113. itnllta. i imm. i t«t u. mu m. nm. itto. .Slovenski Narod" velja r Llmblfami na dom dostavljen: ce!o leto naprcj . . . . K 24*— pol leta „ • • • • • 12*— četrt leta « .....6'— yia mesec » • • # • • 2*— v upravniStvu prejtman: ćelo leto naprej • , . . K 22*— pol leta „ • . • . . 11^— četrt leta w • . • • . 5*50 na mesec . . . . * . 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Uredniitro: Knmflova «Uem ŠL 5 (v pritiičju levo.) t«Ufoa M. M. laterati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vis^ za dvakrat po 14 vin., im. trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte in zahvala vrsta 20 vio. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insertijah po dogovora. Upravaiatvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, insetatl L t dL, to je administrativne stvari —— PoauMua iteTllka ***** !• vtaar|«v. ——— Na piMMaa MiocUa btez istodobne vpoalatve naročaiae se se octe. -Ifn^tfsM tfts)kanuiM toMost At. M. •Slovenski Narod* vel|m po poMit za Avstro-Ogrsko: , ćelo leto skupaj naprej • K 25*» pol leta » „ . , # 13'— četrt leta . , . 6'50 na mesec w M • . . 2*30 ( za Nemcijo: ćelo leto naprej . . . K 30-—t za Ameriko in vse druge dežele: ćelo leto naprej . . . . K 35.-i Vprasaajen glede inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka, !)§■■■ »Ml io (spodaj, dvoriiče levo). IF« ■!!<¥■ nllca tt. S, *AlTgm ŠL U* Ubijmo gada. D u n a i, 15. maja. Ko so v petek ponoći odmevale praške ulice cd klicev: »Doli z izda-jalcem!^, so se skrili v svoje sobe Ijudje, kateri bi bili morali po vsej pravici bežati kot moralični mrliči poleg nesrečnega doktorja Svihe — l-raški policijski uradniki, sokrivci rarodnega izdaialstva, zapeljivci lah-komiselnega človeka. Resnične so bile hescde. ki jih je izpregovoril eden izmed odvetnikov v svojem I ledoiejn: da sedi na obtožni klopi pred praško poroto praška policija in da. zadene obsodba. nai bo pravo-; ek porotnikov tak ali tak, v prvi in glavni vršu le njo in zopet njo. Obsodba praških porotnikov je : aaela policijo takorekoč in contu-maciani. Državna policija je gledala kezi okno. ko so obglavija'.i njenega ^onfidenta. Oni policijski uradniki. ki >o Šviho premamili, ki so ga zlorab-Ijali na najperfidneiši način, ki pa so zaeno v svoji brezmejni gluposti svoja »tajna poročila« in svoje »zaupne akte« prepuštali tinkarici in jih preko poidneva pustili ležati na mizi, da si jih ie mogel prepisati in jih fotografirati, kdor je pač slučajno pri-šel obiskat gospo \Voldarovo, so ostali za plotom svoje uradne mol-čečnosti. Da se Šviha v dozdevno roalen-'■vostnem. pa vendar tako dalekose-žnem priznanju ni sam izdal, reci bi bili morali tuđi mi, ki smo sledili rraškemu procesu popolnoma objektivno, da so proti njemu izvršeni dokazi nepopolni. Njegovo slovesno za-klinjanie, da je nedolžen, je napravi-'n vtisk. njegova izpoved o značaju 'n o svrhi pog^stega občevanja s po-'irijskimi funkcijonarji in osobito s komisarjem Klimo, končno ni izklju-;evala domnevania, da je mož rav-~?A sicer brezmejno lahkomiselno, ća. frivolno, vendar pa ne zJoćinsko. Toda Šviha je tako mimogr-de po-^. edal tuđi, da je bil res obljubil đr. Kiimi >poslanske cigare«. V tej zanj-ki se je vjel, kajti s tem je priznal svojo identiteto s konfidentom »Wie-~erjem«, o katerega eksistenci pri razpravi ni nikdo dvomil in o kate-rtm se je dalo le trditi. da ie to mor-da kaka druga oseba. Gospa Wolda- nova je bila pripovedovala tuđi to, da je dr. Klima poslal enkrat svojega detektiva k vVVienerju« po cigare. Trdila je, da ji je ta detektiv priznal, da je Wiener — Šviha. In Šviha je kot priča pri razpravi sam tako mi-mogrede izpovedal, da je obljubi! dr. Klimi cigare! S to izpovedjo je sa-inega sebe vrgel v prepad, izvršil je samemor; porotniki so bili le mrliški oglede. V kolikor se da po človeski preudarnosti soditi, je torej Šviha kriv. Pa se v zadnjem trenotku. ko je že padala nanj te/ka roka razža-ijene narodne pravice, je zagrešil nov zločin oh zavestni asistenci in s pomočjo tistih faktoriev, varuhov javne moraše, ki so ga bili popreje zppeljali k narodnemu izdaialstvu, kajti, če je Šviha W iener, potem je rSvihova izpoved, da je nedolžen, pred sodiščem zlagana. prisega.^ ka-tero je položil kot priča. Proti Švihi bi moralo uvesti sodisee kazensko preiskavo radi zločina krive prisege, in policijska oblast, ki mora vedeti, da je ta prisega kriva, bi morala prva podati proti njemu ovadbo, ne Ie po svoji uradni dolžnosti. temveč tuđi zato. da sama ne postane kriva v smislu kazenskega zakonika, ki ka-znuje vsakogar. kdoT zataiuje dej-srva. ki bi mogla služiti odkritju zločina. „Ako je Šviha kriv, potem so krivi tuđi oni policijski funkcijonarji, ki še sedaj molče, akoravno dobro vedo. da je Šviha po krivem prise-gel. Ako pa Šviha ni po krivem pri-segel, potem je — nedolžen in večna sramota oblasti, ki da iz strahu, da bi sebe kompromitirala, ubiti človeka . . . Ta alternativa nam odpira pogled na ono gnilobo, ki ii pravimo ^policijski režima upoznaval nas bolje, kakor naiobširnejša razlaganja z načinom, kako se pri nas varujejo takozvani interesi države. Skoraj ni bilo več potrebno, da sta poslanca Klofač in Striberny pri praški razpravi povećala še to, da si pridobiva policija svoje »zaupnike« tuđi v pq-štnih vozovih, da ji izročajo zani-niiva« pisma političnih oseb v »pregled^. V enem samem tednu n: dobit poslanec Klofač sedem, na njc:a naslovljenih dopisov. Da bo slika ;>opol-na, pridajmo še one značilne ojave celovškega procesa, iznovedi komi- sarja Peršića, ki ie iz hote ali nehote napačno kot »oslobodiće« razurnlje-ne besede »slavodobiće« konstruiral veleizdajniški izrek splitskega župana, izrek, katerega je potem v pol-nem obsegu potrdil renrezentant vo-joške policije. Pridenemo še znano dejstvo, da se klati zlasti po našem jugu na stotine špicljev, konfidentov, provokaterjev, katerih neizrecno obrt smatra država kot za svojo var-nost, svoje interese za potrebno. V par potezah je nacrtana na-ravnost strahovita slika sedanjega režima, tako gnjusnega in /alostne-ga, da bi se moralo v boju proti njemu združiti prav vse, kar še dancs v Avstriji čuti pošteno in pravično. Vse stranke, vsi narodi bi morali so-delovati, da ubijejo kaco, ki se plazi med njimi ter truje s svojim strupom vse, kar je v državi poštenega in dobrega. V Pragi je ta kaca siknila in izbrizgala nekoliko svojega strupa — in skoro bi se bita gniloba ne-ozdravljivo zajedla v zdravo telo ce-lcga naroda. Ubijmo gada, ki se redi na prsih države, in katerega strup je državi ravnotako opasen, kakor njenim narodom. Haši žulji. Nismo nasprotniki armade. Ti-stega grmenja zoper moloh militarizma, ki so ga časih polni drugi listi, ni pri nas, saj uvidevamo vsi, da je ar-mada potrebna in če naj bo armada dobra, je treba za to tuđi doprinašati žrtve. Eno pa je, kar je treba poudar-jati: tuđi pri- armadi je treba štediti, tuđi pri armadi je treba z ljudskim! žulji previdno ravnati in se izogibati nepotrebnim izdatkom ali ćelo za-pravlianju. Zal, da se to premalo upošteva. 2e leta in leta se slišijo bridke pri-tožbe, da se pri armadi izdajajo prav po nepotrebnem ogromne vsote de-narja, dasi so stroški za armado naj-hujše breme za prebivalstvo. Zdaj hoče vlada zopet lepe vsote za zvišanje oficirskih plač. Želimo se\ eda tuđi našim oficirjem, da bi bili :ako plaćani, kakor zaslužijo, a resnica je, da veljajo oficirji pri nas veliko več. kakor drugod. Nemčiia je dosti bogatejša kakor Avstrija, Nem-čija ima veliko večjo armado, kaKor Avstrija, pa ima dosti manj oficirjev, kakor naša armada. Kako je to, da izhaja nemška armada z veliko manj oficirji, kakor naša in da jo vsled tega oficirji veliko manj veljajo, kakor nas? Tega ni znal še noben minister pojasniti. Kakor rečeno, zahteva zdaj vlada zopet veliko tisočakov za zbolj-šanje oficirskih plač. Ćelo ogrski mi-nistrski predsednik grof Tisza se je tega ustrašil in je dne 7. maja izjavil v ogrski delegaciji, da Ogrska tega novega bremena ne prenese, da so davki že tako preveč veliki . . . Toda čez par dni je moral že kapitulirati. Dunaiska vlada je s pomočjo z njo združenih velikih bank pritisnila na kurze ogrskih državnih rent, kurzi so padli, vse ie upilo. da je ogrski državni kredit oškodovan in ćelo grof Tisza, ki je vendar trmoglav do skrajnosti, se je moral udati in je moral izjaviti, da sprejme tuđi ogrska vlada zvišanje oficirskih plač. Če primerjamo plače naših oficirjev s plačami oficirjev v drugih državah, vidimo hitro, da se naši oficirji nimajo dosti pritoževati. Vendar ne bi nihee ugovarjal, če bi se nižjim oficirjem zboljšali dohcdki, pač pa da se visokim gospodom vedno le pri-mika. Zadnjič se je še znani nekdanji poslanec grof Sternberg oglasii zoper razmere v armadi. Pritožil se je, da kar na tucate pošiljajo še dosii mlade in za delo porabne visoke oficirje v penzijo. Zdaj pojde zopet nekaj generalov, ki so pri vseh manevrih zma-gali, zdaj pa se je izkazalo, da nišo za rabo, kako so pa potem prišli tako naprej? Za penzije oficirjem gredo mili-joni. Čast vsakemu, ki je doslužil svoja leta ali je telesno nesposoben za službo; njemu gre penzija in nihče mu je ne odreka. Pač pa ni prav, da se pošilja v penzijo toliko še za službo popolnoma sposobnih višjih oficirjev. Obča želja je, da se odpravijo nepotrebni izdatki za armado in da se tuđi pri armadi štedi. To isto velja tuđi za diplomacijo. O kvaliteti naše diplomacije ni treba govoriti. Velikanski neuspehi na- še zunanje politike kažejo dovolj, kake so zmožnosti voditeljev naše monarhije. Toda — ne glede na to — nas velja ta diplomacija ogromne vsote. Vzemimo samo avstrijskega poslanika pri Vatikanu. Ta nima leto in dan nič opraviti. Za to, da gre časih pa-peževo copato poljubit, pa se mu plača na leto 120.000 kron ljudskih žuljev in za preuredbo njegovega stanovanja je naša država brez za-držka dala 60.000 kron. Koliko je pa še drugih nepotrebnih stroškov za diplomacijo, zgol za reprezentacijo! Tako gredo milijoni in milijoni ljudskih žuljev v nič. Razdajo se in razmečejo se popolnoma po nepotrebnem, med tem ko ljudstvo v delu in pomanjkanju gineva. Med tem ko ljudstvo strada, pa zapravljajo različ-ni gospodje ljudske žulje. A kaj hočemo, dokler bodo med davkoplačevalci imeli većino tepci in bodo volili take poslance, kakor so večinoma zdaj, je ni pomoći in bo ko-i nec sele tedaj, kadar bo ljudstvo popolnoma izmozgano. Kako se bo pa tedaj napravil obračun, to je drugo vprašanje. _________ Eolez^n našega cesarja. O zdravstvenem stanju našega cesarja je bil izdan sledeci bulletin: Čez dan ie cesar precei kašljal. Objektivno stanje neizpremenjeno, splošno stanje zadovoljivo. Popoldne se je cesar izprehajal v mali galeriji. Slabo vreme in ne-vihta ništa slabo vplivala na cesarje-vo bolezen in razpoloženje, kakor je to sicer pri trdovratni katarih navada. Apetit je bil dober. Hemški Nationaiverband in čBšha - nemšbo sprauna po- gajanja. Nemški »Nationalverband« se ie posvetoval o spravnih pogajnjih, ki jih je pričel dr. Sylvester med Čehi in Nemci.Predvsem ie konštatiral,da gre Ie za formalni razgovor in da sedaj ni mogoce pričeti z meritoriČnimi LISTEK. Hubežen. (Dalje.) — Pa še nekaj je! Kako smo se pa izučili, kakšne vere pa smo, kaj? Kaj pa uči ta vera, h kateri se pripisujemo? Kaj pa pravi šesta božja zapoved? Vidiš, le premisli, pa mo "aš reci, da gre svet na čudno pot in i a se le ne ve, kaj naredi Bog, kadar se mu bo zdelo dovolj? Kaj pa, če dvigne svoj kazalec in če ćelo zamahne s šibo? E, še borno učakali Sodomo in Gomoro, če pojde po ti poti naprej! — Rečem ti, da bi jaz pa Ie rad enkrat prišel s tako žensko skupaj. ^l! bi ž njo, kamor bi me peljala, in ko bi se že tako - Ie pripravljala, bi pa povzel svojo besedo. Kaj, bi re-kel, kaj pa delaš? Kaj bi pa tvoja mati rekla, če bi te zdaj - le videla, kaj pa tvoj oče? Kaj bo pa Bog re-kel, ko vse vidi in vse ve? Kdo te je pa tako učil? Tako - le bi jo pričel obdelavati in presneto hitro bi jo po-zdravih Mislim si, vidiš, če bi bili vsi moški taki, da bi te sorte ženske presneto naglo izginile s sveta. Ali kaj hoćeš, ko kragulj ne uje kra-gulja! — Tuđi jaz, pravim ti, bi jo pla-čaL Jaz bi pa kar s pestjo po mizi: lop! In tristo strel, kako pa živiš, baba prokleta? Kakšna pa bo tvoja smrt, kako te bo pa potlačil vrag v svojo čajno, pa te stresel v največji plamen peklenskega ognja? — Saj bi se tuđi ta ali oni, ki ima v roki oblast, lahko zganil, ali kar roke drže križema in se ne zrnenijo. — Sami imaio prste vmes. Izmed žensk izbero boljše in lepše . . . no, nočem pokazati s prstom. Fič sključi nekoliko svoje dolgo telo, se ustavi in potolče s palico po tlaku. — Razgnati bi jih bilo treba, stopiti jim na prste? Tuđi Zob potolče s palico po tleh, ki je okovana in zveni, kakor bi potrkal s kladvecem po kamnu. — Sežgati jih na grmadi, saj so še hujše, kakor so bile svoje dni ča-rovnice. Nato gresta nekaj časa molče naprej. Nenadoma pa, ko zine od desne nova ulica, pogleda Zob preko ocal na napis in reče: — Tu stanuje Češnovarica. Mislim, da bo doma. — V tej ulici, praviš? se oglasi po nepotrebnem Fič in oba zavijeta po nekoliko visećem, ozkem trotoar-ju Že daleč zunaj mesta sta, malo ljudi je okrog, po odprtih oknih se zračijo bele in pisane blazine in skozi to ali ono seže do komolca gola ženska roka in stcplic prašno cunla H. — Tukaj - le pa je! pokaže Fič na vrata in se nasmehne. Zob gleda preko ocal na belo vizitnico in potrka. — Kdo pa je? se oglasi droben ženski glas in Fič odgovori sveča-nostno: Dva od sodišca! — Oblačim se; ravnokir sem vstala. — Midva ne bova predolgo ča-kala, govori Fič svečano naprej, kakor eden izmed svetih treh kraljev. — Takoj bom, takoj! obeta ženska in že vrti v vratih ključ. Moža vstopita. Soba je prostorna, zavita v mrak, ker zagrinjajo okna še zastori, vsa polna omamne-ga in vspavajočega vonja, topla in udobna. Tla se ne vidijo iz preprog, pohištvo je elegantno, stene polne slik in zrcalo, ki stoji na tleh v kotu, komaj drži kasate klobuke, ki so obešeni ob vsaki strani nanje. Na mizi je već vaz z rožami, ob levi ste-ni stoji rdeč divan, ob desni postelja, ki z razgrnjenimi odejami jasno kaže, da je zlezlo iz nje ravnokar gorko in mlado žensko telo. Gospodična Kamila je mlada, lako prijazna, postrežljiva in vijudna ženska. Na nogah ima nežne copati-ce iz sinje svile, zavita Je v rožnat plašć, ki ga stiska bolj in boli nasc, dasi se od nobene strani ničesar ne vidi, lase ima temnorjave, danes Se nepočesane in razpuščene po hrbtu in ramah. Padajo Jako lepo v mehkih lokih, ki se motno svetijo, kakor ro-mantičen črn slap. Gleda z rjavimi in velikimi očmi bistro, kakor srna, obraz ji je poln, bel in rdeč in zdrav, ustne kakor škrlat, a iz njih srede pogledujejo od časa do časa beli zobje. Zlasti domaće učinkuje motna vlažnost njenih lic, njenih oči in njenih las. Nekaj posebno udobnega se razliva okoli nje. FiČ se je naenkrat popolnoma privadil na ta topli in opojni vonj, dasi se mu je od kraja zdelo, da ga dusi. Po vratu se mu premikajo žile. ena vstane iz kože, druge se pogrez-nejo v njej in izgine popolnoma. Premišlja nekaj in pomežikuje. Kako lepo irnajo nekateri Ijudje, hoće reći, a premisli se in molči. Zob gleda preko ocal, vrti glavo na desno in levo, kakor bi hotel bosti. Ko upre oći v žensko, jo meri od spodaj navzgor in narobe. Napo-sled prične vleči iz žepa neke papir-jc. jih drži daleč od sebe in bere preko oćal: Kamomila Češnovar, pri-privat - nica, Tukaj prosim! In malo luči bo treba. Ko sliSi Fič te uradne besede, se prebudi kakor iz sanj. Zgane se po vsem telesu, pomiga z ustnicami in nosom in se premakne, kakor bi pričel nekaj žurnega delati. — Takoj napravim dan, reče gospodična s sladkim glasom, teče k oknu in dvigne zastor. Hipoma plane v izbo svetloba in vsi trije stoje v luči dneva, kakor bi jih postavil na ulico. ------------- — ■----------- ..— . — — i ■ w — ■------" - ■. i 'i — Ženska prebere list, povesi glavo in zgane z ramami: — Nič svojega nimam, prav žal mi je. — Ta - le omara, vpraša Zob, čigava pa je? — Gospodar je va! — A to - le zrcalo? — Ravnotako! — No, pa nama odprite ta - ld doljnji predalček! Kamila steče naprej, poklekne in vleče predal iz omare. Zob in Fič stopita za njen hrbet in jo gledata. Fič dvigne visoko obrvi, prinese desno dlan paralelno k obrazu in izteg-ne palec, kakor bi hotel reci: Pozor! Zenskica je pa prav po volji božji! Zob gleda preko očal na lase in na nekoliko goli vrat, a Kamila drži odprt predal, ki ni v njem drugega nego samo belo perilo. — Perila ne bosta zarubila, gospoda!? vprasa napol in napol v dobri nadi potrdi. — Mislim, no, mislim, prične FiČ in se obrne k Zobu, no, le reci, kako pa ti misliš! — No, jaz mislim, mislim, zveči besedo Zob, jaz mislim ravnotako, kakor ti! — Jaz mislim, no, zveči naprei Fič, iaz mislim prav na isti način, torej se popolnoma vjemava. — Seveda, perilo, kdo bi perilo? Ali ne? vpraša Zob in Fič tuđi vpraša: Kdo bi ga? (Dalje prihodnjič.) Stran 2* .SLOVENSKI NAROD-, dne 19. maja 1914. 113. Stev. pogajanjL Z več strani se Je tuđi nagi a salo, da so meritorična pogajanja izključno zadeva nemških poslancev s Češkega, Obenem se Je Izrekla želja, da na] se Nemška zveza na Ce-škem obnovi. Močno so se hudovalf tuđi nad Kaizlom. Z ozirorn na tot da sedaj ni nobene druge parlamentarič-ne tribune, se pozivljajo nemški delegati, da naj v plenarnih sejah delegacije sprožiio važno vprašanje češko - nemških spravnih pogajani in dejstva, ki so služila za podlago Kaizlovim memoaram ter razmere pri državni policiji na Češkem. Irijentske železnice. Scdaj se mudi ravnatelj «Dru-2be orijentskih železnic« Miiller v Belgradu, da se dogovori s srbsko vlado o visini zneska za odkup Orijentskih železnic. V Budimpešti se bodo te dni pričele razprave med vladnimi organi, ali, in pod katerimi pogoji bi bilo ugoditi želji Srbije po podržavljenju orijentskih železnic. Srbska vlada je baie v tem oziru pripravljena v več ozirih ugoditi zahte-vam Avstriie. Odločitev v tem vpra-šanju bo bare padla se ta teden. Dogodili v Mehiki. Kakor so baje izvedeli v Beroli-f!u iz Veracruza je prišlo med nem-škim konzulom v Tampicu in vstaši do incidenta, ki bi bil mogel imeti slabe posledice. Nemški konzul je poslal ne da bi bil vprašal voditelja vstašev za dovoljenje, nemske ubež-nike na ladio ^Ipiranda«, vstaši pa so zabranili ladji. da bi odplula. češ, da nima zadostne legitimacije. Nem-Ški konzui je nato zagrozil, da se bo obrnil na berolinski zunanji urad in tam storil primerne korake. Inozem-ci v Tampicu in drugođ prorestirajo proti zasilnim davkom, ki jih zahte-vajo vstaši. Uradniki vstaške vlade pa iziavljaio, da se boje, da bi uteg-nilo priti do plenjenja, če vstašKa vojska tega denarja ne dobi. Kakor poročajo iz \Vashingtona, je baje dospela brzojavka vpHvnega diplomata iz Mehike, ki pravi, da je Huerta pooblastil mehikanske delegate, da predlože njegovo demisijo, če bi bilo to z ozirom na vzdržanje miru potrebno. ŠtsjersHo. O štajerskem deželnem zboru so po graški >Momagsz.- vse vecje stranke mnenja. da se več ne snide, ker bi ne mogel več opraviti nobene-^a koristnega dela. Manjka namreč — denarja in kdo bi pred volitvami glasoval za zvišanje doKiad? Volitve v splešni pokoininski zavod v Gradcu 50 se vršile v nede-Ijo. Pcd graški zavod spadate Štajerska in Koroška in so bili v vseh sku-pinali službodajalcev in delojemalcev izvoljeni sami Nemci. Slovenci so se po zaslugi Društva odv. in rotarskih uradnikov v Celju udeležili le voli-tev v skupini D (prosti poklici) in so dosegli lepo števi'o giasov. Na kako zmago ni bilo seveda mogoče misliti. Novi predpisi glede sladenja vina. Glavni odbor štajerske kmetijske družbe je sklenil, naj pozove pred-sednik. deželni glavar grof Edmund Attems vse deželne poslance iz vinorodnih krajev štajerskih, da se pri-družijo deputaciji, katera gre na Du-naj v zadevi novih predpisov o sla-denju vina. Iz 2alca. Zadoščenje je vzbudila v našem trgu vendar enkrat došla vest o sankciji deželnega zakona glede ustanovitve žalske meščanske sole. Kakcr je naglašal še nedavno tega deželni glavar grof Attems na-pram dež. posl. dr. Kukovcu, ne igra ^fede ustanovitve finančno vprašanje nobene vloere. Treba je torej, da se zgane deželni šolski svet, ker je do jeseni le še malo časa in morajo tuđi starši pravočasno zvedeti, lij je s podukotn. Prostor za en razred je že pripravljen, za učiteljske moči tuđi ne bo sile, ker je dovolj dobrih na razpolago. Iz Petrov č pri Žalcu poročajo: Celjsko okrožno sodiče je obsodilo meseca januarja težaka Alojza Peč-nika na dva meseca težKe ječe, ker je metal pri posestniku Martinu Trat-niku v Arii vaši v okna kamenje. Ko je svojo kazen prestal. je prišel Peč-nik te dni zopet do Tratnikove hiše in tam s palico po oknu tolkel. Ko ga je prišel Tratnik od svoje hiSe od-gnat, mu je z nožem grozil in bi ga bil tuđi zabodel, ako bi se Tratnik pravočasno ne umaknil. Nasilnega Pečnika so dejali znova pod ključ. Iz ormoškega okraja. (Na naslov c. kr. okrajjnega glava r s t v a v P t u j u). Zopet nas je ptujsko okrajno glavarstvo osrečilo s pooštrenim pasjim zaporom. Ni še minilo četrt leta. ko so se naši kuieki tega resili in zopet morajo nositi na-gobčnike. Iz ptujskega okraja se je pnkUtil stekel pes v gfornji onnoški okrtj ter vgriznil mftdpotoma več oseb. Psa sa orožniki nstrelili pri Veliki NedeUL Upravičeno in hvale-vredno bi bilo, če bi glavarttvo pasji zapor odredilo samo v dotičnih obči-nah, NiKakor pa ne gre, da rastegne to odredbo na ves okraj, tore] tuđi čez spodnje občine. Sa] Je vendar dokazano, da se tu ni kUtil dotični pes, ker je bil ustreljen že v zgor-njem okraju. Pa kake odredbe je izdalo Okrajno glavarstvo! Psi moralo imeti nagobčnike in vrhu tega biti privezani ter se voditi na vrvi. Ali je to potrebno? Mislimo, da so psi z močnim nagobčnikom dobro zavaro-vani proti grizenju. Tako pa se uboge živali le mučijo. Kaj poreče k teinu štajersko društvo zavarstvo živali? Prepovedano je tuđi »prosto te-kanje mačk. Gospodje, ali se zaveda-te nesmiselnosti take odredbe? Kako si to predstavljajte? Dajte nam vendar »Durchfuhrungsvorschrif-ten«! Ljudstvo se smeji taki modro-sti in opravičeno povprašuje: Kdo pa nam bo lovil misi ter zasledoval razne poljske škodljivce? Bo to sto-rilo slavno c. kr. okrajno glavarstvo? S takimi odredbami si ne pridobite spoštovanja ljudstva do c. kr. ura-dov, ampak si podkopavate ves ugled. Ko je bil razglašen pasji za-por, je prosto ljudstvo govorilo: Aha, v šuman so mladi zajci in teh si morajo gospodje zavarovati, da bodo v jeseni lahko hodili na lov. Tako misli ljudstvo in ves pouk od strani irezno mislečih ne pomaga nič, ker ima prost človek svoje nazore, od ka-:erih ga je težko odvrniti. Pričakuje-mo od slavnega c. kr. oKr. glavar-stva, da nemudoma prekliče prvotno odredbo in odpravi zapor v spodnjih občinah ali ga vsaj spremeni v na-vadni kontumac. Ne razburjajte ljudstva s takim postopanjem! t Anton Hržič. Dne 17. t. m. je umri v Mariboru profesor Anton Hr-žič v 73. letu svoje dobe. Pokojnik je bil danes pokopan v Mariboru. Profesor Hržič je služboval v Zagrebu in v Varaždinu, a študiral je na Hr-vatskem. Spada torej v četo tistih Slovencev iz prejšnje dobe, ki so hodili na Hrvatsko. Anton Hržič je bil naroden in napreden mož in kre-menit značaj. Dopisoval je »Sloven-skemu Narodu- in se zelo zanimal za jugoslovansko vprašanje. Posebno mu je bilo na srcu naše obrambno delo in v svoji oporoki ni pozabil Družbe sv. Cirila in Metoda in je lep dar položil demu na alrar. Lahka mu bodi zemljica v jugoslovanskem gaju! Iz Gradca. Kakor znano, se je vršil te dni tukaj sod radi razvpitega lex Kolisko. Koncem shoda so bile sprejete resolucije, katerih zadnja se k"r2Si: »Osterreich geht entweder rr't oder gegen uns; im letzten Falle wird ts aber einen Krach geben.^ Klerikalni »Volksbiatt« pripominja: »Iz te resolucije je razvideti, kakor da snio Nemci patrijotie — na odpo-vvd ^ Vtie>da]nike isčejo seveca v L-jjbljani. V dradcr se je poja\ ila zopjt misel, da :-e ^azpuste vsa jugo^ ivaii-s;:a rapredna akademična dru- va In se ustanovi skupna »Jugos' vija^. Ko!;krr je do sedaj razvidno, > tega n"- bo fiisio — vsaj slovens' nar nčipr. dnjJtvo se ne bo razpu*^ !o Avtomobilna zveza z razgfedni-mi vozovi v Rogaško Slatino. Od 1. junija naprej vsak dan odhod s postaje Poljčane Ouž. žel.) ob 3. uri 20 minut popoldne, vozna cena 3 K; od postaje Krapina (ogr. drž. že!. ob 10. uri 15 minut dopoldne. vozna cena 5 kron. Prtljaga po tarifi. Roročko. V rudniku zasut. V Volšperku je v rudniku zasulo pri delu delavca Antona Stimpfla in Mihaela Lipovš-nika. Tovariši so prihiteli ponesre-čencem takoj na pomoč in so resili Mhaela Lipošnika, med tem ko so nltROvega tovania Antona Stimpfia našli pod kamenjem mrtvega. Li-povšnik je zadobil težke poškodbe na nogah. Zasledovanie vlomilca. V Volšperku je skušal vlomiti te dni v podstrešje hiše posestnika Ignaca Rieglerja, kjer se je nahajala veČja množina slanine in prekajenega mesa, približno v vrednosti 400 K. Ignac Riegler je slišal ropot ter prepodil tatu. Ta pa je pred zasledujočim po-sestnikom bežal in se zatekel ravno v roke orožnika, ki ga ie prijel. Je to 241etni brezposelni in delamržni Edvard Dorner, ki se izdaja za slabo umne ga. Oddaii so ga okrajnemu sodišču v Volšperku. Iz blaznlce ie uštl pred nedavnim časom 251etni uradnik Moric pL Socher, doma iz Smohorja v Ziljski dolini. Prijeli so ga sedaj na nemški meji in ga oddaii v celovSko blazni- co. Moric pl Locber ie bil znan kot dober žurnalist in je igral pri raz-kritju neke grtike ikandalske afere veliko vlogo. Drotae novlcs. Tat vina na k e g 1 j i 11 u. Te dni Je kegl)ala v St. Lenartu večja družba, med njirai tuđi posestnik Friderik Rabenstci-ner, ki )e pri keglanju slekel tuđi svojo suknjo, v kateri Je imel bankovcev za 600 K. Ko je zvečer hotel obleči suknjo, )e opazil, da mu manjkata dva bankonca po 100 K. Osumili so takoj 451etnega Ivana Steinkelnerja, ki je med keglanjem izginil. Neki orožnik ga je na kolesu dohitel, vendar pa so pri njem našli samo banko-vec za 20 K. — V B a i č a h j e v 1 o -mil v cerkev neki neznani tat ter odprl nabiralnike. A plena ni mogel biti vesel, ker mu je župnik pobral prejšnji dan ves de-nar in je tat našel kvečjemu 10 do 20 vinarjev. Primorsko. Velik protestni shod škedenjske-ga slovenske^a delavstva. V nedeijo se je vršil v ^Kednju v prostorih on-dotnega »Gospodarskega društva« \ elik protestni shod slovenskega delavstva, ki ga je sklicala škedeniska podružnica Narodne delav^ske organizacije. Na shodu so govorili razni govorniki tako državni in deželni po-slanec dr. Rvbar. deželni poslanec Miklavec in več drugih. Sprejetih je bilo tuđi več oštrih resolucij. Na shodu je zlasti vladalo veliko ogorčenje proti italijanski vladi, ki se na našo škodo vmešava v avstrijske notranje posle. Shod je bil zelo dobro obiskan in ni prišlo do nobenih izgredov. Čudne razmere v tržaški prosti Inki. Iz tržaške proste luke se obeta-jo v kratkem lepa razkritja, ki bodo zanimala pač ves Trst. Kakor znano, se nahajajo med uradništvom c. kr. javnih skladišč še nekateri ostanki \z nekcianje magistratne dobe, ki tverijo najzagrizenejšo kamoraško zalego. Med temi je tuđi neki inšpeK-tor, dalje njegova desna roka, neki višji eficijal in pa neki oficijal. Vsi ti trije so strastni kamoraši in bi naj-raje videli, da bi se vse, kar ne trobi v njehov rog, ugonobilo. Vsi ti irije pa so sedaj že 14 dni suspendirani iz službe in se vodi proti njim preiska-va, ki je dognala razne stvari, ki za omenjene nikakor nišo častne. Itaiiianski list! iščejo vzroka za protiavstrijske demonstracije. Laški iisti v kraljesivu in tuđi tržaški »Pic-colo« isčejo sedaj vse mogoče in ne-mogoče vzroke, da bi utemeljili protiavstrijske demonstracije v Italiji. Tako pripovedujejo tuđi sledeCo zjiodho: 15. t. m. je dospel v neapoij-ski pristan parnik »Marta VVashintr-toii', lasr družbe »Austro - Amenca-ne < in je pri pripravljalnih delih za ix\rcai.je skušal neki vsiljiv proda-jalec razglednic splezati po vrvi na krov. To je opazil neki uslužbenec in je r reseka! vrv. Vsiljivi prodajalec je padel v čoln in si zlomil roke in no-?e ter so ga prepeljali kot mučen ka ć-.vstnjske surovosti v bolnišnico. Raz^e esebe pa so šle po tem do-godku na univerzo ter pozvala dijake, naj i-e združijo z njimi za demonstracijo rroti Avstriji. Pravočasno obve-šćena policija pa je preprečila de-mcristracije. — Taki malenkostni vznki se torej krivi, da se neti s >-vraštvo do Avstrije v italijanskih krotfih. Seveda tuđi »Piccolo« opisuje ta prizor in slika vsiljivega proda-jalca razglednic za pristnega italijan-skesa »narodnega« mučenika. Potrebnost slovenske sole na Re- ki. SKrajni čas je že, da se pobrigaio reski Slovenci za to, da dobe na Reki slovensko solo ter da ne dajejo svojih otrok potujčevati po laških šolah. Če se vpošteva, da je danes na Reki najmanj osem do deset tisoč Slovencev in če se vpošteva dejstvo, da je med temi najmanj tisoč slovenskih otrok, ki zahajajo v solo, kjer pa ne slišijo niti besede v svojem maternem jeziku in se nauče le sovražiti svoj materni jezik, potem se pač uvidi, da je slov. šola na Reki nujna potreba. Res je sicer, da pošiljajo nekateri starši svoje otroke v hrvatsKe šolc na Sušaku pri Reki, a vendar je to število zelo malenkostno v primeri z ogromnim številom slovenskih otrok, ki zahajajo v laike šolc. Ti otroci bi se ne pogubili, če bi Slovenci imeli svojo lastno Solo. Zato bi bilo pač dokaj umestno, da bi se Slovenci, osobito pa starši slovenskih otrok združili in si osnovali posebno slovensko šolsko društvo, ki bi naj imelo namen ustanoviti slovensko ljudsko solo na Reki. Sigurno bi pri tem človeKoljubnem delu pomagali Slovencem tuđi reski Hrvat, saj gre vendar za relitev tisočev slovanskih duš. Drobm novic*. Dva samo-mora in en samomorilni po-i z k u s. Včeraj se Je v Trstu ustrelil 201etni Srebot, ker ni napravil skuš- njo za mašinista na parnikih; 191etna dekla Mercedes Manro je radi ne-srečne Ijubezni lzpila steklenico feni-love kisline in je kmalu na to umrla. Dalje si je pognal 24letni Marij Tiirr krofljo v srce, a se je le težko ranih Vzrok zadnjega poizkušenega samo-mora $e ni znan. — O g e n j. Včeraj popoldne je pričelo goreti v skladi-šču oglja v ulici del Farncto v Trstu. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Qa-silci so ogenj kmalu pogasili, škoda ne presega 500 K. — Najdba trupla v morju. Včeraj zjutraj so našli ribiči v blizini rine Carciotti truplo približno 40letnega moža. Truplo so spravili v čoln in ga oddaii v Trstu v mrtvačnico. Truplo je baje od nekega kurjača na parnikih, a ga do sedaj še nišo mogli agnosci-rati. Pogreb profesorja dr. Skeplićo. B e 1 g r a d, 16. maja. Danes so položili prah velikega srbskega učenjaka in jugoslovanske-ga kulturnega delavca dr. Jovana S k e r 1 i ć a k večnemu počitku. Pogreb je bil veličasten, kakr-šnega Belgrad še ni videl, saj se ga je udeležil ves Belgrad in po odpo-slancih ves srbski narod. Pogreb se je pričel ob 2. popoldne iz hiše žalosti v Jovanovi ulici. Na krsti in na posebnem vozu je bilo okrog 60 vencev. Za vozom ie stopala pokojnikova soproga z edinico hčerko Ljiljano in s sorodniki. Pogreba so se udeležile vse srednje in ljudske sole s svojimi učitelji, akademična mladina, poslanci narodne skupščine. predstavitelji raznih dru-štev in organizacij in množica me-ščanstva in naroda. Vlado sta zasto-pala ministrski predsednik Nikola P a s i ć in naučni minister Ljuba J o v a n o v i c\ kralja Petra prvi adjutant general J u r i š i ć, »Narodno obrano« pa njen predsednik general Boza Jovanovi ć. Pred vseučilisčem se je poslovil od pokojnika profesor Pavle Popo-v i ć. Tu so govorili tuđi v imenu »Matice Srbske« tajnik Tihomir O s t o j i ć, v imenu zagrebškega vseučilišča profesor dr. Gjuro S u r-m i n, v imenu dijaštva pa akademik Pantić. V Voznesenski cerkvi, kjer so bili mrtvaški obredi, je govorii v imenu kraljevske akademije znanosti in umetnosti profesor dr.Aleksan-der B e 1 i ć. pred cerkviio pa predsednik samostalne stranke Ljuba D a v i d o v i ć. Pred narodno skupščino se je poslovil od pokojnika v imenu poslancev dr. Momčilo N i u č i ć. Pred naučnim ministrstvom je govorii svećenik dr. Nikola Velimiro-v i ć\ na Terezijah pa profesor S t o -j a n č e v i ć v imenu pokojnikovih volilcev, akademik Milan Bogda-n o v i ć v imenu njegovih slušate-Ijev, v imenu avstro - ogrskih Srbov, Hrvatov in Slovencev pa akademik Mirko Hope. Na grobu sta imela poslovilne govore profesor Bogdan P o p o v i ć v imenu »Srbskega književnega glasnika-^ intendant gledališča Milan G r o I pa v imenu pokojnikovih ožjih prijateljev. Po vseh ulieah, kier se ie pomt-ka! sprevod, so gorele svetilke, zastrte v crno kopreno. Ko je sprevod prispel do kra-Ijevskega dvorca, se je pojavil na oknu kralj Peter. da izkaže zadnjo čast velikemu kulturnemu delavcu. Pogreb se je pričel ob 2. popoldne. končal pa se je ob 7. zvečer. Kondolenčne brzojavke so došle z vseh strani slovanske^a juga, z vseh slovanskih zemelj in ćelo s Francoskega. Vsi srbski listi so pri-obcili obširne, simpatično pisane ne-krologe, v katerih naglašajo veliko izgubo, ki je zadela s smrtjo profe-sorja Skerlića srbski narod in ž njim vse Jugoslovanstvo. »Odjek« je izdal posebno žalno številko, ki Je v celoti posvećena pokojniku. Vsi časopisi in vsa favnost so edini v tem, da je s smrtjo Jovana Skerlića nastala v javnem življenju na slovanskem jugu vrzel, ki se vsaj za sedaj ne da nadomestiti. Uništio za razistaianjs potenskih jan i Ljubljani. Delovanle doleniskega oddelk* Ma 1913L PavelKunaver. Nalogo, razkriti čuda dolenjske-gm Krasa, razreiiti uganjke ponica-jočih rek in potokov po poljih in do-linah in rezultate podati znanosti, v kolikor Jih U porabiti zamore v svr-ho spoznavanja naše grude in ne na zadnicir mestu koristiti ogroženemu prebivalstvu kraških krajev, je naše mlado, žal malo društvo, nadaljeva* lo 1. 1913, Najrazličnejše so bile zapreke, ki so se stavile delovanju; največja je pač ta, da je društvo gmotno slabotno. Kljub svojemu vz-vilenemu cilju ima le peščico članov, ki mu zamorejo s skromno članarino pomagati, da še živi. In podpore? Teh je malo: Poleg redkih plemenitih darovalcev sta le država in deželni odbor, ki prispevata k za raziska-vanja neobhodno potrebni glavnici, kajti vsako leto je potreba nabavljati novega orodja v nadomestilo stare-ga, obrablienega. Vsaj odvisi ravno od popolnosti orodja tolikrat varnost življenja raziskovalcev! No in znanstvenih priprav si se davno ne more-mo nabaviti! K sreči nam pomaga tu deloma iste cilje zasledujoči hidrografičn: oddelek deželne vlade. Nič manj ob-čutno je pomanjkanje tuđi na sode-lavcih, ki bi hoteli žrtvovati svoj čas, svoje znanje in — nekoliko poguma! Želeti je, da bi se izboljšalo to ža-lostno stanje. Že pogled v literaturo — znanstveno — nam kaže, da se imamo večinoma le tujcem zahvaliti za razkrivanja krasot domovine in da domaćini spe ali pa, kar ni nič boljše, leno gledajo delo, ki ga z Iju-beznijo goje — tujci! In ravno naš Kras je prava sirota v tem oziru. Sirne visoke planote Velike Gore nad Ribnico, Bela Krajina, velikanske, tajne gozdne puščave pod krasnim Snežnikom in dalje doli ob Kulpi, hr-vaški meji, hranijo še nedotaknieniii skrivnosti samotnim, mirnim raz-iskovalcem — a teh ni, oziroma jih je premalo, da bi mogli izvršiti veliko nalogo. Delujoči člani društva so zasle-dovali preteklo leto pri društven;/! sejah določeni program. Nadaljevala so se raziskavanja jam po planotah med Kopanjsko dolino, Dobrepoljem, Krko, Ribniško kotlino in Loškini potokom. Dalje pa se je udeleževalo društvo tuđi preiskavani vodnih raz-mer s hidrografskim oddelkom deželne vlade. Kakor je že v poročilu za 1. 1912. bilo omenjeno, začelo se je delo z ja-mami na Plehu na Tisovški Planoii nad Dobrepoljem. Zaželjenega uspe-ha ni bilo. Okoli Limberga nad Kopanjsko dolino je bilo treba preiskati nekaj dosedaj neznanih jam, toda kaj posebnega še ni našlo, jame imajo globino od 6 do 18 m in so brez vsa-kega nadaljevanja. V Mali gori, pla-noti med Dobrepoljem, Ribniško kotlino in dolino od Velikih Lašč do Žle-biča preiskalo se je 35 jam, izmed katerih nobena ni tipa Jame pri Tre-biču (= navpična jama v zvezi z vodnim tokom), kar je seveda podrlo marsikatere nade. Vendar so jame same nudile mnogo zanimivega. Omeniti hočemo najvažneiše: Severozahodno od Bukovca nad Finkovim je dvoinata dolina (Z\vil-lingsdoline), katerih ena se poglobuje v 61 m globok prepad, imenovan Jančja jama. Zgoraj ie ima komaj 7 2 m dolžine in V2 m širine. Dno je 6 m široko in se podaljšuje v 7 m dol-go, lepo kapelico. Krasni so posa-mezni deli sige. Jama za Vrhmi (25 m) nad Polja-nami je prepad, katerega dno ima dva vodnjaka; prvi je suh, drugi v zadnjem delu ima 2 in pol metra na-kapane vode. O kakem nadaljevanju ni sledu. Ljudstvo pa pripoveduje, da so vrgli nekdaj v to jamo mačko, ki je vsa umazana prišla doli pri Ortne-ku nekje zopet na dan! Divje je zrelo jame na Kajžarje-vem Lazu, ki je vsled zavite oblike in z globino 65 m povzročila mnogo ovire. Krasen je spodaj orjaško visoki dom. ki ga od vseh strani obdajajo velikanske kapniške oblike iz sige. Jama na Juntezovem Lazu nad Podpečjo je v celem 40 m globoka. Silno zrelo pelje v 25 m globok prepad, iz katerega drži prav ozka luk-nja poševno v 18 m dolgo dvorano. Predeljena je s skupino kapnikov v dva dela. Nepopisno krasne kapnike je imel drugi del. Bili so prosojni, kakor alabaster in čudovito oblikovani. Zal, po prvem preiskanju so v to deloma lahko dostopno jamo udrli domaćini in uničili vse, kar se je dalo doseči. Jama ima še dva, 18 metrov oziroma 20 m globoka prepada in v višji etaži rov z 8 m globokim vod-njakom. Zanimiva je skupina 3 jam nad Retjami pri Vel. Laščah. Odda-Ijene so druga od druge 7 ni oziroma približno 150 m. Najglobokejša meri 44*5 m in Je zgoraj ZU ni široka, spodaj ima 9 m dolžine. Njena najbližja soseda je komaj 5 m globoka, a v na-sprotno stran 18 m dolga in zadnja ima v celem 13 m globine. V tej sta dve lokvi, kjer sta se nahajali dve lepo zasigani volčji lobanji. Zahodno od Podpeči je Podstevnična jama s 45 m. Z lepimi nadami je šla ekspedicija na 891 m visoKi Tisovec, sloveč 113 štcv. .SLOVENSKI NAROD", dne 19. maja 1914. Stran 3, pri domačinih radi silovite zame, Ker se nahaja vrh nad vrelom Potiskav-ca v Dobrepolju, so bile nade nekoliko upravičene. Res zija nekoliko pod vrhom 18 m široka dolina, katere previsne vzhodne stene izginejo v črnem zrelu. Kakor silovit vodnjak poglobuje se prepad, z mahom v gornjih delih porasel. Po 53 m ga zaključi gruščev stožeč; nadaljevanja tuđi to, komaj 4*5 m dolgo dno nima. Od te nedaleč odstranjena je Mihajla Jama (47 m). Nehote jo je preiskal polhar Miha, ki je ponoči tu okoli pregledaval pastL Zmanjkalo mu je tal in padel je v prepad. Po osmih dneh so našli nesrečneža že pol mrtvega, Še tri dni je živel po re-Šitvi, potem pa je šel za stalno v jamo. Mihajla Jama je zaradi prostornosti in po srenah tekoče vode zelo mrzla. Ob Času preiskanja je bilo 3-5° C topline. Po dveh letih je prišel do velja-ve zopet ranjkega dr. Cerka nacrt, preisKati žiglovico ob visokem vod-nem stanju. Ker je 24. in 25. juLja prav pošteno iilo, izrabil se je zadnji dan v svrho, da se preišče 2iglo-\ica, ako morda po nalivih nastopi v njej talna voda. Kakor je barome-trično merjenje pokazalo, je jama 200 m nad nivojem Ribniške kotline in zato s svojirni 74 m (93 m z naj-globjhn rovom) ne more služiti v to-zadevno dokazovanje. Pač pa se je v tem ogromnem 96mdolgetn in 25 m širokem naravnam svetišču našel naraven vodomet. Za sigo se nahaja-]oil prostor se ie po nalivih napolnil z vodo, ki je rod lastnim pritiskom brizgala v krasnem loku iz luknje, v spoćnjem delu sige se nahajajoče. V najglobji rov priti je bilo zaradi vanj padajoče vode nemogoče. Divio Veliko goro nad Ribnico je posetila družba jamarjev dvakrat v poletju 1. 1913. Otežkocen je dostop na planoto zaradi strmine severo-vshodnega pobočja in silne šamote. Edino le gozdar stanuje v 939 m visoko ležečem Jelenovem žlebu, ka-mor prihajajo čez dan drvarji in po-zimi na obisk tuđi medvedi. Gosto porasla planota je naiizrazitejšega kraškega značaja. Ne manjka ji tuđi jam. Zaradi gori omenjenih vzrokov pač ni bilo mogoče hitro delovaii in le 9 jam se je tu preiskalo. Krasni sta dve ledeni jami 25 oziroma 30 m glo-boki. Seveda se m glede ledenih oblik ne da nič določiti, ker so odvis-ne od množine padavine, od ohlajenja jamskih sten, ki povzročijo zmrzne-nje pronicajoče vode in od letnega časa. Pozimi se stene ohlajajo zaradi neprestanega kroženja zraka: težji, mrzli priđe v jamo in ohladi stene ter se potem urnakne mrzlejšemu. Med tem se prično tvoriti ledene svece In kapnfki ter debel ledenik na tleh. Poleti pronicajoča voda zopet ogreje stene in zrak in led prične giniti. V manjsi lami je bilo 25. juli ja - 1° C, v večji ćelo VU0 C. Zato so bili vsi prekrasni ledeni okraski silno krhki in so se drobili pod najmanjšim pritiskom — ne ravno v korist glavam .'amarjev. V drugi ledeni jami ima ledenik debelost 7 m. Za starimi cilji so vodile jame: Pavletova jama pri Beli vodi nad LoŠkim potokom. Toda le 47 m glc-boko je bilo možno priti, dasi je gotovo, da se za končno 3 m dolgo 1 do I1/2 dm široko sotesko jama na-daljuje. Treba bi bilo streljati; to pa bi v takem kraju veljalo obilo denar-ia. Tega seveda za take reci ni. 60 m globoki prepad in 44 m globoka jama na Štumbelnu pri Jelenovem žlebu, kakor ostale kljub vsemu naporu nišo dale zaželienega uspeha. Krasno oblikovana je Široka jama (35 m) pri Glažuti, več pa je dala Jama Lin. 31, tuđi v bližim* Glažute: krasno obranjeno je ležalo v jami okostje tu notri poginolega roglarja, najbrže osa. Žal, da je rogovje deloma strohnelo. Rdeča Istra trpi silno zaradi pomanjkanje vode,kar močno ovira kra-le v razvitku. In vendar se morda ne-kaj sto metrov pod površjem nahaja poživljajočega elementa v izobilju. Badernsko gospodarsko društvo (Badema: 16 km od Pazina. 13 km od Poreča) je prišlo na idejo, pustiti preiskati poleg vaši se nahaiajočo jamo Golešnico. Po meranju grušča so haje postajali obmorsKi vrelci kalni in »smrdeči po smodniku«-. Zamanj so bile prošnje na merodajne faktor-ie. Končno se je imenovano društvo obrnilo na predsednika društva za preiskavo jam. g. deželnega predsednika barona Schwarza, ki je ukre-nil. da je odšla 27. septembra ekspedicija v Baderno. 97 m globoki prepad žal ni prinesel prebivalcem re-šitve. Ti neuspehi glede dohoda k pod-zemskim tokom seveda ne smejo ustrašiti. Treba je vstrajnosti, po-žriv-ovalnosti, novih poizkusov — vsaj je treba v jame tuđi zaradi ni h samih — in pa pomnožitve malega krdela jamarjev. Dnevne vesti. + Nedostojen voliliil trik ob 12. uri. Snočnji »Slovenec« piše doslovno: »Gospodarski odbor mesta Po-stojne razpuščen. Deželna revizija je prišla v gospodarstvu mestne občine Postojna do velikanskih nerednosti. Revizija še ni končana. Danes se je deželni odbor delotna bavil tuđi s tem in je sklenil razpust mestnega gospodarskega odbora. Kakor pravi-jo, ima mesto 600.000 krem dolga. Župan Lavrenčič utegne biti v teh razmerah odstavijen.« — Ker se je ta senzačna vest raztrobila od klerikalne strani brzojavno po celem vo-lilnem okraju, smo se informirali o zadevi pri deželnem odborniku gosp. dr. Trillerju. — Le - ta nas ie poobla-st«l, da pribijemo »Slovenčevo« vest, v kolikor se ti£e sklepanja deželnega odbora« kot čisto navadno I a ž. Včeraj sploh ni bilo seje deželnega odbora, v zadnji seji, ki se je vršila v soboto, dne 16. maja, pa o postojnskem gospodarskem odboru ni bilo niti besedice govora, kaj še o njegov em razpustu! Sicer pa za razpust deželni odbor sploh ni opra-vičen, temveč izključno le c. kr. vlada na podlagi nasveta deželnega odbora. A tuđi tak predlog ni bil skle-njen niti v sobotni seji, niti se ni to zamoglo zgoditi včeraj, ko je deželni odbornik dr. Triller še ob 5. popol-dne uradoval v deželnem dvorcu, ne da bi mu bilo o tem ka] znanega. — IJpamo, da bo predsedstvo deželnega odbora zadevo primerno pojasnilo* in da tako infamnega zlorabljenia najvišje deželne avtonomne oblasti niti — svojemu lastnemu glasilu ne bo dopustilo! '-J- Državnozborska volitev na Notranjskem. Grozen mora biti strah, ki ga imajo klerikalci pred no-tranjskimi volilci, kajti prekosili so to pot še sami sebe in razvili agitacijo, kakor bi se jim bilo bati, da jih vihar ljudske nevolje kar čez noč odnese. Prirejali so shod za shodom, letali od vaši do vaši, tuđi od hiše do hiše in agitirali, lagali, obrekovali in delali obljube, da so njihovi pristaši postajali vrtoglavi. Nazadnje je pa prišel Še »Slovenec- s smrdljivimi bombami: Postojim, ima 600.000 K doiga, v postojnskem občinskem gospodarstvu je deželna revizija našla velikanske nerednosti, župan Lavrenčič bo odstavljen. Večje lopov-ščine «i ni mogoče misliti. Koliko ima Postojna doiga. tega res ne vemo, a brez dvoma je, da je dolg nastal vsled investicij, pa ne tako, kakor so nastali dež. doigovi, ki bi jih bilo lah-ko veliko manj, ko bi klerikalci ne zapravljali in ne žrli tako, da smrdi do neba. O občinskem gospodarstvu ni nobenega dvoma, da je v redu. Klerikalci so sploh poslali revizijsko komisijo samo zato v Postojno, da bi mogli snrnničiti Postojno in njene-ga župana ter delati zgago pri vo-litvi. Klerikalci se nišo upali iti v pošten političen boi, nišo se upali stopiti odkrito pred volilce, zato *o si pomagali z velikansko lopovščino v zadnji uri in so zadnji dan pred vo-litvijo vrgli svoje »štinkbombe« v svet, da bi še enkrat resili mandat in utekli ljudskemu sovraštvu. >.opov-ščina je to, kakršne je zim-žna le stranka ljudskih sleparjev, podlost, da si je večje ni misliti. Saj cc bo v kratkem vse izkazalo in kl rikalci bodo osramoćeni do kosti. A kaj je klerikalcu za sramoto, kaj za :ast in poštenje! To mu je zadnja stvar na svetu. Morda bo ta klerikalna lopov-ščina kaj zalegla pri jutrišnji volitvi, morda ćelo odločila v prid klerikal-nemu kandidatu, a plačilo ne bo izostalo. + Dr. Lampetu se blede. Seveda je prišel na klerikalni shod v Vi-navo tuđi dr. Lampe in seveda je čvekal tuđi o deželnih elektrarnah in o slavni Završnici, ki si jo je pred kratkim neki tuji strokovnjak ogle-dal in se ji potem tako smejal, da je še vlak zamudil. Kar klepeče Lampe o električnih centralah, je danes čisto brez pomena: kadar bodo zgra-jene, se bo brž pokazal usoeh in ta-krat bo lahko do vinarja izračunati, koliko milijonov kron je zapravil ta nesrečni človek, ki se je lotil »veli-kopoteznih akcij«, pa še potrebnih osnovnih pojmov nima. Završniski računi so Lampeta menda popolno-ma zmešali, tako da že sploh ne zna več računati. Tako je na vipavskem shodu oznanjal, da »S. L. S. obsega zdaj devet desetin slovenskega naroda.^ Izkazi zadnjih volitev pričajo, da je komaj šest desetin slovenskega naroda v klerikalnem taboru, ne glede na to, koliko tisoč glasov so dobili klerikalci le vsled terorizma duhov-nikov in denarne odviMiosti volilcev. Ce se Lampe že pri stetju glasov tako moti, kakšni bodo potem sele računi njecrovih elektrani! + Oče Perhavec ie deželni po-slanec, ki so ga njegovi vipav. volilci sedaj spoznali v pravi luči. Glasova! je v deželnem zboru im zvlianje uilt-aioc u viMH dasi so ga njegovi vo- lilci telegrafično opozorili, naj izpol-ni svojo prokleto dolžnost in naj va-ruje koristi svojih volilcev. Užitnina na vino je hud udarec za vipavske vinogradnike in čutijo to nesrećo že sedaj. Pri tem jim seveda ni ostalo prikrito, kake zaslužite si je znal Perhavec preskrbeti pri gradbi voja-šnice. Tak poslanec res zasluži, da mu izreko volilci svoje priznanje s — čevlji. 4- Nova moč. Na vipavskem klerikalnem shodu ie nastopil tuđi dr. Natlačen, koncipijent dr. Pegana in je storil pravi čudež. Cesar bi ne mo-gel storiti noben modrijan na svetu, to je doprinesel dr. Natlačen. Ta um-stveni oroslan je s številkami doka-zal, da zvišanje deželne doklade na vino ne oškoduje prav nič vipavske vinske produkcije. To je naravnost občudovanja vredno. Vinotržci sicer odtrgavajo producentom od kupnine, kolikor znašajo doklade, in vinska kupčija gre nazaj — ampak dr. Natlačen je tako bistra glava, da s številkami dokaže, da od tega nimnjo vinogradniki nobene škode. Zdaj je samo še treba, da dr. Natlačen s številkami dokaže, kako koristne so za vinogradnike slana in trtna uš, pa bo dobil mandat. Res, izvrstne so nove moči, ki jih pridobivajo klerikalci. + Klerikalno narodno junaštvo. Sobotni »Slovenec« je sramežljivo poskusil, da bi opral zamorca notar-ja Hafnerja pred očitanjem, da dopisuje s sodiščem kot sodni komisar v nemškem jeziku. Pri tem svojem po-skusu se je zatekel k laži, Češ, da tuđi drugi slovenski notarji kot sodni komisarji dopisujejo s sodišči nem-ško. Z ozirom na to zlagano trditev konstatiramo vnovič, da dopisujejo slovenski notarji kot sodni komisarji po svoji ogromni večini s sodišci slovensko in da je v tem pogledu edina iziema znani klerikalni notar Hafner, ki se je samo enkrat pred nedavnim časom ojunačil ter predložil spise so-dišču s slovenskim poročilom, a ie takoj zlezel rjod klop in zopet pose-gel po nemščini, čim sta ga Sturm in Elsner malo srepo pogledala. A zakaj ima notar tako malo poguma pred Elsnerjem in Sturmom, da mu pred njima takoj uide sl3vensko srce v hlače? To bi morda vedel pove-dati — ubogi Urban in njegovi sotr-pini! Kaj ne da, »Slovenčeva« gospoda? + Kaj je res? Včerajšnji »Slovenec« poroča, da se je klerikalni tabor v Šmihelu pri Pliberku na Koroškem končal s tem, da je »vsa mogočna množica zapela cesarsko pesem«. — Mariborska »Straža« tuđi priobčuje poročilo o tem taboru in pravi, da se je zborovanje končalo tako-le: »Ko je predsednik zaključil to impozantno manifestacijo slovenskega Koro-tana, ste zadoneli iz tisočerih grl na-vdušeni pesmi »Hej Slovani« in »Le-pa naša domovina^. — Kateri izmed klerikalnih listov torej poroča resni-co— »Slovenec« ali »Straža Hej Slovani« in »Lepa naša domovina«! 4- Iz Spodn.ie Š«ške nam pišeio: Znani šiŠenski dopisnik »Zarje«. hišni r>osestnik. dobro plaćani dvakratni ravnatelj in »proletarec«, se prav rad zasranja v napredni šišenski občinski odbor. Nekako čudno, pa morda tuđi značilno je. da sta prav istega dne izšli dve precej podobni notici v »Zarji« in »Slovencu«. Dopisnik »Zarje« pač dobro ve, s kakšnimi težkočami se ima boriti napredni šišenski občinski odbor spričo pristranosti klerikalne većine deželnega odbora. Toda to dejstvo njega prav nič ne briga. Zadnja njegova notica diši popolnoma po denuncijaciji. Će se občinski tajnik, ki je v uradu od 8. zjutraj do 2. popoldne, v svojih prostih urah briga in zanima za organizacijo narodnega delavstva, je to njegova privatna zadeva, ki prav nič ne briga dopisnika »Zarie«. Dopisnik pravi nadalje, da so občinski gospodi vse le besede in zavijanja. Tako zavijanje je tuđi po dopisnikovem mnenju trditev glede razpisa v listih o občinski mesnici. Tozadevni razpis pa je bil v »Slov. Narodu« 20. decembra 1913 št. 292. Končno pa pribijemo še. da mnogo pristašev socialno-demokratične stranke oštro obsoja nizko natolcevanje in denunciranje »Zarjinega« dopisnika, ki spričo svojega neproletarskega življenja že itak ne uživa prav nobeaih simpatij med onimi delavci, ki si morajo s krvavi-mi žulji služiti §voj košček trdega kruha. + Naprednim Spodnješiškar-jem. Trdna organizacija je predpogoj vsakemu političnemu gibanju in na-predku. Zatorei pozivljamo vse narodno - napredno misleče občane Spodnje Šiške, na] vstopiio v narodno - napredno politično društvo »Vodnik«. Letnina je minimalna in znaša le 2 kroni. Prijave sprejemata društveni predsednik. župan Josip S e i d 1^ ali društveni tajnik R u -d 0 1 f Sega. Zadošča dopisnica. — Češki maturanti v Ljubljani. Jutri, v sredo ob 3. popoldne se pri-pelje iz Postojne v Ljubljano 20 čeških maturantov iz Trebnja pod vodstvom gosp. profesorja Prella. — »Makf.a imajo v škripcih« in sicer v četrtek (na praznik) 21. t. m. v deželnem gledališću, kjer se predstavlja ta nadvse komična burka. Kdor si želi od srca nasmejati, naj ne zamudi te predstave. Burka je izborno naštudirann. V glavnih vlogah so zaposleni gg. Povhe. ki igra glavno in naslovno vlogo nadvsekomičnega in navihanega Maksa, Danilo, dobro-dušnega strička, ga. Juvanova raz-posajenega Škrata, ga. Bukšekova in g. Šest zaljubljeno zakonsko dvojico, katero spravi navihani Maks v grozno zadrego s tem, da je potegnil svojega strička (g. Danilo). V manjših vlogah sta zaposlena gdčna. Rakar-jeva in g. Habič, sluga. Začetek ob en četrt na 9. Cene srednje. — Concours hippique dragonske-ga polka cesarja Nikoiaja. 12., 17. in 18. t. m. se je vršilo, kakor smo že opetovano poročali, tekmovalno jahanje dragonskega polka carja Nikoiaja na športnem prostoru, ki ga je dala na razpolaganje mestna obeina ljubljanska. Občinstvo se je navzlic slabemu vremenu zelo zanimalo za tekmovanje. Da so bili med gledalci razni funkcijonarji, smo že omenili. Darila so darovali: dežela Kranjska, mesto Ljubljana, deželni predsednik baron Schwarz, ljubljanske dame, oficirske dame dragonskega polka carja Nikoiaja, kranjski avtomobilni klub, ljubljansko jezdno društvo, ljubljanska garnizija, artilerijski polk štev. 7 in 8, brigadir grof Leon Auer-sperg, grof Pače. grof Emil Attems, grof Starhemberg, baron Levetzov, baron Teuchert, baron Konradsheim, gospa Bockslaff, polkovnik pl. Schil-denfeld. polkovnik poveljnik podpol-kovnik Kranz in drugi. 12. maja je bilo tekmovalno jahanje maštva, do-čim se je oficirska konkurenca vršila zaradi deževnega vremena še le 17. in 18. t. m. Splošno so "bili uspehi zelo dobri, kar priča, da ima omenjeni polk dobre jahače in izvrsten konjski materijal. Oficirske tekme se je ude-ležilo 62. tekme moštva pa 52 jaha-čev. Rezultati so bili sledeči: Pri tek-movalnem jahanju častnikov na njihovih Šaržnih konjih: 1. ritmojster pl. Schildenfeld. 2. poročnik plem. Kirchbach, 3. ritmojster Bregant. 4. nadporočnik pl. Bach. Na lastnih konjih: 1. poročnik pl. Vallner, 2. ritmojster Bernhart, 3. ritmojster pl. Morawetz. Na službenih konjih: 1. nadporočnik pl. Bach, 2. praporščak pl. Cornides. Pri tekmovalnem skakanju Častnikov na njihovih Šaržnih konjih: 1. nadporočnik grof Bissin-gen. 2. poročnik pl. Hagenauer, 3. ritmojster Bregant. Na službenih konjih: 1. poročnik baron Kirchbach, 2. poročnik Penka, 3. poročnik pl. Hagenauer. 4. ritmojster Bregant, 5. poročnik grof Pače, 6. poročnik baron Krieghammer. Na lastnih konjih: 1. poročnik pl. Hagenauer, 2. poročnik pl. Hagenauer, 3. nadporočnik conte Zenone. Pri militarv častnikov (kombinirana jahalna, skakalna in dirkal-na tekma): 1. nadporočnik grof Bis-singen, 2. poročnik pl. Hagenauer, 3. poročnik pl. Vallner, 4. ritmojster grof Auersperg, 5. ritmojster Bregant, 6. poročnik Penka, 7. praporščak baron Orammont. — Pri tekmovalnem jahanju dragoncev: 1. 4. ška-dron, II. 3. škadron, III. 1. škadron; podčastnikov: I. 1. škadron, II. 6. škadron, III. 2. škadron; dalje služe-čih podčastnikov: 1. stražmoister Senčar (3. Škadron), 2. stražmojster Hegedič (5. škadron), 3. stražmojster Sernga (3. škadron). 4. stražmojster Pscheidt (4. škadron). Pri tekmovalnem skakanju dragoncev: I. 6. škadron, II. 6. škadron, III. 5. Škadron, IV. 5. škadron; podčastnikov: 1. stražmojster Kudermatsch (6. škadron), 2. stražmojster Šernga (3. škadron), 3. stražmojster Reichart (1. škadron), 4. štabni stražmojster Rath (6. škadron), 5. stražmojster Senčar (3. škadron), 6. korporal Kopejnik (5. škadron). V vojaškem šotorju je imel izbran bufe restavrater Friedl. — Prijateljem dijastva. Visoko-šolci na Dunaju so se namenili zbrati za letošnje velike dijaške pocitnice po vseh jugoslovanskih pokraiinah za potujoče jugoslovansko dijaštvo brezplačna prenočisča, Ker je poto-vanje za dijake velikega pomena za spoznavanje svoje domovine, zato se nadejajo, da bodo to akcijo prijatelji jugoslovanskega dijaštva po svoji moči podpirali. Razposlale so se prošnje za brezplačna prenočisča na vse znane dobrotnike in pri tej priliki jih prosijo, da naj nanje odgovore. Apeliramo pa tuđi na tište, ki nišo mogoče dobili okrožnice, da Hm spo-roče, če bi bili voljni dati brezplačno prenočišče, svoj natančni naslov (ime, predime in zadnja pošta). — Upajo, da bo ta oglas pridobil mnogo dobrotnikov. Naslovi naj se pošljejo na naslov: M. Ambrožič, med., Du-* naj, IX., Alserstrasse 22, IV., 23. — Vest o zgradbi »Ljubljanske kreditne banke« v Splitu, kakor jo je priobčila splitska »Sloboda«, in kakor smo jo po nji posneli tuđi mi, je po naših informacijah netočna. Gre za regulacijo ulice tik za poslopjem ^Ljubljanske kreditne banke«. Del tuga kompleksa je banka kupila in ga porabi samo za razširjenje svojega, poslopja. — Ljubljanska podružnica av* strijskega mornariškega društva priredi dne 21. maja 1914 ob pol 4. popoldne v parkhotelu Tivoli velik dobrodelni koncert na korist dijaški-111a izletoma na Adrijo. Proizvajala ga bo popolna vojaška godba c. in kr. pehotnega polka Aibert I., krali Belgijcev št. 27. Vstopnina 40 v. — Preplačila se hvaležno sprejemajo. Z GHnc pri Ljubljani. Kdor hoče biti deležen kake posebne novosti, ta mora priti na naše slavne Glince oziroma na Vič. Tu so naši častiti patri napravili cirkus. Vse jim je na potu: zdaj oglodajo tega, zdaj zopet onega! Šiškarjem je le častitati če bodo re§ osrečeni s to nadvse imenitno gospodo. Kako se zbira birmanske botre, to razumejo samo naši patri, kako se odpoveduje pohod k procesiji to je njihova stvar, čitati dopise »SI. Naroda« na leci to razume samo p. Čampa, ampak tako, da skuša sebe oprati. Seveda se mu ne posreči. Čudno: sami učijo »če te kdo udari na levo, nastavi mu še desno«, sami pa se hočejo oprati za gotova dej-stva. Kako se denuncira poštene ljudi, to razume velepošteni pater Arh-angelj Appej, se ve, ko se ga potem zasači ter odda sodišču, nima poguma priti pred tožitelja. Vršijo se torej štiri obravnave ter potom obsod-ba brez njega. Prvotno je deianje sicer tajil ter lagal, da je nedolžen, a ko je mislil, da se ceneje zmuza iz skoraj neprimernega hudodelstva, se je udal, z izrazom, da je orodje drugih. Torej so pač v samostanu sami ovaduhi, pred katerimi pošten človek: ni varen svojega obstanka. Lepa družba to! Kjer se je pa tožiteliu zdela obsodba premila, se je pritožil na višjo instanco, katera je pa prvotno obsodbo potrdila. Zdaj je pa dobil ta človek pogum, češ, nisem nič vec dobil. stopil na lećo ter se baje izrazil, kakor da je nedolžen, ter to-žil da se mu hope slabo itd. Res velike predrznosti je treba in biti se. mora popolnoma brez sramu kaj enake-ga storiti, in vendar je to storil član iz reda sv. Frančiška na Viču in to mašnik. Vsak drug saj na pol izobra-žen človek, bi se ako bi zagrešil tako dejanje. umaknil iz poznate družbe, a on je liki noj, misleč, če je glavo skril, da se ga ne vidi! Tuđi v soli je tako nestrpen, da ga vse učiteljstvo sovraži in prav zadnji čas je, da se rega zlega človeka iz sole odstrani. Če bi merodajne oblasti ali pa du-hovščina sama imela smisel, kaj je prav in kaj ni, bi moral ta nebodi ga treba že zdavnaj iz.cnn.iti z Gline. Kjer se pa danes pod komando S. L. S. vse na glavo obraća, bo tuđi io tako ostalo! Obžalovati je le Vičane oziroma Glinčane, da toliko žrtvuje-jo za te ljudi. — Eden, ki marsikaj vidi. Nočni napad. Pretekli petek proti 9. zvečer so trije fantje napadli dvaj infanterista, ki sta se vračala iz Sela. Fantje so metali kamenje ter ranili enega vojaka. Policija je aretira-la tri delavce. Utonila. FranČiško Flere iz Dom-žal je napadla pri pranju ob potoku božjast. Padla je v vodo in utonila. Smrtno se ponesrečil. 751etnl Fran MihelČič iz Vipave je nesel te dni otep slame z Nanosa domov. Med potjo mu je spodrsnilo. Padel je z glavo s tako silo na neko skalo, da je mrtev obležal. Samomor. Dne 17. t. m. se ie ustrelil v Javorniku posestnik in mesar Lovrenc Pristavec, p. d. Pernus, Izvrši! je samomor baje zaradi slabih gospodarskih razmer. Pred enim letom se je njegov sin v neki gostilni v Otočah ustrelil. Obesil se je preteklo nedeljo v tiralnici v Kočevju 291etni Ivan Eppich. Zavarovanje izseljencev. 2e nekoliko Časa priporočajo agentje izse-ljencem v Ameriko, da naj se isto-časno z nakupom vožnega listka za ladjo zavarujejo proti temu, da bi jim morda amerikanske priseljeniške oblasti uhranile vstop v ondotno ozemlje, in priporočajo, da jim v ta namen vpiačajo poleg ceue za vožal Stran 4. .SLOVENSKI NAROD-, dne 10. mij« 1914. 113. štev. listek za ladjo, še nadaljni znesek kot zavarovalno premiK). V kolikor se glasi pogodba na povračilo vožne-ga listka za nazaj, pomeni tako zava-rovanle zavarovanca, ker nosijo te stroske že na podlagi posameznih prekomorskih izseljeniških postav dotične paroplovne družbe. Čc se pa sklene zavarovalna pogodba* kakor se ie to ugotovilo pri neki inozemski družbi, tako. da se zavarovalnina iz-plača.kadar se dokaže.da se izseljen-ca ni zavrnilo zaradi kršenja izselje-fiiške postave, tedaj se je potnik za-varoval proti nevarnosti. ki se sploh nikdar ne more udejstvovati; kajti zavmejo ga pač na podlagi ob-fctoječih izselieniškhih predpisov, ozi-roma bo pač komaj možen dokaz, da g-a nišo zavrnili na podlagi teh predpisov. Vidi te tedaj. da sklepanje ta-kih zavarovalnih pogodb navadno pomeni hudobno varanje izseljencev. Izseljence tedaj prav nujno svarimo v njihovem lastnem interesu pred sklepanjem takih. popolnoma btez-pomembnih in ničvrednih zavarovalnih pogodb. Slovenski grobovi v Ameriki. V tWauKeganu. HL, je umri rojak Miha-jel Navinšek, doma iz Nakla na Go-renjskem. Star je bil 36 let. — 21. aprila je umri v Kansas City 24letni Franc Romšek. Veiikanski naval občinstva k predstavam je dokaz, da je kine-tophon resnično iznajdba. občudova-nja vredna. hodočnost kinematografa. Kdor bi se rad pobližje seznanil s to epohalno novostjo. ima še tri dni priliko v kino »Idealu« na Fronc Jo-žefovi cesti št. 1, kjer se počenši z današnjim dnem predvaja nov spored. Umri je v deželni bolnici 611etni ročni čuvaj državne železnice Martin Erjavec. kateri se je. kakor smo porocali, v soboto ponoći ponesrečil na gorenjskem kolodvoru. Nestanovitno vreme. Včeraj se Je vretne precej kislo držalo, zvečer proti 5. uri se je pa nebo poblačilo ter parkrat zagrmelo. potem so se pa vlile debele kaplje dežja. Tuđi danes zjutraj je deževalo. potem se je pa zjasnilo in je bilo prav šopamo do-poldne. Barometer še nič stanovitne-^a ne kaže. Izgubljena ie bila na poti od hotela LIovda do brivnice Podkrajška laska učna knjiga z modrim zvez-kom, naj se hlagovoli oddati proti tirgradi v upravništvu »Slovenskega Naroda«. Narodna obr^^. Občni zbor I. ljubljanske podružnice Družbe sv. C. in M. se bo vršil y sredo. 27. maja t. L ob 6. uri popol- general Dragomirov odločno odbil prvi napad na svobodo poljskih vojakov. Seveda se je Dragomirov nekoliko bol] zanimal za psihologijo vojaKov, nego je običajno v pruski armadi. V pruski armadi kontrolira-jo ćelo privatno korespondenco vojakov. Neki vojak sedme stotnije 16. polka v Miihlheimu je dobil od doma dopisnice. Dopisnice-pa mu nišo iz-ročili, marveč vrnili domov z opom-bo: Sprejem prepovedan, ker je pisana poljski. Takih slučajev je na tiso-Če. N«jznačilnejši odgovor je pa dal vojni minister: »Ne poznamo nobenih poljskih vojakov. V prus-ki armadi služijo samo nemški vojaki.« Razne stvori. * Legar v Atzgersdurfu. Z Du- naja poročajo: V Atzgersdoriu je v eni hiši zbolelo 2$ oseb na tifusu. Prepeljali so jih v holnisnico. * Sufragetke. Iz Londona poročajo: Največja tribuna in vsa poslop-ja na birminghamskeni dirkališcu so 17. t. m. zgorela. ^koda znaša več 100.000 kron. Zažgale so sufragetke. * Kazensko postopanje proti pes-niku. Iz Budimpešte poročajo: Proti znanemu romunskemu pisatelju Ok-i taviu Boga so uvedli kazensko pre-iskavo zaradi neke knjige, ki jo je pred kratkim izdal. * Dr. Klima zahteva disciplinarno preiskavo. Kakor znano sta pri razpravi o Švihovi aferi posl. Klofač in Stfibrny obdolžila pol. komisarja dr. Klimo, da je skušal zapeljati ne-kega poštnega uradnika. da bi kra-del pisma. Dr. Klima trdi, da to ni res, in je zaprosil, nai se uvede disciplinarna preiskava. * Nesreča pri dijaskem strelja-nju. Iz Krakova poročajo: Včeraj so srednješolci streljali na tukajšnjem vojaškem strelišču. Ena patrona se je pri neKi puški zamotala v cevi. Neki dijak je tako nerodno manipuli-ral z orožjem, da se je le-to izproži-lo. Dva sedinošolca sta bila zadeta in težko ranjena. * Preostali ponesrečenega par-nika »Columbian«. Iz Montreala poročajo: Ladija »Seneca« poroča brez-žično čez SaMe-Island, da je našla tretji čoln 3. maja ponesrečenega parnika ^Columbian«. Štirie mornar-ji so bili se žf\'i, med njimi prvi čast-nik. Enajst mož je zmrznilo in so jih potopili v morje. * Senzacionalna sodna razpra-va. Iz Varšave poročajo: 17. t. m. se je pričcla razprava proti baronu Bi-spingu, ki je umori! kneza Drucki-Lubeckega. Povabljenih je dvesto prič. Ko so pripeljali v razpravno dvorano barona Bispinga, ga je hotela množica linčati. Vojaki so z ba-joneti razganjali množico. Proces bo trajal več tednov. * Zavarovalnice so sleparili. Iz Rima poročajo: Policija v Neapolju je zasledila dobro organizirane sle-parje, ki so za velike vsote osleparili zavarovalnice s tem, da so simulirali poskodbe. Več zdravnikov in odvet-nikov je zapletenih v afero. Več za-varovalnic je bilo oškodovanih za štiri milijone lir. Dozdaj so aretirali 60 oseh. * Radii je kradel. Z Dunaja poročajo: Poslovodja neulengbachske tovarne za radij inž. Bullinger je za-četkoma tega meseca naznanil, da sta bila iz njegovega laboratorija ukradena dva miligrama radija v vred-nosti 10.000 kron. Tata so kmalu za-sledili, namreč prejšnjega knjigovod-jo Emila Schwatha, ki je tatvino tuđi priznal. * BarOn tlans Zois se hoće usmrtiti. Komponist baron Hans Zois v Gradcu, ki je znan zaradi afere svoje žene. je pisal nekemu svojemu prijatelju na DunaJ, da se bo v treti dneh ustrelil, če v tem času ne dobi pomoči. V pismu pravi, da bo njegova žena zblaznela. da so mu zarubili vse pohištvo, vzeli klavir in ćelo njegova edina dva prijatelja, kakadua in škorca. * KonsorciJ za oproščevanje od vo)a$tva. Iz Lvova poročajo: Policija je zasledila konsorcij, ki Je opro-ščeval mladeniče od vojaštva. Na čelu tega konsorcija sta bila posest-ni'K Popp in bivši podčastnik, Žel. asistent Horn. Tuđi lekarnarja Kohna so aretirali. Ta je priznal, da so ga za 1900 kron oprostili od vojaške službe, češ da ima srčno napako. Tuđi mater in strica lekarnarja Kohna so aretirali. Tuđi več vojaških zdravnikov je kompromitiranih. * Velika UtvlM v AlekNUKirtt. te Aleksandrije poro ča jo: TukijSnJa policija je sporočila raznim slavnim mestom Evrope, da se Je tu izvršila velika tatvina juvelov. Šest tatov je vlomilo v trgovino juvelirja Rosen-felda, odprlo železno blagajnice ter ukradlo za 100.000 funt-šterlingov juvelov. Menijo, da so bili tatovi Avstralci in da so pobegnili na An-gleško. Cnega tatu z imenom Langon so na zahtevo franeoskega konzula prijeli. * Tatvina na železnicl. Iz Temeš-varja poročajo: 16. t. m. ponoći je bila na progi Temešvar-Modos izvršena velika tatvina. Iz vlaka, ki pripe-lje ob pol desetih v Temešvar, so ukradli iz železniške blagajnice službenega voza 14.000 do 15.000 K. Vlakovodja je povedal, da sta neposredno pred Temešvarjem vdrla v voz dva kot ženski oblečena roparja ter ga z revolverji prisilila, da je ostal miren. Nato sta roparja pobeg-nila. Vlakovodjo in zavirača so za-prli, ker dvomijo, da bi se izvršil ro-parski napad. * Turistovska nesreča. Iz Lecca poročajo: Na desni strani gore Grig-na se je pripetila težka turistovska nesreča. Inženirja Fasana in Miazzi, dijak Armand Venturolli in stavbenik de Vecchio so odšli v soboto iz Milana, da gredo na Torrioni Magnaghi. Sli so brez vodnika in so skušali priti po neki novi poti čez takozvano Dor-no. Inženir Fasana je šel naprej, drugi za njim, zvezani z vrvjo. Eden od njih je izpodrsnil in vsi trije so padli 200 metrov globoko. Inženir Miazzi, dijak Venturolli in de Večero so bili na mestu mrtvi. * Umori. Iz Zagreba poročajo: V vaši Brezovici so 17. t. m. ponoći napadli neznani roparji kmeta Andre-ja Radičevića in njegovo ženo v nje-nem stanovanju. 2ena je bila ustre-Ijena, inož pa smrtnonevarno ranjen. Roparji so ukradli 300 kron ter pobegnili. — Iz Berolina poročajo: 17. t. m. so našli obeseno 781etno rent-narico Julijo Mahlerjevo. Dognali so, da je bila umorjena in obesena. Mo-rilec je ukradel 1000 mark. — Isti dan je 481etnega poštnega uradnika Posteka ustrelil njegov sin. Sin je ustrelil očeta, ki je bil pijanec ter pre-tepal ženo in otroke. — Iz Berna poročajo: V Gossanu je neka žena v hipni blaznosti utopila svoje tri otroke v starosti dveh do petih let. * Zrakoplovstvo. Iz Strasburga poročajo: Včeraj se je pričel princ Henrikov polet, pri katerem se je pripetilo več nesreč. En častnik se je ubil, mnogo se jih je ponesrečilo. Ti-soče gledalcev je šio na vse zgodaj na letališče Rebsrock, da pričakujejo zrakoplovce. Od 25 zrakoplovcev. ki so se ob Štirih zjutraj v Darmstadtu dvignili v zrak, je prišlo 19 zrakoplovcev na letališče Rebstock. Aparat št. 19 je padel pri Herrenalpi v Sch\varzwaldu na tla. Poročnik Waltz se ni poŠKođoval, dočim se je njegov pasažir poročnik Miiller ubil. Zrakoplov št. 16 je padel na tla pri Gerdbachu. poročnika pl. Hidessen in Miiller sta ostala nepoškodovana. Aparat se je popolnoma razbil. Zrakoplov Št. 6 je ponesrečil pri Mogun-ciji. Pilot nadporočnik Kolbe je ostal nepoškodovan, dočirn se je poročnik Rohde težko poškodoval ter par ur nato umri. * 2e skoro 40 let obstoječa knjigama in casopisna pisama lierman Goldschmiedt, dr. z o. z. na Dunaju 1., Wollzei!e 11, največje podjetje svoje vrste v monarhiji, se peča poglavit-no s preskrbljevanjem časopisov in listov vseh dežela in jezikov in je v stanu, dobivanje mnogo poceniti in napraviti preprostejše. Pri dobivanju potom časopisne pisarne se prihrani ves trud in delo. ki nastane z naro-čanjem pri različnih upravništvih. Odpade dalje tuđi poštnina in vendar se dostavlja kar najbolj hitro in naj-ceneje. Vsi tuzemski in inozemski listi se dobavljajo po originalnih ce-nah. NajvažnejŠi listi in Časopisi se dobe v podnaročbo po polovični ce-ni. Firma svojim naročnikom oferte brezplačno stavi na razpolago. Bogata zaloga najbolj čitanih listov tuzemstva in inozemstva je na razpolago in more firma točno priskrbeti naročitve posamične liste ter mesečni ali četrtletni abonnement. Predno naročite liste, se zaradi oferta obr-nite na knjigarno in časopisno pisar-no Herman Goldschmiedt, dr. z o. z. na Dunaju, I., Wollzeile 11. * Ot>o2e\alct hudiča. V Mali Aziji, na sevtru od Bagdada, v prc-vinci MosTii ob Tigrisu živi rod, ki obožava — hudiča. Ta vera je med t-im rodom že izza davnih Časov raz-sirjena in ti Ijudje so že Jostikrat za sv^Jo vero Žrtvovali kri in življenje. Zlasii prejfnji sultan Abdul Hamid je te *>krivoverce« strašno preganjal. Zaprl je njih cerkve in zaplenil božanstvo predstavljajoče zlate pave. Se L 1908. je turSka vlada poslala v okraj Gebel Singiar vojake, ki so oboževalce hudiča klali in morili kar se je dalo in pokradli kar so mogli, a ti verniki so ostali svesti hudlCu. Cal teh vernih družb se je takrat neka] posebnega zgodilo. Da bi zlati pav ne prišel v turske roke, so ga dali obo-ževalci hudiča spraviti nekemu dru-govercu. Ko pa so prišli po pave, jim je drugoverec rekel: »Božanski stan je razprostrl peruti in je odletel.« In dobri in verni oboževalci hudiča so to res verjeli. Zdaj pa nastanejo za oboroževalce hudiča boljši Čaši. Mo-sulski vali se poteguje za to, da naj turska vlada pripozna tuđi to vero in naj oboževalcem hudiča vrne zlate pave. * Bolečine v hrbtu In udih po velikih naporih so večkrat neznosne. Tablete Kephaldol jih ozdravijo takoj. Dobiva se po lekarnah. Telefonsko in brzojavna poručila. Bclezen našega cesarja. Dunai, 19. maja. Cesar ie noč boljke prebil. Kašelj ga ni mučil. Splošno razpoloženje zadovoljivo. Važne premembe pri drž. železnici. Dunaj, 19. maja. Ravnatelj državnih žeieznic v Trstu, dvorni svet-nik G a 1 a m b o s pojde v pokoj. Na njegovo mesto naj bi po sedanjih in-tencijah prišel dvorni svetnik Schmid, ki je vzlic svojemu ži-dovskemu veroizpovedanju zagrizen prfstaš pangermanskih prizadevani. Dvorni svetnik Schmid je kandidat tistih. ki hočejo železnico popolnoma ponemčiti. Nujno je potrebna energična akcija poslancev, da se prepreci imenovanje dvornega svetnika Schmida. Dunah 19. maja. Ravnatelj drž. železnice Speil v Beljaku hoče na mesto ravnateljevega namestnika Valentiča. ki pojde v pokoi, spraviti nemškonacijonalnega fanatika višjega stavbnega svetnika Schaferja iz železniškega mini-strsiva, Schafer je zagrizen nacijona-lec in naj priđe v Beljak, da odpravi še zadnje Slovence iz službe pri že-leznici. Delegacije^ Budimpešta, 19*. maja. Z ozirom na važnost balkanskih vprasanj so prepustili Čehi za danasnjo plenarno sejo avstrijske delegacije Jugoslova-nom prednost. Govorili bodo po vrsti delegati Ellenbogen. Liitzow\ Šu-steršič. Baljak, Baerenreiter, Czay-kowski. Delegat Baljak se bo bavii tuđi s procesom proti Kataliniću. Budimpešta, 19. maja. V vče-rajšni plenarni seji ogrske delegacije je interpeliral delegat Telegdv zaradi napada na državnega poslanca Man-gro. Delegat Stefan Rakovskv je in-rerpeliral zaradi zboljšanja rnateriial-nega stališča častnikov. On in drugi delegati so izročili Še razne druge interpelacije v vojaških zadevah, na-kar se je pričela razprava o rednem proračunu vojnega ministrstva. Budimpešta, 19. maja. Danes dopoldne so se pričele plenarne seje avstr. delegacije. Prvo sejo je otvoril ob 10. dopoldne predsednik grof Svlva Tarouca. Navzoča sta bila zu-nanji minister in rninistrski predsednik. Delegat Vanek je predlagal, da naj se Avstrija potom mednarodne pogodbe z vsemi ostalimi evropski-mi velesilami nevtralizira. Predlog je bil izročen odseku za zunanje za-deve. Med interpelacijami je omeniti interpelacijo delegata Ellenbogna zaradi persekucij časnikarjev v Bosni in Hercegovini. — Več socijalnih de-mokratov je interpeliralo radi krute-ga po$topanja z vojaki. Delegacije so nato razpravljale o proračunu zunanjega ministrstva. Za referentom je govoril delegat Ellenbogen, ki se je obširno bavil z zunanjim položajem Avstro-Ogrske. Naglašal je, kako napaćen in neutemeljen je optirnizem grofa Berchtol-da, ki govori o prijateljskem razmerju Avstro-Ogrske napram vsem so-sednim državam. Dejstva kažejo ravno nasprorno. Povsod narašča sovraštvo napram Avstro-Ogrski, Zlasti se opaža to v Srbiji in drugih balkanskih državah. Rusija je Av-striji slej ko prej nenaklonjena. Fran-čija se trudi zadrgniti Avstriji na fj-nančnem polju vrat. Niti pri zavezni-kih nimamo nič zaslombe. kakor to kažejo zadnje protiavstrijske demonstracije v vseh italijanskih mestih. Princ Schonaich-Carolath je v nem-škem državnem zboru namignil, da bi Nemčija popolnoma mirno odpo-vedala Avstriji prijateljstvo. Govornik se bavi nato obširno z notranjirni zadevami Avstrije. Označi protina-rodno politiko Avstrije kot glavni vzrok avstrijske mizerije. Avstrijska vlada sama skrbi za to, da ne izgine iredentizem med manjšimi narodi v naši državi. Edina rešitev za Avstri-jo je, da nadomesti sedanjo ustavo đežel z narodnostno avtonomijo. Končno govori o Kaizlovih spominih ter porabi to priliko za napade na institucijo jninistrov - krajanov. Ta in- 113. Siev. .SLOVENSKI NAROD", đne 19 maja 1914. Stran 5« stitucija ni samo nekaka preskrbo-valnica, marveč naravnost institucija za ubijanje državljanskega čuta pri vseh državnih uradnikih ter skrbi za to, da na odgovorna državna mesta ne pridejo zmožni uradniki, marveč edinole narodno prononsirani ljudje. Dvoboj Tisza - Rakovszky. Budimpešta, 19. maja. Danes ob 3. popoldne se vrši dvoboj med mi-•nistrskim predsednikom grofom Tiszo in poslancem Rakovszkyjem. Pogoji za dvoboj so težkL Hrvatski sabor. Zagreb, 19. maja. Uradni list priobčuje oklic saborskega predsed-nika dr. Medakovića, s katerim se sklicuje sabor za 26. t. m. ob 10. dopoldne K seji. Nemškemu gtedališču odbita podpora. Osjek, 19. maja. Ravnatelj nem-f?kega gledališča Popp ie prosil mest-no občino za podporo. Občinski za-stop je soglasno to prošnjo odklonil. Preje je nemško gledališče dobivalo podporo od mesta Bosanski deželni svet. Budimpešta, 19. maja. Mohame-danski elani bosanskega deželnega sveta zahtevajo kompenzacije za to, da prevzame dežela polovico obresti za odkup kmetov. Danes bo skupni minister Bilinski sporočil bosanske-mu deželnemu svetu, v koliko sta obe vladi ugodili njihovim zahtevam zla-5ti glede carinskega averza. Bosanci zahtevajo 3 milijone letno iz vseh carinskih dohodkov monarhije od leta aneksije naprej. Proces proti Mm. Cai!Iaux. Pariš, 19. maja. Preiskovalni sodnik je izdelal v smislu predloga državnega pravdništva obtožnico proti mm. Cailaux zaradi premišlje-rjega uboia. Ruski rekrutni kontingent. Petrograd, 19. maja. Car je sank-cJToniral zakon o rekrutnem kontingentu za letošnje leto, ki obsega 585.000 mož. Petrograd, 19. maja. Upravitelj ruskega finanenega minisirstva Bark je imenovan za finanenega ministra. * * • Dogodki na Balkanu. Revolucija v Albaniji. Drač, 19. maja. Povodom novačenja v pokrajini Šiak je prišlo do resnih nemirov. Mohamedansko pre-h;vaf«rvo je vladne odposlance napola ^>. Oboroženi Mohamedanci kora-kajo proti Draču. Nad 1000 dobro eberoženih Albancev stoii že dve uri pred Dračem. Zasedli so vaši in pre-gnafi kajmakame. V Draču vlada panika. Vlada je izdala oštre odredbe prot? Albancem, nima pa moči, da bi te odredbe tuđi izvedla. London, 19. maja. Jutran'i listi roroeaio, da bodo velesile izkrcale v Draču danes ali Jutri močne medna-rodne mornarske oddelke. Položaj v Albaniji je za vlado skrajno kriti« čen. Bati se je ćelo za kneza. Avstro-Ogrska popusča! Bel&rad, 19. maja. -štampa« javlja: Avstro-ogrski poslanik baron Oiesl je sporočil srbski vladi, da Av-stro-Ogrska o p u Š č a nadaljni od* por v vprasanju oriientskih železnic in da akceptira v načelu srbsko sta-Ii$Če. Posebni odbor, sestoječ iz av-stro-ogrskih in srbskih delegatov, bo določil vsoto, ki jo bo Srbija plaćala za odkup železnice družbi orijentskih železnic. Avstro-Ogrska bo dobila posebne koncesije glede transita na srbskih železnicah in glede spoja bo-dočih srbskih prog z avstro-ogrskimi železnicami. Dunaj, 19. maja. V tukajšnjih političnih krogih izjavljajo, da je vest »Štampe- preuranjena, priznavajo pa, da bo avstro-ogrska vlada v vprašanju orijentskih žeieznic popustila. Srbska vojaštvo in vlada. Đelgrad, 19. maja. Srbski opozi-cijonalni listi nadaljujejo s poroča-r.jem o napetih razmerah med vlado in srbskimi častniki. Zastopnik »Sud-slavische Rundschau« je pooblaščen izjaviti, da se spor razširi. Gotovo je. da se bo spor mirno poravnmL VMi bo uredila med civilnimi in vojaškimi oblastmi potom posebnega zakona, ki bo v kratkem iiiel. Včerajinli govor volnega ministra na toudevno interpelacijo je zadovoljil tuđi velik del opozicije. Bolgarska li trosvtsa. Đelgrad, 19. maja. Kakor izvemo iz zanesljivega vira, je zaprosila bolgarska vlada po svojem poslaniku v Berolinu pretekli mesec nemško vlado, da na] privoli v revizijo bukare-škega miru. Druge velesile trozveze so to baje že obljubile. Če privoli v to še Nemčija, bo Bolgarska odkrito pristopila k trozvezi. Nemćija je to zahtevo odklonila, češ, da ni voljna spuščati se v nove zapletljaje in v nove diplomatične kombinacije, zla-sti ker bi bilo skrajno neupravičeno, spreminjati sedanji status quo na Balkanu. Epir in Albanija. Rim, 19. maja. Iz Valone poroča-jo, da je prišlo v pogajanjih do popol-nega sporazuma. Pogodba, ki pa še ni podpisana, upošteva zahtevo Epir-cev po administrativni avtonomiji, ne da bi se pri tem kršila politična enot-nost Albanije. Avstro-Ogrska in Grška. Atene, 19. maja. Pogajanja med avstro-ogrskimi delegati in grškimi zastopniki se normalno razvijajo. Sedaj gre fe še za železniŠko konvencijo, pri čemer obstojajo se velike diference. Avstro-ogrski zastopniki zahtevajo privilegije za avstrijsko družbo za zgradbo železnic od Skop-lja čez Bitolj do Jadranskega morja. Grška ta projekt popolnoma od-klanja. OržavnozuorshB volitve v notranjshem volilnem ohraju Postotna - Senožeče - Ilirska Bistrica - Vipava - Lož. Pri zadnjih državnozborskih yo-livah dne 13. junija 1911 je bil izid volitev sledeči: Dr. Zitnik . . * . 6559 dr. Novak .... 1383 Kopač . , . • . 737 razcepljenih . . • 334 neveljavnih • . . 271 praznih.....213 Protiklerikalnih glasov je bilo oddanih pri zadnjih volitvah 2667. Pri zadnjih deželnozborskih volitvah 16. decembra 1913 je bil izid volitev sledeči: Dr. Pegan . * . . S4S0 Gaspari . .... 3106 drugi......291 razveljavljenih . • 444 Protiklerikalnih glasov je bilo oddanih 3891. Izid današnjih volitev, pri kate-rih so vporabljali klerikalci, kakor je razvidno iz poročil na drugem me-stu, ves terorizem in se nišo strašili niti najpadlejših sredst2\\ laži in obrekovanja, je bil, v kolikor so nam došle brzojavke, sledeči: Lož, 19. maia. Lavrenčič 69 (leta 1913.: 67), Pogačnik 54 (55). Prestranek (Slavina), 19. maja. Lavrenčič 183 (170), Pogačnik 189 (196). praznih 9, neveljavna 1. St. Vid pri VlpavU 19. mi a. Lavrenčič 161 (73) Pogačnik 1 0 (294), razcepljene 4, praznih 20. Vrabče pri Vipavi, 19. maja. Lavrenčič 119 (98), Pot; ičnik 63 (92). lilrska Bistrica, 19. maja Tu ie bilo oddanih 152 glasov, od teh Je bilo neveljavnih 5. Napredni kandidat Josip Lavrenčič ie dobil 124 (lani 108), klerikalec dr. Pogačnik 23 (lani 3L). Postojna. 19. maja. Lavrenčič 503 (519), Pogačnik 224 (191). Senožeče, 19. maja. Lavrenčič 171 (211), Pogačnik 39 (149). Stari trg pri Rakeku, 19. maja. Lavrenčič 249 (184), Pogačnik 410 (418). Hotranjsha volitro. Ob sklepu lista izvemo, % ka kim i gorostasnimi lažmi in obrekovanji so klerikalci delali pri notranjski volitvi. V PMtofrl •# raftftirlatt Megrm o InferBalatti \mieh. U Uh ie priobčil Mod »8to¥6M6€v 4m Je r e v I z 11 a dež. odbora pri postonisketn Žapan-ftvu spravila talie stvari na dan, da božupanLavrenčičodstav-liea. V Trnovo pa so klerikalci moroem vaHkanako laž. da Je župu Lavrenčič dal pokopati Mater božio. Proti duhovskim in pocvet-nltn lumpom, ki so raznesli te infa-mlje, se bo sodaljsko postopalo. GospodorstvtL . — Tečaj za strojna popravila In avtocensko varenje, ki ga je priredi! zavod za pospeševanje obrti skupnu s c. kr. državno obrtno solo se bo zaključi! v soboto dopoldne. Ob zaključku se bo varilo za poskus in je slavnemu občinstvu, ki se zanima za ta nov tehnični proces, prost do-stop. Poskusi se bodo vršili od 9. do 11. dopoldne na c. kr državni obrtni soli v livarni. — Osrednja banka za dežele? Nekateri nemški listi poročajo, da so se poslala večjim avstrijskim me-stom vabila, naj pristopijo h komite-ju za usta no vit ev Osrednje banke za kredit dežel. Po tem projektu se naj ustanovi na Dunaju akcijska banka in kakor filialke bi fungirale deželne in mestne hranilnice. Glavni namen te banke je baje unifikacija vseh fundiranih dolgov. oziroma deželnih po-sojil in naj bi se izdala enotna dežel-na renta, za katero naj bi solidarno jamčile vse dežele (?). Vest, kateri ne moremo nič kaj verjeti. Darila. Za narodnoobrambno društvo »Branibor« je daroval g. dr. Fran Rosina, odvetnik v Mariboru, mesto venca na grob pisatelja Vatro-slava Holza 15 K. Zahvaljujemo se plemenitemu darovalcu in mu želimo mnogo posnemovalcev! Sudnji list obsega 8 strani. Izdajateli in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar. drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. Belota zob. Mlada, lepa dama s posebno bleščečimi in dobro gojeni-mi zobmi, ki se je v družbi odlikovala po duhovitosti, dovtipnosti in točnim odgovarjanjem, je zbudila nevoščlji-vost starejše gospodične, ki so jo. že sicer ne Iepo. kazile še vrzeli v zo-beh. *Rada bi vedela«, pravi napol pritajeno z zaničljivim poudarkom, »odkod ima mlada dama vso to mo-drost« se obrne dama do poleg sede-čega učenjaka. »O tem. Vam ne morem dati pojasnila,« odvrne smeje se učenjak, »toliko pa je gotovo, da čudovito beloto zob vsekakor zajema iz Odolove steklenice!« Solačao sdraTiliiie n:i.i: BM. Kraćah«, Rm.-«tot. BdravOtfte « HI II II ««^l*kBlHl te Mlatatad hepelml, II I U 11 pr«kr. tofa. Im^rvl ^ravUnl mmpmhL |ll|lll ■a| — fkMtr. frospeltti gritis i* franko. vsasškj • t> \mmmm9 «aont| !•■ trtlts, prlporottitv pit m vM*t»« nf vnm. Eiutt J IlUlMlTI 'fOTAbNi pri fcrotičn«* i L UIHUlll tn*mt*m VaUr«. obttlM- J Zdua: WM Mm \t I SrnUn. Lirtliai. Baška£ aioTaaste tepallita. Prospekte poSilja Aate T»*orf lastnik hotela »Velebit«. Sobe naj se izvolijo ntročin pravočtsno. 1826 Samo za one ka-dilce cigaret, ki glede na svoje zdravje radi vsak dan 1 do 2 vinar ja *eč. izdajo; „Modiano Club Najdražjc pa Specialitc.** tuđi najboljše. Na zdravnifiko priporočilo so lako stročnice tntinikotinske kakor tuđi Hstki nepotiskani, na vsakem posameznem je pa . iz vodnega tiska razvidna var- ^totAo^ nostnaznamka in imeizdelovalca ^ Kdor Odol I rabi dosledno vsak dan, po naftih današnjih znanostih kap najbolje neguje zobe in usta« Cena veliki steklerticl krcn 2-—, ■nali steklenici kron 1*20- Serravallo™ teleznato Kina-vino Higijenićna razstava na Dunaju 1905: Državno odlikovanje in častni diplora k zlati kolajni. Poviroča voljo do jedi, okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in mslokrvsizn zelo priporočeno od zdrav-niških avtoritet ss Izborni okus. ss Večkrat odlikovano. sllad 8000 x4r>vntjMah sprićeval. a J. SER£A¥ALL0, c. in kr. ć?orni ćohavltelj TRST-Barkovlie, 80 Dobiva se v lektrnah v Btekleniemh po *h lit. i K 2*60 in po 1 lit. a K 4*80. Borzna porodila. L|aU)anska „Kreditna banka v Ljubljani". Uradni kurzi đun. bone 18. maja 1914 40 o majeva renta . . • . . 81*50 6170 4-20/o srebrna renta . . , . 8525 85*45 4% avstr. kronska renta . . 81 95 8215 4°/o ogr. kronska renta . . 80*40 80 60 4«'o kranjsko dež. posojilo . -*— 89-— 4f*/o k. 0. čeSke dež. banke . 8725 88'25« Srećke. Srečke iz 1. 1860 Vs . . . . 432'— 442*— „ „ 1864......675'— —'— „ tiske........291-— 301— „ zemeljske !. izdaje . 279'— 289 — „ II. ,. . 240-50 25050 „ o^rske hipotečne . . 22675 23675 „ dun. komunalne . . 469— 479-— „ avstr. kreditne . . . 475-50 48550 Jf ljubljanske..... 57-— 61*— „ avstr. rdeč. križa . . 51*75 55 75 „ ogr. „ „ . . 2950 3350 „ bazilika...... 25-— 29 — M turske.......219-75 22275 Delnice. Ljubljanske kreditne banke. 400— 404'— Avstr. kreditnega zavoda . 60625 60725 Dunajske bančne družbe . j 510 50 511*50 Južne Železnice...... 97'— 98*— Državne železnice.....69°— 694*— Alpine-Montan.......1 80650 807*50 CeSke sladkorne družbe . , 294-25 296-2S Živnostenske banke . • • . 267*50 268*50 Valute. Cekini.......... 11*38 1143 Marke..........11770 117-90 Franki.......... 9580 96"— Lire........... 95*15 95"35 Rublji ..........251-50 252.50 Žitne cen© v Budimpešti« Dne 19. maja 1914. Termin« Pšenica za maj 1914 . za 50 kg 13*95 Pšenica za oktober 1914 s za 50 kg 12*35 Rž za okt. 1914 .... za 50 kg 979 Oves za oktober 1914 . . za 50 kg 807 Koruza za maj 1914 . . . za 50 kg 7*34 Koruza za julij 1914 . . za 50 kg 756 tfeteorolosično poročllo. Vlilia oad rnorjen 30S*2 Sredijt zračni tlak 736 ram | Cm ISlanjej £g, f opaio- ^ |5 Vettovi Nebo 18. 2.popJ 7361 211 i sr. svzh del. jasno „ 9. zv. 736 8 13 9 j si. vzh. 19 7. zj. 737-0 11*9 {si. jjvzh. de2 Srednja včerajSnja temperatura 15*8°» norm. 14*4° Padavina v 24 urah mm 2.0. Včeraj popoldne dež, na vzhodu bliskanje in grmenje. Izvrsten dalmatince GpolO močan liter K —'83, rdedl samoiok liter K —92. bell samotok najfiDejši liter K 1*—. 1905 Naročite z dopisnico vse vrste a liter z dostavo in steklenicami S 3"—. M. ierjav, Ljubljana, Streliška ulica 31. J/leblov. mesečna soba x eno ali dvema postelfama ae odda a 15. junijem t. 1. Jfilad trgo vskt pomoćnik ieiezninske stroke teli oimprefe vstop v Ljubljani ali ¥ kakem drugem mostu. Ponudbe: „A. F. 1988" na upr. »Slov. Nar.« ZAHVALA. Vsem onim, ki so kakorkoli lajšali zadnje ure naše ljube hčere in dobre matere, gospe Ivane Jelovšek i se zahvaljujemo najiskrenejše. Zlasti bodi izrečena srčna zahvala preČastitem dekanu gosp. J. HSnigmanu za večkratne tolažilne obiske, kakor tuđi vsem darovalcem vencev. Zahvaljujemo se tuđi vsem, ki so drago pokojnico spremili k zadnjemu počitku. Na Vrhnikli dne 18 maja 1914. 1976 ialn]oil ogtalL la blrmance priporoca svojo veliko za« logo derfkih oblek po brez-koatearMi lizkihceiah B. Gotzl Ljubljana Jdestni trg 19. Botri! ^ j^j^:^- z^£E£k^*. Botrice! Radi ogrone zakge pra^aja« od tjniixxo m eitrei3i^i^li3LO« Nikelnaste moSke ure od E 3"M n*prej — Srebrne molke ure od K Tf# n«prcj — 14 kar. slat moške ure od K 3f»t naprej — X4 kar. zlat dam. ure od S 19"— naprej. — Srebrn* damske ure od E t*t* naprej. — Srebrne Terižice od E 1*M naprej. ^ JSTIzOte cozxeX Soli rinta laadLatos*. x>oetx«dbTo«il ^TisBlsa omx^ml Ceiikf zastanj t I Zititevajte ccnlke! Stran 6. .SLOVENSKI NAROD* ali pa na-stavijo s stalno plačo za prodajanje dovo-volenih srečk v Avstro-Ogrski Ponudbe pod „MERKUR", Bmo, NeuflJtse Nr. 20. OeoFtalliiii iz iastnega za trgovce, obrtnike, tvorničarje itd , za vsšje uradnike, častnike in privatne uradnike, strogo diskretno Majhna vračila Kornere pisa-na Sandor WIem»r (prot.firma) Potma (Pressb«rg.) 1873 Motorno kolo ■ II Nekarsuim 2lh HP se prod« ■■■ M K 2aO'—. 1977 Naslov povp unravn »Slov Naroda«. I Prava in otprava liiien Povest. — Spisal Blaž Pohlin. Cena broš. 1 K 60 vin., vez. 2 K 50 vinM s pošto 20 vinarjev več. : Opatov piaponlak.:: Zgodovinska povest. Spisal Iv. Remec. Cena broš. 1 K 80 vinM vez. 2 K 70 vin., s pošto 20 viaarjev več. I I Ti oajnovejši zabavni in veseli knjigi priporoča najtopleje I J(aro9na knjigama v £jubjani. Mladost do starosti kdo bi ne hotel stremiti za to srečo ? Nepri-jetno znamenje staranja je izpadanje las. Plesa, ki se jo vsak boji, nas gotovo dela za ćelo vrsto let starejše. Večkrat pa duh in srce se prekipevata mladostne moči. Gre torej skrbeti za to, da nam ostane polni mladostni kras las. Rabite redno 9r Dralleja brezovo vodo za lase. LasiŠče se z vteranjem s tem osvežujocim elildiriem poživlia in spodbu^a, Naiu^odneie ■ v'.'itvate s tem na rast las. Kožo na glavi razkužite in prhi'aj ter nevarne parazite s tem odstranite. Dobiva se v zadevnih trgovinah po K 2*50 in 5#— Dralle — Hamburg in Podmokli n. L. 7pnQ|fp pri motitvah (za- ^■^■■^■^^5 staianju krvi) ne emljo kroglic, tablet, praška, čaja brez vrednosti, Moje prijetno zauživalno, preizku^eno, zajamČ. neškod. sredstvo pomaka zanesljivo. Vsak dan dobim prostov. zahv. pisma. Velika škatlja K 4 85 post prosto Diskr doDoSilja dr. med. H. Seemann, Sommerfeld 83 Nlederlausitz. Na željo se dopošJje iz aunajske ali badimpeštan-| ske raipoSi!j»jn'ce, zatorei car;nske neprilike ^^^^^■^^ ---^^tai^ ^^^^^^^^ ^^^^^mm-^ 1 Kazensko nravdni red / z dne 23. maja 1873 Stev. i 119 državnega zakonika z [J I dodanim g i zvrsilvEBim propis ; in drugimi zakoni in ukazi 1 kazenski postopek zadeva- i jočimi. I ' THto Temu SINf, $ i po ooMi SINf. | "uAi knligaroa i Liimiai. I 1 i Slavnemu občinstvu vljudao naznanjam, da bodem letos o 9 priliki 251etnice obstoja svoje tvrdite prodajal birmanska darila kakor ure, verižice, obeske, prstane, j = nhane i. t. d. = po znatno znižanih cenah. S9ina zaloga najbeljših nr z lastno znamko „JUP". ] Lastna delavnica z električnim obratom za popravila in nova dela. LUD. ČERNE I juvelir in trgovec j LJUBLJANA, Wolfowa ulica štev. 3. i__________________________________ V oajem se odda dobro vpeijana gostilna na deželi blizu postaje južne železnice. Naslov pove upravn. »Slov. Naroda«. ^prejema zavarovanja človeškeea fiv- Ijenja po najraznovrstnejših kombina- cijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovainica, ZlastJ je ugodno zavarovan>c na doživetje io smrt z manjšajočimi se i 12 vplačilL MflLAVIJAM ."• • •■• fziiemiio zatarotalna banka v Pragi, ■■• - •-. ■eztrmi fondi E ftOJ8O-7ttl$ * Isplatu« ottkmtatfae la ka^taUl« E 129,985.304-25 Po veJikosti druga fzijetnfli zivarofilnia naie dritve z fseskozi slOTtnsko-nirođno upravo. ■ Ih ■•laoalte «•!•• —^———^—— wm~ Mienln ramn i Ljmiai SKi i tonski iliti «n. 12. -w Zavaruje poslopja fn premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj la najkulantneje. Uživa najboljši sloves, kodei posluje, PozorI Sprejema tuđi zavaravanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoju — Zahtevajte prospekte! ^— ■ Stavbeno podjetje: Prevzamem javne in zasebne stavbe, železobetonske mostove, strope itd. — Popravila iz-vrhijem po najni&jih cenah. Izdelujem nacrte in dajem strokovna navodila. ——^•^^^— Parketna tovarna: Velika zaloga hrastovih in bukovih deščicjhateredobavim z ali brez polaganja; prevza-mem tuđi popravila in pola-gam deščice na »tara že ob-stojeća Ha. Strojno mizarstvo: Izdelujem vsa stavbeno-mizar-stvo tičoča ae dela, pohištvo le proti naročilu. Izvršujem tuđi vsakovrstna popravila točno, povoljno in po nizkih cenah. Tesarstvo: Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kakor: stresne stole, strope, verande, barake odre u L d. — Popravila izvršujem točno in solidna, Parna žaga: Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tuđi proti plačilu. — Po že-leznid podan les se dostavi na žagopo lastnem industrijskem Uru iz državnega kolodvora. Ustanovljeno 1. 1900. U. Scagneth* /Ljubljana. m TJmifma vmrmeu «• MtdtUm driavmoa kobdutr*. Telefon Meo. 299. 113. Štev. .SLO^oiO NAROD*, dne 19. maja 1914. Stran 7. WKKF 1963 ' Enotne cene: i-P ip \W Te dni otvorltev podružnice: UDbljana, Fm Mela usta 1. Prva dva otvoritvena dneva dobi vsak kupee kot premijo za uvedbo 10 °/0 popusta od stalnih cen. Vellkanska zaloga oik za gospode in dečke A. KUNC Ljubljana. * ^»^^ • Bogata zaloga blaga za naroćila po merL Priznano najfinejša izvisitev. \ Najnižje cene! Ceniki na razpolago. I Opreme mokl;eqa pertla. t \ Specialna trgovina %a najbotjše pertlo za gospode po men f^nton Sare iastnfca Jadviga Sare Ljubljana Se/enburgova ulica 5 Ljubljana Vedno novosti v bavvastem zefirn, balistu in panama blagu, iepnih ru/, noijavic, kravatj ovratmkav in mamiet. \ Opreme moškega perUa. j I Opreme moškega perita. | Opreme nioskeija perita. Pisarne za notarje, trgovce, zavarov. družbe ltd. v sredini najbolj prometnem delu mesta Ljubljane mm t&ko| Odda|O. Ponudbe na pastel predal 76. !!! Umetniške razglednice!! ■ Priznano vedno novosti« i ■■■ Pisemskl papir ■■■ ; — v ■«|v«Aji likeri priporoia == : Marija Tičar, trgovina papirja itd. ■ LJiblJana, sv. Petra cesta 26. ; Na deželo se poiilja na izbiro. 4063 Zbirka antiltata v slovenskera jeziku. L zvezek: laimM sakM o hudodelstvih, pregreških in prestopkih z dne 27. maja 1862 St 117 drž. zak. z dodanim ti>k wfa» iah wi z dne 17. dec 1862 št d. s. ex 1863 in drugimi no- vejibni zakoni kazensko- pravneifi obt^a. V plalBt) «•■■■ t B| — ■g^^amSa^^^^L Nini rakavite nr pravi franeoski parfumi w in vsi v to stroko spadajoči predmeti v najfinejši kakovosti. Za obila naročila se priporoča 895 Otilija Bračko Ljubljana, Dunajska cesta 12, v Mathianovi hiši. C. fcr. avstrljske ^ državne ieleznlce. Izvlećek iz voznega reda. Veljaven od f> maja 1914. Postala: Lfoblfana glavni kolodvor. Orfhod. €-00 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Tr-žič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, St Vid ob Glini, Dunaj. 6-51 zjutraj. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Trbiž, Trst Gorico itd. (Od 31. maja ob nedeljah in praznikih od 1. julija Ljubljana gl. kolodvor. — Jesenice vsalc dan; od 15. julija do inkl. 15. septembra Radeče-Bela neč TrbiŽ vsak dan. 8*05 dopoldne Osebni vlak na G rosu pije, Kočevje, Trebnje Št Jan?, Rudolfovo, Stra2o-Toplice, Črnomelj, Metlika, Bub-njarec (od Novega mesta naprej od dne ot-voritve ) 9*O9 dop»ldne. Osebni vlak na Kranj, Jesenice, (z zvezo na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, K61n, Celovec, Ltnc, Dunaj, Prago, Draždane, Berlin,) [direktni voz Reka-Opatija-Solnograd.] 11-30 dopoldne. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzenfeste, Solnograd, Celovec, Dunaj. 11*52 poaoldti«. Osebni vlak na Grosu-pije, Kočevje, Trebnje St Janž, Rudolfovo, Stražo - Toplice, črnomelj, Metliko, Bub-njarce. (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.) 1-55 p*poldn*>. Osebni vlak na Skofjo Loko, Kranj, Radovljico, Jesenice. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 9*40 p*poldn«. Osebni vlak na Kranj, TržiC, Jesenice Gorico, Trst, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, 6*22 ivtčer. Osebni vlak na Kranj, Tržič, Jesenice, Trbiž. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Inomost, Solnograd, Monakovo, Vlissingen, (London), Celovec, Linč Dunaj. §'1S mmm&mr. Osebni vlak, na Grosuplje, Trebnje, St Janž, Rudolfovo, Črnomelj, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesU naprej od dne otvoritve.) Ml afttp. Osebni vlak na Grosuplje, Kočevje Novo mesto Črnomelj, Metliko, Bubnjarce, (Od Novega mesta naprej od dne otvoritve.) 1Oa£!, po noći« Osebni vlak na Kranj, Jesenice, Gorico, Trst. Na Jesenicah zveza na brzovlak na Beljak, Franzenfeste, Inomost, Solnograd, Monakovo, Linč, Prago, Draždane, Berlin. Prihod. 7-35 zjutraj« Osebni vlak ?z Trsta, Gorice, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Berlina, Draždan, Prage, Linča, (Londona) Vlissingena, Monakovega, Solnograda, Ino-mosta, Beljaka), Tržiča, Kranja. 8-56 zjutraj. Osebni vlak iz Rudolfovega, St. Janža, Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, 9-52 dopoldne. Osebni vlak iz Trbiža, Jesenic, z zvezo na brzovlak iz Dunaja, Linča, Celovca, Monakovega, Solnograda. Inomosta, Beljaka. 10-55 dopoldno. Osebni vlak iz Straže-To lic, Novega mesta, Grosupljega in (od otvoritve) Bubnjarcev, Metlike, Crnomlja 11-16 dopoldne« Osebnf vlak iz Gorice Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca, Beljaka Tržiča, Kranja. 2-35 popoldne. Osebni iz Straže-Toplic, Rudolfovega, St Janža. Trebnjega, Kočevja, Grosupljega, in (od dne otvoritve naprej.) Bubnjarcev, Metlike, Crnomlja. 4*33 popoldne. Osebni vlak oa Trsta, Gorice, Trbiža, Jesenic, Linča. Celovca, Solnograda, Franzenfeste Beljaka, Tržiča, Kranja. 7-BS zvečer. Osebni vlak iz Jesenic, Kadovljice, Kranja, Skofje Loke. (Zabavni vlak, vozi samo ob nedeljah in praznikih). 8-20 zvečer. Osebni vlak iz Trsta,Gorice Trbiža, Jesenic, Dunaja, Linča, Celovca Beljaka, Tržiča, Kranja. 9*23 po noći. Osebni vlak iz StraJe-To-phc, Rudolfovega, St JanJa, Trebnltga Kočevja, Grosupljega. in (od otvoritve naprej) Bubnjarcev, Metlike, Crnoralja. 11-JL po) nooL Oaebni vlak iz Trsta, Oo-nce,Trbiža,Jesenic;Celovca, Beljaka, Kranja Postaja; Lfablfasm driL kolodvor. Odhod na Kamnik: 7-40. 11-90, t-it, 7-iS, (Ii-oo ob nedeljah in praznikih). Prihod iz Kamnika: t-4af 11-009 a>41p S'JS, (10-30 ob nedeljah in praznikih). Ckr. irtavao-teleiMUko ravasteUstro vTrsoi. Stran 8. .SLOVENSKI NAROD-, dne 19. maja 1914. 113 štev. [Modna trgovina I v Ljubljani I Stritarjeva ulica št. 7. I Solidno blago. Nizke cene. Vzorci poštnine prosto. mmm :: Konfekcija :: za dame in deklice blažey modno blago, sukno, platno, garniture, preproge, šerpe, rate, pletL ■______________________________■ Hajoenejši oakup otroških vozičkov pri tvrdki J. Pogačnik fjubljana, .Marije Terezije cesta 13—18. Zaloga pohištva in tapetniŠkega blaga. Vsak dan svež SLADOLED in ledena kava ss dobi t slašćič&rai J. ZALAZUSK Stari trg št. 21. Edina primorska to vama dvokoles \ „TRIBUNA" *J Gorica, Trlaška / tzlicE št- 26, prei ------ pivovar Garjup. Velika eksportna zaloga dvokoies, šivalnih in kmetijskih strojev. eramofonov, orke- strijonov itd. itd. Gorica, Stolna ulica št. 2-4. Prodaja na obroke. Ceniki franko.. Zaloga pohišiva in tapetmškega blaga. Jtfoarstvo. j Jbpolna svabta seba, orehov ali hrastov les Jl 350'—. J-am&i se sa solidno dalo, Cene konkurznčne* J. Pogačnik, l*iubljana, parije 7erQ^ih cesto Št. t3—18. Zobozdravniški in zobotehiični atelije | je bil v hotelu pri „J/ialiču" nasproti glavne pošte 6. t. m. otvorjen, ter se orinoroča p. n. občinstvu za vsa zobozdravnižka in zobotehnična dela. Zobotehnični laboratorij vodi gosped LeOpOlđ WeiSS, ki je bil 4 leta nastavljen pri tvrdki O. Seydl kot prvi asistent in tehnik. — Atelije odgovarja najmodernej^ m iahtevam higijene in je opremljen z najnovejSimi iznaidbami na polju zobotehnike. Vsakojako -- -^=-----------------------= zdravljenje zob, vrši se brei boleČin. --—=------ ■ -----------= Cene zmeme za revnejše tufli primeren popust. igso Ordinacijske ure od 8. zjutraj do 6. ure zvecer. Liubljona. hotel pri „Holtu", nasproti flirone požte. Za vroči letni čas so najboljše oblelce iz 1866 m\Am »FrOSCO* in laponske svile IMM. Josip Rojina, krojač, Cjubljana. i SANATORIUM • EMONA / •PORODNISNJCA tiLtJUBLtJANA komenskega ulica- a Ti 7 5£F-ZDRA:-^IK PRT^RkJ-pR-FR.DERGANC Trgovina v Ljubljani na prometnem prostoru se proda. 1912 Pismene ponudbe pod šitro ,*E. 0". na upravništvo »Slovenskega Naroda« Pri Sf. Trojici v Slov. goricah je pod jako ugodnimi pogoji naprodaj enonadstropna pripravna za zdravnika, trgovca ali pa pekarijo. — Proda se tuđi lepa lekarna za zdravnika. Ponudbe na uprav. »Sloven«kega Naroda« pod „St. Trojica 1882". 1882 brojač prve vrste ^| Ljubljana, 340^g | BonajsRa tesla št. 20 ^ I (oasproti kavarne .Europa1) I :: se priporoča. :: 1 Iisa anglesKega blaga. 1 I Tnkajžnia podružnica neke prvovrstne in najbolje 1 nveljavljene inozemske zavarovalz&s družbe za I življenje sprejme i ki morata biti reprezentativna in v stroko dobro vpeljana. Plača stalna in visoka. — Ponudbe ]e pošiljati na poštni predal 23. 1969 Sa)bol)ši nakup vsakovrstnih modernih in trpežnih ^^R^ G^ čevljev ^^ je v Zdloift lastne tovarue Peler Kozina $mK'h Ljubljana, na Bregu. Ccna za gospode......K 14'—> 17*—, 20'— „ „ dame.....• „ 12*—, 15*—, 18*— „ dečke 36/39.....„ 10—, 12 — 6t. 22—25 36—SS 29—31 32—35 „ „ otroke ......k 5^:: 6- 7^ š1^ Garantirana kakvtost po teh cenaJu Lenejše vrste od kron 1*50 naprej. Zanesijivo blago! Nizke cene! Razne zaosslfivo ldoče ure, krasne verlilce, obeske, nhazie, OTratne verUlce ia vbm 1710 ^^^ draga primerna daiila xa ^^^ BIRM© kupiš na]cene|e in najbolje pri preiernoen ulico 1 A F ČUĐEM