Po pošti prtjeman: »a celo leto naprej 26 K — h pol lota , 13 , — , Četrt , , 6 , 50 , mesec , 2 „ 20, V upravnistvu projeman: za celo leto naprej 20 K — h pol leta „ 10,-, • ° ' Z. • , 1 , 70 , ietrt , mesec Za pošiljanje na dom 20 h na mesec. Političen list za slovenski narod. Naročnin* in inserata sprejema upravništvo v Katol. Tiskarni, Kopitarjeve ulice St. 2. Rokopisi se ne vračajo, nefraukovaua pisma ne vsprejemajo. Urodniitvo jo v Seme-niskih ulicah St. 2, L, 17 Izhaja vsak dan, izvzemSi nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne. Štev. 109. V Ljubljani, v ponedeljek 13. maja 1901. Letnik XXIX. Zavod sv. Nikolaja v Trstu. Dne 28. aprila t. 1. se je vršil v dvorani „tržaškega podpornega in bralnega društva" tretji redni občni zbor „zavoda sv. Nikolaja." Vdeležba je bila zlasti od strani slovenskih služkinj jako obila, kar jasno priča, da vedo dekleta ceniti ustanovo, katere smoter je njih duševna in gmotna blaginja. Zborovanje je otvorila predsednica g. Karla Ponikvarjeva, ki je navzoče prisrčno pozdravila ter dala besedo tajnici g. Ivanki Klemenčič, ki je poročala med drugim sledeče : V minolem letu je „zavod sv. Nikolaja" sprejel 607 deklet, in sicer iz Kranjske 223, s Primorskega 201, s Štajerskega 116, s Koroškega 46 in iz Hrvatske in Dalmac je 22. Od postanka pa do konca leta 1900 je zavod oskrbel 1084 deklet. S takim številom more le malokateri podoben zavod dokumen tirati svoje delovanje in opravičenost svojega obstanka. Mnogo, mnogo izmed teh deklet je prišlo trkat na vrata našega zavoda v hipu, ko ji je pošel zadnji novčič, s katerim bi si mogla preskrbeti neobhodno potrebne hrane in prenočišča, ko ni imela ni jedne odkritosrčne prijateljske duše, h kateri bi se zamogla zateči za kakoršnokoli pomoč. Prišla je torej v hipu, ko jo stala pred najgroznejšo bedo, ko so že po njej stezali svoje umazane roke podli brezsramni ljudje, ki na brezvesten način izkoriščajo bed > in zapuščenost ter nevednost naših deklet in jih pehajo v brezno nravne propalosti in duševne smrti. Lahko se torej reče, da jo zavod s tem, da je ubogemu dekletu v takem hipu odprl svoja vrata in jo sprejel v svoje okrilje, ji tako-rekoč z nova podaril življenje. In takih slu čajev je bilo ogromno število. Tudi letos je torej imel naš zavod prebogato žetev na polju človekoljubja. Vodstvo zavoda je tudi letos poslalo vsem slov. obč. uradom prošnje za podporo, a žal, da so občine, ki so se odzvale naši prošnji s primerno svoto, le maloštevilno častne izjeme. Prav bi bilo, da bi vsaka občina določila zavodu stalno vsakoletno podporo. To bi pomenilo za občine mal davek, a našemu društvu bi so s tem zagotovilo bodočnost. Več smisla in ljubezni za naš zavod so pokazali slov. zasebniki in nekateri denarni zavedi. Zatem je poročala blagajničarica, gospa Marija Skrinjarjeva, iz katerega poročila je razvidno, da je bilo gotovine v blagajni koncem 1. 1899. 445 K 32 h Vrhu tega se je še nakupilo nekaj pohištva in drugih potrebščin. Prvi, pravi, mi je prihitel na pomoč č. g. Julij Warto, ustanovitelj dijaške kuhinje v Trstu, sedaj župnik v Bazovici, ki mi je osebno prinesel 40 K. Sledili so mu, in sicer kakor pokrovitelji: naš rodoljubni mecen g. Fran Kalister z zneskom 200 K, obč. Bovec s 100 K, visoki dež. odbor kranjski 100 K; vzorno rodoljubke mesta Kranj so nam poslale dvakrat in sicer prvič 115 K in drugič 198 K, skupaj 303 K. Županstvo stol. mesta Ljubljane nam je poslalo 100 K. Blagorodna gospa Šabec se nas je spomnila dvakrat: prvič je pristopila zavodu kot ustanovnica, a v spomin svojega vzornega in plemenitega soproga nam je doposlala 200 K. Pozabila nas tudi ni naša blaga gospica Milka ter nam je med prvimi priskočila na pomoč s svoto 40 K. L. 1900 jo bilo 2126 K 63 h. dohodkov in toliko stroškov. Društveno premoženje jc vredno 1324 K 79 b. Ako reasumiramo vso doslej navedene podatke, najdemo, da je „zavod sv. Nikolaja" v kratki dobi svojega obstanka pokazal nenavadno življensko eneržijo ter dokazal, da temelji na pravi podlagi. Velezanimiva je o tem posebno izjava g. blagajničarice, da so bo zavod v nekoliko letih, ako se bo razvijal tako kakor doslej, lahko vzdržaval samo z redno udnino in posredovalnino. Vsako dekle se mora namreč o sprejemu v zavod vpisati za redno udinjo ter plačati mesečnino po 40 st. S tem jc pa dtkle poravnalo edino svojo obveznost napram zavodu ter si pridobilo pravico do brezplačnega stanovanja in posredovanja glede službe. Posredovalnino plača namreč delodajalec, in s:cer za vsakikrat 2 K. Seveda pa prido v zavod tudi mnogo deklet brez novčiča, tem se članarina „upa", dokler ne dobe primerne službe. Dekleta so se vedla jako vzorno, iz-vzemši malih izjem. Zavod je postal v vseh tržaških krogih jako znan in priljubljen ter bi moral razpolagati še z večjim številom deklet, ako bi hotel vstreči vsem onim družinam, katere iščejo v zavodu služkinj. In to brez razliko narodnosti. Zavod je prava dobrota tudi za gospodinje, ker so gotove, da si najmejo pridno in pošteno služkinjo. Zavod je razkrinkal marsikateri brlog propalosti ter so dotičniki tudi dobili svoje piačilo. Zavod je vsestransko delal za blaginjo deklet. Dobrim dekletom je preskrbel dobre službe, za slabe je pa poskrbel, da so se poboljšale ter jim potem nabavil službo ali pa delo. O onih pa, ki so niso hotele poboljšati, je obvestil stariše ali pa županstvo ter s tem prvim prihranil sramoto, a občinam stroške za odgon in druge sitnosti. Navajalo se je tudi dekleta na varčnost, kajti ravno ta je ključ blagostanju, a naša dekleta žalibog ne znajo varčit'. Zavod je tudi skrbel za primerno razvedrilo onih deklet, ki so ob nedeljah in praznikih kar trumoma prihajala vanj. Občni zbor je soglasno sprejel ta dva sklepa: I. Dekleta je sprejeti tolikokrat v zavod, -k' likorkrat se vrnejo. II. Družinam, ki notorično rade menjajo služkinje in ne znajo ž njimi postopati, so naj ne daje služkinj iz zavoda. Petem se jo vršila volitev odbora ter so bile izvoljene soglasno gospe in gospice: Skrinjar Marija, Ponikvar Karla, Grom Maša, Klemenčič Ivanka, Blatnik Kuuigunda, Epple Ivanka, Pegan Netka, Urdih Zorica, Kržo Ivanka, Godina Vekoslava, Čarga Tončka, Gulič Lizika, Vinšek Marija, Zadnik Karo-lina, Ivančič Ivanka, Košir Terezina, Poš Mici, Pirjevec Marija, Čarga Marija, Doles Ivanka, Sever Alojzija, Žitnik Marija, Godina Milka, Zorzut Rezika, Guštein Vekoslava, Prelec Marija in Vidmar Marija. Gospa predsednica je razložila dekletom, da so v kratkem prično v zavodu predavanja o leposlovju, gospodinjstvu itd., kakor tudi nadaljevalni pouk v pisanju, računstvu itd. G^spa Skrinjarjeva jo navedla več slučajev, ko so služkinje prijokale v zavod, ker jih je zalezoval gospodar ali njegovi sinovi. Povedala je nadalje, da se ji je že posrečilo razkriti cela društva tržaških lahkoživih bogatinov iu imenitnikov, katerim je neka italijanska podanica dovajala vedno novih žrtev, sama lepa mlada slovenska dekleta, ter je ista gospa Skrinjarjeva s tem spravila 64 takih pohotnežev v zapor, a dotična „dama", ki ju v svili in baržunu prodajala naša dekleta, je bila menda po izgonu spravljena v svojo domovino. G. Skrinjarjeva je šla iskat deklet celo v policijski zapor in v bolnišnico, v najžalostnejši oddelek. Bili so to slučaji, ko je redarstvo na zlobno, lažno ovadbo aretiralo nedolžne služkinje. Gica Čarga predlagala je zahvalo g. Po-nikvarjevi, g. Gromovi kot podpredsednici, ter ponovno g. Skrinjarjevi in Klemenčičevi, kakor sploh vsem, ki so storili kaj v pro-speh zavoda. Sprejeto. Ker se vsled nastalih ovir ni mogel vršiti drugi del dnevnega reda t. j. veselica, se je občni zbor zaključil s sklepom, da se mej letom priredi večja veselica, a na poziv g. Ponikvarjeve, da bi se na mesto izostale vstopnine k veselici darovalo kaj za zavod, se je mej zborovalkami nabralo 12 K 55 h. Velč. g. Jaklič, vojaški župnik, je osebno prinesel lep dar 20 K. Iz tega poročila je pač jasno, kako obče koristen in plemenit namen ima „zavod sv. Nikolaja" v Trstu Priporočamo ga v podporo vsem domoljubom. Politični pregled. V Ljubljani, 13. maja. Parlamentarni program. Ministerski predsednik dr. Koerber je v soboto odpotoval v Budimpešto, da poroča cesarju o parlamentarnem položaju, posebno pa o vspehu zadnjih pogajanj mej desni-škimi in levičarskimi strankami. Poročilo je bilo brezdvomno ugodno, ker so jo ravno v soboto zjutraj dosegel nekak kompromis mej levičarskimi in češkimi strankarji. V smislu tega dogovora se je za bodoče dni določil sledeči parlamentarni program: 1. predloga LISTEK. Junakinja. (Resnična dogodba.) Neki protestant pripoveduje: Kot trgovec se veliko vozim po železnici, in vozim se rad. Jedne vožnje pa ne bom svoje žive dni pozabil. Peljal sem 8e v S. Znamenje za odhod je bilo že dano, kar odpre sprevodnik vrata našega kupeja in nam pripelje katoliško re dovnico s spremljevalko. V oddelku za gospe ni bilo več prostora, zato jo je dal med nas. Redovnica nas skromno pozdravi ter sede na prazni prostor v kotu. Po obleki je bila uamiljenka, mladi obraz je pričal, da ne more biti starejša od 25 let. Krasne, nežne poteze so bile žalostne, modre oči so se solzile. Kot protestant nisem vnet za redovniško življenje, ali usmiljene sestre že zdavna spoštujem, ker mi je dobro znano, kako te dobre duše z enako ljubeznijo na bojišču in v bolnicah strežejo protestantom in katoličanom, ter menim, da vsakdo, prijatelj in nasprotnik mora priznati njih požrtvovalno delovanje. Opazil sem, da tudi moj sosed, postaren , / gospod, enako z menoj čisla usmiljenke. Ravno je prižigal smotko, da pa potujoče redovnico ne bo nadlegoval, vrgel jo je skozi okno ven. Vlak je imel malo zamudo. Usmiljenka vpraša, ali bo še imel z brzovlakom zvezo v K. Dobila je namreč brzojavko, da je oče na smrtni postelji, in če ne bo zveze, ne prido domov Ko smo ji povedali, da bo tudi brzovlak imel zamudo radi prevelikega snega, ki je padel isti dan, se je s tem pomirjena stisnila v kot. Po gibajočih se ustnih smo sklepali, da moli reva za umirajočega očeta, v rokah jo držala rožni venec. Vsi sopotniki so mlado redovnico milovali, šepetali so, da je ne bodo motili. Na postaji H. je vstopilo več popotnikov, dva sta prišla med nas. Njuno drzno in izzivajoče obnašanje nas jo napotilo, da smo ju bolj natanko pogledali. Takoj sta začela zabavljati čez zamudo vlaka, .čez vodstvo, ki se na potnike ne ozira itd. Ko sta končala 8 tem predmetom, sta se vrgla nad politiko, razodevajoč svoje nazore in načela, da bi vsi državniki in evro-pejski politiki strmeli nad modrostjo teh mladičev, in marsikaj bi se naučili od njih. Mlajši od njiju, golobradec kakih 19 let, je pa začel ogledovati usmiljenko, vtopljeno v molitev. Ko sta obdelala politiko, prešla sta na versko polje, da, kakor se nam je dozdevalo, dražita in jezita redovnico. Mlajši se je zaletaval v božja pota, razlagajoč svojemu tovarišu, tudi trgovskemu agentu, da mu ni treba moliti celo leto, ker si je kupil na božji poti odpustke. Temu dovtipu se je starejši smejal na ves glas. To jo mlajšega ojunačilo, da je začel zabavljati čez samostane, pripovedoval že zda vnaj prežvečene nezmisli, pri tem pa vselej pogledal usmiljenko. Njegove beBede so bilo če dalje ostrejše, smeh tovariša zopernejši. Drugi potniki se zanj niso brigali, ali pa so ga grdo gledali. Njegova predrznost jo šla tako daleč, da se je predrznil redovnico vprašati, kaj jej je izpovednik naložil za pokoro. Usmiljenka je zardela, a molčala, ter predrzneža niti ni pogledala. Postaren gospod poleg mene ga je pa premeril s svojim jeznim pogledom tor dejal s tresočim glasom : »Mladenič, vaših neumnosti ne bomo več poslušali, tudi ne prenašali vaše brez-stidnosti, ko se ne sramujete redovnici, ko- jej niste vredni jermenov od črevljev odve-zati, v obraz metati najhujšo surovosti. Molčite !« Hvaležen pogled usmiljenke, glasno pritrjevanje navzočih je odgovoril častivrednemu možu. Jaz sem mu stisnil desnico. Ali te besedo so bile olje v ogenj. Za trenutek je mladenič osupnil, a takoj je začel vpiti: »Gospod, svoj prostor som ravno tako plačal, kakor vi, imam tedaj pravico tukaj govoriti, kakor vi. Vi sto zakrinkan jezuit. Nuni dajte takoj odvezo, ker je bila med vašo pridigo v molitvi raztresena, hahaha!« Tudi njegov spremljevalec se je smejal nerodnemu dovtipu. Jaz sem mu zažugal, da se pri prvi priložnosti pri sprevodniku pritožim. Toda stvar se je zasukala drugače. Naš junak ni mogel požreti, da je tako nalotel. Zato je začel zabavljati veri, samostanom, zlasti ženskim, ter rekel: »Škoda, da sto šli tako mlada v samo-Btan; lepa sto, gotovo bi so bili omožili. Morda pa vaš ta stari — —« Tem besedam jo sledila občna novolja. Usmiljenka jo obledela. Takoj se je zavedla in tiho odgovorila: o žganjarini, 2. investicijska predloga, 3. predloga o vodnih cestah, spopolnjena z določbami glede uravnave rek, 4. zakon o lokalnih železnicah. K sklepu pride seveda še proračunski provizorij za ostalo dobo tekočega leta, in pa cela vrsta nujnih zadev, ki pridejo v razpravo mej posamnimi glavnimi točkami programa. O kompromisu, ki so ga sklenili v soboto pos). Kaizl, Kramar in Pacak ter Gross, Derschatta, Baemreither, Stürgkh in Schwegel, se bodo posvetovali seveda še posamni klubi, vendar pa bržkone ne bo v tem pogledu nobene spremembe. Kadi ku litem v Čehih. Mladočehi imajo, kakor znano, dosedaj samo jedno glavno glasilo, in to so Stranskega »Narodni Listy«. Pisava tega lista je precej podobna oni »Slov. Naroda«, toda radikalnim liberalcem v mladočeškem taboru nikakor ne ugaja. Glasilo se mora preveč ozirati na razmere mladočeškega kluba v parlamentu in torej večkrat prezreti kako željo svojega radikalnega sotrudnika. Temu zlu hočejo sedaj odpomoči s tem, da ustanove nov list, ki bo hodil lahko neovirano po raskavi poti in zastopal radikalno liberalna načela. Ustanovi se torej vsekakc novo mladočeško glasilo, ki bo lahko vseskozi hodilo pot, ka-koršno hodi glasilo slovenske »inteligence«, dognano le Se ni, ali postane to sedanji Stranskega list in se ustanovi novo glasilo parlamentarnega kluba, ali bodo pa radikalci pokazali hrbet »Narodnim Listom« in izdali nov list. Papež nadvojvodi Ferdinandu. Pred nekaj dnevi je poročala berolinska »Germania«, da se je papež avstrijskemu prestolonasledniku brzojavno zahvalil, da je prevzel protektorat nad katoliškim šolskim društvom. Ta vest se je izkazala pozneje kot ne povsem resnična. Papež je marveč naročil le dunajskemu nunciju Talianiju, naj se v njegovem imenu zahvali nadvojvodi. »Politik« sedaj poroča, da se je nuncij pismeno zahvalil nadvojvodi, na kar je poslal ta svojega višjega dvornika, grofa Nóstica, k papeževemu nunciju ter mu sporočil najto-plejo zahvalo. Verska svoboda katolikov v Nemčiji. Nemški katoliški centrum v državnem zboru stavi že dolgo vrsto let predloge, s katerimi naj bi se zagotovila popolna verska svoboda vsem katolikom v Nemčiji in torej tudi redovnikom Tudi v tem zasedanju je centrum ponovil svoj predlog, vendar ga je pa moral letos deliti v dva dela in je prišel pred zbornico le s prvim, ki določa versko slobodo vseh posamnih državnih podanikov. Ta del je v petkovi seji z vsemi proti trem glasovom vsprejela posebna komisija. Ako prodre ta načrt tudi v plenumu in dobi potrebno veljavo, bo zajamčena svoboda tudi onim domačim redovnikom, ki so jih svojedobno izgnali. Z drugim delom pride centrum pred zbornico, ko se zopet pojavijo ugodne razmere. Kdo preti Španiji? Minuli teden so se pojavili v raznih krajih Španije zopet veliki nemiri. V Barce- »Gospod, vaši dovtipi so sila duhoviti, toda jaz nisem v takem razpoloženju, da bi jih občudovala. Prizanesite mi tedaj iz ljubezni do svojega dobrega očeta, vestnega katoličana.« »Moj oče, — kaj vam mar moj oče?« jeclja junak. »Vi veste, da je moj oče katoličan. Imenitno! Tolar vam dam za vaše bolnike, če mojega očeta poznate. Aj, nisem vedel, da so tudi nune nezmotljive!« »Tolarja nikar proč ne mečite, morda ga bote še rabili, tudi ga lahko daste svoji stari materi, kakor bi bila vaša dolžnost. Da pa veste, da je mogoče vašega očeta poznati i brez papeževe nezmotljivosti, tedaj poslušajte : Vi imate brata, ki je bil pred petimi do šestimi leti blagajnik pri bankirju v K . . . Pri reviziji blagajne je nekoč manjkalo 5800 dolarjev; blagajnik jih je izneveril. Njegov pošteni oče pride k bankirju b solzami v očeh, da zadeve ne razglasi radi njegove starosti in zaradi prihodnjosti mlajšega sina, katerega je pripeljal s seboj. Bankir je stvar prikril, a stari oče je kmalu za tem umrl od žaloati nad najstarejšim einom. Oni mlajši sin ste vi, bankir je pa moj umirajoči — oče.« Ioni bo pričeli socijalci splošno stavko in nobeno podjetje, niti državno niti zasebno ni bilo varno pred oboroženimi delavoi. Pomagali pa so pri tem delu, sicer ne očito, republikanci in separatisti, ki se vsi pripravljajo na bližnje parlamentarne volitve. Pravi provzročitelji celega protiverskega in proti-monarhiškega gibanja pa so edino le prijatelji liberalnega Sagaste, stebri španske lože, katerim zvesto pomagajo imenovane tri stranke. To so torej elementi, ki provzročajo sedaj »agasti toliko preglavic, akoravno sedaj še sam ne pričakuje, da preti največja nevarnost za državo samo. Niti jedna stranka, ki se udeležuje današnjih bojev, ni izšla iz toliko sovraženih jezuvitskih šol, in vendar jim Sagasta napoveduje toliko vojsko. Možje, ki trdijo, da so vse bede in vseh neredov vzrok jedino le redovniki, so največji sovražniki monarhije in javnega reda. Z južno-a/riškega bojišča. Najznameniteji dogodek zadnjega časa je pač ta, da se je podal na dopust tudi »najdelavneji« angleški general French in sicer najprej v KapstaHt, pozneje se pa vrne v domovino, odkoder se bržkone ne vrne več. Mož sam ter njegov šef lord Kitchener sta uvidela, da njegove obsežne in naporne operacije v vzhodnem delu Transvala nimajo trajnih in tolikih vspehov, kakor sta jih pričakovala, in je torej bolje, da se umakne. O poskusih generala Preneha poroča dopisnik »Morningpost«, ki se je deloma sam udeleževal te vojske, mej drugim tole: »Operacije so bile izredno težavne in zdi se, da se jih je z gotove strani vse premalo vpo-števalo. French se je preskrbel z ogromnimi transportnimi sredstvi, da bi mogel oskrbovati svojim četam vse potrebno. Operacije so se izvrševale ob neprestanem deževju. Pota so bila vseskozi slaba in na mnogih mestih se niti ljudje niti živina niso mogli pomikati naprej. Vozovi so se večkrat globoko udrli v blato in potreba je bilo tri pare volov, da se je jeden pomaknil naprej. Za prekoračenje kakega večjega potoka ali kake reke je potrebovala njegova armada večkrat po štiri dni. Ume\no, da v takih razmerah armada ni mogla nikamor naprej. Na prostem njegova armada skoro nikoli ni prišla v dotiko z Buri in je torej umljivo, zakaj je mej njegovitri ujetniki primerno več otrok in žena, kakor pa moških bojevnikov, ki so se mu lahko umaknili izpred očij. Dnevne novice. V Ljubljani, 13. maja. Volitev ljubljanskega župana in podžupana se je v soboto vršila ob natlačeni galeriji mestne dvorane. Hribarjevi prijatelji so pripravili ovacije Hribarju, a vse to ni nič kaj posebno razvedrilo Hribarjevega lica. Nekateri nepristranski ljudje na galeriji pa so si šepetali o neki pogodbi in o nekem podpisu »do novega leta« in o bodoči zagotovljeni zmagi Ivana Tavčarja. Zdaj je za Hribarja glasoval tudi še dr. Tavčar. Hribar je dobil 28 glasov in 1 glas dr. Blei-vveis. Tavčarja niso spravili iz ravnodušnosti Grobna tihota je po teh besedah zavladala. Agent je onemel, na prvi postaji je stopil s tovarišem v drug voz. Kako smo občudovali hčer, ki je zapustila svet in bogastvo, da streže bolnim za plačilo — zasmehovanja! Vozimo ee kake četrt ure, kar nastane grozen ropot in krik. Vlak je skočil s tira. Poleg strojevodje in kurjača so bili le štirje popotniki težko ranjeni. Med temi je bil i oni nearamnež; zlomil si je nogo in tudi na glavo je bil udarjen. K sreči je vlak s tira skočil blizo postaje. Takoj pošljejo po zdravnika. Ta ni bil doma; prišel je še le čez eno uro. Med tem je postregla usmiljenka. Ko je videla, da agent leži v nezavesti, stopila je k njemu, izmila rano in jo obvezala. V tem pride zdravnik, ki pravi, da je poškodba nevarna. Usmiljenka pa obljubi, da hoče pri bolniku ostati in mu streči. Z vlakom odrinem v K. Drugi dan berem v časopisih, da je bankir M. umrl po noči okoli jednajste ure. Hči je mogla naslednji dan poljubiti le mrzle ustne očetove. Tako se maščuje krščansko plemenito srce. niti »Živio« klici Hribarjevih prijateljev in nič ni nanj uplival niti sunek obč. svetnika Senekoviča, ki ga je na tako prijazen način opomnil, naj izrazi simpatijo Ivanu Hribarju. Podžupanom je bil izvoljen vitez Bleivveis z 88 glasovi. 1 glas je dobil Tavčar. Pri seji ni bilo obč. svetnika Gogole, ki je nevarno bolan. Pred volitvijo se je določila letna nagrada županu in se je določilo, da dobi letnih 7200 kron. Osebne veiti. Nj. veličanstvo cesar je dovolil, da sme gosp. Ivan M a t h i a n ml. vsprejeti in nositi komanderski križ papeževega reda sv. Silvestra. — Čast komornika je podelil Nj. veličanstvo cesar Antonu baronu C o d e 11 i j u. — Namestnikom notarja v Kozjem je imenovan g. dr. Jožet B a r 1 e. — Poštni komisar g. Franc Vidmar je prestavljen iz Sarajevega v TrBt. — V soboto je obiskal Toplice na Dolenjskem knez Karol Au e r s p e r g, vojvoda kočevski, s svojo rodbino. Zaupsice dr. Šusteršiču. Prejeli smo sledeče izjave: Iz Št. Vida nad Ljubljano. Občinski odbor je v svoji seji dne 12. maja t. 1. blagorodnega gosp. dr. Lana Susteršiča, za našo občino zaslužnega, za ljudski blagor vnetega in delavnega državnega poslanca izvolil za svojega častnega občana v znak svoje hvaležnosti in neomejenega zaupanja in spoštovanja. Št. Vid nad Ljubljano, 12. maja 1901, Občinski odbor v Št. Vidu nad Ljubljano. — Slava dr. Šusteršiču ! čast značajnim Slovencem! Bog živi katoliško Avstrijo in našo dično dinastijo. Sramota iz-dajavcem ! Za Šusteršičem stojimo mi, za Tavčarjem pa Wo!fovci! Katoliško-na-rodna večina v Veliki Dolini. — Vrlemu zagovorniku verskih, narodnih in socijalnih pravic slovenskega ljudstva tri kratni živio; sramota njegovim in narodovim sovražnikom! Bralno društvo. Strokovno društvo. Konsumno društvo v Devici Mariji v Polju-Vevčah. — Podpisani občinski zastop zavrača najodločneje neosnovano obrekovanje proti voditelju katoliško narodne stranke, dr. Šusteršiču, od strani liberalnih izdajic, združenih z najhujšimi našimi narodnimi in verskimi sovragi. Obžalujemo dr. Šusteršiča, da se mora boriti s takimi ljudmi; krepi pa naj ga prepričanje, da je za njim vse pošteno misleče ljudstvo slovensko, ki z veseljem gleda na njegovo vsestransko požrtvovalno delo za narodov blagor in razvoj. Naprej v delu, mi smo z Vami! Živel delavni poslanec dr. Šusteršič, proč z grobo-kopi slovenskega naroda ! Občinski zastop pri Devici Mariji vPolju, 12. maja 1901. Jakob Dimnik, župan-Ign. M e r c i n. Janez Dovč. Andrej Avšič. Janez Štele. Luka Jerman. Anton Trtnik. Ivan č e r n a k. Fran Primar. Janez Pav č. Janez Trilar. Franc Primar. Anton Robida. J. P1 e v n i k. Pritožbo proti občinskim volit vam ljubljanskim, katero so podali nemški meščani, je prebral občinski svetnik P1 a n t a n v sobotni seji občinskega sveta. Pritožba pravi, da občinske volitve niso veljavne, ker jih je vodil Hribar, o katerega izvolitvi je izreklo sodišče, da je nepostavna, in ker so seji, v kateri se je razpravljalo o razpisu volitev, prisostvovali občinski svetniki, katerih izvolitev je sodišče tudi proglasilo za neveljavno. Župan Hribar je dal pravnemu odseku ulogo, v kateri zagovarja znano svoje stališče, da so razun dveh občinskih svetnikov, ki sta bila leta 1899 na novo izvoljena, bili vsi ostali občinski svetniki upravičeni, ostati toliko časa na svojih mestih, dokler se namesto njih niso izvolili novi občinski svetniki. Pritožba Nemcev se je mej hruščem galerije seve odbila. Nemci se bodo pritožili naprej. Vzorno mestno gospodarstvo. V sobotni seji obč. sveta je župan Hribar dal nekaj pojasnil o ponesrečeni zgradbi nove artilerijske vojašnice. Za sedaj podamo le izjavo župana. Župan je dejal, da so podzemeljski zidovi izključno iz opeke, dasi pravi pogodba, da bi morali biti iz takozvanega »Bruchsteina«. Nadzorstvo in stavbinski odsek sta č i s t o p r e z r 1 a, da se tako zida. Sedaj bo treba odkopati podzemeljske zidove in napraviti oklopne zidove. Tako bodo mestu na- stali precej znatni stroški. Župan je že naročil, naj se omet odbija. G. Žužek je na to županovo izjavo zagovarjal stavbinski odsek v toliko, da proračun ni bil natančno izdelan. Originalen izgovor! Baš za to bi bila dolžnost stavbinskega odseka tembolj paziti, da mesto ne pride v škodo. Nadzorovalni organi bi morali gledati, da se zida po pogodbi! Ker po županovi izjavi odsek ni to dosti natančno pogledal, bodo sedaj davkoplačevalci imeli priliko plačevati znatne stroške 1 Odseki ljubljanskega občinskega sveta so se na novo sestavili v soboto. V magistratni odsek so izvoljeni: dr. Bleiweis, Lenče, Plantan, Stare, Žužek; v personalni in pravni odsek dr. Hudnik, dr. Majaron, Plantan (nač.), Prosenc, dr. Stare (načelnika namestnik), Svetek in dr. Tavčar; v - f i n a n č n i odsek dr. Hudnik, Lenče, Mally, Požar, Prosenc, Senekovič (načelnik), dr. Stare, Svetek (načelnika namestnik) in Terdina; v stavbinski odsek obč. svetniki dr. Hudnik, dr. Požar, dr. Stare (načelnika namestnik), Šubic, Turk, Velkavrh in Žužek (načelnik); v policijski odsek dr. Bleiweis (načelnik), dr. Kušar (načelnikov namestnik), Grošelj, Šker-janc, Tosti, Trnkoczy, Žitnik; v šolski odsek Dimnik, Grošelj, Kozak, Požar (načelnikov namestnik), Prosenc, Senekovič, Šubic (načelnik); v odsek za olepšavo mesta Mally, Požar (načelnik), Dimnik, šubic, Velkavrh (načelnikov namestnik), Žitnik, Žužek; v odsek za uboge Gorše, Kenda, Kozak, Grošelj, Predovič; v regularni odsek Kušar, Stare, Trnkoczy, Turk, zastopništvo v ostalih odsekih estane nespremenjeno, v naborno komisijo je prišel še gospod Gorše, v komisijo za odmero vojaške takse pa g. Kenda. Kaj je Tavčar pridobil Ljubljani ? Nič! Nekako tako je povedal župan Hribar v sobotni seji občinskega sveta. Dejal je, da olajšave, katere je sedaj dobila mestna uprava ljubljanska, niso prav nič drugačne, nego so bile tedaj, ko je vlada stala še popolnoma na iiskaličnem stališču. — Znano je, da je Tavčar na shodu hišnih posestnikov v Mestnem domu povdarjal, da je vlada zapustila svoje Piska -lično stališče Koliko je v resnici Tavčar za Ljubljano več dosegel, nego Kušar, sledi iz Hribarjeve izjave. Hribar je sedaj naročil, naj se sestavi pregled vsega, kar se je v zadnjih letih naredilo, in onega, kar čaka še rešitve, ter bode na tej podlagi sklical občinsko sejo, katere namen bo, prositi vlado še znatnejših olajšav. Tako je Tavčarjeva »dela« pričel spoznavati tudi Ivan Hribar. Shod v D. M. v Polju. Včeraj po-poludne je priredilo slov. katol. delavsko društvo ljudski shod pri D. M. v Polju. Govoril je č. g. dr. K r e k o političnih razmerah. Pojasnil je aiero Šusteršiča in kazal na boj, ki se vrši proti gospodarski organizaciji. Vsprejela se je soglasno tudi naslednja resolucija: Današnji ljudski shod pri D. M. v Polju protestira proti umazanim nizkotnim napadom liberalcev na osebo dr. Susteršiča v državnem zboru ter izraža svojemu poslancu neomejeno zaupanje. — bhod je bil prav dobro obiskan. » Narodnogospodarski Vestnik«. Prva in druga številka tega glasila slovenskega trgovskega društva »Merkur« ste ravnokar izišli. Odgovornik urednik je g. dr. Viktor Murnik. Izhaja desetega dne vsakega meseca. Na Brozijah sc bo obhajal v petek 24. maja praznik M. Pomočnice. Ob pol desetih bo pridiga in slovesna sv. maša, Slovenska iolska Matica v Ljubljani. Odbor tega najmlajšega slovenskega književnega društva jako marljivo deluje. Posrečilo se mu je že, pridobiti prav lepo število priznanih pedagogiških pisateljev, ki so z vsem zanimanjem pri delu. Pričakovati je torej, da bodo že prvi sadovi, ki hoče ž njimi Matica svoje društvenike obdariti koncem prvega leta, pokazali, da hoče z vso resnobo in vnemo gojiti polje pedagoško vede. — Tudi društvenikov se je oglasilo že lepo število, od katerih jih je 588 letnino že plačalo; med njimi jo 8 ustanovnikov. Toda lahko bi jih bilo še več. Pogrešamo med njimi še marsikoga, ki bi ne smel iz-ostati. Še enkrat opozarjamo, da je vsakemu-društveniku na korist, če se število društve nikov pomnoži. Čim več denarja ima društvo na razpolago, tem več darov more svojim društvenikom podajati. Še je čas, da se oglase za tekoče leto novi društveniki. Po pravil h se sprejemajo društveniki do konca rožnika vsakega leta. Odvetniška zbornica kranjska je na svojem včerajšnjem izrednem obč. zboru sklenila, izreči obžalovanje, da je prišlo radi novega odvetniškega tarifa do konflikta mej odvetniki in iustičnim ministerstvom, ter je izjavila, da se z odgovorom iustičnega mi-nisterstva, dne 7. t. m. ne more zadovoljiti. Zbor je naročil odboru, naj to sporoči vsem odvetniškim zbornicam avstrijskim. Slovanski dež poslanci v Istri se ne bodo udeležili prihodnjega zasedanja dež. zbora iaterskega. Tudi »jubilej« isterskega dež. zbora naj Lahoni praznujejo sami mej eeboj. Spomenik pokojni cesarici Elizabeti kanijo napraviti, kot smo že omenili, v Trstu ondotni patriotje vseh strank. So-etav l se je v to svrho poseben delavski odbor, ki nabira darove po Primorju in tudi ostalih avstrijskih kronovinah. Darove v ta patriotiški namen vsprejema odbor Via Far-neto 4, 2. nadstr, vsprejema in svojemu namenu izroča jih pa tudi naše uredništvo. Iz Savinjske doline se nam piše: Zadnji četrtek dne 9. maja smo v tukajšnji griški fari zanesli zaslužnega moža k zadnjemu počitku: g. Matija Anzerška, župnika v Grižah. Bil je mož pravega cerkvenega duha, vnet in obenem požrtvovalen za čast božjo in posebno za lepoto cerk\& in dostojnost cerkvene oprave. V družbi pa je bil kratkočasen in vesel. 27 let je bil župnik griski in je svojim župljanom postavil dve novi cerkvi: župno cerkev in pa podružno cerkev na čast lurški Materi božji. Tiaj v miru počiva! Dobrodelni bazar pod protektoratom baronice Hein je bil v soboto prav dobro obiskan. Kosmati dohodek znaša 8170 kron 60 vin. Regulacija Florijanskih ulic. Ob činski svet ljubljanski je sklenil, odkopati del Florijanskih ulic ob Rožnih ulicah, da se tako prepreči valovita vožnja na električni železnici. Stroški za to bodo znašali 1000 kron. Ljubljanske novice. Umrla je danes po noči učiteljica na tukajšnji obrtni strokovni šoli gospa Marija Illavka. Bila je pripoznana strokovnjakinja na polju umetnih vezenin. Pogreb bo jutri popoludne. Umrla je v soboto posestnica Marija Reber v 67 letu svoje starosti, danes pa je umrla hčerka g. Ivana Kregarja Anica Krega r. — Občinski svet ljubljanski bode imel prihodnjo soboto svojo sejo. — Koncert vojaške godbe je bil včeraj v — »Narodnem Domu«. Kaj pa meščanska godba ? — Achtschinovo h i š o v Krojaških ulicah je kupil g. Jožef Maček, trgovec na Mestnem trgu. — Občni zbor društva poštarjev in poštnih ekspeditorjev s Kranjskega, Primorskega in iz Dalmacije bode 15. t. m. ob 10. uri dopoludne v salonu »Hotel Elefant«. — Radi mučenja živine so zaprli hlapca Mihaela Kerna, ki je na Ambroževem trgu štev. 7. z odprtim nožem ranil konja v nogo. — U š e 1 je prisiljenec Martin Škr-janec, pristojen v Št. Rupert. — Rop. Danes zjutraj so neznani ljudje napadli Pavla Comela v Konjušnih ulicah in mu vzeli 2 kroni in klobuk. Glavo je odtrgal vlak bratu dobrav-škega cerkovnika, ko je šel 12. maja po noči iz Radovljice po železni cesti domov na Dobravo. v Zeno umoril. Posestnik Janez Setina v Gabrijah, občina Toplice, je v jezi, da mu žena ni takoj odprla hišnih duri, v pijanosti zabodel velik nož ženi v trebuh. Žena je umrla, Šetino pa so izročili sodišču. Brata z vilami ubil je Jan. Cuzner v Ratečah. Samomor na železniškem tiru. Iz Nabrežine so poroča »Edinosti«, da je nekoliko pred nabrežinsko postajo skočil v soboto, ob 8. uri in 20 min. zjutraj, Ivan Štolfa iz Volčjega grada pod brzovlak št. 3, prihajajoči iz Trsta. Mož je bil vdovec, star okoli 45 let in je zapustil osmero otrok. Povod temu žalostnemu koraku so bile ža-jostne družbinske razmere. Pruski pastor v Gorici. Iz Bero lina je prišel delat propagando za prote-stantizem v Gorici pastor Stocker, Imel je v Gorici propoved, v kateri je povdar-jal »na potrebno združenje vseh Nemcev pod zastavo protestantizma«. Absolutno narodna »Soča« je propovedi — priporočala. Obč volitve v Celovcu so z voli-tvijo I. razreda, ki je volil v Boboto, končane. V prvem razredu je prišlo na volišče 77 volivcev. Izvoljena sta Magnus Rainer in Paul Hatheyer. Po vsej sili v smrt je hotel Franc Prinčič iz Kozane. 681etni možak ee je hotel zadušiti, a ker mu jo to prepočasi trajalo, prerezal si jo z britvijo trebuh. Trmoglavi starec leži sedaj v goriški bolnici smrtno-nevamo ranjen. Dobavni razpis. Trgovsko minister-stvo naznanja trgovski in obrtniški zbornici, da je ravnateljstvo topničarskega arzenala v Zofiji na dan 16. maja t. I. v poslopju arzenala razpisalo ponudbeno razpravo zaradi dobave raznega materijala iz usnja. Približna vrednost dobave znaša 108.390 frankov, kavcija pa 5420 frankov. Natančneji ponud beni pogoji zvedo se lahko vsak delavnik v topničarskem arzenalu v Zofiji. • * • Dež. glavar solnograški kanonik W i n k 1 e r je nevarno obolel ter je bil previden s sv. zakramenti. Zidje in krščanska kri. »Deutsches Volksblalt« javlja, da bodeta v državnem zboru prišla v razgovor dva zanimiva slučaja. V bližini Dunaja so prišli na sled, da je nek Žid cdvzel krščanskemu dekletu kri. Ko je policija prišla na sled dejanju, se je Žid obesil na jermenu. Drug slučaj se je zgodil v neki vasi r Galiciji. Žid je krščanskemu dečku prerezal členke na roki. Dvajset prič potrjuje izpovedi dečkove. Odpadnik Hoensbroech proti Grassmannu. Znani eks jezuvit grof Hoens broech, ki sicer ni prav nič boljši od Grass-manna, priobčuje v »Tiigl. Rundschaua neko izjavo o Grassmannovi brošuri »Liguorijeva morala«, v kateri pravi mej drugim: »To priliko rad porabim za izjavo, da Grass-mannova brošura na noben način ne zasluži tolikega razširjenja, kakoršno je doživela. V njej se nahaja vse polno napak in pomanjkljivosti, in če sodimo po njeni vsebini, moramo sklepati, da manjka avtorju potrebnih vednosti, da bi mogel temeljito in stvarno kritizirati Liguorijevo moralno te ologijo. Potres. Iz Katanije se poroča, da so imeli v sobot«? v Nicolsi mcčan potres. Več hiš je porušenih. Kaj pa „inteligenca"? Že dolgo časa žveči samo žlindro, tako da nam o drugih važnih vprašanjih ne utegne poročati. Ljudje se norčujejo že iz »Naroda«, češ: Letos bo pa dobra letina, ker toliko žlindre se še ni doslej nikoli potrosilo po Kranjskem. — Najbolj boli »inteligenco«, da svet sodi, da so slovenski liberalci dali nemškim nacionalcem material zoper katoliško-narodne poslance. Saj je pač jasno,, da Stein in Schalk, ki slovenščine ne umeta, nista mogla priti do »Narodovih« psovk drugače, kakor iz slovenskega »inteligentnega« vira. To je »ostudno hinavstvo«, pravi »Narod« in si pomaga s tem, da imenuje »klerikalce« »najostudnejše denunciante«. Tako je! — Od neke babe je dobil »Narod« rokopis, poln vraž. V svesti si, da »inteligenca« babje čenčarije rada čita, ga je ponatisnil in naredil zanj odgovorne — duhovnike! — »Inteligenca* je pokazala v soboto, da ne zna krasti le žlic in sukenj, ampak tudi pisma. Zaupno pismo, s katerim vabi vodstvo kat.-narodne stranke somišljenike, da prispevajo k volivnemu fondu, je neki poštenjak á la Strecker ukradel in ga poslal »Narodu«. Tako zna »inteligenca«. Narodno gospodarstvo. Glavna zagonetka našega narodnega gospodarstva. Po predavanjih dr. Viljem Neuratha, prof. na c. kr. visoki šoli za kmetijstvo priobčuje F. P.) (Dalje.) Konsumentje bi morali na ta način jasno spoznati, kako lahko postane pocenitev blaga pogubna ne samo dotjčnim obrtim, ampak tudi njim samim. Tudi se ni bati, da bi celota podjetnikov ali prodajalcev cene blaga gnala previsoko; ti bi namreč uvideli, da ljudstvo vendar ne more za svoje potrebe več izdati, kakor prejme v obliki plač, mezd, dividend , . . , Pravo stanje v tej zadevi bi strankam ne bilo več prikrito in zagrnjeno v gosto meglo, kakor je to dan danes pri obstoječi razdrobljenosti prometa in vsega družabnega življenja, ko vodi vsakega posa meznika le trenotni lastni dobiček, no glede nato, kakšne posledice ima n. pr tiko pritiskanje cen za celokupnost. Pogajanje o cenah raznega blaga bi potem ne imelo več značaja zoprnega »glihanja« in boja, ampak bistveno samo značaj o b -jektivne ankete ali mirnega raziskovanja, kako naj meščani vsakokrat razdelijo svoje izdatke v namene konsuma in kako v namene proizvajanja in kapitali zovanja. Tudi razmerje mej delavstvom in delo-dajavstvom bi pri tem zistemu vseobčnega deležni&tva poBtalo mnogo bolj harmonično in iskreno nego je dandanes. Mej konsu-menti se namreč nahaja pač dosti ljudij, ki sicer vlečejo plačo in jo pojedajo, a ne delajo ničesar in torej k pomnožitvi splošnega bogastva nič ne pripomorejo. V delav škili slojih pa imamo pred seb j ljud, ki ne samo konsumira, ampak tudi ustvarja kapital in blago. Saj so vendar ravno delavne in stvarjajoče roke in glave najvažnejši vir, iz kojega priteka največ bogastva; one so sodelujoč z naravo najmočnejši in najvišji družabni kapital. To dejstvo je dandanes kapitalistom in celemu svetu prikrito, moralo bi pa v zistemu deležništva stopiti jasno na površje. Nič več bi ne mogla celoskupnost kapitalistov (pri po sameznem kapitalistu je to seve drugače) kakor dan danes, misliti, da je zanjo dobičkonosno, ako ročno in duševno delo kupi po ceni, kadar je sredstev za življenje delavcev v iz obilju in so še proizvajalne sile na razpolago, da pomnože to obilico. Nazor, da jo mogoče o takih razmerah z utrgovanjem plače tvoriti in množiti kapital, bi vsi zavrgli kot zmoto in nesmisel. O pogubonosnem protislovju kapitalističnega stremljenja, ki hoče t v o r i t i k a p i t a 1 s pomočjo nizke mezde, pripoveduje Bellamy to-le : »Kapitalisti niso«, pravi on, »nikaki proizvajalci dober, ampak živijo na račun delavskega ljudstva le lenobi in športu in uživanju. V sedanjih časih, ko imamo toliko orjaških proizvajalnih sil, bi to ne bilo ravno težko prenašati. Toda kapitalisti s tem še niso zadovoljni. Oni ne odtegujejo ljudstvu samo tiliko življenske vode, kolikor je sami potrebujejo, ampak neprimerno več, da si kopičijo kapital. Vzemimo«, pravi Bellamy, »da se sedaj na leto nanosi skupaj 100 količin vode. Malo število kapitalistov nomorepovžitisamo več nego eden ali dva odstotka cele zaloge. Preostaja torej za ostalo ljudstvo 99 ali 98 %. Mesto tega pa dajo kapitalisti ljudstvu tako nizkotno plačo, da si more ž njo kupiti samo polovico ali 50 količin name-Sane vode (ali vsega potrebnega za življenje). Skoro polovica vsega blaga (49 ali 48 količin vode) torej preostane neprodana, ali jo kapitalisti na neslišan način potratijo ali tudi uničijo. Ravnanje kapitalistov, dati ljudstvu 50 vinarjev mezde, obenem pa zahtevati od njega, da naj pokupi njim preostalo blago za 98 ali 97 vinarjev, je gotovo največja nesmisel. Kajti nemogoče je vzeti več denarja iz žepa, kot smo ga notri doli.« Iz teh stavkov izvaja soc. demokratična teorija, da ves dobiček, ves kapital izvira le iz obsodbe ljudstva k stradanju in trpljenju in ne moro imeti nobenega drugega vira. (Konec prili.) Telefonska in brzojavna poročila. Višnja gora, 13. maja. Ncoma-jano zaupanje dr. Šusteršiču! — Vo-lilci v Kriški vasi. Metlika, 13. maja. Zlobni napadi na Vas le krepijo naše zaupanje do Vas: Neustrašeno naprej. Sramota sramotilcem Vaše častite osebe. V imenu občine Radovica. Kramarič, župan. Maribor, 13. maja. Sklenilo se je, da se ustanovi proti ptujskemu „Štajarcu" poseben list. Prva številka izide že v najbližji bodočnosti. Dunaj, 13. maja. „Slov. centrum" soglaša v zadevi kanalskih načrtov s češkim veleposestvom in agrarci. V zborničnih krogih se govori, da se je bati, da dobimo za obrestovanje za zgradbo kanalov potrebnega kapitala nov davek na žvepljenke in da se dohodninski davek poviša. Dunaj, 13. maja. Ministerski predsednik Korber in železniški minister Wittek sta se vrnila iz Budimpešte. Dunaj, 13. maja. Veselica krščanskih socijalcev na korist katoliškega šolskega društva na vrtu nadvojvode Frana Ferdinanda bila je sijajna demonstracija proti „Los von Rom" gibanju. Navzočnih je bilo nad 60.000 ljudij, mej njimi mnogo plemstva in častništva. Protektorat je prevzela na dvoj vodinja Marija Jožefa. Navzočen je bil tudi nadvojvoda Oton. Žypan dr. Lu-eger bil je burno pozdravljen. Dunaj, 13. maja. Včeraj se je vršila tu konsekracija škofa Maršala. Dunaj, 13. maja. Včeraj so se vršile tu procesije, katerih se je ude-žilo 30.000 dam. Berolin, 13. maja. Državni zbor je prekinil zasedanje do 25. novembra. Lijon, 13. mitja. Minister mornarice je imel tu bojevit govor, v katerem je povdarjal, da bode, ako se izvrše v 1. 1901 vsi načrti za obro-ženje francoske armade in mornarice, Francoska tako močna, da se ne boji nobenega boja. Baroelona, 13. maja. Nemir se je polegel. Večina stavkujočih delavcev se je podala na delo. Aretovane delavce so izpustili iz zapora. Brest, 13. maja. (C. B.) Tu je navstal požar. Vsled silnega viharja je vpepeljenih nad 100 hiš. London, 13. maja. Kitchener javlja iz Pretorije 10. t. m., da so Angleži v minulem tednu ubili 23 Burov, 6 ranili in 130 ujeli; 183 se jih je udalo. Ugrabili so 1500 konj in 230 vozov s streljivom in živežem. Kapstadt, 12. maja. Listi poročajo, da se preosnuje kabinet na ta način, da postane premier (Jecil Rhodes in da pride v njegov kabinet dr. Jameson kot kolonijalni minister. Vest potrebuje še potrdila. London, 13. maja. (C. B.) „Standardu" brzojavljajo iz Pretorije: Vsa burska moč se ceni še na 16.500 mož, ki je razdeljena v močne oddelke. London, 13. maja. (C. B.) „Daily Mail" poroča iz Pretorije: Dewet je pričel z novimi operacijami. Udri je v Transval z nad 2000 mož močnim oddelkom. llmrli ho: 9. maja. Marija Maček, posestni a, 76 let, Cesta na loko 9, kap na možgane. 11. maju. Anton Mikuž, posestnik, 60 let, Kolodvorske ulice 3, želodčni rak. — Ana Katarina Sene-gačnik, zasebnica, 16 It t, Hrenove ulice 8, vslcd raka. — Gustav Garich, sedlar, 8) let, Rimska cesta 17, ostarelost. — Ferdinand Wismajer, najemnik gostilne, 42 let, Rožne ulice 10, rnrtvoud. V hiralnici- 9. maja. Viljemina Marija Schober, usmiljena sestra, 55 let, jetika. — Marija Šimnovc, kuharica, 61 let, plučni edo V«ttt»i ONiju Nebo I il. 5° t 11| 9 ¡sveč. 7® lili brezvetr. del. obla<\ 7. zjutr. |2. popol. 736-5 737-2 14 7 Ip.m.vzmh 18 0 1 sr. v/svz sk.oblačno » • 2-4 12| 9 zveč. 738 2 14 3 1 sr. vzsvz. del. oblai. 7. zjutr. ' |2. popol. 739-4 739*4 12 8 1 ur. vzsvh. 17'6 ¡ur vzhjvzh jasno del. jasno 00 Srednja temperatura sobote 14'9°, normale: 13-5°. Srednja temperatura nedelje 15 7°, normale: 13-7°, Žitne cene dne 11. maja 19U1 . (Termiti.) Na dunajski borzi: Za 60 kilogramov. Pšenica za maj-junij . , . . . K 7-88 do » j*«".......„79ž „ Rž za maj junij.......„ 7-81 , » » jesen..........7'12 , Turšic* za maj junij.......5 60 „ „ „ juli-avgust.....„ 5-66 „ , „ septi-mber oktober . . „ 5 8:-! „ Oves za maj-junij......„ 7 25 „ n » jes^u.......„ 611 „ Na budimpeštanski borzi: Pšenica za maj.......K 7 57 do „ oktober.......„ 7tiG „ Rž za oktober.......„ H-40 „ Oves za oktober.......„ 5-78 „ > maj........» 5-70 „ Koruza za maj......., 5-33 „ , jui'j.......n My „ (Effektiv.) Dunajski trg. Pšenica banaška.......K *-:5 do 8 20 južne žel.........8 00 „ 8-25 Rž * „......„ 7-75 „ 805 Ječmen „ „......„ 7 30 „ 8 25 „ ob Tisi.......„ 7-20 „ 8 25 ■ Koiuza ogerska...........5 70 „ 8-75 Cmkvant „ .......„ 7'00 „ 7-30 Oves srednji •.........7-85 , 7 40 Fižol.............800 „ lOiO 7 89 793 7-82 7-13 •V61 567 5 84 7 27 6 12 7-58 7'67 6-50 5-79 5'75 5 34 5 40 i 05 1-1 Potrti najglobokejše žalosti naznanjajo podpisaui vseiu sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da se je preselil v boljše življenje iskrenoljubljeni, preblagi soprog, oziroma brat in str.c gospod /Hihael pesjak posestnik in frjovec ki je po dolgem zelo mučnem trpljenju previden s sv. zakraiiienti za umirajoče, danes 12. maja ob 9. uri zvečer v 60. letu svoje dobe mirno v Gospodu zaspal Pogreb bode v torek, dne 14. maja ob 5. uri popoludne iz h.še žalosti na župnijsko pokopališče sv. Trojice. Sv. maše zadušnice se bodo brale v raznih cerkvah. Pieblagega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Kamni gorici, dne 12. majnika 1901. Silvester Pesjak brat. Marija Pesjak soproga. Helena Pretnar roj. Pesjak sestra. Zahvala. 506 1—1 Povodom smrti, kakor tudi že mej boleznijo mojega iskienoljubijenega, nepozabnega soproga, oziroma očeta, gospoda Gustava Garich-a sedlarskega mojstra, mi je došlo toliko dokazov prisrčnega - sočutja, da se zanje, kakor tudi za innogo-brojno spremstvo pri pogrebu in krasne darovane vence ne morem vsakemu posamezniku osebno zahvaliti in izrekam torej tem potom vstm Forcdnikom, znancem in prijateljem, kakor tudi slav. rokodelskemu društvu in gg. pevcem za ganljive žalostinke v lastnem in v imenu svoje hčere Marije svojo naj-iskrenejo zahva'o. V Ljubljani, dne 12. maja 1901. Alojzija Garich roj. Supančič. 504 1-1 Učiteljski zbor c. kr. nmetno-obrtne strokovne šole v Ljubljani daje s tem na znanje, d.i je njegov dragi člen, gospa Marija Hlavka strokovna učiteljica danes zjutr j v Gospodu zaspala. Pogreb bode v torek, dne 14. t. m. oh V»6- uri popoldne V Ljubljani, dn6 13. maja 1901. t Kit, k 'tA 'tjuej: 'f i-cJLitJi « ' -• C>■ A it k > « Dr. Edvard Globočnik okrožni zdravnik v Kranju je nastopil zopet svojo službo, ter zdravi kakor poprej v starem stanovanju. f02 1-1 Služba organista in ob enem po razpiše v Bukovšici, pošta Selca na Goren;skem. — D hodki donašajo nsd 500 K in prosto stanovanje v cerkveni hiši Nastop kakor hitro je mogoče. Prošnje naj s^j naslove na župni urad v Buknvšici 492 3 i 16 let star, sin poštenih starišev, sprejme se takoj v pouk za usnjarski obrt pri Valentin Itihar-jju, 491 3 1 pošta Polhov GradfC. najboljša rfijetična in osvežujoča pijača, preskušena pri želodčnih in črevesnih ka-tarih, oblstnih in mahurnlh boleznih, katero priporočajo najveljavnejši zdravniki kot bistveno ¿Bj" podpiralno sredstvo "&a> pri karlovovarijskem in drugih kopeliških zdravljenjih in kot poznejše zdravilo po 10 17 kopeljih v trajno porabo. (VII.) i/.virek: Giesshiibl Sauerbrunn, želez, postaja, zdravilno kopališče pri Karlovih varih. Prospekti zastonj in franko. V Ljubljani se dobiva v vseh lekarnah, vetjih speeerijskib piodajiilmcah in trgovinah z jestvinami in \inom Ziloga pri Mihael Kastner-ju in Peter Lassnik-u v Ljubljani. Za novo pokopališče pri podružnici Podkorenom se razpisuje v sredo dne 22. maja t. 1. Pogoji sls ¡¿vedo v župnišču kranjskogorskem. Cerkveno predstojništvo JPodlioreiiom dne 12. maja 1901. Anton Žlogar, 507 2-1 župnik. Zaloga šivalnih strojev JAN. JA)< v Ljubljani, Dunajska cesta št. 17. Ät „Dürkopp"- in „Waffenrad"-koles. St. 5462 de 1901. Razglas. 498 3-2 Pri uravnavi potoka „Mirne" v progi med „Mirno in Dulami" Še ostala dela, kat ra so se doslej v lastni režiji izvrševala in za katera je za sedaj še 160 000 kron kredita na razpolago, sc bodo oddala potom javne konkurence Pismene ponudbe, kat.-re naj se raztezajo na vsa tozadevna dela, sprejema podpisani deželni odbor do 28. majiiika t. i. «poiiidsie. V ponudbi, katero je kolekovati z 1 K, zapečatiti in opremiti z napisom »Ponudba za provzetje uravnalnih del potoka Mirne«, mora ponudnik izrecno potrdit, da so mu stavbni pogoji popolnoma zn;mi, da jih prizna v polnem obsegu in da se jim podvrže. Ponudbam je priložiti \adij v znesku 5% stavbne svote, bodisi v gotovini, bodisi v pupilarnovarnih vrednostnih papirjih po kurzui ceni. Deželni odbor kranjski si izrecno pridržuje pravico, da izbere ne glede na visokost ponudbe po svojem preudarku pod letnika. ali pa da razpiše novo obravnavo. Tudi si pridržuje deželni odbor pravico, da dela sploh ne odda. Načrti, seznamki približnih množin onih del, katere je še izvršiti, natančni popi» posameznih kategorij teh del, za katere so jedrn tne n n a j s k a borz a. IIsxè 12. maja. Bknpni državni dolg v notab ... 98-55 Skupni državni dolg v »rebrn . . . . 98-15 Avstrijska zlata renta 4"/„.......117 95 Avstrijska kronska renta 4°/0, 2C0 kron . . 97 50 Ogeraka zlata renta 4"/„........117-55 Ogerska kronska renia 4°/0> 200 ..........93 05 Avstro-ogcrske bančne delnice, 600 gld. . 16Ï2-— Kreditne delnice, 160 gld..............692 50 London vista ............240 ^0 Nemški dr?, bankovci «a 100 ir. nem.dri. vel). 117-50 20 mark........................23 50 20 frankov (napoleondor)..............1910 Italijanski bankovci.........90-55 a kr. cekini........................11 32 Dn6 11. maja. 3-2°/„ državne srečke 1. 1854. 250 gld.. . 181 — B°/0 državne srečke 1. 1860, 100 gld. . . . 170-75 Državne srečke 1. 1864, 100 gld.....212 50 4u/0 zadolžnice Rudolfove želez, po 200 kron . 95 25 Tišine srečke 4°/0, 100 gld.......141-40 Dunavske vravnavne srečke 6°/0 . . . 258'50 Dunavsko vravnavno posojilo 1. 1878 . . 106 50 Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banke l°/„ . v)4 25 Prijoritetne obveznice državue železnice . . 424-50 > » južne železnico 8°/0 347' ( » » južne železnice 6°/, 121-60 > » dolenjskih železnic 4°/0 . — •— Kreditne srečke, 100 gld..............398 — 4°/0 srečke dunav. parobr. družbe, 100 gld. . 395 — Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 tfld . 49-50 Ogerskega > „ » 5 » . 25 2s Budimpešt. bazilika • srečke, 6 gld.....16 50 Rudolfove srečke, 10 gld. . . • 58- — Sahnov« srečke, 40 gld................200 - St. Genois srečke, 40 gld................234 — Watdsteinove sre«ke, 20 gld............390 50 Ljubljanske srečke....................58 75 IVkciie inglo-avstrijske bnake, 200 gld. . . 279 la Akcije Ferdinandove sev. želez., 1000 gl. «t. f- , 6210 — Akcije tržaškega Lloyda 500 gld. . . . 902 — Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 96 50 Splošna avstrijska Jtavbinska družba . . . 160 - Moutanska družba avstr. plan..........469 25 Trboveljska premogarika družba, 70 gld. . 450 — Papirnih rubljev 100 ...... . 254 — li Nakup ln prodaja vsakovrstnih državnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanja za zgube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promese za vsako žrebanje. Kulanlna izvršitev naročil na borsl. Menjarnična delniška družba KBC U I., Wollzeil« 10 in 13, Dunaj, i., Strobelgasse 2. éé itUf Pojasnila TUS v vseh gospodarskih in flnanfinih »tvarui, potem o kursnih vrednostih vseh ipekulaoljskih vradntttilh papirjev in vestni «viti za dosego kolikor je mogoče viiocoja obrestovanja pri popolni varnosti Af naloženih » 1 a v n 1 c.