61. JfeUlIKD. v Unmiani v fttrfeH IS. marca 1923. Leta Lil!. lihafa vsak dan popoldne, lzvzeartl nadel;e In praznik«. Tiseratl i do 9 petit vrst i 1 D, od 10—15 petit vrst a 1 O 50 p, večji lasera« *etit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, rekl.tme, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 O; žercitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od 11 objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede interatov naj se prilogi znamka za odgovor. 0p»avnl*tvo „SIov. IVaroda in „Narodna tiskarna" KnaUava nUea it 5, pritlično. — Telefon it. 304. Uradniatvo MSlow. Haroda" Kaaflova nllca it. i, I. nadatropio Telafon stav. 34. Dopisa sprejeta* le podpisana In zadostno trankovane« Rokopisov so no vrata. ~1NI PosamsziB Številke: v Jugoslaviji vse dni po Din 1«— v inozemstvu navadna dni Oln 1, nedelje Oln 1*25 PoStnlna plaSana v gotovini. »Slovenski Narod** velja: V JinremstT« t Ljubljani po po^ti ^ ■ ».•••• 1....... Pri morebitnem povišanja « Din I20-— 60-— . 30— . 10'— ic »m« daljša Din 144-— . 72-36 — . 12-naročnina dop Din 216-— . 108 -**--tacati. Novi naročniki naj pošljejo v nrvič naročnino vedno J^T" P° nakaznici Na samo pismena naročila brc*: poslat.e denaria se ne moremo i Elratf. Voltlcem bele Ljubljane! Ltubljana Vas zopet zove na vo-tšče, topot da jej izvolite poslanca v našo narodno skupščino. Poslanca, nje vrednega, njej potrebnega. Poslanec ene izmed treh presto -lic naše jedinstvene države je dolžan, da ob vsaki priliki afirmira ta njen značaj. Zategadel more biti izvoljen le na programu onih strank, ki se brezpogojno priznavajo k našega ujedinjenega naroda edinstveni državi. To sta stranki, ki tvorita Na-vredni blok: Jugoslovanska demokratska stranka in Narodno napredna stranka. Uvidevši nevarnost, da bi celo ljubljanske volitve utegnile dvigniti na ščit poslanca iz vrst strank, ki danes očitno in brez strahu izrabljajoč najogabnejša demagoška sredstva delajo na razkroj države, ki prav v ta namen zavestno med ljudstvo sejejo plemensko mržnjo, sta obe imenovani stranki zapostavili osebne in strankarske interese, si podali roko ter odločili, da v sklenjenih vrstah stopata na volišče. Naj bi nas v tej borbi za visoki naš cilj podpirali vsi, ki jim je na srcu vrhovna programatična točka vseh državotvornih strank: nedelj ena in nedeljiva kraljevina Jugoslovenska, osnovana na pravičnosti, bratski enakosti In svobodi! Samo poslanec, ki pogumno in neustrašeno dosledno in z vsem poudarkom nastopa kot zagovornik te vzvišene misli, oživotvorjene v naši mladi, upapolni državi, samo tak poslanec je vreden, da zastopa našo belo Ljubljano, to staroslavno slovensko kulturno središče naše. Bila bi neizbrisna sramota zanjo, oko bi bilo drugače. Pa tudi škoda, Ljubljana potrebuje državne pomoči in država jo je kot eni svojih prestolnic tudi dolžna dati. Potrebuje državne pomoči i v gospodarskem i v kulturnem oziru. Ljubljano moramo in hočemo dvigniti v lepo in moderno mesto že po njenem zunanjem licu. Ljubljana kot sedež višjih državnih uradov in visokih kulturnih institucij mora biti ne samo po imenu, ampak po vsej svoji globoki vsebini naše resnično kulturno središče. Država pa ne more nabiti pomoči Ljubljani, ki bi nad njo zagospodovala stranka, protivna od velike večine našega naroda priznani državni misli. Ljubljanskemu poslancu so torej jasno začrtane smernice njegovega delovanje v našem centralnem parlamentu. Za državo in za narod! Za notranjo konsolidacijo države! Za narod v vseh njegovih stanovih in slojih z načelom socijalne pravičnosti. V tej smeri izgladiti interesna na-sprotstva ter jih blažiti. Delovati na tem, da se v ustavi predvideno sodelovanje naroda v upravi in v vodstvu okrajev in oblasti čimprej uresniči. Samoupravo je razširiti do Čim večje možnosti, da razbremenimo centralne urade nepotrebnih, pa tudi nemogočih poslov. Naš poslanec naj zahteva vestno in napredno upravo, osvobojeno od strankarstva in samovolje, delujočo v duhu zakonitosti in socialne pravičnosti. V svesti, da je predpogoj taki upravi sposobno in dostojno plačano uradništvo, naj naš poslanec ne zamudi niti trenotka, da vodi do popolne zmage upravičene zahteve vsega našega javnega name-ščenstva. Državnemu gospodarstvu mora naš posl. posvečati posebno pozornost. Zahtevati mu je kot temelj ureditvi naših državnih financ demokratsko reformo obdavčevanja, zlasti pa s progresivnim obdačer.jem osebnih dohodkov vseh državljanov enakomerno brez razlike stanu in sloja. Volilci! Napredni blok Vam je s tem, da je postavil kot kandidata g. prof. JOŽEFA REISNERJ4, dosedanjega ljubljanskega poslanca, njegovim namestnikom pa g. dr. VLADIMIR J A RAVNIH ARJA, bivšega dolgoletnega zastopnika ljubljanskega mesta, olajšal volitev. Izbral Vam je moža, katerih imeni in vsa njuna preteklost jamči, da bosta vestno in po svoji najboljši volji pošteno izvrševala svoj mandat. Zategadelj Vam z mirno vestjo priporočamo nujno izvolitev. Vi pa s svojim enodušnim pristopom na volišče doka??te, da hočete tudi za naurej ohraniti našo staroslavno Ljubljano: belo, narodno, demokratsko in napredno! Ljubljana, 12. marca 1923. OSREDNTT VOULNT ODBOR NAPREDNEGA BLOKA. VELIK VOLILNI SHOD NAPREDNEGA BLOKA se vrši v četrtek 15. marca ob 20. zvečer v Unionu. Govorita g g. kandidata profesor Josip Relsner in dr. Vladimir Rav-nlhar. Vsi na shod! Dr. Metod Dolenc: Uradne upokojitve. Kakor sto in sto drugih pravnih vprašanj, tako tudi vprašanje uradnih (administrativnih) upokojitev državnih uradnikov ne dobi čisto jasnega odgovora iz sedanjih naših zakonov. Zato veljaj naslednje le kot izraz mišljenja pisca in ne kot nekakšna communis opinio. V zadnjih politično zelo razburkanih časih smo čitali o dveh uradnih upokojitvah v Sloveniji. Oba upokojenca sta bila svoj čas s kraljevskim ukazom imenovana. Kaj je to? Srbi so si napravili svoj zakon »o činovnicima gradjanskog reda« z dne 15. februarja 1864.; po paragrafu 1. tega zakona dobi se »svojstvo dejstvitelnog činovnika samo ukazom knjaževskim« (kraljevim), dočim sia nadaljni kategoriji uradnikov »privremeno činovništvo« in »kontrakiuaino činovništvo«. Oba znana naša upokojenca sta biia z »ukazom« kralja imenovana in sta torej prišla v stalež državnih aktivnih, neprivre-menih uradnikov. Prvi je bil imenovan najprej za »poverjenika za socialno skrbstvo pri deželni vladi za Slovenijo v Ljubijanic (Ur. list 1921, str. 101), pozneje za »načelnika oddelka za socialno skrbstvo v Ljubljani ▼ IV. činovnem razredu«. Drugi je bil imenovan kot predsednik deželne vlade »v III. činovni razred državnih uradnikov v stalež političnih uradnikov deželne vlade za Slovenijo v Ljubljani« (Ur. list 1912, str. 360), pn/nnje na »za šefa oddelka za notranje zadeve pri pokrajinski upravi za Slovenijo v Ljubljani« (Ur. list 1921, str. 555) in slednjič za »velikega župana ljubljanske oblasti« (Ur. list 1923, str. 57). Iz vseh teh podatkov v zvezi z dejstvom, da pač pozna službena pragmatika bivše Avstrije, ki velja pri nas, činovne razrede, ne pa srbski zakon v činovnicima gradjanskog reda« (1364), sledi pač nujno, da je veljalo imenovanje v stalež političnih uradnikov III., odu. IV. razreda za imenovanje po službeni pragmatik i, ki velja v Sloveniji. Zakaj je ta konstatacija važna? Vidovdanska ustava pravi, da postavlja državne uradnike kralj (čl. 49.), nižje državne uradnike pa da imenujejo ministri po določilih zakonov (čl. 90., 4. odst.). Pomen teh določil za službeni položaj uradnikov se pokaže še le, ko se izdado v čl. 105. in 106. obetani zakoni o uradnikih in njih imenovanju, zvanju, o njihovih pravicah in dolžnostih, plačali in penzijah. Še le potem dobi člen 10S. ustave meso in kri, ki bo tvoril solidno podlago za upravo države, nad katero bo Šele moč zgraditi mogočno, vsakršnim politično-partizanskim vplivom kljubujočo hijerarhijo državnega uradništva. Uradnik, kateremu bo po zakonu zajamčena stalnost, ne bo mogel blii zoper svojo voljo odpuščen brez sodbe rednega kazenskega ali disciplinarnega sodišča. Kaj pa dotlej, da se izda tisti pre-potrebni zakon? Tu pravi čl. 136. ustave: Do novega zakona o činormkih, predvidenega v čl. 106^ veljajo sedanji zakoni o dolžaosih in pravicah člnovni-kcv. Novi zakon mora vsebovati prehodna določila v cilju revizije in razporeditve upravnega uradništva, a mora biti sprejet najdalje do 29. junija 1923. Komur torej po dosedanjih zakonih pristoji stalnost, temu je tudi ustava ni hciela vzeti (razen če bi šlo za kakšno zakonito »revizijo činovrnšivac) in je tudi ni vzela. Sedaj na pristopimo k vprašanju predmetne uradne upokojitve! Po srbskem zakonu (1864) disciplinarne upokojitve ukaznega činovnika sploh ni (le po kazenskem zakonu (§ 18.) iz?;, bi radi obsodbe na smri, robijo ali zatoče-nje obsojenec vsako državno zvanje aii službo); pač pa pozna srbsfci zakon (1*60 penziioiiirar»Je brez prošnje v interesu državne službe, celo brez navedenih vzrokov (§§ 63.—84.). Avstrijska ajpžbena pragmatika (1014) pa pczns — narobe — le disciplinarno upokojitev na pediagi razsodbe disciplinarnega sodišča radi discipliniranega pregreška, — uradne upokojitve v interesu državne službe pa — ne pozna (£§ 75.—S3.). Mncio hi se trditi, da velia.io v čX 136. mišljeni dosedajšni zakoni o uradnikih spiošno - teritorijalno, torej n. pr. srbski zakon (1S64) za Srbijo, avstrijska službena pragmatika (131-1) za Slovenijo. Nisem tega nazora, ampak mislim, da treba vsak primer imenovanja presoditi individualno, po značaju dotične državne službe ter po svojstvu dotičnega uradnika iz prejšnje dobe njegovega službovanja, eventualno ce- i lo po uradnih zagotovilih od strani pristojnih reprezentanco v ad hoc ob imenovanju. Služba načelnika IV. razreda odgovarja povsem činu uradniške lestvice avstrijske službene pragmatike (Sec-tionschef). Ako individualna presoja svoječasnega imenovanja načelnika IV. razreda, ki se naravno odteguje splošni vednosti, ne pokaže drugačnega individualnega cogovora, potem je bilo administrativno penzijoniranje v nasprotju z določbami v poštev prihajajoče službene pragmatike. — Cin »velikega župana« je nova kreacija vidov-danske ustave, ki je dobila nekoliko izpopolnitve v zakonu o obči upravi z dne 26. aorila 1922 (Ur. list 1922, str. 314. 315). — Iz določila čl. 7., da je »veliki župan politični predstavnik vlade«, bi se utegnilo domnevati, da je ve- liki župan samo politiku vladin zaupni i, politični nositelj gotovih državnih funkcij, liki ministri. Nisem te>:a nazora, ker vidim v določilu čl. 13.. da se veliki župan postavlja s kraljevim ukazom izmed pravnikov s predpisanimi izpiti in najmanj 15 leti državne službe, dobro oporo za mnenje, da ;;,c za prave državne uradnike. Ministri se i m c-n u je jo (čl. 90.), člane državnega sve* ta, kasacije, apelacijskih sodisj ; :i p i -stavlja kralj, kakor je to v c . \ s.: državne činovnike določen . \k< pa veliki župan imenovan kakor državni uradnik, ki je prebil • n nj 15 let v državni službi, in e ie tisto dr,-;.. . ■ službo vršil pod zaščito služi _:. • .;-matike. ki velja v Sloveniji, ; tem i vidim nobe !~g.i raz! ga za to, da dejstvo imenovanja takega državu uradnika že samo ob ebi m >g] i izpre-vreči njegov uradniški značaj, kakor g.< jc dobil po n. osred 10 i . :•• idočem imenovanju, v drugaC \ *a, — Skratka: slovenljanski i?radnik o; v duhu č!. 13-5. ustave tudi po :. nju za velikega župana podvržen sli be*i? pragmatik!, njega se zato r.e nxc ~ *ir?.'Ii:o. s::?c se gr le '* " narno pen-zjjr.rnrati vse to, seve, te pod pogojem, da se ni podvrgel ob imcnoi ; sam za svejo ovebo dol< 't srb ;ke-ga zakona. Do dn ge solucije se pride seveda, ako se smatra, da je veliki župan le zaupna funkcija liki ministri: potem bi bila možna r a z r e š i t e v od te funkcije, on bi bil sieer kot veliki Župan nutrini aiilUVlUlllS m ECbf državni uradnik bi ostal pa še naprej — to, kar ie bil preje. Označena rešitev problema ne vo<* do enotnega rezultata, ampak bi glede amoviranja velikih županov potom pen-zijoniranja veljali drugačni pre-iois1 za bivšo Srbijo, drugačni pa za našo Slovenijo. To zlo res obstoji, ampak še večje zlo utegne pomeniti za državo praksa, ki hI v času rs kaj m: v ^red 29. junijem 1923, ki nam mora po imperativu ustave prinesti enotno službeno pragmat-ko in stalno upravno uradništvo — uporabljala za poljubno amovi-ranje visokih uradnikov »zakon o činovnicima gradjanskog reda*, da-si m" bil pri nes nikoli obnarodovan in dr'-si se to niti z duhom časa. niti s smislom člena 136. ustave ne da spraviti v sklad. NAPREONFOA ?>LMk v l»Mm le - četrta! A. E. VV. Mason: 37 KLIC \\h FGR100 Roman. »Mirno, mala U je zapovedala s surovim glasom in potrkala s steklenico na mizo. In kakor bi bilo to znak groze, se je dekle umirilo in ležalo brez pregibanja. »Še ni vse gotovo zate, mala neumnica,« je dejala stara ženska in spet začela šivati. Ricadu cela stvar ni šla v glavo. Tu je bilo dekle, ki so jo prišli aretirat ki je tekla iz salona mladeniško živahno čez travo, ki je hitela tako naglo čez tlak v to hišo, da je kdo ne bi videl. Sedaj pa je ležala v svoji fini obleki zvezana v zahvalo od onih. ki so bili njeni sokrivci. Naenkrat pa se je čul kriki z vrta — rezek, glasen klic, prav pod okni. Stara ženska je poskočila na noge. Dekle na zofi je dvignilo svojo glavo. Stara ženska je napravila par korakov proti oknu, potem se je pa nenadoma obrnila proti vratom. Videla je družbo na pragu. Divje je zatulila. Drugače se ne bi dal opisati njen glas. To ni bil človeški glas, to je bilo tuljenje zbesnele živali. Stegnila je roko proti steklenici, toda predno jo je dosegla, jo je že Hanaud zagrabil Obsula ga ie $ ploho uma- zanih kletvic. Hanaud jo je pa predal Lemer-rovemu stražniku, ki jo je zvlekel iz sobe. »Hitro!« je rekel Hanaud in pokazal na deklico, ki se je brez pomoči premetavala po zofi. »Gospodična Celija!« Ricardo je prerezal šive cunje. Hanaud je oprostil njene roke in noge. Pomagali so ji, da se je vsedla. Mahala je z rokami po zraku, kakor da bi jo bolele, potem pa je začela prositi z žalostnim jokajočim otroškim glasom na nerazumljiv način. Naenkrat je nehala prositi. Sedela je mirno z izbuljenimi očmi. Strmela je v Lemerrea fascinirana od groze. Lemerre je držal v roki široko, svetlo steklenico iz aluminija. Zlil je malo tekočine prav oprezno na kos vreče in se je z jeznim vzklikom obrnil proti Hanaudu. Toda Hanaud je podpiral Celijo. In ko se je Lemerre nenadoma obrnil proti Hanaudu, se je prav tako obrnil proti Celiji. Ta se je izvila Hanaudu iz rok in odskočila šiloma nazaj. Njen bledi obraz je zardel in znova obledeL Glasno in strašno je vzdihnila. In po vzdihu je čudno, bolestno vzkliknila in onesve-ščena padla v stran. Hanaud jo je vjel pri padcu. Obraz se mu je razjasnil. «Sedaj razumem !c je zavpil. »Moj Boj, to ie strašno!« i XIII. V hiši v Ženevi. »Ali hočete danes ostati tu, da vse uredite, da se prepelje v Aix?« Durettea bom pustil tu,« je dejal Hanaud. To je dobro, si je mislil Mr. Ricardo. da j »Mene rabijo v Aixu. Napravili bomo samo spis vsaj eden razume. Kajti odkrito je priznal, da o predaji ujetnikov.« on ne razume. Kajti po njegovem mnenju so bila vsa logična načela mišljenja na glavo postavljena. Iz okolnosti, v katerih se je nahajala Celija Harland, je bilo jasno, da so bili vsi, iz-vzemši njega, prepričani o njeni nedolžnosti. Bilo je pa tudi jasno, da je vsakdo, ki se je poglobil v onih osem točk, katere je bil sestavil, moral biti prepričan o njeni krivdi. Razven tega pa: če je bila kriva, kako se je zgodilo, da so njeni pomagači tako grdo z njo ravnali? Toda sedaj ni bilo časa premišljevati o teh važnih problemih. Hitel je iskat vodo, da umije Celijin obraz. Ko se je vračal z vodo, ga je zmotil na pragu Durette. stražnik iz Aixa. »Imamo oba.« je dejal — »Hipolita in žensko. Stražijo jih v vrtu.« »To sem si mislil,« je dejal Hanaud, »ko sem videl vrata spodaj odprta in iglo za morfij na mizi.« Lemerre se je obrnil k enemu izmed stražnikov. »Pošljite jih v zaprtih vozovih na policijo.« In ko je mož odšel, je rekel Lemerre Hanaudu: Klečal je poleg Ćelije in močil njeno čelo z mokrim robcem. Celija Harland se je premaknila in odprla oči. Sedela je pokonci na zofi, mežikala z očmi in silno začudena gledala drugega za drugim, kakor so stali okoli nje. Zaman je iskala znan obraz. »Med dobrimi prijatelji ste, gospodična Celija,« je rekel Hanaud zelo uljudno. »O, čudim se, naravnost čudim se!« je za-vpila jokavo. »Ne dvomite o tem,« Je rekel prisrčno, ona mu je pa odvrnila: »Upam ,da ste prijatelji; si-cr ne bi...« in premikala je svoje roke. da se prepriča, da je svobodna. Pogledala je po sobi okoli. Njene oči so zagledale vrečo in se v grozi razširile. »Pred kratkim sta prišli k meni v to luknio tu Adela in stara Jeanne. Rekli sta mi, naj sc dvignem, in povedali, da me bosta odvedli. Prinesli sta mi obleko in vse, kar sem nosila, ko sem prišla sem tako da bi ne ostalo sledu za menoj. Nato sta me zvezali.« Slekla je svoje rokavice in si ogledovala razmesarjene roke. »Mislim, da 30 me hoteli uinoritL — StrašnaU ■src kj v m o nr N A T? O D« 'dne 15 marca 1923. fra. Wester: Nova matura. n. Višji tečajni izpit sestoji iz pismenega in ustnega deia. Pismeni izpit se vrši na srednjih Šolah v Sloveniji iz 5 predmetov: in sicer na gimnazijah iz slovenščine, srbohrvaščine, latinščine ali grščine, nemščine in matematike, na realkah pa iz slovenščine, srbohrvaščine, nemščine ali francoščine, odn. itaojanščine in angleščine, iz matematike in opisne geometrije. Ko dosp6 sed. realne gimnazije do VIII. razreda bo veljala tudi na njih izbera modernega jezika: ali iz nemščine ali iz francoščine. — V tem pogledu pomeni Število pismenih nalog sicer pomnožitev za dve, ne pa obtežit-ve; zakaj edino iz slovenščine se bo pisala prosta naloga (izdelava 4 ure), Iz drugih jezikov pa zgolj prevodi na slovenski jezik in še to z dovoljeno pomočjo slovarja. Pač pa je odredba strožja v tem, da predpisuje pismeno nalogo iz matematike, kar se je bilo z Marchetovo naredbo iz 1. 1908. opustilo. Sestavek iz učnega jezika naj po-svedoči mero splošne izobraženosti in omstvene zrelosti pripravnikove. Ta se kaže zlasti v osnutku in razporedu gradiva, v jasnosti in doslednosti podajanja misli, v pravilnosti in prirodnosti izvajanj zaključkov; posebno se mora uvaževati točnost in skladnost v jeziku. Pri končnem redovanju se jemlje v poštev tudi snažnost in ličnost izdelka. To velja seveda za vse pismene Izdelke. Pismeni Izpiti se bodo vršili pet dn! zapored o dopoldnevih. Nadzorstvo pri teh izpitih bo jako strogo: neprestano bosta nadzirala po dva člana izpitnega odbora istočasno, razen teh pa še direktor in ministrski odposlanec, Če bosta utegnila. Vsi kandidatje dobe iste naloge. Doslej je imel kandidat n. pr. iz slovenščine izbero izmed 3 predloženih tem, ki so se nanašale na razne znanstvene okoliše: slovstveno zgodovino, slovstveno panogo, domačo zgodovino, poznavanje domače zemlje, splošno kulturno ali socijalno vprašanje, tako da se je vsak kandidat lahko odločil za nalogo, ki je njegovemu individualnemu zanimanju najbolj prijala. Ako bi kateri kandidat pri pismenem izpitu uporabljal nedovoPene po-močke ali motil druge pri izdelovanju naloge ali se s tujimi izdelki koristil, bi se po nadzorovalcu resno opomnil; če bi tak opomin, ki se obnem zabeleži nr «apicniicrpL izaubi učenec kot »moralno nezrel« pravico do višjega tečajnega izpita v tem šolskem letu. Ustni izpiti se bodo pričel! po preteku 3 dni po zadnji pismeni nalogi; vsak dan pride po 8 kandidatov na vrsto: 4 dopoldne, 4 popoldne. V tem ozira se je tudi doslej tako postopalo, le s to razliko, da je smel trajati en izpit (iz enega predmeta) povprečno po 15 minut, po novem pravilniku pa le 10 minut; pač pa pristoji predsedniku pravica, da trajanje izpita ali skrči ali raztegne. Izpraševanje se je vršilo (pri živih jezikih in v domovinoznanstvu v obliki razgovora (kolokvija); iz novih pravil se da povzeti, da ta način izpraševanja odpade. Zakaj kandidatu se da, ko je doznal vprašanje, zabeleženo na j lističu, časa, da pomisli, tako da se more potem v vsaki stvari, ki se tiče stavljenega vprašanja, »jasno, točno, smiselno in dosledno izraziti.« Oblika kolokvija pa bi le ovirala tak način odgovarjanja. Predmet! ustnega Izpita so vobče isti kakor pismenega. Iz klasičnih jezikov bo kandidatu prevajati in tolmačiti predloženi tekst iz klasikov, ki so predpisani za višje razrede. Izpraševalo se I bo tudi iz občne zgodovine (na re- ! alkah iz občne zgodovine novega ve- j ka), iz naredne zgodovine in zemljepisa j domače zemlje. Izpit iz živih jezikov bo \ obsegal prevod s stvarnim in slovni- j škim tolmačenjem lažjega sestavka iz i knjig, ki se v šoli niso čitale, seveda j brez rečnika. Iz slovenščine se bo za- ; htevalo znanje slovničnih pravil, gra- | matično in stilično tolmačenje mest iz novejših pisateljev; poznavanje glavnih momentov naše slovstvene zgodovine in del naših boljših književnikov. Kandidat naj pokaže piri tem jasno sodbo o pravilni jezikovni obliki. Pri ustnem vjšjem tečajnem izpitu I je možna tudi oprostitev iz posameznih | predmetov pod pogojem, da je kandi- I dat dobil v pismenih izdelkih vseskoz j oceno »prav dobro« in »dobro« in je v , letnem izpričevaiu najvišjega razreda iz j vsakega predmeta prejel red »prav do- j bro« ali »dobro«, iz vedenja pa »prav | lepo«. Vprašanja iz poedinih predmetov se j izdajejo po lističih. Kandidat potegne I iz števila lističev, ki je za pet večje kot j število kandidatov, en listič, na katerem | so zapisana vprašanja iz dotičnega predmeta. Kandidatu se pusti 5 minut časa za premislek; ako izjavi, da ne more na stavljena vprašanja odgovarjati, mu je dovoljeno, potegniti drug listek, da se pripravi na vprašanja s tega listka. Prvi listek se smatra, kakor ne bi hU potegn.cn in se zoret somešaJL med ostale, toda kandidatu se taka Izbera vprašanj jemlje pri končni oceni v poštev. Ako bi se primerilo, da bi se kandidat pri ustnem izpitu neprimerno ponašal, se najprej resno posvari nato pa se, ako bi se nevredno vedenje ponovilo, kot »moralno nezrel« od nadaljnjega izpita izključi ter izgubi pravico do polaganja izpita za leto dni. Ako bi se pri ponovnem izpitu moral iz tega vzroka od izpita izključiti, tedaj izgubi za vselej pravico do zrelostnega izpita. Po končanem ustnem izpitu se za vsak predmet posebej ugotove ocene, in sicer na predlog izpraševalca z glasovanjem Izpitnega odbora. Pripravniku, ki je dobil nezadostno oceno iz enega predmeta ali iz dveh predmetov, ako eden izmed njiju ni učni jezik, je dovoljeno, da sme delati ponavljahu izpit iz enega, odn. dveh predmetov, meseca septembra odn. januarja. Pripravnik pa, ki dobi nezadostno oceno iz dveh predmetov, ako ie eden izmed teh učni jezik, ali iz več predmetov se odkloni (reprobira) za leto dni. Uspeh višjega tečajnega izpita se kandidatom razglasi naslednji dan po končanem izpitu vseh kandidatov. In sicer po predsedniku v prisotnosti celokupnega izpitnega odbora. V tem pogledu se predpis bistveno razlikuje cd dosedanjega, ko so se kandidaom uspehi razglasili takoj po končanem izpitu ene skupine. Izpričevalo o višjem tečajnem izpitu bo po svoji obliki dokaj točnejše ogledalo pripravnikove kakovosti, kakor je bilo dosedanje. Razen osebnih podatkov bodo na njem zabeležene ocene iz vedenja in iz vsakega predmeta najvišjega razreda, tudi prirodopisa, odn. opisne geometrije, s končnim pri-stavkotn: »Po označenem uspehu priznava izpitni odbor pripravniku N. N. zrelost in sposobnost za fakultetske študije na univerzi.« Toliko v splošnem o višjem tečajnem izpitu na naših srednjih šolah. Pri tej priliki bi mogli načeti dolgo vrsto vprašanj, ki se tičejo pomena obsega in oblike zrelostnih izpitov, vprašani, ki bi nudila obilo snovi za javno raz-motrivanje. A sedaj, v dobi valovanja razburkanega političnega življenja ni pravi čas za to, niti ni pravo mesto tukaj. Nova naredba je uveljavljena: iiat applicatio! BOJ ZA BAROŠ ŠE NI KONČAN. NADALJEVANJE EKSPERTNEGA DELA. — ODPOSLANCI RESKIH FAŠISTOV ZADOVOLJNI S KONFERENCO. — INCIDENT V ZADRU IN ZASEDBA TRSTENIKA. — O NAPADIH NA REKI LN O ŽELEZNIŠKEM PROMETU Z REKO. — Opat Ha, 13. marca. (Izv.) Eksperti nadaljujejo svoje delo. Z italijan- skimi eksperti sta v vednem stiku general Mazzucco in -Mattei - Gentili. V Kastvu je bila komisija, ki se je razgo-varjala o vstvaritvi svobodne zone. Delegat je so se mogli prepričati, kako nesrečno je razdeljeno kastavsko ozemlje. Semkaj prihajajo neprestano odposlanci z Reke. Te dni so bili reški fašisti pri generalu Mazzuccu* Izjavili so. da so povsem zadovoljni z dosedanjim potekom konference in Mazzucco in Gentili sta jih zagotovila, da pojde italijanska delegacija po sedanji poti dalje. Z napetostjo se pričakuje povrnitev dr. Rybara iz Beograda. Med tem pa se nabirajo stvari, ki vzbude ostre debate in vstvarijo lahko huda nasprot-stva med Jugosloveni in Italijani. Te stvari povzročajo italijanski intransi-gentje. Iz Zadra je došlo poročilo, da je bila izpraznitev tretje cone v soboto končana. Predvčerajšnjem popoldne je prispel v zadesko pristanišče mal jugo-siovenski brod, povsem naravno z ju-goslovensko zastavo. Na bregu Vittorio Exuajinele io slala itpvilna mnnži(*a, Vn. tero so izvestni hujskači takoj razgreli, da je začela kričati in žaliti jugosioven-sko zastavo in Jugoslovene. Na brodu je bil jugoslovenski konzul. Brod je prispel baš v trenotku, ko so se z osvobojenega otoka Uljana začuli krepki streli. Redarji so množico sicer nekaj mirili, ali ta ie divjala dalje, menda v zahvalo za to, da daje Jugoslavija Zadru novega življenja! Ako se bodo nadaljevale sovražnosti, bo Zader še mnogo trpel. O tej stvari pride do resnega razgovora v seji paritetne komisije. Nato je prišla vest. da so italijanski mornarji zasedli otočič Trstenik ob Velkem Lošinju. Torpedovka »Rosoli-no Pilo« je odpiula iz lošinjskega pristanišča na otočič in tam izkrcala oddelek mornarjev, baje v varstvo ribičev iz Istre. Otočič Je spadal v tretjo zono. Italijani nimajo torej na otoku ničesar več opraviti: govori pa se celo, da bo italijanska delegacija predlagala, da se ta otočič odstopi Italiji ali vsaj da se izda dovoljenje, da bodo smeli italijanski ribiči poljubno razpolagati z bregom na otoku. O tem se pripravlja tudi daljša debata, ni pa misliti na to. da bi se italijanske krivične zahteve udejst-vile in doseči se ima popolno respek-tiranje naše zastave s strani Italijanov, kajti sicer ne bo nikakega sporazuma ne v Opatiji in ne nikjer drugod. Nadalje prihajajo dan na dan z Reke pritožbe, kako Italijani tam napadalo Jugoslovene. Istočasno pa italijanski delegatje in novinarji kritikujejo »in-transigentnost« jugoslovenske vlade, ki Še ni otvorila prometa z Reko. Kdo pa se bo vozil na Reko? Dokler bodo Jugosloveni tam izpostavljen! smrtni nevarnosti, ne bo nobenega jugosloven-s&ega vlaka rz Ke&o. Tako se dela na italijanski strani sistematično proti možnosti, da bi se pospešilo opatijsko delo in tako stav-Ijajo nove ovire na pot, ki ima voditi do sporazuma tačas, ko so njihova tista polna sladkih besed o dobrih odnošajih in iskrenem prijateljstvu. Ako bodo tako nadaljevali, ne prinese Opatija ugodnega uspeha in ako bo Kvarner še nadalje prazen, bo krivda za to samo pri Italijanih. NIKAKI DEFINITIVNI SKLEPI VLADE GLEDE BAROŠA. DR. RVBAR ŠE NI ODPOTOVAL V OPATIJO. — Beograd, 14. marca. (Izv.) Tekom včerajšnjega dneva so bile dolgotrajne in važne konference v zunanjem ministrstvu. Na konferencah so razpravljali tekoča vprašanja glede Reke. Konferirali so zunanji minister dr. N i n č i c, predsednik naše delegacije dr. O. RybaF, člani posvetovalne komisije, pooblaščeni minister Ljuba N e š i Ć in nekateri višji uradniki zunanjega ministrstva. Tekom včerajšnjega dneva je je dr. RsbaF dvakrat razgovarjal z ministrskim predsednikom Pašičem. Predmet vsem tem razgovorom je bilo politično - delikatno vprašanje izpraznitve Delte In Bar oš a. Stališče naše vlade v teh vprašanjih še ni točno precizirano in opredeljena Ker je reški problem stopil politično v zelo delikatno fazo, smatra vlada za potrebno, da se v tem vprašanju doseže popolno soglasje vseh članov vlade. Radi tega so bili vsi na agitacijskem potovanju se nahajajoči ministri pozvani takoj in nujno v Beograd in je za danes določena seja ministrskega sveta, ki Ima končnoveijavno in definitivno formulirati stališče Beograda glede Ba-roša in Delte. Predsednik naše delegacije v Opatiji dr. Rybaf je snoči imel že vse pripravljeno za pot v Opatijo, da se udeleži konference paritetne komisije, ki je bila preložena na četrtek popoldne, ki je tega, ker nista bila navzoča predsednika obeh delegacij. Tudi senator Ouartieri se je zakasnil v Rimu. Pred odhodom je dr. Ryba? snoči prejel poziv, da naj ostane v Beogradu in počaka rezultatov seje ministrskega sveta. Dr. RybaF ie nato odložil potovanje. Pozvan oa ia bil obenem na današnjo sejo ministrskega sveta, da tam poda precizna in jasna poročila o vseh spornih vprašanjih. Za današnjo sejo ministrskega sveta, ki ima izključno razpravljati zunanjepolitični položaj, vlada veliko zanimanje. Gotovo je, da vlada na podlagi sklepov ministrskega sveta izda dr. Rybaru nova navodila. Snoči je v Opatijo odpotoval le član prom. komisije, načelnik prom. ministrstvu Derrocco. 2 njrni je poteval j tudi član posvetovalne komisije brodo-j lastnik na Sušaku g. R u ž i č. ODŠKODNINSKE PRIJAVE IN OPCIJA ITALIJANOV. — Beograd, 14. marca (Izv.) Tiskovni urad ministrstva zunanjih zadev je snoči izdal uradno poročilo, ki veli: Santmargheritsk! sporazum, katerega tekst se v najkrajšem času priobči v »Službenih novinah«, je stopil v veljavo dne 26. februarja t L, na dan, ko so bile izmenjane ratifikacije. Or tega dneva teko v sporazumu določeni roki in se naši državljani opozarjajo na gotove odredbe, da store vse potrebno. ti za povračilo Škode in rekvizi-cij» izvršenih od strani italijanskih čet za časa zasedbe na ozemlju, ki je bilo 1. maja 1922 še pod italijansko okupacijo, je treba predložiti prijave našim ali italijanskim oblastem v roku 15 dni po končani izpraznitvi; 2.) osebe, katere ne nameravajo prevzeti italijanskega državljanstva v smislu člena VII. odst. 2. rapallske pogodbe (državljani italijanskega plemena in jezika) morejo zahtevati naše državljanstvo. Rok za opcijo določijo naše oblasti pozneje. VOLILNA SKRINJICA NAPREDNEGA LOKA V LJUBLJANI JE 41 NAMESTNIK - NOVEMU ŽUPANU. Pokr. namestnik g. Ivan Hribar je Imel pri Instalaciji župana dr. Perica ta-le nagovor. Sprejmite, gospod župan, ko prevzemale drugič važno mesto župana prestol-nega mesta Ljubi ane, moje čestitke. Lahka Vam naloga ravno ne bode, kajti mnogotere so zahteve moderne uprave krepko razvijajočega se mesta. In be!a Ljubljana je tako mesto. Odkar je nad njim razpel svoja krila beli dvoglavi orel, začelo sc te zanje novo živ'cnje. Počasni napredek prejšnjih let umaknil se ie hitrejšemu tempu razvoa ki se prilagođuje krepkeie pulzirajočemu ekonomskemu življenju naše domovine. Na vseh koncih in krajih se zida v Ljubljani jn čedale bolj segajo mestne ulics v doslej nezazidana zemlišča mestne okolice. To bode mestu povzročilo novih tro-škov za kanalizacijo, razpeljavo vede in osvetljavo poleg tega pa mu primaknilo še bližje itak že pereče vprašanje spepoinitve vodovoda In elektrarne. Če je naloga, ki Vas čaka. težka, je pa tudi hvaležna. Ne v tem smislu, da bi mogli pričakovati za njero izpolnitev hvaležnosti someščanov, pač pa v pomenu, da boste ob njenej izpolnitvi čutili tiho zadovoljstvo zaradi izvršenega važnega dela. In to Vam bode najslajše plačilo. Na vrata mestne uprave trka socijalno vprašanje. NajvaŽneše vprašanje nnših dni ie to. Reševat? ie ima pač v prvi vrsti država: toda občine, zlasti velike občine kakor Lhtbllnna, zadeva velik del skrbi za srečno rešitev tega vprašan'a. Vem, da imate voHo in namen, posvetiti tej strani mestne uprave dobršen del svo'e energije fn svojih izrednih zmožnosti. Mo;e na;bolJ-še želje bodo spremljale Vas in občinski svet pri tem. A nekaj 'e. kar bode občinski svet oviralo pr! tem, pa pa tudi pri mnogih drugih agendah mestne trprave. Denarno vprašanje je to. Treba bo ozir Jemati na davčno zmožnost prebivalstva. Bilo bi namreč nevarno, ko bi se nove, če tudi najpotrebnejše naprave ustvarjale pod jednostavnim vidikom pokrivanja amortizacij z davčnimi bremeni. Socijalna zakonodaja postavila si ie za načelo, naj gospodarsko močnejši prispeva za gospodarsko šibkejšega. Temu načela ni ugovarjati. Pač pa je v izvajanja njegovem treba previdnosti, kajti brezobzirno uveljavljene njegovo moglo bi privesti k ubijanju industrije in s tem k uničevanju številnih eksistenc gospodarsko šibkejših slojev. Pričakujem, da boste Vi, gospod župan, in da bode občinski svet pod Vašim vodstvom znal na ti v tem oziru vedno pravo pot. Današnje valutarne razmere Vas bodo tudi mnogokrat ovirale, da ustvarite naprave, katere sicer z občinskim svetom vred spoznate za nune. da morebiti celo za jako nujne. Res, da napredujoče mesto kafeoršno je naša bela Ljubljana — če tudi ne lahko, pa vendar naposled najde kredita. A rriporočam Vam, da imate pri presojanju kreditnega vprašana vedno pred oZmi grenko resnico, da bode o sedanjih prilikah najeti slabi denar, ker je gotovo, da se bodo valutarne razmere pre:e ali kasneje obrnile na bolje, treba odplačevati z dobrim denarjem. Zato pa je potreba varčnost!. To tem bole, ker so dolgovi mestne občine od 8 082.867.40 K, kolikor so Iznašali 31. dec 1914. do konca februarja t. L narastll na 42 416.177.12 K. Res j«, da s« tudi dohodk! od 1.500.000 K v letu 1914. povzdignMl se na okroglih 36,000.000 K v letu 1922. Toda to naj služi le v spoznanje, da bode pač težko šlo stopnjevati jih v bodoče, ne da bi tega prebivalstvo mesta LJubljane prehudo ne občutilo. Občinski svet za to po mojem mnenu stori prav in ravna previdno, a':o računa le s tolikim priraščenem dohodkov v rednem gospodarstvu, kolikor jih bode dala naravna rast mesta in pridobitna zmožnost njegovega prebivalstva. Poleg varčnosti v občinskem gospodarstvu samem priporočati ie pa tudi, da Vi, gospod župan, jn občinski svet, pazite na to, da se ista uveljavi tudi pri vseh samostojnih mestnih podjetjih in zavodih. Saj daje zanje mestna občina poroštva In se mora v konsekvenci tega vsako razsipanje, ali le premalo varčno ravnan e pri njlhovej upravi končno zrcaliti v bi'anciji mestnega gospodarstva. Ako bode občinski svet ravnal v tem smislu, našel bo vedno naneograničenešo podporo pri kraljevski vladi. Cna bo blagohotno presojala vse n;egove ukrepe in dajala dr:ge volje pritrdila k sklepom, ki so v smislu občinskega statuta njej predlagati v presojo; ne bo se jej pa smelo zameriti, ako se v interesu občine in občinar-jev ravna po smernicah, ki sem jih ravnokar začrtal. Občinski red Vam. gospod Župan, daje izjemno stališče in veliko moč. Poleg tega da ste čisto v demokratskem duhu zvest izvrševalec volie občinskega sveta, morete le temu biti tudi voditelj v nalepšem smislu te besede. Prepričan sem, da na:dete k temu v občinskem redu začrtano Vam pot. Po volilnem redu Vam je, gospod župan, skupina katerej pripadate, dala skoro tričetrtinsko večino v občinskem svetu. Upati hočem, da ta večina ne bode obte-žavala stališča Vam, kateremu bode potreba jemati ozir tudi na mnenje in dobrohotne nasvete man ine, za katero po številkah volilnega rezultata ne stoji veliko manje občinarjev, ko za večino. Korist občine bodi naj, tako Večini, kakor manjini, glavna zapoved. Ako bode tako, ne dvomim najmanje na plodosnem delu občinskega sveta. To delo bode tem lažje, ker Vam je gospod župan, na razpolago lepo krdelo vestnega, marlivega in za blagor naše bele Ljubljane vnetega uradnštva in uslužben-stva. Stareše fz nih poznam že Iz svoie-dobnega požrtvovalnega sodelovanja z mano. Da je iz tega kadra moral priti iedna-kovreden pom'adek, smatram za gotovo ia sem tudi uverien. da Vam bode. aaaaod Župan, s tem uradnim aparatom prav lahko mogoče biti kos vsem nalogam. In tako ki čem Vam i« občinskemu svetu ob prevzet ju občinske uprave: bodi srečno! Gozdarstva. NEKAJ O NARODNI BANU Začeikom tedna smo priobčili kratko telefonsko beogradsko poročilo o III. rednem letnem obenem zboru Narodne banke, V spodn ih odstavkih pod:-.lamo nekatere znn-mivosti Iz bančne zgodovine, o ban-kinem dosedan:cm poslovanju in o bilanci za upravno leto 1922. Zanimivi so tudi nekateri pedatki o razvoju denarnih zavodov med Srbi. Narodna banka le bHa ustanovljena leta 18S4. z nalogo, da podpira kreditni rar-voj srbske trgovine in gospodarstvo. To gospodarstvo. To gospodarsko misijo vrši banka že polnih 40 let. Dokler le bila trgovina in obrt v Srbiji na primitivni stopnji, potreba kredita ni bila velika. Z razvit cm industrije in trgovine pa je postajala potreba kredita večja tako, da se je leta 1869. osnoval prvi denarni zavod v Srbiji »Prva Srpska banka« z vplačanim kapitalom 1.440.000 dinarjev. Ta banka je v kratkem propadla. Leta 1S71. se je zopet osnovalo več denarnih zavodov in Uprave iondov so dajale kredite privat. osebam v masnih zneskih (maksim. 25.000 din), kl so pa samo koristili mestnemu prebivalstva. Skupni kapital 7 denarnih zavodov v letu 18S4 ni presegal 3 in pol milijona. Vprašane ustanovitve emisijske bankir se je že pretresalo 10 let pred ustanovitvijo Narodne banke. VpraŠan'e ali postane ta ustanova privatna aH državna, le prevladalo prvo mtsTenje. Zakonski predog o ustanovitvi Narodne banke je bil predložen skupščini In odobren v začetku leta 1883. Vlada je privolila v to, da se Narodna banka osnuje z domačim kapitalom In bili so izdelani statuti Narod, banke. Zatem sc Jo vršilo podpisovanje delnic in vplačevanje prve četrtine delnic Podpisovane je bilo izvedeno v Času od 15. do 20. oktobra 1883 in rezultat je nadkriljeval vsa pričakovanji Podpisano je bilo dvakrat več kakor v snv-slu zakona, ki je določeval samo podpis 25 tisoč delnic v nominalni vrednosti po 500 dinarjev. Zato je bilo vsem podpisovalcem reducirano število delnic za 25.9% Dne 2. julija 1884 je začela Narodna Danka delovati in leta 1890 se je vselila v zgradbo, kjer se nahaja še danes. Svoje delo je Narodna Banka nadaljevala do ujedinjenja In je dne 1. februarja 1920 postala »Narodna Banka kralevine SHS«. Njen po zakonih odmerjeni delniški kapital znaša 50,000.000 v zlatu. Na račun tega kapitala ie sedanja banka pre'ela od bivše »Narodn* Banke kraljevine Srbijec 10,000.000 Din. v kovanem zlatu. Na račun novih 40.000 delnic v nominalni vrednosti 20 milijonov dinarjev, je bilo pre:eto 8,211.000 Din. Vplačani kapital je znašal po tem dne 31. dre. 1922 18,211.000 dinarjev. Da bi se ta v papirnatih novčanicah prejeti kapital svoje-časno lahko pretvoril v zlato podlago, je bilo od novih delničarjev doplačatio 34,009.614 Din. Delavnost banke Je razširjena po vsej kraljevin!. Poleg centrale v Beogradu. Ima Narodna banka podružnice v vseh glavnih mestih naše kraljevfne tnko v Zagrebu. Zemunu, Ljubl:ani, Mariboru. Banjaluku Varaždinu, Bečkereku, Vršccu. Mostarju. Nišu, Novem Sadu. Osijeku, Pancevu. Sarajevu, Skoplju, Splitu, Subctict. Ce4inhi ia Sabcu. Razdelitev čistega dobička Narodne banke. Občni zbor delničarjev Narodne banke je na svoji redni skupščini dne 5. marca t. 1. odobril od upravnega sveta predio2er;i načrt o razdelitvi Čistega dobička. Gli^m bilance znašajo kosmat? dobički v vseh bančmh poslih v letu 1922 74. 2l8 2''8.co Dm. (napram letu 1921 za 49,027.193.69 Din. višje) po odbitku skupnih stroškov in odpsov V znesku 16,488.2.38.39 Din .(napram leiu 1921. za 7.805.708.65 Din. višje) znaša tedai v letu 1922 č'sti dob'ček 57,729.965.46 Din. V smislu člena 39 zakona o Narodni banki se od tega čistega dobička ima odbiti: 1.) 5% za rezervni fond 2,S85.49<*.28 D. 2. ) 6% za nagrade guvernerju, apravnctftu in nadzornemu odboru ter bančnemu urad-niStvu v znesku 3,463.797.92 Pin. 3. ) Po odbitku gorenjih zneskov dobl'ena svota 51,379.669.26 Din. se razdeli in prizna a) 60% državi, to je 30X27.801.55 Din. b) delničarjem na račun dcTnic pa sc Izplača 20,551.867.71 Din. Na stare akcije sc rio';-r-čarjem Izplača po Din. 400, na nove sor -merno vplačane svote In z ozirom na či* subskripcije. Vsega skupaj se delničarjem izplača v gotovini 12.905.453.30 D'n. ostanek pa se prenese na račun fonda za delnice. * —S Zagrebški trg. Zagreb 13. marca. Cene v dinarjih za 100 kg, postavno bačka odnosno vojvodinska postaja notira jo: Pšenica (70—77 kg) 445—457.50, nova rumena baška koruza 250—260, nova sremska koruza 270—277.50 sušena 2S7.50—300, rž (72 do 75 kg) 350—410, ječmen za pivovarne 325—362.50, za krmo 300—325, oves 295 —310 pisani fižol 450—460, beli 423__150. pšenična moka »0« 650—700, »4« 600—650] za krmo 225—250 drobni otrobi 170— I9j[ debeli 250. Mirna čvrsta tendenca. —2 Beogradska blagovna borza 13. marca. Notira o: Pšenica 75 kg, 8% franko vagon Peograd ponudba 430, 77 kg, 3% franko Beograd iskanje 435. ponudba 450, 75 kg 77o franko Beograd 4C0, 425 nova začasno suha koruza, franko vagon Sme-derevo pol kase 270, 280 nova sušena koruza, franko Klanak, ponudba 310, ječmen 61—62 kg, franko Smedercvo, prompt ponudba 310. rešetani oves, franko Valjevo prompt ponudba 375, otrobi franko Beograd aroma ponudba 190. CTTTcrTT —g Novosadska blagovna borza 13. irca. Novi Sad 13. marca. Cene v dinar-lih notirajo: Đačka pšenica ponudba 455. bački ječmen ponudba 315, bački oves 290, bačka sušena koruza 100% kasa 300, 100% kasa 13 vagonov po 242.50, za april 257.50 —260, beli baški fižol ponudba 450, moka »0« 65730, otrobi v papirnatih vrečah 160, baški c t robi v vrečah od jute 170. Mirna tendenca. —8 Češkoslovaški LIoyd se ustanovi tekom letošnjega leta in si nakupi najprvo dva parobroda za redno plovbo po Ornem morja. —8 Največja elektrarna na svetu. V Barkingu na vzhodni strani Londona so pričeti graditi ogromno elektrarno, katere kapaciteta bo znašala 100.000 KW. Zgradba bo stala okoli 3 milijone funtov šterlin-gov. Elektrarna se polagoma razširi, tako da bo imel London največjo elektrarno na svetu. —r Madžarska sega po Reki. V Rimu se ie mudil bivši maJžarski minister Pol-nav, ki je imel, kakor poročajo dunajski listi, važne pogovore z italijansko vlado glede ureditve madžarskega pomorskega piovstva. Polnav, ki je ravnatelj trusta »A-tlantlcac, je dosegel od italijanske vlade, da se ladje »Atlantice«, ki so sedaj pod sekvestrom, odstopijo italijansko-rnadžarski družbi, kf se ima ustanoviti. Ta družba bo fmcla svoj sedež na Reki. Italijanski kapital bo ▼ družb? Izdatno zastopan. Tako sc snuje premet preko Reke med Italijo in Madžarsko. — Z Vsa stavbena podle rja in vsa fta v boo d da; a jo ca mesta se obvešča, da naj vse proračune z načrtom za vodovodno - Instalacijsko stroko glede novih stavbnih instalacij vpošljejo načel-stvu pokrajinske zadruge kleparjev. Instalaterjev in kotlariev v Ljubljani v roke %. Jakoba Babnika. tast. Kapiteljska olica 5t 3. Glasom zadružnega sklepa se ne bo oziralo na posamnim obrtnikom vposlane ponudbe. —f Železniški materijal za Jugoslavl-Jo Iz Nemčije. Naše prometno ministrstvo Je prejelo te dni 25 lokomotiv za brzovlake In 120 vagonov za osebne vlake. Nekoliko j m pr-pfde zagrebškemu ravnateljstvu državnih železnic —S Priseljevanje iz Jugoslavijo v Ameriko. Tekom meseca januarja je prišlo iz Jugoslavjie 301 priseljencev. V prvih 7 mesecih tek. fiskalnega leta )e prišlo iz Jugoslavije priseljencev 6.274. Letna kvota zna^a 6426. Zadnji ostanki prihajajo počasi in tako je sredi februar)a manjkalo še 69 priseljencev, danes pa Je vsa letna kvota gotovo že izčrpana in je tako priseljevanje iz Jugoslavije v Ameriko ustavljeno do konca letošnjega Junija. Tekom meseca januarja je prišlo v Združene države vsega skupaj 17.452 priseljencev. —ff Mizarska obrt v Solfca«m pri Gorici je pred vojno lepo cvetela in vzdrževala številne družine. Sedaj je povsem drugače. Mizarska obrt propada in ubogi mizarji z 10 urnim težkim delom zaslužijo komaj skromni vsakdanji kruh za sebe in družino. Nekaj časa so mislili na odhod v Rusijo, katero akcijo so vodili komunisti, sedaj pa so si to premislili in bi po večini radi odšli v Jugoslavijo. Ako bi imela italijanska vlada kaj srca do Slovencev, pa bi morda vendarle našla sredstva In prilike, da bi se solkanska mizarska obrt zopet dvignila in bi moglj Solitanci miruo živeti na svoji zemlji. —% Zelo priporočljivo sredstvo zoprr oderuštvo z živijenskirnj potrebščinam; so uvedli zadnje čase tudi v Pragt Denarnih kazni; in tudi zapora se pravi oderuh Že davno več ne boji. Saj po navadi že v naprej preračuna, koliko -čistega« mu ostane, če to ali ono žrtev odre prav krvavo. In kar v naprej odšteje pri kalkulaciji primerno število tisočakov ali zapornih dnfj, k! jih mora presedeti, če ga zagrabi roka pravice. Seveda so ti niegovi računi zelo visoki in lc še bolj naganjajo cene v višino. Zategadelj so v Pragi uvedli primernejšo kazen. Obsojeni naviialec cen mora kot jetnik snažiti in pometati cesto in sicer ravno ondi, kjer ima svojo trgovino, in pri belem dnevu. To pomaga baje in zaleže v Pragi. Koristilo bi pa najbrž tudi pri nas, v naši državi, zlasti v goto-via m*»stih, kjer ni več mogoče priti do živega tolikim pijavkam, ki bi jih bilo treba že davno — pohoditi —g Vzorčni sence j v Bordeauxn. Te- som meseca junija se bo vršil v Bordeaux-u vefik vzorčni semenj. Naš konzulat v Dor-d*aux-u vabi naše industrijce In veletrgov-ce z deželnimi pridelki, da se udeležijo te prireditve. V poštev bi prišla naša lesna in živilska industrija, ker se za te vrste blaga francoski jugozapad najbolj zanima. Prospekti so interesentom v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani med uradnimi urami na vpogled. —g Mednarodni vzorčni sejem v Milanu V Milanu se bo vršil od 12. do 27. aprila ti. mednarodni vzorčni sejem. Podrobni podatki o pogojih za udeležence, pol? za prijave itd. so interesentom na vpogled v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani med uradn:mi uram!. —S Zcnr.nja trgovina Madžarske. V prvi polovici pret. leta je znašal madžarski izvoz 13.9 milijonov kviutalov. Glavni promet v izvozu tvori moka, katere se je poslalo v Avstrijo 639.000 kviDtalov. v Češkoslovaško pa nad 318.000 kvintalov. V Jugoslavijo le poslala Madžarska 13 milijonov kvimalov premoga na račun reparacij. Koksa se Je poslalo v Francijo, Italijo in Belgijo 9 692.821 ton. —% Ruski petrolej. Sovletska vlada Je dala ameriški družb* »Sinclair Consolidated OH Corporation« koncesijo za izkoriščanje petrolejskih vrelcev m otoku SahaMnu za dobo 36 let Dobivala bo za to na leto 5% od vrednosti produkcije. Sovjetska vlada zahteva med drugim, da jo mora Amerika tekom 6 let priznati će fnre. SfC**T se takoj odpove aadiUjua koncesija. Politične vesti. s= Protić proti diktaturi. V nedeljo je imel v hotelu »Parizu« v Beogradu Stojan Protič svoj volilni shod, ki je bil izredno številno posečen. O političnem položaju je imel Protić dolg izčrpen govor, v katerem je preciziral natanko svoje stališče v vseh aktuelnih političnih vprašanjih. Zavzemal se je za revizijo ustave, dokazoval pogrešnost sedanje razdelitve države na oblasti ter branil zgodovinske meje posamnih oblasti, poudarjajoč, da je lokalno patriotizem potreben, ako hočemo, da se razvije širok državni patri jo tizem. Svoj govor je zaključil: »Na podlagi mojega ustavnega načrta se lahko sporazume-mo s Hrvati in Slovenci in takisto tudi s Slovaki in Romuni in šele potem bo naša kraljevina v resnici narodna država. Tako pa smo to, kar je bila Avstrija na eni in Madžarska na drugi strani. Ker nismo tako postopali, kakor bi morali, zato izgublja naša država na ugledu v mednarodnem oziru, v državi sami pa je vznemirjeno vse, celo oni, ki sebe nazivajo ustavotvorce. Z njihove strani i se čuje, da bi bila potrebna diktatura. I matura je zdravilo, ki mori onega, ki . ■> uporablja, in tudi onega, proti kateremu se je izkoriščala. Rimska republika je propadla takrat, ko se je seznanila z diktaturo. Diktaturo si lahko mislimo v vojnem Času, v Času pobun in vstaj, ne pa v mirnih časih. A še nekaj: Za diktaturo je potreba pametnih ljudi. A kje imamo takšne?! Zato pravim: Oni jahači, ki jim delajo neprilike tudi konjske dlake, niso nobeni ja-hačL Ako dela našim ustavotvorcem neprilike tudi vidovdanska ustava, potem so še manj sposobni za diktaturo.« — Pro tiče v govor so številni njegovi pristaši sprejeli z viharnim navdušenjem in mu priredili koncem govora velike ovacije. = Volilni shod soc. komunističnega bloka. Veliki rdeči letaki so včeraj Ljubljančanom naznanjali, da priredi ! dne 13. t m. ob 2G. v tUnionu« svoj volilni veliki manifestacijski shod »socialistična stranka delovnega ljudstva«. Nepričakovano slaba je biia udeležba. Dvorana je bila le do polovice zasedena. Makuc je o tvoril zborovanje. Glavno poročilo je bilo poverjeno no-voinš tali ran emu županu dr. L. Peric o. Tenor njegovega govora je bila »enotna fronta proJetariata«. Drugi govornik kandidat VL F a b j a n č i č je ostro in vehementno nastopil proti klerikalnim »sodrugem« in zaveznikom. Bridko se je pritoževal, kako so njemu klerikalci s 100 najetimi razgrajači razbili nedeljski shod v Št Jerneju na Dolenjskem. Ves njegov govor je izpolnii ta neljubi incident, ki je tudi mnogo pripomogel k ten.u, da se je začel krhati socialistično - komunistični - klerikalni blok tudi v Ljubljani. Koncem svojega govora je posvetil tudi nekaj besed spominu Karla Marksa ob štiridesetletnici njegove .smrti. Sho??ju in o šansah radikalne strmke v posamnšb voTMnih okrožjih. Situtc*ja nI kdovekai si'aina za radikalno stranko. kt»r je v Vojvodini ?n v Srbiji otvorjen na njo koncentrični volilni ogenj. Včerajšnji svil so prisostvovali tudi vsi v Beogradu niv-zoči ministru Začetkom seje Je glavni odbor raz-pravTal o izrednem položaju v SVvini i in o uspehih radikalnih kandidat r/ v slovenskih volilnih okrožjih. Zanimivo je, da sta pr?sp?la v Beograd posebna odposlanca dr. Ažman in Peter Kozina, da pojasnita radikalnim voditeljem situac io v 31'>vci.iii. Oba delegata sta ministr>kemn preisedm-ku Pašiču izjavila, da je predsednik oblastvenega odbora »Orjune* v L;ublianf Ing. P. Kranjc Izjavil, da Je jugoslovenska nacionalistična omladina pripravljena vzdrževati v nedeljo red in mir. Ta sklep ie »Orjuna« storila na inicijativo tajnika obla- stvenega odbora Jurkovlća. ki le član radikalne stranke v Sloveniji. V glavnem odboru, se je tudi govorilo o položaju pokrajinskega namestnika za Slovenijo In niega politični taktiki. Glavni odbor pa ie dalje tudi razmo-trlval strankin položaj v drugih pokrajinah, osobito v Južni Srbiji In v Vojvodini. Položaj v Južni Srbiji je za radikalno stranko zelo prekoren in nezanesljiv. Večina pri-prostega ljudstva se obrača k nasprotnim strankam, ki so že pridobile v najvažnejših mestih Južne Srbre gotovo večino. Radikalna stranka je v Južni SrbR priredila samo enkrat večjo volMno manifestacijo v Skopl'u. kjer je govoril Nikola Pašić. Od takrat ie radikalna volilna agitacija mirovala. Glavni odbor je sklenil, da se mora zadnie dni agitacHa početvoriti in na podlagi odborovega sklepa je že -snoči minister saobračaia dr. Velizar JankovfC odpotoval v južne kra?e na agitacl'O. V Skoplju, Ve-lešn in drujrih mestih priredi minister sa-obrača^a velike volilne shode. Zelo deCkaten pa je položaj za radikal, no stranko v Vojvodini, predvsem v severnem Banatu, v volilnem okrožju Velikega Bečkereka. Protićeva akcija Ima v Vojvodini popolen moralen uspeh. Oficijelni radikalni stranki je treba napeti vse sile, da reši vsaj najvažnejše kandidature. V veliki nevarnosti ie kandidatura zunanjega ministra dr. Ninčtea v Velikem Bečkereku. Glavni odbor je sklenil, da se priredi v soboto dan pred volitvami velika radikalna volilna manifestacija, da se tako pridobe široke mase za dr. Ninčića. Sklenjeno je, da se morajo te manifestacije korporativno udeležiti vsi ministri z ministrskim predsednikom Pašičem na čelu, ki že v petek odpotujejo v Vel. Bečkerelc SKRINJICA NAPREDNEGA BLOKA JE ČETRTA! ib. MARCA VSI NA VOUSĆ£l BOLGARSKO -JUGOSLOVENSKI SPORAZUM V NIšU. — Beograd, 14. marca (Izv.) Šef naše delegacije na niški konferenci, načelnik V. L a z i č je včeraj prispel v Beograd ter takoj poročal ministrskemu predsedniku Pašiču o uspehih konference. Kakor je Lazič izjavil zastopnikom tiska, so posvetovanja z bolggar-sko delegacijo v Nišu popolnoma zaključena in je sporazum skoraj že deflni-tivenu FRANCIJA ZA PODONAVSKO KONFEDERACIJO POD HABSBURŠKIM ŽEZLOM?? — Berlin, 13. marca. (Izv.) »Vos-slsche Zeitung« poroča z Dunaja, da se zasleduje komplot na Bavarskem z največjim zanimanjem v Avstriji. Sodi se, da so voditelji naprosili pomoč Francije za ustvaritev konfederacije, ki bi obsegala Bavarsko in Avstrijo. Luden-dorff se je v Celovcu postavil proti konfederaciji in na Tirolskem je prebivalstvo baje tudi proti taki zvezi. Poročajo, da se je vršilo v Geiselgesteinu pri Monakovem zborovanje zarotnikov v navzočnosti bivšega francoskega poslanika v Monakovem Derta, na katerem se je razpravljalo o podonavski katoliški konfederaciji pod hahsbur-i škim žezlom. Bivši kancler Scheide- mann je izdal oklic na vse republikance, da naj strnejo svoje \rrste, ker je republika v nevarnosti. BRUSELJSKA KONFERENCA SOLIDARNOST ZAVEZNIKOV. — NOV REPARACIJSKI NAČRT. — Pariz, 13. marca. (Havas.) Ob priliki Bruseljske konference, o kateri piše »Matin«, da jc dokazala popolni sporazum francoske in belgijske vlade glede striktne in lojalne politike v zasedenem ozemlju, ki nima no« bene zahrbtne misli, naglašajo listi, da je želja obeh vlad, prizanašati mednarodni ob* čutljivosti, prišla takoj pri prvih pogajanjih do popolne veljave. Posebno važnost pripi* tuje jo listi sklepu francoske in belgijske vlade, urediti reparacijsko vprašanje samo s sodelovanjem Angleške in I fali je. »Petit Partsien« pravi, da ta sklep izpodbija obdol« žitev Francije in Belgije, češ da ima njuna politika osebne namene. Sedaj je dana mo;^^st v ugodnem trenutku vpostaviti mo^inrirodno solidarnost. »Chicago Trihone« poroča, da je bilo na konferenci sklenjeno poslati v Poru rje ie 20 tisoč vojaštva In 10 tisoč delavcev in nameščencev, ki bodo natovarjali zaplenjeni premog. Dne 15. marca bo zaplenjeno tri milijone ton premoga. Prihodnie tedne bo sklicana druga konferenca v Parizu, ki se je udeležita tudi Angleška in Italija. Na tej konferenci se bo obravnaval nov repa« racij ski načrt, ki pomeni iz prem cm bo ver« satllske pogodbe. »New*York Herald«- pravi, da bruseljska konferenca ni razpravljala o tntemacijonalizaciji Porurja. Sklenjeno je bilo, da izvzemši Frankfurta ne bo več za« s<* nobeno r.em5'*o mesto. Iz teh poro« čil inozemskih listov sfe^u: prvič, da končni [ rezultat bruseljskih pogajanj še ni znan. drugič pa, kar je za sedanjo mednarodno situacijo zelo važno, da se opaža tendenc* doseči v najbolj perečem vprašanju solidat* nosi zavezniških držav. — Pariz, 13. marca. (Havas.) »Echo de Pariš« dementira iz nemških virov posneto vest o predstojeći okupaciji Frankfurta in Darmstadta. MISIJA POLJSKEGA ZUNANJEGA MINISTRA. — Varšava, 13. marca. Diplomatični krogi smatrajo, da je potovanje zunanjega ministra Skrzinskega v Pariz v zvezi z ureditvijo poljske vzhodne meje. Antanta je pripravljena podpirati Poljsko v tem vprašanju, vendar pa bi rada. da bi Poljska likvidirala obmejni problem brez priznanja riške mirovne pogodbe, ki pomeni priznanje sovjetske vlade. Pcslaniška konferenca bo obravnavala vprašanje poljske vzhodne meje v soboto. Navzočnost Skrzinskega v Pariza bo bržkone imela za posledico kompromis. MARŠAL PILSUDSK1 VOJAŠKI DIKTATOR. — Varšava. 13. marca. (Izv.) Uradno poročilo javlja: Radi novih težkoč, nastalih v položaju glede ruhrske^a ozemlja, je sklenjeno odposl?ti zunanjega ministra v London in v Pariz s posebnimi navodili. Kakor dalje poroča »Gazetta«. je peložal tak. da bo imenovan maršal PUsndsk! za vojaškega diktatorja, ki bo direktno podrejen samo predsedniku republike. INTERVENCIJA AMERIKE, ANGLIJA NE MORE PPHSKRHOVATT KONTINENTA S PREMOGOM. — Pariz, 13. marca CVVoIff) »New-Jork Herald« je priobčil poročilo parobrod-nes:a urada glede evropskega položaja, ki primerja tedenski promet velikih bank in ugotavlja, da ne dobivate Iz Porurfci niti Francija niti Nemčija premoga In da Angleška ne more Iz svojih rudnkov preskrbovat] kontinenta z zadostno količino premoga. Poročilo veli dalje da bodo stavkajoči v Porurju. ki jih podpira ostalo nemško prebivalstvo, lahko vr^-ževat; šest mesecev in pripominja, da Francja nima toliko delavstva, da bf mogla nadomestiti nemška delavce v Porurja. Listi pravijo, da le to poročilo vrbo-dllo med član j kongresa veliko presenečenje in zanimanje. »Newyork Herald« dalje poroča, da !• predsednik pravno-davčnega odseka ameriškega nvozno-trgovlnskega udruženja D.iwid VValker prosil državni departement naj posredule glede zakasnitve pošllatcv Iz Porurja. Ce blajro ne bo kmalu poslano* bodo new-yorški trgovci, ki so števila* naročnine že plačali, težko oškodovani. ANGLIJA PRIPRAVLJA INTERVENCIJO V RUHRSKEM OZEMLJU. Debata v parlamenta. — London, 13. marca. (Izv.) Na inicijativo poslanca Simonsa se je pričela povodom debate o okupacijskih stroških v Pora« nju ponovna peta debata o ruhrskem problemu. V debato so posegli razni govorniki, kf so mestoma naglašali, da mora Anglija stopiti iz rezerve. Asa in't h sam )e izjavil, da se je položaj od zadnje debate v Forubrtfl znatno izpremenll. Sir Robert Cedi pa |e Izjavil, da bo potrebna Intervencija Angflj* za to so že nvedenl gotovi korak L ANGLEŠKI KRALJ OBIŠČE PAPEŽA. — Rim, 13. marca. (Izv.) Povodom obk ska Italijanskega kralja v Rimu obišče angleški kralj v dnevih od 7. do 12. aprila tudi rimskega papeža v Vatikanu. Sprejem angleškega kralja se Izvrši po običajnem cer«« monljelu za sprejem kraljev. ANGLEŠKA MORNARICA. — London« 13. marca. (Reuterj Spodnja zbornica je sprejela predlog glede stanja mornarice — 99.500 častnikov in moštva in plače v znesku 14,655.700 f. Str. ARETACIJA IRSKIH REVOLUCIJO NAR.IEV. — Dablin. 13. marca. (Reuter.) Uradno poročajo, da znaša skupno število are ti ranili 110; od teh je bilo 72 aretiranih na Angleškem, 38 pa na Škotskem. Vsi aretirani M preskrbovali vstaše z orožjem. KATASTROFALNO NEURJE V AMERIKI. — London, 12. marca. (KB.) Reuter|ev urad poroča iz Newyorka: Močan vrtinec od jugozapadne strani je zahteval v Ameriki mnogo človeških žrtev. Po nekem poročili je poginilo v PInsonu (Tennessee) 20 oseb? 75 pa jih je bilo ranjenih. Pet hiš Je bilo podrtih. Vihar je prebrali tovorni vagon. V Portsmothu (Ohio) Je vihar uničil streh« Šolskega poslopja In ubil ter ranil več otroki — London. 13. marca. (Izv.) Veliki katastrofa, ki je zadela pokrajino Rocky» montes do AleEenvskega pogorja, je po Ren-terjevem poročilu zahtevala 40 mrtvih. Vel oseb ie bilo ranjenih. Najbolj prizadeta It okolica teneškega jezera. Celokupna škodi znaša več milijonov dolarjev. PRVA OBSODBA FAšISTOVr — Milan, 13. marca (Tzv.) Včeraj se i« vršila pred tukajšnjo sodnijo prva razprava proti trem fašistom, obtoženim nasuV stva, ker so prisilili nekega Antona Botza-nija, da ie moral Izpiti velik kozarec rte* novega olja. Obtoženi fašisti Morettl, M» genes in Magnagbi so priznali, da so ret »čistili«, g rlclnovlm oljem onega Bolrjinll* storili pa so to, ker le BolzanI znan komunist In so ga hoteli očistiti komunizma • orem. Reki? so, da grorill niso nič, al| sodi nikl so vedeli, kaj Je čakalo Bolzanlja, akff bJ se bil protlvil fašistom. Državno pravit ništvo le zahtevalo obsodbo na tri leta zapora. Sodni dvor Je razglasil razsodbo, pr kateri so obtoženi fašisti obsojeni vsak nt dve leti In šest mesecev zapora. To Je prva resna lekcija fašistom, ki še vedno divjaj« kljub prepovedi s strani fašlstovskega voA siva, Stran 4. »SLOVCkSKI NAROD« dne 15 marca 1923 Siev 61- Kultura« Repertoar narodnega gleda* usca v ljubljani. OPERA. Sreda, 14. marca: SevHJskl brivec Red a Četrtek, 15. marca: Jenufa Red D Petek, 16. marca: Vrag in Katra Red b Sobota, 17. marca: Tosca Red C Nedelja« 18. marca: Vrag in Katra Izven Ponedeljek, 19. marca: Gorenjski slavček Izven. DRAMA. Sreda, 14. marca: Ugrabljene Sabinke Red B. Četrtek, 15. marca: Othello Red c Petek, 16. marca: Zaprto. Sobota, 17. marca: Za pravdo in srce Red a • * • — Sprememba opernega repertoarja. Zaradi obolelosti nekaterih opernih Članov se poje danes dne 14. marca t L namesto >Seviljskega brivca« opera »Vrag in Katra«. Red A. — »Ženski svet« it 3, V veseli, kakor nrandeljev cvet rožni obleki, Je priromala tretja številka »Ženskega Sveta« k nam iz Trsta. Poleg bogate in pestre vsebine ima čedno prilogo, katera obsega lepo število modnih risb in razne vzorce ročnih del. Za prvi začetek zelo razveseljiv pojav, in naročnice bodo te prilogo gotovo prav vesele. Ce poide tako naprej, smemo upati, da nam bo priloga »Ženskega Sveta« s svojimi risbami in vzorci v doglednem času nadomeščala tuje modne liste. Evo vsebine 3. številke? A. L. Kuprin: O 1 e s j a. Prevaja P. Hočevarjeva. (Nadaljevanje.) — Dr. Iv. Lah: GabrijaninSembilja. — Iv. Klemenčičeva: Tragika ženske usode. — Dr. Mil. Jovanovič Batut: Dečje igračke. — Vera Albrc-htova: Ko na večer vse tiho pride mrak... (Pesem.) — A. Lebarjeva: Kam? — Srečko Kosovel: Misel nate. (Pesem.) — G o-speFranji Tavčarjevi. — Minka Go-vekarjeva: Kako privežemo moža trajno nadom. — Izvestja: Društvena poročila. — Po ženskem svetu. — Materinstvo. — Gospodinjstva — Kuhinja. — Higijena. — Ročna dela. — Književnost — Razgovori. — Modna priloga z risbami. — 2e seznam vsebine nam priča, da je list z vso nteligenco in praktično razumnostjo urejevali. Ni čuda, da se je list v kratki dobi dobrih dveh mesecev tudi pri nas zelo razširil in priljubil in da mu vsakdo želi najboljših in trajnih uspehov. — »Ženski Svet« izhaja v Trstu prve dni vsakega meseca ter stane za Jugoslavijo na leto 4S Din, polleta 24 Din, četrt leta 12 Din. Naroča se pri M. Prunkovi, Ljubljana, Grubarievo nabrežje 14. Ker Je druga številka »Ženskega sveta« zopet posla, prosi uprava nove naročnice, naj potr-pe par dni, da dospe druga pošiljatev, potem takoj razpošlje vse tri številke hkratu vsem onim, ki so se v zadnjih dneh naročali. — Uljudno prosi tudi uprava, da se pridno poslužujejo naročnice priloženih položnic. Saj Je naročnina zelo majhna. — Knjsa o srbskem junaštvu. Te dni ie izšel v Celju prispevek k zgodovini srbskega junaštva v borbi za narodno neodvisnost. To je knjiga polkovnika Jovana Mihaila M. Naumovića. »Sa gvozdenim drugim pešadijskim pukom kniaz Mihaila ■ 1912.« Avtor zelo slikovito in živahno opisuje prve dneve srbske mobilizacije, ko so vsi vpoklicani letniki brez izjeme tekmovali med seboj kdo bo prej na svo'em mestu, ko je kraljeva proklamacia narodu, ki jo avtor tudi citira, preletela ket električna iskfa vasi in mesta, ko ie bilo nav-dascrre in Selja po osveti na vrhuncu. Polk či iT hmašivo opisuje polkovnik Nau-movič ii» v katerem je tudi sam služil kot poveljnik bataljona se je udeležil mrbolj krvavih bo ev srbsko-turSke vojne 1912. leta. Od Vaksinice, Skoplja, Velesa in drugih slavnih bojšč Kumanova, kjer je polk zapisal svoje ime z zla tirni črkami v zgodovino srbskega rrrcda in jugGslovenske svobode sploh, do kivavc borbe na Prilepu Bakarnom Ganao, LMtolju, povsod je bil ta železni pette slavne srbske armade prvi, povsod ie drbival najtežje naloge, ki jih ie seustrašeno in s popolno zavestjo odgovornosti pred domovino izvrševal. Avtor predočuje v KVOJCCT delu samo resnijne dogodke, ki je sam videl in preživel, njegova k e seveda le majhna kitica velike epope;e težka borbe maloštevilnega srbskega naroda proti turškim tolpam in vendar se človeku zdi, da je že v tej kitici izražena vsa nepopisna ljubezen in požrtvovalnost do domovine. Na koncu avtor navaja imena junakov, ki so položili svoje življenje za vero kralja in domovino v osveri za Kosovo pelje. Priložen je tudi preg'cdni zeml5evid bojnih operacij, za časa srbs- -turške vojne. Knjiga stane 15 Din in se dobi pri avtorju v Celju. Olaskeni vestnik ,_ Končati Trost. Danes zvečer točno ob osmih priredita v dvorani Filharmonične družb ga. Claire Trost in g. Trost klavirski konce;-; z izredno bogatim in zanimivim sporedom. Sestava koncerta se odlikuje po tem, da so na vzporedu v prvi vrsti in po večini zastopani slovanski avtorji s svojimi najzar.inivzj.šimi, da z najlepšimi d?li. O škerjančevi in Musorgskega skladbah smo že pisali, danes tik pred koncertom, opozar« jamo naše občinstvo še na slovcčo Chopi* novo sonato v bnnolu, ki je na g'asu kot ena najkrasnejših klavirskih kompozicij cele svetovne klavirske literature. Občinstvo prosimo, da »c t obilnem številu ude* leži tega koncerta, ki bo nudil prav gotovo vsestranski in izredni umetniški užitek. — Vstopnic? so ves dan v predprodaji v Ma* tični knjigarni, na večer koncerta pa pri koncertni blagajni od 7. ure dalje. Bili Tiie Rex Ko.. Ljubljana Dnevne vesti. V LJubljani, dne — Imenovanje velikega župana za ljubljansko oblast Po telefonskem ; poročilu Iz Beograda je bil včeraj j dopoldne podpisan ukaz o imenova-i nju velikega župana za ljubljansko oblast Imenovan je, kakor smo pred dnevi že napovedali, za velikega župana dr. Friderik Lukan, direktor agrarnega urada za Slovenijo v Ljubljani. — Davidovič za revizijo zakona o upravni razdelitvi države. Predsednik demokratske stranke Ljuba Davidović je imel v nedeljo velik shod v Beogradu. V svojem velikopoteznem govoru v katerem je razpravljal o vseh važnejših političnih vprašanjih, se je dotaknil tudi zakona o upravni razdelitvi države. Izjavil je med drugim: »Mi bomo zahtevali da se revidirata zakon o samoupravi in zakon o razdelitvi države na oblasti. Zahtevali smo pravo samouprave. To, kar vsebuje ta zakon, ne zadostuje. Narod je že odrastel iz obleke, ki mu jo krojijo samoupravni zakoni. Naš narod je že zrel za to, da sam vodi samoupravne posle. Samo- j uprava z dekoncentracijo oblasti, to ie i program demokrat'je. Zakon o upravni j razdelitvi države je nepopoln In nepri-| kladen. On ne predstavlja tega, kar že-! li demokratija. Oblasti morajo biti ve-| like, finančno močne, ker male oblasti 1 ne morejo živeti,,,« Tako je govoril j predsednik demokratske stranke. Izja-j vil se je torej za ista načela, ki smo jih j mi svoječasno propagirali. Nas veseli, ; da se v tem pogledu docela strinjamo z velečislanim gospodom predsednikom demokratske stranke ker je nam to dokaz, da smo bili in smo na pravi poti. —Na?e stališče. V zadnjem času se • po nekaterih listih zopet množe in po-| navijajo nad vse strastni napadi na g. pokrajinskega namestnika Hribarja in [ njega delovanje. Po našem prepričanju j so ti napadi neupravičeni in krivični, I kajti vsak objektivni presojevalec mo-> ra priznati, da je uradovanje g. namest-i nika korektno in objektivno in da vlad-| ni aparat funkcijonira točno, kakor ! morda še nikdan Izigravanje najvgjega \ državnega funkcionarja v volilne agrj-j tacijske svrhe zgolj iz osebne antipa-I tije pa je naravnost nedostojno. To se r nam je zdelo potrebno pribiti kot jav-| nemu glasilu, nezavisnomu cd vsake vlade in stranke. — Za slovenski značaj bele Ljubljane se borimo sedaj, tako kriči danes >Slovenec« ter poziva vso slovensko inteligenco, naj voli klerikalnega kandidata, ako hoče, da ne bo bela • Ljubljana izgubila svojega slovenske-= ga značaja. Klerikalna gospoda si ! pač misli, da imajo Ljubljančani, predvsem pa slovenska inteligenca, tako kratek spomin, da ne vedo, kako j so ti klerikalni junaki v nedavni pre- • teklosti »branili« slovenski značaj ; naše prestolice. Klerikalni brezdomo-j vinci naj drže jezik za zobmi in naj s svojim strupenim jezikom ne omade-j žujejo znova svetinje slovenstva, ki I so jo valjali po blatu in polivali z I gnojnico še pred nedavnim časom, j Skoraj polnih 30 let je bila Ljubljana j trdno v slovenskih rokah in nihče si ni upal dvomiti o njenem slovenskem I značaju, klerikalcem je bilo pridrža-[ no, da omadežujejo slovensko Ljubljano in spravijo v občinski svet po oO I letih zopet Nemce. Vsi protesti po-I stene slovenske javnosti so bili brez-| uspešni. S ciničnim zasmehom so kie-\ rikalci takrat zavračali vse proteste j ogorčene slovenske duše ter hiadno-1 krvno spravili v mestno zbornico ; Nemce a la Ambroschitz, Pammer e tutti quanti. A danes? Danes prav isti j skrunitelji slovenske Ljubljane kriče, j da hočejo varovati slovenski značaj I našega mesta in kličejo pod svoj Črni j prapor slovensko inteligenco. Hinav- • ci! Kdor čuti v resnici slovensko, ko-j mur je pri srcu slovenska Ljabljana, I ta se bo s studom obrnil od klerikal-; nih propalic, ki se danes izigravajo za branitelje in zaščitnike načel, ki so jih še včeraj teptali v blato! — Namestnik velikega župana v Mariboru. Na okrajnem glavarstvu v Mariboru je pričel poslovati g. dr. Viljem Pfeifer kot namestnik velikega župana. Takoj p^vi dan je imel vse polno deputacij. Na predvratih v njegovo sobo se nahaja napis: »Namestnik velikega župana«. — Neresnične vesti Iz Beograda smo dobili to-le poročilo: Vesti o nameravanih spremembah pri pokrajinski vladi za Slovenijo in o upokojitvi velikega župana za mariborsko oblast dr. Miroslava Ploia, ki so razširjene po časopisju, so tendencijozno izmišljene. — Klerikalne hujskanje. Pišejo nam: Na shodih, ki jih prirejajo klerikalci po deželi, ščujejo sistematično proti državi in Srbom. Njih namen je prozoren: izrabiti hočejo splošno nezadovoljnost v svoje svrhe, ustvariti ne-razpoloženje proti državi in Beogradu ter s tem pripraviti tla za povrnit :v — saj se razumemo — »prejasne katoliške vladarske rodbine«. Zadnjo nedeljo sta 14. marca 1923. Imela shod tudi v Poljanski dolini Brodar in prof. Dolenc. Prvi je uganjal znano demagoštvo o avtonomiji in huj-skal proti Srbom in proti vojaštvu. Tudi kralju ni prizanašal ter mu očital preveliko letno plačo. In to delajo ljudje, ki so se pred habsburškimi trinogi valjali v blatu in v prahu. Razumljivo je, da taksni shodi ne vzbujajo med ljudstvom patriotičnih čustev in zaupanja do oblasti. Prof. Dolenc je hvalil duhovščino na vse pretege, ki je baje do zadnjega zvesta SLS. Pa kakor slišimo, kakor kažejo slučaiit ni več ta zve« stoba tako trdna, saj je dokaj duhovnikov na dr. Šusteršičevi strani. Sicer pa moža nista posebna govornika. Brodar še malo, a prof. Dolenc je prav za nič. In ta naj bo poslanec! Za kakega ministranta v kaki hribovski fari bi še bil, za poslanca pa . . . — Trgovsko bolnlSko In podporno društvo — razpuščeno. Trg. bolniško in podporno društvo v Ljubljani nam pošilja dopis, s katerim naznanja, da je Osrednji urad za zavarovanje delavcev v Zagrebu z odlokom š. 912 23 razpustil dosedanje že 88 let obstoječe Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani. Z ozirom na to sklicuje društvo v četrtek, dne 22. t. m. ob pol 20. zvečer v veliki dvorani -»Mestnega doma* izredni občni zbor. Kot prva in glavna točka dnevnega reda je sklepanje 0 stališču članov napram temu ukrepu. Ker je ta občni zbor izredne važnosti se pričakuje polnoštevilna udeležba. — Značilno. Prijatelj našega lista nam piše: Navzoč sem bil pri včerajšnji inštalaciji novega Župana dr. Perica. Mestna zborovalnica je bila okusno okrašena z zelenjem, nad županovim stolom pa je visela slika našega narodnega vladarja. Poslušal sem govor pokrajinskega namestnika in odgovor novega župana in bil sem frapiran. Povsod na vsem svetu je običaj, da se župani zahvalijo vladarju za potrditev ki je dokaz vladarjevega zaupanja v županovo osebo. Pri nas se je včeraj zgodilo prvič, da je novi župan pozabil na ta običaj, ki ga narekuje že navaden takt, ter ni smatral niti za potrebno, da bi pozval občinski svet, naj zakliče kralju »2ivio!«, kakor je to običajno vsepovsod. Znamenje časa in razmer! Novi občinski primator pač misli, da bo v Ljubljani županova! kot klerikalno-ko-munističen suveren, ki mu ne bo treba iskati pomoči in podpore pri kralju in kraljevski vladi. AH jo morda najde pri rdečem papežu Ljeninu in kardinalu Troc!:emu? — Zdravnik dr. P. Avramovič se je prešel**! na Aleksandrovo cesto 7, I. nad* stropje. Glej inserat. — Slovenskim knjigarnam na znanje: Matična knjigarna v Ljubljani, Kongresni trg 9, je prejela v komisijo vse knjige, ki jih Je izdala »Naša založba« v Trstu. Do-sedaj so izšle sedeče knjige: Pregelj: »Ple-banus Joanes«, Bevk: »Faraon«. Majcen: »Za novi rod«. Jadranski almanah za leto 1923. Zato naj se našlo vi j a jo vsa naročila odslej le na gori omenjeno knjigarno. — »Naša založba v Trstu«. — Smrtna kosa. Pišejo nam: Včeraj smo položili k večnemu počitku kosti prijatelja Fr. L a n g a, drž. hidrotehnika pri generalni inšpekciji voda v Ljubljani. Mnogobrojna udeležba vseh slojev in mnogoštevilni venci in šopki so kazali simpatije, ki jih je rajnki užival med svojimi prijatelji in znanci, saj je bil blaga duša, ki ni znal in^ ni mogel nobenega žaliti. Zastopani so bili malone vsi livadi, s katerimi je bil rajnki v uradnih Stikih po svojih načelnikih in deputacijah. 2 njim nam je nemila smrt pograbila tudi jako vnetega, starega Sokola, ki je tako marljivo sodeloval še pri lanskem sokol* skem zletu. — Blag mu spomin! — V s vrh o pobijanja p jančevanja odreja podpisani magistrat kot politično (obrtno) oblastvo: 1.) V kakoršnihkoli gostilni-čarskih m krčmarskih obratih kakor tudi v trgovinah, ki so morda v posesti pravice žganjetoča, nadalje na plesih, v varitejih in na javnih veselicah v obče, je prepovedano točiti in prodajati od sobote od 18. (6. zvečer) do ponedeljka do 11. nre dopoldne dopoldne žgane opojne pijače, to »e žganje, likerje, rum, konjak Itd., izvzemši primer, da se dajejo le kot dodatek k čaju. 2.) No-toričnemu pijancu ie sploh prepovedano dajati alkoholne pijače katerikoli vrste. Ce se gost opije v takem lokalu ali če se daje v takem lokalu pijača že pijanemu gostu, spada pod kazen lastnik obrata odnosno poslovodja. 3.) Od določila čL 1 se dovoli izjema gostilniškim obratom v planinskih kočah, kolodvorskih restavracijah in kolodvorskih buffetih ter kavarnam. V vseh teh obratih se smelo oddaati zgane opojne pijače ob času, omenjenem pod 1, a le v množini največ po eno šestnajstin k o lira na osebo in sicer v kolodvorskih restavracijah in kolodvorskih buffetih le za konsumiranje v gostilniškem lokalu, odnosno izven lokala samo potnikom na postaji stoječih vlakov. Voditelji železniških restavracij so dolžni Imeti mineralne vode v malih steklenicah po dopustni ceni na razpolago. 4.) Gostilničar ne sme gostu odrekati Jedi zaradi tega, ker ne uživa alkoholne pijače. 5.) Osebam pod 16, letom se ne sme v Javnih lokalih v obče dajati nobena alkoholna pijača, naj si bi btl! rudi v spremstvu odraslih. Mlade osebe pod 18. letom smejo zahajati v r""^*n**e !n kav me splo!: samo v spremstvu rodite? c v, cdrasllh sorodnikov In drugih oseb. ali na pntovanhi zato. da se na* 1 sitija 6j Ta naredba ta mora izobesiti po vseh lokalih, kjer se toči In prodaja alkoholna pijača* tako, da ie gostje ne morejo prezreti. — Ruska deca Iz Panovič v Ljubljani, V nedeljo je dospelo 53 ruskih otrok iz Pa-novič v Ljubljano. Na kolodvoru jih je sprejel komite dam, ki skrbi za ruske dijake in tajnica Podmladka Rdečega Križa, ki so Jih spremile v Solo pri sv. Jakobu. Tam so ilh sprejele gojenke omenjene sole ter jih peljale v slavnostno pripravljeno sobo. Ali so bili škrateljčki čez noč na delu? Iz učilnice Je nastala lepa, v zelenje odeta dvorana z dvojico dolgih, belih miz. Pa menda so sedaj dobri duhovi tudi podnevi pri delu, kajti celo nedeljo dopoldne je švigalo po šoli sem in tja. mladi čisti glasovi so zveneli po poslopju in ko :e bila ura 12. so sedeli ruski gostje ob mizah, Ikratellčkl bolje gojenke §ent>akobske šole, pa so jim stregle, kot da bi bilo to njih vsakdanje delo. Prisrčno zahvalo ruskih otrok koncem obeda, ki so jo Izrazili napram go'enkam, naj to poneso dalje v sveje razrede in domove, da jo bodo deležni vsi oni. ki so velikodušno pripomogli, da se realizira izraz sočutja in ljubezni. Podmladkari ljubljanskih sol, kakor osnovne na Mladiki. III. m. dekl. ter posebno osnovne in meščanske šole pri sv. Jakobu zares zaslužio srčne zahvale, da ne govorim o nčlteljstvu. Nekaj minut po 13. uri se je prvič dvignil zastor v veliki dvorani Narodnega doma In lahko rečem, da ie vsakdo, k! 'e b:I poleg mladine navzoč, z vedno več::m zan!man'em sledi' vrstečem se točkam. Tega nismo pričakovali in predstava zasluži zares ime umetniške. Pet;e, plesi, igre, kostumi, kulise, vse je bilo popolno. Le škoda, da si ni več občinstva in otrok ogledalo predstavo, kajti bilo ni le mladini v zabavo in užitek, temveč tudi odraslim. Z druge strani smo dobili še tele vrst?ce: Koncert ruske dece je privabil v Narodni dom pač veliko Rusov, Slovencev je bila pa le peščica. Dvorana je bila na pol prazna. Spomnila sem se marsikatere trpke besede, kf pade o raznih pril'kah na naše severne brate, ki vživaio pri nas gostoljubnost. Ko bi bilj navzoči oni, kl ima'O zanje hude misli v srcu, ko bi bili videli toliko ruske dece, med katero je mnogo sirot, ko bi malo razmišljali, kako mora biti pri srcu ubogim pregnancem, ne bi več rabili žal besede za naše goste. Nehote Je postalo človeku tesno pri srcu, ko si je mislil:— veliko te dece niti ne pomnj svo'e velike matuške Rus;:e, mnogi je še videli niso. — Program je bil pač za nas mnogo predolg, od 6.—9. brez dalših pavz a Rusom je vse to naravno. Vse dolgo In široko, vse veliko kakor le ve!ika in obširna njih domovina, kakor Je velika njihova duša. Zbori, baleti, igre, melodrame, deklamacije, vse je bilo lepo in precizno saj so Rusi rojeni Igralci. M. B. — Pristojbina ra posredovanje brzo* javk po telefonu. Ministrstvo je z odlokom št. 5823 z dne 6. februarja t. 1. odredilo, da se mo-a mren Wne pristojbine fnoslovals nine) 200 Din, o katen govori člen 35. »Pra* vilnika o telefonski službi«, za vsal^o brzo* javk o, ki jo naročnik po telefonu odda ali r«a prejme, pla:ati še posebna pristojbina 50 par (posredovalnina). — Sprejem v službo Južne železnice. Obratno ravnateljstvo Mižne železnice, personalni oddelek v Ljubl'ani sprejme za prometno in transportno službo več.e število uradniških in poduradnških pripravnikov in sicer kot nrr.dnlške pripravnike absolvente sredn:ih šol z maturo alf n:im sorodnih šol, poduradrrški pripravniki pa morajo imeti dovršene š*'*ri razrede sredne šole ali en letn:k rVrelišČa ali pa dovršeno meščansko šolo. Nefrelkovane, svoieročno spi-snne prošnje je vposlati na gornji naslov do 15. aprila t!, s sledečimi prilogami: krstni in rojstni list, samski Ust, domovnico, nravstveno izpričevalo (ne nad 6 mesecev staro) zadnje šolsko izpričevalo in potrdilo o zaposlenost v času od izstopa iz šo-e do sedaj. Prosilcev, ki niso izpolnili 13. leta, ne sprejmemo.« — Sprejem v stro?no šolo vojne ^omarice. Po naredbi ministrstva vorne in mornarice, z dne 23. januarja 1923, se prejme mesca juni'a 19?3, 110 mladenićev kot gojenci v strojno šolo vorne in mornarice v C'enoviču (Boka Kotarska). Pogoji za sprejem so: 1. Naše državljanstvo (domovnica); 2. starost 17—20 let (rojstni list); 3. najmanj 4 razrede Pudske šole (šolsko izpričevalo); 4. neomadeževano vcden:e (nravstveno Izpričevalo); 5. dovolitev starišev (po predpisanem vzorcu); 6. obrt železne stroke, kakor kovač, klučavničar, elektrotehnik, monter ali sHčno; 7. krepko zdrav'e (izpričevalo aktivnega vaškega zdravnika); 8. samski stan (potrd'Io svo:ega župnPskega urada): Lastnoročno pisane prošnie, z na tančnim naslovom BrosHca, ie do 30. aprila t I. vposlatl komandi strojne šole voine mornarice v Ze?enlkt, Boka Kotorska, Dal-maci'a. Prcšn;e in priloge morajo bhi kol-kovane. — Volilna komedla v Mariboru. Iz Maribora nam pišejo: Te dni se je v Mariboru na račun St epan Radiča od neke Iz raznih strank sesto'eče družbe izvršila ku-rijozna volilna komedlia. V Mariboru se nahaja namreč tudi nek mlad človek z imenom Radič, ki si je domišljeval, da je poklican zastopati republiko svojega znamenitega soimenika v Zagrebu. Neke dne dobi rekomandovano pismo, v katerem se mu pošilja domovnica, kl potr uje, da je občan pristojen v Sladkorepo (ta Radič le sicer Madžar) m v katerem se je nahajal ček za 4,000.000 Din. In nakazilo na 4 vagone bele moke, katero dob! pri tvrdki Rosenberg. Vse to da mu pošilja veliki apostol hrvatske republika Iz Zagreba za volilno agitacijo v Mariboru |n okolici. Nadalje se ga avizira naj pride v gotovem času v Slov. Bistrico. k:er da ga čaka g. Stjepan Radič sam 2 važnimi naročili in da dobi auto za to vožnjo od g. Rosenberga. Za Radlčevo republiko prevnetl Radič II. je temu triku veriel In začel agitacijo. Sklical Je zunaj na Tržaški cesti v neki gostilni shod, na katerem je govor?! o namenu svoie velike misije. Povzročitell le volilne burke so seveda poskrbeli za sijajno udeležbo. Med govorom so ga začeli napadati in so s svojo opozicijo tako daleč iingirali, da so ugasnili luč in začeli streljati z nalašč pripravljenimi pištnlcami, tako da so o triku nepoučeni repi:bii!:anski voli'ci pa tudi drugI gostje, med njimi tudi nekaj vojakov zbežali. Po tem bljfu so se navidez razburjeni duhovi dali zopet r miriti in so sklenili kompromis z Rad čevo republiko. Kompromis so poiem nadaljevali v baru v Veliki kavarni. Zanimivo pri tej burki je to, da Radič II. še sedaj ni prišel na sled, da so mu ta vo!;!nj trik povzročili huJomuš-neži iz nasprotnih strank. — S sekiro ub 1 očeta in mater. V To-minjah pri lirski bistrici se ie izvršil grozen zločin. Sin in oče družine Jagodnik se nista razumela. Sin je skril sod slivovke v seno In nekdo ga je ovadil. Sin pa je mislil, da je to storil niegov oče. V jezi je pridrvel domov in v prepiru pogr: bil sekiro ter ubil ž nio očeta in mater. Potem je po-begnl. Nekateri listi so poročali da se je obesil. Pa to ni res. Morilca Jagodnlka oblasti Bčc^O pa ga doslej še r.iso mogli iztaknltl. — Smr^T nesrefla. Andrej Podgornik, hlapec pri t: •• v:u Trpinu na Rnkeku, je 10. t. m. pe':al iz Cerknice z vinom težko rbJo.*en voz. Na d ^seda? še nepo'asrrcn način pa :e med pot;o zrSc! pod kolesa voza, ki so mu zlomila rebra. Dobi! ie tudi težke notrpnre poškodbe, za posledicami katerih je Še Isti dan v ljubljanski bolnici umrl. — Nesreče In pretep!. Matevž Puš. mestni delavec le obdeloval kamenje pri čemur mu le odletel kcš^ek v oko in mu je težko poškodoval. — Lampič Rudolf, sin delavca iz L ubijane je padel z drevesa In si zlomil desno roko. — Delavec Anton La-stra je v StepanM vasi preveč kričal »auf bisk«. Napadli so ga neki neznanci in mu jih precej naložili po glavi. — Neki mestni delavec je služkimn Mar-eto Kokall Iz Ko-delievega tako močno sunil v trebuh, da je nezavestna obležala. — Vse poškodovance so prepeliall v bofmco. — Idealen parček. Dne L t. m. sta po* begnila od svo'ih zakonskih dragov Terc* zija Zupančič in Matevž Nered, oba poros čena, doma iz Št. Vida pri Stični. Rezika Zupančič je svojemu možu odnesla 12.000 kron. Nerad pa svoji ženi 35.000 K.. Oba sta nato odpotovala v širni svet . . . Vrnitve pod domači krov in v hišo še do danes ni. — Ponarejeni lOOOlirski bankovci. Dne 25. februarja je priSel v menjalnico »Jugo-slovnn*T"c bnn1 c* neki 251etni moSki in za> menial lOOOlirski bankovec, ki pa je bil fal= zifici**an. Prebrisane« do sedaj še niso iz» sledili. — Dva drzna vloma ▼ LjubUanL V Ljubljani se dnevno množijo drzni vlomi, dokaz, da obstoja tu zopet družba svedrovcev. Pred kratkim se je Izvršil vlom v bolniško blagajno, ki pa se je na srečo ponesrečil. V ponedel.ek popoldne pa se je izvršil na centrumu mesta v Beethovnovi ulici pri belem dnevu vlom, ki kaže da se lopovi upajo nastopiti celo v bližini policije. Dosedaj neznani storilec je vlomil v stanovanje Frančiške Snoj v hiši štev. 15. Vlomilec je pobral po stanovanju vse, kar se mu je zdelo vredno, zlasti se je specijalizira! na vso zlatnino in na razne galanterijske predmete v skupni vrednosti 88.000 K. — Drugi vlom je bil Izvršen v isti noči od 12. na 13. v trgovino Ivana Prc-melča v Kolodvorski ulici 30. Vlomilci so predrli približno četrt metra debel zid in udrll v trgovino. Odneseno je bflo 51 zla-torumenih polsvilenih z bel'mi Črtami prevlečenih naglavnih rut. več črnih in več volnenih naglavnih rut. škoda znaša okoli 50.000 K. — Občinstvo se svari pred nakupom teh predmetov. — Številne tatvine v Ljubljani. Poleg številnih vlomov tudi tatinska kupčija v Ljubljani bujno uspeva. V času od 1. do 13. marca so bile izvršene sledeče številne tatvine: Ceciliji dr. Konin na Krakovskem nasipu ie bilo iz predala omare ukradeno za 25.000 K zlatnine. — Na Sv. Petra cesti stanujočima delavkama Mariji Cerk in Aloj* ziji Ciler je bilo ukradeno za 13.240 K razrr'h predmetov. — V Kozlerjcvem ^radu so bili ukradeni trije mlekarski vrči, vredni 2400 K. — Na kolodvoru je bila Katarini Šilar ukradena 450 K vredna košara. — Tr* govcu Avgustu Škofu je bilo odpeljano iz vele hotela »Slon* kolo znamke *Eska tnsrca 1923. stran. 5. ■. 1 NAPREDNI BLOK pozfva vse svoje somišljenike, da se udeleže volilnega shoda, ki bo danes v sredo ob 20. zvečer v Spodnji Šiški v gostilni pri »Zvezd u (Ko-srnatin) V imenu Naprednega bloka govorita kandidat prof. Josip Reisner in Rasto Pustoslemšek. Sokolstvo. — Sokolsko gledal sce ▼ Radovljici nprizori v nedeljo, 18. t. m. ob sedmih zvečer in na praznik cb treh popoldne veliko zgodovinsko sliko fz časa pregan anja kristjanov v Rimu »V znamenju križa«. Zanimanje za to predstavo je jako veliko, zato priporočamo, da se je domačini udeleže v nedeljo, tako, da bo v ponedeljek dosti prostora za tujce. Da se pričetek radi prepoznega prihajanja občinstva ne zakasni, prosimo točnega prihoda. Priporočamo nakup vstopnic v predprodaji, ki jo oskrbuje br. Jaklič. — Zbirko sokolskih predavanj je izdala COS v treh zvezkih. Bratom, ki razumejo češko, to zbirko zelo priporočamo. Posamni zvezek stane 60 čeških vinarjev. Zadivi zvezek br. Pelikana: Vera, cerkev, Ikalizem, Orel in Sokol pa stane 80 če-k K vinarjev. — Angleški časop s" o vsesokotskem v i v LjubHan«. Angleški časopisi so prl- zelo obširna poročila o vsesokolskem v Ljubljani, ki zelo laskavo in navdu- : pripoveduejo o dobro uspeli priredlt-igoslovenskega Sokolstva. Angleški za- 7 liki, ki so se udeležili zleta, se živahno najo za razvoj našega Sokolstva, po- 1^0 pa za tehniško stran. Časopis »Time Tide« v Londonu ie prinesel v zadirem sa dva obširna članka «A Jujjoslav athle--estival«, v katerih obširno poroča o okolsem zletu. Kakor je iz različnih !il videti, je naredil vsesokolskl zlet v jani velik utis v vseh državah ter nas inII z različnimi narodi, kar je gotovo ega pomena za našo državo. Povdarja--3ramo predvsem, da so po zletu izgini onih narodih, ki so bili v Ljubljani, ^resodki. ki so se pojavili pred zletom, o vzbujali dvom, bode li mogoča tako a prireditev v Jugoslaviji. Vsi zastop-tujih držav, ki so bili v Ljubljani, se anes z navdušenjem spominjajo vseso- kolskega zleta ter so v stalnih stikih z našimi brati. — Češka Obec Sokolska priredi 31. marca, 1. in 2. aprila v Pragi šolo o Tyršu, v kateri bodo predavali najboljši poznavalci Tyrševih de!, o Tyršu in njegovem znanstvenem delu. Priporočali bi tud« našim župam in društvom, da prirejajo podobna predavanja, ker je potrebno, da se članstvo seznani z Tvrševimi deli. Društvene vesti. — Protestno zborovanje železničarjev. V petek, 16. t m. ob 19. uri se vrši v veliki dvorani hotela Union v Ljubljani protestno zborovanje, ki ga prirede vse železnic ar ske organizacije s sodelovanjem organizacij javnih nameščencev. Shod bo pojav solidarnosti vseh kategorij železničarjev in državnih nameščencev, ne glede ali aktivni ali vpokojeni. Pričakovati je vsestransko obilno udeležbo. — Sporazumljene že-lezničarske organizacije in O. Z* javnih nameščencev in vpokojencev. — J. N. A. D. »Jadran.« 1. Debatn? večer se vrši v četrtek dne 15. marca cb 20. uri. Predava tov. Milan Zadnek, stud. teh. o »Svetovnem nazoru«. Udeležba za člane obvezna. Nečlani dobrodošli! — Društvo pol. konc. uredništva je sprejelo na svojem izrednem občnem zboru dne 7. marca t 1. te-le resolucije: Izredni občni zbor je ugotovil, da ie gmotni položaj državnih nameščencev v obče In med njimi političnih konceptnih uradnikov posebej tako beden in obupen, da so nameščenci pred neizogibno katastrofo; sedan;i pre'emki ne zadostu:ejo pri vladajoči draginji niti za golo preživljanje, dočim trgovci in drugi odrekajo radi prezadolženosti uradn-šrva vsak kredit tudi za najnujnejše potrebščine n. pr. živila in obleko. Radi tega se politični konceptu; uradniki Izrefca'o za solidarne z drugimi državnimi nameščenci ter se pridružujejo v boju za korenito zbolšanje gmotnega položaja vsaki akciji tudi do najskrajnejših sredstev. L Izredni občni zbor zahteva, da se takoj: 1. vzakoni službena pramatika, 2. zvišajo z novo uredbo izenačene drag. do-klade za 150%, ukine maksimiran'e rodbinskih doklad ter razveljavijo vse omejitve, k? dajejo dokladam značaj miloščine, 3. Izplača izdaten nabavni prispevek, 4. reši stanovanjsko vprašanje državnih nameščencev, 5. razširi veljavnost določb člena 2S2. finančnega zakona za proračunsko leto 1922 in 1923. na vse državne nameščence v celi državi. II. Izredni občni zbor: 1. soglasno in z vso odločnostjo zahteva z ozirom na jurisdikcijo v zasebn op ravnih in javnopravnih zadevah, ki je zvezana s službo upravnega uradnika s fakultetno izobrazbo, funkcijsko doklado vsakokrat v isti Izmeri kakor jo uživajo sodniki, in to za ves čas. odkar se je pripoznala sodnikom, 2. sklene, naj se naprosi viada, da izvršuje premešče-nja z ozirom na težke gmotne posledice, ki so zvezane s premestitvijo za prizadetega, le v najnujnejših slučajih po zaslišanju o eventnaln'h protirazlogih, ki naj se vpošte-va'o. 3. sklene, da se naprosi vlada, naj Izvrši napredovanja nradnlštva na podstavi določb člena 126/1 zakona o drž. računovodstvu v na:š"ršem obsegu ter ustvari tudi za to budžetsko možnost, posebno, ker se napredovana v zadnjih letih nTso Izvrševala v dovoljni meri, 4. zahteva, naj se dnevnice in druge pristojbine za vršltev službe Izvenuradnih prostorov a) Izenačijo s pristojbinami, kakor lih uživalo drugi uradnfki s fakultetno izobrazbo, b) da se sedaj veliavne postavke v sm»slu naredbe z dne 30. septembra 1920 D R br. 96.000 Službene Novine št. 222 zvišalo na 400% kadar se vrši služba v javnopravnem Interesu; ako se vrši ista v Interesu in na stroške stranke, naj se računalo pr?sto;b:ne po advokatskem tarifu. 5. predlaga vladi v razmiSl'ane, kako naj politični konceptnl uradniki kri'ejo stroške, katere jim nabga njihova služba za reprezentanco in Izvedbo zaupnih poslov. Borzna poročila. — Zagreb, 14. marca. (Izv.) Zaključek. Devize: Curih 18.45, 18.50, Pariz 5.925, 5.98, London 464.—, 466.—, Berlin 0.47. 0.48, Dunaj 0.138, 0.139, Praga 296.50, 297.50, Trst 468.—, 475.—, Newyork 98.—, 98.75, Budimpešta 3.1 C, 3.15. Valute: dolar 96.—, 96.75. — Curih, 14. marca. (Izv.) Današnja predborza: Zagreb 5.45, Berlin 00.258, Amsterdam 212.10, London 25.22, Pariz 32.37, Milan 25.60. Praga 15.925, Budimpešta 0.1775. Bukarešta 252, Varšava 0.0118, Dunaj 0.00745, avstr. žig. krone 0.0075, Sofija 3.35. Izpred sodišča. — Detomnr v Leskovcu. V'ćera? popi \, dne pa je sedelo na obtožni klopi rr.Indo dekle, komaj lSlctna Marija Judež, služki* nja v Leskovcu. Judeže va pa je rada poha i« kovala s fanti in pri tem se je seznanila z rudarjem Ivanom Kova'em. Intimno nji* hovo razmerje pa ni ostalo brez posledic, vendar pa je znala Judcževa svoje stanje skrbno prikrivati, tako, da niti doma "ini niso opazili ničesar. Dne 5. decembra 1922. pa je skrivoma rodila dete moškega spola rn ga nesla v gozd ter ga pokrila z listjem. Radi hudega mraza je dete umrlo in gospo* dar obtoženke je drugi dan na?cl njegovo truplo. Ohtožcnka. brhko kmets' o dekle, se zagovarja, da je storila svoje dejanja iz ob'tpa. ker ni imela nobene pomoči in jo je tudi ljubimec zapustil. Zdravnici so kon* statirali, da je bilo dete normalno razvito in živo rojeno, ter je umrlo radi mraza. Po. rotniki so zanikali vprašanje umora. po'rd'li pa njega izpostavitev, nakar je bila Jude* ževa obf-;-na na d^set mesecev ječe. UUwa — IzffuVI so ?c 2. Januarja črn srednfe veVk pes dr.berman s skrn.'?jn!m repom in s!nbo zadnjo taco. Odda naj se proti veliki narradi na Bicđu, vila AK, M!ino 70, pri Kokalu. — Izgubil se je reve I ver Brotvnln^ r etutjem, kal. 6.5, na cesti od Mensša do Nad-orice. Pošten najditelj nal ra vrne prrti nncrradi g. Feliks Tavčar, Vodice nad LJubljano. Darili — Dar^o. Za zgradbo zavoda za slepce ?e darovala Kmetska posolilnica na VrhnflH Din. 250. Glavni arednik: JLASTO PUSroSLF.MŠEZ, OJzovnrn; arednik: VALENTIN KOPITAR. GUMENE GUMENE POTPLATE ceneje In trajnije so kakor usnenel Najbolje varstvo proti vlagi I mraza I SE NUJNO ZA TAKOJ jretna šivilja na dom, ielno za perilo za napravo . — NasTov pove uprava »S7o; kega Naroda«. 2661 Meblovano sobo IŠČE PRIVATNI URADNIK od 15. marca do 15. aprila. — PonucJs be pod »R. D. 333/2648« na upra= vo »Slovenskega Naroda«. Tri krasne velike svetilke SE POCENI PRODAJO. Ljubljana. Florijanska ulica št. 6, '■. nadstropje. 2643 Stavbna parcela v Topi legi, 1200 m2 velika, 20 minut >d I:vbljanske glavne pošte oddal je* ia, SE PRODA. — Dopisi pod »Zelo }jOdno/2640« na ut>ravo lista._ Tovarna igrač, iena. edin« te vrste v h goslaviji, SE POD ZELO UGOD* N1MI POGOJI PRODA. —- Pojasni* *a daje »Obrtna banka« v Ljubljani. r. Pavel Avramović • preselil na Aleksandrovo cesto ftt. 7, I. nađsfr. in tam dno ordinira od 9.—11. dopoldne in od 2.-4. popoldne. Telefon št. 354. Konterisfinja, možna popolnoma slovenskega m umskega jezika, obeb stenografi i. -roienisja in knjigovodstva, IŠČE SLU2BE. — Dopisi pod »Nastop ta* \oj72667« na upravo »Slov. Naroda«. PRODA SE tovarniško poslopje 450 m' površine tik kolodvora. Zra* ven je še 2S0 m9 stavbnega sveta. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. Mlad oskrbnik bi prežel službo v kaki graščini ili na veleposestvu. — Naslov >ove uprava »Slov. Nar.«. 2644 Provizijskega potnika, ki ima službo že kje drugje, IŠČE RENOMIRANA TVRDKA. — Naslov pove uprava »Slovenske* ta Naroda«. 2638 Na stanovanje se sprejme GOSPOD. — Vpraša se: Ravni* karjeva ulica 11. 2632 Kupim enonadstropno hišo V LJUBLJANI. — Ponudbe z navedbo cene pod »Ugodna cena 2633« na upravo »Slov. Naroda«. Prodam parce! NA PERIFERIJI MESTA. Cena 40 do 48 Din za m*. — Pismena vpraSa nja na npravo »Slovenskega Naroda* pod »600—800/2513«. Zanesljiv hlapec : SE SPREJME za kmetijo in h konjem. — Fran Juvan, Martino* va cesta 26. 2635 paj V4» o or9 trgovci! Mjše blago kakor koruza, žito in tako dalje po daevmti i razpotja Bartol Jesenovsk3f Import, Exoort živežnih namirnica, Ruma, Snem. 2665 todajo sg Sabro ohranjeni motorji: Pucr* 2 cilindra, 5—6 HP s priklopnem vozom; 1 Poeti, 1 cilinder, in po! H?: 1 N. S U., 1 cilinder9 1 in pol HP; 1 Pegeuot, 2 cHlin-ra> S-7 HP; 1 Voledo, 1 cilinder, 4 HP. — Og cdajo se pri PeSer Škafar, v-Jsaniziranje gumiji, Ljubljana, Rinska cesta 11. 2664 Na dobro domačo hrano SE SPREJME ŠEST BOLJŠIH GOSPODOV. — Spodnja Šiška. Sv. Jerneja cesta 38. poleg cer* V^-e. T. n^r^tronie. levo. 2654 svoj razpoložljiv 3»nar naložiti roti visokim obrestirn, ne izpod 20V0 in proti prvovrstni garanciji, aj se javi pod »Ba&čn! uradnik« na AnonČni zavod Drago Eieseljak in drug, Ljubljana, Sodna ulica 5. 2641 KriževsKo opeliurns A. Lamlr In im sprejemu nnroflla • na fiaalov: Hriievake opekarne Lnnir In 4rn9, Ktiževoi uri Ljutomeru In industrijski oddelek Slovensko banke v LJubljani. Naročila c3 bivše poalovalntce v LJubljani se no IzvrSuJoIo. Vplačila samo na Slovensko banko v LJubljani oziroma pjsne podrainlce« Proda se skoraj nova miza ZA JEDILNICO in 4 STOLI ter Se skoraj nov ŠPORTNI VOZI, ČEK. — Naslov pove upravr »Slov. Naroda«. 2655 PROr7A~ŠE 60 m3 sf?f!if! bukovfli drv. Tstotam SE PRODA TTT)T OSEM VOZ GNOJA ALI ZAMENJA ZA SENO. — Naslov pove uprava »Sin* v-pv- *i Narodi*._2tV;0 Rabljen pisalni stroj in dobro ohranjeno MOŠKO KO* LO SE KUPI. — Ponudbe z na* vedbo cene in natančnim opisom i« upravo »Slov. Naroda« pod *>r>obro hranjen/2663«. Na dobro domačo hrano v bližini sodnije in Južnega kolo* Ivora SE SPREJME VEČ GO* 5PODOV. — Naslov pove upra* va »Slov. Naroda«. 3657 Iščem mesta ot TRGOVSKI SOTRUDNTK ali SKLADIŠČNIK. Grem tudi kot PU SARNIŠKI SLUGA. Zmoten sem -lovcnščine, nemščine in italiianSčine * govoru in pisavi. — Pcnvdhc pod >Trgovsko/265S« na upravo lista. Hiše, vile, graščine, njive, POSESTVA, GOZDOVI, PAR* CELE. TRAVNIKI SO VEDNO NAPRODAJ! — Pojasnila daje 'cone. posredovalnica ne^remič* ->in Fran Schantel, Ljubljana. Mestni trg 18'I. 2656 Lepo posestvo ^a r*vrif<»rin mesta Ljubljane SE HGODNO PRODA. Ohstoji iz dveh Hiš a prostornim skladiščem, velikim Mevom in nekaj vrta. Proda se tudi deljeno. — Naslov pove uprava »Slo* venskega Naroda«. 2581 Srednjeveško posestvo z dobro ohranjeno hišo ter ma* *im hlevom blizu železnice in po* itate ter ne nreoddaljeno od Ljubljane, KUPIM. — Ponudbe pod »Posestvo/2634« do 22. t. m. is upravo »Slov. Naroda«. Ugodna prilika! Dobro idoča, že nad 15 let obstoječa MANI FAKTURNA IN MODNA TPGOVINA na Opčini pri Trstu, SE ODDA TAKOJ radi družinskih vizmer. Cena nizka, zaloga velika. — ?oizve se v Florijanski ulici It. II. T. nadstropje. 2597 Niša v Kranju ~ia glavnem trgu, manjša, pri* travna za trgovino, SE TAKOJ PRODA. Tstotam se proda tudi OTROŠKI VOZIČEK za ležanje, dobro ohranjen, po zelo ugodni ?eni. — Poizve se pri: A. 2ivic. Ljubljana, Valvasorjev trg št. 6, pritličje. 2*59 LS« Ženifna ponudba. Vdovec s tremi otroci, podjet* nlk, srednje starosti, želi dopisovanja z vdovo ali gospodično v svrho ie* nitve*. ne glede na premoženje. Tajnost diskretno aajsmčena. Dopise je poslati pod »Zakon 2f»3°« na unravo »Slov. Naroda«. Izurjena strojepiska z daljšo prakso, zmožna sloven* skegs in nemškega jezika v go* "oni in rrisavi ter knjigovodstva, 2ELT MESTA IZVEN LJUB. L JANE. — Ponudbe pod »Takojšen nastop ,'2649«. Fino mast za usnje, čistilo »Ilirija*, »Jadran* in »CU pulin*, čistilo za kovina ter to-aletno milo nudi po najnižjih cenah OSVALD DOBEIC, Ljubka. . Jakobe tre: % 2109 l lepa pisarniška prostora v pritličju, SE POGOJNO TA* KOJ ODDA. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 2636 Skoro nov pianino SE PO UGODNI CENI PRODA Naslov pove uprava »Slovenske* £a Naroda«. 2650 Žaga na stalni vodi oddaljena 15 minut od kolodvora, 3 tremi listi in cirkularko, v bo* gati gozdni okolici, se radi pre= vzema drutje^a podjetja ODDA V NAJEM ŽA DESET LET. — ?onudbe pod »Žaga/2637« na upravo »Slovenskega Naroda«. Absolvent kmetijske šole i primerno izobrazbo v gospodarstvu, vrtnarstvu, sadjarstvu, gozdarstvu, '"tetamtvu t%r v vs~h v to ptroVn *^i\< dajo'ih delih I5ČE PRIMERNE SLUŽBE, najraje na ka'^nem ve!*** Tosctvu ali pri kakšni lesni trgovini z večim obratna. — Naslov pove t prava »Slov. Naroda«. 2628 opvic*5 »9 ženske, otročje in moške, žepne robce, razne trakove, gumbe, su^ kanec, bombaž, vezenino in dru: gO kratko ter galanterijsko blago kupiti najceneje v veletrgovini OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 2103 Gostilna in trgovina Z MEŠANIM BLAGOM SE ODDA V NAJEM TAKOJ sami ženski. — Naslov pove uprava lista. 2623 Iščem kompanjona za svojo dobro idočo trgovino m eksport s kapitalom 150—200.000 dinarjev. <— Ponudbe na oprava »Slov. Naroda« pod Bodočnost/2618. Uradnica, izurjena strojepiska, SPREJME SLU2BO KOT PISARNIŠKA MOČ v popoldanskih urah. — Ponudbe pod »LTradnlca/2622« a* upravo »Slov. Naroda«. Gostilniška koncesiia r zsanietočem ▼ Liublianl SE ODDA TAKOJ NA RAČUN. POreben je -»rimeren lot-al. — Ponudbe p^>d "Koncesiia f2605« na trprssvo Usta c!c> 10. marca t. 1. Samostojen pnlsr *a viso'-e in ž^l^zor»etonc,-e stavSp, * i fe Ml do sedaj nri večjih efavf>in< ' rh podjetjih na Dunaju. IŠc^E ME« STA. Govori češko, nemško in ma!« '^•vensko. — Ponudbe na: W. D.. Icher §t. 5. 261!* Proda *g po nizki ceni PET samo en mesec rab* 1 jenih »SINGERJEVIH« ŠIVAL* NIH STROJEV in EN ČEV, LJARSKI ŠIVALNI STROJ radi preuredbe obrata na motorni po* Vztrajen« na Anončno družbo Aloma Companv, Ljubljana, Kon« arcaai trjj X 26i5 stran v. „SLOVENSKI NAROD" dne 15. marca 1922. Stev. 61. Registrirna blagajna SE PRODA. Naslov pore uprava lista. 1521 Izurjena šivilja, ▼ciča vseh del. I5ČE DELO po hišah ali pa na dom. — Naslov pove upr»vi »Slov. Nar.*. 2606 Seno, slama, ovas DOBIJE SE najbolje aa aklc.^Sta M. TI.* TĆ, Zagreb, Jurišićeva ulica 24. 2609 Stavbišce za vilo SE PRODA PO NIZKI CENI Ponudbe pod »Idil« na upravo »Slovenskega Naroda«. 3493 Proda se 2 POLPOKRTTI KOCTJL 1 LAN* DAUER, 2 VOZA t KONJA la KO» MATI; vs« v dobrem atanju. — Ogle« aa se: Kolesijska ulica 20, Ljubljana. 2544 Trtovellsbl prenos in drva Stal*« v satafi vsaka einoelaa. Brala« IHrija LiuMfaaa, Kralja Petra trg *. — Tel. 730. 2243 PRODAJAMO 100 KOM. hrastovi stabla za duge. Hrvatska feljačka go^odarska udruga u Bartoloveu kod Varaž* dina. Velikonočne razglednice selo lepe, priporoča M dabalo LPevnlefcž»",!S"M:4. 20.000 do 25.000 dinarjev poti visoki m obresti m fa aajbolfil fancf|! za kratek rok se išče. Ponudbe pod .Takoj" na Anončni zavod Drago Beaerjak. Ljabljaaa. Sodna nI. & 2399 Proda se po ugodni ceni atmmadstroona hfia ▼ do* brem stanju, z osmimi stanovanji in velikim vrtom, v predmestij Ljubljane. — aorJbe pod Šifro »Osem stanovanj 3510« na opravo »Slov. Naroda«. Razglednice rasna vrste, pisemski, pisalni, kgmrski, svilenu gladilnt in atek* leni papir, čipke za kredence, vpisalne knjižice in žico za cveU lice priporoča tvrdka OSVALD DOBEIC, Ljubljana, Sv. Jakoba trg 9. 2111 Tvrdka J.GORECLjublji staroznana trgovina z automobili, motocikli, kolesi i < > 11 ina n deli < ■ < i otvori < ■ < • < i < ■ < ■ < i • > ji <« ■ i 4 « < 1 < > poleg; svojih dosedanjih prostorov nove poslovne prostore v petek, 16. t m. ob 8. uri zjutraj 1 v* 1 • ILI* 1 .J* J. L. 1 HI Mm mm mmmmm\ mm 'HI mm Imm mm\ mm mm mm ^B ■ 1 mm mmmv mmr^mm ^mmmm\ mm imrn^ HI mmaam\ mm "HI 1 HI HI Mm mm^^mrn ' ' " M i ► j S 1 > aiau Ljuuij. lueumie uai Dunajska cesta me <« < > < > < i ■ ■ Lepo msSlousad soba s posebnim vhodom, v sredini mest«, se Sče. P smene ponudbe pod .Nujno 2364" n« upravo Slov. Naroda. 2364 izputem kcie !p'č'c -orje, krte, polhe žalce itd. po najvišjih dnevnih cenah. P. Semko Uvbljsne, KrfvžentSka trtica 7 Dvokoi&sa se sprejemajo v polno popravo, se po-nikljajo, emajlirajo z ognjem in shranijo preko zime. ..THiBoiir, f. um. \mm Karlovaka cesta 4. Dražba travnika. Helene Bavdekova bo daf ala svet travnik na Bati« ▼ Črni ve si št. 1 pri Reminarfn po Javni dratbi v Dajem na sv. Jeiela dan 19. t. m. ob 3. popoldne. JOSIP PETELINC LJUBLJANA, Sv. Petra nasip 7. Priporočamo na veliko in malo galanterijo, nogavice, razne sukance, gumbe, čipke, vezenino, sprehajalne palice, kravate, srajce, Čevljarske in krojaške potrebščine. Knfaltfs etit. Postretba toena. 15 O o popusta A. Siakovlc nfl. K. Sosa UCEUAHA, Mastmi trg M. Sedal le nolfiollSl ins 50 sajenje u lini c! Nizko cepljene, močne, najkras-nejše odporne vrste oddaja po 8 Din za komad J. Breoelfnik, Ljubljana, Vel. Čolnarska ulica 21. Vrtnice se oddajajo samo v Ljubljani. 2579 CUNARD LINE i Najhitrejši parobrodi sveta. Di rektni potniški tovorni in expresni promet iz Sambvp fi ttsrtOTrji n Invib h Kanado 4 dimniki 51'* dni. Lastne kabine, za potnika IIL razreda. Potnike premijo izkušeni undniki do uke vkrcanja, in jim prožistvo za Slovenijo: Unbten, Kiiedrsnfci ulits 21 Brzojavni naslov: „Cunard11 Dr. Drallsja brezofa lama voda |a61 rast las, za-bran]n]e Izpadanje ter srbenje In prablfal, krepi ta čudovito oilvlja ilvce- Olavaa zaloga za preprodajalce: ISIS. d. d. odd. Jari Dralle Zagreb« Palmett-eeva viloa bre/ ••. parcala na Da se v zakup Dunajakl atl. p Hm < ekladlače obdelovanje ali Proda se stavbena parcela na cesti v Rožno dolino, 1 ha velTka. Pejee-nila daje dr. F. Luckmann, Gradišča 4, od S — S Italijanska tvrdka, ki se bavl s špedicije M zanesljivo In spretno osebo ki bi našla atlb z n voznik l In Izvozniki. Pego, mesečna plača In provizija. — Ponudba in podrobni penali po motnosti a namakam lezlkn na tvrdko Z. BOZZOTTl, T BI E STE, Gasella postale Ne. 227, Flaiza delta Boraa. Izurjena z daljšo prakso, popolnoma zmožna slovenskega in nemškega jezika, dobi takoj mesto. — Začetnice izključene. — Ponudbe na Anton Šinkovec, Grosuplje. 2556 Prostouoiiim fauna dražba. Dobra vodna žaga na Gorenjskem v Ribnem pri Bledu se da za sedem let v najem. Za ga obratuje z beneškim jarmenom z dvema listoma, a cirkularjem, na stalni vodi, 6" m padec in turbino. Okolica bogata na lesu, ugodne komunikacije, tudi z Italijo zasi-guram plodonosen obrat. Pojasnila da tvrdka P. Higersperger, Celje, Gregorčičeva ul. 3, v Radovljici gosp. odv. dr. Ivan Dobrave ter v Ljubljaai odvetnik dr. Adlešič, Sodna ulica. Dražba se vrši dne 28. marca t. L ob 2. popoldne r pisarni odv. dr. Adlešiča, Sodna ulica. Z „Oreal Hene" barvam sive lase v vseh h (tudi modnih), lzdelujerr lasna dela. M. PODKRAJ5EK, Ljub Sv. Petra cesta. S emena VRTNIC in SADNT.GA I .TA SE DOBE pri »VRT« DŽAMONJA i dr družba z o. z., Maribor, ( ulica, — Zahtevajte cenik Steznil (moderce} po životni meri priporoča AMA HUTETB,Dunajska : 6 poleg lekarne Plccoli. Krtače ribarice, likarice. zobne, bi a mazalke, omela, motvoz (š čevljarsko prejo, ščetine, i lesene cveke. lesene pise ze. itd. priporoča tvrdka OSVALD DOBEIC, Ljut Sv. Jakoba trg 9. Staro ljutomersko vir Letnik 1921. prvovrstna kva ca, 200 hI ter ista množina ka 1922, SE PRODA. Kup vzamejo tudi letnik 1922. prednost. Cena in pogoji p nogradniku m trgovcu IVANU VESELICU V OR.V Cement, gips, apno romancement, strešno penko, k ar bo line j, drv ment, watprooff £ips-ul< umetno gnojilo etemit f schek) Itd. NUDI PO N NIŽJI CENI Košta NO V AKO VIČ In LJUBLJANA. Miklošičeva 2 tao< SPozorl dozori /fajumčja hbira damskih svilenih tfobulcov in slamnikov, najnovejši modeli žalni ^lobulei vmdno v zaiogi u modnem salonu ID H ŠKOF - WM1EK LJUBIJflHII Pod TranCo It. 2 Poleg IslczBCBa mosta. Predelava in preoblikovanje slamnikov ter klobukov. Jočna postrežba! ^riynano solidne cene l TRGOVSKA BANKA d. d., LJUBLJANA POPRUZNICE i Maribor Rakek SlovenJor-aHM Sloveajeka Blatrte* Brao (PREJ SLOVERSKA ESItaRIPTRJI BARKA) KAPITAL in REZERVE Din 17,500.000- :-: Izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje x Javil Trgotska Telefoni: 139,146f 498 EKSPOZITURE i Konjlea ■•aa - Dravograd LJubljana (menjalnl-aa v Kolod«orakl ul.) 1 ~****i-r ki tisk »Narodna tiskarna«.