Številka LETO Lili, 12. NOVEMBER 2021 CENA 1.98 EUR STRAN 11 STRAN 8 STRAN 7 Epidemija covida-19 Največje število okužb v celotnem obdobju epidemije Končno dogovor za gradnjo prizidka k zdravstveni postaji Nazarje NAROČILA KURILNEGA OLJA STRAN 9 ».'.INI MARKETING d.o.o. Strank» BENCINSKI SERVIS STRANICE tel. 02 845 0126, 03 752 07 08 Jon Kanjir izdal novo slikanico z naslovom Luka premaga žalost SUPERMARKET ./ MOZIRJE r i**« GARANTIRANO NAJCENEJŠE banane u mestu [flAVC-ENFfjF.J Čestitke, Oglasi 2 Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 Vsebina Novosti na področju družinske politike Številne ugodnosti za izboljšanje finančnega stanja družin...............4 Kmetijska zadruga Šaleška dolina Sejemska predstavitev presegla pričakovanja.....................5 Občinski svet Občine Nazarje Ambiciozni načrti PUP Saubermacherja.................................5 Luče Zunanji vadbeni park za popestritev športne dejavnosti.............................6 Rečica ob Savinji Gradnja amfiteatra po vseh zapletih zdaj v zaključni fazi...........................6 Varstveno-delovni center SAŠA V Mozirju vzpostavljena zdravstvena dejavnost za uporabnike................7 Matej Krivec s Solčavskega Posekanemu lesu dodaja vrednost z razrezom hlodovine.......................9 Trgovina z rabljenimi oblačili Otroški kotiček Ponovna uporaba kot poslanstvo in način življenja.....10 Posestvo ZaLesko Ko narava zamenja mestni hrup...........................................12 Tematska priloga Spletna trgovina raste, vse več dostave na dom...............14 Urh Černivšek iz Mozirja Za uspeh je potrebna disciplina.........................18 Odbojkarski klub KLS Ljubno Starejše deklice z zmago na turnirju v prvo ligo....................19 Tretja stran Spletna trgovina raste, a tudi klasična bo ostala V času epidemije covida-19, zlasti v obdobjih, ko so bile trgovine z nenujnimi izdelki zaprte, je spletna prodaja v Sloveniji doživela izjemno rast. Obstajala je seveda že prej in tudi rasla je, toda onemogočen dostop do dobrin v fizičnih trgovinah je kupce prisilil, da so v večjem številu začeli nakupovati preko spleta. Tudi tisti, ki so bili prej do te oblike nakupovanja zadržani zaradi pomislekov glede varnosti plačevanja ali zaradi navade, da izdelek pred nakupom vzamejo v roke, ga otipajo in morda tudi preizkusijo. Podatki iz raziskave, ki jo je izvedel nacionalni statistični urad, povzemamo jih na strani 14, zelo zgovorno in zelo konkretno ponazarjajo to, kar sem zapisal v uvodnem odstavku. Spletni trgovci pričakujejo, da se bo trend rasti nadaljeval, saj se za nakupe preko spleta v vse večjem številu odločajo tudi kupci v tretjem življenjskem obdobju. Pri spletnem trgovcu Mimovrste.com ugotavljajo, da se jim je obseg prometa v primerjavi z obdobjem pred epidemijo povečal za polovico. Za približno toliko se je povečalo tudi število registriranih uporabnikov njihove spletne trgovine, kar za trikrat pa je zraslo število njihovih strank v starostnih skupinah 18 do 25 let in nad 65 let. Kupci so po njihovih navedbah postali bolj pogumni pri spletnem nakupovanju in kupujejo tudi izdelke, ki so bili pred epidemijo redko predmet nakupa na daljavo. Zaznavajo še, da so kupci postali zelo cenovno občutljivi in redno primerjajo cene artiklov med različnimi ponudniki. Pri drugem velikem slovenskem trgovcu Big Bangu prav tako opažajo rast spletne prodaje, a so prepričani, da le-ta klasične trgovine ne bo mogla nikoli v celoti nadomestiti. Kupci glede na njihove izkušnje pogosto nakupe v klasičnih prodajalnah dopolnjujejo z nakupi prek spleta, pri tem pa pričakujejo in zahtevajo enako raven storitve kot v fizičnih trgovinah. Ob tem oba omenjena prodajalca opozarjata na možnost motenj v času letošnjih decembrskih praznikov. Pričakujejo zamude pri dobavah artiklov, hkrati dobivajo napovedi o podražitvah. Če bodo kurirske službe znova zelo obremenjene, kar se je med dosedanjo epidemijo že zgodilo, so možne tudi zamude pri dostavi izdelkov končnim uporabnikom. Kupce zato pozivajo, naj z nakupi ne odlašajo na zadnji dan. O pomenu spletne prodaje je v intervjuju, ki ga lahko preberete na strani 10, spregovorila tudi lastnica trgovine z rabljenimi oblačili Otroški kotiček Meta Miklavc. Kot je povedala, spletna prodaja pri njih zdaj predstavlja že petino celotnega prometa, kar je za prodajo rabljenih stvari res presenetljivo visok delež. Ampak če zaupaš trgovcu oziroma ponudniku, potem se verjetno hitreje in lažje odločiš tudi za takšen nakup. Pa vi, kupujete preko spleta? Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik ISSN 0351-8140, leto LIII, št. 45, 12. november 2021. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o., Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Naslov uredništva: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Telefon: 03/8390-790, 041/793-063, 041/348-884. E-pošta: trzenje@savinjske.com, urednistvo@savinjske.com. Internet: http://savinjske.com. Cena za izvod: 1.98 EUR, za naročnike: 1.78 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov. Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Vesna Petkovšek, Darinka Presečnik, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Igor Solar, Marija Sukalo, Primož Vajdl. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje. Oglasi: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com, 041/793-063 Zahvale, čestitke: Nina Zidarn, nina.zidarn@savinjske.com, 041/348-884 Savinj^e novice št, 45,1!?. november 2021 3 Tema tedna NOVOSTI NA PODROČJU DRUŽINSKE POLITIKE Številne ugodnosti za izboljšanje finančnega stanja družin Na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti so pripravili paket zakonov, namen katerih je razmejitev družinske in socialne politike. To naj bi zagotovilo preglednejši in pravičnejši sistem, z manj birokratskimi ovirami in večjim socialnim čutom do družin. Ministrstvo izvaja aktivnosti v smeri univerzalnosti družinskih transferjev oziroma letnih pravic z upanjem, da odločanje za otroke ne bo (več) povezano z materialnim položajem družine. S tem namenom bo otroški dodatek postal bolj univerzalen, več dijakov bo upravičenih do državne štipendije, predviden je umik ugotavljanja materialnega položaja pri letnih pravicah iz naslova družinskih transferjev. PAKET ZAKONSKIH SPREMEMB ZA DVIG RODNOSTI V lanskem letu je Slovenija dosegla najnižjo vrednost naravnega prirasta po letu 1945. Od leta 2017 v Sloveniji letno umre več prebivalcev, kot se jih rodi. Na ministrstvu za delo upajo, da se bo rodnost v naši državi znova dvignila tudi s pomočjo ukrepov v aktualnem paketu sprememb, ki so namenjeni spodbujanju odločitve za starševstvo. Le-ta obsega spremembo treh zakonov, in sicer zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, zakona o socialno-varstvenih prejemkih in zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih. FINANČNE VZPODBUDE ZA STARŠE Država se je spodbujanja rodnosti lotila že z višjim dodatkom ob rojstvu otroka. Za vse otroke, ki so rojeni po 1. januarju 2021, je dodeljena enkratna pomoč v višini 350 evrov, dvignila se je za 70 evrov. Druga dobrodošla vzpodbuda v Projekt Očka v akciji spodbuja usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. (Foto: freepik.com) letošnjem letu je dvig starševskega dodatka na 402 evra. To je dodatek, ki ga prejemajo starši, ki niso zaposleni, najpogosteje gre za študentske družine. DO LETNIH PRAVIC NA PODLAGI PRIHODKOV Pomembna novost prinaša konec preverjanja materialnega položaja, kar pomeni, da se bo upravičenost letnih pravic po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev ugotavljala samo na podlagi prihodkov in ne več na podlagi premoženja. Za družine je ta sprememba pomembna pri ugotavljanju upravičenosti do otroškega dodatka, znižanega plačila vrtca in subvencije malice ter kosila. Tako je s septembrom že omogočen brezplačen vrtec za drugega otroka, ki je v vrtcu skupaj s starejšim otrokom, in brezpogojno brezplačen vrtec za vsakega nadaljnjega otroka v družini. VEČ MOŽNOSTI ZA DRŽAVNE ŠTIPENDIJE Narejen je tudi velik korak v smeri univerzalnega otroškega dodatka. Paket namreč prinaša spremembo, po kateri se bodo dohodkovni razredi otroških dodatkov in dohodkovni razredi za štipendije uravnali. Ta sprememba bo koristila predvsem družinam z več otroki, saj doslej Po podatkih statističnega urada se število družin s štirimi ali več otroki v Zgornji Savinjski dolini v zadnjem desetletju ni veliko spremenilo: leta 2011 jih je bilo 76, leta 2018 pet manj. Negativno razliko beležimo tudi pri družinah s tremi otroci, ki še vedno spadajo med velike družine. Leta 2011 je bilo takšnih družin v naši dolini 321, leta 2018 302. Tako kot na nivoju države je tudi v naši dolini naravni prirast negativen, od leta 2011 se je močno povečal. Leta 2011 je znašal -30 prebivalcev, leta 2020 pa več kot enkrat več: -71 oseb. Če izvzamemo podatke za občino Gornji Grad, kjer na negativen prirast močno vpliva dom za starejše občane, smo v letu 2011 še beležili pozitiven prirast (+12), lani pa je bil že negativen: -5 prebivalcev. polnoletni dijaki iz družine niso bili upravičeni do državne štipendije, ker so njihovi sorojenci prejemali otroški dodatek. Dodatno se bo število prejemnikov državne štipendije povečalo na račun tega, da so sistemu dodali 7. in 8. dohodkovni razred. OČKA V AKCIJI NA OČETOVSKEM DOPUSTU Vlada je junija sprejela akcijski načrt za izvajanje Programa za otroke 2020-2025, v katerem je nabor različnih ukrepov iz različnih resor-jev za ustvarjanje večje blaginje otrok. Trenutno je aktualen projekt ministrstva za delo Očka v akciji, ki spodbuja usklajevanje družinskega in poklicnega življenja. Glavni namen projekta je ozaveščanje o pomenu aktivnega vključevanja moških v očetovstvo in enakomernejše porazdelitve starševske skrbi za otroka od rojstva dalje. Projekt, ki spodbuja očete, da v polni meri (30 dni) koristijo očetovski dopust, bo trajal do konca februarja 2022. Poleg tega se od letošnjega leta za koriščenje krajšega delovnega časa enega izmed staršev vplačujejo prispevki od povprečja zadnjih dvanajstih plač in ne več od minimalne plače, zato na ta račun koristniki ne bodo deležni nižje pokojnine. Tatiana Golob 4 Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 Gospodarstvo, Iz občin KMETIJSKA ZADRUGA ŠALEŠKA DOLINA Sejemska predstavitev presegla pričakovanja Narava-zdravje je sejem s tradicijo, ki je po dveh letih premora letos potekal od 20. do 23. oktobra na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. V času epidemije je velika večina ljudi spoznala, kako pomembno je uravnoteženo življenje v sožitju z naravo in sočlovekom. Temu trendu sledi tudi Kmetijska zadruga Šaleška dolina (KZŠD), ki se je na sejmu predstavila kar na dveh lokacijah. PREDSTAVITEV ZA POTROŠNIKE, KI JIH ŠE NE POZNAJO Kot je povedala predstavnica zadruge Teja Drofelnik, so kot vodilni spletni ponudnik ekološkega govejega in telečjega mesa pod znamko Ekodar ocenili kot potrebno, da svojo ponudbo in možnost brezplačne dostave po celi Sloveniji predstavijo tudi potrošnikom, ki jih do sedaj verjetno še niso poznali. Znano je, da so tovrstni sej- mi zanimivi predvsem za potrošnike, ki cenijo kakovostna živila in so zanje pripravljene plačati pošteno ceno. NAJVEČJI PONUDNIK EKOLOŠKO PRIDELANEGA MESA Od začetka prodaje leta 2010 do danes, ko so največji ponudnik ekološko pridelanega mesa pri nas, ocene kakovosti ponudbe KZŠD rastejo. Se posebej ponosni so, da ima njihovo meso zaradi visokih standardov ekološke pridelave polnejši okus in manjšo za-maščenost. Vsebuje več omega 3 maščobnih kislin in vitaminov. Pri vzreji živali se ne uporabljajo gensko spremenjeni organizmi (GSO), prav tako so prepovedani vsi pre-hranski dodatki. Se posebej pomembno pa je, da v ekološkem mesu Ekodar ni antibiotikov ali pesticidov. POD OKRILJEM KMETIJSKE ZBORNICE IN ZADRUŽNE ZVEZE Kot je še povedala Teja Drofelnik, so bili na sejmu prisotni pod okriljem Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije z že omenjeno blagovno znamko Ekodar, z jabolčno linijo Slodar pa na razstavnem prostoru Zadružne zveze Slovenije: »Nudili smo degustacijo tako naših jabolčnih proizvodov kot tudi mesnin, oboje so lahko obiskovalci tudi kupili.« OZAVEŠČENOST SLOVENSKEGA POTROŠNIKA SE POVEČUJE Z odzivom obiskovalcev so bili v zadrugi zelo zadovoljni. Udeležba je bila sicer nekoliko skromnejša, kar pa glede na trenutne epidemiološke razmere ne preseneča. Najbolj razveseljuje dejstvo, da jih je veliko obiskovalcev že poznalo in so se pri njih oglasili namenoma ter opravili nakup. »Menimo, da se počasi pa vendar vztrajno povečuje ozaveščenost slovenskega potrošnika glede zdrave prehrane. Beležimo porast spletnih naročil ekološkega mesa, kar je dober pokazatelj, da kupci cenijo kakovost,« je še dodala Drofelnikova. Urška Ernecl Na prostoru Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije so se predstavljali z blagovno znamko Ekodar. (Foto: arhiv KZŠD) OBČINSKI SVET OBČINE NAZARJE Ambiciozni načrti PUP Saubermacherja V Nazarjah naj bi podzemne zbiralnike postavili v bližini stanovanjskih blokov, kjer bo imelo smetarsko vozilo enostaven dostop. (Foto: arhiv PUP Saubermacher) Na 19. redni seji občinskega sveta Občine Nazarje, ki je bila v četrtek, 28. oktobra, so se svetnikom pri eni izmed točk dnevnega reda pridružili predstavniki podjetja PUP Saubermacher, ki so predstavili njihovo delovanje in načrte za prihodnost. OBE KONCESIJSKI POGODBI SE PRIHODNJE LETO IZTEČETA Na območju Občine Nazarje izvaja velenjsko podjetje PUP Saubermacher dve obvezni lokalni gospodarski javni službi: zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov ter obdelavo določenih vrst odpadkov, ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov. Za obe omenjeni službi sta sklenjeni koncesijski pogodbi, ki se prihodnje leto iztečeta. Predstavniki podjetja so na seji občinskim svetnikom predstavili njihov sistem rav- nanja z odpadki, delo v zbirnem centru v Podhomu in načrte za naprej. VEČ RECIKLIRANJA IN PONOVNE UPORABE EMBALAŽE Evropski in državni cilji na področju varovanja okolja zapovedujejo, da moramo do leta 2030 doseči 70 odstotkov recikliranja in ponovne uporabe komunalnih odpadkov, do leta 2025 pa za 30 odstotkov zmanjšati količine odpadne hrane. Do leta 2030 bi bilo potrebno povečati recikliranje in ponovno uporabo embalaže na 80 odstotkov, in sicer za 90 odstotkov papirja in kartona do leta 2025 ter do leta 2030 za 60 odstotkov plastike, za 80 odstotkov lesa ter za 90 odstotkov kovin in stekla. PODZEMNI ZBIRALNIKI ZA ODPADKE PUP Saubermacher načrtuje v Zgornji Savinjski dolini postavitev podzemnih zbiralnikov za odpadke. Postavili naj bi jih v Nazarjah, Gornjem Gradu, na Ljubnem ob Savinji in v Logarski Dolini, pone- kod pa tudi zbiralnike v obliki zvonov prostornine 2,5 kubičnega metra za papir in 1,8 kubičnega metra za stekleno embalažo. Nastasja Kotnik Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 5 Iz občin LUCE Zunanji vadbeni park za popestritev športne dejavnosti V Lučah, v neposredni bližini reke Savinje, so postavili nov vadbeni park na prostem. V okviru projekta LAS Zamigaj, zadihaj in uživaj z novo pridobitvijo vabijo prebivalce in obiskovalce k športne- 50.000 evrov je stala naložba v postavitev zunanjega vadbenega parka ob Savinji. mu udejstvovanju, hkrati pa želijo razširiti in popestriti možnosti za rekreacijo in aktivno preživljanje prostega časa. SKORAJ 50.000 EVROV VREDNA INVESTICIJA Zunanji vadbeni park je postavljen na urejeni zeleni površini ob Savinji na lokaciji nekdanje čistilne naprave. Nekoč degradirano območje je tako dobilo novo podobo, dokončno pa bo zaokroženo z montažo parkovnih klopi in stojal za kolesa. Naložba v postavitev zunanjega vadbenega parka je znašala nekaj manj kot 50 tisoč evrov, od tega predstavljajo sredstva Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja okrog 30 tisoč evrov, preostanek pa proračunska sredstva občine, je povedala vodja turistične pisarne v Lučah Ane-ta Šiljar. REKREACIJA NA PROSTEM ZA KAKOVOSTEN JUTRI S projektom v okviru operacije Vzpostavitev javne športno-rekre-acijske infrastrukture in turističnega programa za aktiven in kakovosten jutri želijo zagotavljati kakovostne infrastrukturne pogoje za raznovrstno športno udejstvo-vanje domačinov in obiskovalcev Fitnes na prostem vabi vse generacije k rekreaciji in aktivnemu preživljanju prostega časa. (Foto: arhiv Občine Luče) območja, povečati število vadbenih površin ter prispevati k zavedanju, da so gibanje, šport in rekreacija bistvenega pomena za zdrav življenjski slog. Poleg fitnesa na prostem, ki je namenjen različnim ciljnim skupinam, bodo v Lučah v okviru projekta v prihodnje uredili še notranji fitnes na galeriji nove športne dvorane in obnovili pešpot od Igla do Rjavčeve jame. Barbara Rozoničnik REČICA OB SAVINJI Gradnja amfiteatra po vseh zapletih zdaj v zaključni fazi Na Rečici ob Savinji med obnovljenim trškim jedrom in cerkvijo poteka gradnja amfiteatra. Gre za obsežen projekt, ki bo z osrednjim odprtim prireditvenim prostorom, kot so mu bili na tem mestu priča že v preteklosti, zaokrožil in oživil podobo trga. IZ MODRE PRETEKLOSTI V ZELENO SEDANJOST Investicija se izvaja v okviru projekta Energija - iz modre preteklosti v zeleno sedanjost, vsebinska zasnova aktivnosti na novem prireditvenem prostoru pa bo temeljila na okoljskem ozaveščanju in trajnostni rabi naravnih virov, zlasti na področju lokalno pridelane hrane in lesenih izdelkov. Pri projektu sodeluje tudi Občina Mozirje, saj so tako na Rečici ob Savinji kot v Mozirju v sklopu projekta poskrbeli za varčno in okolju prijazno osvetljavo farnih cerkva. LOKALNO PRIDELANA HRANA, LESNA PREDELAVA IN TURIZEM V amfiteatru bo v prihodnosti potekal blagoslov butar, načrtujejo pa tudi pestro sejemsko dejav- nost s poudarkom na ponudbi lokalno pridelane hrane in izdelkov pod sloganom Lesnine iz domačih rok. Ob pospeševanju prehranske njen izobraževanju in prenosu znanja med generacijami ter vključevanju ranljivih skupin s ciljem boljših pogojev za življenje v lokal- ni cerkvi svetega Kancijana naleteli na okostja in grobove, kar kaže, da se je v preteklosti pokopališče nahajalo ob cerkvi. Gradbena dela so spremljali predstavniki podjetja Arheoterra in celjske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine, ki so na gradbišču izvedli več aktivnosti za zaščito najdenih okostij in grobov ter opredelili nadaljnje aktivnosti, da najdbe na območju amfiteatra ostanejo nedotaknjene v največji možni meri. NA AVTOBUSNI POSTAJI PAMETNA KLOP Arheološka izkopavanja so izvajali tudi na predvideni lokaciji za prestavitev avtobusne postaje v trškem jedru. Tja bodo namestili pametno klop in oglasno tablo. Na tem mestu so arheologi odkrili več stoletij stare temelje mogočne zgradbe. O njeni funkciji in namenu lahko zaenkrat le ugibajo, bodo pa del izkopanin zaščitili in ohranili za prihodnje rodove. Barbara Rozoničnik Na Rečici ob Savinji bo z amfiteatrom zaokrožena podoba obnovljenega trškega jedra. (Foto: Barbara Rozoničnik) samooskrbe, lesne predelave in turizma, torej vsebin, ki so prepoznane kot glavni razvojni potencial občine, vzporedno pričakujejo tudi razvoj novih delovnih mest. POUDAREK NA VKLJUČEVANJU RANLJIVIH SKUPIN Poseben poudarek bo name- nem okolju. Tovrstne aktivnosti bodo v sodelovanju s Turističnim društvom Rečica ob Savinji izvajali letos in v prihodnjem letu v vseh desetih občinah SAŠA regije. NA POTEK GRADNJE VPLIVALE ARHEOLOŠKE NAJDBE Tekom gradnje so ob rečiški far- 6 Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 Zdravstvo, Gospodarstvo, Organizacije ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE Končno dogovor za gradnjo prizidka k zdravstveni postaji Nazarje V torek, 9. novembra, so se na seji sveta ustanoviteljic Zgornje-savinjskega zdravstvenega doma Nazarje sestali župani in županji vseh sedmih zgornjesavinjskih občin. Pridružila se jim je direktorica Zgornjesavinjskega zdravstvenega doma Nazarje Božena Herzog. Glavna tema seje je bila gradnja prizidka k zdravstveni postaji Nazarje in financiranje gradnje. Po več letih usklajevanja so soglasno potrdili dejavnosti, ki se bodo izvajale v prizidku, in tudi način financiranja. POTRJENE SPREMEMBE NAČRTOV Zupani so z gradivom za sejo prejeli prvotne načrte prizidka in spremembe načrtov, kjer so prostori prilagojeni dejavnostim, ki se izvajajo. Na seji so na- črte s spremembami potrdili. Velikost stavbe ostaja kot v prvotnih načrtih. NOV MODEL FINANCIRANJA ZA VSE TOVRSTNE INVESTICIJE Poenotili so se tudi glede financiranja gradnje. Občina Nazarje kot domicilna občina bo prevzela projekt gradnje in fiksni 40-odsto-tni delež financiranja. Preostalih 60 odstotkov se razdeli med vseh JAVNI HOLDING MARIBOR sedem občin na osnovi ustanoviteljskega deleža. Če bodo uspešni na kakšnem razpisu za nepovratna sredstva, se bo ta delež zmanjšal vsem občinam glede na njihov delež. Na takšen način bodo odslej sofinancirane vse investicije v infrastrukturo po vseh občinah. Več o tem pa v prihodnji številki Savinjskih novic. Štefka Sem Andrej Rihter novi direktor Andrej Rihter, nekdanji član uprave Pošte Slovenije, je bil pred dnevi imenovan za direktorja Javnega holdinga Maribor. Vodstveno funkcijo v največji občinski družbi v štajerski prestolnici je začel opravljati 8. novembra. Javni holding Maribor sestavlja šest občinskih podjetij: Energetika, Mariborski vodovod, Marprom, Ni-grad, Pogrebno podjetje in Snaga. Po navedbah časnika Večer so vsa našteta podjetja lani skupaj ustvarila dobrih 90 milijonov evrov prometa in 1,7 milijona evrov dobička, dodatno pa holding še 50 tisoč evrov prometa in dobrih 7500 evrov dobička. Barbara Rozoničnik VARSTVENO-DELOVNI CENTER SASA V Mozirju vzpostavljena zdravstvena dejavnost za uporabnike Vodstvo Varstveno-delovnega centra (VDC) SAŠA, kamor spada mozirska enota Vrba, si ves čas prizadeva za uvajanje novih dejavnosti in storitev, namenjenih uporabnikom VDC in bivalne enote, ki je bila v Mozirju odprta pred dobrim letom dni. V ta namen so pred kratkim vzpostavili zdravstveno dejavnost za svoje uporabnike, njen sedež bo v Mozirju. Prizadevajo si tudi za najem zgornjega nadstropja stavbe, s čimer bi lahko svojo dejavnost še razširili. AMBULANTO ZA UPORABNIKE ŽE OPREMLJAJO Konec avgusta je bil VDC SAŠA vpisan v register izvajalcev zdravstvene dejavnosti, ki jo izvajajo za svoje uporabnike. Kot je povedala direktorica VDC Darja Fišer, so hkrati podpisali tudi pogodbo z ZZZS in po tej pogodbi konec septembra zaposlili diplomirano medi- cinsko sestro: »Sestra si trenutno opremlja ambulanto, v kateri bo storitev opravljala, v teku je iskanje donacij za opremo. Sedež bo v Mozirju, storitev pa bo namenjena tudi uporabnikom velenjske bivalne enote.« K uporabnikom mozirske bivalne enote že sedaj tedensko prihaja zdravnica, ki skrbi za njihovo zdravje. Kot je še povedala Fi-šerjeva, so že oddali spremembe in dopolnitve storitev za leto 2022 in pričakujejo dodatna sredstva, ki bodo namenjena zaposlitvi dodatnega medicinskega kadra. ŽELIJO ŠE NAJEM ZGORNJEGA NADSTROPJA Enota Vrba Mozirje in bivalna enota Mozirje delujeta v pritličju ter v prvem nadstropju stavbe na mozirskih Tratah. Vodstvo VDC z direktorico Fišerjevo na čelu si že nekaj časa prizadeva za najem še zgornjega nadstropja. Fišerjeva je Ambulanta za uporabnike je že donacije za opremo povedala, da je v načrtu, da bi bilo to nadstropje deljeno po storitvi. »Tu so mišljene sobe v institucionalnem varstvu in ves skupni prostor za delavnice »dnevnega« varstva oziroma storitve vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Ta storitev je financirana s strani ministrstva in zanjo potre- skoraj opremljena, dobrodošle so (Foto: arhiv enote Vrba) bujemo soglasje.« Soglasja letos še ne pričakujejo, kar pa ne predstavlja nobene težave, saj dejavnosti kljub temu potekajo nemoteno. Vsekakor je po mnenju Fišerje-ve pri tem potrebno razmišljati dolgoročno, zato so k tej aktivnosti tudi pristopili. Tatiana Golob Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 7 p Ljudje in dogodki, Aktualno / • t, V SPOMIN Anton Jezernik 1939 - 2021 Umrl je dr. Anton Jezernik z Rečice ob Savinji, dolgoletni redni profesor na Fakulteti za strojništvo Univerze v Mariboru in dekan Fakultete za organizacijske študije v Novem mestu. Rodil se je v Beogradu, kjer je služboval njegov oče. Otroštvo je preživljal pri babici Alojziji in dedku Antonu na Rečici ob Savinji. Osnovno šolo je obiskoval na Rečici in v Mozirju. Po končani bežigrajski gimnaziji v Ljubljani je šolanje nadaljeval na fakulteti za strojništvo. Študij je končal med prvimi v generaciji in s tem dobil možnost študija v Londonu. Doktoriral je na prestižni fakulteti Imperial College London in v sedemdesetih letih delal na Inštitutu za razvoj nuklearnih elektrarn v Londonu. Kot domoljub se je vrnil v Slovenijo, kjer je na mariborski fakulteti za strojništvo poučeval vse do upokojitve. Študentom je ostal v lepem spominu, s svojim znanjem je obogatil številne generacije mladih inženirjev. V Zgornji Savinjski dolini se je s svojimi bogatimi izkušnjami vključeval v lokalno življenje. Kot prvi predsednik občinskega sveta Občine Mozirje se je zavzemal za razvoj občine, s tem pa tudi za napredek Rečice. Veliko energije in truda je vložil v ustanavljanje rečiške občine, v kateri je pozneje kot občinski svetnik soustvarjal pogoje za njen razvoj. Bil je tudi eden od pobudnikov za izgradnjo osnovne šole v domačem kraju. Zelo rad se je družil z domačini in s svojim znanjem ter razgledanostjo pomagal vsem, ki so ga prosili za nasvet. V tretjem življenjskem obdobju ni miroval, rad se je vključeval v različne projekte, predvsem pa se trudil za boljši položaj upokojencev. Tone, kot so ga klicali prijatelji, je na prvo meto postavljal družino, na katero je bil zelo navezan in ji bil predan. Zelo je bil ponosen na svoje otroke in vnuke, za katere je bil prepričan, da bodo uspešni na svojih strokovnih področjih in bodo ohranjali njegove vrednote: poštenost, iskrenost in lojalnost. Marija Šukalo EPIDEMIJA COVIDA-19 Največje število okužb v celotnem obdobju epidemije V preteklem tednu se je Slovenija povzpela na prvo mesto na svetu po kriteriju tedenskega povprečja potrjenih primerov okužb s koro-navirusom na milijon prebivalcev. V bolnišnicah so povečali število postelj na intenzivnih in navadnih oddelkih, zaradi velikega števila okužb se je povečalo zanimanje za cepljenje. V Zgornji Savinjski dolini se je število okuženih pretekli teden več kot podvojilo. Od ponedeljka so v veljavi strožji ukrepi. 43 ODSTOTKOV TESTIRANIH POZITIVNIH V nedeljo je bilo ob 2958 PCR-testih potrjenih 1282 okužb. Delež pozitivnih izvidov je znašal 43,3 odstotka. Da so razmere izjemno zahtevne, V DOLINI TAKO VISOKIH ŠTEVILK ŠE NI BILO V večini občin Zgornje Savinjske doline je pretekli teden število okuženih naraščalo dnevno. Pri 332 testiranih je bil delež pozitivnih več kot 60 odstotkov, kar pomeni bistveno rast okužb. V nedeljo smo prišli do skupnega števila 393, kar je daleč največ v celotnem obdobju epidemije. V občini Mozirje je bilo sto potrjenih okužb, v občini Ljubno 61, v Nazarjah 60, v Lu-čah 59, v Gornjem Gradu 55, na Rečici ob Savinji 49, in v Solčavi devet. Lani je bilo v istem obdobju v naši dolini 215 okuženih. Pretekli teden se je cepilo 400 oseb, največ s tretjo dozo, zato se odstotek cepljenih v dolini ni bistveno zvišal. kaže mobilizacija v zdravstvu z operativnim centrom za hitro prerazporejanje opreme in kadrov. Po oceni NIJZ-ja je bilo v državi več kot 37 tisoč aktivnih primerov okužb. Z enim odmerkom cepiva proti covidu-19 je po podatkih NIJZ-ja cepljenih 1.195.384 ljudi, z vsemi odmerki pa 1.124.463. V VELJAVI STROŽJI UKREPI V ponedeljek so v veljavo stopile ostrejše omejitve za zajezitev izjemno hitrega širjenja novega koronavirusa. Prepovedano je zbiranje ljudi, razen v ožjem družinskem krogu, začasno so zaprti nočni lokali, starostna meja za izpol- njevanje pogoja PCT se je znižala na 12 let. Pri preverjanju PCT-pogoja je obvezen tudi osebni dokument. Pri gibanju in zadrževanju v vseh zaprtih javnih krajih oziroma prostorih je obvezna uporaba zaščitne kirurške maske ali maske tipa FFP2. Pralne maske ne zadostujejo več. Izpolnjevanje pogoja PCT ni potrebno v prodajalnah, ki v pretežni meri prodajajo živila in pijačo, in v specializiranih prodajalnah s farmacevtskimi, medicinskimi, kozmetičnimi in toaletnimi izdelki. V teh prostorih morajo trgovci za vsakega obiskovalca zagotoviti najmanj 10 kvadratnih metrov površin. Brez PCT-pogoja je mogoče tudi cepljenje proti covidu-19 ali gripi in testiranje na novi koronavirus, vstop v humanitarna skladišča in dostop do poštnih storitev, če gre za prevzem pošiljk, ki jih je treba osebno prevzeti, ker bi v nasprotnem primeru nastale pravne posledice. Na bencinskih servisih pogoj PCT velja le v zaprtih prostorih. TESTIRANJA ZA DOLOČEN NAMEN SPET BREZPLAČNA Od ponedeljka država iz proračuna spet zagotavlja sredstva za hitre antigenske teste in teste za samotestiranje, ko so ti potrebni za izpolnjevanje pogoja testiranosti na delovnem mestu ali za samotestiranje v šolah in na fakultetah. Vlada je z uredbo določila tudi najvišjo ceno testiranja, ki jo bo kril proračun, to je sedem evrov brez DDV-ja za hitro testiranje in 2,5 evra brez DDV-ja za samotestiranje. Štefka Sem 8 Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 Ljudje in dogodki PROJEKT LUKA BERE Jon Kanjir izdal novo slikanico iz serije Luka bere Dijak Gimnazije Celje - Center Jon Kanjir iz Ljubije je izdal svojo drugo slikanico iz serije Luka bere. Knjigo je z ilustracijami obogatila nekdanja dijakinja že omenjene gimnazije Maša Črešnik. PROJEKT LUKA BERE V SKLOPU PODJETNIŠKEGA KROŽKA Lani decembra sta Gimnazija Celje - Center (GCC) in Društvo GCC, ki povezuje sedanje in nekdanje dijake šole, izdali slikanico Tudi Luka nosi masko, avtorski prvenec dijaka programa predšolske vzgoje Jona Kanjirja. Izdaja je pomenila začetek projekta Luka bere, ki ga Jon, danes četrtošolec, razvija v okviru podjetniškega krožka GCC Start Up. ZGODBI O RESNICI IN ŽALOSTI Pred kratkim je k sodelovanju povabil gimnazijko četrtega letnika Ano Košir. Tako je projekt dobil svoje nadaljevanje z izdajo dveh novih slikanic Luka govori resnico in Luka premaga žalost ter ustvarjalni komplet, ki vsebuje 20 različnih pobarvank in set barvic v priročni embalaži s šilčkom ter spletnimi vsebinami. Ana je napisala zgodbo o resnici, Jon pa o žalosti, dveh pomembnih temah, ki ju oba avtorja in ilustratorka Maša Črešnik, danes študentka Akademije za likovno umetnost in oblikovanje, nagovarjajo skozi otrokom razumljivo zgodbo in privlačne vizualne podobe. NJEGOV KOŠČEK V MOZAIK LEPŠEGA SVETA Cilj projekta Jona Kanjirja je nagovarjati najmlajše in jim pomagati pri razumevanju kompleksnih ži- Jon Kanjir (foto: osebni arhiv) vljenjskih tem in aktualnega dogajanja. Jon v prihodnosti načrtuje še več tovrstnih izdaj, z njimi pa želi tudi povezati ustvarjalce iz različnih generacij: »Pomemben del mojega projekta je, poleg podpiranja lokalnih ustvarjalcev in materialov, kolikor se le da dati priložnost neuveljavljenim, predvsem mladim. Glavno vodilo projekta ostaja dobrobit otrok, kakor tudi pomoč staršem in vzgojiteljem pri pojasnjevanju nekaterih težje razumljivih tematik. Projekt uspešno širim, načrte ali pa naj rečem raje sanje, pa imam velike. Upam, da jih uresničim in s tem prispevam moj košček v mozaik lepšega sveta.« Nastasja Kotnik MATEJ KRIVEC, PO DOMAČE PERK S SOLČAVSKEGA Posekanemu lesu dodaja vrednost z razrezom hlodovine V čudovitem naravnem okolju Solčavskega, nekaj kilometrov stran od Logarske doline in le lučaj od meje s sosednjo Avstrijo, leži gorska kmetija, ki ji po domače rečemo Na Perkovem. Ime domačije spominja na nemško besedo »Berg«, po naše breg ali gora. Občudovanja vredno je, kako domačini tu, na nadmorski višini 1230 metrov, kjer je »ravnina v klan'c prislo-njena«, vztrajajo že stoletja. Obstoj kmetije je izpričan že leta 1426. ODGOVORNOST ZA PRIHODNJE RODOVE Matej Krivec, današnji lastnik kmetije, dobro skrbi za dediščino in se zaveda odgovornosti za prihodnje rodove. Pravi, da je vse na ljudeh, na družini, kjer vsak prevzame svojo vlogo. Z ženo Silvi-jo vzgajata štiri otroke. Najstarejši Luka znanje nabira v četrtem letniku srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni, Lucija je osnovno-šolka, Lovro in Lavra pa še ne obiskujeta šole. OBSTOJ KMETIJE NA VEČ TEMELJIH Kmetija Perk je po površini med večjimi na Solčavskem. Njen obstoj, pravi Matej, je dobro nas- loniti na več temeljev. Časi se ves čas spreminjajo, enkrat prevladuje dohodek od gozda, ta je trenu- pravi, da so za uspešno delo z gozdom ključne izkušnje in upoštevanje usmeritev gozdarja: »I Matej Krivec (desno) dobro sodeluje z zavodom za gozdove, na fotografiji v pogovoru z revirnim gozdarjem. tno najpomembnejši, drugič živinoreja, vse bolj pa v ospredje prihaja turizem na kmetiji. Gostje tu začutijo, kaj je trajnostni razvoj »v praksi«. ZA USPEŠNO DELO Z GOZDOM KLJUČNE IZKUŠNJE Sprehod po gozdovih okrog kmetije vzbudi občudovanje mogočnih sestojev gorskega gozda. Vidno je skrbno delo z gozdom od vznika do starega gozda. Matej gozd lahko neguješ posredno, brez večjih naporov, že z ustreznim pomlajevanjem, odpornost sestojev proti ujmam z izborom močnih dreves, gozdni robovi morajo biti razgibani, pestri, prijetni za oko, divjad in ptice«. Vloga gozdov je večnamenska. LESU DODAJA VREDNOST Z RAZREZOM HLODOVINE Sečnjo v gozdu Matej v veliki meri opravi sam. Posekane- mu lesu dodaja vrednost z razrezom hlodovine na domači žagi. V vse večjo pomoč mu je sin Luka, ki iz šole prinaša sodobna znanja in zavedanje, kako je pri delu pomembna skrb za varnost. Na kmetiji imajo dobro opremljen gozdarski traktor in gozdarsko prikolico, pri delu v gozdu uporabljajo predpisano osebno zaščitno opremo. Matej je navdušen nad gozdarsko prikolico, ki je izboljšala učinkovitost in zmanjšala negativni vpliv vlačenja lesa po vlakah. Vestno vzdržuje gozdne prometnice, zlasti skrbi za njihovo odvodnjavanje. ODPRT ZA NOVA ZNANJA, ZATO NJEGOVO MNENJE ŠTEJE Matej in Luka sta tudi strastna lovca. Posebno jima je pri srcu ohranjanje rastišč divjega petelina. »Ko je čas rastitve, mora biti v gozdu mir!« pravi Matej. Dobro sodeluje z Zavodom za gozdove Slovenije, rad se udeležuje izobraževanj, njegovo mnenje šteje tudi med drugimi lastniki. Vsekakor si za svoje delo in skrben odnos do gozda zasluži vse pohvale. Alojz Lipnik Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 9 Intervju, Oglasi TRGOVINA Z RABLJENIMI OBLAČILI OTROŠKI KOTIČEK Ponovna uporaba kot poslanstvo in način življenja Zgodba Otroškega kotička se je začela leta 2013, ko je Meta Miklavc uresničila svojo željo po trgovini z nežno rabljenimi otroškimi oblačili in opremo v Mozirju. S komisijsko prodajo se je srečala v Radovljici, kjer je nekaj časa živela in delala. Zdela se ji je zanimiva poslovna priložnost, ki bi jo lahko prenesla v domači kraj, saj v naši dolini tovrstne ponudbe še ni bilo. V rabljenih oblačilih pa je tudi širša slika od zgolj poslovne ... lo malo denarja in v težkih razmerah, nemalokrat so jim grobo kršene človekove pravice. Ampak, saj veste: »Daleč od oči, daleč od srca ..." Medtem v naše trgovine prihajajo skoraj tedensko nove kolekcije modnih oblačil, ki so včasih smešno poceni. In dokler kupujemo nova/ poceni oblačila, na nek način podpiramo ta krog. Nova oblačila, sploh črna, je priporočljivo večkrat oprati, preden jih oblečemo, da vsaj delno spravimo kemikalije iz njih. Zato je • Oblačilna modna industrija je eden večjih onesnaževalcev okolja, tako z vidika obremenjujoče proizvodnje na začetku verige kot na koncu, ko iz razvitega sveta vsak dan bruhamo tone tekstilnih odpadkov, za katere sploh ne vemo, kje pristanejo ... Na rabljena oblačila gledam z več vidikov pozitivnega vplivanja na okolje in naše telo. Tekstilna industrija je dejansko zelo velik onesnaževalec našega planeta in nas samih. Začne se s pridelavo bombaža, ki za intenzivno rast potrebuje ogromne količine vode, pesticidov in škropiv. Ta bombaž potuje najprej z velikih ameriških plantaž v Evropo, da ga pobarvajo in pri tem se spet uporabijo kemikalije. Nato potuje nazaj v Ameriko, da ga spravijo v osnovne niti, za tem pa potuje na drug konec sveta, na Vzhod, kjer so največje tekstilne tovarne, ki močno obremenjujejo tamkajšnje reke. Ta industrija zaposluje večinoma ženske in otroke, ki delajo za ze- na splošno je v porastu. Predsodki vse bolj padajo. V šolah se pogosto pogovarjajo o tematikah varovanja okolja. Tudi sama se večkrat pogovarjam z najstniki o pozitivnih učinkih ponovne uporabe. Seveda je lažje, če so že starši usmerjeni k ponovni uporabi in »pametnemu« kupovanju, torej da ne kopičijo stvari, ki jih ne potrebujejo. • Predstavljam si, da se pri vas nabere ogromno oblačil, saj je to priložnost za ljudi, da odslužene kose za nekaj denarja prodajo. In takšnih oblačil je povečini v omarah na pretek. Kaj se zgodi s tistimi, ki se ne prodajo? Kljub temu, da so v prodaji le lepo ohranjena oblačila, pride do tega, da se nekateri kosi ne prodajo. Če jih stranka, ki je oblačilo prinesla v prodajo, ne želi nazaj, jih podarimo Rdečemu križu. Tja damo tudi vsa oblačila, ki jih zaradi manjših napak ne uvrstimo v prodajo, pa jih stranke želijo podariti. • Covid je tudi vašo trgovino lani zaprl za velik del leta. Kako ste se odzvali? Vso energijo smo usmerili v spletno trgovino, ki danes predstavlja že okoli dvajset odstotkov poslovanja, tako da smo tudi v popolnem zaprtju države delali s polno paro. Je pa res, da so vsi kosi edinstveni in da je veliko dela z dodajanjem artiklov na splet. To pomeni slikanje vsakega kosa posebej, dodajanje opisov . Zato je na spletu še vedno samo okoli petina vse izbire, ki jo imamo v ponudbi. Na splošno stranke raje stvari pogledajo v živo, v naši fizični trgovini. • Razmišljate o širitvi ponudbe na rabljena oblačila za odrasle? O komisijski trgovini za odrasle ne razmišljam. Ne zato, ker bi se bala, da ne bi uspela, ampak izključno zaradi tega, ker se želim v celoti posvetiti otroškim oblačilom in še pospešiti rast spletne trgovine. To je plan za bližnjo prihodnost. Vesna Petkovšek Meta Miklavc o komisijski trgovini za odrasle ne razmišlja, ker se želi v celoti posvetiti otroškim oblačilom in pospešiti rast spletne trgovine. pri rabljenih oblačilih velik plus tudi to, da so že preprana. Ko sem se z vsem tem srečevala, je ponovna uporaba zame postala poslanstvo in način življenja. • Zagotovo je bilo postaviti take vrste trgovino na podeželju nekoliko tvegano. Kako so ljudje sprejeli rabljena oblačila za otroke? Prva tri leta so bila naporna, potrebovala sem veliko volje in energije, ampak se je razširil dober glas o Otroškem kotičku in predsodki pred kupovanjem rabljenih oblačil so se počasi zmanjšali. Stranke, ki so na začetku zbrale pogum in vstopile v trgovino, so videle, da so stvari skrbno pregledane, da so modne in konec koncev tudi ugodne. Danes nekateri še kupujejo rabljeno zaradi cene, večina staršev pa dejansko vidi širšo sliko kupovanja iz druge roke. In vidijo pozitivne učinke, ki jih s tem doprinesejo za družino, družbo, planet ... Kupovanje rabljenih oblačil 10 Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 Organizacije i PUST MOZIRSKI Začetek pustnega časa brez druženja in streljanja s topom V skladu z najnovejšimi omejitvami zbiranja so člani etnografskega društva Pust Mozirski 11. novembra le »na daljavo« razglasili novo pustno obdobje. Namesto tradicionalnega srečanja na dan martinovanja so le od ust do ust in zaščiteni s kirurškimi maskami sporočali, da je mošt dozorel, mlado vino pa bo veselo pognalo kri po žilah takoj, ko mine aktualna epidemiološka kriza. OBELEŽJE DVEMA UGLEDNIMA VRTNARKAMA Se pred uvedbo najnovejših ukrepov so pust-naki opravili obisk v Šmartnem pri Slovenj Gradcu, kjer so v vrtnem centru Jehart postavili trajno obeležje dvema vrtnarkama: slavni baronici slovenskega porekla Jeleni De Belder in podjetnici, hortikulturnici ter »najlepši« koroški cvet-ličarki Nataliji Jehart. POKLON NATALIJI V NASTAJAJOČEM PARKU SPOMINOV Kovinsko obeležje z izrezkanim profilom dame s klobukom in cvetjem v naročju je izvedbeno podobno liku Pusta Mozirskega v prepoznavni opravi, kakršen stoji v Mozirskem gaju in pred kulturnim domom v Mozirju. Gregor Jehart je V vrtnem centru Jehart v Šmartnem pri Slovenj Gradcu so mozirski pustnaki postavili trajno obeležje dvema vrtnarkama: slavni baronici slovenskega porekla Jeleni De Belder in podjetnici, hortikulturnici Nataliji Jehart. dal postaviti unikaten poklon Nataliji v nastajajočem Parku spominov na njihovi domačiji, kjer že stojijo nekateri pomniki časa: del pročelja hiše njegovih prednikov, leseni orjak Gozdni mož iz bližnjih gozdov, ohranjen del železniške proge med Šaleško dolino in Koroško ter tankovska ovira iz vojne za Slovenijo. PUSTNI ČAS NAJ PRINESE PRIJATELJSKO SOBIVANJE Pri postavitvi izdelane plošče je bil poleg vodstva mozirskih pustnih veljakov prisoten tudi starosta Mozirskega gaja Jože Skornšek. Da je bila kratka slovesnost res pristna, je poskrbela »cvetlična dama« Damjana Robnik, ki je sodelovala pri odkritju spominske plošče in predaji simboličnih rdeče-belih šalov zaslužnim podpornikom Pusta Mozirskega. Pustni župan Drago Poličnik je zbrane nagovoril z besedami veselja in zadovoljstva ter napovedal novo pustno obdobje, ki naj prinese prijateljsko sobiva-nje ljudi v deželi brez regijskih meja in političnih delitev. Jože Miklavc Udeleženci postavitve obeležja dvema vrtnarkama v Šmartnem pri Slovenj Gradcu (Foto: Jože Miklavc) OBČINA NAZARJE Poučno potepanje po Prekmurju V soboto, 16. oktobra, so se člani občinskega sveta, predstavniki društev in zaposleni na Občini Nazarje odpravili na izlet v Prekmurje. Pot jih je najprej vodila do Murske Sobote, kjer so si v paviljonu Expano ogledali interaktivni doživljajski park, v katerem je na domiseln in inova-tiven način predstavljeno Pomurje. POGLED NA ŠTIRI DRŽAVE NAENKRAT Sledil je obisk domačije Lušt, kjer so jim po ogledu pripravili degustacijo njihovih okusnih paradižnikov. Nato so se odpravili do razglednega stolpa Vinarium v Lendavi in se nanj tudi povzpeli, nekateri po 240 stopnicah, drugi z dvi- galom. Z vrha stolpa so osuplo opazovali štiri države naenkrat in na videz neskončno ravnino. DRUGAČNA ZGODOVINA LONČARSTVA KOT V KOKARJAH Naslednji postanek je bil v lončarski vasi v Filovcih, kjer so si ob sprehodu po muzeju na prostem ogledali zgodovino lončarstva in tipični panonski cimprači, ki predstavljata poslednja pristna primerka tovrstne gradnje v Pomurju. Izlet so sklenili z večerjo v bližini Murske Sobote in se polni prekmurskih vtisov vrnili v zavetje Zadrečke doline. Nastasja Kotnik Spominska fotografija po sestopu z razglednega stolpa Vinarium v Lendavi (foto: Nastasja Kotnik) Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 11 Organizacije, Ljudje in dogodki POSESTVO ZALESKO, IZ MESTA NA PODEŽELJE Ko narava zamenja mestni hrup Življenje v mestu jima je postajalo vse bolj utesnjeno, zato sta kot zagovornika in potrošnika zdrave lokalne hrane začela razmišljati o možnostih lastne pridelave in intenzivnejšem stiku z naravo. Najprej se je ideja vrtela okoli bivalnega vikenda na podeželju, postopoma preraščala v hišo z nekaj zemlje in se končno realizirala z nakupom 28 hektarov velike kmetije. Karmen Mikek in Tomaž Bratušek sta se pred dvema letoma odločila za velik preskok v njunem življenjskem slogu in se iz bloka v Velenju podala na hribovsko kmetijo v Savini nad Ljub-nim ob Savinji. TRIJE VELIKI ŽIVLJENJSKI PREMIKI HKRATI Novopečena Zgornjesavinjčana sta se najprej lotila temeljite prenove hiše. Že po pol leta, ko so bili še sredi surovih gradbenih del, sta Karmen, Tomaž in Ema na Posestvu ZaLesko živijo v stalnem stiku z naravo in živalmi. (Foto: družinski arhiv) pohitela z vselitvijo, k čemur so ju jateljev, začela z vzpostavljanjem spodbudile omejitve gibanja, ki jih je prinesla epidemija koronavirusa. »Za nama je zelo intenzivno in naporno obdobje, saj sva poleg obnove hiše, ki sva jo večinoma izvedla v lastni režiji in s pomočjo Tomaževe sestre, nekaj sorodnikov in pri- DEOS CENTER STAREJSIH GORNJI GRAD Čas za kostanjev piknik V Centru starejših Gornji Grad so sredi oktobra pripravili kostanjev piknik. Vonj po sveže pečenem kostanju in sončno vreme sta stanovalce v zgodnjem dopoldnevu premamila, da se pridružijo prireditvi na prostem. Za odlično vzdušje so med okušanjem kostanja in pitjem jabolčnega soka poskrbeli člani skupine Pesemca. Pesemca je upokojenska pevska skupina iz okolice Braslovč, ki pod vodstvom Staneta Podpe-čana neguje ljudsko pesem. Člani skupine se držijo načela »upokojenci upokojencem«, zato večino časa namenijo nastopom v domovih starejših. Stanovalci so skupaj s pevci zapeli nekaj ljudskih pesmi in čas je v njihovi družbi kar prehitro minil, dobra volja in pozitivne misli pa so ostale še dan po pikniku. Štefka Sem K pečenemu kostanju se je prilegel jabolčni sok. (Foto: arhiv DEOS) kmetije in skrbjo za posestvo, obenem pa se nama je rodila hčerkica Ema,« sta povedala Karmen in Tomaž. ŽIVALI NA PROSTEM Kmetijo, ki jo domačini poznajo kot Zalesnik, sta iz spoštovanja do tradicije in z željo razširiti njen koncept poimenovala Posestvo ZaLesko. Poleg samooskrbe, znotraj katere pridelujeta zdravo hrano zase in osemmesečno hčerko, Karmen in Tomaž iščeta nekoliko drugačne načine ekološke pridelave: »Gojiva edine kodraste svinje pasme mangalica, katerih meso velja za veliko bolj zdravo od klasične svinjine, in piščance francoske pasme bresse, ki sodijo v višji cenovni razred. Najino izhodišče je bilo, da so vse živali v prosti reji, saj verjameva, da jim tako lahko omogočiva prijetnejše in svobodnejše življenje, obenem pa to pomeni manj dela za naju. Izbira najprimernejših vrst in pasem je zahtevala kar nekaj raziskovanja.« EKSPERIMENTIRANJE Letos sta v okviru vrtnarjenja eksperimentirala s sajenjem krompirja pod senom, kar pomeni, da odpade pletje, okopava-nje in še kaj. Rezultati so spodbudni, zato bosta prakso z nekaj izboljšavami nadaljevala. Spomladi sta na travniku nad hišo nasadila petsto sadik ameriških borovnic. Prvo leto sta jih nabrala dvajset kilogramov. SVET, KJER SI RAZBISTRIŠ GLAVO IN UMIRIŠ MISLI Karmen in Tomaž sta eden od primerov odmika iz mestnega vrveža nazaj k naravi, trenda, ki je sicer manj očiten, kot je na drugi strani opuščanje kmetovanja in selitev mladih v centre, a se vse več družin, sploh po zaprtju v času epidemije, odloča za tak korak. »Ja, vsekakor potrebuješ nekaj časa, da se navadiš na čisto tišino in temo ponoči. Ampak tu nam je všeč. Ko se po stresnem dnevu v službi vračaš domov, se ti zdi, da prihajaš v drug svet. Tu si resnično lahko razbistriš glavo in umiriš misli. Predvsem pa sva vesela, da lahko hčerki omogočiva bolj zdravo življenjsko okolje.« Kar je prav tako izjemno pomembno, naletela sta na razumevajoče sosede, s katerimi se odlično razumeta: »Resnično se čuti tista razlika z mestom. Sosedje so pripravljeni na pomoč in radi se ustavijo za klepet. Veliko srečo imamo, da so prav v bližini otroci Emine starosti, tako da bo tudi ona imela družbo sovrstnikov.« ČAS BO POKAZAL SVOJE Zaenkrat se ne bosta odpovedala službam, ki ju opravljata. Karmen je doktorica socialne pedagogike in je kot svetovalna delavka zaposlena na Šolskem centru Velenje, sodeluje pa tudi v projektih Zavoda za šolstvo RS: »Meni je stik in delo z ljudmi zelo pomembno, tako da si ne predstavljam, da bi se popolnoma umaknila k delu na kmetiji. Razmišljam pa o tem, da bi po porodniški razvijala možnost psi-hosocialne pomoči in delavnic na posesti, ki bi jih povezala z aktivnostmi in delom v naravi.« Tomažu, ki se preživlja kot prevoznik, njegov delavnik pa je povezan s tridnevno odsotnostjo od doma, po drugi strani ni tako tuja ideja, da bi se povsem posvetil kmetovanju, če bi se izkazalo, da se finančno izide. Ampak počasi. Sedaj je za družino Bratušek Mikek na prvem mestu in v središču hčerka Ema. Čas in izkušnje pa bodo pokazali, v kakšne smeri in dimenziji se bo posestvo razvijalo v prihodnje. Vesna Petkovšek 12 Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 Zgodovina in narodopisje Narodopisni zapiski z Gornjegrajskega iz leta 1956 (3) PETER WEISS Prebiramo narodopisne zapiske, ki opisujejo nekatere pojme in predmete okoli leta 1950 v Florjanu pri Gornjem Gradu in so bili objavljeni leta 1956 v Kotnikovem zborniku. Iz njih se lahko mlajši poučijo o marsičem, česar danes v vsakodnevnem življenju ni več, starejši pa v spominu obnovijo materialni in miselni svet, v katerem so v mladosti živeli. Tega nikoli več ne bo: v nobenem muzeju ne more biti črna kuhinja taka, kot je bila v resnici, saj jo bo osvetljevala električna žarnica, ki v taki kuhinji nima kaj iskati. Ob zapisanem pa se nam vzpostavlja ali obuja spomin, ki nekatere stvari oživi in druge zanemari. -Urednikovi dodatki ali komentarji so zapisani v oglatih oklepajih. fov pšenice, 5 škafov ovsa, 2 škafa ajde, 2 škafa rži), nadalje 1 pitano 56 kilogramov [= 100 avstrijskih funtov] težko očiščeno svinjo, krmljenje 4 ovc in para upravičenčevih konj, kadar seka upravičenec les v gozdu, ki si ga je pridržal. MAROF Največji stavbni objekt na vsaki kmetiji je gospodarsko poslopje, tako imenovani marof. Večje kmetije imajo celo po dva (pri Vršniku). Večinoma so to podolgaste enonad-stropne stavbe. Njihov pritlični del je zidan iz kamenja (redko iz opeke) in je predeljen v več ločenih prostorov. Ti prostori se uporabljajo za hleve za govedo, konje in ovce. Ponekod imajo dorasle krave ločene od mladih in od volov. Ker nimajo posebnih gnojišč zunaj marofa, nastiljajo živini sproti na že izrabljeno steljo, ki ostane v hlevu in dozoreva v gnoj do uporabe na njivah. V zgornje nadstropje marofa se pride po lesenih stopnicah. Kjer je oblika tal primerna, je možno po posebno napravljenem nasipu zapeljati tudi voz v nadstropje. Stene nadstropja so zgrajene deloma iz tesanih hlodov, deloma pa iz desk. Tudi nadstropja so razdeljena na več prostorov, ki služijo za shrambo sena, slame, raznih strojev itd. Med temi prostori je tudi pod z odprtim stropom in podom iz trdega lesa, na katerem mlatijo, če nimajo že mlatilnih strojev. Strehe gospodarskih poslopij so le v redkih primerih iz opeke. Večinoma so pokrite s slamo ali s skodlami. Strehe so večidel precej široke, tako da segajo precej daleč (2 do 3 metre) od sten in pokrivajo hodnike, ki so speljani večinoma ob vsej dolžini stavbe. (Omembe vreden je posebno zgrajen hodnik pri Spodnjem Zavolovšku, kjer ima obliko nekakega balkona.) Z razširjeno streho je prostor pred marofom zavarovan pred dežjem in je primeren - če ni za to določen kak poseben pokrit prostor - za shrambo vozil. Ob marofu je navadno prislonje-na lesena šupa, ki služi za shrambo stelje (tako imenovana »odrinja« [ali »drinja«]) ali drv. Kjer imajo ge-pelj, je tudi spravljen v pritličju ma-rofa v posebnem odprtem prostoru ali v posebni šupi. Na nekaterih marofih je s primernim podaljškom strehe v širino pridobljen prostor za improviziran kozolec (na primer pri Stenšaku). SVINJAKI, ČEBELNJAKI, KOZOLCI ... Kjer ni v marofu posebej prirejenega prostora za svinje, imajo za to posebne zidane ali lesene svinjake. Poleg tega je pod isto streho navadno svinjska kuhinja z vzidanim kotlom za pripravljanje svinjske krme. Pri nekaterih kmetijah imajo v bližini stanovanjske zgradbe čebelnjake. Ti so navadno leseni. Na policah pod podaljšano streho so spravljeni panji, ki so podolgasti, leseni. Njihova sprednja stran (končnica) je poslikana. Nekatere kmetije imajo povečini nekoliko od stavb oddaljene [da ob morebitnem požaru ne bi zgorela tudi hiša ali marof] sušilnice za sadje in lan (tako imenovane frna-že [ali pajštve]). To so zidane male pritlične zgradbe, ki imajo prostor za kurjenje in ločen prostor za sušenje, kamor ima dostop le dim. Posebnih kleti, od drugih stavb ločenih, na tem področju ni. Navadno so pod stanovanjskimi prostori ali pod kašto. Le pri Krebsu stoji 10 do 15 metrov od stanovanjske hiše oddaljena posebna pritlična zidana klet malega obsega (približno 4 x 4 metre), s skodlami pokrita. Ob vhodu v klet je v zidu podolgasta ovalna vdolbina, v kateri stoji razpelo, pod njim pa dve leseni svetniški figuri. Kjer ležijo pašniki ali travniki razmeroma daleč od marofa, se nahajajo na njih seniki. To so lesene pritlične stavbe malega obsega; vanje spravijo po končani košnji in sušenju krmo in jo pozneje, ko je treba, spravijo v marof. Kozolci so redki, manjšega obsega in so dvojniki [= toplarji, dvojni kozolci] do treh oken. Najstarejši je v Spodnjih Jamah in ima vdolbe-no letnico 1744. Majhno število ko- zolcev je razumljivo, če se spomnimo, da je za kozolec najprimernejši raven prostor. Takih pa v katastrski občini Florjan ni v izobilju. Zato si napravijo - kot že spredaj omenjeno - nadomestila za kozolce s tem, da gospodarskim poslopjem podaljšajo oziroma razširijo strehe in pod te strehe postavijo stebre s prečnimi latami (na primer pri Vršniku in Stenšaku). Na ta način dobijo enojen kozolec, ki je zaradi tesne povezave z gospodarskim poslopjem veliko bolj stabilen kot pravi enojnik. ... IN STRANIŠČA Stranišča imajo skoraj povsod zunaj hiše. So lesena in zelo nehigienska. PREUŽITKI [ALI DOSMRTNO PREŽIVLJANJE] Ti obremenjujejo dvanajst kmetij katastrske občine Florjan. Z eno izjemo so preužitni upravičenci le sorodniki lastnikov (starši, bratje, sestre, strici). V glavnem obstajajo preužitne pravice: (a) iz dosmrtne oskrbe (stanovanja, hrane, obleke in bolniške nege), ali (b) le iz dosmrtnega stanovanja, ali (c) le hrane, (d) hrane, kadar upravičenec doma dela, ali (e) iz pravice rediti kravo, svinjo, ovco v domačem hlevu z domačo krmo, (f) iz pravice obdelovanja in uživanja določene njive, (g) iz pravice do sadja z določenih dreves, (h) iz pravice do sekanja dreves v domačem gozdu po lastni izbiri, ali na določenem delu gozda, do določene debeline, ali določeno količino. V enem samem primeru, pri po domače Plazniku, preužitni upravičenec ni sorodnik, ampak prejšnji lastnik, ki je zemljišče prodal sedanjemu lastniku in si ob prodaji izgovoril letno 15 škafov žita (6 ška- Tloris stanovanjske hiše pri Mavriču v Florjanu pri Gornjem Gradu (iz Kotnikovega zbornika) Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 13 Tematska priloga Spletna trgovina raste, vse več dostave na dom Delež rednih uporabnikov interneta, ki nakupujejo prek spleta, narašča. Temu trendu je epidemija koronavirusa dala dodaten pospešek. Kaj največ kupujemo na daljavo, v kakšnih količinah in kdo so najpogostejši uporabniki spletnih trgovin? Odgovore na ta vprašanja prinaša najnovejša raziskava statističnega urada. 1,1 MILIJONA SLOVENCEV KUPUJE PREK SPLETA Raziskava je pokazala, da je v prvem četrtletju letošnjega leta vsaj en nakup blaga ali storitve prek spleta opravilo 59 odstotkov posameznikov starosti od 16 do 74 let. Ta delež je za sedem odstotnih točk večji kot v istem obdobju lani, še leto prej, torej v 2019, je bil ta delež 45-od-stoten. Ob tem velja omeniti, da je v prvem četrtletju 2021 internet redno uporabljalo 89 odstotkov vprašanih, leto pred tem 87 odstotkov. NAJHITREJE RASTE DELEŽ NAJSTAREJŠIH KUPCEV V obdobju 12 mesecev pred anketiranjem, torej med aprilom 2020 in marcem 2021, je vsaj en nakup prek spleta opravilo 71 odstotkov oseb, starih od 16 do 74 let. Glede na celotno populacijo to pomeni 1,1 milijona prebivalcev Slovenije. V istem obdobju leto prej je bil omenjeni delež 63 odstotkov, še leto prej 56 odstotkov. V letu dni pred letošnjim aprilom so največji delež nakupov prek spleta opravili uporabniki, stari od 35 do 44 let. Ta delež je znašal 90 odstotkov in se je v enem letu povečal za deset odstotnih točk, v dveh letih pa za 19 odstotnih točk. 39% DbUiiU ¿odn ^ 18 03 © § © pohiStuu. dodatki» itn*. bdf|ld n ^rt ■ 6 % p!r JfciU »11 prr1ir*rAti dopolnil 16% dmtjva N"4neu mEdvfdcij 16% 1S% akdht-vltf» 30 fotB Aidsli. jMp«lin>jli) jdvju 13 % kozmetika ali izdelki sprostita? 12% i Jtii^iln L i. liMonr. dhUUm 11 % Dtrc'IJ(P igrača, irdaiia z* naga ptrpi: 10% Kaj smo Slovenci največ kupovali prek spleta v prvem četrtletju 2021 Relativno se je delež tistih, ki so kupovali prek spleta, najbolj povečal med najstarejšimi, torej v skupini od 65 do 74 let. Dosegel je 37 odstotkov, leto pred tem je bil 22, leta 2019 pa 18 odstotkov. V prvem letošnjem četrtletju je največ kupcev prek spleta opravilo en ali dva nakupa. Takih je bilo 40 odstotkov, lani v tem času 51 odstotkov, kar je razumljivo zaradi bolj radikalnih omejitvenih ukrepov. 35 odstotkov kupcev je opravilo tri do pet nakupov, 12 odstotkov pa več kot deset nakupov. Najbolj pogosto je vrednost nakupa znašala sto do 299 evrov (30 odstotkov), kar je približno toliko kot lani. Največ tistih, ki so prek spleta kupovali fizične izdelke, je kupilo oblačila, čevlje in modne dodatke. Takih je bilo 39 odstotkov. Druga najbolj priljubljena skupina izdelkov so bili pohištvo, dodatki za dom in izdelki za vrt (18 odstotkov), sledijo prehranska dopolnila, hrana iz restavracij, športna oprema, zabavna elektronika, gospodinjski aparati, kozmetika. Med storitvami je pri spletnih nakupih prevladovala sklenitev ali podaljšanje naročnin na internet ali mobilno telefonijo. Sledile so nastanitvene storitve, vstopnice za kulturne in druge prireditve, prevozne storitve in vstopnice za športne prireditve. Franci Kotnik 14 Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 Tematska priloga Trgovina ZAGOZEN L j u h i j a 12t, Mozirje: Tel.: 839-4S-C I * Vse za Šivanje iu servis - Plinski gorilniki, gasilni aparati in stote * Delovni naiikaii, l>arve *a ks < Zaščitne maske Nariičetu> v um tudi pošljcmn ali doStavUftO n;i dum! Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 15 Oglasi OBISK TOYOTINIH PREDSTAVNIKOV V CELJSKEM AVTOMOBILSKEM CENTRU FRI-MOBIL Razvoj novih vozil prilagojen potrebam kupcev Izbruh pandemije covida-19 je lani močno prizadel tudi avtomobilski trg. Pred izdelovalci vozil so novi izzivi, in sicer kako ponuditi nove rešitve na področju manjšanja izpustov, kar prinašajo novi modeli hibridnih, električnih vozil ter tistih na vodikov pogon. V Toyoti si prizadevajo razvijati vse to. Delegacija iz Toyotinega evropskega hčerinskega podjetja, iz predstavništva za regijo Adria in iz Toyote Slovenija, je obiskala celjski AC Fri--mobil. Obisk je bil zelo pomemben, saj si Toyota želi v prihodnjih letih priti med pet najbolj prodajanih znamk v Sloveniji. Direktor celjskega AC Fri-mobil Zdenko Fri-dau je ob obisku delegacije povedal: »Tako močne delegacije Toyote še ni bilo pri nas, obisk Delegacija iz Toyotinega evropskega hčerinskega podjetja v Celju je bil vljudnostne in tudi poslovne narave. Fri--mobil sodeluje s Toyoto že sedem let. Zahtevnost partnerjev je v takšnem poslu nujna, saj se zato tudi sam izboljšuješ. Leta 2020 smo prodali manj vozil kot leto prej, a prodaja se izboljšuje in je letos že presegla raven izpred dveh let. Med Celjani je priljubljen zlati yaris cross.« ZAZRTI V PRIHODNOST Didier Gambart, podpredsednik družbe Toyota Motor Europe, je poudaril, da Toyota ni več samo japonska znamka, ampak je v Evropi izdelanih 75 odstotkov vozil, ki jih tu tudi prodajo. Električna vozila, ki so danes izziv, so v Toyoti razvijali že pred desetletji, ko še ni bilo zakonskih obveznosti o zmanjševanju izpustov toplo-grednih plinov. »Zdaj ima sedem od desetih avtov, ki jih prodamo, hibridni sistem.« Zato so v Toyoti po njegovih besedah predani cilju, da bi še zmanjšali ogljični odtis. Želijo doseči najboljše razmerje med težo in zmogljivostjo električne baterije. Pri tem morajo upoštevati pričakovanja kupcev, zato morajo najti rešitev, da bodo avti tudi cenovno bolj dostopni, tudi brez subvencije države. Toyota načrtuje predstavitve štiridesetih novih ali prenovljenih modelov elektrificiranih vozil do leta 2025. NAČRTOVANJE NAJPOMEMBNEJŠE Gregor Mauko, direktor družbe Toyota Slovenija, je poudaril, da je razvoj novih vozil odvisen od potreb kupcev. Dadal je še, da za Japonce velja, da je načrtovanje najpomembnejše in da se je v tej krizi izkazalo, da je to dobro. »Tudi mi imamo težave z dobavo novih vozil, a v primerjavi s konkurenco bistveno manjše, saj načrtujemo vedno za tri leta naprej in za načrti stojimo,« še doda Mauko. Pomemben pogonski vir vozil v prihodnje naj bi bil vodik in s tem se ukvarja tudi Toyota. Kensu-ke Tsuchiya, predsednik družbe Toyota Adria, je poudaril, da išče tudi nove rešitve mobilnosti. ® HIBRIDNA DRUŽINA TOYOTA i0 let jamstva za hibridno baterijo Do 10 tet Toyota Re Lax jamstva Do 10 let Easy financiranje Hibridno m varovanje Hibridni bonus, Očkova 43, C Pije 33 475 60 RO 0(wprcinj p^.-jljp 9D"v.i ig . Toypid eil 1 -1 do I'130 kr- i sjf; pd IM dp i/km slopm j. E UfiO i ¿P. En. s;:» N0<. i,tfl j 3 tfoO.OOil g1 > Ogljika* dlikiid (COi j .t n JipsinnsbniHi tojmgri dm p,in. Vi j slsbjlr? Itgrgvjr.e, EiV j or.lfriii:.fil ¡jr.jjijiga ¡.'itj IJ prsnuii poniTbi*J pr-fFfl^a.? k i: i -L ' .i-i; j k--i- s vj li FUfltfijcga /■■>.! Piispev.ijG iliitl ^¿c2rreri>:>DoviijninkjQncE-i[r2Lijj->i p: iremrcega pz delec PH, liPMj t Id ik'-'Lj:-, 'i obidui- 10 Kino jiftit» hlhridrte Mtwlji «¡liaojrtdn hieiüt1 libfid*« tntfmjo \HH(".; n: ■ 9) H Oi^ prr^olr-iih ltr-1 ;tn-nn-»rp prcD^rl fnotViltrnl p roztujno* Stalin" roynl n hjjviH «vit-;.- f u pii'iotL Lsv-nr 5iie prince van poninniüo bniplaino nk.1 ov ypfotjf -1- ..ln^tvj Ta^cij ¡W-iy [yw Mihiwrf IB lit iU i^JGM liirv Mik k fl™l»l3tiia 16 Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 Oglasi Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 17 Ljudje in dogodki URH CERNIVSEK IZ MOZIRJA Urh Černivšek, član slovenske kikboks reprezentance, je septembra nastopil na tekmovanju za svetovni pokal na Madžarskem in v svoji kategoriji do 67 kilogramov zasedel tretje mesto. Mesec kasneje se je udeležil svetovnega prvenstva, ki je potekalo v italijanskem Jesolo Lidu, kjer je po neugodnem žrebu tekmovanje zaključil po prvi borbi. USPEHI V TEKVONDOJU Urh Černivšek se je z borilnimi veščinami, najprej tekvondojem, začel aktivno ukvarjati leta 2012, ko se je včlanil v Taekwon do klub Sun Braslovče. Osvojil je več naslovov državnega prvaka in bil član državne reprezentance. Leta 2015 je v tej disciplini dosegel črni pas, nato pa se je njegovo zanimanje obrnilo v kikboks. DRŽAVNI REPREZENTANT V KIKBOKSU Od leta 2019 je član državne kikboks A reprezentance, s katero dosega vidne rezultate. Najprej je tekmoval v kategoriji light contact, nato pa je prešel na full contact. V kikboksu je namreč šest disciplin, tri tatami in tri ring. V tatamiju, to je borba na blazinah, do knockou-ta ne sme priti, dočim je v ring disciplinah dovoljen tudi predčasen zaključek borbe na ta način. Borbe trajajo tri runde po dve minuti. ZARADI ZAHTEVNE SLUŽBE MANJ TRENINGOV Zaradi pomanjkanja časa se Urh udeležuje samo velikih tekmovanj. Zahtevna služba z 12-urnimi izmenami mu ne omogoča, da bi treniral toliko, kot bi bilo potrebno, zato se redko udeležuje manjših tekmovanj, na katerih bi pridobival pre-potrebne izkušnje za velika tekmovanja. Ne glede na to trenira osem-do desetkrat tedensko. POLEG DISCIPLINE ŠE VZTRAJNOST IN KONCENTRACIJA Urh ob tem poudarja, da je za uspeh potrebna disciplina. Da opraviš trening tudi takrat, ko si sam, brez kolegov iz kluba. Kondicijo nabira s tekom, največ s sprinti v hrib. »Mozirje je tako lepo, tako bogato s hribi, da človek res ne more ime- Za uspeh je potrebna disciplina »Na tekmi je za dober rezultat potrebna tudi sproščenost,« pravi Urh Černivšek. (Foto: osebni arhiv) ti izgovora, da ne bi treniral.« Poleg discipline sta tu še vztrajnost, da se znaš pobrati, ko ti ne gre, in koncentracija. Na tekmi je potrebna še sproščenost, da razmišljaš samo o tem, kako se boš boril, kako se boš predstavil. RAD DELA Z MLADIMI Svoje znanje Urh že več let deli med druge boksarje, predvsem mlade. Z rednimi treningi jim poskuša vliti samozavest, jih naučiti discipline in vztrajnosti, hkrati pa športnega preživljanja prostega časa, stran od ekranov pametnih telefonov. To počne pod okriljem matičnega kluba iz Braslovč v sekciji Kickboxing Mozirje. ŠE BO TEKMOVAL »Poleg trenerskega dela bom vztrajal na tekmovalni poti. Želim pokazati, kaj znam. Par let bom gotovo še stiskal in vlagal svojo moč ter energijo v udeležbo na tekmovanjih,« napoveduje Urh. Svetovno kikboks organizacijo WAKO je Mednarodni olimpijski komite letos priznal za svojo polnopravno članico. Borci zato upajo, da se bo kikboks kmalu pojavil tudi na olimpijskih igrah. Benjamin Kanjir OSNOVNA SOLA FRANA KOCBEKA GORNJI GRAD Poklon gozdnim sadežem z ustvarjanjem na to temo V tednu otroka so na Osnovni šoli Frana Kocbeka v Gornjem Gradu poleg drugih dejavnosti na razredni stopnji izvedli tudi tehniški dan, namenjen gozdu, njegovemu bogastvu in darovom, ki jih ponuja ljudem. Na ta dan so uvodoma ponovili vse, kar že vedo o gozdnih sadežih, plodovih in drugih koristnih oziroma uporabnih dobrinah gozdov. Potem so na to temo ustvarjali. GOZD SO PLODOVI, LES, MAH ... Po uvodnem pogovoru in malici, ki je vsebovala čaj iz gozdnih sadežev, so iz predhodno nabranega materiala izdelali okrasne, uporabne in okusne stvari. Niso uporabljali le jesenskih sadežev in plodov, ki so trenutno na voljo, ampak tudi les, mah in lubje. Nastali so prikupni izdelki, okrasni aranžmaji, šopki in skulpture iz obstojnih plodov. O gobah, slastnih jagodah, borovnicah in malinah so se samo pogovorili in našteli dobrote iz njih. Omenjene gozdne darove so tudi risali. IZDELKI BODO RAZSTAVLJENI Nekaj učencev je ta dan preživelo doma, ker so bili v karanteni, a so prav tako pridno delali in razmišljali o dobrotah iz gozda. Najlepše izdelke bodo poslali pobudnici te aktivnosti, Zdenki Zakrajšek v Zavod Stanislava, da bo uredila razstavo in bodo stvaritve šolarjev lahko občudovali ostali krajani. Osnovni namen tega dneva je bil, da spomnijo na vse, kar dobrega in uporabnega ljudem ponuja gozd, v zameno pa je treba vse to spoštovati, čuvati in skrbeti za čisto okolje. Štefka Sem Šolarji so izdelali okrasne aranžmaje, šopke in skulpture. (Foto: arhiv OS Frana Kocbeka Gornji Grad) 18 Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 Organizacije, Šport POČITNIŠKI DIRENDAJ NA REČICI OB SAVINJI Jesenske otroške igranje za nepozabne počitnice V času krompirjevih počitnic so pod okriljem Društva prijateljev mladine Rečica ob Savinji v prostorih Medgen borze potekale petdnevne delavnice za otroke. Pestrega dogajanja se je vsak dan udeležilo veliko otrok, številni ustvarjalci pa so poskrbeli, da jim ob njihovem obisku ni bilo niti najmanj dolgčas. SPOZNAVALI JOGO IN SE IGRALI V prvi počitniški dan so otroci stopili skupaj z učiteljico joge za otroke Anamari Hrastnik in na zabaven način spoznavali pravljični svet joge. V torek so s podporo Zavoda Savinja preizkusili svoje spretnosti v delavnici Kreativnost z naravo, v četrtek in petek pa je z različnimi igra- mi za njihovo zabavo poskrbelo Društvo prijateljev mladine Rečica ob Savinji. ZABAVA V MASKAH Vsekakor je bilo v Medgen borzi najbolj živahno, razposajeno in na trenutke celo malce strašljivo v sredo popoldan, ko so otroci skupaj s svojimi starši dali domišljiji krila na zabavi v maskah. Poleg že omenjenih so za nepozabno preživete počitnice malih in malo večjih nadobud-nežev poskrbele še Ana Marinčič - PIKA in Pika, Darja Jeraj, Lidija Petrovič in Jožica Jeraj. Tatiana Golob Čarovnice in druga strašljiva bitja so rajala v Medgen borzi na Rečici. (Foto: Tatiana Golob) ODBOJKARSKI KLUB KLS LJUBNO OB SAVINJI Starejše deklice z zmago na turnirju v prvo ligo Pred šolskimi počitnicami so odbojkarice KLS Ljubno gostovale v Lendavi in Hočah. Članska ekipa se je v 2. krogu ligaškega tekmovanja pomerila z ekipo Murania Lendava in tudi v tem krogu osvojila tri prvenstvene točke. Rezultat 1:3 (25:22, 9:25, 20:25, 20:25) za gostje z Ljub-nega je na videz prepričljiv, vendar je bilo za uspeh potrebnega precej truda, saj je ekipa KLS nastopila precej oslabljena. Priložnost so dobile mlajše igralke in jo glede na končni rezultat dobro izkoristile. USPEŠNE TUDI Z REZERVNO POSTAVO Starejše deklice so v Hočah na kvalifikacijskem turnirju za 1. ligo vzhod nastopile z rezervno postavo, kar pa ni imelo vpliva na rezultat. Po Visoko 2. mesto na prvenstveni lestvici ohranjajo članice Odbojkarskega kluba KLS Ljubno. zelo dobri igri so z rezultatom 2:0 (25:15, 25:17) premagale ekipo Formis II, nato pa prav tako z 2:0 (25:10, 25:13) še NKB Maribor II. ZMAGA DOMA PRINESLA UVRSTITEV MED 16 NAJBOLJŠIH Prvi novembrski vikend so vse starejše selekcije KLS nastopile v domači telovadnici. Starejše deklice so gostile ekipi Prevalje I in 2OK Sobota I. Tekma z OK Prevalje se ni izšla po željah Ljubenk, saj so po velikih preobratih v igri izgubile z 2:1 (25:21, 5:25, 15:11), na tekmi proti 2OK Sobota I pa so se igralke KLS-a zbrale in premagale nasprotnice z rezultatom 2:0 (25:23, 25:22). Ekipa KLS je na turnirju osvojila prvo mesto in s Ekipa starejših deklic OK KLS Ljubno se je uvrstila v 1. ligo, kar pomeni med najboljših 16 v državi. (Foto: arhiv kluba) tem uvrstitev v 1. ligo, kar pomeni med prvih 16 ekip v državi. ČLANICE ZANESLJIVO PREMAGALE OK KORVOLLEY MISLINJA Članska ekipa je v 3. krogu prvenstva gostila ekipo OK Korvolley Mislinja. V prvem setu so domače igralke naredile veliko napak in izgubile s 25:22. V drugem setu je bila igra izenačena do desete točke, nato pa so gostiteljice poved-le z 18:10 in zanesljivo zmagale. Tretji set je bil podoben drugemu, saj sta bili ekipi nekaj časa izenačeni, nato pa so ga domače igralke z dobrimi servisi zaključile sebi v prid. V četrtem setu so domačinke hitro povedle z 8:4, vendar se gostje niso predale in se približale na eno točko, kar pa ni bilo dovolj, saj so igralke KLS z dobro igro dosegle zmago s končnim izidom 3:1 (22:25, 25:15, 25:17 25:16) ter s tem tri točke, ki jih ohranjajo na visokem 2. mestu prvenstvene lestvice 2. DOL vzhod. KADETINJE V DRUGI LIGI Ekipa kadetinj KLS Ljubno je igrala z ekipo OK SIP Šempeter in izgubila z 2:0, nato pa so Lju-benke po izenačeni igri z 2:1 klonile še proti ekipi iz Celja. S tem turnirjem so se kvalifikacije končale, ekipa kadetinj pa nadaljuje tekmovanje v 2. ligi, ki se začne konec novembra. Franjo Atelšek Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 19 Oglasi www.5portnik-zgs.si ercator s SAVA ZAVAROVALNICA PODKRIZNIK • GIGAS d.o.o. l" HOVE THATE lli I 33-3A Miiilfj» BTC CCSTINA I I I K I k. 4 sfcrfrtmograd ™ H V6H3A- v.—y . i h • *. M'-.'iMf RIHTER SI EYER MtonEnfcw grarir B PCD^^H ¡3 Vrnila klel MasSresk B/S/H/ TURISTIČNA KViFTUA vinotot fajfar AVTIJCIHlIh r, II Vd Že pet let podpirajo prireditev Športnik leta Preden spet dobijo besedo tisti, ki z denarnimi ali drugimi sredstvi omogočajo izvedbo projekta Športnik leta, bralce Savinjskih novic, ki glasujejo za športnike leta, želimo seznaniti z našim že štiri leta delujočim portalom www. sportnik-zgs.si. Ta omogoča, da lahko mlajši oziroma vsi tisti, ki imajo možnost komuniciranja preko spleta, oddajo svoj glas za izbrane kandidate oz. nominirane posameznike v e-obliki. PRIDRUŽUJEJO SE TUDI NOVI PARTNERJI Glasovanje poteka po pričakovanjih. Ivo Mi-lovanovič ob tem opozarja na pomembno dejstvo, da so nekateri pokrovitelji in donatorji zvesti projektu Športnik leta že vseh pet let. Na /M^ffii? f "j AGER omrežja. »Verjamem, da bomo pred odločitvijo pridobili tisoč in več glasovalcev, kar bi bil nov dosežek. Zaznali smo kar nekaj pozitivnih odzivov s strani naših pokroviteljev, ki so prepoznali pomen projekta. Zaključna prireditev bo tokrat potekala v Nazarjah, in sicer 14. januarja 2022. Dogodek bo posnet in predvajan na VTV regionalni televiziji, če ne bo možna prisotnost gledalcev, bo organiziran tudi neposredni prenos,« je še povedal Milovanovič. VABILO BRALCEM K OBISKU SPLETNE STRANI O sodelovanju pri ustvarjanju spletne strani smo povprašali Romana Čretnika, ki je tudi sam vsestranski športnik rekreativec: »Ko mi je Ivo Milovanovič predstavil idejo o Športniku leta Zgornje Savinjske doline in me povabil k sodelovanju, sem vabilo z veseljem sprejel. Podpiram vse, kar je lokalnega, in takšna prireditev daje športnikom še dodatno veljavo ter priznanje za njihov trud. Moja naloga je urejanje spletne strani, kjer je predstavljena celotna zgodba prireditve. Na strani najdete celoten arhiv prete- Ivo Milovanovič (foto: Jože Miklavc) veselje prireditelja se pridružujejo tudi novi partnerji, ki so prepoznali vsestransko dobro in so tako posredno povezani s športom. Tem bo že kmalu namenjeno nekaj več prostora. DOKUMENTIRANJE POMEMBEN DEL KONCEPTA »Spletna stran od leta 2018, ko smo jo amatersko zastavili in urejali sami, opravlja svojo vlogo seznanjanja z vsebino projekta, pripravami, predstavitvami nominirancev in končnimi razglasitvami. Od leta 2019, ko smo sklenili dogovor za tehnično pripravo in urejanje s podjetnim Mozirjanom Romanom Čretnikom ml., ki je specialist za ustvarjanje in ažuriranje spletnih strani, se nam je to bogato obrestovalo. Zapisano in posneto imamo dogajanje o vseh štirih dosedanjih pripravah in zaključnih prireditvah, za kar imata zasluge dopisnik Savinjskih novic in samostojni fotoreporter Jože Miklavc ter fotografski dvojec Wernig. Verjamem, da bo tako ostalo tudi v prihodnje, saj je dokumentiranje pomemben del našega koncepta in ohranjanja spomina na najboljše športnike te doline.« ZAKLJUČNA PRIREDITEV 14. JANUARJA 2022 V NAZARJAH Kot je še povedal vodja projekta, je namen spletno stran okrepiti in aktualizirati, v koncept pa nameravajo zajeti tudi nekatera družabna Roman Čretnik ml. (foto: osebni arhiv) klih prireditev, zmagovalke in zmagovalce vsakega leta, vključno z bogato foto-galerijo. Od leta 2017 naprej imamo tudi videoposnetke celotnih prireditev. Redno objavljamo prispevke, priobčene v tedniku Savinjske novice. Na strani so predstavljeni vsi aktualni kandidati, zanje je možno tudi glasovati. Bralce Savinjskih novic prijazno vabim, da obiščejo spletno stran www. sportnik-zgs.si in oddajo svoj glas ter s tem povečajo možnosti za zmago njihovih favoritov.« Jože Miklavc O Ob vsakem imenu napišite njegovo uvrstitev od 1. do 3. mesta (ki štejejo 5, 3 in 1 točko). Glasovnica ne sme biti kopirana. Izpolnjeno glasovnico nalepite na dopisnico in jo do 16. novembra pošljite na naslov: Savinjske novice, Šmihelska cesta 2, 3330 Mozirje. Šport, Oglasi ŠPORTNIK Franček Gorazd TIRŠEK (strelstvo) ROKOMETNI KLUB NAZARJE Nejc NARALOČNIK (alpsko smučanje) Vid VRHOVNIK (nordijska kombinacija) Urh ČERNIV5EK (full kontakt) Brin VOLK (namizni tenis) ŠPORTNICA Monika HRASTNIK (gorsko kolesarstvo) Maja MIHALINEC (atletika) Tina ROBNIK (alpsko smučanje) Tina GUTMAN (lokostrelstvo) MLADI ŠPORTNIK Gregor VERBUČ (športno plezanje) Jernej PRESEČNIK (smučarski skoki) Tim JEVŠNIK (lokostrelstvo) Matic ČOPAR (namizni tenis) MLADA ŠPORTNICA Nika KRAŠOVIC (smučarski skoki) Maja MAROLT (odbojka) Maja SEDOVNIK (alpsko smučanje) NTK Luče (namizni tenis) SSK Ljubno BTC (smučarski skoki) OK Mozirje (odbojka, ženske) LK Gornji Grad (lokostrelstvo) PRIREDITELJI TEKMOVANJ SSK Ljubno BTC NTK Savinja Luče j ^ Izpolnite vse rubrike pri kategorijah, Le taka glasovnica bo veljavna! r Glasujem za: Športnik Športnica k 2. S. Mladi športnik 1. Mlada športnica 2. S. Ekipa 1. Prireditelj 2. S. Število igralk vsako sezono raste Letošnja sezona se je v Rokometnem klubu Nazarje začela v optimističnem pričakovanju, saj je ponovno zaživel tekmovalni del državne lige za mlade. Deklice so se zelo razveselile tekem in turnirjev, ki so bili prejšnjo sezono prekinjeni zaradi epidemije. STAREJŠE DEKLICE SEZONO ZAČELE Z ZMAGAMI Novo sezono je 2. oktobra otvorila skupina starejših deklic A (letnik 2007 in mlajše), ki je na domači tekmi proti ekipi iz Slovenj Gradca zmagala z rezultatom 17:15. Dobro pripravljenost so starejše deklice dokazale tudi v gosteh, ko so 9. oktobra premagale Velenjčanke s 15:18. Še bolj prepričljive so bile na drugi domači tekmi 16. oktobra proti ekipi s Ptuja, ki so jo prepričljivo dobile s 26:16. Dobro delo ekipe in njihovega trenerja Braneta Dobnika se pozna tako na tekmah kot na treningih. Prihajajočih tekem se veselijo tako igralke kot njihovi podporniki, ki jih spremljajo na tribunah. SPREMENJEN NAČIN TEKMOVANJA NA TURNIRJIH Mlajše deklice A (letnik 2009 in mlajše) in mlajše deklice B (2010 in mlajše) so sezono začele s tekmovanji na turnirjih, pri čemer pa se je način tekmovanja letos malce spremenil. Na tekmah teh selekcij se rezultat ne vodi več, saj je poudarek na tem, da imajo igralke koncentracijo na igro, ne na število zadetkov. V preteklosti je namreč prihajalo do velikih razlik v šte- vilu zadetkov posameznih ekip, zaradi česar je motivacija v slabše uigranih ekipah padla. Ker se deklice v tem starostnem obdobju še motorično razvijajo in šele začenjajo spoznavati igro rokometa na velikem igrišču, je prav, da se pritisk glede rezultata čim bolj zmanjša. KVALITETNO DELO TRENERJEV SE OBRESTUJE Na turnirjih in tekmah vseh selekcij je viden velik napredek v igri, kar je posledica dobrega dela trenerjev Braneta Dobnika, Primoža Jel-šnika in Rebeke Kotnik Fale. Tudi ekipa mini rokometašic je v zadnjem letu vidno napredovala. Pri tej ekipi je še večji poudarek na zabavi in igri na treningih. »Zelo nas veseli tudi dejstvo, da z vsako sezono število novo vpisanih punc raste in da se klubu pridružujejo dekleta, ki si želijo športne aktivnosti, kjer se zabavamo in skupaj spoznavamo rokometne veščine. Vrata RK Nazarje so odprta, vabimo vse, ki jih rokomet zanima, da se nam pridružijo in skupaj z nami rastejo kot športnice,« je povedala trenerka Rebeka Kotnik Fale. NK Igralke vseh selekcij s trenerji (Foto: arhiv Rokometnega kluba Nazarje) Savinjske novice št. 45, 12. november 2O21 21 6 1. Šport, Ljudje in dogodki, Kronika KOSARKARSKI KLUB NAZARJE Poraza povzročila nazadovanje v sredino lestvice Za nazarskimi košarkarji je slab teden, kar se rezultatskega vidika tiče. Najprej so v sredo, 3. novembra, izgubili na gostovanju v Hrastniku, konec tedna pa so pred domačimi gledalci morali priznati premoč tekmecem iz Slovenskih Konjic. Na lestvici 3. SKL vzhod trenutno zasedajo osmo mesto med dvanajstimi ekipami. HRASTNIK Z IZJEMNO DRUGO ČETRTINO DO ZMAGE Varovanci trenerja Mihe Čmera so v petem krogu gostovali v Hrastniku. Tekmo so dobro odprli in prvo četrtino dobili z izidom 16:19, nato pa so domačini odločilno razliko naredili v drugem delu srečanja, ki so ga dobili z dvanajstimi točkami. Končni rezultat je bil 94:81 v korist Hrastnika. Pri nazarski ekipi je 26 točk dosegel kapetan Lo-vro Blatnik, 17 jih je dodal Aljaž Skornšek, 14 pa Boris Kovačič. IZJEMEN PRVI POLČAS PREVESIL TEHTNICO NA STRAN KONJIČANOV Konec tedna so Nazarčani v domači dvorani gostili košarkarje Konjic. Slednji so tekmo odprli z delnim rezultatom 8:0, prvo četrtino pa dobili kar za trinajst točk. Domačini so skušali vzpostaviti ravnotežje v igri, a so gostje do polčasa pobegnili na prednost več kot dvajsetih točk. Za nameček sta sodnika izključila domačega kape-tana Blatnika. Konjičani so tako v drugem polčasu le nadzorovali potek tekme in na koncu slavili z izi- Nazarčani so na domačem parketu morali premoč priznati ekipi Konjic. (Foto: arhiv KK Nazarje) dom 69:85. Najboljši strelec pri go- sta dosegla še Andraž Zavolov-stiteljih je bil z 19 točkami Aljaž šek in Jan Vodlak. Skornšek, dvomestno število točk Primož Vajdl ODBOJKARSKI KLUB MOZIRJE Poraz v Braslovčah, zmaga doma proti Turbini V zadnjih dveh krogih 1. B državne odbojkarske lige so Mozirjanke pod vodstvom Matije Petriča igrale uspešno. V Braslovčah so sicer izgubile, a od tam vseeno prinesle točko, doma pa so prvo soboto v novembru premagala Rušanke. IZ PORAZA IZVLEKLE TOČKO Lokalni derbi v Braslovčah so bolje začele gostje iz Mozirja. Domačinke so jih ujele na 6, nato pa po seriji dobrih servisov povedle za osem točk. Gostje v nadaljevanju niso našle pravega recepta in izgubile na -16. Drugi niz je bil za Mo- VID ČEPLAK IZ NAZARIJ zirjanke še slabši. Povedle so samo z 1:0, nato pa so domače igralke odlično zaigrale v obrambi, gostje pa so delale preveč napak. Rezultat 25:18 za domače. V začetku tretjega niza so Mozirjanke pokazale, da se ne bodo predale. Izboljšale so servis in zmagale s 25:20. Četrti niz se je začel izenačeno, nato pa so igralke OK Mozirje okrepile obrambne vrste in dobile še en niz, tokrat s 25:15. V zadnjem nizu so Braslovčanke znova pokazale svoje sposobnosti, popravile so servis in igro v obrambi, kar jim je prineslo Nominiran za naziv Darovalec leta 2021 V prilogi revije Naša 2ena Ljudje odprtih rok so objavili članek o Vidu Čeplaku iz Nazarij, ki je letos s svojo dražbo športnih rekvizitov »Vidova dobrodelnost za smeh v otroških očeh« za nadaljevanje projekta brezplačne šole v Nazarjah zbral 12.350 evrov. Vid je nominiran za na- zmago s 15:9 in s tem delitev točk: dve za Braslovče in ena za Mozirje. DOMA BOLJŠE OD RUŠANK V soboto so v Mozirju gostovale odbojkarice iz Ruš, ekipa Turbina, ki so v prejšnjem krogu premagale vodilno ekipo na lestvici. Domačinke so v prvem nizu ves čas vodile, a so gostje držale priključek z zaostankom dveh do štirih točk. Pri rezultatu 16:14 so se domačinke z odličnimi servisi odlepile in zmagale s 25:17. Drugi niz je bil še bolj izenačen, a je gostiteljicam v fini-šu uspela serija štirih dobrih servisov, s katerimi so si priborile zmago 25:21. Tretji niz so bolje začele Mozirjanke, povedle z 10:5, nato pa so pobudo prevzele gostje in prišle do vodstva 18:13. Ko je že kazalo, da bodo dobile niz, so jih domačinke ujele in nato zbrano odigrale zadnje štiri točke do 25:21. Z novimi tremi točkami so se utrdile na tretjem mestu prvenstvene lestvice. Benjamin Kanjir ziv Darovalec leta 2021. Glasovanje bo potekalo do 6. decembra. »A ker dobrota ni tekma, je Vidu že sama nominacija dokaz, da razmišlja in dela v pravi smeri,« je na družbenem omrežju Facebook zapisala Vidova mama Nina Kos Čeplak. NK IZ POLICIJSKE BELEZNICE • SKOZI OKNO NA POMOČ Nazarje: 3. novembra ob 13.15 so na Cvetlični ulici v Nazarjah gasilci PGD Nazarje s tehničnim posegom vstopili skozi okno v stanovanjsko hišo, v kateri se je nahajala obolela oseba, in s tem reševalcem nujne medicinske pomoči omogočili dostop do nje. Reševalci so osebo oskrbeli in jo prepeljali v nadaljnjo oskrbo v celjsko bolnišnico. • HELIKOPTER PREPELJAL OBOLELO OSEBO Nazarje: 5. novembra ob 16.29 je posadka helikopterja Slovenske vojske skupaj z dežurno ekipo HNMP na Brniku s helikopterjem prepeljala obolelo osebo iz Nazarij v UKC Ljubljana. Kraj pristanka helikopterja so zavarovali operativci PGD Nazarje. 22 Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 Pisma bralcev, Zahvale, Oglasi Odnos po tok Z ženo sva 5. 11. 2021 dopoldan s kolesi odpotovala k Zdravstvenemu domu Nazarje, da sva dobila osvežilni odmerek cepiva proti bolezni korone 19. Pred Zdravstvenim domom Nazarje, kjer se je vršil vpis in cepljenje, sva se vključila v že dokajšnjo par deset ljudi čakalno vrsto. Med dokajšnjim čakanjem sem moral na potrebo, žena pa je v vrsti ostala čakajoča. Med mojo odsotnostjo, cca. 10 minut, se je za ženo vrsta povečala čakajočih. Med njimi je bil tudi moški, za krepko generacijo mlajši od mene. Ko sem se vrnil in stopil v vrsto ob ženi, kjer sem bil že tudi prej ob prihodu, se je za mano kasneje prispeli oglasil, da naj grem nazaj za njim v vrsto. In ni niti hotel slišati, da sem prišel že prej in da je moje mesto pri ženi, kot sem prej že bil. Ker je vztrajal, da moram biti v vrsti za njim, nisem maral povzro- čati negativnega vzdušja oz. nejevolje in sem mesto ob ženi, ki mi je pripadalo, zapustil ter mu povedal, da o tem nima prav, ker sem že dejansko prej bil, kakor žena, tam, pred njegovim prihodom. In zanimivo pri tem je bilo, da naju je z ženo, iz vrste pred nami, več deset ljudi zagotovo nekaj od teh videlo, ko sva z ženo prišla oz. se s kolesi tja pripeljala, kolesi postavila ob steni Zdravstvenega doma, tik ob tam čakalno vrsto in se k njim zadaj v vrsto priključila. A prav nihče od njih se ni oglasil z besedo, da bi potrdil, da sva resnično oba že prej tja pripotovala in bila v čakajoči vrsti. Pred mano čakajoča starejša gospa mi je le tako na polglasno dejala: »O, ljubi bog, kaki generacijski odnosi.« A ji nisem nič odgovoril, le na rahlo s prikimanjem potrdil, da se strinjam z njo. Vlado Parežnik Levstikova 9, Mozirje Župon s posluhom zo svoje občone Ob prebiranju članka Praznik Občine Mozirje - Jurjevo 2021 sem se odločila, da tudi jaz, Franja Be-ričnik iz Kolovrata 71, napišem nekaj besed o županu Ivanu Suho-veršniku, ki vedno s srcem prisluhne svojim občanom, jih potolaži, išče rešitve in kompromise, da bi bilo življenje v naši občini še boljše, zadovoljno in v sožitju drug z drugim. Zadovoljstvo ljudi pa ustvarja čudeže, ljudi spreminja v dobre in delo steče hitreje in boljše. Veliko se je naredilo v obdobju med občinskima praznikoma. Izvedena dela v petnajstih alinejah, ki so našteta ob prazniku Občine Mozirje, nam da vedeti, da imamo v občini župana z dobro ekipo, ki razvija našo Mozirsko dolino. Ljudje, ki so izbrani za izvajanje gradbenih del pri novih investicijah, kot je npr. nov most s priključki v Ljubi-ji proti Kolovratu, pa delo opravljajo kvalitetno. Po tem mostu se tudi sama, varno in s pomočjo dobrih ljudi, pripeljem domov. V letošnjem letu sem se s prošnjo za pomoč obrnila na našega župana in mi je prisluhnil. Zamrzovalna skrinja ima zame zelo veliko vrednost. Pravim ji «princesa«. Sedaj lahko živila pospravim v skrinjo, da se ne odtajajo, saj je moja pot do trgovine dolga. Sama nimam izpita in vedno rabim pomoč, da mi dobri ljudje stvari pripeljejo iz trgovine. V teh časih je nerodno kar naprej prositi, da bi te kdo peljal, saj ima vsak svoje delo in obveznosti. Ob moji skrinji »princesi« sem spoznala, da je še veliko dobrih ljudi, saj sem za dostavo potrebovala tudi prevoz. Pri tem mi je brez oklevanja pomagal D. P. iz Ljubije, ki mi ob vsakokratnem srečanju ponudi prevoz. Takšnim dobrim ljudem in seveda g. županu se najlepše zahvaljujem. G. župan s svojimi sodelavci in člani občinskega sveta so ponos naše Občine, saj imajo posluh za občane in se po svojih močeh trudijo, da nam omogočajo boljše življenje. Franja Beričnik Kolovrat 71, Mozirje Spočij si delavne dlani, za vse še enkrat hvala ti. Dobrota tvojega srca ne bo nikdar pozabljena. ZAHVALA ob boleči izgubi drage mame, stare mame in prababice Pavle KUMPREJ 4. 7. 1933 - 17. 10. 2021 iz Tera Iskreno se zahvaljujemo vsem sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, nam izrekli soža-lje, darovali sveče, cvetje in za svete maše. Iskreno se zahvaljujemo osebju doma Deos Gornji Grad, zahvala gospodu Pušenjaku za lepo opravljen obred, hvala Bernardu Štiglicu za izrečene besede slovesa, pevcem za odpete pesmi ter pogrebnemu zavodu Morana za organizacijo pogreba. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni Pogrebna služba - cvetličarna m MOUANA Tel: 03 7000 640 J^ \ GSM: 041 536 ¿08 "^LnJ GSM: 041 672 115 tVwWJTw rima ,it E-mail: info(Simiirai>a.ji Aleksander &ettovnik s ^ . Parjžije 11C, 3314 Brastovča Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 23 Za razvedrilo SMEŠKOBALE Ko se boste utrujeni vračali iz službe domov v dolino, si pri kroži-šču v Ljubiji privoščite pogled na levo. Prepričani smo, da vam bodo Smeškobale povrnile delček energije, ki je potreben, da se vsaj za silo spodobno zlijete na kavč. Mogoče res kazijo okolje, a nikoli dobre volje! Nasvet velja seveda tudi za tiste, ki potujete v obratni smeri, le da glavo obrnete na desno. f 24 Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 Križanka, Informacije IZVLEÎEK ■¡flAlïW KAKEGA DEii OiJi AK/ ZARES.1» SiflVEihJO EWwRB ALBEE ZA^KTA OKUSfU'-. SKUH1MA', INDIJI P^S^LUK 4WVKI DUl 7KUE. lEJUTOJiJ «iiVAV ÎVlWm &ELOÎMCA KÎJLO BStiJEkA L -.LL" IL HQKJEWCE SESTAV ■WHItA TOttO ORODJI ZA ZEH&JBHÏ DFt* PU1EV ÎElSiU.^ VULKi-SSU JL fRO 11 -JiArirt. Hicmftj ÎAI01.KJEN 1HD sifiiKJA ÏRST^JOÎ i-jOM K. i£UEL> NAJYEtJl OKÎKJ OTOK KEM. ¿AKti)*; i/ H4AHI J KjOSMii UESTMlLN: 3R0SÎP RAtiSAl ZLU tËiïrmRiflL. UOHiUifU H Ftli- seo^zpii ItlMM ho™R 1*3(1 STHUSKA ÎAfiT, Dežurne službe _ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO_ Dežurna ambulanta je odprta samo ob sobotah, nedeljah in praznikih od 7 do 21. ure. V preostalem času poiščite zdravnika v dežurnih ambulantah v Velenju ali Žalcu, za otroke do vključno 18. leta na Pediatričnem urgentnem centru Celje in za poškodovance na Urgentnem centru Celje. Ob nujnem stanju pokličite 03/837-08-00 ali 112. _VETERINARSKO DEŽURSTVO_ Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: ponedeljek, sreda, petek od 7 do 15. ure, torek, četrtek od 10. do 18. ure. _DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE_ Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala) (03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7 do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan _DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ_ Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145._ Slovarček: GRAVE - çlâsbena Dirais ¿a rasno, sloyssm NI hi ROD - ¡irv iiuLj: onjki vlada: po Bfoliji RÉVÉL - sklati aieij (Harfy) Reši lev prejšnje križanke (vodoravno); OPAST. RAM, BAR.KAROLA, UNO, ROZGA, SOMA -3EAR, Štrukelj, doj, navedek, srakoper. dakota. piraja, ETEZ. MAL. OQARA, VSE MIR. TI. REGENERAT, JAN ¡3. EROT, NAVtHAIMOST, DANA. ATAÈE, A5TA KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 46. številki SN Ime in priimek:_ Naslov:_ Vsebina oglasa (do 10 besed): - Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 25 Napovednik, Mali oglasi, Oglasi Napovednik dogodkov Petek, 12. november od 7.30 do 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan ob 18.00. Kulturni dom Mozirje Stand up komedija Mali otroci, veliki problemi ob 20.00. Kulturni dom Mozirje Stand up komedija Mali otroci, veliki problemi Sobota, 13. november ob 9.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Keleja Celje (U-17) ob 11.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Miki šport Konjice (U-13) Nedelja, 14. november ob 10.00. Športna dvorana Nazarje Košarkarska tekma - Input Nazarje : Prebold 2014 (U-15) Ponedeljek, 15. november od 7.30 do 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan ob 18.00. Galerija Mozirje Predstavitev knjige Prestreljene sanje avtorja Vlada Vrbiča Torek, 16. november od 7.30 do 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan ob 17.00. Knjižnica Mozirje Ura pravljic: Čebelica Mila in čebela Lana ob 17.00. Knjižnica Solčava Ura pravljic: Ozimnica Sreda, 17. november od 16.00 do 19.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan ob 17.00. Knjižnica Ljubno ob Savinji Ura pravljic: Veveričkini lešniki Četrtek, 18. november od 7.30 do 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan Petek, 19. november od 7.30 do 10.00. Medgen borza Rečica ob Savinji Zbiranje daril v akciji Božiček za en dan ◊ KMETJE, GOZDARJI Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376. GP Brlec d.o.o., Prihova 95, 3331 Nazarje. ◊ UREJANJE IN IZGRADNJA OKOLICE Gradnja gozdnih vlak ali cest, planiranje travnikov, izdelava dvorišč, meteorna ali fekalna kanalizacija, vgradnja čistilnih naprav, izkopi za ceste, novogradnje, vodovode, izdelava kamnitih škarp, mletje ruševin ali kamenja v nasipni material. Gsm 041/631-395. TGM Janžovnik Aleš s.p., Zavodice 1, 3331 Nazarje. Spoštovanim bralkam in bralcem Savinjskih novic priporočamo, da zaradi ukrepov za zajezitev epidemije covida-19 pri organizatorjih dogodkov predhodno preverijo, če je prišlo do morebitnih sprememb. Uredništvo ŽIVALI - PRODAM Prašiče za dopitanje ali zakol in svinjske polovice. Fišar, Tabor; gsm 041/619-372. Prodamo prašiče domače vzre-je, različnih tež, in izločene svinje, možna dostava. Andrejeva kmetija; gsm 031/509-061. Prodam bikca čb/ls, starega 14 dni, cena 250 eur; gsm 040/723865. Prodam dva pujska, okoli 40 kg, za nadaljno rejo; gsm 041/878-135. Prodam dve telici, stari 17 in 16 mesecev, mesni tip; gsm 070/53-7588. Prodam teličko, 4 mesece staro, ls/čb/lim, cena po dogovoru; gsm 041/547-425. Prodam pujske pasme duroc, težke od 30 kg, za pleme ali pitanje; gsm 041/783-548. Prodam teličko pasme ls/lim, staro leto in pol, pašno; gsm 041/466720. Prodam telico, brejo 7 mesecev, pasme lm; gsm 031/729-482. ŽIVALI - KUPIM Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke, bikce nad 100 kg; gsm 031/533-745. DRUGO - PRODAM Prodam električno kolo peugeot, 40-60 km kapaciteta baterije. Prodam tudi rostfrei gostinsko mizo; gsm 041/545-880. Alu platišča z gumami 185/55 r15, prodam; gsm 068/691-924. Prodam lita platišča 16 col, primerna za fiat, alfa, lancia; gsm 040/859-459. Prodam 2 stojišča/priveza za govedo in mulčer Ino, letnik 2019; gsm 041/664-296. Korenje rumeno in pirino moko prodam; gsm 030/914-992. Prodam stroj za široke in ozke rezance, na motorni pogon; tel. št. 03/58-41-281 in 031/535-546. Prodam krmni krompir; gsm 041/696-802. Svežo repo prodam; gsm 071/336165. Prodam suhožamane obrezline za kurjavo z možnostjo dostave na dom; gsm 041/463-490. DRUGO - KUPIM Kupim malokalibrsko puško; gsm 040/169-448. VOZILA - KUPIM Kupim motokultivator v izpravnem stanju; gsm 041/545-880. Traktor in vse ostale kmetijske stroje kupim; gsm 041/259-810. NEPREMIČNINE Kupim hišo v Nazarjah; gsm 041/288-196. Prodamo hišo v Gavcah (Šmartno ob Paki); gsm 064/180-991. Osebi ali dvema oddam stanovanje v okolici Mozirja; gsm 051/230-764. 26 Savinjske novice št. 45, 12. november 2021 Oglasi r T AGER ■ ' &m fffi i SVINJSKO PLEČE Postfežno J +* ta 1 * ¡^^IMIS^CIL KRUH STAJEHC pmrKJK motat m ijctic Huh Jt o^iiL'. ii!jir (¿/Sini * me pit, atij j ji i)i>t. 1.3 kg >-u(i iu LII in pu I*m;iiiii r JI it pomokjn. S; Cp"M Ti 1 kil im 'jitii In pThLliicaj vai j bi ' Su perma rket Mozirje, Orožnova ulica i, 3330 Mozirje moiirjt^trgtfvinejager.coFr.tehnSka.niozirjeiStrgovireiagEreonij te k sttLrn o rf rje (»trgovl nejs^e i.com Delovni čas: P0N-50B: 7:00-20:00, MED: ZAPRTO MLAOO GOVEJE PLEČE IK Postrežne l*g JABOLKA i LATI DE UŠES 7 a hoj, na. a ki! 849 Vf EUR De ž