■s^s»2e)oa*W^ ^kaJjanJi M ^SMS^^a^^^«*!* Leto LXXm., Žt. 34 a LJubljana, po—di I Izhaja vsak dan popoldne izvzemal nedelje ln praznike. — Inserati do 80 petit vrst a Din 2. do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3. večji inaerati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej — »Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. uredništvo in cpravn»tvo LJUBLJANA, Knafljev* ulica štev. 5 Telefon: 31-22. 31-23, 31-24, 31-25 m 31-26 Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 7 — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon it. 26 — CELJE, celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica 1. telefon flt. 65; podružnica uprave: Kocenova ul. 2, telefon št. 190 — JESENICE: Ob kolodvoru 101. SLOVENJ GRADEC, Slomškov trg 5. — Postna hranilnica v Ljubljani st. 10.351. Pomoč Finski nulno potrebna Finci so izgubili došle] v borbah s sovražno premočjo desetino svojih vojakov Neresnične vesti o posredovanja med Finsko in sovjetsko Rusijo Helsinki, 12. febr. S. (Reuter). Zunanji minister Tanner je označil včeraj kot popolnoma Izmišljena vsa poročila o poskusih posredovanja med sovjetsko Rusijo m Finsko. Dejal je, da imajo take vesti samo namen, da zadrže dovoz vojnega materiala Finski. Toda pomoć kljub temu prihaja tako v moštvu kakor tudi v materialu in tO je za Finsko poroštvo, da bo mogla tudi še nadalje kljubovati sovjetskim napadom, kakor v dosedanjih desetih tednih vojne. V finskih uradnih krogih poudarjajo, da Finska nujno rabi pomoči, če hoče Se nadalje vzdržati pred sovjetskimi napadi. Predvsem je potreben človeški material, ker nimajo Finci nobenih rezerv, s katerimi bi mopll nadomestiti izčrpane čete na fronti. S posebnim zadovoljstvom je Ml sprejet sobotni govor predsednika Roose-velta, v katerem je ta obsodil sovjetski napad na Finsko. Najnovejši podatki pravijo, da je v dosedanjih bojih padlo skupno 25.000 finskih vojakov. Ta izguba je zelo velika, ker tvori desetino vseh vojakov, ki jih imajo Finci na fronti. Riga, 12. febr. s. (Reuter). Ameriški poslanik v Moskvi Steinhardt. ki je dospel semkaj, je zanikal vesti, češ da je njegov prihod v zvezi s posredovanjem v sporu med sovjetsko Rusijo in Finsko, Dejal je, da je obisk popolnoma zasebnega značaja. Ameriška pomoč Washington, 12. febr. AA. (H a vas) Odbor za pomoč Finski je zbral dosedai čez en milijon dolarjev. Edvard Walles. ravnatelj odbora za Domoč Finski, ie izjavil, da bo plemenitost ameriške iavnosti oju-načila industrijce in bančnike v Zedinie-nih državah, ki bodo prav tako od svoje strani dali Finski znatno oomoč. Helsinki. 12. febr. s. (Havas) V finski vojski je sedaj tudi že maniša skupina prostovoljcev iz Zedinjenih držav. Večinoma služijo kot letalci. Akcija Društva narodov Bern. 12 febr. AA. (DNB) Tajništvo DN je objavilo odgovore na aDel, ki je bil decembra lani po zasedanju DN poslan državam članicam dede pomoči Finski. Iz tega pregleda se vidi, da Društvo narodov nima več moči. da bi izoelialo kolektivno akcijo praktične vrednosti. Na ta anel ie v celoti odeovorilo 22 držav članic, kar pa ne znaša niti pole vi co v DN včlanjenih držav. Kar se tiče držav nečlanic katerim ie bil apel poslan, sta se izrazili samo Zodiniene države in Brazilija. Tajništvo Društva narodov je razi ožilo, da ie več kot polovica odeovorila tako. da niihoveffa odeovora ne more smatrati pozitivno. Dva odgovora sta bila negativ- na. Dru^i odgovori obstoie iz izlav pristankov in obljub, da se predlagana akciia čim bol] podpre Argentina ie snoročila. da daje Finski na razpolago 50 000 ton žita, južnoafriška zveza D a je iziavila. da je pripravljena Finsko podpreti z letali. Glede vojaške nemoči sta se izjavili samo Francija in Anglija. Končno nravi sporočilo, da veliko število tistih držav, ki sploh niso odgovorile, ne Domeni, da po svoii strani ne bodo nudile nobene pomoči Finski Sovjetski napadi se nadaljujejo Vas Sumrna ie vedno gfa so sovjeti izguMfi ie 9-000 bojišča ovirajo Helsinki. 12 febr. s. (Reuter). Sovjetski napadi na Karelijski ožini se se vedno nadaljujejo z velikim številom čet in vojnega materiala. Glavna smer napadov je se vedno vas Summa, kjer hočejo sovjetske čete zavzeti obe železniški progi, ki vodita proti Viborgu. Fronta je tu široka 12 do 14 km. Sovjeti napadajo predvsem na obeh straneh vasi Summa. Vas sama je že popolnoma razdejana. V soboto so sovjetske čete napadle na tem predelu štirikrat, vendar so bile vedno odbite. Ugotovljeno je, da so sovjetske čete. ki v napadih sodelujejo, sestavljene pri Summi lz zelo dobro opremljenih aktivnih vojakov in ne iz rezervistov. Računajo, da so sovjeti doslej v 11 dneh ofenzive pri Summi izgubili že nad 9.000 mož, pa tudi finske izgube so zelo občutne ln znašajo isto tako več tisoč mož. Sovjetsko letalstvo se je pričelo zopet udejstvovati ter je v soboto in nedeljo bombardiralo zlasti Viborg. Več civilistov je bilo ubitih. Na daljnem severu so vse operacije tako v zraku, kakor tudi na kopnem zastale zaradi snežnih metežev. Sneg je padel pone- v,k)er kod poldrag meter visoko. Mislijo, da so se že začeli običajni februarski «n»*»i meteži, kar bi pomenilo, da bodo na tem odseku fronte morale biti vojaške operacije za dalj časa ustavljene. Finsko volno poročilo Helsinki, 12. febr. s. {Finska tel. ag.). Vrhovno poveljstvo finske vojske je objavilo včeraj opoldne sledeče poročilo o vojnih operacijah dne 10. t. m. Na kopnem: Na Karelijski ožini so se nadaljevali sovražni napadi, zlasti na naše postojanke južaozapadno od Summe, kakor tudi vzhodno 'od" Strnim-, m ob reki Taj-pale. Val napadi so bul odbiti. Drugod samo artiljerijsko streljanje. Uničili smo najmanj 5 tankov. Na severu Ladoskega jezera pri Pitka-ran ti smo uničili sovražno trensko kolono sestoječo iz 70 voz. Sicer na kopnem v tem odseku samo artiljerijski ogenj in nobenih pehotnih napadov. Pri Ajtojokiju je napadla sovražna kolona, vendar je bila pognana nazaj v svoje izhodišče. Drugod nič novega. V zraku: Nase letalstvo je izvedlo obrambne in izvidniške polete ter bombardiralo tudi sovražne pozicije. Sovražni letalski napadi so se omejili samo na vojno cono. V mestu Viborg je bilo več oseb ubitih in ranjenih. Po dosedanjiii podatkili sta bili dve sovjetski letali sestreljeni. Sovjetsko poročilo Moskva, 12. febr. s. (Reuter). Snocnje sovjetsko vojno poročilo omenja nove sovjetske uspehe na Karelijski ožini. Po artiljerijski pripravi je sovjetska pehota izvršila več uspešnih napadov. Zavzetih je bilo 16 utrjenih finskih postojank, med njimi osem artiljerijskih oporišč. Fine! potrebujejo smuči f, 12. febr. s. (Havas). Finski generalni konzulat je objavil poziv, v katerem prosi za pomoč Finski v smučeh. Pravi, da je bila glavna tovarna smuči na Finskem razdejana, da pa predstavljajo smuči za finsko vojsko posebno nujno potreben material. Finska je pripravljena smuči dobro plačati. Prosi, da gredo pošiljatve in inozemstva najprej v Stockholm. Švicarski socialisti obsojalo sovjetski napad Bern, 12. febr. AA. (Havas). Glavni odbor švicarske socialistične stranke se je včeraj zbral v Curinu. V zvezi z bodočimi volitvami za izpraznjeno mesto v zveznem svetu je odbor izglasoval resolucijo, s katero zahteva, da bodi odbor sorazmerno s številčno močjo stranke zastopan v zveznem svetu. Odbor je soglasno sprejel tudi sledečo resolucijo v korist Finske; Odbor socialistične stranke obsoja sovjetski napad na malo. miroljubno in demokratsko državo. Odbor izraza Fincem svoje simpatije in svoje občudovanje za njihovo junaško borbo. Odbor pošilja svoj pozdrav delavskemu in socialističnemu razredu na Finskem, ki predstavlja najboljšo zaščito fiske neodvisnosti in ljudskih svoboščin. Odbor želi zmago Finske, ki bo velik pomen imela za življenje in svobodo vseh malih narodov. Dober nauk za sovražnike Zaupnica Daladicrovi vladi jc prav tako lanaga za Veliko Britanijo kakor za Francijo London, 12. febr. AA. (Havas). Glasovanje, s katerim je francoska skupščina pokazala popolno zaupanje vladi Daladie-ra, so v britanskem tisku toplo pozdravili. >Daily Telegraphc prinaša uvodnik pod naslovom: Francija je pokazala svetu, kako je treba delati. Članek pravi med drugim, da je glasovanje dejansko Daladie- rov osebni uspeh, ker nihče ni glasoval proti. Redkokdaj se je dalo v novejši dobi francoske demokracije ugotoviti nekaj, kar bi bilo bolj ganljivo, kakor pa je bilo to enodušno glasovanje. Za prijatelje in zaveznike Francije je to veliko jamstvo, za sovražnika pa dober nauk. Parlament je vzel na znanje, da je vlada Francije v rokah merodajnih in odločnih mož, ki bodo vojno končali z zmago. List meni, da predstavlja to glasovanje se nekaj več kakor izraz zaupanja glede vodstva vojne. Tisti, ki odobrava sredstva, hoče s tem odobriti tudi končni namen. Na ta način predstavlja glasovanje v francoski skupščini sijajen izraz solidarnosti glede bistvenega problema vojne. Sicer pa predstavlja francoska skupščina zbor svobodnih mož. Narodni poslanci glasujejo po vesti in v skladu s svojimi prepričanji. To je tista skupščina, ki je bila do Monako-vega zelo omahljiva. Na prvi pogled se vidi nasprotje z razpravami, ki so dale povod za ovire pri vodstvu vojne leta 1914. Za nas je velikega pomena, da imamo ob sebi zaveznike, katerih pogum in stvarnost sta se jasno pokazala in katerih navdušenje za skupno stvar je skupščina na ne-pobiten način pokazala. Soglasno izrečeno zaupanje vladi Daladiera je tudi zmaga za Veliko Britanijo prav kakor za Francijo. Ukrajinci in Belorusi morajo zapustiti Poljsko Svojega imetja ne smejo vzeti s seboj — Pomanjkanje živil na Poljskem — Stavko v Lvovu London, 12. febr. s. (Reuter). Po poročilih iz Berlina je bil med nemško in sovjetsko vlado sklenjen sporazum, na podlagi katerega bodo med 18. februarjem in L marcem vsi Ukrajinci in Belorusi lz nemškega dela Poljske preseljeni v sovjetski del. S seboj smejo vzeti samo prav malo prtljage, vse ostalo imetje, pa bo popisano in bo glede povračila škode dosežen poseben sporazum. Nemške oblasti so na Poljskem uvedle posebne urade za kontrolo živil, v katerih je treba oddajati skoraj vsa živila pridelana na Poljskem. Pošiljajo jih nato v Nemčijo. Zaradi tega so cene živilom In drugim življenjskim potrebščinam na Poljskem izredno narasle. Kilogram čaja stane sedaj 30 dolarjev, tona premoga pa 100 dolarjev. Tudi lz sovjetskega dela Poljske poročajo o nezadovoljstvu med prebivalstvom* celo med delavci. V Lvovu so izbruhnile tovarnah stavke. Poljska Bela ln Crna knjiga Pariz, 12. febr. s. (Reuter). Poljska vlada je sporočila, da bo 20. februarja objavila posebno Belo knjigo z dokumenti o nemški kritiki za Izbruh vojne in črno knjigo o grozo vi toetih nemške okupacije na Poljskem. Prvotno je nameravala vlada objaviti vse podatke samo v eni knjigi, najnovejši podatki, ki jih je objavil o zatiranju na Poljskem Vatikan, pa so pri-pravili poljsko vlado do tega da jim po-STcU *e večjo pozornost. MofclOzacijsM rtrolkl . 12. febr. s. (Reuter). Stroški mobilizacije znašajo dnevno 40.000 SJajlaOđi funtov. Zato je sklenila vlada nove davke, ki predstavljajo 3400.000 funtov nove letne obremenitve. Med drugim Je povečan srn 10% - - Energična akcija proti komunistom na švedskem Švedska komunistična stranka Je dobila iz Mo skve velike vsote denarja za delovanje v S točk« bofami in na Finskem Stockholm, 12. febr. s. (Reuter). Preiskava proti komunistom se nadaljuje. Včeraj sta bili v Stockholmu izvršeni zopet dve aretaciji. Večina doslej aretiranih oseb pa je bila izpuščena. V Goteborg-u so zaradi vohunstva prijeli tri nemške komuniste, Id so bili svoj čas Izgnani lz Nemčije. Dosedanje preiskave so ugotovile, da so prejeli švedski komunisti iz sovjetske Rusije v teku zadnjih let več milijonov švedskih kron denarne podpore. Zaplenjenih je bilo pri preiskavi tudi mnogo važnih dokumentov in propagandnega materiala. Stockholm, 12. febr. AA. »Tidnigarnas Telegrammburo« javlja: Načelnik iavne varnosti v Stockholmu sporoča: Policija je dobila sporočila, da je komunistična stranka na Švedskem dobila večjo količino denarja verjetno za akcijo na Švedskem. V začetku 1934 je bila delavska delegacija lz Švedske povabljena, da pride v Moskvo. Dva člana te delegacije in sicer en S ved in en Norvežan sta bila v Moskvi sprejeta od Kuusinena. sedanjega šefa tako imenovane finske narodne vlade. Kiru-sinen je ponudil trem komunistom denar za komunistično delovanje v Stockholmu ter za nezakonito komunistično delovanje na Finskem. Vsak izmed njih le dobil do 7000 kron. od katerih ie bila polovica v finskem denarju. Ta denar so potem pretihotapili na Švedsko. V zvezi z odkritji kakor tudi v zvezi z ieistvi, ki so jih dognali ob preiskavah v Stockholmu. je bilo aretiranih 10 oseb. med njimi dva tujca. Dva aretirana, od katerih je eden glavni urednik lista Ni-dag. sta bila včeraj popoldne izpuščena na svobodo. Zaplenjen je bil obilen materijal, ki bo pomemben za določitev obsega komunističnega delovanja na Švedskem. Do sedaj materiala Se niso popolnoma proučili, da bi mogli podati obsežnejše poročilo. Tudi v Belgiji BmisJ, 12. febr. AA. (Havas). Po stavkah, ki so jih povzročili komunisti pretekli teden ▼ več rudnfldh v Monsu in Sarleroiju, so v vseh pomičnih krogih kakor tudi v tlaku poudarili zeljo, da bi se komunistične organizacije razpustile. La Gazette pravi med drugim: Ni dvoma, da nastaja potreba po belgijskem edtnstvu. Socialisti so ▼ to edlnstvo prav tako prepričani, kakor val ostali belgijski drtav- frt njh hovem delu za razdelitev države, je treba razpustiti samo njihovo stranko, v kateri so se zbrali rušilni elementi, ki jih ustava nI nikdar ščitila. Nemčija se molči London, 12. febr. s. (Reuter) Nemško časopisje doslej še niti z besedico ni objavilo poročila o prihodu ameriškega državnega podtajnika Wallesa v Evropo. Nasprotno pa so sovjetski listi včeraj vest na kratko objavili. Kakor poročajo nevtralni novinarji iz Berlina, so izražali v nemškem zunanjem ministrstvu včeraj nezadovoljstvo nad sobotnim govorom predsednika Roosevelta ter mu očitali pristranost napram sovjetski Rusiji. London, 12. febr. AA (Štefani) Listi posvečajo veliko pozornost naknadnim poročilom in komentarjem o prihodu Sum-nerja Wallesa v Evropo. »Sunday Dis-pateh« pravi, da je do Wallesovega obiska v Evropi prišlo na pobudo ameriškega poslanika v Londonu Kexmedyja. General Weygand zapustil Egipt Kairo, 12. febr. s. (Havas) Generalisst-mus Weygand je včeraj popoldne z letalom zopet odpotoval v Bevrut. Na letališču so se poslovili od njega general Wavell ter angleški in francoski poslanik. Postrojena je bila tudi častna četa. Zadnja dva dni svojega obiska je imel general Weygand važne razgovore z visokimi angleškimi oficirji. V razgovorih je bilo ugotovljeno popolno soglasje med predstavniki francoske ln angleške vojske na Bližnjem vzhodu. Madrid, 12. febr. AA. (Havas) Ust »Ja« posveča dva stolpca generalu Weygandu, sefu močne zavezniške armade na Bližnjem vzhodu. Pisec opozarja na sijajno kariero francoskega generala in našteva številne anekdote o generalu Weygandu. maršalu Fochu. Joffru in Clemenceauju. Nato razpravlja o diplomatski delavnosti generala Weyganda, ki si je pridobil ugled tudi kot dober pisatelj. Končno govori Članek o potovanju generala Weyganda v Španijo, ki ie bil tik pred njegovim Iz notranje politike ZA ZBIRANJE POLITIČNIH SIL Kakor poročajo iz Niša. je imel včeraj tamkaj podpredsednik Glavnega odbora radikalne stranke Miša Trifunovič v trku dneva dvakrat posvetovanje z Aro Stano-jevičem. Novinarjem je izjavil, da se nI pripetilo ie ničesar novega. Kakor znano, je dejal, je bil predsednik vlade Dragica CvetkovtČ preteku torek pri Aci Stanoje-vlču In se z njim razpovarjal. Na vprašanje, ali se bodo pogajanja nadaljevala, je odvrnil, da tega ne more še t cm*no vedeti. Novinarji so nato vprašali >IlSo THfn-noviča. kaj more reči o predlogih JNS glede sodelovanja vseh opozicijskih strank, ki so jih predložili dr. Kramer, dr. AndJe-llnović In Jovo Banjanin. Mlša Trifunovič je odvrnil: I>r. Kramer, dr. Amljellnovič In Banjanln bo hlll pri meni ter so iznvili tvoje mneme in 7 iio po zbližanjn vseh opozicijskih strank. Vsi smatramo, da je potrebno zbiranje pnllrif-nih sli. ne pa niihovo rarblinnje. V tej smeri smo proučili vsa stališča. — MKs Trifunovič ostane v NiSu se danes. TRI BANOVINSKA GLEDALIŠČA NA HRVATSKEM Po uredbi, ki Jo pripravlja banska oblast v Zagrebu, bodo na Hrvr»t«=kem tri banovinska gledališča In sicer Hrvatsko narodno gledališče v Zagrebu, Splitu in Osijeku. Ta gledališča bodo pod nadzorstvom prosvetnega oddelka ter bodo dobila grb banovine Hrvatske. Zasebna in potujoča gledališča bodo smela delovati le s posebnim dovoljenjem banske oblasti. V opravi hrvatskega naro^neca gledališča bodo Intendanti v Zagrebu, Splitu in Osijeku, nadalje administrativni ravnatelj in intendantov pomočnik v Zaerebu, ravnatelji drame v Zagreba, Splitu In Osijeku ter dramaturgi v teh treh mestih. Gledališča se bodo vzdrževala s stalno banovinsko podporo In z lastnimi dohodki. Banovinska podpora sc bo določevala v vsakoletnem proračunu za vse osebne izdatke ter za stroške c^IednllsUlh zf^radb. Prispevki klnematoerrnfov v Zaerrebu prlnadejo gledališkemu fondu, v Splitu in Osijeku pa bodo služili le za popravila In Investicije. NOVI POLITIČNI ZAKONI LN STARE STRANKE Po mnenju zagrebških političnih krogov — plse beograjska »Politika« — naj bi novi politični zakoni razčistili položaj, da se bo videlo, kdo in s kakšno močjo predstavlja Srbijo, ali kakor pravi dr. Maček, da se pokaže prava fiziognomija srbskih pokrajin. Želja po novih volitvah naj bi bila pot h konsolidaciji, da se omogoči nadaljnje normalno delo. Kot nov moment v situaciji se poudarja končano delo na političnih zakonih — ki naj bi se čimprej objavili. Vse stare stranke v bistvu obstojajo se danes, toda z uzakonitvijo novih političnih zakonov bodo tudi formalno priznane ter bodo njih organizacije oživele tudi po manjših krajih. Tako bo odpadi! tudi del razgovorov, ki jih vodi radikalna stranka, ker bo stranka formalno priznana. Nadaljnji razgovori se bodo vodili le glede na vstop v stranko onih radikalov, prvakov ln članov, ki so v zadnjih petnajstih letih zapustili stranke. SRBSKA BANOVINA Pod tem naslovom priobčil je novosadski »Dana članek dr. M. lludimirovića, ki piac med drugim: Ni nam znano, JeM obstoji med Cvetko-vičem In Mačkom kak tajni sporazum o srbski In slovenski banovini. Po formiranju banovine Hrvatske se zdi, da so ostali del postili za srbsko banovino. Ce je tako, potem je treba dati zakonsko formo In resiti vprašanje srbske banovine pred razpisom skupščinskih volitev. Sedež srbske banovine mora biti brezpogojno v Beogradu, administrativna razdelitev pa lahko ostane kakor do sedaj. Z ustanovitvijo srb-ske banovine s tako upravno razdelitvijo bo dana Vojvodini, zedlnjenl s Sumađllo, ie nadalje najboljšo In najmočnejšo zaicito njenih nacionalnih Interesov. NASA DOMOVINA Pod tem naslovom piše splitski »Narodni list«: V Zagrebu Je bila ustanovljena »Zveza hrvatskih učiteljskih društev«. Na ustanovnem občnem zboru Je govoril bivSi narodni poslanec prof. dr. Sigismund Cajke-vac Rekel Je: »Vsi naj pridejo, v prvi vrsti pa bratje Srbi, ker nam Je skupna domovina, delo in skrb sanjo. Hrvatska Je tudi njih domovina, a svoboda v domovini Je sonce. Ono bo obsevalo in grelo tako Hrvate kakor Srbe. Ako pride do bliskanja in grmenja, ne bodo trpeli samo Hrvati ampak tam Srbi«- Ako Je Hrvatska domovina vseh Hrvatov in celo Srbov v njej, potem bo Srbija domovina vseh Srbov in celo Hrvatov v njej. Slovenija bo domovina Slovencev, Jugoslavija na bo domovina.. .T! hnega vlaka Kun, 12. febr. AA. (Havas). Brat vlak. ki je prihajal lz Rima, je blizu Pize skočil s tira. Ubitih je bilo pet oseb, 25 pa ranjenih. Do nesreče Je prlftlo zaradi pretirano brzine. Italijanski kraljevski par. ki se mndl v svoje prestolnici San Je takoj po Btran 2 »SLOVENSKI NAROD« ponedeljek. 12. fabruarja 1940. etev. 34 > -— Zgled Pivkove sojcol&ke družine Pomacafino graditi PIvkov sokolski dom 58Z pripadnikov Sokola Maribor 1. — Vrednost invemtarja 1SS.OM din — ] rud! po PVekmurju. Marsikateri murski n^ič jeo^negel ^pd pokojnega, {epe, dinarje za prodanemu FjLye" if umakova hiža iq gp-stuna sta enanipo SvojF domačnosti, lojalnosti in priprostosti daleč naokrog. Pokojni je bil segave narave, veseljak, in preprost. Bodi mu lahka zemlja! Maribor. 11. februarja Letošnji občni zbor trredno delavne Pivkove sokolske družine nam je doprinesel ponoven dokaz, da si je ta sokolika družina v svesti oporoke svojega prvega staroste, nepozabnega sokolskepa očka br. dr Ljudevita Pivka ki je postavil društvu zdrave in neporušne temelje, iz katerih se razvija prtvo/sokolsko življenje v tem mestnem predelu. Poročila marljivih društvenih funkcionarjev ki so bila tokrat združena s .pregledom 10!etnega neumornega sokolske-ga dela, so bila po vsebini tako skrbno iz-obTkovana da bi prav gotovo grešili; če bi pri'našem poročilu pohvali]i eno. ne da bi pri tem s pohvalo nc omenjati Zirugegfl ali treTje^a Vsa poročila, povezana z isto *rju-beznijo in voljo do skupnega sokolskega dela ter vzorne sokolske prizadevnosti nam pričajo, da se vsi društveni funkcionarji v polni meri zavedajo svojih sokolskih dolžnosti. Lepo ro:skan sokoT*Tc' zbor je bil leto*; popolnoma v znamenju^lOletnega obračuna izvrjenega dela Pivkove sokolske družine. Telovadnica voiašnice.Kralja Petra T. Osvoboditelja je biLa slavju prirri cm o" okrašena S „sliko pok., staroste dr Lj. Pivka ter"*tre-mi. novimi-društvenimi prapori, to je' deč-jim. uaraičajskim in član^lgm. V Oj'h vrsto jeJbil u^fet.eij"Se župani prehodni pr^por^ki si,ga. je prj racJdrušfv enih. te^nah osvojila zmagovalna tekmovalna .v rt ta članov. Sok. društva Maribor I.- Obeležje letošnjega občnega zbora je vsekakor povzdignila navzočnost novega komandanta šoic za rez. oficirje g. majorja Markovič\a ter v častnem številu zastopan oficirski zbor. Občni zbor je otvoril in vodil dMgolet ni in delavni društveni starosta bn Jože Mohorko ki je če v svojih uvodnih izvajanjih z iskrenimi besedami pozdravit vse navzoče, spominiajoč se pri tem vseh umr-fih članov, ki se jim je sokolski zbor oddolžil s klici »slava«. V svoiem klenem in jedrnatem poročilu je br. starosta v kratkih potezah orisal društveno delo v preteklem poslovnem letu. Tople spominske besede je spregovoril v počastitev spomina agilnega sokoiskega delavca pok. bn Mirka Ambro-žiča, v čigar spomin je bil poklonjen društvu nov članski prapor od njegovega bra ta Albina Amnrožiča. Ob lOletnici dru štvenega obstoja je bil po župnem vodstvu izvršen pregled iruštvenega poslova nja in izrečena društvu najboljša župna ocena, ra katero je društvo lahko ponosno. Iz poročila društvenega st^ro^te r.mo razbrali, da deluje Soko! Maribor ! še danes po intencijah svojega ustanovitelja in prvega staroste br. dr. Pivka, ter da v svojem dosedanjem delu ni krenil niti za korak z začrtane poti. Razbrali smo nadalje tudi tesno povezanost in harmonijo, ki . vlada med sokolstvom in našo vojsko v skupnem delu za naše skupne narodne in državne interese. Sledilo je poročilo društvenega tajnika br. Jurce, ki ga' ie v njegovi odsotnosti prečita! prosvetar br Bavčar. V tem poročilu je analizirano delo v vseh njegovih detaj- lih, ki v celoti prikazujejo lep in zavidljiv uspeh sokolskega prizadevanja v cilju napredki in neprekinjene tefnje po čim večjih uspehih ter nenehni borbi za sokolske 'deale. N'ačelmško poročiio je bilo letos deljeno v dva referata, ki sta ju podala bivši neumorno delavni načelnik br. Vito Cilen-šek ter sedanji veren njeaov naslednik-na-čelnik br. Doro Crkvemč. Prvoimenovaoi je v svojem poročilu dodal še pregled lQlet-nega raz_yoja telesnovzgojnega dela v društvu z ugotovitvijo.- da~~ je " PivTcova sokof-ska drulina'iž začetnih prizadevanj- na tem polju našla pravo pot ki vodT do uspehov. Svoje - por65ilo je zaključil s topllnv. pozivom na soVo!ško .m!a«.Jino. ki nai vdano in . _xcjjiu_ sliižj^scLliplsjvu,. m dotnpvfaij jer sta- vi vse svoje razpoložljive sile v službo domovine in kralja. ProsvetarjeyQ poročilo br Bavčarja je bilo deljeno v,tri referate in sicer o predavanjih, o lutkovnem gledališču in o knjižnici. Kljub temu, da zlasti prosvetno delo za svoj nemotfhi razvoj občutno pogreba lastne strehe odnosno-primernih prostorov, tudi to delo ni počivalo in beleži kljub vse-m:j znatne uspehe. ' ... Zatem je pročal br. starosta o soc^aThem delu v društvu, nadalje "o sokolski Petrovi petletki ter o narodnoobrambnem delu. Socialno delo je-bito posvečeno prvenstve--Yio siromašni 'sokolsici dtev ki je..bila. po možnost1?' obdaro-vđna, - dočun jwu^v cteiOv-nem načrtu SPP predvideno dftlo že .zakJju-veno 7. nabavo treh praporov, t ustanovitvijo in oživotvorjenjern Pivkove-ga fonda za gradnjo' Sok o rs k ega*-oV»ma. kr ima danes že kupjjene> ^ernjjisče, ter 52.000 dm gotovine. V tem času je bilo istotako nabavljenih 53 novih-sokolskih^krojev in se je te-lesnovzgojno delo razširilo na vse panoge, -tako da ima društvo daner svoj strelski, smučarski in kolesarski odsek. V narodnoobrambnem delu ie društvo sledilo svojemu nepozabnemu soknlskemu očka ter osredotočilo vso "svojo skrb mladini, kateri naj velja vsa naša skrb. Ognjevite besede, kri so bile izrečene ob zaključku tega poročila, so izzvenele nekako tak'ole: »Prmte* v svetu nam ka?eio da-nc^ z vso grozo. 1tam vodr ' nesloga" med brati. Xa"a' generacija je p'okficarra da'vo-di borbo in da vztraja na rrraniku slovan-stv.i kakoT vztraja vbjslca na. svojih "položajih. Mi moramo kliub vsemu in naj'pri-de karkoli hoče, vztrajati' m? duhovnem ~?e-Jir.jenju vseh Jugoslovenov. Ljubiti' moramo svojo domovino in svojega "mladega kralja. Sokoli in Sokoliće, izpo^njujmo naše sokolske dolžnosti v smislu reka- »V «rcu odločnost, v pesti sila. a v mislih vedno in vedno domovina!« Matrikar br. Šemerl nas ie seznanil z raznimi zanimivimi statističnem: podatk' d'naraščanju in padanju članstva, o gibanju članstva od ustanovitve društva do danes Društvo šteje- -danes sokolskih pripad- nikov, s c -1 Gospodar br. Stane Sosič...ki. upravlja društveno imovino že nad 8 let,-nam je v ■11 Ne&3ia o^čiiih zfeorov tj 73 v Mariboru Letošnja društvena sezona je v polnem razmahu JRf t, 3CS - V C? ■ •-MOD Maribor, 11. februarja. S noči so- zborovali pri >Zlatem konju c šteto občn'h zborov raznih združenj in organizacij. Društvena sezona se stopnjuje do viška. ZDRVŽENJE ELEKTROTEHNIČNIH OBRTI DRAVSKE BANOVINE ki ima svoj sfdrž v Ljubljani, je FkJiealo jr\*n; letošnji občni zbor za- danea dopoldne v Gambrinovi dvorani v Mariboru. Izčrpna poročila o marljivem delu v preteklem Iptu so podali predsrdnik Franjo Perčin-lič, tajnik inž - i^ovak, blngajinik Ivan Mi-heJčič, za nadzornr odbor inž. Srečko Sa-jovic. Razen tega so bila na sporedu tudi poročili predsednikov posameznih odsekov Združenje šteje 165 članov, od teh je v članstvu 26 malih elektrarn. 44 srednjih -elektrarn. 25 velikih ..elektrarn, 39 «lektroinštalatrrjev, 26 ^elektrotehnikov z omejeno koncesijo. 5 elektrotehnikov pa z neomejeno koncesijo. Kakor na vsa področja, tako so- vplivali svetovni jlo.godki rta elektrifikacijo, zlasti .ko je stopilo, v oar>r^di> \»praš-anie nafte in-petroleja. -Pro-račOn za leto 1940 -iakazuje 85.400 din. | Volitvp odbora letos ni bilo. Na ofečnem znorrj je spregovoril tudi zeetopnik abor-nice za trgovino, ri"brt in* indiiFtriio g. Iv. r^Errtn. kf *e Je-dotaknil vseh neredih vprašan- naš^era -obrtnifttva. PorMravil je-občni zbor v imenu mariborske mestne občine r ortm obrtni .referent'dr. MIlan Sen-hdvit Za Maribor je posebno važTen "sklep, da 8f ustanovi pri Združenju elektroteh-ničn:.b obrti poseben sklad ata zpradbo Vajervkoffa doma v. Mariboru, za kar se votira ir cotovinr združenja vsota lO.OTJO din. Ta sklad bo na razpolago' poverje-ništvu- v Mariboru. PRI ^NOVEM SVETT« rRKOSI-TKAR.II IN" PI^ESKARVn Dopoldne ob po] 10,. je bil .pri ^Novjam aaetu«. II. redni .občni ibor Zvez^ gobo-i« ark-X5iikarjcv ter .pleskarjev ip ličarjev za dravsko banovino. Namesto odsotnega predsednika je otvoril občni zbor g. Josip Mar, na kar era je vodil g. J. Senekovlč, kd |a^DOdaJ^tu4i uv^fino^ooro^ilo. S'edili sta popoč^li t&inika Rožiča- in~ blagajnika M°&*r~~~a A+e-ie 09 članov. Dohodki izkazij'i'Mo 1300 din V- posebni resoluciji j se izrek* io , zliorovalci proti duSmarstvn j ter t.~\ uk" *~ jen ie - obrt n-iAlcih del po raznib i cT—^n >-"H et—m^ntif^^-niJi -iis4«*'>o,"*&b. Pav- f. £ain-> obdavčevanje_cai se_raz5iri na vsp [ kr^^ in vse sffoke P^ri vbTllvah je bila . lavrnJanš uprava v pretežno dosedanji sestavi POD ZASTAVO RDEČEGA KBI2A Pr; vOrlu« je bil danes dopoldne redni občni zbor sre£ke&a odbora BK. Otvorii in vodi!--ga je predsednik dr. Jančič. ki je podal tudi uvodno poročilo. Sledili sta poročili tainika šolskega nadzornika Moč- nika in blagajnika dr. Vrečka. Članov je 1801, in sicer 437 rednih in 1361 podpornih. Dohodkov je bilo 33.092 05 din, izdatkov pa' 20.769 dini Pri' Podmladku so bili dohodki 101.115.50 din, izdatki pa 27.591 din 50 par. Na občuem zboru je bila prebrana poslanica kneginje Olge in poslanica osrednjega odbora RK o bodočih nalogah P_K s posebnim ofcirorh na današnje čase. Delegat banovinskega odbora RK dr. Fettich-Frankheim je izpodbujal navzoče k nadaljnjemu vztrajnemu delu in je poudarjal, da bi bilo treba pridobiti za ideale RK še večje število Mariborčanov. Pri volitvah je bil izvoljen v glavnem dosedanji odbor, .predsednikom dr. Ivanom Jančičem na čelu. PEKOVSKI POMOČNIKI PRI »ZI-ATEM ... KONJU« . , ,Snoči-so zborovali pri »Zlatem onju« pekovski pomočnik}. Lepo obiskano zborovanje je otvoril in vodil predsednik -gosp. Jazbinsek. Na zborovanju so razpravljali o primerih kršitve kolektivne pogodbe, nadalje o nočnem delu in po o potrebnem zvi-šaniti mezd v skladu z naraščajočo draginj«- - r ' - ■ -r. " sac SAMOPOMOČ StAT^OVA^lSKIH NAJEMNIKOV Dane« popoldne-'je,' bil. pri^ -Garnhrtau občni zbor, stavbne zadruge >NaS dom«. Občnega zbora se je udeležilo lepo Steviio stanovanjskih najemnikov. Občni zbor je otvoril in vodil predsednik g. F. Kac. Posebno poaomost je vzbudilo poročilo tajnika F. Mohorja. Zadruga »Naš domc je bila ustanovljena kot samopomoč stanovanjskih najemnikov prott preranim najemninam. Akcija omenjene stavbne zadruge gre za tem, da se čl&afitvu omogoči zidanje hiš na zadružni podlagi. Občni zbor ae je izrekel za to. da bi se ta akcija čimprej pričela izvajati. ' ŠTAROK A TOLVSICA ČMKVKVA " -ro*ieiNAr -y y'*c: m pa Je imela, svoj redni občni, zbor danes dopoldne ,pa ^lu2bt. Sbžjl. v .Najodnem domu. , '" . Predsednik Fr. Co5 ^e pri otvoritvi po običajnem pp-zdravu omenil predvsem pomen stalne vrnitve začasno odsotnega župnika Frarica Segrile, pri svojem poročilu poudaril aKrjomen zač^^e^t cerkvene organizacije v Mariboru, Jd .kljvjb vsem oviram .narastla^.iičer nola^oma^ venaar. pa tako, da. preiJstaylja danes nekaj, kar dela mnogim popolnoma ^nepotrebne, pa vsekakor, velike skrbi. Omenil Je, daje danes starokatoJiSka cerkev. tuđi v Mariboru in okolici poznana in mora biti hočefi nočeS uvalevana od vseh v poStev prihajajočih korporacij. Tajnik, župnik Fr. Segula, Je poudarjal veliko aeilnost in skrb cerlcve-negra,4jp^avnega odbora fn njegovih .funkcionarjev, ki. so pokazali^ polno razumeva- . nje in veliko vnemo za vse, da prebrodijo svojem poročilu prikazat današnje stanje ter navedel nekaj prav zanimivih Številk. DruŽtvo je n! pr, izdalo v 10 letih samo za mventar, h kateremu prištevamo telovadno orodje, nad 482.000 din. Sedanja prva in največja skrb društvene uprave je. da se čim prej omogoči gradnja lastnega in pre-potrebnega Pivkovega sokolskega doma. Svojemu poročilu je br. Sosič dodal še poročilo o delovsnje^okolske čete v Rad vanju, ki se lepo razvija in ki deluje izredno Jtvahno tako ha tclesnovzgojnem kakor tu-~Ti2 ^č"u iturnefn" polju" "nadalfe pofbcTIo b sla-vnostnih krojm In" pr>fočt?ri o~r*iv1?bvem ^radben^ fondu. .^.t '.*^\'^ *. Br. Jakopac ja p«ro«aLo soJc^JckLitodnji, dočim je marljivi in kakor čebelica skrbni - ~feiagajj»ifr~hy. ■■ Ala+elifr-frran—^a zgrni t- pred člnnstvom svoje blagajniške' registre, iz katerih posnemamo, da je imelo društvo v -preteklem poslovnem letu 139.260 din dohodkov terV 138.690 din izdatkov. V 10 letih je bilo v društvu nad 1 in pol milijona denarnega piomcta. Po revizorju br. Niku Vrablu predlagana razrešnica s pohvalo blagajniku in celotni upravi je bila z odobravanjem sog!asno sprejeta, Br,~ Mohorko ie "društvenemu revizorju ob tej priliki izrekel še posebno zahvalo za °letno požrtvovalno vršenje revi-zorskjh poslov. ,5JediIe^o vpiitve,,pri.katerih it bila ."iz-VOUeiia naslednja nova i'prava;. starosta'br. Jože Mohorko. I. podstarosta Jože Stranic. II. podstarosta Albin "AriTbrozič? načelnik Doro Crkvenič, I. podnač. Oskar Falk. II. ^^mBf^^A^qp^TKS^^^^Jjl^H>dw^. Jo-ž e^Za da i r^a^l^rca Jw y ejtp jO r eš i^etv%. I. podnačelnica Jurina ""Grkvoničeva, tajnik Boris Jurca, .nam. Mara £orževa, blagajnik Ivan Arstelič,- nanr»- Bor?^ Jarca.- prosvetar Srečko Koren, gospodar Stane Sosič. stati-stikar Franc Semerl, nam. Anica Murauso-va. društveni zdravnik dr. Aleksander Da-ražio, ostali upravni mlbor: major Bimha-šič. por. Borivoj Despotović Anton Močnik Ivan OrcŠič, F. Jakopcc. Maks Ratej. Hin-ko Kiojenik, ^\a^lca Kranjčeva, Roza Do brila, Irma Pahcr in Ivan Fistrič. namestniki: Stane Ambrožič. Roža Stokova, Franc Do-brila in Cveta Daražio; revizorji Niko Vrabl, Franc ftacič*. ham^R<»do Humar in Hmko Bregant; črfstno razsodišč«" Mohorko, Vrabl, dr. Crkvenič, dr Dara/;n ;n s Kranjčeva, nam. Anton Močnik in Doro Crkvenič. . -JHvkova acrkoJska dražrna . arnpa a tem občnim zborora. v drutji .decenij svojega piodonosnega dela v tem, - pretežno delavskem mestnem okraju,- ž^lja -nas vseh-je. da se čim prej realizira načrt ponosnega Pivkovega so4č61skega doma v petem mest nem okraju, ker je lastna streha za se-danji impulzivni razvoj društva neobhodno in nujno potrebna, dolžnost naše sokoTske in nacionalna javnosii je, da podpre stremljenja naših Sokolov in jim pripomore do čir^ prejšnjega uresničenja njihovih teženj. Zdravol — žrtev dela je postala 201etna tekstilna, dejavka. ^Jožefa Lo\Tenčičeva, stanujoča, v Tomšičevem drevoredu. Po nesrečnem naključju je prišla z desnico v tiskarski stroj, ki ji je roko zmečkal. Nesreča se je pripetila v neki mariborski tekstilni tvornici. — • -——- —• .-----.. težave, bilo materialne bilo siceršnje \ dobi, ko je moral prihajati dušebriiu.,t iz Celja. Odbor je imel 7 rednih sej in več priložnostnih sestankov. Poleg predsednika sta se v tej dobi enega leta posebno odlikovala odbornik Ivan Krajcar," ki je opravljal službo" dežurnika vv pisarni, ko ni bilo provizorja iz Celja, in Al. Tičar, ki je minuli zimi zalagal cerkveno pisarno s kurivom zastonj, fitevilo vernikov je na-rastlo za 80 in 16 rojstev. Umrlo jih je 8. Pri tej priliki ^e je prav^^posebno spomnil vernika ni* značajnega moža pok. Adolfa Paherja, upokojenega nadučitelja, in pa Mirka Urban ca, pošt.-teh. nadkontrolorja, ki je bil istočasno odbornik cerkvenega upravnega odbora. Vsi naVzoči so počastili njun spomin s trikratnim Slava njima! Prav posebno pa je omenil tajnik resnost časa ra potrebo krščanske ljubezni, je^ro krščanstva kot edino odrešilno za nas rod. Blagajnik tg. Podgornik Filip je poročal: dohodkov jejDilo 13.419, izdatkov pa 11.984 din,., torej denarnega prometa 25403 jdin. Vse gotovine je nekaj "okrog 5000 din, vrednost inventarja pa_ znaša 14.000 din. Pri, volitvah , je pp cerkveni ustavi treba vsako leto izmenjati eno. tretjno članov odbora, in sicer odpadejo, tisti, ki so najdalje v odboru. Izpadli .so iz odbora Ivan Krajcar, Ivan Vrabi in Franc Bibič iz Ptuja, Vsi trije so-biH izvoljeni ponovno v odbor in tudi izvolitev fukcionarjev je ostala kakor prej. Tako je predsednik Fr_ Cpš, podpredsednik Leopold Reja, blagajnik Fi-.Up Podgornik; tajnik pa je po jpravilniku, ni posebnega razloga za izjemo, všekdar dušobrižnik, .v/tem j>fimeru ž.upnikJ Š4gu"la. Pre^ledniXa računov sta zope£. Ivan Ce-rinSek in, Stanko ^vadiav. Kot delegata z» letno sinodo" v ^Zagrebu sta" bila izvoljena predsednik Fr'cofi inFijip. Pobornik. Po-, izčrpanem dnevnem redu ter izrečeni zahvali funkcionarjem in požrtvovainim pevcem, je predsednik zaključil zborovanje b pozivom na složno sodelovanje in marljivo shajanjfr, bilo ob priliki bogoslužja kakor: tndi sicer ob danin prilikah, Smrt uglednega moža Ljutomer, U. februarja V petek j« ymrl na Spodnjem Krap ju pri,I4J*tom.eru ,v 83. letn starosti ugledni posestnik in-, j^rgovec jf. Martin Sumak. ^ Pokojni je Se pred leti mladosten obhajal zlato poroko, v zadnjem Času pa ga Je starost priklenila na sobo in posteljo. Q. Martin feymak je^spađal med naSe vzorne, prleSke, korenine, ki si ie s. svojim trudom in marijlvos£jp. brez Sol ustvaril, lepo trgovsko znanje ter postal izvoznlčar jajc In perutnine. Z umnim vodstvom svojega izvozni carstva je-1 postajaj od dne do dne ugledne j &L in premoznejfii trgovec in po-gestmiu Kot irgovec jg ull yerlng da byojam mestu ter uz4im4 povsod ^gleaTp^tenJaka, ki je skrbel tudi za. dobro, svojih .prodajalcev, jim je dal vedno primerno zasluziti. Takih prodajalcev je Imel vedno mnogo, celo iz vsega Prekm urja so mu nakupovale! vozili jajca in perutnino. Poleg tr-gpvstvtt se je pokojni -g- Martin Sumak bavit, tudi s gostimo, kjer so se vedno dobile svete ribe. Sloves prt.^urnaku naprajije-nin rib je Sel daleč po Murskem polju in Si|ajen sprejem »Cigana barona« v Mariboru Narodno gledališče že pred premier o razpis dano — Požrtvovalnost glavnega junaka bilo še v soboto ^poldno vprašanje, kaj bo z večesrno praniero (g. Sanc'n najbrž ne bi bil mogel pravočasno dospeti v Maribor). Tedaj pa se glavni junak odloči — in zvečer se~"je "V do zadnjega prostorčka napomjarn^ dvorani -nosilec gkivne vlege (Sanc'or Barinkay) prt^dsta\-ij kot ž:vlie-itja m Jjnbežni- prek4pcrva4o.či j»Cigan baron*, Jti. sploh ne pozna, bolezni. Za njegovo junažko odločitev je gotovo tudi on užival "najlepše zadoščenje v velik?m navdušenju obč;nstva. K temu navdušenju in mestoma hrupnem odcbra\*aniu pa so seveda poloE: Herzogove taktirke in posrečene Rnsbergerjeve režije najvoč pripomo-glf ostal! soigralci v glavnih vlogah: gdč. Igličeva kot Saffi, ga. Vida Kovičeva kot ciganka Zc:pra ga Lubejeva kot Horena, g. Gorin^ek kot Conte Camero. KamuSčiČ kot grof .Hamanav. nad vse pa g. P. Kovic kot Kalman Zaupan, kateremu so zaradi njegovih šaljiv.h nnpevov zlasti dijaki priredili viharna odobravanja. V splošnem je premiera za.pustila najboljši vtts -Tudi nocojšnin prva rviprza obeta biti razprodana. Maribor. 10. februarja Od fcrstnV predstave Gorinše-k-Jiranokove operete »Vse za šalo« na^c gledališče še ni bilo tako popolnoma zasćxieno* kakor ~pot M ' premTPT^^tratfi^rfvT^ga slO\Ttega >Ohrana barona-«-.— Danes.Hro--se;je-^Cifran"baron.- tako. po-Ki-ečen^ zopet - og^sil na naš ran . .Maribor. 10. februarja Ze v četrtek predvideni vremenski preobrat od odjuge in konca stare, na začetek nove zime se je pojavil Že včeraj dop. naj-preje z mokrim nato pa solikavim sneženjem. Nato je potegnil ledeno mrzel vzhod-nik, ki je potisnil toplomer od +4 (na soln-čnih zatišjih še več> na danes zj. —8 C. Ttakomer. ki le zadnje dni Dadat in v petek dosegel skoro 7k:0, se je preko zadnje noči zopet rtaglorha dvignil nad normalo. Danes ves dan, zlasti pa zt je bril ledeno mrzel jugovzhodnik, malone tako oster kakor točno na ta dan l. 1929 ki je bil uvod v kritično dobo še danes »slovite« zime, ki te rratjala (z malimi spremembamifto 'traug£dlJo »Stari ftlml^an* je Se danes in 5itrf pri >Pufhflcu< od sred* "dalje pn gledališki blagajni. Ker je g^stevanje Mrakove sikupene v ^alrtvmem' j|ledeJfSCu enkratno, naTTimče- ne zamudi tega zanimivega ve«^VčetrteK A ti* m. — Dijaška kuhinja v Mariboru, v počastitev spomina rajnega ravnatelja Franja Piseka so nakazali člani, lovske družbe Sv. Lovrenc—Slivnica—Orehova vas 500 din; »odni svetnik dr. Alo^z.l^esnik 200 pjin; Anto ^Hrpvat,, a^ravu^ v Ormožu" 156: mesto* venca ria. kirs^o.. pokojnega ravnatelja Josipa Hlax»elca-Bb*aln^kega učenci 7. b razreda I. rg. 100 din Iskrena nvaJa! — Ljudska univerza v Mariboru. O bistvu in pomenu demokracije bo govoril drevi v ponedeljek 12. februarja dr. Evgen Sladovič, rektor ekonom, kom. visoke šole v.Zagrehu. , — Enodnevni tečaj o trsni rezi v vinogradu se bo vršil na Vinarski in sadjarski šoli v Mariboru v .soboto dne 24- februarja 1940. Tečaj je brezplačen, teoretičen in praktičen, in bo trajal od § do .12. in cd 14\ do 18. ure. Za hrano skrbe tečajniki sami — Zadružno predavanje. V torek dne 13. t. m. ob 20. uri bo predaval g. prof. tojze Bizjak v Ljudski univerzi, Slomškov trg 17, o temi: Zadružništvo in socialno vprašanje. *Po predavanju razgovor. Dvorana bo zakurjena r — Iz postne službe. Premeščeni so: He-da Hočevar s pošte v Murski Soboti k pošti Velenje, Mihela Horvat iz Velenja v Mursko Soboto. Marija Verlič iz Ormoža v Maribor I ter Josip' Kofu s poštnega ravnateljstva v Split k pošti Maribor I. — Tri nove zvonove tukajšnje magda-ienske župnije so blagoslovili včeraj dopoldne in jih potegnili v zvonik. Največji zvon je težak 700 kg. — Predstojni.štvo mestne policije v Mariboru opozarja vse lastnike vozniških izkaznic, da poteče rok za podaljšanje voz. izkaznic dne 29. TI. 1940. Zaradi tega se pozivajo vsi lastniki voz. izkaznic, da se zglasijd na predstbjnlštvu "mestne policije v Mariboru v sobi 17-11 med uradnimi urarruV kjer rjirrf bodo vozniške izkaznice podaljšane." m * *r*vo»«* — Novi odbor JtigoMo venskega tu ring kluba, podružnice Maribor. Na svoji prvi seji, ki se je" vršila takoj po občnem zboru, je upravni odbor mariborske podružnice Jugosl. touring kluba konstituiral sledeče: predsednik Loos Josip. 1. podpredsednik Jaki Franjo," 2. podprexisednik prof. Baš Franjo; tajnik Weiss Hugb^ blaga mik Bergant Evgen ' gospodar t£ralj Alfred. Načelniki sekcij: splošna VorŠlč Franjo, narnestnlk Lepoša Franc* avtomobilistična Jare Mario; namestnik dr. Cijan Davorin: motociklistična Antončič Anton, namestik TLaE" Ivan; kolesarska Hlebš Anton, namestnika Glavič Vinko in Kramberger Anton. Odborniki: Boltavzer Branko, H rova t Rudolf, Pfeifer Aleksander, RogliČ Ivan. Nadzorni odbor: predsednik inženir šlajmer Vladimir. Člani: dr. Tominšek Josip, dr. Stamol Fran, Rodosek Franjo, Le-kan Jože. Uradni prostori kluba se nahajajo v poslovnici Tujskoprometne zveze »Putnike v Mariboru, Trg svobode-grad. Mariborsko gledališče Ponedeljek* 12. f zaprto. Mariborska drama pripravlja Schillerje-VO igro »Kovaratvo in ljubezen« v novem vvlbrechtovem prevodu in v Malce vi režiji. — Sokolski kina Sokolski kino v Ljutomeru bo pred\a|al v soboto 17.-* m. ob 20. in^.v nedeljo JU nv;ob 16 in qo J2Q kras- ao. rr>manti£no opeteto Ciaansk kralj. —:I ftfanovapjshsi (eiza...Stanovanjska kriza se v našem mestu čuti vedno bolj. Primanjkuje zlasti stanovanj za uradniške družine, ki se morajo v zadnjem času seliti na periferijo mesta v stanovanja, ki jim niso primerna. Lani se v pogledu rešitve stanovanjske krize ni napravilo nič, pričakujemo pa. da. bo vsaj v t^m letu zgrajena vsaj ena stanovanjska hi«a, ki naj krizo ublaži. Občiha. b^.moraj^ nekaj, .ukreniti. Jcer-.zasebniki menda" tud1 letos, nimajo namena graditi stanovanjskih hiš.