Ste v. 143, _;_
Izhaja vsak dan, fudl ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj.
fredrnltvo: L'Hca Sv FrančiSka Asiškega ?t 20, f. ntdstr. — Val crpisi naj se pošiljajo uredništvu Usta. Nelrankirana pisma se n«
^prejrsiajo ia rokopisi se ne vračajo. rzt**!?tell In cdcovomi trečnik Štefan Godina. Lastnik konsorcfl jjt+g Edircsti- — Tifk tiskarne .Edinosti", vpisane zadruge z urejenim pcrcštvom v Trstu, ulica Sv. Frančiška Aslškegt flt 3QL Telefon tredriftva In uprave štev. 11-37.
Naročnina znaia: Za celo ieto........K 24.—
Za rcl leta................. lira tri mesece, . . . . .. •• • ........ f™
za oedeljak« Izdajo za calo M*. ....... W
M Mi ............. t • . , mI
V Trstu, v torek, 23. vel, travna 1916,
Letnik XII.

Posamezne številke .Edinosti* se prodajajo po G vinarje*, zastarele Številke po 10 vinarjev.
Oglasi se računajo na milimetre v širokostl ene kolon»
Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 19 vin.
Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi dsnamih za~
vodov...............mm po 20 viti.
Oglasi v tekstu lista do pet vrst........ K 20-—
vsaka nadaljna vrsta.......: . . . . . 2-—
Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev.
Oglase sprejema In se rat ni oddelek .Edinosti1. Naročnina ta reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se izključno le upravi .Edinosti*. — Plača in to2l se v Trstu.
Uprava In iascratni oddelek se nahajata v ulici Sv. FranČiika Aatffcega ft. 2flL — PoStoohraailnlčni račun it 641.652
Pregled nojnouejštfo dosodKou.
Italijanska bojišča. — Laški poraz vedno večji. Popoln uspeh našega 3., graš-kega armadnega zbora. Cima Mandnolo in višine do Astiške doline zavzete. Prestolonaslednik zavzel črto Monte Iorme: no—Monte Majo. Dosedaj zajetih ZJ.mo mož, med njimi 482 častnikov, 172 topov.
Zapadno bojišče. — Nemški uspehi na angleški fronti. Nove nemške pridobitve ob griču 304 in »Mrtvem možu«. Francozi zavzeli južno Haudromonta kamnolom. Nemški letalski uspehi.
Ostala bojišča. — Položaj neizpreme-njen.
Razno. — Ob obletnici italijanske vojne
napovedi.
Nflie uradno poročilo.
DUNAJ, 22. (Kor.) Uradno se razglaša: 22. majnika oooldne.
Rusko in jugovzhodno bojišče. — Nič novega.
Italijansko bojišče. — Poraz Italijanov na juznotirolski fronti se vedno veča. Napad graškega zbora na lafraun-sko planoto je dosegel popoln uspeh. Sovražnika smo vrgli iz vse njegove postojanke. Naše čete so zasedle Clma Man-drlolo in vrhove neposredno zapadno meje od tega vrha pa do Astiške dožine. Bojna skuoina Nj. c. in kr. Visokosti, pod-maršala nadvojvode Karla Franca Jožefa je zavzela črto Monte Tormeno — Monte Majo. Od začetka napada sem smo našteli 23.883 ujetnikov, med njimi 1S2 častnikov. Naš plen je narastel na 172 topov.
Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer. fml.
Ob obletnici italijanske uojne napovedi.
DUNAJ, 22. (Kor.) Tz vojnega tiskovnega stana se poroča: Nj. c. in kr. Visokost, vojni maršal nadvojvoda Friderik, je izdal naslednje povelje vrhovnega armadnega poveljništva: NJ. c. in kr. apostolsko Veličanstvo mi je blagovolilo najinilost-Ijiveje doposlati naslednjo brzojavko: »Svojemu pranetjaku, podinaršaln nadvojvodi Karlu Francu Jožefu, v priznanje sijajnega vodstva njegovega armadnega zbora sem podelil Svoj red železne krone prvega razreda z vojno dekoracijo. Z veselim srcem Vam sporočam to in Vanj naročam, da izrečete vsem Mojim junaški in uspešno se borečim voditeljem in četam Moje polno priznanje, Mojo najtoplejšo zahvalo in pozdrav. Franc J o-ief l. r.« - To nad vse osrečujoče sporočilo našega naimilostljivejšega gospoda naj se takoj naznani četam. — Nadvojvoda Friderik, vrhovni armadni poveljnik.
DUNAJ, 22. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Njegova c. in kr. Visokost, vrhovni armadni poveljnik nadvojvoda Friderik je izdal naslednje povelje vrhovnega armadnega poveljni-štva: Danes je leto, kar je Italija z vojno napovedjo ovenčala svoje dolgo nameravano in skrbno pripravljano izdajstvo proti monarhiji. S pol milijonom pu-šck, osemkrat močnejša, kot naša obramba, je bila sovražna armada, ki je ogro-ževala tedaj naše meje. S predrznim besedičenjem so vodilni možje na oni strani obljubljali tedaj omamljenemu narodu lahko in gotovo zmago; s hitrim napadom naj bi italijansko orožje prodrlo preko ; neodrešenih* pokrajin tja v srce naše domovine in naj bi ž nje uničenjem dokončalo svetovno vojno. Neustrašeni branitelji so pa povsod ustavili osovraženega sovražnika, kjer so tako določevala moja povelja. Našega zmagovitega pohoda na severu ni ustavil zahrbtni napad za ledjem. Polagoma sem mogel potem našo slabo mejno obrambo ojačati s četami, ki so postale proste, če je tako zahteval položaj Štiri bitke ob Soči, neštevilni boji na vsej fronti, od Stilfskega prelaza do morja, so sijajno upravičili moje zaupanje v moč naše obrambe. V tem času smo Galicijo osvobodili sovražnika, zavzeli obširno sovražno ozemlje, podvrgli Srbijo, osvojili Crnogoro in Albanijo. Dopredkratkim so inogli le naše hrabro broJovje in naši vrli letalci povzročati grozo in trepet po italijanskem ozemlju. Skoraj celo leto smo morali čakati, da je prišel čas napada, plačila. Končno je prišel ta čas. Ze naš prvi naskok je napravil veliko vrzel v sovražno fronto. Veliko smo storili, še več moramo storiti. Vem, čutim: s hrabrostjo in vztrajnostjo storimo tudi to. Vojaki jugozapadne fronte! Ne -x>zablj2jte v boju, da je Italija kriva podaljšanja te vojne; ne pozabljajte krvavih žrtev, ki jih je • stala ta vojna. Osvobodite svojo domovino vsiljivcev; napravite monarhiji tudi na jugozapadu mejo, ki je potrebuje za svojo bodočo sigurnost! Spremljajo vas moja najlskre-nejša voščila, najiskrenejša voščila vseh vaših tovarišev! — Nadvojvoda Friderik, vrhovni armadni* poveljnik.
lfail uspehi no tirolski frouiL
LUGANO, 21. (Kor.) »Tribuna«, »Idea Nazionale« in »Corriere della Sera« objavljajo izvajanja, ki so namenjena razpoloženju v Italiji sami in tudi učinkovanju v inozemstvu, da namreč laška armada. žal, ne čuti podpore s strani zaveznikov, dasiravno se je na pariški konferenci sklenila enotnost militaričnih operacij in je italijanska armada s svoje strani energično ofenzivno napadala v svrho razbremenitve Francozov pri nemški ofenzivi proti Verdunu, četudi si je bila dobro svesta neugodnih razmer. Prav posebno se očita Rusiji, da so Italijani prošlo leto, ko so posegli v vojno, olajšali pritisk avstro-ogrskih in nemških armad na Rusijo in so še meseca oktobra brezobzirno udarjali na Gorico, da bi Rusom olajšali vzdržanje Dvinskega. (Rusi so se tedaj vkliub laškim ofenzivam morali uniekniti do Dvine in Pripiatskih močvirij; naj torej sedaj pomagajo Lahom, da se tudi oni umaknejo približno tako daleč, tja doli do Sicilije!) Imenovani listi tudi ne ponavljajo več vsakdanjih napadov na srbske aspiracije, da bi tako v Rusiji napravljali razpoloženje za Italijo. »Corriere della Sera«, ki je bil vedno proti italijanski pomoči z odpoši-ljanjet^ čet na francosko fronto, zaključuje članek s orosečim pozivom, da naj se v obrambo najvišjih interesov vseh zaveznikov in v svrho druge končne zmage izvrši zakon solidarnosti in skupnega delovanja in se v smislu pariškega dogovora uvede skupna enotna akcija na edini fronti.
LUGANO, 21. (Kor.) Italijanska vlada poizkuša s pomočjo nekaterih listov vse, da bi pomirila duhove in da bi se slavno-sti ob obletnici napovedi vojne izvršile nemoteno po vesteh o napredujočih uspehih avstroogrskih čet. Vendar pa je bilo na prvem, danes sklicanem kongresu in-tervencijoriistov veliko govornikov, ki so iz previdnosti že prej objavili svoje govore v časopisju, a malo poslušalcev.
PopoJo d' Italia« zahteva zato, da bi se oni in ter venci jon isti, ki morajo službovati kot vojaki, oprostili te službe, da bi se bilo usjxešneje mogoče upirati med meščanstvom vedno bolj naraščajočemu vplivu nevtralcev in onih prijateljev miru, ki si tudi za ceno sramote in brezuspeš-nosti vseh dosedanjih žrtev žele iniru. Cenzura še vedno povsod preprečuje, da bi se mirovno gibanje pokazalo jasno, in je zaplenila velik del današnjega »Avan-tija«, dasiravno je prejšnji teden dovoljevala več svobode glede vesti, sodeb in stremljenj, nanašajočih se na vojno.
AMSTERDAM, 22. (Kor.) »Nieuwe van den Dag« označa avstro-ogrski napad na jugozapadu za presenetljiv, ne samo za neudeležence, temveč tudi za ententne vlasti in Italijo samo. Svet ni pričakoval letošnjega majnika velikega napada av-stro-ogrskih in nemških armad, temveč pričetka splošne ofenzive zaveznikov, ki bi se bila tudi brezdvomno že pričela, če bi Nemci ne bili prehiteli sovražnika s pričetkem ofenzive pri Verdunu pred pomladjo, in sedaj so tudi Avstrijci in Ogri uporabili taktiko prehitetja. Vsa različna bojišča niso neodvisna drugo od drugega, in s tem avstro-ogrskim napadom se ni doseglo samo, da se ne morejo italiianske čete odposlati na zapadno fronto, temveč bodo Italijani morda tudi prisiljeni, prositi svoje zaveznike za dobavo municije in drugega vojnega materijala. Poleg tega pa vsak korak, ki ga napravijo avstro-ogrske čete proti italijanski meji ali na italijanskih tleh, do-naša osrednjima vlastima dobiček za mirovna pogajanja. Militarični pomen av-stro-ogrskih čet, ki branijo skoraj polovico ruske fronte, ki jim gre največji delež pri osvojitvi Srbije in Crnegore in sedaj preganjajo Lahe iz gorovja, se je znatno povzdi'mil tekom voine.
BERN, 21. (Kor.) Komaj se kažejo avstro-ogrski uspehi v južnih Tiroiih v francoski javnosti, se pričenja tudi že kritika italijanskega vojevanja. »Temps« piše, govoreč o vojnem položaju, da bi bilo čudno, ko bi italijanski vojskovodja, ki je dva meseca pazljivo zasledoval gibanja sovražnih čet, ne bil ukrenil vse, da bi odbil sunek, in bi ne mogel zopet vzpostaviti položaja. Pričakujemo, da se bodo naši zavezniki mogli dolgo upirati v gorah.
Italijansko uradno porofDo.
DUNAJ, 21. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Poročilo italijanskega generalnega štaba 19. majnika: V adamellskem okolišu so naše čete zasedle glavno točko doline gornje Sarke in vrhove tam okoli, ujele kakih 30 sovražnikov in zajele veliko materijala in živil. Med Chiese in Adižo močno artiljerijsko delovanje. V odseku Adiža-Terragnolska dolina smo se umeknili s postojanke na Zugni torti, ki je bila razdejana po tridnevnem obstreljevanju. Dva srdita za-poredna napada na naše postojanke južno Zugnc Torte smo zavrnili ob zelo težkih izgubah sovražnika, kateremu smo odvzeli tudi nekaj ujetnikov in eno strojno puško. V odseku Terragnolska dolina—
gornja Astiška dolina je sovražnik z mnogoštevilnimi baterijami vseh kalibrov nadaljeval srdito obstreljevanje naše obrambne črte Monte Maggio—Soglio d' Aspio. Da se izognemo nepotrebnim izgubam, smo izpraznili to črto. Naše čete so se v redu umeknile na dalje zadaj ležeče postojanke in so se utrdile tamkaj. V astiš-kem odseku nič pomembnih dogodkov. V Suganski dolini je sovražnik po močnem artiljerijskem obstreljevanju, ki je trajalo vso noč na 18. majnika, v jutranjem svitu napadel naše postojanke od Maggijske doline do Monte Collo, a smo ga odbili povsod. Naša artiljerija je obstreljevala Innichen in Sillian v Dravski dolini. Na ostali fronti artiljerijsko delovanje, ki je bilo močneje ob gornjem Butu, ob Soči in na Krasu pa zmernejše. V noči na 18. t. m. smo odbili sovražni napad v tržiškem odseku. Z raznih toček beneške ravnine javljajo napade sovražnih letal; ena oseba je bila ubita, ena ranjena, škoda pa majhna. Naši letalci so napadli z bombami sovražna voziliŠča in taborišča v fol-garijskem odseku in so se vkljub srditemu obstreljevanju številnih baterij vrnila nepoškodovana.
Nemško uradno poročilo.
BEROLIN, 22. (Kor.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan, 22. majnika 1916.
Zapadno bojišče. — Vzhodno Nieuporta je patrulja naše mornariške pehote vdrla v francoske jarke, razdejala nasprotnikove obrambne naprave ter ujela enega častnika in 32 mož. Jugozapadno Givenchy en Gohelle smo vzeli več črt angleške postojanke kaka đva kilometra na široko in zavrnili potiočnc protisunke. Zajeli smo 8 častnikov, 220 mož, štiri strofne puške, tri minovke. Sovražnik je imel popolnoma Izredne krvave izgube. V okolišu Berry au Bac je bil v zgodnjih jutranjih urah brezuspešen francoski napadni poizkus s plinom. Na levi strani Moze so naše čete z naskokom vzele francoske postojanke na vzhodnih razrastkih griča 304 in so Mfi vzdržale proti ponovnim sovražnim protinapadom. Poleg velikih krvavih izgub le izgubil nasprotnik 9 častnikov in 518 mož ujetnikov ter je pustil v naših rokah pet stroj-nih pušek. Plen iz naših napadov na južnem pobočju »Mrtvega moža« se |e zvišal na 13 topov in 21 strojnih pušek. Tudi tu in v smeri Chattancourta so bili brezuspešni sovražnikovi napadi, da bi zopet pridobil izgubljeni svet Na desni strani Moze so Francozi večkrat napadli naše črte v okolišu kamnoloma, južno zaselja Haudromonta, in na vauški kopi. Pri tretjem naskoku se jim je posrečilo, da so se ustanovili v kamnolomu. Tekom noči je bilo obojestransko artiljerijsko delovanje v vsem bojnem odseku izredno silovito. Naša letalska brodovja so včeraj ponoči z opazovanim dobrim uspehom obnovila svoje napade na etapno pristanišče Dim« kirchen. En sovražni dvokrovnik je po boju padel v morje. Nadaljna štiri sovražna letala smo v zračnem boju v naših črtah onesposobili za boj, in sicer v okolišu Merv2cque, pri Noyonu, pri Maucourtu (vzhodno Moze) in severovzhodno Cha-teau Salinsa. Zadnje je sestrelil kot svoje četrto poročnik Wintgens. Poleg tega je nailporočnlk Bolcke južno Avocourta in južuo »Mrtvega moža« sestrelil svojega 17. in »8. nasprotnika. Odličnega letalsk ega častnika je cesar v priznanje njegovega delovanja povišal v stotnika.
Vzhodno in balkansko bojišče. — Položaj je v splošnem neizpre-nienjen.
Vrhovno armadno vodstvo.
Nemški podvodnlk ušel potopitvi.
BEROLIN, 21. (Kor.) Wo!ffov urad po-roča: » Nieuwe Rotterdamsche Courant« je 25. aprila objavil vest, da je bil nizozemski parnik »Soerakarta« na poti med Irsko in Setlandskim otočjem priča, kako je neki angleški ribiški parnik potopil nemški podvodnik. Kakor se poroča s pristojne strani, je 15. aprila zvečer neki nemški podvodnik ustavil nizozemski parnik »Soerakarta« s prapornim znamenjem. V bližini tega parnika se je nahajal drug parnik, katerega je podvodnik skušal ustaviti z enakim znamenjem, a ker se ni oziral nanje, s strelom pred prednji del ladje. V trenutku, ko je ustrelil podvodnik, ga je hitro začel obstreljevati oni parnik/ ki je vozil pod švedsko zastavo. Dasiravno se je podvodnik skušal zavarovati s potopitvijo i>od vodo, ga je vendar oplazil strel, ne da bi bil podvodnik zato izgubil zmožnost kretanja. Isti podvodnik je štiri dni pozneje ob zapadnem vhodu v angleški preliv imel zopet doživljaj. zelo podoben prejšnjemu. Tudi s tem slučajem se mu je posrečilo, da se je s hitro potopitvijo obvaroval sovražnega ognja. Podvodnik se je nepoškodovan vrnil domov.___
Izpred Soluna.
BEROLIN, 21. (Kor.) Zastopnik Wolf-fovega urada poroča iz Aten 19. t. tn.: Iz Soluna javljajo, da so Francozi predrli jezove ob Vardarju. Tako napravija po-vodenj veliko škodo grškim kmetoval-
cem. Javno mnenje je ogorčeno zaradi vedno brezobzirnejšega ravnanja Francozov.	_
S turških bojišč.
CARIGRAD, 21. (Agence Tel. Milil.) Glavni stan javlja: Na vseh raznih frontah se ni zgodilo nič posebnega. Sovražno letalo, ki je letelo čez Seddil Bahr, je ogenj naših obrambnih baterij pregnal v smeri proti Imbru. 18. t m. ste dve sovražni vojni ladji dve uri obstreljevali kraj E1 Arisch (na meji med Egiptom in Palestino). V premoru med obstreljevanjem je šest sovražnih letal vrglo 100 bomb. Ena oseba je bila ubita, pet lahko ranjenih.
Letalski napad na Kairo.
KAIRO, 21. (Kor.) Uradno se poroča: Dva sovražna letalca sta vrgla 16 bomb zlasti na arabski del mesta. Dve civilni osebi ste bili ubiti, ranjenih pa je bilo 13 civilnih oseb in 5 vojakov. Letalci so uporabljali žaromete, preden so vrgli bombe. Prepodil jih je ogenj naših obrambnih baterij.
Ogrski ministri odpotovali v Budimpešto.
DUNAJ, 22. (Kor.) Ministrski predsednik grof Tisza ter ministri pl. Teleszkv, bar. Ghillany in bar. Harkanyi so se včeraj vrnili v Budimpešto.
Ogrski državni zbor.
BUDIMPEŠTA, 22. (Ogr. kor.) Ogrski državni zbor se snide 7. junija.
Položaj.
22. maja
Ko pridejo čitateljem te vrstice v roke, bomo pisali dne 23. maja. Usoden datum je to za — Italijo. Kakor nam vzbuja spomine na razburjenje in ogorčenje, ki je med nami pretresalo duše in srca pred letom dnij, tako nam drhti danes srce od globokega zadoščenja. Dne 23 maja je Italija napovedala naši monarhiji vojno in se pridružila številnim našim nasprotnikom; danes pa izvaja naša vojska na tirolski fronti krepko in čvrsto akcijo pod vodstvom prestolonaslednika samega. Da nam bo živo pred očmi ves velikanski pomen. ki rezultira iz teh dveh dejstev, po-kličimo si na kratko v spomin glavne dogodke ob začetku tega nesrečnega koraka Italije in v vsem tem letu do danes.
Naša in nemška diplomacija je po svojih zastopnikih v Rimu vse storila, da bi italijanske odločilne kroge odvrnila od tega koraka. Knez Biilovv in naš baron Maccliio sta se trudila na vse moči, da bi prišlo med nami in Italijo do mirnega sporazuma. Posvetovanja, konference, pogajanja so se vlekla in zatezala skoro neposredno do napovedi vojne. A to izla-sti zato — kar posebno karakterizira italijansko diplomacijo in zavratnost vse italijanske politike — ker so na italijanski strani do zadnjega dopuščali videz — a le videz, ker odločili so se bili gotovo že davno popred — kakor da so tudi oni pripravljeni za mirno poravnavo konflikta. Dobro se še spominjamo, kako so še par dnij pred prelomom prihajale iz Rima nasprotne si vesti; ene, ki so izražale prave namene italijanske vlade, druge pa so še vedno dopuščale misel na miren sporazum. Naša monarhija je bila — in to zgodovinsko dejstvo ostane zabeleženo v večno nečast Italije — pripravljena za veliko žrtev, ne da bi morda zahtevala za to kake pomoči Italije, ampak edina cena. ki naj bi jo bilo plačalo sosednje kraljestvo, je bilo to, da ostane nevtralno, da se ne bi — česar ne bi itak moglo storiti, ako bi imel pojm lojalnosti in zvestobe v Italiji sploh kako veljavo — zaletelo v hrbet svojim dotedanjim nad tridesetletnim lojalnim zaveznikom, od katerih zavezništva je imela Italija neizmernih moraličnih in materijalnih koristi: ki se mu je imela zahvaliti svojo gospodarsko konsolidacijo in svojo politično veljavo _velesile, vso svojo pozicijo v evropskem koncertu. Brez vsake žrtve, brez ni ene kaplje krvi bi bila Italija po ponudbi Avstro-Ogrske dosegla lepe teritorijalne pridobitve in si ohranila pošteno ime lojalne države, ki so jej dane besede in sprejete obveze svete. Ni hotela. Prelomila je besedo, pokazala se je verolom-na pogazila vse materijalne in moralične obveze in si nakopala neizbrisno sramoto.	_ .	, „
In kaj je dosegla? Uprav strasno se maščuje nad Italijo nje slepota in besnilo. E-dino, kar je dosegla — pridruživši se en-
tenti _ je, da vojna še danes dalje traja
in da mora človeštvo že skoro dve let= nositi vso bedo in gorje te strašne vojne Za-se pa je dosegla Italija le nesrečo. \ enem celem letu ni mogla militarično pridobiti prav ničesar, razun bojev na fronti, ki je danes taka kakor je bila pred letom dnij. Izgubila pa je Italija podlago zi\ svoje aspiracije na Balkanu, a dogodki na tirolski »ronti iz zadnjih dni pričajo, d;? jej groze še vse drugačni udarci. Pa tud sedanjim svojim zaveznikom ni nič koristila se svojim nastopom. Podaljšala je
sicer — kakor že rečeno — sedanjo vojno, sicer pa je le škodovala tudi njim. S svojimi zahtevami na Sredozemskem morju jim je odbila Bolgarsko in skrajno ozlovoljila Grško, da jo more cutcuta le s samimi najgršimi nasilji držati na uzdi.
Krvavo je Italija prevarila svoje zaveznike, a pred nevtralno Evropo se je razkrinkala kot država, ki jej ni ničesar sveto, ki jej ni ničesar zaupati in ki je — a to je zanjo najusodneje — tudi militarično inferijorna. Vkliub svoji premoči in tehnično bogati opremi ni mogla v letu dni doseči nikakih uspehov proti nam, ki smo bili številno nerazmerno šibkejši in zapleteni že leto dni v hudo borbo na drugih straneh, ki je absorbirala mnogo naših sil. Seveda smo imeli mi neko orožje, ki ga Italija nima: v moraličui konstituciji avstrijskih narodov, ki imajo granitno trden lnoraličeu oslon v zavesti, da so v borbi za pošteno in pravično stvar proti izdajstvu. zavratnosti, nemoralnosti — krivo-prisežnikov.
V naših borilcih gori sveti ogenj nezlomljive volje, neupogljive energije užalje nega poštenja, da odbijejo zavratni napad na integretito države in — to velja spe-cijelno za južne Slovane monarhije — peklensko, grabežljivo posezanje po njih sveti narodni dedšeini, ki so jo vsikdar junaški branili njihovi predniki in jo hočejo junaški braniti tudi njihovi sinovi iti dediči. Obramba teh tal in njih ohranitev v svoji lasti — to je sveto sporočilo v našem narodu od roda do roda!
Poizkušeni napad je odbit! To sinemo smatrati kot gotovo dejstvo, ki danes — ob obletnici napovedi vojne od strani Italije — napolnjuje naša srca z največjim zadoščenjem — za našo državno zvestobo in vročo ljubezen do rodnih tal.
Nu. poleg tega zadoščenja imamo danes gotovost, da je pri vodilnih faktorjih trden sklep, da prinese vojna z Italijo še drugo odločitev. Nikdar več naj ne bo noben sovražnik siegal roke po tej naši zemlji, po tej sveti lasti našega naroda. O tem trdnem sklepu nam pričajo današnji dogodki na tirolski fronti, posebno pa dejstvo, da se je — saj smemo danes menda odkrito govoriti to besedo! — naši čvrsti oienzivi postavil na čelo bodoči naš nositelj krone sam. Naše vojskovod-stvo gotovo ne bi bilo dovolilo, da se tako vzvišena oseba tako izpostavi, ako ne bi bilo trdno uverjeno o uspehu!!
Glasom poročil, ki so prihajala, so se po raznih velikih mestih Italije — posebno pa v Rimu — pripravljali za hrupno proslavljanje obletnice italijanske napovedi vojne. Seveda bi to proslavljanje ne bilo opravičeno, tudi če bi ne bili prišli dogodki na tirolski fronti. Ali ves temperament italijanskega naroda je že tak, da ga tudi preko očividne nesreče in bede lahko premamlia, kdor zna mnogo in bobneče govoriti omamne — i raze. Govorili bi bili o > posvečenih narodnih pravicah«, o >>le-gitimnih aspiracijah« Italije po »naravnih mejah«, o neoporečni pravici Italije do nadvladja na morju, o nepremagljivih »nostre armi« in o gotovih — bodočih zmagah. Tako bi bili dosegli vsaj hipno omamo in hipno povzdigo padajoče morale. Ali val dogodkov na tirolski fronti jim je odnesel tudi to kožo, ki so jo hoteli prati v reki te obletnice.
Žalostno obletnico bodo imeli jutri v Italiji. Nu. tudi. pri nas ni še prišel čas za hrupno veselje, ker ne pozabljamo, da bo treba še veliko dela, žrtev in samoprema-govanja. Preresni in zrelejši smo, nego so Italijani, da bi zapadli v njihove grehe, ko so pred letom dni sanjali o triumfalnih pohodih v sovražne države, a se morajo danes — umikati v lastno državo. Vriskali ne bomo jutri. Zadošča nam; da so nam dogodki utrdili vero. da kri naših bojevnikov ni tekla zastonj in da nam iz te krvi vzklijeta varnost domovine in jamstvo za nacijonalni obstanek našega naroda! V tej misli proslavimo mi obletnico napovedi vojne od strani Italije!
Žalostno, toda resnično!
Volk izpremeni svojo dlako, svoje naravi pa nikoli«, pravi pregovor, in ta pregovor velja tudi za ljubljanskega »Slovenca«, ki niti v sedanjih težkih vojnih .asih ne more zakrivati mržnje proti vsemu, kar se brezpogojno ne nokori njegovem" samosilništvu.
Družba sv. Cirila in Metoda mu je bila /e od nekdaj trn v peti, tudi že tedaj, ko ii na čelu ni še stal »posvetnjak«, temveč duhovnik, ko so bili v odboru tudi še dru-;ji duhovniki, ko je duhovščina v obmejnih pokrajinah še z vso vnemo delovala za •o našo edino narodnoobramhno družbo. Glavne skupščine s se pričenjale s slovesno božjo službo, a »Slovenec« je že edaj namigaval in hujskal, češ. Družba ie — brezverska. Ta neprestana gonja e končno dovedla do znanih dogodkov na glavni skupščini na Bohinjski Bistrici. ' Slovencu« in njegovim pristašem se je me posrečilo »ločiti duhove«, ni se mu a posrečilo, da bi bil razbil Družbo sa-no, kajti tisti, ki jim je bilo v resnici do nrodne osamosvojitve, do rešitve naše-/a življa ob najhuje po naših najzagrize-meji, kakor pri nas v Trstu, so se še te-.i-
Stran II.	-_ ____»EDINOST« Stev. 143.__V Trstu, dne 23. velikega travna 1916.
nejSih sovražili naskakovani narodnostni ncje oklenili tega branika in so s podvojenimi. potrojcnrmi silami skušali ohraniti, kar so drugi hoteli razdreti in uničiti v avoji strankarski strasti. Da, celo v naš Trst so poslali svoje emisarje, da bi tu rovali in kovali in spletkarili proti edinosti tržaškega Slovenstva, da bi tu se-iaii spor in razdor. Toda kar se jim je, žal. It predobro posrečilo drugje, Jim je iz-podletelo v narodno zavednem, samostojno mislečem, vsako zunanje varuštvo odločno odklanjaj očem Trstu. Seveda jih je peklo to, zelo peklo, in ob vsaki priliki »o letele iz Ljubljane v Trst pušice, strupene pušice, ki pa so zadevale le tiste same, ki so jih metali.
Tako je bilo pred vojno.
Med vojno se je v Ljubljani strankarska strast nekoliko polegla — ljudstvo je imelo resnih misli in opravkov več kot preveč, da bi sc dalo mamiti s stvarmi, ki jih je že zdavnaj spoznalo za škodljive, nevarne narodni skupnosti. Toda popolnoma n;i le ni dala miru žilica »Slovencu« in njegovim razdiračem, kajti vsako toliko je le Še prihajala kaka zabavljica, zbadljivka, menda da ne bi pozabil slovenski svet, da je vojna le premirje m da je po tem premirju pričakovati še Iju-tejšili medsebojnih bojev, kot so pa bili pred vojno. Tak opomin je bil tudi zlobni napad na naše CM šole v Trstu, ki ga je »Slovenec« objavil prošlo sredo.
£teli smo si v dolžnost, da odločno zavrnemo ta napad, čigar očividni namen je bil, da bi se naše tržaške slovenske Sole prikazale našemu narodu, svetu, oblastim kot — brezbožne, brezverske, take. da naj bi slovenski starši, v strahu pred to brezbožnostjo in brezvestnostjo, ne pošiljali svojih otrok v te šole. Ne trdimo, da bi bil dopis tak prišel iz Trsta, kakor ga je priobčil »Slovenec . kajti mogoče je. da so v Ljubljani sami pristavili oni zlobni ovaduški dosta vek; toda naj si bo kakorkoli: tisti, ki je napisal ono zlobno laž. je dobro vedel, da ni res. kar piše, pa naj je pisal ali v Trstu ali v Ljubljani, je vedel, da laže, je hote lagal, obrekoval, ova jal!
In kako je potem popravil »Slovenec« krivico, ki jo je storil našim šolam, naši Družbi, našemu učiteljstvu. sploh vsemu tržaškemu Slovenstvu? V nedeljski številki je napisal to-le: »Tržaška »Edinost« pravi, da ga ni na vseh treli šolah Družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu niti enega razreda, v katerem bi ne bilo razobešeno sv. razpelo. Toliko v pojasnilo. Na druge izbruhe Edinosti pa ne reagiramo. Uredništvu »Slovenca-« se gre samo za stvar, zato nam takih izbruhov, kakršne bruha na svoj papir r Edinost«, ni treba.«
Res lepo tako! Naiprej se namenoma zlobno obrekuje in ovaja, trdi nekaj, o čemer vedo vsi tisoči in tisoči, ki so kedaj zahajali v naie slovenske šoie. da ni res. dela se največja krivica; ko se pa tako, posebno v sedanjih časih nikakor opravičljivo počenjanje odiočno zavrne: tedaj je šlo obrekovalcem le za — »stvar«, potem so najupravičenejši protesti — »izbruhi«. ki jih i bruha < tisti, ki je bil tako kruto žaljen.
Tako se ravna ljubljanski katoliški ^Slovenec« po zapovedi katoliške vere, ki pravi: Popravi krivico, ki si jo storil, drugače ne stopaj pred oltar Gospodnji! Tako hoče podirati ono. kar so drugi zgradili v korist narodu v potu svojega obraza, z ogromnimi žrtvami, kar mu, ne mareč velikega truda in trdega dela. skuhajo ohraniti iz sedanjih težkih časov za boljie. In tako dela ljubljanski »Slovenec«. glasilo največje slovenske stranke, za tisto neobhodno potrebno edinost in slogo, s katero naj slovenski narod po vseh pre-stanih mukah in žrtvah vojne stopi pred bodočnost!
Gorje našemu narodu, če ga bodo reševali na tak način! Na fronti se bijejo dan in noč sinovi našega naroda, da obvarujejo naio širšo in ožjo domovino našega dednega sovraga: pri nas doma nas pa napadajo — naši lastni bratje!
DO!0Bȧ B?Sti.
Danes se bo, kakor že naznanjeno, ob 10 dopoldne pela v cerkvi sv. Antona novega sv. maša za zahvalo za dosedanje naše uspehe na laškem bojišču in za bodočo zmago. S to svečanostno božjo službo bo končan oficijelni del današnje svečanosti. Zborovanja ali zbiranja ljudstva na Velikem tr^u alt kje drugje pa seveda ne bo, ker je zbiranje ljudstva v Izjemnem stanju nedovoljeno. Zato opozarjamo občinstvo, da se strogo drži teh navodil, da ne pride v navskrižje z varnostno oblastjo. katera, kakor znano, v vojnem času prav posebno ne sme poznati prevelike obzirnosti.
t Ser a i i« Jakobovič. S soške fronte liarn
je došla pretresljiva vest, da je bil dne 11. aprila naš stavec Serafin Jakobovlć težko ranjen na glavi in da je par dni potem lzaarm.l v bolnišnici v Gorici. Pokopali jo ga na goriškem centralnem pokopališču. S pokornikom je izgubilo naše podjetje izredno vestnega, marljivega »-spretnega sotrudnika, a tovariši nVg. , IJubeznjivega, blagega druga. Zato je vest j o smrti Jakobovičevi vzbudila pri njih1 resnično žalost, ki se jej pridružuje tudi uredništvo. Mlad je ubogi mož padel v grob — v 33 letu svoje dobe. Bil ie rodom Dubrovčan. Razmerno velikih žrtev je zahtevala vojna doslej od na.-^ ; krom-nega podjetja: stavca Ivan Sušič in Serafin Jakobovič in delavec pri strojh Anton Richter so mrtvi. V ujetništvu se nahajajo stavci Štefan Vela j, Ernst Pertot. Iv. Maver, h n Tavčar in delavec Anton Grme*.	j
Prr fefafne aprovizacijske komisije touu liar.c-j o a i j. opoldne dalje zaprte.1
Ceneni obedi in večerje. Pod tem naslovom smo pred kratkim objavili, da namerava aprovizacijska komisija v posebnih lokalih in v svoji režiji ob najnižjih cenah razdeljevati hrano, in sicer obede in večerje. Mi smo to misel iskreno pozdravili, prepričani, da se bodo manj premožni prebivalci kar z največjim veseljem oprijeli te ugodne prilike, da si za-gotove ceneno, pri tem pa zdravo in tečno hrano. Na svoje veliko začudenje pa čujemo, da se je pokazalo do sedaj še prav malo zanimanja za to. In nad tem se moramo tem bolj čuditi, ker je pač dobro znano, kako težavno je danes v našem mestu n. pr. za srednje plačanega, kaj šele za slabo plačanega uradnika, delavca itd. ravno vprašanje prehrane. Kateremu slabše plačanemu uradniku je danes n. pr. mogoče, da se abonira na hrano v restavraciji ali v kakem sličnem lokalu, danes ko ni samo hrana tri- do štirirat dražja nego v normalnih časih, temveč je treba v teh lokalih vsakokrat plačevati tudi za toliko in toliko podraženo pijačo, ki se pa i'enđar-le lahko pogreša? In komur izmed teh slabše plačanih ljudi sredstva sploh pripuščajo, da si dovoljuje tak »Iuksus« — in samo luksus moremo imenovati, ako v današnjih razmerah išče slabo plačani uradnik ali pa delavec hrane po restavracijah in sličnih lokalih, in če je tudi samo guliaž — potem je gotovo, da koncem meseca njegova plača ne bo mnogo di-ferirala od mesečnega računa v gostilni, ako ne bo celo zaostajala za njim. Kako je po raznih privatnih penzijonih, pa tudi vemo. Priznati se mora sicer, da se razne gospodinje pošteno trudijo, da svojim gostom nudijo, kolikor se danes za razmeroma mal denar sploh nuditi da. Ioda nihče ne more zahtevati od privatne gospodinje, da bi delala v svojo škodo. Res je, da razni penzijoni danes pri najboljši volji ne morejo nuditi boljše hrane, kakor jo nudjo v resnici. O hrani, ki jo bo razdeljevala aprovizacijska komisija, pa nam zagotavljajo od merodajne strani, da ne bo samo cenena, ampak tudi tečna in dobra. Aprovizacijska komisija pri tem ne išče dobička, temveč je nasprotno pripravljena, da bo žrtvovala, kolikor bo le mogoče, da se manj premožnim ljudem zagotovi dobra, zdrava in tečna hrana poti polovično cenG. Razne predsodke, ki danes še vladajo o tej nameravani napravi, bo rac treba razpršiti. Nihče naj ne misli, da gre za kako betoIo<. kamor dostojen človek ne more. Ako si bo revež lahko kur i! obed za 20 vin., se tudi nobenemu ur-i-niku ne bo treba sramovati, da bi stopil v lokal aprovizacijske komisije, ter ... i.:. -kaj naročil obed za 60 vin. ki bi drugje v resnici stal najmanj 1 K 20 vin. Pripominjamo, da se bo hrana lahko naročala tudi na dom. — Ker dobro poznamo razmere, v katerih se nahajajo v sedanjih časih ravno sloji srednjega uradništva v našem mestu, bi nujno želeli, da bi se ljudje otresli neumestnih predsodkov ter se v največjem številu priglasili za hrano v lokalih aprovizacijske komisije, da bi se mogla ta naprava tudi čim orej realizirati.
Dopolnilni izpiti za enoletnoprostcvoljsko službo se bodo v smislu odloka vojnega ministrstva, izdanega 11. majnika t. L, odd. 2,'W št. 6691, letošnjega leta po potrebi vršili tudi meseca junija, julija, avgusta, oktobra in novembra, in sicer 13. junija, 10. julija. 14. avgusta, 9. oktobra in 13. novembra. Za meseca juli ki avgust določeni dopolnilni izpiti se bodo vršili le na kadetnicah, ne pa tudi na posameznih višjih realkah. Ta odlok velja tudi za c. kr. domobranstvo.
Pevska in glasbena prireditev, ki sc je vršila v nedeljo popoldne v dvorani Delavskega konsumnega društva pri Sv. Jakobu v korist šentjakobski podružnici CMD, je privabila toliko občinstva, daje bila obsežna dvorana napolnjena do zadnjega prostora. Spored se je otvori! z nastopom »mladih vojakov« iz šentjakobskega otroškega vrtca, ki so pod vodstvom svoje vrtnarice gce. Vere Ponik-varjeve kar najpogumueje izvršili svojo nalogo. Cesarsko pesem, ki jo je pela de-ca, je občinstvo poslušalo stoje. Pevske točke, samospeve s spremljevaniem klavirja. so izvajali koncertni pevec g. Emil Sušnik in domača pevca gg. de Karg in Zafred. Občinstvo jim je izrekalo pohvalo z obilnim odobravanjem. Pri klavirju sta bila izmenoma gg. Grbec in Lah. Prvi je spremljal tudi g. Široka pri dveh lepo u-speJih violinskih točkah. Živahno pohvalo je žela za izborno deklamacijo *Soče-braniteljice« mala Rožica Sirokova, in ravno tako tudi g. Širok za deklamacijo Župančičeve »Z vlakom«. Burka »Doktor Hribar«, ki je izvabljala občinstvu neprestan smeh, ie zaključila spored. Za nada-Ijno zabavo je bilo preskrbljeno s šaljivo poŠto, tombolo in petjem narodnih pesmi. Prireditev je tako uspela kar nabolje v vsakem pogledu in je — čast požrtvoval-iim sodelovalcem — donesla podružnici znatno svoto, ki ji bo vsaj kolikortoliko omogočala nadaljnje vzdrževanje prepo-irebncga otroškega vrtca.
Raba surovega olja za pogon motorjev 'n za kurilne namene prepovedana. Dr-
ivni zakonik priobčuje naredbo, ki prepoveduje rabo surovega olja kot sredstva za pogon motorjev, za kurilne namene in
?a neposredno izdelovanje oljnega plina
Nasploh izvzeta iz te prepovedi je poraba kamenega olja za obratne namene v rudnikih kamenega olja In v čistilnicah mineralnega olja, razun tega more ministrstvo za trgovino na utemeljene prošnje dovoljevati tudi individuvelne izjeme od te prepovedi.
Posvetovanje radi nakupa prašičev za rejo bo v sredo, 24. t. m.t v prostorih Tržaške kmetijske družbe (Dunajska ulica št. 10/1) ob 8V2 zjutraj. Gg. zaupniki so vabljeni, da gotovo pridejo.
Mestna zastavljalnica. Danes od 9. dop. do 3. pop. se bodo prodajali na dražbi ne-dragoceni predmeti serije 137.. zastavljeni meseca februarja 1915. na modre listke, in sicer od štev. 15.500. do štev. 16.900. — Jutri, 24. t. m., od 9. dop. do 3. pop. pa se bodo prodajali sledeči že zapadli predmeti serije 137., zastavljeni meseca febr. 1915. 11a modre listke: fotografski aparati, gledališka kukala, razne vrste godal, 2 šivalna stroja, 1 blagajna (Cassa National), 1 gramofon, kovinske žepne ure, stenske ure in slični taki predmeti.
Podpis! na !V. vojno posojilo. — XXXIII. izeaz. Jutificio Triestino, delniška družba K 150.0 0; paropl. družba „Dalmatia" 100.000 K; Albert Frankfurter K 75.000; Splošna hranilnica v Trstu K 24.000; Arnold Elfer (tvrdka David Člfer). Neimen. in Sch. C. po K 20.000; Neim K 17.000; Jul. Griinblatt K 12.000; Karel Arch za tvrdko Frane Ze-netti K 10.000; dr. Janez Czermack K 7000; Angelina Duma in A. Z. po K 6000; pod-admiral Karel vit. pl. Seemann, Karel Ehbo-gen, dr. Josip Arnstein, Cooperaiiva cittadina di consumo, Neim., Konrad Karel Exner, Jos. Uraančič, Dušan Mandič in Vilj. To desehlni po K 5000; Filip Krassnlg, Vilj. Piotravska, Aron Pohorvles, Neim , in Franc Rocco in dr. Jurij Rocco po K 4000 ; Filo mena Wessel, kavarni Specchi i t Orientale, Al, Goriup, Iv. Kalcper, učitelji slovenske ljudske šole v Trstu, Al. Bosak in Jak. Per-ha-jc po K 3000; Aleks. Billitz K 2.500 ; ■ v!.. Lupetine, Navale pupovac, Kristijan Zgu-bin, Lorenc Glessich, Tomaž Boschetti, Neim., Janez Wildi, Kavarna Fitsehen in slaščičarna August'n, kavarne Tergeste, zadruga trž. kavarnarjev, dr. Mišo Kolin, jos. IJlčakar, Helens Glazar, Andrej Sila, Ivanka Mljač, Josipina Staudscher in St. M. j o K 20 0; Rih. Prettner, uradniki zavoda za pospeše-varje male obrti po inž. Hermanu Coretti-ju in podružnica cerkve dev. Marije na Kon-tovelju 00 K 1 500; Hugon Berger K 1.200 ; Fr d. Meissl, dr. Jos. Gogg, Josip Spindler, Ivan Cipollovich, jos. Zotti, Irena vd. Abrarn (ka\arna Kuovo), dr. Jurij Lučić - Roki, jos. A;dišek, Fan.i Kolar, dr. Josip W»lfart, Neim., Dragotm Starec, Pros.-Kontov. Hranilnica in Posojilnina, Matevž Kh3u, Mih. Placer, Anton Novak, Iv. Crkvenik, Radoslav Srebot-njak, Marija Mijač, Marija Ban, Iv. Franfro-vič, Franc Placer, Ar.drej Obersnel, G. Hild, Maks. Melling, Konsumiio društvo na Opči-rah, Rozina Schutc, Viktor Schtitz, Mari a Kenda, Emilija Wall~«er, A. B. M., Adolf Kohner, dr. Anton Zahorsky, Miroslav Ky-sela, Slovenska trgovska šola v Trstu, Viktorija d Agostinis, Gustav Ziffer, Jos. M ceu, G. V. Gustav Jurieviz, Franc Bolle, Luka Stuparich, Mavricij Kohn, P. Zudenigo. Jak. Frank, Bratje Marchicevich, Tereza Frank, Just Bronzin, Franc Zuliani, Neim., Iv. Troti lauer, Mary Volpich - Ha erleitn.*r, Franc Raganch, Edwald Garbe, Emil Voinovich, Marija Voinovich, Ar ton Aite, Štefan Crve-lin. Al. Palanch, Josipina Scarboncin. Anto-nijeta Sivitz, Exce!sior Palače Hotel, Franc Volpich, Iv. pl. Reneidy, Anton Dejak ml,, Iv. Salata in Gessova pivovarna - tržaška podružnica po K 1000.
Deželnosodni svetnik Franc Piccoli pl. Ves tre je razen %t objavljenih K 10.000 na avstrijsko posojilo podpisal še K 15 000 na IV. ogrsko vojno posojilo.
Popravljamo. V Članek v včerajšnjem izdanju pcxl naslovom »Agrarno vprašanje v Bosni« se je vrinilo par neljubih pomot. V tretjem odstavku Čitaj namesto lord Salisburg — SaJisbury, a na koncu predzadnjega odstavka mesto »obsežen odkup- — obvezen odkup.__ _
n Gorilne.
Pregledovanje črnovojniških obvezan-cev v političnem okraju Goriškem. V
smislu vpoklicnega razglasa »O« se bo! vršilo pregledovanje črnovojnih obvezan-cev, rojenih v letih 1897 do 1866 in biva-jočih v občinah političnega okraia goriškega, v občinskem uradu v Ajdovščini v dobi od 28. maja do 14. junija 1916 leta, pričenŠi vsaki dan ob 8. ur! dopoludne v nastopnem redu za črnovojnike iz posameznih občin: V nedeljo in pondeljek, in 29. maja: mesto Gorica; v torek, 30. maja občine: Standrež, Bilje, Miren. So-vodnje; v sredo, 31. maja, občini: Dorn-berg, Prvačina; v četrtek, 1. junija, občini: Cepovan, Grgar; v petek, 2. junija, občine: Osek, Ozeljan, Sempas; v soboto, 3. junija, občini: St. Peter, Renče; v nedeljo, 4. junija, občini: Solkan. Tribu-ša; v pondeljek, 5. Junija, občini: Vrtojba, VogersJco; v torek, 6. junija, občine: Trnovo, Crniče, Gaberje; v sredo, 7. junija, občine: Dol Otlica, Gojače, Kamnje, Šmarje; v četrtek: 8. junija, občine: Ajdovščina. Vel. Žablje, Lokavec; v petek, 9. junija, občini: Sv. Križ, Vrtovin; v soboto, 10. jun.t občini: Rihenberk, Skrilje; v torek, 13. junija, občine: Avče, Bate,
Banjšice, Kanal; v sredo, 14. junija, občini: Kai, Lokovec. Črnovojniki iz evakuiranih krajev pridejo na pregledovanje s črnovojniki one občine, v kateri sedaj bivajo.
Na pregledovanje je priti točno ob določeni uri, v snažnem in treznem stanju; črnovojniško izkaznico in morebitno drugo vojaško listino naj prinese vsakdo seboj. Kdor izostane brez zadostne opra-vičbe, bo kaznovan od vojaškega sodišča po § 4. zakona od 28. junija 1890 I„ drž. zak. št. 137.
C. kr. okrajno glavarstvo Goriško. V Ajdovščini, dne 19. maja 1916. __Žnidarčič, 1. r.
CESKO - BUDJEVI^SKA RESTAVRACIJA (Bos£kova uzoma češka gostilna v Trstu) se nahaja v ulici delte Poste Stev. j 14, vhod v ulici Giorzio Galatti. zraven i glavne pošte. Slovenska postrežba in slo- ' venski jedilm listi*_I
UMSm ^-IIASI as
-r~	I	...............I m lil mm ■ — nam — I
PIPI R0 ražuaaj° P° 8tot- besedo. | r-jr-j
Mastno tiskano besede »e r»6u- 1 nm najo etikfiit ved. — Najmanjša | ~ LJLJ : pristojbina zca^a 40 stotink. . S LJ LJ
l«3lftli za škropilnice Candeo se prodajo. Rira MUlIll Pescatori 14.	305
se ▼ službo izkušenega ko£ija2a. — Novo pogrebno podjetje, Trst, Corso štev. 47.	30^
nilldffO za ttačke in deklice, obleko Iz platna t-ilf^M in blaga alfagas. izbera solnčnikov in dežnikov, elegantni lahki plašči za gospe. Cene zmerne. LEVI. Barriera 21, T.	2-8
nolfiifft * primerno izobrazbo želi vstopiti kot USlUim učenka v me£ai.o ali manifaktarno trgovino. Govori tndi dobro italijansko. Natan ueje se iz?e pri F. Stega v Kozini < Primorsko). 2H4
Anton JerkiČ posluje zopet v svojem lUlU^lUI ateljeju v Trstu, Via dellc Poste Stev. 10.	246'»
SpHftllfftfTZ valne Isele* po K 10, sK-© pa UUJJujgin "< 9 ks, velnerta pckrh/aSa pe K 4,	po K 2. — Prodajalna
S. Siavanni St. 10.	21 i
faHMf za sapližnio ir) preeša rairočH« UUliU (ika Cillis, ul. Posta	2&8
zmožna slovenskega, nmiakega in italijanskega jezika išče službo k t Tiradnlc:i ali vzgojiteljica. Sprejme tndi hišno delo, šivanje In krhanje. Prijazne ponudbe naJns. odd. Edinosti pod „L 1016".
I? IIKliiftTtt žaklje vgake vrste po najvišjih cenah.
J. Stebel Trst, ul. Torrente 36. 173
^'sFSfnff šivilja, ki zna feivaM. vezati in krojiti ^l^UiU obleke za gospe in otiokp, so priporoča za delo na domu. L lica Piccardi 2, I. nad. vr. st. 5.	321
Ha debelo santo za prgprsaajnlce.
Nogavice, sukanec, pipe, milo, guirijove podpet-nike, razni gnmbi, denarnice, mazilo za čevlje, električne svetiijke, baterije, pisemski papir, kopirni svinčniki, zaponke prstani rdečega krilca, krema za brado, žlice, razna rezila, reboi, mrežice za brke, pletenine, srajce, spodnje hlače, ogledala, nstaike, razne glavnike, zaponk® „Patent £nopfa,! in drugo prodaja JAKOB LEVI. ulica S. ičicolo itev. 19.	62
Pi^ii M za Rvanje In Pilil vezanje, prav! nem-IM&i fki uzorci.
Soiilgi a Ifoumann in ..Si&ser" Rast a Gssser
Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsako popravljanje.
— Tvrdka ustanovljena leta 1078. —
wmm£Euo umum
Trst, ulSca Campanlls St. 19.
Zlatarnico PEno
Trst, ulica Canale štev. 13 Velika izbera srebrnih in zlatih ur, uhanov, prstanov, verižic itd. Cene zmerne.	Cene zmerne.

se nadomesti t melas-nlmi km.ili, ki jih razpošilja centrala krmil LJubljana,TurjaSki trg,
3, v vrečah ^o 50 k^. Cena za 100 kg je K 80.
bluz, oblek, lahkih plaščev iz aipagasa, svile, ćtamfne I. t. d. i. t. d.
- Trst, «g. Campaniie 2t,
Par^a praSnlea In BiHaSnica
HIR?NANN & Ca®
Trst, uL Zontft S vegol ul VaIfliriyo 2S
izvršuje tečno in hitro vsa naročila. — SHne stvari se izvrši v 4 do 8 urah.
dalm.ati3.sko, tetr&ko. šampanjec, Asvi, refošk. pereci in desertni moSkat. — V veliki množin- : Ma-linovec, žganje. r\im, maršala, vermoth, grenfiine od 56 1 uaprej. — Cene zmerne. — PAKCINA, Kavarna ^Armonia". — Prva slovenska trgorina
Hote! in restevra^SIa ^ Trst, yEsca S. KteolA 22.
Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost. — Cene zmerne.
Tiskarna „Edinost" in nje osobje naznanjata, da je padel junaške smrti na soški fronti dne 11. aprila t. 1. njen dolgoletni uslužbenec oz. tovariš, gospod
Serafin Jakobovič
■ črkostavec.
Pokopan je na goriškem centralnem pokopa-
|. v v
liscu.
Pokojniku, izbornemu sodelavcu in dragemu tovarišu, ohranimo najblažji spomin. TRST, 21. majnika 1916.
■žEsss Podružnica v Trstu .
sprejema
I do 23. maia t. Lnadaline prijave
za
4. avstrijsko vojno posojilo.
Uradi u!. Caserma 11. Uradne ura 9-12, 3-5
Podpisult®	posolilo!
„Trlaika posojilnica In hranilnica
rcgčsiruvans udruga z omclsnien poroštvom TRST - Piaira d^lla Cesarma Siv. 2, I. nad. - TRS? (v lastni	vhod po glavnih stcpnjl«h.
-	!■ ■	■——■ —i si^i r —a———
POSOJILA DAJE
za vknjižbo 5 l/t na menice po 6 •/• na zastave in amortizacijo za dal£o dobo po dogovoru IIKOMPTUii TOPOVSKE MINICS.
HRANILNE VLOGE
od iMtigfr te tndi ni ud in jih obrertuSe pa
4 %
Večje ttftae vloge In vloge na tek. račun po dogovoru«
—i^dr^M	•ODDAJA
Poetno-branilnirni rafian	TEGEFON ^t. 952
taBB varnostne celico (B»fe deposite) za shrwnfe« vredno^t-nlh listin, dokam&otov in raznih drugih vrednot, papcSnoma varna proti ulo*ra in poiaru, urejeno po najnovejbem načina ter jc oddaja strankam ▼ najem pO naJnISJiS
STANJE VLOO MD 10 MILU9NOV Kžl^M. fnte in: rt 8 * ti top* o rt 3 it 5 pojrjM.fefitšiie m «a)i fclsTn* s!> nriisft arrt