svojo TESARSKO OBRT in se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela po danih in tudi po lastnih načrtih. 2673 se razpisuje v Št. Jerneju na Dolenjskem, z mesečno plačo 1000 kron brez hrane in stanovanja. — Uradovanje je vsak dan od 7. do 11. in od 13. do 18., ob nedeljah in praznikih pa od 7. do 12.; po potrebi pa še od 13. do 18. ure. — Prosilci naj vložc pravilno koleko-vane prošnje do 15. julija 1922 z dokazili o sposobljenosti vojaške evidence in sploh vseh otičinskih poslov, predpisanih po Uradnih listih kraljevine SHS. Županstvo Št. Jernej na Dolenjskem. Sprejmem J95P- jaT" za dobro vpeljano Kapital 500.000 kron ali primerna kav-— Ponudbe pod: »MLIN« na kompasijona trgovino in mlin. dobro ohranjen (Pelikan) na- c,,a' -TI p„npf prodaj. Mestni trg štev. 18/1. uPra™stv° SLOVtNČA. n izdeluje in priporoča M. TIČAR >: Ljubljana. francoske in ameriške vzorce, solidno domače delo, po meri. Začasno znižane cene pri: JANKO KOS, ROŽNA DOLINA pri Ljubljani. Zanesljivim naročnikom na obroke. ali na drugo primerno mesto v kakem industrijskem podjetju, želi vstopiti trgovec, 43 let star, oženjen, zmožen slov, in nem. jezika, knjigovodstva in strojepisja, v takem kraju, kjer bi bilo stanovanje na razpolago. — Ponudbe pod: »Administrativni vodja« na anončni zavod DRAGO BESELJAK, Ljubljana, Sodna nlica št. 5. 2616 moko, koruzo, med in vse de- želne pridelke; FOTO-LITOGRAFSKA DELA: po najmodernejšem načinu in zmernih cenah. Jogoslor. tiskarna t Ljubljani. F0T0GRASK1 ATELIJE: Grabiec Franjo, Miklošičeva cesta št 6. GRADBENO PODJETJE IN TEHNIŠKA PISARNAi Ing. Alojz Hrovat in Ing. Albin černe, Ljubljana, Krekov trg št. 10/L GRAMOFONI, PLOŠČE in posamezni deli. A. Rasbergcr, Ljubljana, Sodna ulica št 5. »ILIRIJA«, LESNA TRGOVSKA IN INDUSTRIJ A LN A DRUŽBA Ljubljana, Kralja Petra trg št & KLEPARJI: Produktivna sadruga kleparjev, instalaterje*. kotlarjev in krovcev v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 28. Korn T., Poljanska cesta štev. a Uomžcar & Smerkol. Florijanaka uL 18. KLJSEJE: za eno- ali večbarvni tisk, za vse oblike in vrste tiska, JngosIovantKa tiskarna v Ljubljani. KNJIGARNE: Jugoslovanska knjigarna, Pred Škofijo. KONFEKCIJA. J. Maček, Aleksandrova cesta 3. MEHANIČNA DELAVNICA ta pls. stroj« Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. & »OREL« POTREBŠČINE IN KLOBUKI: Kunovar Iran, Start trg štev. 10. PARNA PEKARNA: Jean Scbreya nasl Jakob Kavčič, Gra d Išče štev. 6. PISALNI STROJI IN POTREBŠČINE: Bar Fran, Ljubljana, Cankarjevo nabr. B. PLESKARJI, SOBO- IN ČRKOSLIKARJI: Produktivna zadruga, reg. zadr. z o. z., Ljubljana, Gosposka ulica št. 4. SOBNO SLIKARSTVO: 2uran Martin, Mestni trg štev. 12. SPEDICIJSKA PODJETJA: i>0rientc d. d., Sodna ulica 3, TeL 463. Ranzinger R., Cesta na juž. železnico 7—9. STAVBENO PODJETJE: Vižintin Ivan, Ljubljana, Vodmatski trg 7. STAVB. IN GVLANT. KLEPARSTVO: Fcrene & Fuchs, Ljubljana, Mirje št 2. STEKLAR: Bajželj Jožef, Ljubljana, Gosposvetska cesta štev. 6/II. SVETLO KOPIRNE ODTISE: (pavze) pozitivne in negativne, v poljubni velikosti. Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani. TOVARNA PECI IN ŠTEDILNIKOV: T. Heuilel-a nasl. Žunlč, Glince 258 pri Ljubljani. TRGOV. Z DEŽNIKI IN SOLNCNIKI: Mikuš Lu, Mestni trg 15. TRGOV. Z 2EI.EZNIN0 IN CEMENTOM: Erjavec & Turk pri »zlati lopati«, Valvasorjev trg štev. 7. Sošolk Alojzij, Zaloška cesta štev. 21. URARSKA P0PRAVILNA DELAVNICA Sellšltar Iran, Pot v Rožno dolino št 10. (Ceno in točno.) ZALOGA POHIŠTVA: F. Fajdiga sin, Sv. Petra cesta 17. železo, barve, kolonijalno blago in vse kemično tehnične izdelke. — M. Nastič, uvoz in izvoz, Beograd, Terazija in Vršac, Kralja Petra trg 1. za krznarsko obrt sprejme ELIGIJ Vajenca EBBER :: LJUBLJANA, Stari trg štev. 5. 2640 splitsfieia Portlaod cementa ii na rnrpolago pri tvrdki: •.'. H. PETRIČ, LJUBLJANA :: skladišče »Balkan*. Prevzamem JS5T- jar- Istota m travnik za košnjo zamenjam 000] 13 S^IIIO aH fotsrtifini emil auguštin, B ££.