(MIM^JMEUGLAS Leto XLVI - št. 25 - CENA 50 SIT Kranj, torek, 30. marca 1993 •nister dr. Božidar Voljč na otvoritvi Diagnostičnega centra na Bledu Odprt prvi diagnostični center pri nas Po diagnozo na Bled |*led, 26. marca - V vili Bogatin, depandansi hotela Jelovica na Bledu so zdaj UQi uradno odprli prvi diagnostični center na Slovenskem. Med številnimi so 5 otvoritve udeležili dr. Božidar Voljč, slovenski minister za zdravstvo, Franc *0s'r, direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije ter diplomatski Predstavniki sosednjih držav, od koder si center obeta precejšnje število pacientov. . J diagnostičnem centru bodo poleg prenov v gastrološki, urološki, ščitniški, orto-amk ' u'trazvo^m< altergološki in infekcijski DoH ant' nu(*''' vrsto vrhunskih storitev s jCQar°čja gastroenterologije. Od avgusta lani, zd S° koncesijo za opravljanje zasebne ravstvene dejavnosti in podpisali pogodbo ^zdravstveno zavarovalnico, vse te storitve in Hf>ravl'ajo' l)r M'Ian Gorenšek, pobudnik s , lrektor diagnostičnega centra, je okrog e zbral več kot ducat vrhunskih strokov- njakov, vendar po nekaj mesecih že ugotavlja, da je povpraševanje po storitvah tolikšno, da bo moral zaposliti še nove, če nočejo, da bi bile preveliek čakalne dobe. Zdravstveni minister dr. Božidar Voljč je ob otvoritvi poudaril pomen privatizacije v slovenskem zdravstvu, ki bo nedvomno še širša kot doslej, vendar je potrebna previdnost, da ne bi bila po nepotrebnem prizadeta javna zdravstvena služba. Več na strani 5. • D. Z. Žlebir, foto: G. Šinik sanica - malce upehana, a še vedno - kraljica Planica, 27. in 28. marca - Minuli konec tedna je bil v naši Planici spet praznik, tokrat finale letošnjega svetovnega pokala za ekipe in posameznike. Na zadnji ekipni tekmi v sezoni so se odlično izkazali naši mladi upi: Matjaž Zupan, Urban Franc, Kobi Meglic in Samo Gostiša, ki so osvojili tretje mesto za izvrstnimi Japonci na čelu z novim rekorderjem Planice Noriakijem Kasaiem in Norvežani, ki so osvojili drugo mesto. Kljub temu je skupno zmago osvojila avstrijska reprezentanca, Goldberger pa je zmagal tudi v posamični uvrstitvi letošnjega svetovnega pokala. Na posamični tekmi je bil najboljši Norvežan Hredesen, največ občudovanja pa je požel naš Sašo Komovec z devetim mestom in seveda Japonec Kasai, ki je kar trikrat skočil na rekordno točko, 140 metrov. Tako so na svoj račun prišli tudi gledalci, ki se jih je v Planici oba dneva zbralo okoli 25 tisoč. Toda kljub temu, da prireditelje naslednjega svetovnega prvenstva poletih v Planici čaka še veliko dela in da je usoda našega skakalnega bisera negotova, je možica zadovoljnih gledalcev in skakalcev dokazovala, da je Planica še vedno kraljica. Več v Stotinki. • V. Stanovnik, foto: G.Sinik (kolesarski center Gregorčičeva 8, Kranj ŽA\#« Do 2. aprila 5% nižje cene tlVSElBLAGO, PRI TAKOJŠNJEM PLAČILU! DANES Ci GLASOVA k StotinkA Plačilna kartica ACTTVA DENAR ZA AKTIVNE /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj V olajšavi tudi interne delnice Kranj, 29. marca - Čeprav se rok za oddajo napovedi za odmero dohodnine v lanskem letu izteka (31. marec), je slovenska vlada na zadnji seji sprejela spremembo, po kateri v !0-odstotno olajšavo spadajo tudi t.i. interne delnice in obveznice, ki so jih podjetja nameravala uporabiti pri lastninjenju. Kdor je davčno prijavo že oddal, jo bo lahko z olajšavo dopolniti kasneje, kranjski davkarji so nam povedali, da po 1. aprilu, ko ne bo več gneče. $ seboj pa prinesite listek, ki so vam ga dali ob oddaji prijave, da jo bodo lahko hitro našli. Pripomb je bito verjetne toliko, da se je vlada za tak korak odločila, čeprav se ji je xdel sporen. Tudi v naše uredništvo ste mnogi klicali is spraševali, zakaj kot olajšavo ne morejo uveljaviti delnice ia obveznice, ki bodo kmalu vnovčljive, podjetje pa je prispevke plačalo. Odgovor je torej zdaj jasen - delnice, obveznice ia druge vrednostne papirje, katerih rok dospelosti je krajši od enega leta, lahko uporabite pri uveljavljanju 10-odstotn* olajšave od osnove dohodnine. Takšne papirje so izdala Številna podjetja, z njimi so "pokrivala*' razliko med dejanskimi plačami ia tistimi, ki bi jih morati izplačati po kolektivni pogodbi. Ti vrednostni papirji zdaj pri privatizaciji ne bodo uporabni, lahko pa jih upora* bite pri prihodnini. Politiki nam obetajo težavno leto Trden tolar in brzdana inflacija Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek napoveduje za letos najhujši udar posledic prehoda v nov politični in gospodarski sistem, guverner Banke Slovenije dr. France Arhar pa stavi na trden tolar. Ljubljana, 25. marca - Dr- žavnozborski poslanci so bili pretekli teden temeljito seznanjeni z zasnovo letošnje gospodarske, monetarne in socialne politike. Medtem ko sta direktorja zdravstvenega in pokojninskega zavoda Franc Košir in Janez Prijatelj tarnala, da je denarja za oba sistema premalo in bo treba povečati prispevke državljanov ali pa skrčiti pravice, sta predsednik vlade dr. Janez Drnovšek in guverner Banke Slovenije dr. France Arhar vztrajala na skrajno varčevalni politiki in že vnaprej zavrnila vse možne pritiske in izsiljevanja. Dr. Drnovšek je ugotovil, da je osamosvojitvena motivacija usahnila, da se je proizvodnja v zadnjih dveh letih zmanjšala za 15 odstotkov, število nezaposlenih je strahovito naraslo, izgube podjetij in bank so velike, tepejo nas blokirani računi ter finančna nedisciplina. Vse reforme še niso bile speljane, med katerimi je najpomembnejša lastninska. Vlada bo strogo terjala spoštovanje pravil iger. Poti nazaj ni in tega naj se zavedajo tudi tisti, ki zaostrujejo socialne konflikte in grozijo z blokadami in štrajki. Vlada se zaveda socialne stiske. Gradila bo na socialni pravičnosti, vendar so možnosti omejene. Letošnji proračun je do skrajnosti napet. Za kakršnokoli povečanje ni možnosti. Vlada in banaka gradita na stabilnosti tolarja, inflacija pa mesečno ne bi sme- la preseči 3 ali 4 odstotke. Višji odstotki bi spet vnesli elemente špekulativnosti. Slovenija bo gradila na izvozu. Zaživela naj bi izvozna banka, dodatnih denarjev za izvoz pa od proračuna ni pričakovati. Največ denarja bo šlo za reševanje gospodarskih problemov in za socialne probleme. Guverner Banke Slovenije dr. France Arhar je napovedal omejevanje količine denarja v obtoku in vzdrževanje trdnosti tolarja, ki se bo tekoče prilagajal tujim valutam. Če bo deloval socialni dogovor o plačah, bo višja tudi konkurenčnost našega gospodarstva na tujem. Konkurenčnost pa naj bi povečale tudi umirjajoče obrestne mere. • J. Košnjek Najstarejše kolo na Gorenjskem Ob otvoritvi Merkurjevega kolesarskega centra so za popestritev organizirali tudi akcijo Iščemo najstarejše kolo na Gorenjskem. Nabralo se je kar lepo število koles. Najstarejše je bilo staro več kot 140 let. Lastnik Bogo Praček ga je leta 1959 podedoval po starem očetu. • M. G. 32. MEDNARODNI SEJEM KMETIJSTVA IN GOZDARSTVA KRANJ, 2.-9.4,1993 KMETIJSKA, GOZDARSKA MEHANIZACIJA LOVSKA OPREMA * PREHRANA BLAGO ŠIROKE PORABE OBRTNIŠKI IZDELKI * AVTOMOBILI POPUSTI * UGODNI NAKUPI * SLOVENCI PO SVETU Otto Habsburški je držal obljubo Član Evropskega parlamenta Otto von Habsburški je pohvalil slovenski model zaščite narodnih manjšin. Predsednik Mednarodne panevropske unije in poslanec Evropskega parlamenta grof Otto von Habsburški je držal besedo in izpolnil obljubo, ki jo je dal poslanki madžarske narodnosti Mariji Pozsonec, da bo med obiskom na Madžarskem obiskal tudi lendavsko občino, kjer živi večina Madžarov v Sloveniji. V nedeljo je evropski parlamentarec obiskal Lendavo, pridružil pa se mu je tudi slovenski državni sekretar za Slovence po svetu dr. Peter Vencelj. Otto von Habsburški je pohvalil slovensko zakonodajo za zaščito manjšin. Med potovanji po Evropi jo redno omenjam kot vzorno, je povedal nekdanji prestolonaslednik avstroogrske monarhije. Glede sprejema Slovenije v Evropsko skupnost je optimist. To se zna zgoditi konec tisočletja, Madžarska pa bo sprejeta v Evropsko skupnost okrog leta 1995. Slovencem je priporočil, naj kljub notranjim političnim nesoglasjem navzven nastopajo enotno. Včeraj pa je bil na uradnem obisku na Madžarskem državni sekretar za Slovence po svetu in narodnosti v Sloveniji dr. Peter Vencelj. Zaskrbljena zaradi odnosov z Italijo. Borut Pahor, vodja naše delegacije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope, in Zoran Thaler, predsednik komisije za mednarodne odnode državnega zbora. - Slika G. Šinik Italija nam nagaja Čeprav je italijanska delegacija naši med četrtkovim srečanjem v Rimu zagotovila, da s pogojevanjem našega vstopa v Svet Evrope ni mislila resno, ampak nas je skušala le "opozoriti", se je izkazalo, da nam skuša Italija res nagajati. Poslanec državnega zbora in vodja naše delegacije v parlamentarni skupščini Sveta Evrope Borut Pahor je po vrnitvi z zasedanja skupščine na Malti povedal, da je Italija vložila predlog resolucije o pogojih za sprejem Slovenije, ker je italijanska manjšina po ustanovitvi slovenske in hrvaške države razdeljena in ji zato ni zagotovljena zaščita. Pahor je dejal, da bo Slovenija ponovno seznanila Svet Evrope z vzorno zaščito italijanske manjšine v Slovenije in da bo naša država maja, kot je bilo napovedano, sprejeta v Svet Evrope. • J. Košnjek Protesti kmetijcev zalegli Kmetom več za mleko Vlada je z uvoznimi dajatvami (prelevmani) zaščitila domačo proizvodnjo. Državni zbor pa terja od nje še dodatne ukrepe za zboljšanje položaja kmetijstva. Ljubljana, 26. marca - Vlada se je vsaj trenutno zavarovala pred očitki, da noče reševati položaja kmetijstva in da domače kmetijstvo prepušča stihiji grobega liberalizma. Sklenila je, da bo poslej kmet dobil za liter oddanega mleka s 3,6-odstotno tolščo 9,8 odstotka več ali 23,5 tolarja, kar je 63,31-odstotno pokritje proizvodne cene, vlada pa bo iz proračuna primaknila za liter še poldrugi tolar. Za uvoženo govejo živino in meso, prašiče in svinjsko meso pa je določila 8-odstotne uvozne dajatve ali prelevmane, izračunane na osnovi povprečne domače cene za govedo 153 tolarjev in prašiče 145 tolarjev. Državni zbor je v petek, ko je obravnaval kmetijsko problematiko, priporočil vladi, naj pomaga s poldrugim tolarjem iz proračuna tudi pri mleku, ki je bilo oddano marca, razen tega pa je sklenil, da mora vlada do sprejetja proračuna pripraviti take ukrepe, ki bodo kmetom zagotovili pokritje KO odstotkov stroškov prireje mladega pitanega goveda in proizvodnje mleka. To pa ne sme vplivati na dvig maloprodajnih cen. To, kar je vlada s kmetijstvom počela doslej, sili k sklepanju, da se na kmetijstvo ne spozna, da ga hoče načrtno uničiti in ga postaviti na novo v obliki, ki je našim razmeram tuja, ali pa da na račun nizkih cen hrane vzdržuje socialni mir. • J. K. Z SLOVENSKEGA PARLAMENTA Državni zbor končal marčevsko zasedanje Odpustek državi in črnograditeljem Predstavitev letošnje proračunske, gospodarske in socialne politike, o čemer bo državni zbor razpf*" vi jal aprila, sprememba zakona o plačah, problematika kmetijstva, pravice tujcev do nepremičninv Sloveniji in zmeda glede črnih gradenj ter ukrepanja države so bile osrednje točke četrtkovega in petkovega zasedanja državnega zbora. Ljubljana, 26. marca - Po vzoru parlamentov zahodnih držav, ko najodgovornejši predstavniki vlade in najvplivnejših državnih ustanov pred začetkom razprave o proračunu in gospodarski politiki spregovorijo parlamentarcem, se je to zgodilo v četrtek popoldne tudi v slovenskem državnem zboru. Poslancem so govorili predsednik vlade dr. Janez Drnovšek, guverner Banke Slovenije dr. France Arhar, direktor Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije Franc Košir in direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Janez Prijatelj. Razprava o proračunu, gospodarski, denarni in socialni politiki bo v državnem zboru predvidoma 14. in 15. marca. Nižje poslanske in menedžerske plače Po razburljivi razpravi je državni zbor sprejel spremenjen zakon o načinu obračunavanja in izplačevanja plač, ki bo veljal do konca junija. Slišati je bilo mnoge ugovore in proteste, da je mešetarjenje s poslanskimi plačami razvrednotenje pomena državnega poslanca in poskus, da bi bili poslanci in državni uradniki edini v tej državi z visokimi plačami. Slišati je bilo očitke, da ni celovite analize plač, da se plače poslancem določajo na pamet, vladni možje pa si jih delijo brez kontrole in pravil. Spremenjen zakon, predlagala sta ga poslanca Miran Potrč in dr. Jože Pučnik, dopolnila pa je predlagala tudi vlada, je bil z 49 glasovi za sprejet. Osnova za izračun poslanskih plač je tako znižana za 40 odstotkov. Osnovna poslanska plača je tako za 40 odstotkov znižana povprečna plača zaposlenega v gospodarstvu, povečana za petkrat. Tako bo osnovna bruto plača poslanca 199.660 tolarjev. Zbor je terjal od vlade objavo plač vladnih funkcionarjev in funkcionarjev ustanov, ki se financirajo iz proračuna. Zato naj bi spremenili zakon o varstvu osebnih podatkov. Najvišja izhodiščna plača poslovodnih delavcev pa bo lahko petkratna povprečna plača v podjetju, kjer so ti po-slovodniki zaposleni. Slovenija, država črnograditeljev Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor naj bi dolgoročno rešil problem črnograditeljstva na Slovenskem. Po podatkih ministrstva za okolje in prostor je v Sloveniji okrog 26.000 črnih gradenj, problematika pa se je zaostrila z Malim vrhkom. Predlagani zakon izenačuje čr-nograditelje ne glede na namembnost zemljišča, poostruje kazni in povečuje pristojnosti ustreznih nadzornih služb. Ustanovili naj bi službo za odstranjevanje nedovoljenih gradenj. Po predlaganem zakonu naj bi čr-nograditelji v dveh mesecih zaprosili za odlog rušenja, za kvadratni meter bruto etažne površine pa bodo morali plačati po 0 Jelinčiču aprila Državni zbor je razpravlja' o zaprosilu nekaterih sodiš in tožilstev glede poslansK imunitete poslanca Zmag Jelinčiča. Čeprav se Jelinč>c na imuniteto doslej ni skli- ceval, se državni zbor o p11 meru Jelinčič pretekli teden ni odločal. Sklenil je, da » o primeru Jelinčič razpravljal in sklepal aprila. veliko kriva tudi pravno neurejena država, ni druge ^{St Poslanci so izrekali bojazen, ° država tej problematiki tudi prihodnje ne bo kos, saj Py' stojne službe niso dovolj sledne in bomo še naprej P rušenju pravnega reda do- Predsednik državnega zbora Herman Rigelnik je bil vztrajen zagovornik dodatnega znižanja poslanskih plač. - Slika: G. Si-nik 2.500 tolarjev. Da je zakon v bistvu krivičen do tistih, ki so gradili legalno in plačali vse dajatve, priznava tudi vlada, vendar v tej zmedi, za katero je nih za- Državni zbor je sprejel Državni zbor je pretekli teden sprejel spremenjen zakon o usklajevanju pokojnin in plač, zakon o trgovini, zakon o varstvu konkurence, zakon o odvetništvu, izhodišča za pogajanja z Italijo, sedem zakonov o ratifikaciji raznih sporazumov s Švico, Makedonijo, Albanijo, Madžarsko in Avstrijo, zakon o ratifikaciji konvencije o ugrabitvah otrok, osnutek zakona o notariatu, predlog za izdajo zakona o koncesijah za izgradnjo avtoceste med Lendavo in Novo Gorico z odcepi, predlog za izdajo zakona o stvarnih pravicah tujcev nad nepremičninami, predlog za izdajo zakona o visokem šolstvu, predlog za izdajo zakona o varuhu človekovih pravic in predlog za izdajo zakona o visokem šolstvu. Priprta vrata tujcem Osnutek zakona o stvara«; pravicah tujcev na nepremič«"" nah je pomemben zakon, z3 J je razumljiva dolga razprava državnem zboru. Osnutek za' kona med drugim določa, imajo tujci lahko le toliko Pra vic, kolikor jih dovoljuje kon. Na zemljiščih tujci ne . rejo imeti lastninske Pra,v'vCa' razen če jo pridobijo z dedo njem. Lahko pa so |aStnk0 stavb. V razpravi je bilo *BU» zahtev po previdnosti pri £ L. ranju vrat tujcem. Zelo len zakon bi bil enako škoOU. kot liberalen zakon pri Pr,d°hej vanju državljanstva. P°s.c {0 pozorno je treba ure^!}L0t-vprašanje v obmejnih ob m jih, saj je to pomemben dej ; nik sodelovanja s sosednj^ državami. Predvsem p« 10^ Slovenija sprejeti general"0 J[J,j litično stališče do tujih vl*»kr in vpliva tujcev in njihovega ^ pitala v Sloveniji. • J- *oiaf Oblast je hitro pokvarljivo blago V V Molčečnost zaradi strahu Ljudi je še vedno strah, da bi povedali, kaj se je dogajalo z njimi, ker jih je vzel na piko stari režim, zato molčijo, je v petek zvečer na okrogli mizi v Cankarjevem domu v Ljubljani o popravi krivic dejal voditelj pogovora /arko Petan. Ljubljana, 26. marca - Organizator pogovora je bila konferenca Svetovnega slovenskega kongresa za Slovenijo v sodelovanju z Združenjem žrtev komunističnega nasilja, ki se že od prvih demokratičnih volitev leta 1990 dalje prizadeva za sprejem zakona o popravi krivic političnim zapornikom, preganjancem in žrtvam državljanske vojne. Gre za umorjene med vojno in po vojni, za politične zapornike in za ljudi, ki sicer niso bili zaprti, so pa bili prizadeti zaradi izgube službe, premoženja, odvzetega dobrega imena in drugih šikan, zaradi katerih niso mogli Md enakopravni državljani. Teze za ustrezen zakon pripravlja tako ministrstvo za pravosodje kot Združenje žrtev komunisti čnega nasilja, vendar melje državno kolesje to problematiko zelo počasi. Viktor BlažiČ, uvodničar na okrogli mizi je dejal, da je oblast očitno hitro pokvarljivo blago, saj se ljudje na položajih spremenijo in pozabijo na obljube, ki so jih dajali, in padejo v primež in skušnjave oblasti. Ta država se ni politično, niti moralno, niti pravno ločila od prejšnje države. Nekateri zakoni totalitarne države še niso ukinjeni, prav tako pa tudi svet za varstvo človekovih pravic naredi premalo, ampak usmerja žrtve k individualnim tožbam, kar pomeni, da je prejšnja država vzeta za pravno državo. Individualno se namreč popravljajo pravne /mote, /a kar pa v primeru nasilja prejš nje države ni šlo. Predsednik konference Svetovnega slovenskega kongresa /a Slovenijo Franc Miklavčič se je vprašal. »ta kako dolgo pa naša ,„ oblast zlorabljala zaup*^ kri-spomnil, da je bila P°PU ust3' vic vnesena tako v akt $>o novitvi Demosa in v £ * |ciit>' med Slovenskimi krsC ■ # in liberalnimi demokra » rl) programa vlade. Na M je bila povedana 'de)d; kD" morali hkrati s poravndvZeH»u vic razmišljati tudi o o 0-krivicno pridobljenega v ženja in privilegijev- J. Kotor* Sindikalni sklad že ponuja posojila ilnega sklada. Kranj, 25. marca - Na skupščini sindika...-e---. ,u pred četrtletjem osnovalo 1° sindikatov podjetij pri W ki 0 skih sindikatov, so se dogovorili za razpis prvih po^ J sjtup' aprila bodo podelili vrednosti mesecih Prvo posoj razdeliti čimveč name nico. Člani sklada h _00 posojil po 25 tisoč tolarjev, i S milijonov tolarjev. Prejemniki jih bodo vr' |arjeV in plačali nižje realne obresti za vsega 2.000 tO >osojilo bo nenamensko, v prihodnje pa 'maJt|j o*'"1 icnskih posojil, denimo /a IetovanjCKOdn^1') . ..odo deležni tudi nekaterih drugih ug ^jj i V sindikalnem skladu pa del sredstev (četrtino) zn'raJ^|j ifl"^ stavkovni sklad, i/ katerega n.i| bi v pnhodn|e ,ina,K'.r'narj'J t bitne stroške stavk Kakih pet odstotkov skladovega o"e j jc bo slo /a reševanje nujnih socialnih problemov z enkra narnimi pomočmi • I). ?.. i^KftGLAS l n HI ia >.ru/d S..-k Priprav, ta t.,k | M,-,I,., \,, K rani tlatl Pod Kij« OHO I * H l..k ... revij I «.M|.."-' *' , . m'-"",',,,! ■' I k...m i.-Ii-I.m. 'IIK...I 'I I »35 Itkfal HJ-I6J Naročala*. uprava, propagira, ogla.i III.-,«.-,|« k...m telefon | I M 16 l ,, ,. « i i \ | -, Mali »g Uit Irlcfon ' , ,\,k..v I"'1 prekinjeno ur dnevno n.i avtomatskem tnl/ivniku uiadne ure vsak Jan od ' do 17 ure C asopis i/haja oh torkih in petkih Naročnina mmeseCni ohi.iOun tndividuulnt narofniki imajo -°,Hl> /.i tujina kitna naročnina 140 Dl m Oglatna aornva p« etnika Promatnl iM\*ti po >w>njl J odstotkov \ ca nI catopita tmntnja rmi m :> 9»! — Pogled "z druge strani" V škofjeloškem urbanizmu po domače Še nikdar se ni, kljub pogostim drugačnim ocenam in očitkom za preteklost, politika tako grobo, nestrokovno in nezakonito vmešavala v urejanje prostora, kot to počenja sedaj. Meta Mohorič Peternelj - dipl. inž. arhitekture, rojena f^jf*" 1> diplomirala iz prenove mest in vaških jeder in se že skoraj dve desetletji ukvarja z vprašanji urejanja prostora, se je na nase pisanje o črnih gradnjah in urbanističnih grehih odzvala s svoj.m pogledom na vse večje težave s prostorom na Škofjeloškem. Ker ji m vseeno, kaj se godi v mestu, v katerem živi, na vse večje težave pa naleti tudi pri svojem delu, se je odločila opozoriti na vse večjo anarhijo v »rbanizmu, to pa je za nestrokovne in celo nezakonite posege na Področju rabe prostora zelo ugoden položaj. Tudi za kulturno dediščino, trdi, ni pravega posluha. »Mislim, da v škofjeloških urbanističnih dokumentih vlada precejšen nered, saj sem pri Pregledu razgrnitve Prostorsko ureditvenih pogojev (PUP) Ugotovila kar 15 primerov, ki se ne skladajo z veljavnim Dolgoročnim planom (DP) kot osnovnim urbanističnim doku-mentom. Tako stanje pravzaprav ni presenetljivo, če lahko jned pogoji ustanovitve škofjeloškega Zavoda za družbeni razvoj (februar 1992) preberemo tudi: "Direktor zavoda je °dgovoren, če se pri izvajanju »*ojlh pravic in dolžnosti ne drži Politike, ki jo je določila občin-sk* skupščina ter smernic občin-skega izvršnega sveta in upravnega organa pristojnega za ure-Jjk prostora. O odgovornosti "'rektorja zavoda odloča ustanovitelj" (7. člen). Najmanj, kar J k temu lahko pripomnili, je, Qa obveznosti za upoštevanje obstoječe zakonodaje, ki je na lCrn področju še zlasti zahteva* ni, da o stroki, ki bi mora- a voditi tovrstno ustanovo, niti nc govorimo. Zato ne presene- a dejstvo, da so dokumenti neurejeni; na o/olit kopijah, ro-?no Pobarvani, iztrgani iz map, P °i morale biti kot enotni do-"Un,ent zapečatene. Ce bi se človek pripravil in opremil z zadostnim številom barvnih flumastrov, bi plan lahko skoraj poljubno "dopolnil", zato se ni čuditi, da se prostor porablja tako, kot se. Trditev, da je veliko število pripomb pričakovano in da so zato s PUP prehiteli usklajevanje z DP je zgolj za lase privlečen izgovor. Konkreten primer: v Skofji Loki je znan primer tako imenovanega "Albrehtovega griča", kjer se je blizu Zminca zgradilo 12 hiš popolnoma na črno, če pregledate dokumente pa ugotovite, da je bilo to zemljišče "pobarvano" v zazidljivo, v obrazložitvi pa preberemo pripombo: "Lokacijske dokumentacije v izdelavi". Po veljavnem dokumentu je to zemljišče nezazidljivo. Če te primere primerjamo z črnimi gradnjami za Kamnitnikom, mirno lahko trdimo, da črnograditelji niso enakopravno obravnavani, saj so hujši kršitelji tisti, ki grade na zazidljivem zemljišču, kot tisti, ki so posegli po neza-zidljivem (s tihim občinskim blagoslovom). Osnovno načelo pravne države in korektne državne uprave pa bi moralo biti enakost pred zakonom in seve- da vsemi predpisi ter dokumenti, ki iz tega izhajajo. Zelo me skrbi tudi dogajanje ob livarni in orodjarni LTH LIO v Vincarjih, kjer se, vse kaže, z vednostjo občine ta, na tem mestu tako nezaželena tovarna, očitno sporazumeva z lastniki, ki so ob denacionalizaciji dobili vrnjena nekatera zemljišča, za dodatna zemljišča, nihče pa se ne zmeni za določila urbanističnih dokumentov, ki kot pogoj obstoja tovarne prepisujejo rešitev dovoza. Nihče se ne vpraša, zakaj naj bi bil tujec, ki je že danes večinski lastnik, čez nekaj let pa bo praktično (z investicijami) popolni lastnik, tudi lastnik kar lepega dela grajskega griča in ki mu reševanje škofjeloških urbanističnih zagat zagotovo ne bo prva skrb. Sedaj pa se, kar po konkretnih izkušnjah, vprašajmo, kdaj je bil politični vpliv na rabo Erostora večji: ali v preteklosti, o so ljudje npr., če omenim najbolj razvpit škofjeloški tovrstni primer: ob razgrnitvi zazidalnega načrta za Rudno polje, take nesmiselne posege v prostor preprečili, ali sedaj v stanju očitne anarhije, ko se za pomembne korake v rabi prostora ne ve, in bomo preprosto postavljeni pred dejstva. In še več: pravkar sprejeti zakon ob nedovoljenih (črnih) gradnjah bo predpisal za take posege tudi visoke kazni, in ko sem nedavno spraševala na republiških organih, ali bodo te kazni veljale tudi za industrijo, so se le gromko smejali. Brez pravih dokumentov je bila dovoljena adaptacija klavnice - to je čista črna gradnja - danes pa se z obnovo kašče, prvorazrednega kulturnega spomenika, ki naj bi bil tudi namenjen kulturni dejavnosti (galeriji), odpira vprašanje vhoda, ki bo iz klav-niškega dvorišča (tik ob vhodu v klavnico). Žal moram ugotoviti, da opozorila na napake ne zaleže-jo. Sama sem članica odbora za prenovo mestnega jedra, pa sem s svojimi stališči pogosto osamljena. Občina tudi v mestu (podobno kot v omenjenem primeru LTH OL v Vincarjih) s predkupno pravico ne uveljavlja potrebne politike lastnine stanovanj, kar je edina pot, da bi spremenili strukturo prebivalcev Mestnega trga, s tem pa tudi utrip življenja in drugačne odnose v mestu in do mesta. Žal je bila že z samo adaptacijo stanovanj v mestu storjena za kulturno dediščino nepopravljiva škoda, druga napaka pa dejstvo, da so se uporabila za reševanje socialnih vprašanj. Lastninjenje stanovanj je zadnja priložnost, da se vsaj slednja napaka popravi. Kako kratkovidna in v bistvu nekulturna politika se izvaja pa kaže tudi sam poskus opremljanje Zigo-nove hiše v nekakšno mestno hišo, ko ne posežejo po pristnem starem pohištvu (ki bi ga bilo potrebno pogosto sicer re-stavrirati), pač pa se uporablja novo furnirano. Ponosno poudarjanje vrednosti tisočletnega mesta je v loški upravi in politiki le prazna fraza!« # š. Žargi Na Srednjo kovinarsko šolo v Skofji Loki se vrača izobraževanje tehnikov Cilj: šola z ugledom 3lri&L*^*1 ""•r08 " srednji kovinarski in cestnoprometni strojnik ^' 'ok' se P° dveletnem premoru vrača izobraževanje niat«. • , ehnikov, kar zahteva strožje izpolnjevanje kadrovskih in n»pra pogojev. Občina je potrebam prisluhnila, na šoli pa so ferenc" PreceJ*nJe kadrovske premike. Na izredni pedagoški kon-že|jj0 ' so s*' dogovorili tudi še za boljši odnos do dela z učenci, saj ' a si fola pridobi s svojo kvaliteto tudi ugled. k Prcd na Sred dvema letoma so bili nJ' šoli kovinarske in cestn J1 son SWjnrometnc usmeritve v Poli, l 1 v skladu s tedanjo ki jc 0 ministrstva za šolstvo, srcdnji^ajalo na ločevanju enih ut ,enr>iških šol odpokli- *evania m Pro8ram> '«>bra je bj| Za stroJne tehnike, kar kOncen„nino8im. ki po/na jd ■oval 'lrac,Jo kovinskopredc-teŽk0 r,,ndustnje v tej občini. mljivo. Bolj od našo hir i ske*a rtestrinja-vrstrtih I. 1asni Protesti iz to "jim ra?n |C,IJ- kl so z lctoS-Š0|e udi* m za VP'S v srednje l9o3 . y?ani: v šolskem letu Potiovn,, °do v Skofi> Loki ?a stroinr ,Pu°v,ali v Programe »a navidez drobni ali mbrda na Prvi pogled le upravno administrativni premik pa M loli Povzroča precejšnje premike. ?al se zavedajo, da bo potrebno '^boljšati tako kadrovske, kot ludi materialne pogoje, s čimer oodo lahko s kvalitetnim de-'°m povrnili to ponovno zau-Panje. Za vrnitev popolnih srednješolskih program'.\ ilM Precejšnje zasluge svetovale* metalurgijo in itrbjnlltvo »ni. France Najdlč Zavoda / ' »olstvo pri Ministrstvu ia šol »n sport " Republike Slo\ stv0 n|ie, k. ?JCn,r> '.sn;lSPuemembo °me-':^na ? P"g«»i«-v. ko« svoj« zaht 1a Wll povedal d«oro ,me zasta Ni njago 2ik~'Cr„vttLna *wh "«Pr'aviii °Us'o(k(r,V:kl '«suk od le I - Primerno usposo bljenih kadrov, se je v enem letu ta delež povzpel na več kot 75 odstotkov (kar je v tem pogledu slovensko povprečje). Intenzivno pa tečejo tudi priprave na dodatno opremi ji nje šole: Škofjeloška srednja kovinarsko cestnoprometna šola je bila sicer že znana po svo jih dobro opremljenih delavnicah, kar ravnateljica Mojca Bizjak, ki je seveda na čelu prizadevanj za izboljšanje pogojev za delo, pripisuje uspešnemu delu svojega predhodnika Jožeta Jereba, vendar spremenjeni programi srednjega izobraževanja (med drugim se ukinja praktično delo v podjetjih in nadomešča z deli v laboratorijih) zahtevajo zlasti pri laboratorijih obilo zahtevne in dra-gc opreme. Sola je vključena v računalniško opremljanje, ki ga po vsej Sloveniji izvaja šolsko ministrstvo, ves svoj dohodek iz dopolnilne dejavnosti šole (npr. avtošola) namenja v opremo, posebej pa je potrebno pozdraviti tudi zagotovilo občinskega izvršnega sveta pod predsedstvom Vlncenclja Demšarja, ki se je obvezal, da bo v sodelovaniu / zainteiesiraiiimi poitietji zagotovil opremo v vrednosti 20.000 DIM lako naj bi v |cscni Izpolnili vse potrebne |>o^o|e za delo v materi alnem in kadrovskem pogledu, ki so bili še pred objavo ra/.pi- s,i po podrobnejlani prafledu šole postavl|cm kot pogoj za verifikacijo nanovo pfidobljl mli piogramov. Kot so nam povedali svetovalec France Najdič, ravnateljica Mojca Bizjak in eden naj-zavzetejših profesorjev za napredek kvalitete šole Anton Beovič, pa morajo biti ambicije šole še višje: z novimi pogoji se mora spremeniti tudi odnos do dela, pri čemer morajo stremeti k cilju, da postanejo na tej stopnji šola z največjim možnim ugledom. Pretekli torek je bila na šoli na pobudo omenjenega svetovalca prav na to temo sklicana izredna pedagoška konferenca, na kateri so spregovorili o doseženem in izgledih pri bodočem ponovnem izobraževanju strojnih tehnikov ter pri tem večinsko ugotovili, da so vsi izgledi za možen kvalitetni prelom. • S. Ž. NOV BENCINSKI SFRVIS V BOHINJSKI BISTRICI - Delavci (■radbenrga podjetja Bohinj iz Bohinjske Bistrice, ki so že lani začeli graditi nov bencinski servis ob vhodu v to naselje, končujejo zadnja gradbeniška dela pri urejanju okolice stavbe. Ct bo šlo vse po načrtih, bodo Petrolov servis odprli ob letošnjih prvomajskih praznikih. Kot napoveduje poslovodja na sedanji črpalki Alojz Vončina, bodo 4 delavci poskrbeli za čimbolj solidno postrežbo obiskovalcev, čeprav je predviden samopostrežni način natakanja 5 različnih vrat goriv. Prenova zastarele črpalke na sedanji lokaciji ni bila mogoča, nov servis pa bo razen za stranke udobnejši tudi za zaposlene v njem. • S. S. - Foto: S. Saje Okrogla miza o aktualnih problemih Čeprav ste morda že rahlo "siti" politike, vas vabimo, da se udeležite okrogle mize z uglednimi gosti: Načetom Polajnarjem, Ivanom Omanom in Andrejem Sterom, ki nam bodo spregovorili o aktualnih političnih dogodkih, kot so: gospodarstvo, kmečka problematika, združevanje strank desnice itd Gostje bodo radi odgovarjali tudi na vaša vprašanja, Torej, v sredo, 31. marca, ob 20. uri vas pričakujemo v kulturnem domu v Predosljah, kjer bo zanimiv večer. KO SKD Predoslje župan Vitomir G ros se upira republiškem navodilu Arhivi so last občine! Kranj, 29. marca - Predsednik kranjske občinske skupščine Vitomir G ros je pretekli teden izdal pisat ukaz, $ katerim prepoveduje uničenje gradiva kadrovske evidence občine Kranj, ki jo je zahtevala slovenska vlada. V navodilu je rečeno, da je evidenca vseh višje in visoko izobraženih kadrov, ter ljudi, kl so opravljali pomembnejše funkcije, ukinjena, zato je potrebno preostalo gradivo < gre za približno 5000 evidenčnih kartonov - v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov, uničiti. Po dobrem tednu po prejemu obvestila, se Je aa občini oglasila tudi inšpekcija, ki je ugotovila obstoj gradiva in njegovo varovanje. Na prošnjo za komentar kratkega ukaza nam je Vitomir G ros dejal: »Obrazložitev navodila ne daje nobene prave zakonske podlage za uničenje občinske lastnine. Pri nas ia po sveta Je praksa, da se taki arhivi branijo najmanj 80 let. To navodilo razumem kot le še en korak k odvzemu vseb pristojnosti ia gradiv občin, ali kot sem nekoč že javno posumil: vračamo se k starogrškemu tipu države mesta - polisu, ko naj Id se vse urejalo iz enega mesta. Preprečil sem postopek za uničenje za zgodovino pomembnega gradiva, saj je tako zavarovano, da ni nobenega razloga, da se to napravi čez noč. Smešno bi bilo, da bi ponovili zave* srno napako partije, ki je z namenom, da izbriše svoje sledi, uničila marsikaj pomembnega.« • Š. Ž. Prijavi pri Svetu Evrope na rob Škof jo Loko naj bi tudi oprali Škofja Loka, 29. marca - Ko so na pretekli seji škofjeloškega izvršnega sveta obravnavali informacijo o prijavi za pridobitev mednarodne tehnične pomoči pri kompleksnem varstvu stavbne dediščine, so "samokritično" ugotovili, da je mesto Škofja Loka (podobno pa naj bi veljalo tudi za druga večja naselja v tej občini) slabo urejeno in očiščeno, zato bi bilo že zaradi morebitnih obiskov tujih delegacij in strokovnjakov, ob morebitni uspešni kandidaturi za mednarodno pomoč, zaželeno, da bi tako stanje odpravili. Prva obravnava škofjeloške prijave - sporazumno s Ptujem in Piranom je kandidirala Škofja Loka - na komisiji CDCC pri Svetu Evrope je, kljub kandidaturi še mnogih znanih in pomembnih evropskih mest, naletela na ugoden sprejem, zato je bil v Strasbourg poslan predstavitveni elaborat s popolno prijavo, pričakujejo pa, da naj bi. že v mesecu maju Škofjo Loko obiskali prvi evropski predstavniki. Dokončna odločitev naj bi bila sprejeta junija, ko se bo izbralo komu nameniti po 80.000 francoskih frankov, kolikor je namenjeno za enega od petih enakovrednih projektov. V razpravi o neurejenosti mesta je bilo ugotovljeno, da je nujno potrebno poiskati možnosti za mokro čiščenje naselij, o čemer naj bi se s komunalnim podjetjem, ki mu je zaupana mestna čistoča ter gasilci dogovorili, z lastniki objektov pa naj bi se dogovorili tudi za natečaj za najlepše urejeno fasado ali objekt. Dolga sušna obdobja dokazujejo, da za čistočo metla ne zadostuje, zato je potrebno zagotoviti tudi mokro čiščenje, lepo pa bi bilo, smo slišali, da bi kot nekdaj, ob mokrih gasilskih vajah sprali tudi strehe. • Š. Z. Kmečka ohcet pod Storzicem Brdo, 19. marca - Od 24. do 27. junija bo na območju krajevnih skupnosti Preddvor in Bela ter na Brdu pri Kranju prireditev Kmečka ohcet pod Storžičem, katere organizatorja bosta letos Turistični društvi Bela-Bašelj in Preddvor. Poročilo se bo predvidoma pet parov, od katerih bo dva izbral Nedeljski dnevnik, en ali dva para Gorenjski glas, pri izbiri para iz zamejstva pa bo sodeloval tudi prireditelj. Preddvor se letos (po lanskem začetku) tako uradno postavlja kot enakovredni prireditelj ob bok Kandršam. • A. Z. Prostori na Predilniški 8 v Tržiču Prodaja je najboljša možnost Tržič, 29. marca - Predlog Zbornice obrti in podjetništva, naj bi ji občina Tržič omogočila odkup poslovnih prostorov z nekajletnim povečanim prispevkom za razvoj drobnega gospodarstva, izvršni svet ni sprejel. Odločil se je za prodajo prostorov, denar pa bi porabili za opremljanje obrtne cone na Loki v Tržiču. O predlogu Zbornice obrti in podjetništva za nakup poslovnih prostorov v Tržiču je izvršni svet razpravljal že na eni prejšnjih sej. Šlo je pravzaprav za prenos lastništva za prostore z občine na zbornico, ki naj bi jih poplačala s povečanim prispevkom za razvoj drobnega gospodarstva iz občinskega proračuna v nekaj letih. Ker ni bila znana ocena stroškov za nujne prenove v stavbi na Predilniški 8, so odločanje o usodi stavbe preložili na pozneje. Včeraj je izvršni svet izvedel, da bi prenova celotne stavbe stala vsaj okrog 6,4 milijona tolarjev; občina bi kot lastnica 106 kvadratnih metrov morala odšteti blizu 900 tisočakov. Razprava je potrdila, da bi bili prostori občini bolj v breme kot korist, vseeno pa se vlada ni mogla odločiti, da bi te prostore kar nekomu poklonila. Večina se je strinjala z ugotovitvijo, da ne bi bilo smotrno porabiti vsega denarja za razvoj drobnega gospodarstva v nekaj letih s prenosom lastništva prostorov na Zbornico obrti; še toliko bolj, ker je Janez Knific izrazil večinsko podporo obrtnikov za nadaljnji najem prostorov. Vsem se je zdela najbolj sprejemljiva možnost, da prostore v lasti občine prodajo na licitaciji. Cc se Zbornica obrti ne bi odločila za nakup, bi ji zagotovili primerne prostore za njeno dejavnost. Denar od prodaje prostorov pa bi najbolj koristno porabili, kot so ocenili, če bi ga vložili v dokončno izgradnjo vodovoda za bodočo obrtno cono na I oki • S. Saje ^^PREMIŠLJUJETE O NAKUPU POHIŠTVA ALI BELE TEHNIKE Pokllčit« lOT 064/403-871 Dežurni krivci Odstop predsednika sveta KS na Kokrici v petek ni prvi in edini primer iz prakse sedanje lokalne samouprave, za katero je značilno, da krajevne skupnosti nimajo prave materialne opore za želje in potrebe, kijih terjajo krajani, največkrat pa imajo ob tem še vedno na skrbi, če ne drugega, vsaj vzdrževanje in urejanje obstoječe komunalne infrastrukture na svojem območju. V takšnih razmerah zato ni čudno, da predsedniki in vodstva sedanjih krajevnih skupnostih čez noč postanejo nekakšni dežurni krivci za na trenutke in ponekod že nevzdržne razmere in težave, s katerimi se srečujejo krajani ali pa kar kraj v celoti. Razlaga, da je treba pač še malo potrpeti, da bo nova lokalna samouprava dala odgovor in rešitev na sedanje stanje, je največkrat preohlapen, predvsem pa premalo prepričljiv. Edina pot je pravzaprav primerno sporazumevanje in to na ravni, kije nenazadnje tudi pristojna, da stvari skuša razrešiti (kolikor je seveda v njeni moči). Pravo mesto za dogovarjanje in usklajevanje je vendarle v tem trenutku za krajevne skupnosti občina, pa čeprav gre včasih le za ugotovljeno možno posredovanje na Ustreznih službah ali organih v republiki. Te vloge in naloge pa se včasih tudi občine nekako nerade lotevajo. S tem pa neho-te(?) prevzemajo vse bolj drugačno vlogo dežurnega krivca. • A. Zalar Cesta Kamna Gorica - Lipnica V dveh etapah? Kamna Gorica, 29. marca - Zapleti glede del na odseku ceste Kamna Gorica - Lipnica sicer še niso povsem končani, kaže pa, da se bodo stvari po sestanku v petek na gradbišču trase in skupnem sestanku s člani komisije, predstavniki občine, izvajalca in Republiške uprave za ceste vendarle (tako ali drugače) zdaj razpletle. Vse strani, če tako ocenimo prizadevanja komisije in občine na eni ter predstavnikov z republike na drugi, so namreč pokazale pripravljenost, da se že začeta pripravljalna dela nadaljujejo. Potem ko je bilo razjasnjeno vprašanje glede pločnika, za katerega se v Lipniški dolini na tem območju niso nikdar pogojno zavzemali, so se na sestanku v petek skušali dogovoriti tudi o projektiranju celotnega odseka in sicer od mostu v Kamni Gorici do mostu čez Kroparico. Komisija izvršnega sveta za spremljanje gradnje s predsednikom Janezom Cengle-tom je poudarila prepričanje, da bi čakanje na gradbeno dovoljenje za celotni odsek (od mostu v Kamni Gorici do mostu čez Kroparico) zavrlo oziroma ustavilo dela in dokončanje na odseku, kjer so se lani začela pripravljalna dela. Rešitev je zato, da se najprej pridobi gradbeno dovoljenje za odsek, ki je v pripravi, v drugem delu pa za celotni odsek vključno z mostovi. Komisija je prepričana, da bi na ta način dokončanje že začetih oziroma pripravljalnih del na trasi lahko pospešili, hkrati pa bi uredili vse potrebno, da bi bilo tudi gradbeno dovoljenje za celotni odsek pravočasno "nared". Oceno in stališče komisije za spremljanje gradnje (ter tistih, ki se z njo strinjajo) bi lahko šteli za praktično, z izrekom: če so ljudje za to, potem problema ne more biti. Denar v tem trenutku (čeprav republiškega proračuna za letos še ni) ni najbolj pomembna ovira. Že začeta pripravljalna dela namreč že na samem začetku niso bila finančno pod velikim vprašajem. Torej gre bolj za "iskanje razloga", ki bo odgovor na neke druge "neporavnane račune". Ce pa so ti pomembnejši od potrebe po ureditvi odseka in dokončanju del na razkopanem gradbišču, potem je komisija (predvsem v imenu in interesu krajanov v dolini) pač samo "pripravna kulisa" za povsem drugačno (nestrokovno) merjenje moči. • A. Zalar Zakon, ne pa strankarski promet Brezje pri Tržiču, 29. marca - Tako imenovano društveno krizo, s katero se na primer na prometnem področju še vedno spopadajo nekatera avto-moto društva (pa tudi združenja šoferjev in avtomehanikov po Sloveniji) so, kot kaže, v tržiškem združenju "preboleli". Na letni konferenci, ki sta se jc v soboto udeležila tudi podpredsednik Zveze ZŠAM Slovenije Franc Rebec in tajnik Zveze Stane Inkret, so ugotovili, da imajo v tržiškem združenju skoraj 200 članov, dejavnosti na športnem in drugih področjih kar precej, razlogov za delo in obstoj pa tudi. Podprli so stališča štajerske o gradnji cest in protestirali proti zviševanju taks. Kritični so bili tudi do zvišanja kazni v prometu, saj stanje cest in plače ne sledijo tovrstnim evropskim razmeram. Tudi šoferji in avtomehaniki v tržiškem združenju ugotavljajo, da nam je v Sloveniji bolj pomemben "strankarski promet", kot pa novi zakon, ki ga na primer na Hrvaškem že lep čas imajo. Da ne govorimo o zakonu o društvih, ki menda čaka nekje v predalu, društva, takšna in drugačna, pa so na listi preživetij. Zato so na konferenci sklenili, da bodo na Gorenjskem združenja v prihodnje tesno sodelovala (tudi pri izmenjavi stališč in izkušenj); še posebej pa tudi z AMD in sveti za preventivo. Na konferenci so podelili značke za članstvo. Kristjanu Halerju pa plaketo ob 70 letnici Zveze ZŠAM Slovenije. • A. Ž. Nenavaden zaplet v KS Kokrica • VV Alples, Industrija pohištva Železniki, d.o.o Česnjlca 54, 64228 Železniki ODDA V NAJEM poslovne prostore - pisarne, v prostorih na ćošnjlcl 48 In Cešnjlcl 54. Najem prostorov )e lahko samo delno, ali v celoti. Ogled prostorov |e možen 6 in 7 4 1993 od 12 do 15 ure Naiemno pogodbo bo mogoče skleniti tako| Za vse dodatne informacije pokličite po telefonu 67 121 int 386, Franc Pfa|far Pokopališče v zasebni lasti Namesto dogovora za gradnjo pokopališča in obnovo vežic, zaplet z lastništvom. Delegacija bo zahtevala rešitev v občini, predsednik sveta KS pa je odstopil. Kokrica, 29. marca - Kakor se zdi neverjetno, je vendarle res. Na sedanjem pokopališču na Kokrici pri Kranju, kjer je prostora še za šest, sedem pokopov, je zemlja še vedno last dveh zasebnih lastnikov. Do te naravnost šokantne ugotovitve, tako za sedanje vodstvo KS, kot za krajane, ki naj bi se odločali za akcijo za zbiranje denarja za ureditev novega dela pokopališča, so se dokopali v postopku za pridobitev dovoljenj za obnovo sedanjih mrliških vežic in za gradnjo teras na tistem delu pokopališču, ki se zdaj polni. Kako se bodo stvari z načrtovano gradnjo oziroma ureditvijo pokopališča in obnovo sedanjih mrliških vežic zaradi nestabilnih temeljev na Kokrici pri Kranju odvijale v prihodnje, je po petkovem zboru krajanov še bolj nejasno, kot je bilo pred njim. Namesto podpore, da bi se z občino skušali dogovoriti za razrešitev spornega vprašanja okrog lastništva oziroma plačila zemljišča za sedanje pokopališče, so v razgreti razpravi, v kateri ni manjkalo očitkov na vodstvo oziroma sedanjega predsednika, pa tudi na občino, red in sedanje razmere, sprejeli le sklep, da bo petčlanska delegacija obiskala predsednika občinske skupščine in izvršnega sveta ter zahtevala, da odškodnino za neurejeno lastništvo oziroma zemljišče poravna občina. Predsednik sveta KS pa je na očitke, čeprav posamezne, ki so bili izrečeni o njem, odstopil. Če bi se odločili za program ureditve pokopališča na Kokrici, bi po izračunu vsako gospodinjstvo moralo v štirih obrokih prispevati vsakokrat po 2.000 tolarjev. Na ta način bi zbrali denar za ureditev pokopališča in obnovo mrliških mvežic, ki so zaradi nestabilnega terena že poškodovane. V postopku za obnovo vežic in ureditev teratastih pokopov na območju starega pokopališča pa se je pri pridobivanju potrebne dokumentacije izkazalo, da sta lastnika zemljišča na delu pokopališča (od vežic navzdol) še vedno dva zasebnika. Zato je zdaj najprej potrebno odkupiti to zemljo, preden se lahko začne obnova vežic in gradnja novega dela pokopališča. Za gradnjo na tuji zemlji namreč v KS ne bi dobili gradbenega dovoljenja. Ko so izvedeli za to "šokantno" ugotovitev, je vodstvo KS skušalo najti rešitev skupaj z občino. Čeprav zadeve do podrobnosti še niso razrešene, je vendarle pred zborom kraja- nov kazalo, da bi z odločitvijo, da v KS zberejo načrtovani denar, in ob podpori občine, uspeli, da ne bi že zelo kmalu morali začeti s pokopi namesto na domačem, na kranjskem pokopališču. Razlaga, da sestavijo delegacijo, ki bo skušala doseči, da občina prevzame celoten (oziroma čimvečji) znesek za odkup že uporabljenega zemljišča, pa ni prepričala- Glasnejši so bili očitki, daje ob pravnem neredu in davkih za stanje kriva občina, predsednik oziroma vodstvo pa, da je nesposobno oziroma je z dosedanjim delom vse skupaj zavedlo in pripeljalo program načrtovane ureditve pokopališča in obnove vežic v nemogoč položaj- Tako so se nazadnje na zboru, namesto da bi se dogovorih o podpori prispevku ali ne, razšli z ugotovitvijo, da bo delegacija obiskala občino, KS pa Je. hkrati ostala brez predsednika-Časa za razplet, kakršen že pač bo, pa zdaj ni več veliko, saj Jc prostora na pokopališču le >c za nekaj pokopov. Vežice lahko inšpekcija vsak trenutek zapre in potem krajanom ostane samo še pokopavanje na kranjskem pokopališču. • A. Z*lsr Občni zbor Planinskega društva Kranj Planinstvo je del slovenske duše Nerazumljivo je, da planinci kljub najštevilnejšemu članstvu nimajo predstavnika v predsedstvu Športne zveze Kranj, pravi stari in novi predsednik kranjskega Planinskega društva Franci t kar. Kranj, marca - Kljub pismeni prošnji za razrešitev je bil Franci I kar po 23 letih predsed-nikovanja izvoljen za predsednika za nadaljnja štiri leta. V opisu preteklega dela je opozoril na bistvene uspehe in probleme: društvo ima redno od 2900 do 3200 članov s plačano članarino; v društvu je 20 mentorjev, 5 mladinskih vodnikov, 11 kategoriziranih alpinistov, s čimer se ne more pohvaliti noben kranjski šport, 30 planinskih vodnikov, 10 gorskih vodnikov, 83 gorskih reševalcev, med katerimi so inštruktorji, zdravniki in piloti helikopterja in 10 markacistov; društvo skrbi za tri postojanke, bivak in zavetišče ter za 200 kilometrov potov; vodniki so lani varno popeljali v gore 2900 ljudi, po šolah pa je 9 sekcij. Z novo potjo so povezani Kočna, Kokra in Jezersko, kar je vrhunski do- sežek markacistov. Močne so sekcije po tovarnah in pri Društvu upokojencev. Zemljišče za Češko kočo je bilo prepisano na Planinsko društvo Jezersko. Letošnji delovni program predvideva organizacijo strokovnih okroglih miz o prihodnosti planinstva, varstvu planinskega okolja, krajinskih parkih, preventivi, marketingu in športu ter planinstvu, že ustaljene akcije, posebno zahtevni pa bodo popravilo Doma na Kališču, ureditev zahtevne 2500 metrov visoke poti Kokr-ska - Jezerska Kočna in obnovitev stenske poti na Koroško Rinko ali Križ. Zbor kranjskih planincev je pokazal, da postavlja sodobni čas pred planinstvo nove probleme. Kranjčani so za prepoved kajenja v planinskih postojankah. Vsem goram je treba zagotoviti enako raven skrbništva. V evropsko fundacijo za zaščito Alp sodijo vse slovenske gore in ne le Triglavski narodni park. V gorah "ni vse naše", ampak se je treba dogovoriti za red pri poteh in drugih posegih v prostor v smislu varovanja okolja in kmetijskih zemljišč ter gozdov. Potoška gora je primer takšnega nereda. Prispevek zavarovalnic, predvsem Triglava, planincem, alpinistom in gorskim reševalcem usiha, ker so planinci in pla- ninska imovina zavarovani Pn različnih zavarovalnicah. K'r je planinstvo slovenski šport številka ena po množičnosti in k*«" liteti, je nerazumljivo, da pj*" ninci nimajo predstavnika v vodstvu Športne zveze Kranj. V smislu gesla šport za vse bi morala država financirati predvsem osnovni oziroma množični šport-vrhunski šport pa naj bi b" predvsem stvar marketinga. Tj? ni nasprotovanje kateremukolj športu. Predvsem pa gorenjski planinci, ki so v večini in skrbe za večino slovenskih gora in P°" stojank, želijo večjo avtonomnost in primerno zastopanost • krovni planinski organizae'J1' Center gradi na prevladi in Pre" glasovanju, kar pa za loko močno planinsko okolje k^ij renjska je, ni sprejemljivo. • J' Košnjek Rekonstrukcija ceste skozi Selca Dogovor je bil drugačen Iva in Jože Vrhunc zavračata očitke krajevne skupnosti. Selca, 29. marca - V vabilu za nedavni zbor krajanov v krajevni skupnosti Selca v škofjeloški občini je bila na kratki razložena tudi predlagana tretja točka dnevnega reda o Rekonstrukciji ceste skozi Selca. Razlaga pravi, da je Republiška uprava za ceste v svoji recenziji projekta iz leta 1987 zahtevala širitev cestišča iz 5 na 6,6 metra in v skladu s tem jc < satno podjetje Kranj leta 1991 izdelalo tudi nov projekt. Krajevna skupnost je na podlagi novega projekta pridobivala soglasja z lastniki zemljišč in jih večino tudi pridobila. Medtem ko z nekaterimi lastniki pogovori o podrobnostih še niso končani, vendar pa načelnega nasprotovanja ni, pa v razlagi KS oziroma podpisani pred sednik sveta KS Peter Krek ugotavlja, da nikakršnega dogovora niso dosegli z Ivo Vrhunc, Selca 129 in da se po več neuspelih poskusih Vrhunčevi niso hoteli več pogovarjati. Ker tudi na pismeno prošnjo de cembra lani, da povedo pogoie za podpis soglasja k lokacijski dokumentaciji, v KS niso dobi li odgovora, bodo prisiljeni /a četi z dolgotrajnim postopkom /a razlastitev Tako razlaga v vabilu za zbor krajanov. Iva in Jože Vrhunc, ki sta nas poklicala, pa sta nam minuli teden povedala, da takšnim očitkom, ki so milo rečeno žaljivi, odločno ugovarjata. "NI res," pravita, "da se z razrešitvijo prometne ureditve oziroma varnosti v Selcih ne strinjava, ludi 19K7. leta, podobno kot drugi krajani, sva se strinjala, da odstopiva zemljišče za takrat načrtovani pločnik. Po takratnih predvidevanjih bi morala po celotni dolžini ceste odstopiti 1,5 metra zemljišča..." Se vedno sta se pripravljena pogovoriti o tovrstnem soglasju. Ne moreta pa se pogovarjati o večjih posegih, posebej pa ne o odstopu 5 metrov zemljišča po celotni dolžini, kot ji ma jc bilo pred časom pojasnjeno. Da nista odgovorila na pismeno prošnjo iz dcccnibia 1992, pa pravita, da iz nje ni bilo razvidno, da gre zdaj za ko nv.it .mi projekt oziroma /a drugačne opredelitve, marveč je bilo zgolj pojasnjeno, da gre za soglasje. Zato je njun odgovor se vedno, da sta se pripravljena pogovarjati na podlagi oprede litev i/ leta 1^87, vendar na ko rekten in ne žaljiv način, kot /duj prihaja iz vodstva kraie v ne skupnosti # A. žalar Deseto srečanje najstarejših na Primskovem Pokrovitelja Market Urška in Gorenjski glas Primskovo, 29. marca - Pred desetimi leti, ko je krajevna or ganizacija RK Primskovo, pravzaprav na pobudo predsednika Jožeta Eljona, prvič pripravila srečanje najstarejših krajanov in invalidov, je bilo v KS Primskovo manj kot tisoč upokojencev. Pred dnevi pa so za deseto jubilejno srečanje, ki bo v dvorani Zadružnega doma na Primskovem v soboto, 3. aprila, ob 16. uri poslali blizu 1500 vabil. "Pa Še ga morda kdo ni dobil in zato velja ob tej priložnosti za vse upokojence v KS, da so vabljeni na srečanje. - lahko napovem, da takšnega Jože Kljon: "Takšnega . , srečanja še ni bilo. Igrali bodo nja, kot bo v soboto, še ni Vsako leto bolj priljubljeno in obiskano srečanje. t* (ilavna pokrovitelja I«WJ& ga jub.lcpu-g.. -•;•'"[■' in6f-(,. bos,., M.nket l"skJJlPod0 štirje kovači, v programu pa bodo nastopili še Mešani pevski zbor Kranj, citrar Aleksander Prime, Ivo Radin ia Sašo Hribar. Program bo tudi letos povezoval Janez Dolinar. Zares bogat pa (•<> na letošnjem srečanju srečelov; tako lepih oziroma bogatih dobitkov se ni bilo," nam je povedal predsednik KK Primskovo in hkrati občinskega od-born RK Jože Fljon. enjsk. glas, prireditev p ^et podprli šc IVt.ol l^"",,,,^ kur Kram. Pivovarna ,jU-l jubljana, ieh",,,n" rji* bljana. /av.i.ov alrm * ,,,„< Restav. ic,,a H.im ' M*1' Ma Kran,. I «f* TnM*** • t.ov (ig Ki.ini i" '■•'i"' Ki'"1' Loiteina Malica (»ru«ie • A. /.. Ob svetovnem dnevu invalidov Vsaka stopnica je ovira Gorenjski paraplegiki so bili ob svetovnem dnevu invalidov pretekli teden deležni svojevrstnega darila, ogleda sejma s simboličnim nazivom Svoboda gibanja. 25. marca • Nanje so se ob mednarodnem dnevu invalidov, |Q je vsako leto na prvo pomladno nedeljo, spomnili potovalna gencija Meggi Tours iz škofje Loke, firma Avico Jesenice, ki »stopa nizozemsko podjetje Ferum, in Ananda, studio Radost iz j***nja. pucat paraplegikov, doma od Kranjske Gore do Škofje l° '.sj Je 8 spremljevalci ogledalo sejem in se udeležilo P^pirčkove pojedine. Ob tej priložnosti smo nekatere povpraša-°> kako iz invalidskega vozička pojmujejo svobodo gibanja. Janez Kerštanj je imel na začetku invalidnosti hudo krizo. Nikamor ni šel, v samoti je pestoval svojo nesrečo, ki mu je vzela svobodo gibanja po njegovih gorskih vrša-, cih. Ko pa je v zdravilišču Laško spoznal invalidko Ljubico Jančar, ki ga je zvabila v Društvo gorenjskih paraplegikov, se je začel spet privajati družabnemu življenju. avtobus, ne moremo premagati stopnic, ustavi nas celo nekajcen timetrslri pločnik. Resda se najdejo ljudje, ki so ti pripravljeni priskočiti na pomoč, a vsak ne zna ravnati z invalidskim vozič -kom.« je h? °V'ra sv°bodnemu gibanju dn stoPmc ^ zdravstvenemu jr~2LU'* je odgovoril Janez JJJtenj iz Kranjske Gore, dol-Že h' 8orsk- reševalec, zdaj pa len • a četrt stoletJa prikien-inv r3 '"validski voziček. Svojo '*nosl si je prislužil prav v stri3|/ ^" reševanju "e^e Av" . Jke je padel in se usodno bam°doval- »L*5 k redkim stav-lJt1 -e mogoč pristop z invalids- Je d!0zičkom- V Krar-J851" Gori kam11"110 ena sama oštarija, *^*rnor grem lahko sam, brez v^'jcvalca, ki bi potiskal moj djjT *• Podobno jc s trgovina-vrat ^0v?0^ stopnice in ozka •eta h *"ccr P3 scm domala pol Na»*i ma med štirimi stenami, kraj** 80111 K dobro šivati, da si 7dr*i Čas- Pa notri ne kosi i u-KvarJam ^e z živino, prila01' Vozim traktor, ki ga imam bila ^°-cnc8a na roke... Avtomo-Ko °C Voz,m> m°j šofer jc žena. d bil pred časom odlikovan ^iiŽbr '°vanje v gorski reševalni ■J n^L"1 P-aninski zvezi, sem imel Ptirt^rjcj uglednega šoferja. Na peliai v mc Jc z vozičkom £ "»n Milan Kučan!« jeta ružabnost in vedrina odliku-tttnT Etnike, ki so jih minuli skeP» P61-311 na °»Icd ljubljan Jacima. A vsclci ni tako. Tudi Terminali, kjer so mu z veliko razumevanja olajšali dostop do delovnega mesta. Mlad človek pa se želi gibati v širšem krogu, ne le na relaciji služba - dom. Tu pa naleti na ovire, od previsokih pločnikov za invalidski voziček, do neprimernih sanitarij v javnih prostorih. »Od človeka in njegovega najožjega okolja je odvisno, kako se navadi na manj gibljivo življenje,« razmišlja Jani, ki je, kot vse kaže, med tistimi, ki so svojo invalidnost vzeli kot dejstvo m skušajo z njim živeti, kar se da nemoteno. Ukvarja se z invalidskimi športi, zlasti s košarko, in se jezi, ker morajo sami Marko Bolka, doma iz Cerkelj, zdaj pa prebivalec Doma oskrbovancev v Preddvoru, sodi v mlajšo generacijo, a ima že tudi poldrugo desetletje invalidskega staža. Svoboda gibanja je zanj še tolikanj bolj omejena, ker ima poleg nog prizadete tudi roke. »Odkar imam električni invalidski voziček, pa se tudi jaz lahko bolj svobodno gibljem,« jc odgovoril na naše vprašanje o svobodi gibanja. »Poprej sem šel lahko lc kakih 50 metrov od doma upokojencev, ki je na hribu in zato za invalida se večja ovira. Zdaj grem večkrat naokrog, predvsem do matere in starih prijateljev, s paraplegiki pa na morje, v Semič, kjer imamo počitniško hišo, pa na izlete in piknike. Na naši poti jc veliko ovir. Brez spremljevalca ne moremo na Paraplegiki pa si želijo biti neodvisni in gibljivi, pa čeprav na invalidskem vozičku. Vinko Purger iz Škofje Loke, ki je na vozičku že desetletje, je že eden takih. Ni stvari, ki bi je nezmogel sam, pravi njegova žena Alenka Igra košarko, vozi avto, sam gre na delo v Center slepih v Škofji Loki, zmore veliko gospodinjskih opravil. Alenka se zato ne počuti kot invalidova spremljevalka, pač pa kot vse druge življenjske sopotnice zdravih mož. »Vendar so tudi ovire, ki motijo,« in nam naniza vrsto javnih prostorov, kamor njen mož ne more sam: trgovine, bloki brez dvigal, gledališče... »Stanujeva v pritličju, do stanovanja vodi klančina, pa tudi notranjost imava deloma prilagojeno, in sicer z drsnimi vrati.« O omejeni svobodi gibanja se razgovori tudi Jani Trdina, aktiven športnik in aktivist Društva paraplegikov Gorenjske, kjer se ukvarja zlasti s socialnimi vprašanji članstva, štiri leta je na invalidskem vozičku in medtem je že dodobra spoznal, da je slovenska zakonodaja glede gradnje brez arhitektonskih ovir sicer zelo napredna, praksa pa daleč od tega. Zaposlen je v Iskri Brez spremljevalcev ne gre: paraplegiki na Četrtkovem izletu na ljubljanski sejem. financirati turnirje in ker ne najdejo sponzorjev, da bi jim omogočili sodelovanje na mednarodnih tekmah. Udeležuje se izletov. Letuje. In je tudi zaliub -lien, kot vsi fantje njegovih let. . D.Z. Žlebir, foto: D. Gazvoda slike la8nostični center na Bledu Za vse, ne le za petične paciente mare« • Dr. Milan Corenšek, pobudnik, zdai pa direktor nega centra v vili Bogatin na Bledu, je pred dvema letoma ^°da «»mJs,u -u-črtoval eno samo ambulanto za gastroenterologijo. Uatvr -- nadstandard pa je treba doplačati. Zdravstveni minister dr. Božidar Voljč je pritrdil, da je blejski diagnostični center prvi te vrste v Sloveniji, vloženih pa je še nekaj prošenj za koncesijo v tovrstni dejavnosti. S privatizacijo v »rilu '»»ovna (in podjetniška) ekipa, ki jo je pritegnil k d|agnoNtični center veliko širšega obsega. Zdaj je t delu, je to družba ce ,mah blcJsk> diagnos-?toritev i" Ponuja paleto edvičniKttVcntelesno drobljenje ^trosit,, in ličnih kamnov, cldosk„"P,JO, (Pregled želodca z ?' *8EK,t.'k P^cUreve-navke n'n vodov, trebušne sli-H^nitel t'8, enodskopsko ,h- man * kamrM)v v žolčevo ?a »ečihK °Pcrativne posege UdiCnllnK mchu'i" Irna]o cn laboratorij in lekarno. »Diagnostični center ima 44 sob, vse nadstandardne,« jc na improvizirani novinarski konferenci ob otvoritvi razlagal dr. Milan Gorenšek. »Vendar nismo bolnišnica, zanjo tudi nimamo koncesije. Naš interes jc hitra diagnostika, vendar tudi ta včasih zahteva nekaj dni pacientove prisotnosti v centru; povprečna ležalna doba je pet dni. Od lanskega avgusta, ko smo dobili koncesijo, smo opravili številne Dr. Milan Gorenšek s sodelavcem ob najsodobnejših aparaturah. j, "'"ter d r,"c kosir i *'dar Vo,l* ln d,rektor zdravstvene zavarovalnice Prl "Kledu diagnostičnega centra. storitve. Ze tedaj smo obljubljali, da čakalne dobe ne bo, vendar je pacientov vse več in obljube ob enakem številu zdravnikov ne moremo v celoti držati. Opravimo namreč 30 gastroskopij dnevno in potrebovali bi Še dva gastroenterologa, da bi dovolj hitro zadostili našim pacientom.« Napačno je prepričanje, da v blejski diagnostični center priha jajo le petični pacienti. Seveda so tudi taki, zlasti z druge strani meje. Zato se zanje tudi že zanima avstrijska zavarovalnica, prek katere naj bi potekalo Clačevanjc storitev za tam ajšnjc paciente. Z zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije pa jc Diagnostični center lani avgusta sklenil pogodbo, tako da vanj prihajajo zlasti pacienti z napotnicami iz vseh delov Slovenije. Njihove račune poravnava zavarovalnica, bivalni zdravstvu, čeravno prinaša bolnikom manj čakanja, kvalitetnejše storitve in več prijaznosti, pa je treba previdno, saj sicer utegne prizadeti javno zdravstveno službo. Dodal je tudi, da si zdravstvo išče tudi tržišče, med drugim v tujini, kjer jih zanimajo naše visoko strokovne storitve in dostopne cene. Ponudba v zasebnem zdravstvu, kakršnega začenjajo v diagnostičnem centru na Bledu, pa utegne k nam pripeljati tudi drugačno turistično khentelo, kot smo jo imeli doslej. In še o motivih, ki vpeljanega zdravnika iz javne zdravstvene službe zvabijo med zasebnike? Dr. Gorenšek pravi, da želi zdravnik, ki v javni ustanovi doseže vrhunsko formo, početi nekaj novega. Zasebna praksa, kjer lahko bolnikom Sindikalna zahteva po spremembi zakona o zdravstvenem zavarovanju Država naj zavaruje brezposelne Svobodni sindikati so sredi februarja začeli akcijo za spremembo zakona o zdravstvenem zavarovanju, Id tudi brezposelnim nalaga doplačevanje stroškov zdravstvenega varstva. Zahtevo so podprli s 23 tisoč zbranimi podpisi. Brezposelni so namreč upravičeni le do obveznega zdravstvenega zavarovanja, stroške drugih zdravstvenih stontev pa morajo bodisi doplačati bodisi se zoper to dodatno zdravstveno zavarovati. Večina brezposelnih z nizkimi nadomestili, pomočmi ah celo brez vseh prejemkov, bi si zdravljenje težko privoščila. Za vse druge kategorije prebivalcev so pred začetkom veljavnosti zakonskega določila o prostovoljnem zdravstvenem zavarovanju njihova podjetja, sindikati in upokojenska združenja bolje poskrbela, saj so jih zavarovala pod ugodnejšimi pogoji. Večina teh pa je ob zanesljivem viru preživljanja plačilno sposobnejša od brezposelnih. Ker gre za veliko število ljudi - na Slovenskem je že nad 120 tisoč brezposelnih - je po mnenju svobodnih sindikatov zahteva dovolj utemeljena. Zavzeli so se za spremembo dveh členov v zakonu o zdravstvenem zavarovanju, ki naj uredita položaj brezposelnih. Obvezno zdravstveno zavarovanje naj bi namreč v celoti krilo ceno zdravstvenega varstva odpuščenih delavcev, ne pa da je prepuščeno njihovemu lastnemu (bolj ali manj praznemu) žepu. . D.Ž. GLASOVA ANKETA Pokojnine na ledu Kranj, 25. marca - Po zamrznitvi osebnih dohodkov so bile na vrsti tudi pokojnine. Kaj o njihovi zamrznitvi pravijo naključni mimoidoči in kako bodo z njimi shajali v prihodnje? Jože Pokom, upokojenec iz Kranja: "Ta zamrznitev je ena velika lumparija. Nekateri bodo s tem denarjem zelo težko shajali, drugi pa še vedno dobro. Sam zaenkrat še ne morem pojamrat, moja pokojnina je še v redu. Žena ima slabšo. Vendar s skupnimi močmi še nekako gre." Ana Šmid, upokojenka iz Kranja: "Ni prav, to sploh ni prav. S tem se niti preživeti ne bo dalo. Sama si pomagam, kakor si znam, na vse načine. Kupujem najcenejše stvan, pazim, da ne kupim vse od kraja. Sicer pa smo tega že navajeni, ah ne?" Jože Zupan, voznik avtobusa iz Prebačevega: "Ni prav in ni pošteno. Ne za pokojnine in ne za plače. Se posebej ne za upokojence, ki so v svoje delo že vložili veliko truda, da so dosegli penzijo. Ni pošteno od naše vlade, ki smo jo volili in ji zaupali." Matija Čeme., upokojenec iz Kranja: "Ne razmišljam samo o zamrznitvi pokojnin, ampak o vseh potezah naše vlade, ki sodijo v ropotarnico zgodovine. Neki pregovor lepo pravi: Na napakah se učimo. Naše so bile najbolj draga šola od vseh možnih, vendar se iz zgodovine nismo naučili nič!" M. Petemelj Živeti skupaj Bled, 31. marca - Viški vrtci iz Ljubljane v sodelovanju z zavodom za šolstvo in šport ta teden na Bledu prirejajo seminar pod naslovom <»Živeti skupai«>. V sredo, četrtek in petek se bodo strokovnjaki pogovarjali o skupnem življenju oseb z motnjami v razvoju in zdravimi. Prvega dne bodo govorili o motnjah v razvoju in interakciji, komunikaciji in osebnosti otrok s temi motnjami. Drugega dne se bo na temo skrbi za osebe z razvojnimi motnjami na govorniškem odra zvrstilo več institucij in društev, ki se ukvarjajo s temi otroki, zadnji dan pa bodo iskali odgovor na vprašanje, kako naprej. Krvodajalska akcija za Kranjčane Kranj, marca - Aprila je na vrsti že tradicionalna maratonska krvodajalska akcija za Kranjčane in okoličane. Kar 11 dni akcije, od 5. do 21. aprila, je na voljo vsem, ki želijo darovati kri na Zavodu za transfuzijo krvi v Ljubljani. Kot je že v navadi, bodo za krvodajalce iz posameznih krajevnih skupnosti (in organizacij Rdečega križa), organizirali prevoz. O času in zbirnih mestih bodo krvodajalce pravočasno obvestili. Usklajene rejnine Ljubljana, 25. marca - Slovenska vlada je sklenila, da se od 1. marca dalje uskladijo rejnine. Materialni stroški za rejenca do 12. meseca starosti odslej znašajo 17.224 tolarjev mesečno, od prvega do sedmega leta 13.249 tolarjev, za osnovnošolskega otroka 15.899 tolarjev in nad 14 let starosti 19.874 tolarjev. Plačilo za delo rejnice za nemotenega otroka pa bo od 1. marca dalje znašalo 7.703 tolarje mesečno. Rejnine so bilenazadnje usklajene oktobra lani, z marčevsko uskladitvijo pa so za 32odstotkov višje. Vlada je sprejela tudi sklep o višini denarnega dodatka oskrbovancem vsocialnih zavodih. Tako bo dodatek oskrbovancem, ki se jim iz občinskihsredstev zagotavlja pokrivanje stroškov v celoti, znašal 1.500 tolarjevna mesec. Tečaj TM Kranj - Na osnovni šoli France Prešeren (v razredu za likovni pouk) se 1. aprila letos ob 19. uri začenja enotedenski začetni tečaj transcendentalne meditacije. Transcendentalna meditacija je enostavna, naravna, nena-porna, mentalna tehnika, ki omogoča duhu okušati finejša stanja zavesti. V globokem miru se sproščajo stresi in izboljšuje duhovni potencial in zdravje. Vse to so potrdile tudi mnoge znanstvene raziskave. Tehnika TM je primerna za vse starosti, še posebej pa za dijake, študente, pa tudi poslovne in druge z delom preobremenjene ljudi v vseh poklicih. Izlet na Turjak... Društvo upokojncev Škofja Loka obvešča, da bodo organizirali 1. avtobusni izlet na Turjak, Velike Lašče, Rašco, Dobre-polje z ogledom Taborske jame. Izlet bo 14. aprila. Interesente vpisujejo od 31. marca dalje. pomagaš KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V Prešernovi hiši razstavlja risbe in slike akad. slikarka Melita Vovk. V galeriji Mestne hiše so na ogled slike akad. slikarke Brigite Požegar - Mulej. V Mali galeriji (prenovljena galerija Lipa) je na ogled reprezentativna razstava članov Društva slovenskih likovnih umetnikov Kranj. V galeriji Bevisa so na ogled grafike slikarja Jožeta Ciuhe. V Cafe galeriji Pungert razstavlja fotografije Janez Pelko. V Domu kulture v Stražišču je na ogled razstava Izbrana jamarska fotografija, ki so jo pripravili člani Društva za raziskovanje jam iz Kranja. V knjižnici kranjske Gimnazije je na ogled razstava o Vikingih. JESENICE - V galeriji Kosove graščine razstavlja kipar Mirko Bratuša. V razstavnem dsalonu Dolik je na ogled spominska fotorazstava Francija Kolmana, kandidata mojstra fotografije. V razstavnem prostoru Viktorja Gregorača na Javorniku razstavljajo svoje fotografije člani foto kluba Hrastnik. V bistroju Želva razstavlja risbe Ana Cajnko, v pizzeriji Bistr ca v Mojstrani se predstavlja gimnazijec Damijan Hrovat s črnobelimi in barvnimi fotografijami, v pizzeriji Ajdna v Žirovnici pa razstavlja kavarele Sead Čerkez iz Sarajeva. RADOVLJICA - V galeriji Šivčeve hiše je na ogled razstava Mali grad in Pusti grad - dve usodi grajske zapuščine. V galeriji Kamen pa je na ogled prodajna razstava slik ak. slikarja Zmaga Puharja. BLED - V hotelu Astoria razstavlja akad. kiparka Mojca Smer-du. KROPA - V Kovaškem muzeju je odprta prenovljena in razširjena razstavna zbirka o nekdanjem žebljarstvu v Lipniški dolini. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Grogarja razstavlja Marko Jakše. V galeriji Loškega muzeja razstavlja slike petnajst beneških umetnikov. Zbirke Loškega muzeja so odprte vsak dan od 9. do 17. ure, razen ob ponedeljkih. V galeriji Fara razstavlja fotografije Peter Pokorn. V avli LB Banke Škofja Loka razstavlja Janez Pipan fotografije fotografije na temo Zima 93 in Iskanje kulturne dediščine, v galeriji Menza LTH pa je na ogled razstava Loka v noči Janeza Tavčarja. TRŽIČ - V dvorani sv. Jožefa pri tržiški farni cerkvi so na ogled dela akademskih slikark - sester Marjetke in Andreje Do-linar iz Argentine. V galeriji Kurnikova hiša razstavlja barvne fotografije Spektralni odsevi Benjamin Vrankar. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavlja risbe in slike Marina Bahovec. V kavarni Veronika razstavlja akvarele in gvaše akad. slikar Dušan Lipovec PRIREDITVE TEGA TEDNA KRANJ: GLEDALIŠČE - Danes, 30. marca, ob 19.30 uri bodo v Prešernovem gledališču za IZVEN uprizorili komedijo Rayja Coonevja Zbeži od žene. ŠKOFJA LOKA - RECITAL: Danes, 30. marca, ob ob 19. uri v kapeli Puštalskega gradu recital flavtistke Lare Zurunič iz Ljubljane. ŠKOFJA LOKA - KONCERT: V četrtek, 1. aprila, bo ob 18. uri v kapeli puštalskega gradu koncert tria UNICO, ki ga sestavljajo Hermina Jerman - klavir, Boris Rener - klarinet in Milan Hudnik - violončelo. Vsi obiskujejo Akademijo za glasbo v Ljubljani, njihov mentor je prof. Primož Lorenz. ŠKOFJA LOKA - URA PRAVLJIC: Danes ob 17. uri bo uro pravljic v knjižnici Ivana Tavčarja vodila Snežna Taler. HRUŠICA - LUTKE: Lutkovno gledališče Glasbene mladine Jesenice bo v četrtek, 1. aprila, ob 19. uri, premierno uprizorilo BUTALCE Frana Milčinskega. TRŽIČ - KONCERT: V salonu vile Bistrica ob danes, 30. marca, ob 18. uri koncert mladega pianista Erika Šulerja, učenca prof. Gadžijeva iz Moskve in varovanca Gallusovega sklada. Na sporedu bodo dela Havdna, Chopina, Schummana, Rah-maninova in Lizsta. TRŽIČ - LITERARNI VEČER: Literarni večer ...a redko se rodi ključar....recital prevodov Toneta Pretnarja bo jutri, 31. marca, ob 19. uri v Jožefovi dvorani, pripravili pa so ga člani Linhartovega odra iz Radovljice. KAMNIK - GLEDALIŠKE SKUPINE: V četrtek, I. aprila, ob 20. uri, bo v okviru srečanja gledaliških skupin občine Kamnik v Kulturnem domu, Duplica, nastopila Mladinska gledališka skupina KD Zgornji Tuhinj s predstavo A. Harvvooda Vzorni soprog. SKICOZNO SLIKARSTVO V razstavišču Veronika v Kamniku razstavlja y marcu slikarka in pesnica Marina Bahovec. študirala je na filozofski in pedagoški fakulteti, v letih 1985 - 89 pa na Accademi di belle arti v Benetkah. Slikarski diapazon Marine Bahovec je precej širok, saj se je slikarka predstavila z oljnimi in akrilnimi slikami, akvareli, gvaši, risbami in grafikami. Serija oljnih in akrilnih slik na platnu z naslovom "Maske", so modernistično stilizirane kompozicije v močnih, eruptivnih barvah. Zanimivi in sugestivni so njeni akvareli in kompozicije v mešani tehniki na papirju, kjer prevladujejo stilizirana zoomorfna bitja /"Volkodlaki", "Hudič", "Angel", "Osel"/. Bahovčevo zanima tudi portret v tehniki akvarela ali gva-ša, modilianiovsko stiliziran in podan z vehementno konturo čopiča. Dve portretni olji, prav tako stilizirani, sta naslikani z nežnimi, prosojnimi, kar akvarelno transparentnimi barvami. Razstavljenih je tudi nekaj risb s tušem in nmale grafike v tehnikah jedkalnice, suhe igle, akvatinte in vernis moua. Te se pravzaprav navezujejo na njeno slikarstvo; v njih pa prevladujejo antropomorfne in zoomorfne oblike. Vse likovno snovanje Marine Bahovec je igrivo, spontano, tudi žensko čuteče, predvsem pa, lahko bi rekli, kar maleševsko skicozno. Na razstavi vsekakor izstopa izredno barvno izčiščena akrilna slika "Južno sonce" v zelenih in rdečih tonih. Omenimo še, da je avtorica izdala dve pesniški zbirki: Lauderdale House /1190/ in Nola /1991/ in zbirko kratkih zgodb Marengo. _ „ Dušan Lipovec AVTOŠOLA Begunjska 10 ■ pn vodovodnem stolpu Tel.: (064) 216-245 Brigita Požegar - Mulej v Gorenjskem muzeju VELIKA NARAVA Krajinsko slikarstvo Brigite Požegar - Mulej, ki bi mu ob prvem, bežnem pogledu in neseznanjeni s spremljajočimi slikarkinim' razmišljanji, ki prav tako predstavljajo enega temeljev njenega ustvarjanja, lahko sicer zgolj ali najprej priznavali naslon na slikarsko tradicijo, predvsem na realistično usmerjene slikarske struje, saj je le-ta jasno razviden, nam obenem razkriva tudi intenzivno avtoričino poglobljenost in predanost eni sami "vseobsegajoči" in hkrati zavezujoči temi, ki je vezana izključno na svet narave, konkretno predstavljenega v obliki krajinskega gozdnega sveta ob sotočju Save Bohinjke in Save Dolinke pri Radovljici- v bližini katerega stoji umetničin dom. _ Naslikati neki lokalno določljiv krajinski izsek in si pri tem pomagati še celo s fotografskimi posnetki v primeru Brigite Požegar - Mulej še ne pomeni, da se je slikarka namenila s svojimi slikami zgolj ohranki globoko prikrit - morda romantičnim krajinarjem najbolj razumljiv - misterij narave kot nadčutne, vsemogočne, skrivnostne in vzvišene entitete. Krajina, ki je na slokah Brigite Požegar - Mulej verodostojno prikazana v celih nizih značilno "zelenih" slik, saj jih največkrat v celoti obvladujejo listnate zavese, se tako spreminja celo v svojevrstno "Veliko naravo". Narava, v kateri vlada harmonično ravnotežje, predstavlja torej osnovni stimulans slikarstva Brigite Požegar - Mulej. Živeti v skladu z naravo, znati prisluhniti njenim sporo- čilom, to naj bi bil le del programa, ki si ga je slikarka zastavila ob svojem likovnem delu. Brigita Požegar - Mulej v naravi - "Veliki naravi", kot sta bili poimenovani serija starejših, v Kranju že predstavljenih slik in tudi serija še svežih, tokrat javnosti prvič prikazanih slik in kakršno je bilo vodilo likovne kolonije, ki jo je slikarka lansko leto gostila na svojem domu - išče tudi svojevrsten modus eksistence. Do narave je slikarka vzpostavila globok odnos, z njeno pomočjo lahko namreč kontemplativno zre tudi sama vase. Že potrjena misel, da slikarka med aktom slikanja naravo pravzaprav bolje spoznava, jo podoživlja, predvsem pa intenzivno razmišlja o njej, je najustreznejša za označbo slikarskega postopka in slik Brigite Požegar - Mulej. Njene slike so, tako kot nastajajo, tu- Premiera otroške ekološke igre na Jesenicah EKO - EKO V jeseniškem gledališču Tone Čufar je režiserka Alenka Bole Vrabec z najmlajšimi člani igralskega ansambla pripravila otroško premiero Eko - Eko, ekološko zgodbo hrvaškega avtorja Hrvoja Hitreca. Zgodbo Eko - Eko smo doslej pri nas poznali kot prozno besedilo, ob jeseniški predstavi pa smo izvedeli, da jo je Hrvoje Hitrec sam tudi dramatiziral. Arsen Dedič ji je dodal duhovite in otroško nagajive songe, v slovenščino pa je dramsko besedilo in songe vešče prevedel Vladimir Kocjančič. Tako je pred nami predstava, ki je hkrati vzgojna in zabavna; vzgojna zato, ker poudarja potrebo po čistoči, ki ni pomembna le za naš planet, ampak mora postati zakon vsega vesolja, zabavna pa zato, ker njeni junaki doma in v vesolju doživljajo mnoge razburljive pustolovščine. V predstavi nastopa osemnajst otrok v starostnem razponu od pet do šestnajst let. Zaradi množičnosti nastopajočih, zaradi bogatih kostumov ter scenskih učinkov nam predstava v nekaterih trenutkih deluje kot pravi mali otroški spektakel, v katerem se prepletajo različni elementi: pravljičnost, znanstvena fantastika, zemeljska realnost in ekološka ozaveščenost. Režiserka Alenka Bole Vrabec in Gordana Schmidt, ki je oblikovala sceno, kostume in odrski gib, sta predstavo zasnovali na imitaciji otroške igre: nastopajoči otroci razposajeno tekajo po odru, se igrajo, se dražijo in si nagajajo. Med svojo igro razpletajo dramsko dogajanje ter razčiščujejo medsebojne nesporazume, s svojo neugnanostjo ustvarjajo intenziven ritem in vedro razpoloženje. Posebej učinkovit je deček, ki v igro in odrski gib vključuje tudi elemente akrobatike, zaradi česr je predstava še bolj razgibana in zanimiva. Pohvaliti moramo tudi vse ostale nastopajoče otroke: njihova igra je bila disciplinirana in hkrati sproščena, kar je najboljša kombinacija in najboljši obet za njihov prihodnji razvoj. Scena, ki jo jc po zamisli Gordane Schmidt izdelal Jože Bedič, je bila enostavna, a hkrati natančno izdelana in je vsebovala mnogo pomenljivih detajlov. Natančno domišljena je bila tudi maska Marine Bačar, ki lepo dopolnjuje kostumske zamisli Gordane Schmidt (kostume je izdelala Danica Žemlja). Kostumsko najbolj atraktiven je bil lik Velikega Smetljivca, umazane in hudobne kreature, ki ima tako zverižen videz, da sprva kar težko prepoznamo različne dele valjastega kostuma in mehkega, zibajočega se gibanja deloval lik vesoljčka Eka. Bogato glasbeno kuliso je predstavil hrvaški komponist Kovač, ki živi in dela v Sloveniji in je za jeseniško otroško premiero skomponiral glasbo, ki izmenično podčrtuje različna razpoloženja: včasih je mehka in lirična, drugič disharmonična in retka, včasih nam pričara neskončno in neznano vesolje, drugič pa domače in znano okolje. V pestro celoto barv, zvokov, igre in giba seje lepo vključil tudi Jernej Rihtaršič, ki je skrbel za razsvetljavo in svetlobne učinke. Mirjam Novak MESARIJA FRANC KALAN Gasitska 3, Stražišče Kranj Bližajo se velikonočni prazniki! Kakor vsako leto, vam tudi letos nudimo * velikonočne šunke od 4 - 6 kg po 630 SIT/kg * suh vrat 630 SIT/kg * suha rebra 500 SIT/kg, ter ostalo suho meso po konkurenčnih cenah. Za 8 % smo znižali maloprodajno ceno svežemu govejemu in svinjskemu mesu! di rezultat kompleksnega miselnega sistema, saj nam ob povsem neopaznem prehodu iz miselne v likovno dimenzijo podajajo slikarkino (kot morda tudi gledalčevo) vpetost v konkretno predstavljen svet "Velike narave", svet narave same po sebi, skrite in odkrite, kot jo slikarka prikaže in pokaže na njih. V celi seriji avtoportretnih upodobitev so zato napetosti med golo slikarkino figuro in naravnim okoljem povsem zabrisane, kot da je slikaričina podoba integrirana z obdajajo-Čim okoljem, kajti slikarka med slikanjem ne ločuje med lastno podobo in svetom narave, temveč ju upodablja sinhrono. Slikaričina figura je poleg tega nemalokrat prikazana simbolično, v prid potrditvi harmoničnega odnosa, ki ga je poskušala navezati z "Veliko naravo", prav tako kot v njenih delih tudi krajina nemalokrat nastopa le simbolično. Slike naj bi navsezadnje - v skladu s slikarki-nimi razmišljanji - predstavljale tudi utelešenje "duha narave", njeno "Mentalno podobo". Čeprav so zgolj majhni, le na nekaj pogledov omejeni detajli krajinske podobe, naj bi nam prav zato vendarle znale spregovoriti tudi o naravi kot celoti, o njenih skrivnostih, silovitosti, poduhovljenosti itd. Dinamika, ritem, zraven pa umirjenost, zadržanost in svojevrstna odmaknjenost zazna- Zadnja premiera bo v novi dvorani_____^ LUTKE NA HRUŠICI Jesenice - Lutkovno gledališče Clasbene mladine Jesenice je tjjj pred tretjo, zadnjo premiero letošnje sezone. V četrtek zvečer bodo z BUTALO Frana Milčinskega predstavili v kulturne"1 domu na Hruški. — -.-~"~"žev Z lutkarstvom se Jeseničani že tradicionalno ukvarjajo-času po drugi svetovni vojni je namreč tu delovalo uspešno rionetno gledališče, ki je žal čez čas zamrlo, pa je bilo vse £ kasneje osnova za delo z lutkami naprej. Pred nekaj leti pa s t na Jesenicah odločili lutkovno dejavnost obnoviti: začel' ^e eno predstavo letno, zadnji dve leti so bili v prostorih K j, graščine navzoči kar s tremi premierami na leto. Da so bile P jj stave uspešne najjasneje pove dejstvo, da so vsako od njib povprečno petdesetkrat - po vsej Sloveniji kot tudi na Koro-v Avstriji Ker so prostori v Kosovi /i graščini na Jesenicah Prerr^v "' dvorana sprejme največ petdeset otrok, pa tudi večjih Prc -jeO*1 bilo moč postavljati tja, je kulturno društvo Hrušica lut» J p0. odstopilo svojo dvorano. Prostor s sto sedeži so prenov lil ^ močjo sponzorja - Grad Grimšče Bled, kjer lutkarji prav ta stujejo že dve leti. Večji prostori jim sedaj omogočajo boem lo: pestrejši program in lutkovno skupino, ki sedaj šteje članov. iaStrie "V našem novem lutkovnem gledališču bomo imen ^ ~ predstave, povabili pa bomo tudi druga gledališča, da DO Rjj štovala pn nas. S finančno pomočjo gospoda Omana, I*" .(Va gradu Grimšče in zelo prizadevnih Članov kulturnega ^0 Hrušica bo tako nastalo prijetno gledališče, lutkarji sami P. po-se potrudili, da smo zadnjo letošnjo premiero kar najhitr J stavili pod lastno streho,"'je povedal Rado Mužan. « pto- V zadnjem Času / lutkovnim gledališčem sodelujejo tuu «j ^ lesionalni režiserji. Matija Milčinski je zanje do sedaj ^C|jjjj».i? dve zelo uspešni predstavi: Slončka Leopolda lani ter I o njji, l.eopoldino letos. Z obema so uspešno gostovali poi\sOi° prav tako s predstavo iz prejšnje sezone Cefizelj in pek. -effl0 odigrali že petdesetkrat. / nln|.i, Ihitalci, ki jo bodo R^Su^1 uprizorili v četrtek zvečer, vključuje več znanih in jjjgdj* butalskih prigod /.t ljubljansko lutkovno gledališče |»> I1 ^ 3 Milčinski priredil že pred dvajsetimi leti, malce sjMemcnj^t,, še vedno z glasbo Jožeta Privška, pa bomo tokrat videli v .^je|j>-leseniškcga lutkovnega gledališča. Lutke in sceno zanjo Je ^ ri3' Ia Marina Bačar. posebnost predstave pa je pristno 8°renLed5t*J rečje, v katerem se pogovarjalo Butalci Vse dosedanje P ^jjl ve so bile namenjene predvsem mlajšim otrokom," je še Pj^s'1' Kado Mužan, "Butalci pa so namenjeni vsem, vključno z mi". • M. Ahačič VSTOPNICE ŠE NA VOLJO Kranj - Za pnl|iiM|eno komedijo Prešernovega ^'^'fše /beži od žene |c na upravi gled.tii ica od 8 do '4_ g uro moč kupni vstopnice. Prt> tako 10 vsako doooldnj ^^„,1 pred predstavo na voljo tudi vstopnice za petkovo i no predstavo Hana I igei mujejo tudi najnovejše slike Brigite Požegar - Mulej. Utišana barvna vzdušja, ki jih pov' zročajo nežni in sozvočni barvni akordi, se prav nič ne skla; dajo z vsebinsko glasnostjo, k1 bi jo slikarka rada priklicala v svoja dela. Slikarka ob pomoči svojih slik pravzaprav z naravo - le-ta je najbolj in predvsem personifikacija v zgoščenem listnatem plašču, stopa v aktiven odnos, v svojevrsten dialog. Snovno listnato tkivo ne' malokrat prestopa tudi v svojevrstno strukturo, ki v sebi pre' streza tisočero svetlobnih žarkov in zadržuje tisočero senc Slike so zato pogosto povsem nasičene in preplavljene z enakomernimi slikarkinimi potezami, ki se spajajo in zlivajo v celoto. Slikanje se tako neredko spremeni v svojevrstno avtomatsko, podzavestno pisanje Izdelovanje topografije zeleni* je namreč postalo temeljna slikaričina preokupacija. Izdelovanje topografije zelenja je na; mreč postalo temeljna slikarki na preokupacija. Goste prepih te pravilno razgibanih potez, k' so bile sprva značilno drobne z zadnjem času pa so P°st^ vehementnejše in širše, slikark* preneha polagati na površino platna šele takrat, ko je PreP?' čana, da je svoje slike privedla do zaželene urejenosti, uravnoteženosti, harmoničnosti, tudl polnosti in torej dokončanost'-Damir Globo*"'* TAR-GARD antinikotinski cigaretni ustnik KING-KONG 1 2 3 4 KADILCI POZOR! Še nekaj za vas: NIKO STOP, čaj za kadilce. Kdo ne pozna dražečega. suhega kašlja kadilcev0 Ta kašelj je posledica stalnega draženja sluznice, dihalnih poti s cigaretnim dimom. Poleg TAR-GARD-a. ki zmanjšuje količino škodljivih snovi \ cigaretnem dimu. smo vam pripravili Je čaj! 699 SIT + PTT stroški GINGER ZA DOLGO IN SREČNO LJUBEZEN KUPUJEJO ŽRsSKE - PIJEJO MOŠKI! Caj GINGER |e sestavljen po stan kitajski recepturi. ki se je ohranila dolga stoletja Ze stari Kitajci so ga pili. da so ohranili vitalnost do poznih let. Pil je čaja je na Kitajskem ohred - kmalu boste razumeli zakaj Navodilo: Vrečko s čajem pre!i|te s pol litra vrele vode in pusme. da se ohladi Vrečko odcediie in zavrzite Caj poljubno sladkane, najbolje z medom Pi|te ga dvakrat na dan: ziutraj in pozno popoldne (ne zvečer) po 2.5 dl (polovico pripravljene količine) Cai deluie postopoma, zalo ne boste občutili učinka že po prvi skodelici Po nekaj dneh pa boste opazili, da je splošna napeiost popustila, da bol|e spite, mirneje in da sle pristno umirjeni. Ta občutek bo sčasoma prerasel v splošno počutje, kar se bo kazalo tudi z boljšo kondicijo, obnovo spolne moči in mladosti Ko se bo to počutje ustalilo, zmanjšajte uživanje čaja na dva do trikrat na teden. 699 SIT+PTT stroški TAR-GARD USTNIK ZA TRAJNO UPORABO' ZDRAVJE JE VAST NAJVEČJE BOGASTVO se strinjale? Torej nehajte kaditi! Ce pa se vam to zdi nemogoče se zaščitite: TAR-GARD TAR-GARD je japonski izdelek, ki je osvojil svet Majhno varovalo za TRAJNO uporabo, ki odstrani do 97% škodljivih snovi iz cigaretnega dima Deluie po fizikalnih zakonih aerodinamike in nima filtra - zato cigareti ne odvzame arome in je traino uporaben TAR-GARD omili ali celo odpravi značilni »kadilski kašelj«, preprečuje naslajanje nikotinskih oblog na zobeh, in Mjpomemhttejk raziskave so pokazale, da v veliki men preprečuje bolezenske spremembe na pljučih Pn naročilu dobite polet eletanmce.i črneta ustnika TAR-GARD se prozorne« na katerem boste lahko opazovali BJCfCAO delovanje. KADILCU JE TAR-GARD POTREBNEJŠl KOT VŽIGALNIK' 699 SIT+PTT stroški KING-KONG LJUBITE SE BREZ SKRBI' Vse svetovne raziskave so pokazale, da kljub nevarnosti kAJmi ni prave prodaje kondomov čeprav so ti še vedno najboljši varuh pred to hudo boleznijo. ZAKAJ' Zalo ker kupca prisilijo v obotavljanje Te skrbi iztmeio Ct kupne KING-KONG. ker • zadrega izgine (ne kol pri klasičnem kupovanju v kioskih ali trgovinah) • zatoiav l|a vam popolno anonimnosi • kondom je vedno pn roki • pn nakupu KING-KONGA lahko veliko prihranite' Ne veriamete' Poskusite' KING-KONG je komplet Jll kondomov v raztopini medu popularni medeniaki!!! Komplet vam pošlienv po pošti na naslov če pa zaradi sostanovalcev teta ne lelne imamo rešitev napišite sv oje ime in priimek namesto naslova pa -poštno ležeče- poštno številko in mesto To je dovolj vaš KING-KONG vas bo čakal sedem dni na pošti Plačale po povzetju Embalaža je nevtralna 999 Snr+PTT stroški čaj za zmanjševale telesne teže. Naj bo vaše geslo ZDRAVJE, VITKOST, USPEH. 699 SIT i PTT stroški 5 ČANG-ŠLANG DEKLETA, POZOR! Vsa velika svetovna podjetju imajo tvoja dekletu ■gjjfe. ki ph predstavljajo v medijih. REVI.ON. denimo, imu mulo Cmdv Cravvford. NINA RICCH1 Imun. •VES SAINT LAURENT Isubclo Rosschnm. Podjetje DŽIRLO išče zu slovensko tržišče dekle, ki ga bo P MUavljalo \ reklumnih spolih nu TV m v časopisih (v oglasih, nu naslovnih straneh, v intervjujih ipd.) WC mora izpolnjevati naslednic pogoje: t lep in zdrav vide/ • zanimiv nastop • ugluieno vedenje • privlačnost očaranost • psihološka pripravIjcnost na breme statusa znane osebnosti t pripravljenost na profesionalno javljanje delovnih obveznosti. J* dekletu, ki jih to zanima najpošliaodvc Ibiotirafiji (obraz in telo) s čim več podatki na naslov: Džirlo. d.o.o.. tj•45-*"M> Ljubljana. DhIia kl Prestavljalo podjetje Džirlo. bomo izbrali še 5 deklet, ki bodo članice skupine -DEKLETA Ne t ^a Ukleta b°d° opravljala manekenske storitve za najbolj znana podjetja v Sloveniji. Avstriji. \7U(\d pani'',n v dru8lh eu»Pskin državah '•W)R VSI H Dl Kl I t OPRAVI ! ASINIK PODU I IA (i 1 IJ/IR1 O OSI BNO DLNAJSKI PEČKI boT|Mia^,lwra DUNAJSKI DEČKI v \iVi >,Jani 21'ln maja !W in Mariboru 2K. maja 1993 «u vili1'?,*- kwiw«rt« lahko rezervirat« P.n j« '1 Viavljcnih tel. fttvv. in pisno nu K 5,61,01 Ljubljana. Pla^i?i0p».kJ€ enotna, in sicer 3000 SIT »istiri p".J,h«b Pr«J«mu. mucnjn opruvlja izključno podjetje "p-1?,1"-....... ""»»'UUDUANA NAROČILNICA Ime m priimek ulica m it poAlna St m krai kosov KING-KONG kosov TAR-GARD kosov GINGER kosov ČANG-ŠLANG □ □ □ □ □ kosov NICO-STOP Naročilnico pošljite na naslov: j Džirlo, p.p. 45, 61000 Ljubljana '^&^ NOVO ■ KARTICA ■ CENTER ZAPLOTNIK ^| JEKLO w TEHNA KRA ŽELEZNIN A D = d.o.o. ŠKOFJELOŠKA 56 tel.: (064)311-378,311-984 Faks:311-984 * OLJNE CISTERNE 20001 ■35.940 SIT * KOTLI ZA CENTRALNO OGREVANJE *TVTinlTPP-tovarniška cena + davek * Enoročne baterije ARMAL, UNITAS tovarniška cena + davek * Kopalniška oprema- K0LPASAN *ELEKTR0 INŠTALACIJE * BELA TEHNIKA * ŽARNICE Ml POZNAMO REŠITEV KOFJELOŠKA CESTA tel.: (064) 3 l"l-675 * Kritina BRAMAC - 73 SIT * PLASTIČNE KANALIZACIJSKE CEVI * Lesni premazi LAZUROL -0.81 - 387 SIT, 31 -1.451 SIT IZOLACIJE: STIROPOR KOMBI PLOŠČE IZOVAL ČISTILA: VVeisser Riese • 600 SIT • Persil - 730 SIT Mehčalec4l-389 SIT PRODAJAMO NA VEČ ČEKOV Ustanavljamo sindikat upokojencev Varno tretje življenjsko obdobje Upokojitve, redne, predčasne, invalidske, z dokupom let in kar je še možnosti, pomenijo danes rešilno bilko prenekateremu delavcu, ki mu grozi odpust z dela. Hkrati pa je tudi za podjetje najugodnejši način za zmanjšanje števila zaposlenih. Kaj pomeni strmo naraščanje upokojitev ob zmanjšanju števila zaposlenih, pa je vprašanje, ki bi moralo zaaimati snovalce gospodarske in socialne politike. Za sindikat je pomembno predvsem vprašanje, kako zagotoviti tudi delavcu, ko se upokoji, članske ugodnosti. Upokojenci so sicer lahko obdržali članstvo v sindikatu dejavnosti, organizirani so tudi v društvu, vendar pa je prihajalo vedno več pobud za ustanovitev sindikata upokojencev kot interesne oblike organiziranja znotraj Zveze svobodnih sindikatov Slovenije. Iniciativni odbor je pripravil predlog organiziranosti, osnutek statuta in vsebinske opredelitve. Upokojenci bi se včlanjevali posamično s pisno izjavo in plačevali članarino predvidoma v višini 0,5 odstotka od pokojnine, razen tistih, ki prejemajo varstveni dodatek. Glavne naloge sindikata upokojencev bi bile: predlaganje sprememb zakonov, drugih aktov in ukrepov za varovanje in izboljšarje socialnega in ekonomskega položaja upokojencev prek predstavnikov ZSSS v državnem svetu; redno izplačevanje in usklajevanje pokojnin; skrb za boljše življenjske pogoje upokojencev; vpliv na delo skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in Zavoda za zdravstveno zavarovanje; razvijanje solidarnosti med upokojenci ; zagotavljanje brezplačne pravne pomoči in drugih ugodnosti članom; sodelovanje z drugimi sindikati doma in na tujem. Dokončno bo obliko organiziranosti, statut, program dela in višino članarine določila ustanovna skupščina. Sicer pa so tudi v nekaterih drugih državah upokojenci vključeni v sindikate. Nekaj primerov: v Italiji so upokojenci organizirani v upokojenskih sindikatih ločeno od panožnih; v Franciji, Španiji, Švici, na Danskem in Portugalskem so včlanjeni v svoje matične panožne sindikate in še v posebne upokojenske; v Nemčiji, Avstriji, na Švedskem in Finskem pa so vključeni samo v panožne sindikate. Oblike so torej različne, v vseh primerih pa vidimo, da se tudi upokojenci povezujejo v sindikate in postavljajo na prvo mesto zahtevo po spodobni ravni pokojnin. Gorenjske upokojence vabimo, da se oglasijo na sedežu društva v njihovi občini ali v sindikalni izpostavi, kjer bodo dobili formu-lar izjave, s katero se lahko včlanijo v sindikat. Ekonomske, gmotne in socialne razmere večine delavcev in upokojencev so kritične in le močni sindikati bodo lahko vplivali na take rešitve v zdravstveni, davčni, stanovanjski zakonodaji in na številnih drugih področjih, da bo tretje življenjsko obdobje mirno in varno. • Milena Sitar Nevzdržni položaj delavcev OPT Tržič Od oktobra lani ni plač Sicer majhen 40-članski kolektiv Obrtnega podjetja Tržič dobesedno preživlja dramo, ki pri nekaterih delavcih meji že na obup. Kolektiv od oktobra lani ni dobil izplačanih osebnih dohodkov ali nadomestil za čas čakanja. V tem času jim je bila dana le denarna pomoč Območne organizacije ZSSS za Gorenjsko in marca socialna pomoč Ministrstva za delo Republike Slovenije na prošnjo in intervencijo območnega sindikata in upravnega odbora podjetja. V sindikatu smo izrabili vsa legalna in legitimna sredstva, da bi pomagali zaposlenim. Pristali smo celo na statusno spremembo podjetja, ob čemer so največji upniki postali solastniki podjetja ter upravljalci, in s tem vsaj delno razbremenili podjetja ogromnih obveznosti. Od upravnega odbora, zlasti pa od novega direktorja, pričakujemo aktivnejšo politiko vodenja podjetja, zlasti kar zadeva pridobivanje del, obvladovanje likvidnostnega položaja ter zaposlitvenih možnosti delavcev. Z vodstvom in upravnim odborom želimo skleniti socialni sporazum, kjer bi se dogovorili za odgovornost partnerjev za oživitev podjetja, predvsem pa zagotoviti socialni mir, ki ga novo vodstvo nedvomno potrebuje. Sporazum je sindikat pripravil, na potezi sta nasprotna partnerja. V odnosu do tega dokumenta in pohude za sklenitev podjetniške kolektivne pogodbe se bo zrcalila resnična volja upravnega odbora in vodstva za partnerski dialog s sindikatom in do razreševanja skrajno neugodnega položaja podjetja, predvsem pa delavcev, ki trenutno nimajo tako rekoč nobenih izplačil. Čeprav se delavci dobro zavedajo, kaj bi zanje pomenil stečaj podjetja, vse glasneje zahtevajo prav to. Skromna nadomestila na zavodu za zaposlovanje bi bila vsekakor ugodnejša kot sedanji položaj v podjetju brez plač in nadomestil ter vsake perspektive. In če se odnos upravnega odbora, vodstva in občinskih oblasti do teh delavcev ne bo hitro spremenil, je stečaj žal ena od realnih opcij za rešitev položaja delavcev Obrtnega podjetja Tržič. # Naudi Bartol Reprezentativnost sindikatov Državni zbor je februarja letos sprejel zakon o reprezentativnosti sindikatov, s čimer naj bi bilo v pestro paleto načinov sindikalnega organiziranja vneseno nekaj več reda. Zveze in konfederacije za območje države, v katere je včlanje no najmanj desetina delavcev iz posamezne panoge, se že po zakonu določijo za reprezentativne. Tako organizacijam ZSSS v zvezi s tem ne bo potrebnih nobenih aktivnosti. Drugo pa je pridobitev lastnosti pravne osebe, kar bodo morale izpeljati vse organizacijske oblike znotraj ZSSS, torej tudi sindikati podjetja. I ><> 24. aprila letos je treba upravnemu organu, pristojnem za delo v občini, kjer je sedež sindikata, poslati zahtevek za hrambo Pravil sindikata podjetja. Zahtevku m priložijo veljavna Pravila sindikata. Sindikati podjetij ali zavodov, ki so bili ali bodo ustanovljeni po uveljavitvi zakona (26. marca 1993) morajo zahtevi priložiti tudi zapisnik ustanovnega sestanka • Milena Sitar Z s s s OBMOČNA ORGANIZACIJA ZA GORENJSKO Sindikat posega po pravnih sredstvih V območni organizaciji ZSSS za Gorenjsko smo se uspešno vključili v zbiranje podpisov za predložitev državnemu zboru dveh za delavce izredno pomembnih zakonov. Gre za Zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in Zakona o kolektivnih pogodbah. V prvem primeru gre za pomembno novost predvsem pri nezaposlenih zdravstvenih zavarovancih. S spremembo zakona želimo v sindikatih doseči, da brezposelnim, ki so izgubili delo zaradi stečaja (oziroma nujnih operativnih razlogov), obvezno zdravstveno zavarovanje krije celotno ceno zdravstvenih storitev. Tako ta kategorija zavarovancev po predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem zavarovanju ne bi plačevala premij za prostovoljno zdravstveno zavarovanje. ZSSS je aktivnost izvedel na osnovi 88. člena Ustave Republike Slovenije in je namesto potrebnih 5000 podpisov v prejšnjem tednu zbral že 26.000 in že predložil državnemu zboru predlog zakona v parlamentarno proceduro. Tudi predlog zakona o kolektivnih pogodbah, ki je v strokovnih službah Zveze svobodnih sindikatov Slovenije že pripravljen za parlamentarni postopek, je dobil podporo z več kot 10 tisoč podpisi članov ZSSS in je že vložen v razpravo poslancem državnega zbora. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je pretekli teden na osnovi 162. člena Ustave Republike Slovenije posredovala Ustavnemu sodišču predlog za presojo ustavnosti in zakonitosti zakona o načinu obračunavanja in izplačevanja plač, ki ga je sprejel državni zbor. Sindikat ocenjuje, da sprejeti zakon ni v skladu s pravnim sistemom Republike Slovenije. S sprejetjem zakona se neposredno in enostransko posega v področje, za katero je zakonodajalec predhodno določil kot prednost kolektivnih pogajanj med predstavniki delodajalcev in delojemalcev, in je v nasprotju z Zakonom o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja in z Zakonom o delovnih razmerjih. Zakon negira kolektivno pogodbo kot pravni institut tržnega gospodarstva, negira socialno partnerstvo in v državi Sloveniji veljavno konvencijo Mednarodne organizacije dela št. 98. Zato od ustavnega sodišča upravičeno pričakujemo razveljavitev spornega zakona, ker smo prepričani, da v državi Sloveniji še velja pravni red. O tem smo se prepričali tedaj, ko je Zvezi svobodnih sindikatov Ustavno sodišče pozitivno rešilo pobudo za presojo višine nadomestil za brezposelne. • Sandi Bartol Davek tudi od neprejetega regresa? Z jutrišnjim dnem se izteka rok za prijavo dohodnine. Pred letom dni. ko smo prvič izpolnjevali obrazce, smo negodovali nad nekaterimi nedorečenimi in nejasnimi razlagami in upali, da bo prihodnjič vse jasno in pravično. Pa ni tako. Delavcem v nekem škofjeloškem podjetju so v povzetku obračuna dohodkov za leto 1992 evidentirali znesek regresa. Tega zneska pa delavci niso prejeli, niti ne ustreznih »listin«, iz obračuna pa je razvidno, da je bil plačan davek. In kaj iz tega sledi''Sredstva bop? je za upokojitev. Ob tem morata biti izpolnjena pogoja starosti > pokojninske dobe. Invalidska in družinska pokojnina Pravico do invalidske pokojnine imajo invalidi I. kategorije in*', lidnosti. Imajo jo tudi invalidi II. in lil. kategorije, ki so zm0* za drugo ustrezno delo brez poklicne rehabilitacije, vendar J zaradi starosti (58 let moški in 53 let ženske) ustrezna zaposm ali razporeditev ni zagotovljena. Imajo jo tudi invalidi III- »Jj zag°' gorije, ki brez poklicne rehabilitacije niso zmožni opravljati gega ustreznega dela, rehabilitacija pa jim zaradi starosti ni z<-n> tovljena. Poleg invalidnosti je treba za pridobitev te PraVltC0j|j polnjevati tudi pokojninsko dobo, kj pokriva tretjino delov let (to je praviloma od 20 let starosti do nastanka invalidno* Ne glede na doseženo pokojninsko dobo pa ima pravico do 'n lidske pokojnine zavarovanec, če je invalidnost posledica P*7 škodbe pri delu ali poklicne bolezni. , Zakonec, zakonski in nezakonski otroci in posvojenci so uP[ajp čeni do družinske pokojnine, poleg njih pa še pastorki, vn .tre drugi otroci brez staršev, mati, oče, mačeha, očim, bratje in se . pod pogojem, da jih je umrli zavarovanec preživljal in nlt?e(i\ lastnih sredstev za preživljanje. Natančneje so pogoji oprede J v IV. poglavju Zakona o pokojninskem in invalidskem /avaro nju. • Milena Uriič Uspešna pogajanja Nedavni dogodki v majhnem kolektivu Gozdarsko 'trnctl]SL11|oV. druge Srednja vas v Bohinju so pritegnili pozornost sindi jf. Vodilni možje so vzeli v svoje roke pravico delitve delavcem ^. pe in odločbe po svoji »menedžerski« meri. V odločbe so ce pisali, da se lahko pritožijo le direktorju zadruge, se pravl -m pismku sklepa. § l% ?.c krajši pogovor predstavnikov območne organizacije Z^^j. Gorenjsko / vodstvom zadruge in upravnim odborom )e ^jo čal, da so spoznali svoje obveznosti do delavcev Slednji jVn« namreč pravico do podjetniške (oziroma zadružne) jn p*' poaodbc, k|ii -e delavčev položaj rešuje skladno s spl*>^flt* ^.^ih-nožno kolektivno pogodbo ter zakonom o delovnih raz jV„c Vodstvu smo predlagali sprejem in podpis zadružne ' s.ili pogodbe, na kar so pristali in jo 15 marca letos tudi p°4 • ^ ^ Poudariti je treba, da se je upravni odbor zadruge, P1 c"11 v n^' njegov predsednik Andrej Ognn, hitro in korektno odzva ^ kalnim pobudam. V imenu delavcev se mu |e treba i*kr hvaliti • Sandi Bartol GOSPODARSTVO UREJA: MARIJA VOLČJAK Predsednik vlade ekonomski program predstavil 600 direktorjem Izvozniki vse bolj zaskrbljeni Nobenega dvoma ni, da je izvoz slovenski imperativ, je dejal dr. Drnovšek, toda jezili so se zlasti direktorji voznih podjetij. 1Z- Ljubljana, 26. marca - Vlada nadaljuje š predstavljanjem letošnje ekonomske politike in kar približno 600 slovenskih direktorjev se J6 v Cankarjevem domu udeležilo pogovora s predsednikom vlade df. Janezom Drnovškom, ki so ga spremljali gospodarski ministri, zanimanje je bilo torej izjemno, kar nedvomno govori o tem, da so gospodarski časi težki in da direktorje skrbi, kako bodo podjetja Prebrodila letošnje, po številnih napovedih kritično leto, saj zasuk h gospodarski rasti lahko pričakujemo šele prihodnje leto. Gospodarske razmere so resne, kopičijo se težave iz preteklosti in v nekaterih podjetjih se šele zdaj kažejo posledice izgube velikega dela trga. Vlada ukrepa, kolikor more in sicer tako, da bi bila cena prilagajanja čim manjša in da bremen je °i prenašali v prihodnost, je uvodoma dejal dr. Drnovšek. 'razvrednotenjem tolarja di dosegli zadovoljivih učinkov ne vladnemu programu na področju spodbujanja izvoza nekateri pripisujejo protislov-n°st, vendar je samo navidezna, nobenega dvoma ni, da je ,2voz slovenski imperativ, naše gospodarstvo mora biti odprto, ^vozno usmerjeno, saj je zgolj slovenski trg premajhen. Z večjim razvrednotenjem tolarja po °cenah Banke Slovenije ne bi dosegli zadovoljivih učinkov, v dogovoru z vlado bo zato poredno posredovala na trgu le to»ko, da tolar ne bo bolj podvojen. Država bo zato v okvi-** stabilizacijske politike, ki nud< skromne možnosti za spodbujanje izvoza, kot pogla-^ltni instrument uporabljala r^njšanje stroškov, s sanacijo °ank zlasti obrestnih mer. zadržala bo cene energertov in 2asen izvoznikov pa bo od- Slo ' tu.d' °d tega, kako se bo rodVen'ja vključila v medna-na institucije, kakšne med-^rodne aranžmaje bo sklenila, Pre°iJI k° P0''tične vezi uspelo loyP • ' z g°sP°darskim sode-vlari^"1, Je dejal predsednik ae «r. Janez Drnovšek. Otvoritvena bilanca bo v kratkem objavljena Podatki o padcu izvoza na začetku letošnjega leta so posledica spremenjenega načina izračunavanja izvoza, zato je pretirana skrb odveč, je dejal minister za ekonomske odnose in razvoj dr. Davorin Kračun. Projekti kažejo, da letos še ni razlogov za opustitev stabilizacijskih elementov in pretirano naglasitev spodbujajočih, glavna ovira so neuresničene reforme na ravni podjetij. Lastninjenje se bo kmalu lahko začelo, saj je otvoritvena bilanca praktično končana, v kratkem bo objavljena, podaljšanje rokov, vendar ne več kot za mesec dni, je moč pričakovati zlasti pri zahtevah bivših lastnikov. Po ministrovih besedah lahko še naprej pričakujemo trdno denarno politiko. Z 1,2 milijarde tolarjev bo vlada okrepila Slovensko izvozno družbo, ohranili bodo liberalizacijo zunanje trgovine, nima pa smisla zniževati carinske stopnje pred pogajani o vstopu v evropska združenja. Podjetja pa je moč razbremeniti z zadrževanjem plač, znižale se bodo obrestne mere, še letos pa naj bi se izboljšala finančna disciplina, spodube pa lahko pričakujemo pri zaposlovanju. Iz proračuna se v podjetja vrača dvakrat več denarja Proračunski okviri naj se tudi po razpravi v parlamentu ne bi širili, možne so le notranje prerazdelitve, je dejal minister za finance mag. Mitja Gaspari. Tone Kraševec je dejal, da ne bomo nič dosegli, če se bo razraščala družbena anarhija, če bodo nekateri sindikati namenoma najavljali nemire, ščuvali na pogrome na direktorje, skratka, če se bodo dogajale stvari, kakršne so se v ajdovski Lipi. Ne pravim, da smo vsi direktorji dobri, toda naj nas nastavljajo in od-stavljajo zakonito, ne pa kot se podivjanemu anarhistu zahoče. Predsednik vlade dr. Drnovšek je dejal, da je napetosti med zaposlenimi in managerji vse več, teh pojavov pa ne smemo podcenjevati, saj širše sbcialno nezadovoljstvo lahko Slovenijo ustavi na poti prilagajanja, jo potisne daleč nazaj. Država bo podprla dobre managerje, jim pomagala v konfliktnih situacijah, preprečevala pa bo divje privatizacije in vztrajala na pravni državi, saj je bilo polpreteklo obdobje v tem pogledu kritično, ker pravil igre ni bilo.' Vlada pa ne bo protidelavska, skušala bo izkoristiti pozitivne izkušnje delavskega samoupravljanja, ne bo pa pristajala na pritiske, blokade in izsiljevanja. Prednostne naloge bodo sanacija bank in podjetij ter vzpostavitev socialne mreže, večina podjetij pa naj bi razvojni sklad zapustila že prihodnje leto. V sanacijskem postopku je Ljubljanska banka d.d. Ljubljana, konec meseca bo sledila Mariborska banka, nato No-vogoriška ter kot četrta še ena izmed Ljubljanskih bank. Reorganizacijo bo doživela železnica in energetika ter železarne, vendar pa ideje o dodatnih sredstvih za sanacijo železarn niso stvarne. Minister Gaspari je zavrnil očitke o pogoltnosti proračuna s podatkom, da se iz proračuna v podjetja vrača dvakrat več denarja, kot ga vanj pride v obliki prispevkov. Zavrnil je tudi pretirane ocene o vplivu proračunskega primanjkljaja na obrestne mere, saj po njegovem tako direktne zveze ni, saj bi sicer imeli težave tudi drugod. Boljše naj bi bilo sodelovanje državne zakladnice in Banke Slovenije pri izdajanju kratkoročnih vrednostnih papirjev. Napovedal je večji nadzor pri pobiranju prometnega davka in prejemanja socialnih podpor, saj je vse več zaposlovanja na črno, delodajalci dajatev tako ne plačujejo, delavci pa pri tem veliko izgubljajo, saj niso socialno in pokojninsko zavarovani. Izvozniki se vse bolj jeze V razpravi je Franc Grašič iz tržiškega Peka dejal, da je naša konkurenčnost zaradi ukrepov ekonomske politike padla, k temu pa največ prispevajo stroški financiranja, saj so na svetovnem trgu realne obresti dva do trikrat manjše. Revalorizaciji pa bi moral slediti tečaj, saj sicer izvozniki izgubljajo. Tudi obremenitve so bistveno večje kot v svetu, vendar se niso zmanjšale, na začetku lanskega marca so bili prispevki za plače 25,56-odstotni, konec lanskega leta 22,7-odstotni, zdaj pa so 24,8-odstotni. Treba jih je zmanjšati, saj jih izvozna proizvodnja ne more prenesti, zadolževanje pa je pogubno. Tujci nas sprašujejo, ali se vračamo v realsocializem, ker je naša država tako draga, ker so banke samo hranilnice, ker imamo lobi gospodarske infrastrukture in ne gospodarstva, ker so se plače preračunane v marke povečale za 92 odstotkov, to krutost pa občutimo samo izvozniki, je dejal eden izmed direktorjev izvoznega podjetja, ki jim je po njegovih besedah na začetku lanskega leta ostalo 27 odstotkov, konec leta pa le še 8 do 10 odstotkov, razliko jim je pobrala Banka Slovenije. Pri tečaju bi moralo v državnem zboru priti do dogovora med Banko Slovenije in vlado. • M. Volčjak ;.. slovenskem turizmu moramo najprej vedeti, kaj želimo Zasanjan pogled na turizem ni na mestu N. delaj lat v JJm° si iluzij, da lahko v turizmu čez noč prehitimo Avstrijce 0 ^'e promovirati. Adria'*na' 2t>' n,arca - Ob zaključku letošnjega sejma Alpe -'°v'nJuSV°'>0<'a R'DanJa' Je na*e ministrstvo za gospodarstvo, v sode-Prt'dst .| italijanskimi in španskimi turističnimi strokovnjaki, ^1'ARK Usl,osa,,,janji zaposlenih v turizmu v okviru programa Wv*'Javli nai 1,1 v '*,n turi/mu (in seveda tudi vnaprej) z Htev. J"nJ11" znanja in kreativnosti izboljšali kakovost naših sto Najprej je treba izoblikovati ponudbo, ."Mislim, da ni tragedija, če Dn*namo, da nimamo ustrezne £0r»udbe in kapacitet, s čimer J lahko predstavljali naš tun: *Cr« v svetu. Turizem pač ni razvita gospodarska panoga in J1 si treba delati iluzij, da bo *>sen postal čez noč," je zbra- "*,m turističnim delavcem m nov»narjem v uvodu ob pred- zjavitvi Programov dejal mini- U *a gospodarstvo Maks TaJ: Ob tem je minister tudi Poudaril. J u|(initvi ._~ ' a res, da bi ob 2? da Se ^ ?cl° v tej dejavno-n,st*tvo K x .8°sP<>darsko mi-rc akcič l["di izpeljati nekate-poma- 8ati iip:,°d tiste, kako Jcvani* . /c,em 11 zimi, do razre-v procesu lastni-je v slovenskem ^'iko d™ Rudarstvu res S0c'je v J* C'J tu"stične pro-Jov... okv,ru turističnih sej- *C,n»een^8a SlallSća * tu' cna od mnogih go.po darskih panog v Sloveniji, v nJcJ Pa Jc zaposlenih le 3 odstotke ljudi. Turizem je v zadnjih časih doživel vse pretrese, vezane na novo državo, vendar mislim, da je glavni problem slovenskega turizma, da prekinimo zasanjan pogled vanj, ki v tem trenutku nima mesta. Slovenskemu turizem se mora predstaviti s celovito ponudbo, | s rvojo turistično kulturo, ki nima izdelane, še prej pa se moramo vprašati, ali sploh vemo, kaj želimo in kaj lahko poudi-mo," je bil kritičen Maks Tajnikar. Povedal pa je tudi, da že potekajo razgovori z bodočim za turizem odgovornim človekom v Sloveniji. Turistični delavci so ob tem opozarjali, da je treba turizem povezovati z drugimi gospodarskimi panogami, ki posredno tudi služijo s turizmom in da je težko razvijati turistične kraje in ponudbo, če so neurejene cestne, telefonske poveza- ve in naprimer voda. Krediti naših bank so za nova vlaganja neugodni, mnogokrat pa je omejevalna okoliščina za nova vlaganja tudi nerešeno lastninsko vprašanje. O vsem tem bi turistični delavci radi dobili stališča države (in seveda tudi pomoč), vendar stvari potekajo počasi, objekti pa ponekje tudi propadajo. Tudi glede bodoče visoke šole za turizem še ni dokončno odločeno, kje in kakšna naj bi bila, čeprav se v slovenskem turizmu še kako zavedamo, da bo za uspeh treba več znanja in da bo slej ko prej treba po sledeh razvitih turističnih držav. Ena od stopnic razvoja, predvsem glede izboljšanja kakovosti storitev pa je tudi usposabljanje s pomočjo tujih strokovnjakov v okviru programa Phare, ki ga je omogočila Evropska skupnost. Vsebina programa, ki naj bi zajel pet tisoč zaposlenih v turizmu, je predvsem v učenju tega, kaj je potrebno storiti, da bi bili gostje zadovoljni z gostoljubnostjo turističnih delavcev, programi v Sloveniji pa bodo razdeljeni na nacionalni, regionalni, podjetniški in storitveni. Program bosta izvajali italijanska firma Econstat iz Bologne ter španska nacionalna šola za turizem EOT s koordinacijo evropskega sodelavca in sodelavca v Sloveniji. • V. Stanovnik Welški sejem ponuja roko slovenskemu gospodarstvu Kranj, 29. marca - Minuli teden se je na Brdu pri Kranju na tiskovni konferenci predstavil VVelški sejem iz Avstrije, njegov novi direktor dr. Gerhard Leitner je ponudil sodelovanje slovenskemu, posebej gorenjskemu gospodarstvu. Predsednik kranjskega izvršnega sveta Peter Orehar je ob tej priložnosti izročil dr. Ger-hardu Leitnerju, donedavnemu direktorju Celovškega sejma, plaketo Kranja ob 20-letnici sodelovanje Celovškega -in Gorenjskega sejma iz Kranja. Navezali nismo le dobre poslovne, temveč tudi človeške stike, zato pričakujem, da bomo sodelovali tudi v prihodnje, Avstrija je na pragu ES, zato je za slovensko gospodarstvo lahko dober poslovni partner, je ob tem dejal dr. Gerhard Leitner. Sodelovanje s Celovškim sejmom je po dvajsetih letih že dobro utečeno, VVelški sejem pa se je v Sloveniji predstavil prvič, seveda po zaslugi novega direktorja dr. Leitnerja. Tiskovne konference oziroma srečanja so se udeležili tudi nekateri gospodarstveniki, ki že napovedali udeležbo na Welškem sejmu. VVels je sejemsko mesto z 58 tisoč prebivalci v Gornji avstrijski deželi, torej na severu Avstrije, ob meji z Nemčijo. Mesto VVels se najaha približno na pol poti med Dunajem in Salzbur-gom, na križišču pomembnih avtocest, v zelo razvitem predelu Avstrije. VVelški sejem se ponaša- kar s 320 tisoč površinskimi metri sejemskega prostora, od tega ima 70 tisoč površinskim metrov pokritih prostorov. Vsako leto priredijo štiri velike sejme in sicer veliki spomladanski sejem, specializirani (unikatni) sejem za peke in mesarje, sejem cestno transportnih sredstev, komunalno investicijski sejem in sejem investicijskega blaga za območja občin. Slednji je novost, ki jo je uvedel novi direktor. Sejme pa na tem sejmišču prirejajo tudi drugi prireditelji. Skratka na welškem sejmu je moč navezati tudi stike z avstrijskimi investitorji, ki so pripravljeni vlagati v naše gospodarstvo, seveda pa je tudi priložnost za osvajanje avstrijskega in sosednjega nemškega trga. VVelški sejem ima namreč veliko razstavljalcev in obiskovalcev iz sosednje Nemčije. Veliki spomladanski sejem bo leto potekal od 17. do 25. aprila, posebna zanimivost bo lovska razstava ter posebni razstavi "Živimo bolj zdravo" in "Turizem in preživljanje prostega časa". Usmerjajo se k družini, za otroke so pripravili razstavo knjig in igrač, moške bo privabila razstava konjičkov in obrti, ženske pa predvsem moda, nakit in podobno. • M. V. Peter Grašek novi direktor Adrie Airways Kranj, 29. marca - Delavski svet je 25. marca za novega direktorja Adrie Ainvavs imenoval Petra Graška, ki je bil doslej komercialni direktor in namestnik glavnega direktorja, v podjetju pa je zaposlen od leta 1985. Zimski vozni red so danes zamenjali s poletnim. Tako zdaj Adriina letala v Pariz polete trikrat tedensko, v Frankfurt dvakrat, v London štirikrat, na Dunaj štirikrat, v Moskvo dvakrat, v Tirano trikrat tedensko, v Munchen in v Skopje pa vsak dan. Novost so dnevni poleti v Ziirich, 4. maja bodo dvakrat tedensko leteli v Rim, od 14. maja naprej pa dvakrat tedensko v Manchester. V pogovorih s hrvaškimi oblastmi so dobili načelno soglasje za trikrat tedenske polete v Split, vendar le do 28. junija. Več kot polovica Adriine flote s posadkami vred so oddali v najem, saj jim šest letal zadošča. Še vedno razmišljajo o prodaji, vendar je svetovni trg zasičen in povpraševanja ni. Poleti bodo opravljali tudi čarterske polete, Adriina letala pa opravljajo tudi turistične panoramske polete. Za enako ceno boljša kvaliteta Kranj, 29. marca - Prireditelji 32. mednarodnega sejma kmetijstva in gozdarstva, ki ga bodo v Kranju odprli v petek, 2. aprila, trajal pa bo do 9. aprila, napovedujejo, da bo tokrat kmetijsko-gozdarska ponudba, kar zadeva opremo in mehanizaciji izredno pestra. Tudi cehe bodo, kot temu pravimo, sejemske. Za uvoz opreme in mehanizacije, ki bo na sejmu, pa velja ugotovitev, da bodo kupci prvič dobili za enako ceno (neobremenjeno z različnimi dajatvami) bolj kvalitetno izdelke. Sicer pa je razstavišče v Kranju zasedeno z razstavljalci, ki se bodo predstavili na letošnji prireditvi. V sejemskih dneh pa bodo v Kranju tudi različna srečanja, posvetovanja,' okrogle mize ter posebne razstave. • A. 2. potovalna agencija ALPETOUR & /4 s e u 10. - 17. 4. 1993 7 POL P samo DEM 170 Prevoz ■+- 255 16. 4. - 23. 4. 1993 Cena na osebo samo DEA/V INFORMACIJE IN PRIJAVE V ALPETOUROVIH POSLOVALNICAH * RADOVLJICA tel. 7 1 4-eS2 1 • TRŽIČ tel. 53-370 * Škofja loka tel. 621-755 * k rani tei. 21 i-osi POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Test: Ford Mondeo 1.8 GLX Svetovljan Po več kot desetletju uspešnega nastopanja na svetovnih avtomobilskih trgih so fordu sierri namenili evtanazijo in ga nadomestili s povsem novim avtomobilom srednjega razreda. Novinec se imenuje mondeo, svoj prostor pod soncem in v Fordovi avtomobilski družini pa si bo moral še priboriti. Pomen imena in poteze novega avtomobila seveda niso naključne: po obliki se mondeo obrača proti deželi vzhajajočega sonca, vsaj če sodim po poševnih žarometih, oblih linijah na nosu in privihnjenih bočnih linijah. Ampak zadek je vseeno povsem fordovski, morda celo preveč spominja na manjšega oriona. Pri karoserij-ski zasnovi so imeli pri Fordu dva cilja: oblika naj dostojno zamenja priletno (vendar oblikovno dobro ohranjeno) sierro in avto naj bo dostojen predstavnik svojega razreda. Pogled izven lastnega oblikovalskega centra ni ostal prikrit tudi v potniški kabini. Veliko okroglin, dobri sedeži(voz-nikov je s pomočjo elektrike nastavljiv tudi po višini), udobna zadnja klop in bogata oblo-ženost ohranjajo prijeten občutek pri vstopu in med vožnjo. Prtljažni prostor s 480 litri (pri štirivratni limuzini) in 1300 litri pri podrti zadnji klopi je za ta razred ugledno velik in zato se- veda primeren, za potovanja, na katerih potrebujemo kakšen kovček več. In konec koncev, zadek je veliko lepši ob odprtem prtljažnem pokrovu, saj je orionov duh kar preveč očiten. Za doplačilo: klima HVALIMO: tih in kultiviran motor - dobro podvozje -notranje udobje GRAJAMO: površno obdelan zadek (štirivratna limuzina) - nestabilnost zadka Voznikov pri roki delovni prostor: vse Svetovljanskemu nazoru mondeovih oblikovalcev se mora zahvaliti tudi voznik, ki ima pred seboj temeljito obdelano armaturno ploščo, z vsemi potrebnimi instrumenti in stikali, ki so večinoma na svojem mestu in pregledno. Po opremljenosti mondeu (testni avto je imel oznako GLX) ne manjka ničesar: bočna ogledala, stekla v sprednjih vratih in strešno rihliMija Skalica 1, Kranj tel.: 064/324-734 * FORD FIESTA BOSTON 1.1 - centralno zaklepanje, el. dvig. stekel 18.300 DEM * FORD FIESTA SX 1.31 - kat., centralno zaklepanje, el. dvig. stekel, gume 165/65 19.100 DEM * VW GOLF GL 1.4 i-kat, 5 vrat 26.900DEM *VWGOLFCL1.6i kat. 28.400 DEM *VWVENTOGL1.8l 31.300 DEM VSE CENE SO PLAČLJIVE V TOLARJIH IN SO DO REGISTRACIJE. _ Mark' Mobil DAŠ DOBIŠ d.o.o. MARK MOBIL d.o.o. Janka Puclja 9 Sučeva 17 64000 Kranj 64000 Kranj N0V0VAVT0SAL0NU! falon z novimi avtomobili uceva 17, Kranj tel. 064/242-300 ali 242-600. Prodaja rabljenih avtomobilov Janka Puclja 9, Kranj tel. 064/325-981. Trenutno na zalogi: FORD FIESTA BOSTON 1.1,3 VRATA Metalna barva Temna stekla Električno odpiranje stekel Centralno zaklepanje Strešno okno FORD FIESTA NEVVPORT 1.1 SX, 3 VRATA Metalna barva Temna stekla Električno odpiranje stekel Centralno zaklepanje Strešno okno OPEL ASTRA 1.4,5 VRAT, (različne barve) PEUGEOT 106 XSI, 3 VRATA, (črn) FORDESCORD1.6.5VRAT V RAČUN VZAMEMO VASE RABLJENO VOZILO MEŠETAR Ford mondeo: moderni srednji sloj okno so pod ukazi elektrike, volan je servoojačan in po višini nastavljiv, zadnja klop je deljiva, ogrevano je tudi vetro-bransko steklo, za prijetnejše razpoloženje pa skrbi kakovosten radijski sprejemnik s kasetofonom in klima, ki je sicer del seznama opreme za doplačilo. Varnost je v sedanjih časih pomemben dejavnik pri novih avtomobilih in mondeo, sodeč po karoserijskih ojačitvah in varnostni blazini vsekakor sodi mednje. Cena: 36.480 DEM do registracije (Viktorija d.o.o. Kranj) Novosti pod motornim pokrovom so slišne, vidne in občutne. Pri slišnosti ne mislim na hrup, kajti tega v kabini skoraj ni, čeprav se 1,8- litrski motor rad zavrti tudi preko 5750 vrtljajev, kjer doseže največjo moč 82 kilovatov. Ob pomoči 16 ventilske tehnike motor sicer porabi 11 sekund, da mondea požene do 100 kilometrov na uro, vendar je tovarniško obljubljena hitrost 195 kilometrov na uro kar lep dosežek. In s tem Fordom se je zaradi izredno dobrega podvozja mogoče peljati prijetno in udobno. Pri ostrejši vožnji sicer pride na dan, da stabilnost zadnjega dela ni ravno najboljša, ampak tisti, ki forda pozna, ve, da nekaj več dela z vola- ZLAT0TISK <*OOt> KRAKI. SIovthsM uy 7 O G 4 / 2 1 7 4 U 4 ZIPPUSCH Kirschentheuer tel. 9943-4227-3729 (ob glavni cesti Ljubelj - Celovec) UGODNE CENE RABLJENIH AVTOMOBILOV, NAPRIMER: Golf II cl, 55 KS, rdeča kov. barva, let. 90,1300 ccm, 49000 km; export DEM 12.300 Audi 80,90 KS, kovinske barve, let. 88, 75000 km; exportDEM 16.300 Mazda 626 Diesel. 60 KS, bel, let 89, 41000 km; export DEM 15.300 Audi 80, 75 KS, let. 82, v odličnem stanju; export DEM 4.100 Razstavno vozilo: GOLF III Turbo Diesel, 75 KS.bel, 10000 km; exportDEM 19.700 Opel Kadett Turbo-Dleael, Intercooler, modro-kovinski, 1400 ccm, 70 Ks; exportDEM 17.000 POLEG TEGA UGODNE CENE NOVIH VOZILI BREZPLAČNA DOSTAVA DO MEJE - LJUBELJ. GOVORIMO SLOVENSKOI KREDIT LEASING nom zahtevajo tudi Fordovi ostali družinski člani. Zato pa so med boljšimi deli tega avtomobila prav gotovo učinkovite in mehko prijemajoče zavore, kar poleg udobja daje tudi občutek varnosti. In nekaj je pri tem fordu potrebno priznati: z dokaj posrečeno mešanico evropskega konzervativizma in pritajenega oziranja proti Daljnemu vzhodu utegne za določen segment postati uspešen avto. Trgovina AGROIZBIRA, Kranj, Smledniška cesta 17 Ima v svoji poslovalnici v zalogi rezervne dele za kmetijsko mehanizacijo: akumulatorji 12V35Ah 12 V 55 Ah 12V40Ah 12 V 97 Ah 12V50Ah 12 V 100 Ah 3.250 SIT 4.700 SIT 3.380 SIT 7.300 SIT 4.640 SIT 7.700 SIT 12 V 75 Ah 12 V 135 Ah olje super 3 12V150Ah olje super 5 dest. voda 101 5.900 SIT 14.738 SIT 1.800 SIT 15.900 SIT 2.050 SIT 320 SIT Možnost nakupa na dva čeka. Telefon 324-802 Tehnični podatki: limuzina s štirimi vrati s prečno postavljenim štirivaljnikom. Motor: 1796 ccm, 82 kVV/ 115 KM, 16 ventilov, elektronski vbrizg goriva. Dolžina, širina, višina: 4481 x 1749 x 1428 mm. Najvišja hitrost: 195 km/h (tovarna) 193 km/h (test). Poraba goriva po ECE: 5,4/6,8/10,9 I neosvinčenega super goriva na 100 km. Povprečna poraba na testu: 9,4 1/100 km. • M. Gregorič, foto M. Korošak in Ford Nov Merkurjev kolesarski center Od letošnje zime je bilo bolj malo ali pa skoraj nič, zato pa topi' lepi dnevi dokazujejo, da je pomlad tu. Zadnjo marčevsko soboto so tako pri kranjskem Merkurju izkoristili za otvoritev novega kolesarskega centra, s čimer so simbolično naznanili tudi začetek l*" tošnje kolesarske sezone. V novem kolesarskem centru na Gregof" čičevi 8 v Kranju (za industrijsko prodajalno Save) bodo na volj0 mestna, gorska, trekking, dirkalna in druga kolesa priznanih proizvajalcev, manjkalo pa ne bo tudi kolesarske opreme, rezervnih delov za kolesa, ter športna oblačila za kolesarje. V Kolesarskem centru bodo poskrbeli tudi za servisiranje vseh vrst koles. • Besedilo in slika: M.G. N J AMY carinske spremembe tel.: 064/213-619 DOSTAVA PIZZ ODPRTO OD 9- 22h NEDELJA OD 12 - 22h Kranj, 29. marca - Vlada je minuli teden sprejela več uredb in odlo kov tudi na področju carinske politike in osnutek zakona o carins H službi. Predstavniki carinske uprave so danes o tem seznanili novi narje in podrobneje bomo o tem pisali v petkovi številki Gorenj** ga glasa. Vlada je mejo za plačevanje predvidenih 150 tisoč na 200 enotne, 15-odstotne carinske soč tolarjev, pri tem gre tudi stopnje, dvignila s prvotno blago, ki je namenjeno up°ra v lastnem gospodinjstvu, k' p slovenski državljani ali v Sl° niji živeči tuji državljani Pr\nQ sejo ali dobijo iz tujine. S na 200 dolarjev pa je dvig«1" j mejo, do katere domači P°tr\C( ne plačajo carine za predu1 ki jih prinesejo iz tujine. JESENICE Industrija plastičnih Izdelkov Jesenice, Spodnji Plavž 6 d prodaja svoje izdelke- plastične cevi za vodovod in kanalizacijo ter plastificirano mrežo za vrtno ograjo- graditeyem tudi neposredno. Oglasite se pri nas in kupili boste organizacija »vetovanje okonomlka PREMISA d. o. o. Škofja Loka PODJETJA Z DRUŽBENIM KAPITALOM svetujemo in pomaaamo pri pripravi programa in Izvajanju lastninskega preoblikovanja podjetja. Tel.: 064/631-251 int. 13 Fax.: 064/632-275 STROJI Po znižanih cenah prodajamo nove in rabljene stroje iz uvoza: - univerzalne stružnice - univerzalne rezkalnike - stružne avtomate - steberne vrtalnike - strojne škarje - krožne žage Ogled vsakdan med 7. in 15. uro na skladišču Apesta-lnovatlve d.o.o.f Parmova 51, Ljubljana. MOŽNOST OBROČNEGA ODPLAČEVANJA tel.:061/132-013,133-295 VELIKA IZBIRA TALNIH možnost nakupa na 5 čeK POSEBNO UGODNA CENA KOPALNIŠKI^ ikTPfl ■ TALNIH OBLOG Simpatex /ZRN/ lU5 /lOIKJfH 1 tekoči meter že od 1.159 SIT dalF INJ. PRI Nad Alpami se počasi krepi območje visokega zračnega pritiska in v višinah Priteka k nam malo toplejši in bolj suh ♦rak. Za naslednje dni nam vremenoslovd napovedujejo sončno in čez dan toplejše vreme. LUMIMC SPR€M€mB€ V sredo, Ker se li 31. marca, bo PRVI KRAJEC 3 •ver se luna spremeni ob 5 uri in 10 minut, nai bi bil po Herschlovem vremenskem ključu dež. DOMAČI DEL: PREDLOGA: TUJI DEL: 1. Lili Marlen - Vlado Kreslin 2. Ko se zaljubiš - Čuki 3. Ljubi in sovraži - Riko 5. Zarjavele trobente - Zoran Predin 6. Santa Marija - Irena Vrčkovnik 7. Ti si moj sonček - Agropop 8. LSD - Riko 9. Greva punca v južne kraje - Sokoli 10. Ciganska kri - Oto Pestner 1. Poljub - Gianni & Miša 2. Le eno sonce - Pop design 1. Run to vou - En rage 2. Somedav - Lisa Stansfield 3. Hope od deliverance - Poul McCartney 4. No limits - 2 unlimited 5. Steam - Peter Gabriel 6. TU always love you - W. Houston 7. Bed of love - East 17 9. NYC - Charles & Eddie 10. Ordinary world - Duran duran PREDLOGA: 1. Ali that she wants - Ace of base 2. Open vour mind - Usura pLASBENA TEMA: Še enkrat natanko štiri dni imate časa, da nam pošljete ku- ki mora do nas prispeti do sobote, 3. aprila 1993. Če yseh skladb še nepoznate, nas poslušajte v četrtek ob 16.30 na frekvencah 88,9 MHz, 95,0 MhZ stereo ali pa srednji val i{^84 MHz, če pa nas radi poslušate, pa boste tokrat tako ali J*o z nami. Še naš naslov: Radio Tržič, Balos 4, 64290 Tržič, ^a lep pozdrav! jSj Tf kUPON ZA LESTVICO TUjA PESEM:___ ^MAČA PESEM: _ TUJ' PREDLOG: _ D°MAČI PREDLOG: _ ^USBENA TEMA: _ NASLOV: RADIO Čudežna polja, drugič najboljši na lestvici Gorenjskega glasa in R adia Kranj. Pripela si je zlat prstan, ki ga v disku Primadona žreba- t'o vsak teden. Karmen Zaje iz Pirnič je redna obiskovalca in pravi, da ima še nekaj prostih prstov. Foto Gorazd Šinik Na Trebiji, v diskoteki Primadona, je bila minula sobotna noč v znamenju druge predstavitve glasbene lestvice Radia Kranj in Gorenjskega glasa. Znova so prepričljivo največ glasov dobila Čudežna polja, ki so tokrat uspeli priti na Trebijo. Prvič jih zaradi nastopa za pesem Euro-song '93 ni bilo. V Primadoni so bili tokrat drugič in kot so nam povedali, so bili obakrat zelo navdušeni nad obiskom in Primadono nasploh. Predstavili so kar nekaj svojega "materiala" iz dolgega obdobja dvajsetih let. Seveda tudi svojo najnovejšo CD ploščo, ki so jo posneli in izdali ob jubileju. Najzanimivejši del večera pa je bilo vsekakor žrebanje zlatega prstana in žrebanje poslušalcev lestvice Radia Kranj. Zlati prstan so si prve tri pogumne obiskovalke morale pripeti in priigrati na bobnih COde ž nih poli. Zasluženo najboljša glasbenica je bila Karmen Zaje iz Pirnič. Seveda pa bo še nekaj priložnosti za druge v mesecu aprilu, ko bodo obiskovalce Primadone z Gorenj skom glasom in Radiom Kranj zabavali Sašo Hribar, Sokoli, Faraoni,., in pa seveda odlična glasba diskoteke Primadona. • Gorazd Šinik Široko znano je, da so novi- siv1' 1° VVe'u zato- da PišeJ° 0 ■Ho/a ° katerin "imajo P°j-liQm Globoka resničnost te p Petentne izjave se potihem korJltJe ,ako rekoč na vsakem SS?!:sem in o* p* J*treba ■i*E3R0?tf ,udi 2 najvišJih 'ustnih instanc. zaDf* n*™ajo pojma in da so so nt *e neznansko žleht, Pokazali z načrtnim in trdo-Posi"1 !PediJskirn udarom na HaŠčuZ.1 Plače in P"vilegije bomh l* xo Javnost, ki je pod t °la P'sma brakev ■ ske liY b°mbami so poslan-Ke Plače zalogo padle. nOVh,nel,li(} Žal"St "aS VSen SO reš L„ P"*™, ki je ne mo-kakšni! tako Prebiti. Tudi koris," Pogojno »družbeno ska del°« bi bilo brez ha- To I nQ 21! v re'niii velika muka fUnkriL S,rani imaš politike gerje i"Qrje- napredne mana tetne 2 V*f Sort* druge kvali "ran \nP"stene lJudi. na drug n%Q Jlko kmiko. ki nimt kaj ?Z e'"a rvdentno roka TJ Žep P° rnetodi *tdiji,*r.v°ržet«, m kra/a '2k°J tulijo. . "riktivQmes,° da bi "no a""'" družbeno Per7nkJUikoPi!iali držaZT vah naše 0 *aVrlPO?ladnih re biti, afere mediji preprosto izmišljujejo. Kavbojka! Povsod se samo laže in krade. In pada ugled. Morala. Globoko. Tako globoko, da je oni dan nekdo zajamral: »Jojmene! Nisem si mislil, da bomo nekoč tako da- Novinarji, kdo pa drug! Zakaj pa, denimo, objavljajo odlomke iz knjig, ki jih tako strastno pišejo naši ministri in funkcionarji? Po eroziji politično memoarske literature, ki nas je poplavila pred časom strani imaš politike. \e mana-ge kvali -na drugi vaško če 7""KO- K> nima poj- ij v svn'"°JVidentno. sPrav' leva nevedni da je to kon-kori-0 svet-mlade " katerih' ~li'"*un'n zvo"čkih, P°jma. ed,no '« "»«/» kaj In nihkoU l/onunjkanju kakrš- Venskemnafe,r- kl 'ih na Slo-»lalljihspbh nemo- TEMA TEDNA MILANOVA MAČKA IN JANEZOV PES Že par afer in takih knjig, ki opisujejo,kako so se nekateri politiki gledali kot Drnovškov pes in Kučanova ma&a, kadar $$ srečate v Murglah, potem adijo dunajska šolat Nič več 'gospodpredsednik," saj bomo še v najbolj serioznih časnikih imeli naslove: Milan pleza na Triglav, Janez gre v Avstrijo, Lojze potuje v Him... leč, da bomo zdaj gospodu Kučanu, ki je vendarle predsednik države, povsod rekli kar »ti, Kučan ali ti, Milan«, gospodu Drnovšku, ki je vendarle predsednik vlade pa enako: »Ti, Drnovšek« in tako dalje. Kdo nam je kriv, da je dunajska šola šla po gobe ? prihaja še ena od gospoda Ribičiča. V njej memorira predvolilne burke na Slovenskem in opisuje, kako so eni slovenski politiki kupčkali in se gledali kot Kučanova mačka in Drnovškov pes. Dopadljivo branje, a spet - za koga? Za dotične akterje zanesljivo ne. za »rajo« pa poučna humoreska, ki bo spet en krepak udarec dunajski šoli. Čeprav bi človek srčno rad zaplesal po bleščečem parketu dunajske šole in naslavljal visoke politike tako, kot se »ge-pira« v vsaki uglajeni in kulturni srenji, se s takimi publikacijami podzavestno odvaja dunajskih manir. Ne glede na motive samega avtorja se popraska za ušesi: mar je mogoče, da moj gospod funkcionar res tako taktiziral in špekuliral? Da je vrh vsega res tako krvav pod koto? Še par krepkih afer, še par takih »Drnovškovih psov in Kučanovih mačk« pa bomo totalno ob vsako zavoro. In ne bomo pisali «gospod predsednik je bil na Triglavu«, ampak bomo v celo najbolj serioznih sporočilih in resnih medijih imeli take naslove: Milan je splezal na Triglav Janez je na obisku v A vstriji Lojze potuje v Rim ln vsi bomo vedeli, kdo je Milan, Lojze, Janez ali celo kar Janko. Če bo šlo tako naprej, bosta še spoštovana Kučanova mačka in cenjeni Drnovškov pes ob privilegij, ki sta ga hočeš nočeš deležna. Zdaj dvigujeta mačka rep, pes pa ušesa, ker sta Drnovškova in Kučanova. Kar milo se jima bo pa storilo, ko bosta čula, da sta v javnosti samo neka Milanova mačka in neki Janezov Arthur. »Kučanova, Kučanova sem, ne pa Milanova,« bo prhala Kučanova ljubljenka, Arthur bo pa kar ugriznil...9) D. Sedej 91,3 F/7 Po bitki za radijske frekvence RADIO GAMA NI RADIO KRANJ Kranj, 2 . marca - Pretekli petek je v Delovi prilogi Vikend izšel članek z naslovom "Zasebnik ponuja "odprti" program" avtorja Aleša Čakša. V njem med drugim piše: "Meglic Telecom načrtuje tudi radijsko postajo. Trenutno imajo pogodbo z Radiom Gama (bivši Radio Kranj)." Ta oklepaj in njegova vsebina je sprožil nemalo vprašanj, med drugim tudi takšna: se je Radio Kranj že polastninil, ali je to novi radio in neposredna konkurenca na domačem gorenjskem terenu ali kaj tretjega. Za izjavo, da si stvari razjasnimo, smo prosili urednika novinarja na Radiu Kranj, Vinka Beštra: "Drugi so nas opozorili, da je pretekli petek v Delovi prilogi izšel celostranski članek z naslovom "Zasebnik ponuja odprti program", v katerem se je avtorju med drugim zapisal tudi stavek, da je Radio Gama bivši Radio Kranj. Na misel (zapisano v oklepaju) pravzaprav niti ne gre posebej odgovarjati, kajti boljšemu poznavalcu radijskih medijev v Sloveniji je več kot jasno, da Radio Gama in Radio Kranj ne pomeni enačaja, da gre po eni strani za radijsko postajo, ki bo, kot kaže, šele začela oddajati in radijsko hišo, ki ne samo, da bo kmalu zaokrožila tretje leto delovanja pač pa tudi medij, ki se zaveda nastajajoče konkurence na tem področju in bo že čez nekaj dni med delavnikom podaljšal program tudi v jutranje ure, med vikendom uvedel večerni program ter uvedel nekatere nove stalne oddaje, če pa pri Gami sodelujejo nekateri nekdanji sodelavci Radia Kranj, kot trdijo bolje obveščeni oziroma je bilo to razbrati na zadnjem zasedanju Združenja slovenskih lokalnih radijskih postaj, je pač to potem potrebno - ustrezno dejstvom - tudi zapisati. Ne glede na zapisano, urednik De-love priloge je zagotovil opravičilo, želimo vsem novim slovenskim radijskim postajam, ki bodo letos, očitno dokaj številno, stopile v "eter", čimboljši signal in čimmanj nepotrebnega metanja polen pod noge - energijo je treba usmerjati v produktivnejše poteze," je bil komentar Vinka Beštra z Radia Kranj. • M. P. SBJL Ob Rojstvu idola Izšla je nova kaseta skupine Duma, manufakture za poezijo in glasbo. Glasbena skupina Duma, ki jo sestavljajo skladatelj, kitarist in pevec Veno Dolenc, pevka Klarisa Jovanović, kitarist Mitja Perko in bobnar Jean Pierre Babatunde je pred kratkim izdala svojo prvo kaseto. V teh dneh pripravljajo promocijske koncerte, načrtujejo pa tudi izdajo CD plošče. Glasbenik Boris Kovač je o glasbi skupine laskavo zapisal: »Menim, da je omenjena stvaritev - kaseta Rojstvo idola rezultat nevsakdanje doslednosti, netipične poetike in življenjske filozofije njenega avtorja - ki je tudi nadvse primeren izvajalec svoje glasbe - entuziazma in senzibilnosti skupine Duma in za celoten vtis nenadomestljivega in prefinje-nega arhaičnega glasu Klarise Jovanović, njihov pristop slovesen, tako rekoč sakralen pristop k umetniški skrivnosti v tem času hitrega zastarevanja vsega novega in sodobnega, v času komercializacije in pragmatizma v kulturi, se kaže kot eksotična lastnost in vrlina.« Na kaseti najdemo Prešernovo pesem Zapuščena, Villono-vo balado o obešencih in priredbo belokranjske ljudske Igraj v kolu, jabolko. Glasba vseh pesmi je baladna, teksti pa pesimistični. Kot pravi Veno Dolenc, pripravlja skupina nastope po vsej Sloveniji. Z izdajo CD bodo zaradi trenutnih finančnih stisk še počakali, načrtujejo pa snemanje nove kasete. Kaseto je izdala Založba kaset in plošč RTV Ljubljana, posneta pa je bila v cerkvici sv. Jurija nad Tržičem • Smiljana Knez PBODOKCIJA 19. NRDfiU€VflNJ€ Pl§€: DRRGO PRPL6R NAJLEPŠE ALPSKEGA Alpski kvintet je oktobra pripravil izjemna dogodka, pravi koncertni poslastici ob 25-letnem jubileju v men- Peškem Kulturnem domu in estivalni dvorani na Bledu. Predstavil se je v novi pevski zasedbi in odigral več serij uspešnih alpskih viž, po katerih slovi po srednji Evropi. Nastopili so tudi gostje in prvič smo bili priča zanimivi kombinaciji izvajalcev treh, štirih glasbenih zvrsti in žanrov na skupnem koncertu, ki se je obnesla kot posrečena. V bistvu pa je imela svoje korenine v začetkih, prvih glasbenih korakih članov Alpskega kvinteta, saj so pred narodnozabavno glasbo igrali tudi druge glasbene zvrsti. Ljudsko pesem je izpiljeno iz svojega železnega repertoarja narodne zakladnice sozvočno zapel Slovenski oktet, ki letos praznuje 40-letnico, za durieland in glasbeni užitek pa so poskrbeli člani Greentown Jazz Banda, ki bodo v kratkem zaokrožili 10-letnico delovanja. Pravo ljudsko vzdušje je pričaral s frajtonarico 17-letni Domen Je-všenak, dvakratni zmagovalec Zlate harmonike in skupni zmagovalec Ljubečne '92. Ob tej priložnosti je pri ZKP RTV Slovenija izšla jubilejna kaseta Alpskega kvinteta ob 25-letnici s 14 vižami pod naslovom Naše najlepše. Jože Antonič, vodja Alp skega kvinteta ob 25-letni ci TRAN GORENJSKI GLAS ♦ 12. STRAN Oaza je vaza za marjetice Pod naslovom o vazi - oazi, ki je nastal v otroški glavici, si je naša dopisnica Majda V. Mencinger, izkušena pedagoginja, zamislila rubriko o vzgoji majhnih otrok. Najprej o "zastonj igračah" za vse starosti otrok, od dojenčka dalje. Igrače, ki nič ne stanejo 15. do 20. mesec Včeraj, ko sem nabirala regrat, me je na travniku obiskala majhna punčka. V roki je držala veliko polžjo hišico in mi jo brez besed pomolila, češ naj si jo pogledam. "Ja, ja...," je nenadoma začutila neznansko potrebo po mamici, ki je prav tako nabirala regrat pri bližnjem kozolcu in odhlačala preko krtin, loveč ravnotežje, k njej. Glej, glej, sem si mislila, saj to je punčka, ki spada prav v ta sestavek. V mislih sem pohvalila mamico, kako lepo, da je otroka vzela s seboj ven na travnik, v ta otroku tako širni svet, poln svobode in dogodivščin. Da. Otrok te starosti čuti veliko potrebo po gibanju. Naloga odraslih je, da skrbimo za to, da ima za gibanje vedno dovolj časa in prostora. Otrok hodi in hoče neprestano izpopolnjevati svoje mišice in ravnotežje. Neznansko ga veseli, če lahko nekaj vleče za seboj ali potiska pred seboj. Zato je sedaj najustreznejša igrača vozilo na vrvici. Lahko so to navadne škatle, kakšen tolar pa boste najbrž izdali za leseno ali plastično vozilo. Ni potrebno, da jih je veliko. Otroku zadošča eno, ker neprestano spreminja njihovo namembnost. V njih prevaža svojo punčko iz cunj, svojega medvedka, polenčka, kamenčke, listje itd. Zunaj raje potiska svoj voziček pred seboj, kot se vozi v njem. V sobi pa ga zelo zadovolji, če lahko potiska stol ali omarico pred seboj. Razen velikih mišic, ki jih otrok rabi za hojo, neprestano uri tudi drobne mišice rok in prstov. Zato je njegova škatla z drobnimi predmeti, ki ga vedno čaka nekje v dnevni sobi, še vedno in za dolgo "aktualna". Dodamo pa vedno kakšno novo zanimivost. Sedaj npr.: zadrge in pritiskavce, ki jih odpenja in zapenja (Pritiskavci morajo biti prišiti na blago.), rutke različnih čistih barv. S slednjimi se lahko igramo skrivanje predmeta. Otrok si uri spomin in spoznavanje barv, ko je pred nalogo, da poišče igračko, ki smo jo skrili pod eno od rutk. Zelo rad ima otrok cekar. Vanj daje svoje predmete in jih prenaša sem in tja, jih stresa ven in spet pobira nazaj. Čudovit je prazen cekar, ki ga lahko seši-jete iz tršega polivinila (najlonske vrečke pa odsvetujem, ker so se z njimi že dogodile tragične nesreče). PRrW JE DK VETBO Ameriške žlahtne borovnice Ameriške žlahtne borovnice so zadnja leta prispele tudi k nam in zanje se zanimajo mnogi vrtnarji. To so večletne rastline, ki razvijejo en do štiri metre visok, bolj ali manj gost grm pokončne rasti. Grmiče vzgajamo in obrezujemo podobno kot ribezove grme. Jagode postopoma dozorevajo in imajo premer 12 do 15 mm ter so sladkaste, vendar manj sočne in aromatične kot gozdne borovnice. Po skladnosti okusa in arome, ki spominja na gozdno borovnico, se posamezne sorte vrtnih borovnic med seboj razlikujejo; večina sort izvira iz vrste Vaccinium corvmbosum. Žlahtne borovnice imajo tudi precejšnjo okrasno vrednost zaradi lepe jesenske barve listja. Vrtne borovnice so najbolj občutljive za zemljo, ki predvsem odloča o tem, ali bomo imeli lep pridelek ali pa popolni neuspeh. Zemlja mora biti brezpogojno zelo kisla (pH 3,8 do 4,8), rahla in bogata s humusom. Vse leto mora biti ustrezno vlažna. Glede tega je torej podobna zahtevam večine slečev. Borovnice oblikujejo plitvo pod površjem obsežen splet korenin, ki je sestavljen iz finih lasastih koreninic. Takšen koreninski sistem zelo hitro reagira na neustrezne talne razmere (pomanjkanje humusa, primanjkovanje vlage, približevanje nevtralni reakciji) in grmiči odmrejo. Zato nasad borovnic gnojimo le s fiziološko kislimi gnojili (superfosfat), zemljo pogosto zastiramo z žaganjem iglavcev in v suši redno namakamo. Vsekakor pa dajemo prednost zračnim šotnim zemljam. Ker se malokatera rastlina tako slabo prilagaja neustreznim razmeram rastišča kot prav borovnice, moramo izbiro zemlje dosledno upoštevati. mm Hlače ala Marlene Obeta se nam zanimiva modna pomlad. Posebej bodo prišle na račun vse tiste, ki so zaljubljene v hlače. Prihaja namreč moda širokih hlač, kakršne je nosila slovita filmska igralka Marlene Dietrich. Model, ki vam ga predstavljamo danes, je komplet hlač in klasičnega črtastega sakoja v temni čokoladno rjavi barvi. Čevlji so semiš oziroma nubuk, prav tako temno rjavi. Hlače imajo zalikan rob in spodaj zavihek. Zraven sodita bela bluza v klasičnem srajčnem kroju in pikčasta kravata. Seveda pa namesto hlač lahko obujete tudi ozko dolgo krilo z razporkom ob strani ali mini krilo, ki bo še vedno aktualno. Vsekakor pa si privoščite hlače, posebej še, če ste visoke, vitke postave. In še: prva punčka Zadnjič smo pozvali mamice, vzgojiteljice in babice, da nam pošljejo zamisel za najbolj preprosto punčko. Oglasila se nam je vzgojiteljica Slavi Pogačar - Zorenč, ki ima vrsto iz* kušenj z izdelovanjem punčk. Zares so enostavne. Kar poglejmo: 1. 1 rutka, ki se v sredini napolni s pralnim blagom in preveže z nitko. Tako se oblikuje glavica. Dele obraza izvezemo ali našijemo. (Enako velja za punčki št. 2 in 3.) 2. Za to punčko potrebujemo 2 3. Punčka je šivana iz dveh ko- rutki. Prvo napolnimo enako sov blaga (lahko je glavica dru- kot pri št. 1. Okrog glave zave- ge barve) in polnjena s krpica- žemo z enojnim vozlom drugo mi pralnega blaga. Šivana je oP rutko in s tem oblikujemo roke. strani. *x šolskilm klopi SPOMINI NA SOŠOLKO SAŠO Z Domelom v Železnike V šoli je bila pridna in odlična učenka. Rada je plesala, poslušala glasbo, pela, igrala. Barbara Zmeraj mi je posodila radirko. Nekega dne je ni bilo v šolo. Mislili smo, da je bolna, a to ni bilo res. Matej S Sašo sva zmeraj hodili skupaj iz šole. Zmeraj mi je govorila, da lepo rišem. Naučila me je veliko plesov. Neko jutro je ni bilo več v šolo. Imela sem jo zelo rada. Zala Nekega jutra nam je učiteljica povedala, kaj se jc zgodilo s Sašo. Vsi smo jokali. Špela Jaku je dala čokolado in potem se mu je skrila. Na Jezerskem nam je ponudila piškote. Nikoli ne bom pozabil na njo. Janez Ponoči čisto vsi nismo mogli spati. Bila je dobra, prijazna in olikana. Zelo pogrešam Sašo. Danijela Pred razredom sva večkrat zaigrali kakšno igrico. Najraje je bila mamica. Če sem bila bolna, mi je prinesla za prepisat zvezke. Tako dobre prijateljice še nisem imela. Rada jo imam tudi sedaj, ko je ni več v šoli. Ksenija Saša, vedno boš živela v naših mislih in radi se te bomo spominjali. sošolci in sošolke 3. a razreda OŠ Simon Jenko - Podružnica Center V knjižnici Odpravili smo se v knjižnico. Usedli smo se na stopnice in poslušali knjižničarko, ki nam je povedala vse zanimivosti in pravila knjižnice. Razložila nam je, kako se lahko znajdeš in sam poiščeš knjigo, ki jo želiš. Povedal nam je tudi, kako si lahko pomagaš s katalogom in še vrsto zanimivih reči. V knjižnici imajo štiri oddelke. Knjige, ki so označene s črko C, so za predšolske otroke in otroke prvih, drugih in tretjih razredov. Knjige s črko P so za četrti, peti in šesti razred. Knjige s črko M od sedmega razreda naprej. Knjige s črko L pa za vse starosti. Knjige so postavljene na policah, razporejene pa po priimku avtorja. Tam imajo tudi po- sebno sobo - sobo pravljic. Če si v knjižnico vpisan že v osnovni šoli, lahko hodiš tja tudi kasneje. Meni je bilo v knjižnici zelo všeč. Mojca Jarc, 4. a r. OŠ Primskovo Piske Imeli smo piske. Ravno bi začele nesti jajca, ko nam jih je ponoči podušila lisica. Eno je vzela s seboj, druge pa je samo stisnila za vrat. Ko jim je mami zjutraj nesla jest, so bile vse mrtve. Polona Kenda, 1. r. OŠ So rica Kaj bi naredil za dobro... ...zraka, vode, zemlje, rastlin, Zaprl bi več takih tovarn, kot so železarne, elektrarne na premog in v mestih bi posadil več dreves. Za dobro vode bi naredil veliko čistilnih naprav. Zaprl bi tovarne za umetna gnojila, tovarne raznih škropiv. Za dobro rastlin, dreves, bi zbiral star. odpadni papir. živali, človeka? Spustil bi vse živali iz živalskih vrtov. Zavaroval bi še več ogroženih živali. Za dobro človeka bi zgradil več bolnišnic. V Afriko in v Bosno bi poslal več hrane. Pripomogel bi za mir. Luka Planine, 4. b r. OŠ Matije Valjavca Preddvor Kaj je luč? Kuj je luč? Luč je... Sonce, ki gori. kadar hočeš. Darja Cotar, 4. c r. OŠ Cvetka Golarja Škofja Loka Jaz kot očka Kot očka bi hodil ven in nabiral gobe. Z računalnikom bi se ukvarjal malo več kot se oči. Otroka bi imel enega ali dva. Lepše bi bilo, če bi imel samo enega. Za dojenčka bi poskrbel in ga pazil. Imel bi fantka, ime bi mu bilo Borut. Punčka bi bila poredna. S fanti se bolj razumem, pa tudi pridni so bolj. Otrokom bi pomagal pri učenju. Imel bi hišo na samoti. Na travniku bi Kako zvezde dobijo ime Zvezde dobijo imena tako, da se jim Luna zadere na uho. Kdo pa to Luni kraljici pove. tega še pol sveta danes ne ve. To vemo le mi astronomi in ti. da vrat žiraje do Lune visi. Luni kraljici prišepne na uho: "Postavi mi bika na zvezdno nebo'" Janko Kokalj, 7. c r. OŠ Matije Čopa Kranj imel igrišče za tenis, kjer bi lah ko treniral. Imel bi tudi lepega konja Bil bi dober očka Rok Pečar, 3. b r. OŠ Ivana Groharja Škofja I.oka Povzetki raziskovalne naloge učencev OŠ Žiri IZ ZGODOVINE OTROŠTVA (9) Prehrana Prva prehrana je bila otroku materino mleko. Če tega ni bilo, ni preživel. Potem pa je jedel tisto kot drugi člani družine. Prehrana kmečkih in čevljarskih družin je bila podobna - kar je zraslo na domačih njivah. Slabša je bila pri revnejših slojih. Za kosilo so kuhali v glavnem zelje, repo, krompir, žgance, fižol, ješprenj, štruklje, ob nedeljah tudi meso. Ponekod so imeli navado kuhati na določene dneve enako hrano, da je bilo kar po kosilu mogoče vedeti, kateri dan je. Za zajtrk ali fruštek in večerjo je bila največkrat "turšna župa", to je koruzni sok z mlekom, vendar ne tak kot po Poljanski dolini. O turšm župi je v Žireh znana anekdota: Eno od Štefanovih deklet (v družini je 17 otrok) so vprašali, zakaj so pri njih vsi tako podobni in olond. Hitro je odvrnila: "Če bi pri vas pojedli toliko turšne župe, bi bili tudi." Če ni bila na mizi ta jed, so za večerjo jedli žgance (koruzne, krompirjeve, ajdove ali oženjene - iz krompirja in moke), krompir v oblicah in kislo mleko, "čišpov rajž" -češliev riž (na vodi kuhan riž s suhimi čcšpljami), "jabkovo župo", belo kavo... Če je bil otrok bolan, je jedel prežganko ali ocvrto jajce in pil caj, sladkan s sladkorjem namesto s saharinom. Pri mizi so otroci imeli svoje mesto med očetom in materjo. Sedeli so na klop«, starši pa na stolih. Ponekod so jedli pri posebni mizi, ki m bila pri peci. V šoli pred 2. svetovno vojno niso imeli šolske malice, po njejpa, saj je začela delovati šolska mlečna kuhinja. Obleka in obutev Otroci so imeli malo oblačil. Nosili so jih drug *a drugim, dokler se je do 19, urel_ posnetek 21.35 Ekran brez okvirja 22.35 TV dnevnik 23.00 Slika na sliko 23.46 Poročila v angleščini 23.50 Poročila 0.00 Sanje brez meja l. RADIO TRIGLAV JESENICE 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 19.30 TV dnevnik 20.06 Brooklvnski most, ameriška nanizanka 20.35 Odmevi, zadnji del angleške nada Ijevanke 21.35 Lepotice, ki plešejo, finski dokumentarni film 22.05 Pep si DJ Mag 23.06 Horoskop KANALA 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, naše stranke so* stranke 11.30 -Novice, novice iz NZ glasbe, danes do 13 ih 13.30 Napoved popol danskega programa - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, nasvet iz zdravnikove torbe 15.30 - Dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, minutke za svobodni sindikat Železarne Jesenice, osrednja tema 18.00 - Voščila, novice -18.46 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija - 9.00 Ris. risankein spoti 10.26 Ninja želve 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 Dober nakup 12.00 A Shop 12.15 MCM 18.36 A shopp 18.30 Elizije samotni glasnik Haronije. ponovitev 19.25 A Shop 19.40 MCM 20.00 Risanka 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet. ameriška nadaljevanka 21.20 Kulinarični kotiček 21.35 Dance sessi-on, oddaja o plesu 22.06 Za vrati, italijanski barvni film 23.40 Dnevno informativni program 23.56 Poročila v angleščini Deutsche vvelle 0.20 A shop 0.36 Astrološka napo ved l. RADIO žmi 12.00 - Napoved programa - 12.15 -EPP 12.30 - Naš zgodovinski spomin 13.30 - Danes do 13-ih 0 13.40 - Loka v časopisju - 14.30 - Devizni tečaj 14.40 - Vse o cvetju - 15.00 -Dogodki danes - jutri - 15.30 - Prenos dnevno informativne oddaje RA Slovenija 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa 16.15 - Od srca do lonca 17.00 -Športni utrinki 17.10 - Oddaja iz kulturno verske zgodovine - 18.15 -Iz zgodovine naših kajev 18.30 -Lepota not in tonov 19.00 - Odpoved programa KINO 1. aprila CENTER amer akcij film LEVJESRČNI ob 16 in 18 uri, ital kom ME DITERRANEO ob 20 uri STORŽIĆ amer trda erot OGNJEMET STRA STI ob 18 m 20 uri ŽELEZAR prem amer kom NAPIHNJENCI ob 18. in 20 uri BLED amer ljub thnll TELESNI STRAŽAR ob 18 in 20. uri ŠKOFJA LOKA amer vojni film PUŠČAVSKI VIHAR ob 20 uri ŽELEZNIKI amer kom SPOMINI NEVIDNEGA ČLOVEKA ob 19 uri n STR 137 STRAN ♦ GORENJSKI GLAS PETEK, 2. aprila 1993 1, PROGRAM TV SLOVENIJA 920 Tedenski izbor 925 Ovčar Hobo, ameriška nanizanka 9.45 Videošpon 10.35 Umetniški večer, ponovitev 13.00 Poročila 13.05 Poslovna borza, ponovitev 14.45 Filmsko popoldne 14.45 On in ona, ameriška nanizanka 15.15 Rose zmaguje, avstralska nadaljevanka 16.05 Vrnitev na Otok zakladov, angleška nadaljevanka 16.50 Poslovne informacije 17.00 TV Dnevnik 17.15 Otroški program 17.15 Huckleberrv Finn, angleška nadaljevanka 17.40 Prvi uspehi: Galerijska zgodba 17.45 Oscar Junior, tuja nanizanka 18.00 Regionalni program - Koper 18.50 Pari, TV igrica 19.15 Risanka 19.30 TV Dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Forum 20.30 Črni petek za gangsterje, ameriški film 22.20 TV dnevnik, Vreme 22.43 Šport 22.56 Večerni gost 2. PROGRAM TV SLOVENIJA 11.10 Tedenski izbor 11.10 Že veste, ponovitev 11.40 Gospodarska oddaja 12.10 Iskanje Salome, švicarska nadaljevanka 13.00 Poročila 16.40 Osmi dan, ponovitev 17.30 Mostovi 18.00 Tok, tok, kontaktna oddaja za mladostnike 18.45 Znanje za znanje, učite se z nami 19.30 TV dnevnik, Vreme 19.55 Šport 20.05 Studio Citv 22.10 Glasbeni utrinek 22.35 Sova: Popolna tujca, ameriška nanizanka; Rose zmaguje, avstralska nadaljevanka; Je natch, švicarski film l. PROGRAM TV HRVAŠKA 8.00 Dobro jutro, Hrvaška/TV Koledar/Zgodbe iz Monticella nanizanka 10.00 Poročila 10.05 TV šola 11.30 Hrvaške zgodbe in novele 12.00 Točno opoldne/Poročila/Ko se svet vrti, ameriška nadaljevanka 13.30 Mikser M 14.00 Poročila 14.05 Slika na sliko, ponovitev 14.50 Odmevi, ponovitev 15.50 The big blue, oddaja za Unprofor 16.00 Poročila 16.05 Tečaj nemščine 16.35 Malavizija 17.30 Hrvaška država in ljudje 18.00 Poročila 18.10 Alpe Donava - Jadran 18.40 Santa Barbara, ameriška nadaljevanka 19.10 Risanka 19.30 Dnevnik 20.40 Papirnata maska, angleški barvni film 22.35 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 23.55 Poročila v angleščini 0.06 Poročila 0.15 Sanje brez meja 2. PROGRAM TV HRVAŠKA 19.30 TV dnevnik 20.05 čas teče 20.35 Potovanja 21.40 Cro-pop-rock 22.36 Lovejov, serijski film, Adamsovi, Magija, Julijini strahovi, angleško/kanadski barvni film 3.00 Horoskop/Video strani KANALA 9.00 RIS. risanke in spoti 1025 Ninja želve, ameriška risana serija 10.50 Astrološka napoved 11.00 Drugačen svet, ponovitev ameriške nadaljevanke 11.50 A Shop 12.00 MCM 18.00 A Shop 18.06 Dober nakup 18.20 Ročk starine 19.25 A shop 19.40 MCM 20.00 Risanke 20.15 Dnevno informativni program 20.30 Drugačen svet. ameriška nadaljevanka 21.20 Dan po jutrišnjem, ameriška poljudnoznanstvena serija 21.50 Navdušenje, ameriški barvni film 23.20 Ročk starine 23.50 Dnevno informativni program 0.06 Poročila v angleščini: Deutsche vvelle 0.30 Astrološka napoved 0.40 LivefiiKickin 1.40 A Shop SLOVENIJA 2 JENATSCH švicarski barvni film; Mlad novinar Christopher Sprecher mora narediti intervju z znanim antropologom, ki je vodil izkopavanja groba Jorga Jenatsc-ha, borca za svobodo 17. stoletja. Antropolog je prepričan, da ve, kako je bil Jenatsch umorjen. Njegova obsedenost v Christophu zbudi zanimanje za preteklost. Za sedanjost ima vedno manj časa in razumevanja. Spre se s svojim dekletom Nino, toda ne ustavi se in raziskuje naprej. Preteklost ga potegne v svoj vrtinec. TV AVSTRIJA 1 9.00 Jutranji program: Čas v sliki 9.05 Hooperman 9.30 Novosti 10.00 Otoki na koncu sveta 10.30 Obišči mamo, oče dela, ponovitev 12.15 DomaČe reportaže 13.00 Čas v sliki 13.10 Mi, ponovitev 13.35 Sinha Moča, serija 14.00 Big Valley 14.40 Mojstri jutrišnjega dne 15.00 Jaz in ti, otroški program 15.05 Heidi, risana serija 15.30 Am, dam, des 15.50 Paradižniki proti vampirjem 16.15 Cool 16.30 Video uspešnice in kviz 17.00 Mini čas v sliki 17.10 VVurlitzer 18.00 Čas v sliki 18.06 Mi 18.30 Prijatelji 19.22 Znanje danes 19.30 čas v sliki/Vreme 20.00 Šport 20.15 XY - nerešeno 2120 Pogledi od strani 21.30 Zbodljaji, nemška komedija 22.55 čas v sliki/Šport 23.20 XY - nerešeno 23.30 Noč na Manhatnu, nemška kriminalka 0.56 Manekenka in vohljač 1.40 Poročila/1000 mojstrovin TV AVSTRIJA 2 15.45 1000 mojstrovin 15.55 Ljubezen v aprilu, ameriški film 17.30 Češki gradovi 18.00 Hooperman 18.30 Milijonsko kolo 18.30 Milijonsko kolo 19.00 Regionalna poročila 19.30 Čas v sliki/Vreme 20.00 Kultura 20.15 Knoff - hoff show 21.00 Znanost 21.15 šiling 22.00 Čas v sliki 22.30 Will Vinton special. 2. del; The California raisins, zadnji del 2315 X-large Nightime 23.40 Bon Jovi - Keep the Faith 0.55 Hard and Heavy video 1.20 Poročila/1000 mojstrovin RADIO TRŽIČ Oddajamo na UKV stereo 88,9 in 95 MHz ter SV 1584 KHz od 16. do 19. ure. Za 16.30 pripravljamo vrsto zanimivosti, ob 17. uri prisluhnite glasbeni delitaciji, govorili bomo o nagradah za resno glasbo in Oskarjih, ter poslušali dobro glasbo. I. RADIO TRIGLAV PENICE 8.00 - Napoved, telegraf, horoskop, obvestila - 9.30 - Novice, aktualno, Naše stranke so stranke - 11.30 -Novice, zimzelene melodije, danes do 13-ih - 13.30 - Napoved popoldanskega programa, novinar na obisku - 14.15 - Obvestila, popoldanski telegraf, rezervirano za stranke, dogodki in odmevi - 16.15 - Obvestila, novice, spoznajmo se -18.00 - Voščila, novice - 18.46 - Dogodki jutri, prenos Radia Slovenija l. RADIO ŽIRI 12.00 - Napoved programa -12.15 -EPP - 12.30 - Morda ste preslišali -13.30 - Danes do 13-ih 0 13.40 - Loka v časopisju - 14.30 - Devizni tečaj -14.40 - Zrcalce, zrcalce.. 15.00 - Dogodki danes - jutri - 15.30 -Prenos dnevno-informativne oddaje RA Slovenija - 16.00 - Radio Žiri spet z vami - napoved programa -17.00 - športni utrinki -17.30 - Zanimivi ljudje - 19.00 - Odpoved programa KINO 2. aprila ŠKOFJA LOKA amer akcij. kom. SPOMINI NEVIDNEGA ČLOVEKA ob 18. uri loiu MURKA Trgovina na drobno in debelo p.o. Lesce, Alpska c. 62 ODDA V NAJEM POSLOVALNICO PLETNA na Bledu, Cesta Svobode 15 v skupni izmeri 260 m2. Vse informacije o pogojih najema in kriterijih za oddajo lokalov dobite po telefonu 715-650 ali osebno pri g. Vojki Jereb. Ponudbe sprejema splošni sektor do 10. aprila 1993. GORENJSKI GLAS ♦ 14. STRAN MNENJA IN KOMENTARJI Torek, 30. marca 1993 I_J F«. E. D r-i I K. TOMAŽ PROTI VETRU SOLIDARNOST OMAHLJIVIH Vsaka vojna ima svoje značilnosti. Vojna, ki jo podoiivljamo na teritoriju bivše Jugoslavije, je nedvomno post-komunistična. Totalitarna komunistična družba je funkcionirala kot hladilnik: Ohranila in delovala je vsa stara prerekanja, zamere in sovraštvo, v vsej sveiini. Toda hladilnik ni deloval brezhibno. Prihajalo je do izpada toka in stari spori so se osmradili. Začeli so gniti. Vsebina je postala bolj strupena pri izhodu kot vstopu v komunizem. Sovraštvo med Armenci in muslimani, Azajberdlanci in Turki izvira iz leta 1915. Armenija je bila integrirana v Sovjetski impe • rij med leti 1917/18, toda sovraštvo je ostalo. Podobno je s spori med Romuni in Rusi, kot tudi med baltiškimi driavami ter Sovjetsko zvezo, ki datirajo v leto 1940. Pri vsem tem je normalno, da obstaja to škrtajoče sovraštvo, zatakne pa se pri njenem odpravljanju. V teh prizadevanjih so najgloblje razmišljali tisti disidenti, ki so se borili znotraj Sovjetske zveze. Kaj takega za bivšo Jugoslavijo ne bi mogli trditi, saj vemo, da od leta 1948 ni bila več sestavni del komunističnega imperija. In ena od značilnosti sovjetskih disiden-tov je bila, da so taktno in pazljivo vlekli poteze pred obnovo sovraštva. Kardinal Višinski je v sedemdesetih letih sporočil Nemcem: "Poljaki smo prav tako storili vojne zločine v času druge svetovne vojne." Vemo, da se Poljaki zavedajo, da imajo Nemci na vesti več vojnih zločinov, toda kardinal je dosegel, da je staro sovraštvo začelo pojenjevati s prevzemanjem enega dela odgovornosti za dogodke iz preteklo -sti. Kmalu, koje bil imenovan za predsednika Češke republike, je Vaclav Havel obiskal Nemce in ob priloinosti izjavil: "Mi češki demokrati nosimo odgovornost za izgon Sude tov leta 1945. To je bil zgodovinski zločin, ki ga je češka demokracija zagrešila drut-no s Stalinom. Vse to pa nas je zelo drago stalo, saj nas je ta pakt onemogočil, da bi se uprli. Torej, opravičujemo se sudetskim Nemcem, da smo jih izgnali." Ta Havlova izjava, priznanje, da so sokrivi pri izgonu treh milijonov Nemcev iz Češke takoj po drugi svetovni vojni, je veliko prispevala k nemško-češki spravi. Hrvaška je tako imela pravico iskati svojo neodvisnost, svobodo, svojo narodno samoodločitev s sklicevanjem na demokratski nacionalizem. Vendar pa je problem v tem, da je v štiridesetih letih na Hrvaškem prav tako vladal demokratski nacionalizem fašističnega porekla. Očitno je, da današnji ljudje niso brez preteklosti, tako da v hrvaškem kot tudi katerem koli drugem nacionalizmu, obstajata kali dobre in slabe tradicije. Zato bi moral občutek odgovornosti obstajati. Zaradi odgovornosti Hrvaške do slabe plati zgodovine bi bUo potrebno prositi Srbe, Cigane, Žide kot tudi hrvaške antifašiste, ki so umrli v ustaških taboriščih, odpuščanja. To do danes ni storjeno, kar je izjemna škoda, saj bi bil to velik prispevek k popuščanju sovraštva in šovinistične propagande. Češki disidenti so o podobnih problemih razmišljali le pred desetletji. Že v osemdesetih letih se je v Pragi na tajnih seminarjih odkrito debatiralo o sudetskih Nemcih in krivdi čeških demokratov za njihov izgon, saj je bila češka leta 1945 demokratična dežela. V tem duhu sta tudi Brandt in Kohl pokleknila v Auschwitzu. Kancler Kohl in Miterrand pa sta se v Verdunu strinjala, da je bilo po nedolžnem zelo, zelo veliko likvidiranih. Emst Junger, književnik, človek, pred katerim se je omenjen pogovor odvijal, pa je ob priložnosti dejal: "Tudi v najbolj neprijetni situaciji, se mora svoboden človek osvoboditi sovraštva, čeprav je to še tako težko."Pod vplivom teh besed je Walensa odpotoval v Jeruzalem.. Tendenca, da se prevzame odgovornost za preteklost, z očitnim namenom, aa b£ presegli sovraš -tvo, in da bi se izognili svetovni eksploziji, je briljantna lekcija, ki so jo dali lastnemu narodu v globok in trezen razmislek. Seveda, če za to ie ni ponekod prepozno. Torišče problema je v perspektivi gledanja, ker marsikateri soudeležencev dejanju, ne vidi lastnega početja kot dejanja zla. Vsak pa se sam sreča z zlom. Lahko bi celo rekli, da je sodobni etos solidarnost tistih, ki vedo, da se lahko v imenu dobrega zmotimo ali pa da se dobro lahko združi- Takšno solidarnost je češki filozof Jan Potočka imenoval solidarnost omahljivih. Solidarni smo zaradi skupnega nesrečnega izkustva. Obstajajo katastrofe, bolečine, ki so planetarne. Taborišče je taborišče, ne glede na to, ali se nahaja v Aziji, ali je komunistični.ali pa je islamski. Policijska tortura je policijska tortura, ne glede, ali v imenu Srbije ali v imenu Hrvaške. Lakota je lakota ne glede, ali v Afriki ali v Aziji, med katoliki, med muslimani. V tem obstaja neka možnost svetovnega etosa, ki svojo idejno zasnovo in izhodišče ne išče v dobrem (neko obče dobro ne obstaja), marveč v zlu, tisti črni svetlobi, ki meče svoje sence daleč naokrog. In vendar je vsakdo dovzeten za zlo. Mario Kopić Prevedel: T. Kukovica PREJELI SMO V rubriki Odmevi, Prejeli smo objavljamo pisma bralcev po presoji in izboru uredništva. Vse, ki nam pišejo, prosimo, da pisma niso daljša od 60 tipkanih vrstic. Daljša pisma smo prisiljeni krajšati, ne glede na vsebino. Vabimo k sodelovanju! Pišite na naslov: Gorenjski glas, Moše Pijadeja 1, 64000 Kranj za rubriko Odmevi. Loški šport na beraški palici Odgovor Muzejskemu društvu Železniki na članek v Gorenjskem glasu dne 19. marca 1993 V članku Gorenjskega glasa z dne 12. marca 1993 pod naslovom 'Loški šport na beraški palici" sem hotel prikazati odnos Izvršnega sveta Občine Škofja Loka do Plavalnega bazena Železniki. Primerjava med Plavalnim bazenom in Muzejskim društvom (oba iz Železnikov) se mi je zdela dokaj primerljiva. Absolutno nisem hotel užaliti Muzejskega društva ali celo dokazovati, da dobi preveč denarja iz občinskega proračuna. Članek je hotel doseči namen, odnos Izvršnega sveta Občine do bazena, do športa in odnos do ostalih športnih objektov v občini. S čisto vestjo sem napisal, da bazen za svojo dejavnost in vzdrževanje dobi 293 tisoč SIT. Muzejsko društvo pa 1.1 milijona SIT. Mar je to lajno f Mar tega občani Škofje Loke ne smejo vedeti ? Denar obeh je na plečih davkoplačevalcev. Ker pa sta predsednik Muzejskega društva g. Matej Trojar in kustos g. Jure Rejec reagirala na članek s tako ostrino, menim, da sem v nekaterih besedah prizadet in na nekatere netočne stvari moram odgovoriti. S K S Železniki sem 1. septembra 1991 sklenil najemno pogodbo za določen čas. Torej sem do KS Železniki najemnik, firmi SPORT- FIT pa direktor, če vas beseda "upravitelj" tako moti. V smislu dobrega me je pač tako imenoval novinar Gorenjskega glasa. Pred podpisom pogodbe je bila obnovljena celotna streha na plavalnem bazenu. Investicijo je financirala KS Železniki in plavalni bazen iz celotne dejavnosti, ki mu je pripadala za l. 1991. če želite, lahko preverite, koliko je bilo to denarja. Vse, kar se je dogajalo po 1. septembru 1991, je K S Železniki financirala iz najemnine, ki jo mesečno plačujem. Tudi vodne črpalke, kijih omenjate. Tako pač zahteva najemna pogodba, ki jo stoodstotno izpolnjujem. Tudi to lahko preverite na KS. Odgovarjate, da ni res. da dobi Muzejsko društvo 1.1 milijona SIT. Pa vendar po nekaj vrsticah sami priznate, da številka drži. Žal g. Rejec in g. Trojar k temu znesku ne prištevata osebnega dohodka. Kako bi bil srečen kot direktor podjetja PORI - FIT, da nam občina ne plačuje nobene dotacije, ampak nam zagotavlja osebni dohodek za dva de Li k a v plavalnem bazenu. Plavalni bazen živi s krajem, je del športne, rekreacijske in navsezadnje del turistične ponudbe Železnikov. Stalno sodelujemo s športnimi, zabavnimi in rekreacijskimi prireditvami. SPORT - FIT s svojimi storitvami pomaga vsem društvom pri organizacijah njihovih prireditev. Torej, kot vidite, se pri nas stalno nekaj dogaja. Smo pač v središču pozornosti in s tem seveda tudi na udaru za vsako na pačno potezo. Kaj pa Muzejsko društvo f Ne mislim se poglabljati v vaše probleme (gotovo jih imate), ne mislim tako ostro reagirati, kot sta g. Rejec in g. Trojar, a vam vseeno želim, da s tem denarjem uspešno poslujete in vzdržujete obstoječe objekte. Meni pravite, da mi je pač lahko, ker imam zraven bazena tudi bife. se pra vi profitno deja v-nost. Točno, če ne bi bilo tega. bi bil bazen že pred mnogimi leti zaprt. Kaj pa Muzejsko društvo'' Tudi vi imate možnost poleti organiziranja profitne dejavnosti, da vam izboljša težak finančni položaj. Na občinski proračun pa se tudi toliko razumem in dobro vem, da bomo v I. 1993 v firmi SPORT - FIT plačani od svo/egu dela. v Muzejskem društvu pa od občinskega proračuna. Razlika je očitna. Vaš zadnji stavek je: Presodite sami. Tudi vas g. Rejec in g. Trojar tako sprožit jem. V prihodnje se vzdržujem vsake polemike preko medijev, predvsem če so te zadeve iz domačega kraja, ker sem absolutno />rc pričan, da je beseda "fovšanja" preveč prisotna. Najemnik Plavalnega bazena Direktor podjeta SPORT - FIT Jože Rakovec Šarplaninca ogrizla sprehajalca! Z velikim zanimanjem sem prebrala ta članek. Mojo pozornost je pritegnil zato, ker sem tudi sama, nič dolžna, kriva pa toliko, da sem šla s kolesom v službo, po cesti, kjer sem hodila 18 let, okusila na desni nogi ostre dobermanove zobe! Pripominjam, da sem 18 let hodila tod s kolesom. Pa vendar me je zdaj to minilo. Nič kaj prijetno ni (to se dogaja v Hlebcah) če te ovoha vata 2 dobermana, za "pri-boljšek" pa še volčjak! Zaradi osebne varnosti se zdaj vozim v službo z avtom, če sem pa slučajno peš, pa imam v žepu pripravljen prekrasen rumeni avtolak, za obrambo seveda! Pa krepelce tudi, seveda za obrambo! 2. aprila lani me je v Hrašah popadel doberman. Potem me je, ko sem se obrnila proti domu še 3 krat podrl na tla. Ko sem lastniku povedala, me je le-ta nadrl, da lažem. Kajti njegov pes je priden (čeprav sem slišala, da jih je že več popadel!). In izgleda, da je pri tej hiši gospodar PES, kajti medtem, ko me je napadel, mu je gospod M. J. dajal neke slabotne ukaze, ki pa žal niso zalegli! Ko sem kasneje o dogodku razmišljala (do psov nisem bila nikoli sovražno razpoložena), sem prišla do zaključka, da ima ta človek psa zato. da za njim skriva svoj SLAB značaj! Kako naj bi bilo drugače, ko pa je pijan trobezljal okoli, da me bo "pregoni!", če ga bom tožila! Tožba je tožba, nobena nič ne velja! A pripominjam, da če bi me g. M. J. le poskusil "pregoniti", da bi jih pošteno dobil po betici! Sem namreč take sorte, da se nikogar ne bojim, pa tudi sem včasih opravljala tako delo. da sem tu in tam morala uporabiti moč! Druga zgodbica je stara 2 tedna. Moj mož je bolan in če le more, gre rad na sprehod. Od naše vasi pa proti cesti in Lescam. Izgleda pa, da bo zaradi nesramnosti pasjih gospodarjev moral to opustiti. Ali pa se bo moral oborožiti?! Pred dvema tednoma ga je pod našo vasjo napadel volčjak. žal ne vemo čigav! Prisegam, da se bomo za vsako ceno branili pred psi!!! In popolnoma prav se mi zdi, da lovci pokončajo take pse! To je vedno bilo in tako naj tudi bo. osvečšeni, kulturni pasji gospodar, bo VEDNO psu nataknil nagobčnik! Tisti pa, ki imajo manj pameti od psov, jih bodo še naprej veselo spuščali! Ampak jaz imam predlog: Naša večno lačna vlada najraje krade nam, ki najmanj zaslužimo! Zakaj pa ne bi obdavčili psov? Večji in dražji, kot je pes, V iS JI naj bo davek nanj! Plače in pokojnine naj lepo pustijo pri miru! Boste videli, davkarji, koliko denarja boste dobili od pasjega davka! Kajti, če bo to šlo naprej tako, kot je sedaj, bomo morali spremeniti slogan Slovenija moja dežela - v SLOVENIJA PASJA DEŽELA!!! Pa lep pozdrav! Slavka Kapus Koliko za begunce? Uradno Slovenija beguncev ne sprejema več. Vendar le uradno! Neuradno še vedno prihajajo v kar lepem številu. "Ilegalcev" je iz meseca v mesec več, kljub temu. da so možnosti za sprejem že zdavnaj presežene. V letu 1992 smo za begunce porabili 2,5 mili/ardc tolarjev proračunskega denarja, samo za zdravstveno oskrbo beguncev je šlo 900 milijonov tolarjev. Enako prorm un\ko financiranje bo seveda potekalo tudi letos, glede na inflacijo v višjih zneskih. Za primerjavo: 3.4 milijarde pora- bljenih tolarjev v te namene pomeni ok. 252.000 ne t to zajamčenih plač po 13.500 tolarjev. Begunci so deležni znatne mednarodne pomoči, po novem bodo deležni tudi malce mesečne žepnine. Med pet in deset dolarji... Na voljo imajo urejeno zdravstveno varstvo, prav tako begunci brez statusa, v centrih tri, ponekod štiri obroke dnevno, dokaj urejene bivalne prostore, otrokom, ki obiskujejo pouk, je zagotovljen brezplačen prevoz v šolo in nazaj... Med begunci s statusom in "ilegalci" ni nobene razlike. Obojim je na razpolago pomoč pri RK, Caritasu, pomagajo tuje humanitarne organizacije. Kaj zato, če se ta pomoč potem znajde v smetnjakih ali prodaja na črni borzi! Izsiljevanja, nesramnosti in nemogočih zahtev namenoma ne omenjam. O tem naj spregovorijo ljudje, ki imajo dnevno opravka z begunci! Solidno preživetje tem ljudem je omogočeno, nadomestno domovino, ki bo prej ali slej postala stalna, imajo. Nihče od pristojnih pa tem ljudem ni znal ali pa ni hotel povedati, kaj so in kaj jim pripada. Dnevno en obrok, nujna medicinska pomoč in streha nad glavo. To in nič več! Slovenija je doslej nesebično pomagala, daleč preko svojih zmožnosti. Tudi daleč preko svojih obveznosti. Če gre državi, ki je begunce sprejela, slabo - in Sloveniji gre slabo - je razumljivo, da se standard zmanjša tudi njim. NIHČE NI ZAVEZAN ZA VEČ KOT MORE. Kako pa je Slovenija poskrbela za svoje državljane? Inflacija je tu. z zakonom o zamrznitvi plač iz Markovičeve ropotarnice nam bo poslej vlada rezala kruh s starim in skrhanim nožem. Ostale nam bodo drobtine! Štiri odstotke zaposlenih ne prejema zajamčene plače, 103.000 zaposlenih svoje izhodiščne plače še ni videlo. Zajamčena plača je nespremenjena že od septembra lani. 21.330 SIT brutto oz. 13.500 netto. Država je 30.000 delavcev nezakonito prikrajšala za del nadomestila za brezposelne. Ta ista država nam dnevno vbija v glavo, da so naše plače previsoke, čigave plače, gospa in gospodje v vladi? Previsoki so prispevki, predraga je država, niso pa previsoke čiste plače! Tej isti državi se izmuzne skoraj 40 odstotkov davkov, zato naj raje poskrbi, da bo pobrala, kar ji pripada! Normalna obrestna mera v svetu je 3.5 do 4.5-od-stotna. v Sloveniji tudi 15-od-stotna! Daleč največ v Evropi! Dobili smo zakon o dohodnini, ki omogoča dokaj nepravično obdavčitev davčnih zavezancev. Vse več zaposlenih prejema podpovprečne osebne dohodke in nesmiselno bi bilo pričakovati, da bodo ti ljudje, ki jim gre za preživetje, izrabili možnost znižanja osnove po 7. členu tega zakona. Tako bo končna obremenitev teh ljudi višja, kot bi sicer lahko bila. Zadostuje? Ali naj še naštevam'' Morda manjkajo le še ljudske kuhinje v vseh večjih naseljih, pa bo v celoti poskrbljeno za blaginjo Slovencev. Kako dolgo. Slovenija, boš še mačeha svojim državljanom ? Kako dolgo še. gospoda Drnovšek in Rigelnik, gospa in gospodje ministri, gospe in gospodje poslanci ? Pod pokrovom vre in bojim se. da bo prekipelo. Bojim se. da je stmalnega miru v Sloveniji konec. Milena K os«-1 j - Nuni Neodvisnost Konfederacija novih sindikatov Slovenije P. S. Vlada R Slovenije je zajamčeno netto plačo dvignila za neverjetnih - 2300 tolarjev. Tako bo štiričlanska družina, ki mora preživeti z dvema zajamčenima plačama, poslej namesto 27.(0 tolarjev dobivala celih 31.600 tolarjev. Temu ni kaj dodati! Odprto pismo državnemu zboru Pred nedavnim je bila slovenska javnost obveščena, da bo državni zbor imel 11 odborov in st 11 komisij. Pri vodenju teh je končno tudi opozicija dobila nt' kaj besede. Za presenečenje je ponovno poskrbela samostojno poslanska skupina' Zaupano J' je bilo predsedniško mesto v komisiji za peticije. Dodelila goje poslancu iz Tržiča Branetu Erit' nu. In prav tu je kamen spotite-Pa poglejmo zakaj. Če drži, da so Slovencui 6. df-cembra lani v najmanj polovi® primerov glasovali za tega <*'' onega poslanskega kandidatu izključno na podlagi njego*1 strankarske pripadnosti, saj ia večina niti od daleč ni poznala, potem v novem parlamentu sedi nekaj deset "mačkov v žaklju ■ Za Braneta Eržena to velja v polni meri. Ve se tudi, da gajf' parlament pripeljejo zveneče it** liderja SNS Zmaga Jelinčič Na osebne sposobnosti drugj'1 kandidatov SNS se zato ni g'e' dalo. Po volitvah so se razrntrt bistveno spremenile. Šlo je }a klasičen primer upora "vaj**' cev"proti svojemu mojstru. Tate je nastala samostojna poslanste skupina. Šele tedaj je javnost t*' čela spoznavati profile odceplje' nih poslancev, katerih delovanj1 je kmalu začelo presegati okvijt parlamentarne demokracij* Parlamentarne funkcije naj f namreč prevzeli najsposobnejši j" tudi izobraženi poslanci * okvir* parlamentarnih politih' strank. Samostojna poslanste skupina se tega ni držala. ™ omenjeno funkcijo je iz svoje St* de predlagala najmanj Prim^\ nega člana. Poslanec Brane **j žen bi za vodenje komisije zaJ*\ ticije moral imeti široko druzpe' no in tudi pravno znanje- r*~? pa on nima. Po formalni ij° brazbije električar. Tudi v nejf' malnem znanju je Brane Ef2*^ zelo skromen. O njem celo kro-anekdota. da se je pri svojem P slanskem kolegu moral P? -j. mati. kaj pomeni beseda Pe,'a ja". V tem je bistvo Prl)ble n0 Kako je mogel državni zbor1 čelo ene svojih pomembnih misij postaviti človeka s 1 ■ skromnim znanjem, še P°se ^ če vemo. da ima samostojni P" lanska skupina vsaj dva (Lap. Poljšak) z visoko bi> in širokim družbenim njem. S tem se lahko tako vo cem kot davkoplačevalcem oP vičeno postavlja vprašanje . struktivnosti in uspešnosti vanja samostojne poslanske pine. Upati je, da je to le 05 ^ Ijen primer. V nasprotnem meru me omenjeno star*a It' preveč spominja na stanje P y tu 1945. ko so dolga deseti7 /( Sloveniji ključna mesta xaJj£fi čevljar Franc Popit, tesal' fiC Maček - Matija, kovinar r Leskovšek - Luka. rudar J-Marinko. ki so družno z vizionarjem " Edvardom a. Ijem povzročili neznanske' ^ dovanje gospodarstva. *u šolstva itd . - ta- Morda bo kdo dejal. <*<-su totalitarizma pri nas a ni bilo mogoče. Je pa zato ( ali ne go spod poslanec »Jjj0 Eržen Ob nastajanju je *e hudomušno pripomnil rr\1 ((ft. pa bo Brane Eržen k *?' k0-Kaj pa če med zasedanj*' n. misije za peticije ka odpove Podpisani se s tem nt j? Za omenjeno okvaro imajr^ ment svoje tehnične slu^r stveno nižji tarifni p<>s'a S spoštovanjem ,i0bo*|,i AVTOŠOLA Begunjska 10 -p,«*****1 * Tel.: 1064) 2i6-2* POSLI IN FINANCE UREJA: MARIJA VOLČJAK Prodano prvo, naprodaj drugo gorenjsko podjetje j*"! LTH-jeva orodjarna in livarna iz Škofje Loke je bila že prodna, naprodaj je kranjski Ikos, zanj se je rok za prijavo že iztekel IS. decembra. Sest pa jih še čaka na rešitev. Gorenjski delež je torej približno 10-odstoten, saj je v skladu ™ slovenskih podjetij. V nekaterih podjetjih je bil družbeni kapija! v celoti prenesen na sklad, v nekaterih je postal državni le de-'oma. Poglejmo si, kako so to napravila podjetja z Gorenjskega. Pod jetje vrednost deleža sklada v SIT delež sklada v odstotkih 589.302.480 87,00 187.835.377 100,00 466.668.000 99,78 200.699.000 100,00 198.268.669 100,00 130.708.000 100,00 162.925.000 100,00 8.512.374 63,00 ^Ples Železniki k,os Kranj ERO Kranj sba Telekom Kranj £r,H OL Škofja Loka Juk-no Zapuže ^enine Bled 2l>t Tržič _ -— — upaj je bilo torej z osmih gorenjskih podjetij na sklad prenese-,. 8a. 1.944 958 9qo tolarjev družbenega premoženja, v celoti je tl . \ Sloveniji podržavljenega za 47.799.773.954 tolarjev. Go-J8*'delež je bil potemtakem le približno 4-odstoten, medtem ko Pri številnih drugih pokazateljih suka pri 10 odstotkih. ^seniški katalog obrtnikov in podjetnikov Jesenice, 29. marca - Obrtna zbornica in Občinski podjetniško- in-ujvj^atijskih center Jesenice sta pred kratkim izdala katalog jese- *'n obrtnikov in podjetnikov. Izšel je v 400 izvodih, prevedli pa .8* v nemščino, saj jim bo prevod koristil pri stikih z obrtniki iz Jaške občine v sosednji Avstriji. st kdajo kataloga sta denarno podprla Občina Jesenice in Mini- stvo Za gospodarske dejavnosti, tisk pa je sponzoril Studio ^dium. Katalog je veljal približno 200 tisoč tolarjev, j Se obrtnike in podjetnike so predhodno obvestili, da v kata-Ve h 'a^o brezplačno predstavijo svojo dejavnost in ponudbo, šel Se -i'n Je Pravo^asno odzvalo le 32, zanimanje je bilo večje Sen"' Je katalog izšel. Sicer pa so v njem vsi vsaj našteti. Na Je-'cah je približno 400 obrtnikov in podjetnikov. ^-amisel o izdaji kataloga se je porodila v pripravah na sreča-p 2 obrtniki iz občine Beljak v sosednji Avstriji, ki naj bi bilo je đvsem poslovno, zato so se želeli najprej predstaviti. Katalog fj0^eveda dobrodošel pri navezovanju stikov, zato so nekaj izvo-Ve ...e Poslali večjim trgovskim in posredniškim podjetjem v Slo-% zanimanje pa je pokazal tudi slovenski podjetnik iz Trsta. BORZNI KOMENTAR Ko pišemo te vrstice, R za pretekli mesec še ni znan, dejstvo pa je, da bi lažje ocenili, kakšne naložbe bodo aktualne v naslednjem mesecu, ali tiste, ki nosijo R + r, ali one druge z devizno klavzulo, kamor sodi večina obveznic, blagajniški zapisi nominirani v DEM, ali pa različne oblike vezav z valutno klavzulo, mogoče nakup ameriških dolarjev ali naložba v nakup delnic, ki kotirajo na borzi. Ker 2. 4. 1993 zapadejo kuponi republiški obveznici RSL 2 in Mestu Ljubljana, se je to odrazilo že pri poslih, sklenjenih 26. 3. 1993, saj se po dogovoru med borzo in centralnim depojem, trguje brez kuponov (torej kot da so že zapadli), pet dni pred dejansko zapadlostjo. Tako se je tečaj za RSL 2 oblikoval na nivoju 89,4, kar pomeni, da je padel za manj kot znaša kupon (4,75 % od nominalne vrednosti), to je za 4,25 %, medtem ko pri Mestu Ljubljani prinaša zapadli kupon 10 % od njene nominalne vrednosti, padec tečaja na 90,5 pa pomeni znižanje za 5,6 %. Pri ostalih tečajih vrednostnih papirjev, tako delnicah kot obveznicah, bistvenih odstopanj navzgor ali navzdol ni, upajmo, da bo svež veter prinesla delnica Probanke Maribor, ki začne z uradno kotacijo na borzi v torek, dne 30. 3. 1993. Poudariti velja tudi povečan promet s kratkoročnimi vrednostnimi papirji, predvsem blagajniškimi zapisi Banke Slovenije v tujem denarju in t. i. dvojčki, ki prinašajo relativno dobre donose, medtem ko z zakladnimi menicami in komercialnim zapisom Stanovanjskega sklada posebno velikega posla na borzi v zadnjem času ni. Pripravila borzna posrednika LB GB Kranj: Brane Care, Hermina Krt KOLIKO JE VREDEN TOLAR NMUPNVrlODAJNI NAIUPWF»00AJM MENJALNICA DEM ATS HRD A banka Kran|{Trži6, Jesenic«) 65,00 65,98 9,18 9,30 590 7,50 AVAL Bled, Kranjska gora 65,50 66,00 9,22 9,40 COPiA Krart) 65,60 66,30 9,25 9.45 • CREDITANSTALT N. banka Lj. 65,20 65,90 9,20 9,35 • EROS (Stari Uayr),Kranj 65,55 66,15 9,20 9,40 500 8,00 6E0SS Medvode 65,50 66,20 9,20 9,40 5,00 7,00 HRAN8.NICA10K, t d. Kranj «5.39 65,99 9,20 9,39 - HlOA-tržnica Ljubljana 65,60 66,00 9,25 9,35 6,00 7,80 HIP0TEKARNA BANKA, Jesenice 65,15 66,35 9,15 9,45 4,00 9,00 INVEST Škofja Loka 65,50 66,70 9,27 9,46 5,80 7,90 LB-Gorenjska banka Kranj 54,30 66.60 8.96 9,49 » MERKUR-Partner Kranj 65,45 65,80 9,30 9,35 MERKUR-Žetezniska postaja Kranj 65.45 65,80 9,30 9,35 6,00 9,00 MIKELStražišie 65,50 66,00 9,14 9.39 5,00 8,00 OTOK Bled 64,96 65,41 9.21 9.30 3,90 8.40 POŠTNA BANKA.d. d. (na poštah) 63.65 65,60 8,96 9,29 SHP-Slov. bran. in pes. Kranj 65.40 65,80 9,10 9,30 . . SKB Kranj (Radovljica, Šk. Loka) 65,45 65,80 9,30 9,35 6,00 9,00 SLOGA Kranj 65,50 66,30 9,20 9,40 SLOVENIJATURIST Boh. Bistrica 64,10 8,93 SLOVIKUATURIST Jesenic* 65,16 66,06 9,16 9.26 650 8.00 WILFAN Kranj 65,40 65,70 9,25 9,35 W8.FAN Radovljica, Grajski dvor 65,35 65,75 9,22 9,37 F-AIRd.o. o.TržiC 65,25 65,95 9,18 9,30 • POVPREČNI TEČAJ 65,20 66.01 9,18 9,36 540 6.10 Pri nakupu in prodaji SKB in MERKUR zaračunavata 1% provizije, pri prodaji DEM 5000 ali več pa 2,5%. Pri Šporovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 9,20 tolarjev. BORZNI POSREDNIKI CeL; 064/217.271 tet 194 frua 212*422 /O ljubljanska banka Gorenjska banka d.d., Kranj Ko želite svojemu kapitalu dati drugačno obliko BORZNI IZRAZI POSOJILNICA - BANK - B0R0VUE tel. 9943-4227-3225 VAŠ ZANESLJIVI PRIJATELJ V VSEH 3ANČNIH ZADEVAH! Obnova stanovanj ENOTNI TEČAJ Za večino vrednostnih papirjev, ki kotirajo na borzi, se na borznem sestanku samo enkrat določi tečaj. Ta enotni tečaj borznega sestanka se določi za vrednostne papirje, ki niso pripuščeni k variabilni notaciji (glej variabilna notacija). EURO-NOTES Izraz za novejše načine kreditiranja na evropskem trgu denarja in kapitala. Predstavljajo mešano obliko med klasičnim roll-over-kreditom in novejšimi instrumenti financiranja, npr. variabilno obrestovanimi obveznicami. Škofja Loka, 26. marca - Na obrežju Selške Sore, tik ob gradbenem podjetju Tehnik, sta Janko in Tomaž Knific (oče in sin) odprla trgovino z materialom za zaključna dela v gradbeništvu, posebej zanimiv je nemški program Knauf, ki je namenjen predvsem obnovi stanovanj in hiš. Z zaključnimi deli v gradbeništvu sta se Janko in Tomaž Knific ukvarjala že doslej, novost je trgovina, ki sta jo uredila v najetih prostorih Mesoizdelkov Škofja Loka. Samo poslopje je lep dokaz, kako je s pomočjo programa Knauf moč posodobiti in polepšati staro poslopje. Tomaž Knific nam je dejal, da s svojo dejavnostjo dopolnjujejo Tehnikovo ponudbo, saj se ukvarjajo z zaključnimi deli v gradbeništvu. PROSTI ČAS '93: DRUŽINSKI SEJEM ZA AKTIVNO PREŽIVLJANJE PROSTEGA ČASA! Prvič v zgodovini celovškega sejma bomo v okviru sejma PROSTI ČAS '93 v hali 3 postavili teniško igrišče. Poleg treningov za mladino je 3 aprila 1993 predviden tudi turnir znanih osebnosti: med drugim se ga bodo udeležili Horst Skoff, Gilbert Schaller, Bojan Križaj, Franz Klammer itd. Poleg teniškega igrišča bomo v hali 3 na posebnih odrih organizirali vsak dan modne revije in nastope v gimnastiki. Ponudbo pa zaokroža razstava vodnih športov in jadralnih letal. Koroška frizerska akademija bo v velikem "showu pričesk" prikazala najnovejše trende spomladanskih in poletnih pričesk iz modnega centra Evrope. Posebno zanimanje pa bo zagotovo tudi letos veljalo "koroškemu avtomobilskemu salonu" v sejemski hali 5. Poleg standardnih modelov boste lahko občudovali celo vrsto posebnih izvedb in ekskluzivnih modelov. eiern PROSTI ČAS 93, ki ga organiziramo v Celovcu od 1. do aprila se z vsemi svojimi področji obrača na družino Njegov S tem je se-s to tematiko v cilj u . ---- Ni k I s Ponudbami in informacijami pokrije vsa tista področ-arnJ* služijo aktivnemu, smotrnemu in načrtnemu preživljanju Mrostega časa. 40.Oonra22stav,ia na tem seJmu vec k°t 48° podjetij na več kot pa je 01 razstavnega prostora v halah in na prostem. K temu °Drate>Cwrebno Prišteti š® °ko|i 7.000 m2 luna parka in gostinske jem pD^ tUdi *P,esn' paviljon koroškega radia" Ceiovcu Tl ^AS 93 do sedai naiveči' se)em ^aredj3603 pa,eta ie *ud' letos izredno raznovrstna: gradnja in druga Sl sam", potovanja in dopust, igra in šport ter mnoga Sejrrtu v? °^ia preživljanja prostega časa so zastopana na tem Hale tek okv'ru sejma PROSTI ČAS '93 pa organiziramo tudi fi-r>arodr.1rnovan,a v govorništvu za mlade v okviru Lige Združenih uov za deželo Koroško. hail^T ra2stava "Uživajmo zdravi v prostem času" v sejem-na ye|jk )e Postala v okviru sejma PROSTI ČAS že tradlcional-na Področ V''° razs,avlialcev predstavlja zanimive ponudbe ^resni m val' dvakrat dnevno, pa bo v Vas zagotovo spod-2e'l° Po potovanju FREIZEIT '93 CELOVEC koroškim salonom avtomobilov g* počitnice in potovanja grud it i in delali uživati /dnni v prostem ČUSU šport m igra UiiKi-pnrk s plesnim venčkom sejem ..naredi si s:im src/ dom" L do 4. aprila , V Wci/>(iiiv >. /><>/iiMi>m Jttbitcpri ( u iu/i/nAi/ui stijltiU I k i.i/i/i/' Na sejmu PROSTI ČAS '93 bodo veliko prostora dobili graditelji in graditelji - konjičkarji. V sejemskih halah 11 in 12 kot tudi v pred kratkim odprti hali 7 ponovno organiziramo strokovno razstavo "Izgradi si sam svoj dom". Več kot 200 podjetij ponuja svoje proizvode na področju gradnje, rekonstrukcije in renoviranja. Paleta seže od sodobnih gradbenih materialov, izolacije prostorov, financiranja in zavarovanja pa vse do sanacije starih stavb in varstva okolja. V ta program smo vključili tudi strokovne nasvete okolja. V ta program smo vključili tudi strokovne nasvete glede planske priprave gradnje in ukrepov oblikovanja. Na programu je tudi predavanje z naslovom "gradbena biologija". Po vsej deželi je znan "1. koroški center montažnih hiš" na sejmišču v Celovcu, ki je odprt skozi vse leto in ki se je letos še povečal. Tu prikazujemo najnovejše stanje proizvodnje montažnih hiš. Vse hiše so popolnoma opremljene. Med obiskovalci pa je posebej priljubljena tudi razstava "kopalnice kot v sanjah". V sejemski hali 9 lahko občudujete in med seboj primerjate več kot 20 kompletno opremljenih kopalnic. Tukaj, pa tudi v sosednjem paviljonu, kjer razstavljajo svoje proizvode lončarji in polagalci ploščic, so v času sejma na voljo strokovnjaki, ki Vam bodo radi svetovali glede sanitarne in grel-notehnične opreme. V času sejma PROSTI ČAS '93 bo pred sejemsko halo 5, na raz-staviščnem prostoru A, zopet velik "bolšji sejem", razstavljala iz vse Avstrije bodo segli globoko v svoje zakladnice in kot pri kakšnem srečanju zbiralcev ponudili celo vrsto starin, navlake in starih predmetov. Inštitut za pospeševanje gospodarstva (WIFI) bo v posebni razstavi "Naše zelenice" prikazal vpliv gospodarjenja z odpadki na okolje. Z ustrezno optiko pa bodo to veliko razstavo na 300 m2 opremili koroški načrtovalci vrtov. Družine preživijo največ prostega časa v igri. Sejem PROSTI ČAS '93 to seveda ustrezno upošteva. V sejemski hali 8 bomo v času sejma organizirali Veliko "družinsko igralnico". V prvem nadstropju obstaja možnost, da spoznate najnovejše igre na igralni deski in družabne igre ter jih seveda tudi preizkusite. Sodelavci celovške izposojevalnice iger "Paletti" bodo poskrbeli za pravilen potek iger in Vam razložili pravila igre. V pritličju pa organizirajo koroška podjetja prodajno razstavo igrač. Istočasno s sejmom PROSTI ČAS '93 organizira koroški radio v svojem plesnem paviljonu spomladansko praznovanje. Trije vrhunski ansambli "Krški muzikanti", "Showmix VValterja Schach-nerja" in "Originalni Kaiser - Trio" bodo poskrbeli za dobro vzdušje in zabavo. Tudi sodobni luna park se je letos povečal in bo poskrbel za nekaj brezbrižnih uric na sejmu PROSTI ČAS '93. Avstrijski radio bo neposredno prenašal nekatere prireditve v času sejma: Highlights so neposredni prenos oddaje "vozniki na poti" in "magazina koroškega radia" s sodelovanjem mest Gradec, Sp. Polten in Celovec. S to bogato ponudbo bo potrošniški sejem PROSTI ČAS '93 od 1. do 4. aprila 1993 zagotovo dosegel zastavljeni cilj, da daje pobude za smotrno preživetje prostega časa. Možnosti so najrazličnejše, izbira je velikanska. Zagotovo bo vsak obiskovalec sejma našel tudi nekaj, kar mu ustreza. GORENJSKI GLAS ♦ 16. STRAN KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK KMEČKI STROJ SV. BARBARA 23, 64220 ŠKOFJA LOKA TEL: (064) 622-575; 622-311; 631-497 KMETOVALCI POZOR: na Gorenjskem sejmu v Kranju vam bomo prikazali najnovejši program * uvoz iz Italije - enoosnih kiper prikolic *pradella in bernardi* (od 1,5 t do 6 t) brez ali s pogonom na zadnja kolesa (hidravlične/mehanske zavore, poviški, barvane/pocinkane) - rotacijski drobilnik in FRKZ *Machio* (od 80 cm do 300 cm) brez ali z valji (s kardanom, krivi in ravni noži). - traktorskih navadnih in obračalnih plugov *gratoni in bre-vetto* (možnost vseh nastavitev) - atomizerjev in škropilnic 'Europlave* (nošeni in vlečni, črpalke, Comet 701 do 1051). - priznanih kosilnic *BCS 602, 603 in 622 bencin/diesel* (100 cm in 140 cm) Po najnižjih cenah pa vam ponujamo: - kompletni program trektorjev 'Univerzal, Ursus, Same* itd. - vse vrste kmetijske mehanizacije proizvajalcev: SIP, Jon-sered, gozdarskih vitel, Tajfun, verig, orodja in jeklenih vrvi 0 8,10,12. - repromateriala - krmil, gnojil; zaščitnih sredstev, semen itd. - rezervnih delov., za Zetor, Unverzal, Creina, Tajfun, kardanske gredi - ter traktorske gume, akumulatorji itd. Možnost plačila s kreditom in dostave blaga na dom pošti, železnici in s kamionom. Vljudno vas vabimo na Gorenjski sejem * trgovina in servis Kmečki stroj, Franc Guzelj! po It/I K** KMETIJSTVO KRANJ d.o.o. [mlr Bi Begunjska c. 5 prodaja KORUZNO SILAŽO na obratu ŠENČUR vsak ponedeljek, sredo In petek od 7. do 9. ure do odprodaje. Cena ugodna. Informacije lahko dobite po telefonu: 064/41-263, 41-002. M -S0RA KAJ? Izdelava stavbenega pohištva v izvozni kvaliteti OKNA po naročilu vseh oblik in velikosti VHODNA VRATA po naročilu OKNA vgrajena suhomontažno v star obstoječ okvir KAKO? Brez montaže. Z dostavo in montažo. PO ČEM? Po predračunu konkurenčne cene. možnost plačila: -avans - več čekov - delni avans in ugodni kratkoročni krediti KJE? M-SORA DE MIZARSTVO ŽIRI tel. 064/691-115 tel. 064/691-310 tel. 064/691-778 E MIZARSTVO ŽIRI cena «= 155 DEM ob TAKOJŠNJEM plačilu tel. 064/691-115 tel. 064/691-310 POZOR! ODKUP HLODOVINE SMREKA EXTRA kvaliteta 15.500 SIT/ m3brutto Informacije: Miro Lapajne 064/691-373 064/691-243 fi nad 40 cm // # /, Zagate z mlečnimi presežki v kranjski mlekarni Mleko bo moralo v sir Odkup mleka se kljub lanskoletni suši ni bistveno zmanjšal - Povečanje odkupnih cen v tržno najbolj neustreznem času. Po prepovedi izvoza slovenskega mesa v Italijo in Avstrijo so avstrijski organi prejšnji teden prepovedali še izvoz slovenskega mleka, ki so ga slovenske mlekarne v Avstrijo izvozile za predelavo v mlečni prah in jogurte. V kranjski mlekarni, kjer so dnevno izvozili povprečno 10.000 litorv mleka imajo zaradi avstrijskega ukrepa že težave z odvečnimi količinami mleka. Direktorica mlekarne Iva- nec januarja 40 ton zaloge sina Valjavec pravi, da je ukrep rov, konec marca pa že. okoli prišel ravno ob nepravem času, saj je slovenska vlada konec prejšnjega tedna dvignila odkupne cene mleka, tako da so prizadeti dvakratno. V kranjski mlekarni so v Avstrijo dnevno izvažali po 10.000 litrov mleka, kjer so ga predelali v novo vrsto sira Pizza nova in v strgani sir za pice. Po uspešni predstavitvi in prodaji tega sira zdaj na trgu ne bo, tako da se bodo morali potrošniki preusmeriti na druge vrste. Poleg predelave so v Avstrijo vozili mleko tudi na sušenje, zdaj pa to ne bo več mogoče. Nekaj mleka, ki ne bo šlo v izvoz bi sicer lahko šlo na sušenje v Mursko Soboto, vendar se utegne kmalu izkazati, da ima tamkajšnja sušilnica premajhne kapacitete. Zaloge se povečujejo "Vlada je sprejela večje odkupne cene v tržno najbolj nesprejemljivem času," meni Ivana Valjavec, "čeprav moramo po eni strani razumeti stisko kmetov, ki so se resnično znašli v izredno težkem položaju, po drugi strani pa je dejstvo, da se odkup mleka kljub lanskoletni suši ni skoraj nič zmanjšal in da so zaloge velike. Kakšno je stanje, najbolje pove številka, da smo imeli v naši mlekarni ko- 100 ton. Če bomo prisiljeni vso količino mleka predelati doma, bomo najkasneje v enem mesecu imeli v zalogi kar 200 ton sirov, saj se z aprilom začne paša in količine mleka bodo spet večje. To pa so tudi mejne zmogljivosti naše sirarne. Kljub vladnim ukrepom, ki omejujejo uvoz mlečnih izdelkov na slovenski trg, še vedno "ugotavljamo, da se v prodaji pojavljajo tudi uvožene vrste sirov, ki so običajno sicer res cenejše, vendar tudi manj kvalitetne." V mlekarni so sicer pričakovali, da bo mleka za odkup manj, vendar se to ni zgodilo, tako da bodo imeli velike težave tudi pri prodaji sirov. Izvoz v države Evropske gospodarske skupnosti ni mogoč, ker se sami otepajo s presežki, na ostalih svetovnih trgih (konkretno so se že pred dvema letoma dogovarjali z Japonci), pa dosežejo ceno 2,2 dolarja za kilogram, kar ni niti za mleko. Izvoz v sosednjo Hrvaško bi morali urediti z meddržavnim dogovorom, vendar Hrvaška kupuje mleko po svetovnih cenah, zato za slovensko niti niso zainteresirani, poleg tega pa so problem tudi plačila. Kratkoročne rešitve ni Če bo država pri reševanju položaja kmetijstva delala neučinkovito, bodo mlekarne prisiljene znižati cene mlečnim izdelkom. Znano je, da V kranjski mlekarni imajo zalogo več kot 100 ton sirov Ivana Valjavec s prodajo konzumnega mleka nikoli niso ustvarjale dobička, saj morajo plačati stroške zbiranja in prevoza do mlekarne, to pa konkretno 1 kranjskem primeru pome111 polovico stroškov za brutp plače zaposlenih v mlekarni-Ob nespremenjenih maloprodajnih cenah mleka se nepre-stano draži repromaterial (škatlica za mleko v pure pack embalaži trenutno stane 9,5 tolarja), zraven pa je p°" trebno prišteti še stroške pasterizacije, polnjenja, skladiščenja in prevbza do trgovine-Zato so mlekarne te stroške pokrivale s cenami mlečnih izdelkov, kar pa očitno ne bo več mogoče. V kranjski mle; karni menijo, da niso tisti člen, ki bi po eni strani s prenizko odkupno ceno poslabševal položaj kmetov, po drugi strani pa tudi ne morejo vplivati na prodajno maržo v trgovinah. Ali je marža previsoka naj povejo za to pristojne državne institucije. "Pri razreševanju problematike količin in cen mleka bomo spoštovali vladno politiko," pravi direktorica Ivana Valjavec. "Potrudili se borno, da bomo preživeli tudi te težave, vendar takšno stanje ne more trajati v nedogled. • M. Gregorič Vlada in kmetijstvo Kar 80 odstotkov nižje carine Ljubljana, 2. aprila - Od včeraj velja uredba slovenske vlade, ki na pragu spomladanskih del v kmetijstvu prinaša velike spremembe pri uvozu strojev in opreme za kmetijstvo, mineralnih gnojil, sredstev za varstvo rastlin, krmil in semen. Za pravne osebe, zasebnike in kmete je vlada omogočila uvoz surovin in reprodukcijskega materiala, ki se uporablja v proizvodnji sredstev za varstvo rastlin.-mineralnih gnojil in krmil po 80 odstotkov nižji carinski stopnji, kot jo določa carinska tarifa. Prav tako velja 80 odstkov nižja carinska stopnja za uvoz mineralni gnojil, krmil, semen in srdstev za varstvo rastlin. Uredba, ki je objavljena v Uradnem listu Republike Slovenije št. 15, ki je izšel prejšnji petek, vsebuje tudi seznam reprodukcijskega materiala za kmetijstvo, ki ga odslej lahko kmetje, podjetja in zasebniki uvažajo po 80 odstotkov nižji carinski tarifi. V tem seznamu je zajeto praktično vse, kar kmetijstvo potrebuje:'semenski krompir, ma-nioka (krmilni nadomestek), semenska pšenica in ostale žitarice, vse vrste umetnih gnojil. insekticidi, fungicidi in herbicidi, itd. Ista uredba slovenske vlade omogoča pravnim osebam, zasebnikom in tudi kmetom, da uvažajo surovine in repromaterial, ki se ne proizvaja v Slove niji, po 50 odstotkov nižji carinski stopnji od predpisane carinske tarife. Osnova za ugodnejši uvoz s polovično carino je potrdilo, ki ga na vlogo uvoznika izda Gospodarska zbornica Slovenije. Tudi za uvoz nadomestnih delov za vzdrževanje uvožene opreme oziroma delov uvožene opreme je vlada od včeraj predpisala 80 odstotkov nižjo carinsko stopnjo. Upravičenci so pravne osebe, zasebniki in kmetje. Za uvoz opreme lahko po novi uredbi kmetje koristijo možnost 80 odstotkov nižje carinske tarife, vendar pod pogojem, da se uvožena oprema zahtevanih karakteristik v zahtevanih količinah ne proizvaja v Sloveniji, kar je pristojni carinski izpostavi potrebno dokazati s potrdilom Gospodarske zbornice Slovenije. Pravi vzrok za lubadaria Ljubljana - Šiška, 29. marca - Izvršni svet občinske skup u. Ljubljana - Šiška je na zadnji seji minuli teden imenoval P flje no komisijo za usmerjanje in izvajanje ukrepov za prepreče ^ in zatiranje podlubnikov na gozdno-gospodarskem območju bljane. Ne glede na to, da bo komisija stanje in vzroke še u*sVe. vila, je predsednik občinske skupščine na seji, kot nekakšno ^ tovalno napotilo komisiji, poudaril, da trditve, da sta vzr ^ razširitev lubadarja sečnja in nered v zasebnih gozdovih nvj meljena vzrok suša Strokovne ocene se bolj nagibajo na to, da Je ^sto-Nekaj podobnega da se je v zgodovini na •„ pO' letja že dogajalo. To, kar se zdaj dogaja, pa vodi k temu, 0 mo nižinsko smreko marsikje zgubili. • A. Ž. Izlet in ogled razstave Kmetijsko svetovalna služba iz Škofje Loke organizira v nedeljo, 4. aprila, izlet na Češko. Odhod je ob 21.30 uri izpred Zadružnega doma v 2ireh oziroma ob 22. uri izpred škofjeloškega hotela Transturist. Povratek bo v torek v zgodnjih jutranjih urah. Cena izleta je 2.300 tolarjev. V nedeljo, 18. aprila, pa pripravljajo ogled razstave dobrot slovenskih kmetij na Ptuju. Odhod bo ob 8.30 uri izpred Zadružnega doma v 2ireh in ob 9. uri izpred hotela Transturist. Po ogledu razstave v Minoritskem samostanu na Ptuju si bodo udeleženci ogledali še Terme Ptuj, kjer bo kosilo in čas za kopanje. Možen bo tudi odhod do Ptujske Gore in ogled znamenite romarske cerkve. Vse prijave sprejema tajništvo KZ škofja Loka na telefonski številki 620-497 ali Kmetijska svetovalna služba na telefonu 620-580. Vlada sprejela nekatere ukrepe Odkupna cena mleka 23,5 tolarja ^ Vlada Republike Slovenije je v nadaljevanju četrtkove seje^ drugim obravnavala tudi informacijo o ekonomskem položaj1 pj. tijstva in na'podlagi ocen sprejela tudi nekatere ukrepe, ki P ^jls jo postavitev absolutnih uvoznih dajatev pri uvozu mesa, pa je tudi novo odkupno ceno za mleko. p(>- Vlada je pri uvozu goveje živine in govejega mesa dolo sebno uvozno dajatev, v absolutnem znesku, v višini 8 ods ^3 od povprečne cene na domačem trgu, ki je določena na.ra.caoriJe tolarjev za kilogram in preračunana na posamezne ka Za uvoz prašičev in svinjskega mesa je vlada PraVta\,°o0vpfe Ia posebno uvozno dajatev v višini osmih odstotkov 00 P)|arje,' čne cene na domačem trgu, ki jc določena na ravni 14. _0rij' za kilogram in ustrezno preračunana za posamezne . ej cfi' mesa. Tako določena cena prašičev predstavlja razmerje • \ . nami mladega pitanega goveda proti cenam prašičev v Po novem je nova tudi odkupna cena mleka, ki je ve |tjs(0r>3 odstotka in znaša 23 tolarjev in pol za liter mleka s 3,6 0 x0c\r tolšče. To predstavlja 63,31 odstotno pokritje stroškov z*poVflij* vo za mesec februar, ki jo je izračunal Kmetijski inštitut e m. g. Državno tekmovanje Mladi in kmetijst?^ Zmagovalne ekipe letošnjih regijskih tekmovanj Mladi 1 ^fiG*? stvo se bodo v soboto, 3. aprila, pomerile na državnem ^ 1^" nju, ki bo tokrat na Kokrici pri Kranju. Po pravilih.n*^j|njpjJ movanje prirejajo v kraju, iz katerega je zmagovalec vi P gfOTJ£ leta. Lani je na državnem tekmovanju zmagala c!',f vanjc f, mlekarske in kmetijske šole iz Kranja. Letošnje..,ckrmn go^f,. pripravljeno prav v času kranjskega Sejma kmetijstva 1 te 9 stva. Poleg tekmovanja bo ob 10. uri izredni kongres sCjnV venske podeželske mladine in ustanovni zbor. Po og jeo^r* se bo ob polčetrti uri popoldne v Kulturnem domu n začel uradni del tekmovanja, ki bo popestreno tudi kulturnim in zabavnim programom. • M. G. UREJA: Vilma Stanovnik PRIJET^ BRMJE VAM ZEU SPONZOR nazoa y.c.c. rally te ama. BL0UDKOVA VELIKANKA Z REKORDOM, GOLDBERGER IN AVSTRIJCI Z VELIKIMA GLOBUSOMA ZA LETOŠNJO SKUPNO ZMAGO Ob kasaijevih skokih je zastajal dih Izvrstni japonski skakalci so v soboto zmagali na ekipni tekmi, svetovni prvak in zmagovalec zadnjih tekem svetovnega pokala Norvežan Espen Bredesen pa je zdržal pritisk tekmecev na posamični tekmi in ponovno slapi v an,ca. 27. in 28. marca - Medtem ko so bili letošnji ekipni prvaki ^smučarskih skokih znani že pred finalom v Planici, saj Avstrijcev mogla prehiteti več nobena ekipa, je bila prav zadnja postaja ocilna za končno posamično uvrstitev. Kljub izvrstnemu skakanj Pa so na koncu Japoncu Noriakiju Kasaiju pošle moči in zaslu- ? Je slavil mladi avstrijski šampion Andreas Goldberger. Sicer „.Je b'l zmagovalec tekme Espen Bredesen, ki je z odličnim dru-e,e't ^e b''0 na uradnem treningu v Planici okoli šest tisoč, predli 1,1 mladih gledalcev, v soboto je bilo gledalcev okoli deset tisoč, srn"6 nt P8 se Jm Je 'bralo na nedeljski tekmi. Dva izmed njih 0 vprašali, kako se počutita ob skakalnici. Jote Prosen iz Kranja:" Tokrat sem v Planici drugič, prvič sem bil že pred leti. Skoki so me impresionirali, resnično sem navdušen, pa ne le nad lepo tekmo, temveč tudi nad ambientom in lepim vremenom tukaj v Planici. Na prizorišče sem se pripeljal z avtom in moram reči, da nisem imel ni-kakšnih težav ne s parkiranjem, ne s čim drugim. Čeprav se sam le rekreativno ukvarjam s športom, plavam, smučam in igram tenis mi res ni žal, da sem se odločil priti v Planico in ogledati skoke." Marinka Zamernik iz Ljubnega ob Savinji: "Vsako leto s celo družino pridemo v Planico. Vsi imamo radi planine, posebno pa še skoke, saj jc tudi Ljubno znano po smučarskih skokih. Tako nam tudi letos ni žal, da smo se odločili spet priti, vrem? je čudovito, vzdušje je odlično, mislim pa, da je več ljudi, kot smo pričakovali, saj pač niso poleti. Mi imamo namreč raje polete, se mi zdi, da so pač smučarski poleti nekaj posebnega in prav veselimo se že, da naslednje leto pridemo sem na svetovno prvenstvo." • Vilma Stanovnik, slike Gorazd Šinik Na ogled planiškega finala je prišlo tudi nekaj sedanjih in nekdanjih vodilnih osebnosti našega političnega in športnega življenja. Tako je športnike na sobotni tekmi pozdravil minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber, v nedeljo si je tekmo ogledal predsedik Milan Kučan, oba dneva je bil ob prizorišču tekmovanj predsednik slovenskega Olimpijskega komiteja in član predsedstva Mednarodne smučarske zveze mag. Janez Kocijančič, ob vznožju skakalnice pa smo videli tudi Anteja Mahkoto, predsednika organizacijskega odbora Podarim - dobim, pa ministra Ivana Bizjaka, Staneta Dolanca in mnoge druge goste Planiškega komiteja in ljubitelje naše Planice. gj Hočevar, načelnik V!SZ Kranj za Gorenjsko: 'Tokrat s prometom v Planici ni bilo posebnega dela, vse je potekalo po predhodno izdelanem načrtu. Zastojev ni bilo, vsi udeleženci so lahko parkirali tukaj v Planici. Pri tem se nam je obrestovalo, ker smo splužili dodatne parkirne površine. Da je vse potekalo, kot jc treba, nas je od cestninske postaje naprej skrbelo okoli s sto policistov in tistih, ki so pomagali ■ urejati promet. Zal se je zopet pojavil (problem z alkoholom, vendar pa mislim, da pri tem ni problem prodaja na prire-. ditvenem prostoru, temveč večina prine->v p^6 *8ar>e pijače že s seboj, tako da je bilo kar nekaj prime-Same/mkom, ki so bili močno pod vplivom alkohola." 1*21] ANDREAS GOLDBERGER, ZMAGOVALEC SVETOVNEGA POKALA Tukaj bi moral zmagati kasai Andreas Goldberger, simpatični mladi avstrijski tekmovalec na Elanovih smučeh z napisom Slovenija, ki je imel v Planici tudi precej oboževalk (a nobeni ni odrekel skupnega slikanja za družinski album) in navijačev iz domačega kraja, je z drugim mestom zmagal tudi v skupni razvrstitvi svetovnega pokala. Takole pa je ob koncu sezone ocenil finalno tekmo in svoje načrte: "Finale v Planici je bil zelo dober, skakalnica je bila odlično pripravljena, je pa res, da je veter nekaterim tekmovalcem omogočal več kot drugim. Kljub vsemu pa mislim, da bi tokrat moral zmagati Kasai, ki je bil res izvrsten, vendar pa kaže, da je nekako ravno na koncu "izpraznil svoje naboje" in tudi psihično ni zdržal pritiska. Glede svojega usšeha pa lahko rečem to, da sem seveda zadovoljen, da se pač dobro počuti, sem pa že malo utrujen od dolge sezone. Za drugo leto se nameravamo tako jaz kot vsa naša ekipa dobro pripraviti, testirali bomo tudi nekaj tehničnih novosti in nove materiale. Na vsak način pa bom rad prišel na svetovno prvenstvo v poletih v Planico, saj že poznam tukajšnjo letalnico in mi je všeč. Ce bo še vreme lepo in če bodo razmere ugodne, pa bo morda tudi priložnost za nov svetovni rekord, morda celo za 200 metrov." NO PREK KRITIČNE TOČKE Voc n.i nt\i pogled ocemeno, da irno " C'-<...... iMSk t° ,40-me,r*>"ni rekordu skakalnice? IPfr*' le l 'i p,,L,A'1 Japonec K.is.n. so nam seseda dali po £Lb'li doskoki -,ca varna ,udl u polc,e do zanesljivi 141) metn »v. s.i| Eden tistih, ki je bil po končani nedeljski tekmi v Planici med najbolj zadovoljnimi, je bil tudi dvaindvajsetletni skakalec Triglav I e-linga iz Kranja, Sašo Komovec, ki je za deveto mesto poleg prvih točk v svetovnem pokalu, dobil tudi motorno kolo,Jii ga je Liaue Moly, oziroma Tehnochem, podaril našemu najboljšemu tekmovalcu v posamični konkurenci. "Potiho sem upal na točke, saj sem vedel, da lahko dobro skočim tako, kot pač znam in tako, kot mi je nekaj skokov letos že uspelo. Že nekajkrat letos sem bil v dobri formi, potem pa je na tekmi "malo zmanjkalo". Tudi na zadnji skandinavski turneji ni bilo tako, kot sem si želel, danes se je pa pač izteklo. Kaj bom z motorjem, ki sem ga dobil za nagrado, še ne vem, saj še nimam izpita zanj, vendar pa bi ga vseeno rad obdržal," je po tekmi dejal Sašo Komovec. Nad skoki v Planici so bili navdušeni ludi številni nekdanji smučarji skakalci, ob vznožju skakalnice pa so pogumne fante občudovale naše smučarske, reprezentant v ■min irskih tekih, domačin .loško Kavalar, pa je na tekmo prijahal kar na svojem konju. Predstavitev novega maka Planice - V soboto zvečer je v hotelu špik v Gozd Martuljku predsednik OK Pl.i niča ing Frane Premk gostom m novinarjem spregovoril 0 pripravah na (3 svetovno prvenstvo v smučarskih poletih Priprave |0 se /ačele. ljubljanska 1 utu ra pa jc pripravila novo celostno podobo s simbolom Planici - lastovko. Res MIJE TEŽKO Franci Petek še čuti posledice težkega padca na svetovnem prvenstvu, zato je tokrat, ob ekipni tekmi, stal ob vznožju skaklnice in držal pesti za prijatelje iz reprezentance: "Zelo, zelo težko mi je biti v 'jtakšni vlogi, kot sem danes. Veliko laže bi bilo gledati tekmo po televiziji, tukaj pa mi je res kar težko, ko vse skupaj samo gledam. Sicer se mi zdi, da je za tekmovalce malo škoda, ker je tako vreme, predvsem ker se tako hitro menja veter, i Kasai je seveda fenomenalen, vendar mi-Islim, da tudi on, če bi imel slabše pogoje, ne bi mogel skočiti niti približno tako, kot je. Tudi naši skačejo dobro, posebno dobro je na tej ekipni tekmi skočil Meglic, ki je imel slabe pogoje, pa je naredil zelo dober skok. Če bi imel normalen skok bi lahko skočil tudi prek sto trideset..." LADO GORIŠEK: Planica tudi nekaj stane Kljub temu da tako tekmovalci kot gledalci ob tokratni tekmi skorajda nimajo pripomb, saj večina hvalijo tako skakalnico kot prireditev samo, pa je bilo na zadnjih sejah Organizacijskega komiteja in tiskovnih konferencah večkrat slišati o težavah prirediteljev, o pomanjkanju denarja za popravila skakalnic, za izgradnjo spremljajočih objektov. V čem so trenutno glavne težave? 'Težave Planiškega komiteja so predvsem v tem, da država letos < za Planico ni dala "dinarja". In zato smo ves denar, ki smo ga že v minulih letih pri-gospodarili vložili v vzdrževanje. Objekte je pač treba vzdrževati, dile je treba obnoviti, glede na nova pravila je bilo treba obnoviti nalet, dati nova vodila...in tako dalje in tako dalje. Vse to stane. Ob tem smo si "izmislili" tudi dva profesionalca - generalnega in tehničnega sekretarja v Ljubljani. Tehnični se pač briga za vzdrževalna in tehnična dela v Planici, generalni pa skrbi predvsem za marketinški posel. Res mu je uspelo spraviti skupaj kar precej marketinških poslov, vendar pa se bo večina tega denarja porabila ob tokratni prireditvi, ki tudi ni poceni. Vse bo pač treba plačati, danes ni nič več zastonj, razen dela naših fantov, ki pač delajo, kot pravimo za pivo. sendvič in morda še dnevnico. Vendar tudi tega je vse manj. tega bo vsak čas konec..... in če bo šlo tako naprej v Planici ne bomo mogli narediti več ničesar. Letos smo namreč naredili zelo malo, če delo primerjamo samo z lansko investicijo, ko smo naredili nov nalet na skakalnici." Ste se v Planici že začeli pripravljati na svetovno prvenstvo v poletih? "Smo pač pred dejstvom, da bi morali že letos začeti z delom na veliki skakalnici, kjer imamo plaz, denar, ki pa smo ga dobili od zavarovalnice, je zadoščal le za začetek del. Sedaj smo "obstali" in ne moremo naprej. Ce pa delo ne bo opravljeno, pa ne vem, kako bomo drugo leto pripravili svetovno prvenstvo v poletih - ob takšni podpori države. Kljub temu moram priznati, daje minister za šolstvo in šport Slavko Gaber sedaj obljubil pomoč pri vzdrževanju objektov, to pa bi nas rešilo vsaj najhujših zadreg. Seveda pa računamo tudi na sponzorje. Mi pač moramo določene stvari na skakalnicah in ob njih narediti. Za drugo sezono nam namreč ponujejo tudi organizacijo tekme za svetovni pokal v decembru. Če hočemo narediti tudi to tekmo, moramo "delati" sneg. Istočasno ga moramo delati na velikanki in pojavil se bo problem vode, ki je ne bo zadosti. Tako bo treba napeljati še vodo, kupiti še en top, opraviti popravila...vse to pa spet stane." Slišati je bilo, da bodo na pomoč priskočili tudi tujci, menda nekdo iz Indije? "Baje res gre za nekega Indijca, ki ga sam ne poznam, mi je pa o njem pripovedoval Branko Dolhar. Zanima se za gradnjo hotela na sedanjem objektu Ilirije in sam mislim - zakaj pa ne? Hotel bi rabili, če ima denar, naj ga vloži. Tudi v Ratečah bi bil hotel dobrodošel, čeprav Ratečani sami niso najbolj navdušni za take stvari." Kakšni pa so odnosi med domačini in Organizacijskim komitejem, predvsem glede zemljišč, kjer menda ni vse urejeno, kot bi moralo biti? "Glede zemlje, lahko povem to, da kar se tiče velike skakalnice, kjer sem sodeloval, sem ne vem, koliko nedelj hodil po nedeljski maši s kmeti na razgovore za zamenjavo zemljišča. Z gozdnim gospodam stvom smo naredili sporazum, da nam je odstopil parcele, ki so jih posamezniki pač hoteli. Za ostale objekte pa je težko reči, mislim pa, da je bilo pri tem, ki je bil narejen leta 1934, gotovo vse odkupljeno. Glede zemljišča ostalih skakalnic, pa je po izjavah Janeza Kerštajna, ki ga na žalost ni več, vse odškodnine plačal Bloudek. Res pa je, da v našem prejšnjem sistemu zemlja ni bila toliko vredna, da bi te prenose lastništva izpeljali do konca Za to se nismo brigali in to je naša napaka. Zato imamo težave, moram pa reči, da smo z Ratečani dosegli določene sporazume in da smo se pač pripravljeni pogovarjati. Drugega ne moremo, čeprav nam na jeseniški občini pravijo, da so tukaj same črne gradnje. Jaz pa bom predlagal, da se črne gradnje začno podirati. Najprej cesto, ki je črna gradnja, nato vseh pet mostov, ki so tudi črna gradnja, nato vse objekte, ki so črna gradnja... pa naj bo Planica taka, kot je bila pred dvajsetimi leti. Morda je to res rečeno malce hudobno, toda tako je." Ste letos v Planici zadovoljni z obiskom gledalcev? "Pričakovali smo skupno med 25 in 30 tisoč obiskovalcev, toliko približno jih je v Planico tudi prišlo. Edino kar mene in tudi mnogo drugih res moti, je veliko pijanih ljudi Naredili smo brezalkoholni dan. vendar nič ne pomaga. Večina pijačo prinese že s seboj in pred leti se je celo /godilo, da smo imeli že ob desetih zjutraj trinajsletne- ga otroka pri zdravniku, ker se je pač preveč napil..... Tudi v petek. ko je bil brezalkoholni dan, smo k zdravniku peljali mladega fanta, ki se ga je napil, pač /a stavo Pa potem še tragedija z mladim dekletom, ki smo jo doživeli včeraj." K]©HOMET Druga slovenska nogometna liga Nesrečni poraz jelena Sežana - V tretjem kolu spomladanskega dela v drugi državni nogometni ligi je moštvo Jelena Triglava gostovalo v Sežani pri Ta-borju Jadranu in nesrečno izgubilo z 1 : 0. Kranjčani so z novincem v moštvu Smajličem, ki je zaigral na mestu zadnjega branilca, pokazali svojo najboljšo spomladansko igro. Smajič je bil zanesljiv v obrambi in zelo učinkovit pri prenosu žoge v napad, tako da so Kranjčani ves čas srečanja igrali na polovici domačinov, ki so le s hitrimi protinapadi ogrožali vrata Skodlarja. Triglavani so si ustvarili tudi nekaj lepih priložnosti, najlepšo pa je v oprvem delu zamudil Murič, ki je po neuspeli zanki prepovedanega položaja domačinov prevaral vratarja Jadrana, vendar mu je žoga ušla nekoliko preveč v stran. Vseeno je natančno ustrelil proti vratom, na njegovo žalost pa je domači branilec uspel odbiti žogo s same golo-ve črte. V 80. minuti, ko je vratar nepravilno oviral domačega napadalca. Domačini so z bele točke dosegli edini zadetek in tako Kranjčanom prizadejali boleč poraz v boju za uvrstitev v prvo ligo, saj po zmagah obeh vodečih primorskih klubov zdaj zaostajajo že za štiri točke. Igrali so: Skodlar, Kne, Blagojevič, Pivac, Smajič, Kapetanovič, Egart, Krnic, Kondič, Murič, Tusar (Tiganj). • I. Golob Mladi triglavani zmagali v velenju Velenje - Mladinsko moštvo Jelena Triglava je gostovalo v Velenju pri vrstnikih Rudarja in zmagalo s 3 : 1. Kranjčani so na pot odšli zlo oslabljeni, kljub temu pa prikazali svojo najboljšo spomladansko igro. Brez nekaterih najboljših sicer niso imeli velikih možnosti, zaradi strahu pred porazom, pa so igrali disciplinirano kot že dolgo ne, nizali dobre poteze, plod take igre pa so bile številne priložnosti, prvo pa je po lepi podaji Goloba izkoristil Trogrlič. Domačini so do konca prvega dela sicer izenačili, v nadaljevanju pa je Kranjčane ponovno v vodstvo povedel Marzič, prav tako po lepo podaji Trogrliča, nasploh slednji zasluži pohvale za svojo igro, saj je po samostojnem prodoru, v katerem je preigral tri domačine, s svojim drugim zadetkom na srečanju Kranjčanom praktično zagotovil zmago. Igrali so: Beton, Praca, Bajrovič E., Bubulj, Flajnik, Bajrovič D., Golob, Tiganj, Marzič, Trogrlič, Bivac. TRETJA NOGOMETNA LIGA DOLNOV CREINI ZMAGA, V GORENJSKEM OBRAČUNU REMI Kranj - Moštvo Dolnov Creine je v tretji državni nogometni ligi gostilo moštvo Tolmina in zmagalo z rezultatom 3 : 1. Za Kranjčane so gole dosegli Delič, Jerič in Klemenčič, še posebej slednji na način, kakršnega ne vidimo pogosto. Če je bila zmaga Creine pričakovana, pa je toliko bolj presenetil končni izid srečaja s Škofji Loki med domačim moštvom LTH in Zarico, ki se je končalo brez zadetkov 0 : 0. Ločani so bili pred srečanjem nesporni favoriti, saj so imeli v Zarici v pripravljalnem obdobju precej težav in igralci niso redno trenirali. Točka v sežani Sežana - Mladinsko moštvo Dolnov Creine je v drugi mladinski nogometni ligi gostovalo v Sežani pri Taborju Jadranu in igralo neodločeno 2 : 2. Mladinci Dolnova so imeli precej več od igre. Imeli so terensko premoč in tudi priložnosti, vendar pa prejeli dva zadetka iz prekinitve in nakoncu le s težavo osvojili točko. Za Kranjčane sta zadela Markelj in Z boga r. njuno moštvo pa je še vedno trdno v vodstvu in se mu obeta napredovanje v elitno mladinsko ligo. • Iztok Golob Boris gros z "a* licenco Kranj, marca - Nekdanji nogometaš Boris Gros, ki je uspešno igral pri Triglavu (sedaj Jelen Triglav), je pred dnevi uspešno opravil izpit za nogometnega trenerja in si s tem pridobil "A" licenco. Uspeh za mladega Borisa Grosa - Sikija je lepo priznanje za nogomet nasploh, saj je v Kranju malo takih, ki se lahko pohvalijo s tako licenco. • J. Marinček JOST- GAUDA-AMBROŽ 1 m MAcfsta «#iT£ g bjN Sir je skupek mlečnih beljakovin, ki človeku ™ godijo, saj imajo visoko prehrambeno vrednost ' ^ in jih človeško telo lažje in popolneje izkoristi! ^ l Sir vsebuje mlečno maSčobo, podatek *^ o tem pa marsikaj pove o njegovi "vsebini". 2 Tako ima poltrdi sir GAUDA 24 do 26 fjrj a. odstotkov maSčobe, izdelujemo pa tudi sire. t__j W ki imajo okoli 20 odstotkov maščobe. |W Ti so posebej primerni za DIABETIKE in tiste, ^ =3 izdelujemo pa tudi KRANJSKI SIR in +7 in tri vrste KRANJSKEGA BARONA! TO SO PODATKI,^—^ KI VAM CAr^S POMAGAJO IZBRATI rl GORE?flSKA [1^MLHKA1a pa je bil Tadej Valjavec na četrtem mestu. • M. Kavaš ^ Gorski kolesarji so se organizirali inovil' V Kranjski Gori so se zbrali gorski kolesarji in »atai Mountain bike team "OBSESSION". Klub bo deloval P°ć^{e. Ijem trgovine I športno opremo Obscssion iz Kranjske ^oZj Predsednik kluba, ki združuje gorske kolesarje od Rateč do Martuljka, je Žiga Zidan, tajnica pa Janja Robič. I'vedli članske izkaznice, namen kluba pa je, da se gorski kolesarji povežejo med seboj. Vsem članom bo na voljo propagandne ^ divo, informacije o nabavi kolesarske opreme in pravila c e0. vanj. V prvi vrsti pa je njihov cilj organizacija 2. odprtega^"^toS, stva Kranjske Gore v gorskem kolesarjenju, ki bo 14. avgusta Pred samim tekmovanjem bo potrebno urediti še trase, W O. s z. delom začeli že v kratkem. Vse potrebne informacije V članstvom se dobijo v klubu na Kolodvorski l/a v Kranjski^^ ©komet mmmmmM Šešir in preddvor infotrade zmagala Kranj, Škofja Loka, 28. marca - V prvi tekmi končnice 2. drž^v kometne lige sta obe gorenjski ekipi igrali doma. Rokornc • Linc dvor Infotrade so nepričakovano visoko premagali ekipo |goK>* iz Črnomlja I rezultatom 40:16, ekipa šeširja pa je premaga rezultatom 24:19. • V. S. Škofjeloške rokometašice z imenom lokaS^ škofja I oka, marca - S pripravami na spomladanski del sC'|in m no tudi rokometa!! in rokometalice v tretji, oz. t,r^\i!,nice *k , Prejšnji teden so se na rednem občnem zboru /brale C ^ imc jelolkega ženskega rokometnega, ki se DO V nadaljevanju st ■ milili i t / ' /l"' Predsednik kluba Mlšo Cerovski je povedal, da ,I('V H,|ine rajo » Članarino rukometašu, nck.ii >'.t pričakujejo od > I ^. .jf]1 sp ^ nekaj pa ga ttllulijo sami Pokrovitelj Lokastai pa naj^.^ ^.,,-k. KOratVO poplačal letno s tolarsko prolivrediiosljo dva tis V. S. - — ^ m m ^ ■ ■ —-i—i—i_i VOLKSBANK TRIGLAV DRŽAVNI PRVAK j Kranj, marca - V športni dvorani na Planini je bilo v soboto in ne-e|Jo finale državnega prvenstva za mlajše mladince, na katerem o natopila štiri najboljša moštva v državi. , Nastopili so mlajši mladinci Zagorja, Novega mesta, Jezice - Lju-U*ne in organizator Volksbank Triglav iz Kranja. Organizacija pr-N"i!St^a je Dlia na visoki ravni, kar je potrdil tudi delegat KZS Vlado .i'j0'.'^ 12 Ljubljane, ki pa je bil zadovoljen tudi s prikazano igro narednikov dobrih košarkarjev Slovenije. Največ znanja so pokazali mlajši mladinci Volksbank Triglava, i so premagali vse nasprotnike in osvojili naslov državnega prvaka. bi?0 '^a'' res naJboljšo košarko, pove že podatek, da je bil za naj-Jsega igralca razglašen mladi Grega Hafnar, v najboljši peterki pa a kar dva Kranjčana in to Grega Hafnar in Matko Milic. 0 P° končanem tekmovanju je predsednik KZS gospod Marko predal kapetanu Volksbank Triglav Gregorju Pompetu pokal in •Plomo, kolajne pa je podelil igralcem prvih treh ekip. D Rezultati 1. kolo: Volksbank Triglav : Zagorje 94 : 70 (48 : 33). t ?mač' igralci so na uvodni tekmi zaigrali dobro, vodili skozi vso m° 'n zmaga ni bila vprašljiva. 2. kolo: Volksbank Triglav : Novo Sn?sto 108 : 71 (68 : 42). Igralci domačega moštva so v drugi tekmi vi-tuH° Prema8aIi vrstnike iz Novega mesta. Na tej tekmi so pokazali wj nekaj ekshibicijskih zaključkov. Milic pa si je zato prislužil tudi ^Jnično napako. 3. kolo: Zagorje : Novo mesto 75 : 54 (33 : 24). V iz N 1 23 tretJe mest0 s0 bi'* mladi igralci Zagorja boljši od vrstnikov 1 y'°vega mesta, ki v svojih vrstah na tekmi niso imeli svojega naj-'jšega igralca Petrova, ki se je poškodoval na tekmi Volksbank Tri- °\av : Jezica 85 : 75 (40 : 39). V prvem polčasu je bila tekma, ki je . i? a'a 0 prvaku, enakovredna. Domačini so vodili le za dve ali štiri in ^ drugem delu so domači igralci z izredno agresivno obrambo z dobro razpoloženim Miličem in Hafnarjem v napadu razbili go-> Povedli za dvajset točk in srečanje že deset minut pred koncem 0eili in zasluženo osvojili nasklov državnih prvakov, j "° končanem tekmovanu je bila izbrana tudi najboljša peterka odnevnega finala. V peterki pa so: Strašek (Novo mesto). Božič (Jezo ^0ren (Zagorje), Milic in Hafnar (Volksbank Triglav). Sponki dvodnevnega tekmovanja, brez katerih si tekmovanja ne more-. Zamisliti, pa so bili Gostilna Praprot, Pizzerija Podmornica, Go~ G '.na Rosa, Gostilna Stari Mayr, Ham, trgovina Harlem in Butik tek Organizator Je bil zadovoljen tudi z obiskom, saj je bilo na ■ n*1« ki je odločala o prvaku kar 500 gledalcev, vendar so šele proti . ncu začeli bodriti domačine. Končni vrstni red: 1. Volksbank Tri-v> 2. Jezica, 3. Zagorje, 4. Novo mesto. • J. Marinček IČANKAM BRONASTA KOLAJNA Jesenice - Člani domačega košarkarskega kluba so v dvorani Jesen Ul uspešno priredili finalni turnir košarkaric kadetinj Slovenija. Se Na turnir so se uvrstile štiri ekipe. Favorizirane Jeseničanke so keT°ra'e v Prv' te'cmi pošteno potruditi, da so premagale Jeseničan-ko* S 'co^em razlike. V finalu so potem z lahkoto premagale ekipo j Sarkaric Slovana in osvojile naslov državnih kadetskih prvakinj. £ er"čanke so zasluženo osvojile 3. mesto, po zmagi nad ekipo Ivec i etr°k iz Maribora. Velika škoda je, da je prav po letošnjem finalu £ Perspektivna ekipa košarkaric razpadla, predvsem zaradi finan-t *" težav pri Košarkarskem klubu Jesenice, pa tudi sicer je za košar-di ,V/e'ezarskem mestu odločno premalo posluha. Med drugim zara-j. _ e ri vzrokov najbolj perspektivna igralka Barbara Gričar odhaja v ar'bor. kaj tr^a' državnih prvakinjam ter medalje trem najboljšim ekipam e^nj je izročil delegat Košarkarske zveze Slovenije Dušan Zajec. I Rezultati: 1. tekma: Jesenice : Jezica 69 : 70 (30 : 36). 2. tekma IVp\ elrok Maribor : Slovan 61 : 67 (39 : 37); za 3. mesto: Jesenice 42 p rok Mar'b°r 79 : 67 (37 : 23); za 1. mesto: Jezica : Slovan 52 trot k l8) Vrstni red: I. Jezica, 2. Slovan, 3. Jesenice, 4. Ivec We K Maribor • J. Rabič mm ski ««2xmxnxiiffliD Junaki svetovnega prvenstva doma Lesce, marca - Maloštevilni, vendar zvesti navijači in poznavalci padalskega športa, ki je doma v tem malem gorenjskem kraju, so s skromno slovestnostjo pozdravili junake svetovnega prvenstva v pa-raskiju 1993, ki se je odvijalo v avstrijskem Flachau. Svetovna prvakinja Irena Avbelj, svetovni prvak med mladinci Matjaž Pristavec, vi-ceprvak v isti disciplini Roman Kanin in bronasta ekipa v postavi Pogačar (peti v končni razvrstitvi), Mirt (najboljši v skokih na cilj) in že omenjena Pristavec in Kanin so zmešali štrene 17 nastopajočim ekipam in postali najuspešnejša "posadka" svetovnega prvenstva. Naši predstavniki so v pogovoru povedali, da so zaradi slabega vremena odpadle kar tri od predvidenih osmih serij skokov na cilj, nenehno čakanje je psihično načelo vse tekmovalce. Se je pa še enkrat pokazalo, da je paraski izredno težka disciplina, ki zahteva odlično fizično, še bolj pa psihično pripravo in zato smo lahko še bolj ponosni na velikanski uspeh. Tudi zato v pogovoru nismo mogli mimo dejstva, ki jih je. očitno zbodlo z rezino noža, da je osrednji časnik Delo namenil njihovim uspehom enako veliko prostora kot novici o izpadu nogometašev Nakla oz., pokalnega prvenstva. Na koncu so se vsi v en glas zahvalili še smučarskemu trenerju'in velikemu prijatelju skokov Jerneju Plajbesu, ki jim je pomagal pri treningu smčanja, roko na srce, slabši disciplini naših predstavnikov. • Aleš Smrekar Presenetljive zmage na festivalu Na Bledu poteka od 26. marca do 4. aprila 14. Šahovski festival. V njegovem okviru so trije turnirji: Odprti turnir (114 udeležencev), turnir za članice (21) in turnir za veterane (22). Sodelujejo 3 velemojstri in 8 mednarodnih mojstrov, 1 velemojstrica in 3 mednarodne mojstrice. Končana so prva kola turnirjev. Največje presenečenje je zmaga 12-letnega Uroša Kavčiča proti mojstru FIDE iz Avstrije Helmutu VVallerju. K presenečenjem pa lahko prištejemo tudi zmago Mirana Babica nad Marjanom Črepanom. Na ženskem turnirju je le malo zmanjkalo mladi Jani Krivec pa bi presenetila reprezentantko Narciso Mihevc. Vrstnici Heleni Rižnar pa je podvig uspel in zabeležila je zmago proti Nemki Miri Kierzek. Ostali rezultati na odprtem turnirju: Kožul-Žarko 10, Saradjen-Sher remi, Sermek-Florjančič 1:0, Barczvcvn-Gostiša 0:1, itd..., na ženskem turnirju: Bašagič-Rainer 10, Campa-Umanskaya 0:1, Grinfeld-Nadvešnik 1:0, Šorli-Ankerst 0:1, itd..., na turnirju veteranov: Schild-Jazber 10, Pravda-Lorbek 0:1, Pintar-Banič 10, Kopinits-Burgi 0:1, itd. V drugem kolu pa so bili doseženi naslednji pomembnejši rezultati: Mihael Ankerst-Zdenko Kožul 0:1. Dragna Simič-Dražen Sermek 0:1, Leon Gostiša-Janko Bohak 10, Marko Tratar-Enver Bukič 0:1. Od gorenjskih predstavnikov imajo po 2 točki: Dražen Sermek (Murka Lesce), Leon Mazi in Boris Ciglič (Gambit Naklo). Na ženskem turnirju je izgubila Milka Ankerst proti Jadranki Stanič, po dve točki pa imata od slovenskih predstavnic Narcisa Mihevc in Petra Ipavec. Pri seniorjih vodita Domžalčan Peter Zupančič in Jeseničan Vojislav Ivelja. • Aleš Drinovec 1*K T«IG ušeni IGRALCI TRIGLAVA SO ZATAJILI •LAV : TINEX NORIK 88 : 103 (38 : 61) ka p1^""!' marca - Športna dvorana na Planini, gledalcev 200, sodni-Trioi0loćnik iz Slovcnjskih Konjic in Strnad iz Domžal. L. • Lojk 4 (4-2), Vukič 13, Prevodnik 4 (1-0), Tušek 12, Tadič, WJ ?' Subic 25 (7"6>- Smid 3- Jeras 2 (2-°)- Mllič 18 <1()-5)- H ,snorlk: /aturoski 2, Vugdalič 12 (3-0) Mededovič 22 (4-2). Jan- (I4.I0V4"4)« Jordan, Meden, Vidmar, Alibegovič 14 (4-4), Maček 12 'vanuša, Rdovič (2-0), Blagojevič 26 (6-5). je jz »I1 Prv' temi za uvrstitev v pokal Radivoja Korača so slavili gost-nj i ho vk d. Domači so se predstavili v izredno slabi luči, saj so v kot $0 iL«rstan 'zst°pali le mladinci in Franci Subic, ključni igralci, Bošnjak, Jeras in Mitič, pa so popolnoma zatajili, a so Bo0tTla<*' so rcs Prv' P°vedli preko razpoloženega Francija Subica, razlikeaf Prcvze'i pobudo in v šesti minuti vodili s sedmimi točkami li USt . : '6). Razliko so iz minute v minuto povečevali, saj Jeras lQ0r Z VuKd»liea. tako da so si igralci iz. Medvod do dohoda na od- v d8rali prednost 23 ,očk Pa je v ?j"u8em delu jc bila slika na igrišču podobna kot v prvem, ko iCrii pr, rninuti zaradi petih osebnih napak zapustil igrišče razpolo- ^ ml 1*i 'C, so vsi v dvorani že videli visoki pora/, gostiteljev. ■tajj k(, incl domačega moštva (Lojk. Vukič, Tušek in Smid) so zai- S° yisok h' lmeli tremn8. razigral seje še Dušan Mitič, in ublažili Itl'adinr»P?iaz *>r' gostih je treba pohvaliti vse, pri domačih pa le ,ce • J. Marinček Obračun med hokejisti /nan: zmagali 10 Jeseniča- r.r*',ic in (l!"11'^ Pomagali navijače Jesenic RLj v'j«či i ht'fa v Naklem pa (►čilno prvenstvo še ni bilo končali *lci •>» koT*t,c (),imP'i* «> " v petek popoldne pred okrog 200 Tf-.NošcvIl D* *r rskt'm igrišču v Naklem pomerili v hokeju i metla- *D**,S'1' s^^eVh>',0^'^, ■'es*n*č»ni pa so i/enačili / golom Saša Fendeta. "ejšj in S° "dločali o zmagovalcu. I u pa so bili navijači /majev ' • I j"/m"K"" «3:2. Tekmo m» prm-j burno /alili v bifeju J- *<>J. Rabič OMtfuTOSTNO DRSANJE Uspešni mladi jeseniški drsalci Jesenice - Po številnih uspešnih nastopih v letošnji sezoni so mladi jeseniški drsalci dosegli velik uspeh tudi na pionirskem meddržavnem tekmovanju /a MLADOST TROPHY v Zagrebu. Ekipno so zasedli prvo mesto pred Mladostjo Zagreb in Olimpijo iz Ljubljane. Med posamezniki je bil najboljši Grega Urbas. ki je v skupini pionirjev B prav tako osvojil prvo mesto 1'ri pionirkah B je bila Katjuša Radinovič šesta, Alenka Zidar pa je zasedla develo mesto Pri pionirkah A je bila Marjeta Ko/elj četrta. Alenka Mrak pa pela Pri pionirkah C so se Jeseničanke uvrstile: Teodora Poštič je bila četrta. \1.ni|,i Robu /ima deveta. Vna StOJaflOVIČ 12, Ajda Itiiit 15 . Anja OtoviC 18 in Saša Berltsk 19 • J. Rabič ZAVAROVALNICA TRIGLAV BO POMAGALA TRŽIŠKEMU ŠPORTU Vsak tolar je nekajkrat oplemeniten Kranj, 26. marca - V petek dopoldne so predstavniki Zavarovalnice Triglav in Športne zveze Tržič podpisali pogodbo o sodelovanju in pomoči tržiškemu športu. "Podoben dogovor o sodelovanju smo pred kratkim podpisali s Športno zvezo Kranj, saj skušamo živeti z domačim prebivalstvom, kolikor v teh gospodarskih razmerah zmoremo, pomagamo tako pri rekreativnih prireditvah, kot pri večjih tekmovanjih," je ob svečanem podpisu poudaril direktor Zavarovalnice Triglav, območne enote Kranj, Franc Lotrič. Predsednik tržiške športne zveze Janez Kikel je povedal, da bo denar, kf ga bodo dobili za letošnje leto porabljen predvsem za zagotavljanje varnosti in obnovo na obstoječih objektih, za prenovo stopnišča v bazenu, za izgradnjo zaščitnih ograd na skakalnici, za obnovo planinskih poti, za dela na smučišču Zelenica, za novo ogrado okoli naravnega drsališča in za izvedbo prireditve Bergantov memorial, denar pa bodo porabili tudi za pomoč ostalim klubom in društvom. "Ob tem je treba poudarili, da je vsak tolar, ki ga dobijo naši športni delavci in klubi nekajkrat oplemeniten, saj mnogi opravijo veliko prostovoljnega dela," je dejal Janez Kikel. • V. Stanovnik Občni zbor planinskega društva gozd - martuljek V soboto, 20. marca, je imelo Planinsko društvo Gozd-Martuljek, ki v svojih vrstah združuje 225 članov, svoj redni občni zbor. Pregledali so delo v preteklem letu in podali načrt dela za letos. Društvo je v letu 1992 odlično organiziralo 21. srečanje slovenskih planincev v Gozd-Martuljku. Na srečanju, ki je bilo prvič v samostojni Sloveniji, so sodelovala tudi zamejska planinska društva, slavnostni govornik pa je bil predsednik republike Slovenije Milan Kučan. Da je bilo srečanje na zelo visoki ravni, pa so poleg planinskega društva s svojim programom sodelovala tudi številna društva jeseniške občine. Denarno pa so srečanje podprli PROM, Turistično društvo Kranjska Gora, SMELT, HIT Casino, PETROL - Hotel Špik in zavarovalna družba ADRIATIC. Preteklo leto so organizirali smučarsko tekmovanje za 12. Slavkov memorial pod Špikom, domače planinsko društvo pa je osvojilo prehodni pokal. Rutarjanski planinci pa so bili tudi na izletu in urejali bivak pod Špikom. Dva mlada obetavna člana sta se udeležila tečaja za planinske vodnike. Letos bodo nadaljevali dela pri bivaku, pripravili bodo vsaj dva izleta in organizirali 13. Slavkov memorial. Na zboru so prizadevnim in zaslužnim članom podelili priznanja in plakete domačega društva in PZS. Nagrajeni so bili Pavla Mertelj. Greta Koželj, Anton Oman starejši, Jože Robič. Rudi Robič, Cene Štravs, Janez Mertelj in Srečko Koželj. Izvoljen je bil tudi nov odbor društva, posamezne zadolžitve pa bodo dodelili na redni seji, V novem odboru so Rudi Robič, Majda Robič, Tone Oman mlajši, Oti Mertelj, Cene Štravs, Kostja Jerovšek, Roman Hlebanja, Branko Robič, Tone Robič, Kristjan Robič, Boris Robič in Srečko Koželj. • Lojze Kerštan Mladi rant preseneča Škofja Loka, 29. marca - V škofjeloški kasarni je Blaž Rant (lani decembra je dopolnil devet let!) ponovil smer "Majhni, gladki, spolzki" ocenjeno z IX-. To je vsekakor enkraten uspeh mladega plezalca. Isto smer sta ponovila še Matjaž Žagar in Cac Langer-holc. Poleg tega je Matjaž Žagar ponovil še "Poročno noč" v Ospu (ocena 7c). Langerholc pa v plezališču nad Železniki smeri "San Pedro" (ocena 8a) ter "Brezmadežno" (ocena 7c). v plezališču Bo-dešče pa smer "Andreja" (direktni izstop) - ocena ni enotna VIII ali -IX? • Cac ZA 90.000.000,00 TOLARJEV NAGRADI PODARIM dobim Srečo lahko naročite tudi po pošti. Zadostuje, da izpolnite naročilnico, jo izrežete in odpošljete na Vam najbližji poštni naslov: PTT podjetje Ljubljana - zaloga znamk, 61000 Ljubljana, Cigaletova 15 (telefon: 061/317-171) PTT podjetje Kranj - zaloga znamk, 64000 Kranj, Poštna 4 (telefon. 064/214-892) En sam telefonski klic na eno od obeh telefonskih številk zadošča in že v nekaj dneh Vam bo pismonoša prinesel na dom SREČNI KOMPLET ŠESTIH KARTIC PODARIM - DOBIMI Vsega tisoč tolarjev boste plačali zanje in kar pol ducata srečnih priložnosti Vam bo zagotovljenih! Po telefonu 214-892 ali 061/317-171 lahko pokličete vsak delavnik med osmo zjutraj in sedmo uro zvečer - ali pa pošljite naročilnico. NAJVAŽNEJŠE: kartice PODARIM - DOBIM lahko kupite tudi v malooglasni službi GORENJSKEGA GLASA v Kranju, v pisarni TD CERKLJE in TD ŠKOFJA LOKA in v poslovalnicah MEGGI TOURS v Kranju, Škofji Loki in Kamniku. NAROČILNICA Naročam komplet(ov) šestih kartic PODARIM DOBIM po znižani ceni 1 000,00 tolarjev za komplet Kartice bom plačal pri prevzemu (podpis naročnika) Komplet(e) kartic dostavite na naslov (ime in priimek) (ulica in hišna številka) (poštna številka in pošta) J NESREČE Pet prometnih nesreč v enem tednu Kranj, 29. marca - Od 22. do 29. marca 1993 je bilo na Gorenjskem 5 hujših prometnih nezgod, od teh 4 v kranjski in 1 v škofjeloški občini. V teh nesrečah so 4 osebe (med njimi 2 otroka) dobile hude telesne poškodbe, 1 udeleženec pa je umrl. Tako je letos na gorenjskih cestah umrlo že 9 ljudi, kar je precej več kot lani, ko sta se v enakem času smrtno ponesrečila le 2 udeleženca v prometu. Za tokratne nesreče je bila v treh primerih kriva nepravilna stran vožnje po cestišču, po dve nezgodi pa sta povzročila prevelika hitrost in neprevidnost pešca pri prečkanju ceste. # S. S. Voznik padel iz avta Kranj, 29. marca - Vožnja z Jamnika proti Dražgošam 27. marca zvečer se je tragično končala za voznika Zastave 126-P. Lovrenc Bernik, rojen 1958. leta, doma iz Železnikov, je približno 2 kilometra pred Dražgošami zapeljal na levi rob cestišča in se po trčenju v nasip začel z vozilom prevračati po bregu. Po 120 metrih se je vozilo zagozdilo med drevesa, voznik pa je med prevračanjem padel iz avta in obležal mrtev ob njem. O nesreči je obvestil policiste domačin z Jamnika šele naslednje dopoldne.« S. S. Otrok skočil pod avto Jesenice, 29. marca - Voznik osebnega avta Ivan Gašperšič z Jesenic je 27. marca 1993 ob 17.45 vozil po cesti Cirila Tavčarja na Jesenicah. Ko je pripeljal do prehoda za pešce na tej cesti, je izza parkiranih vozil nenadoma skočil na prehod Semir O., rojen 1983. leta, doma z Jesenic. Voznik ni takoj videl otroka, zato je trčil vanj. V nesreči je Semir dobil hujše poškodbe na glavi.© S. S. Neprevidno čez cesto Kranj, 29. marca - Voznik osebnega avta Vitomir Plevnik iz Kranja je 25. marca ob 8.30 vozil iz Hrastja proti Kranju. V bližini avtobusne postaje Čirče, kjer je takrat ustavil lokalni avtobus, je z leve strani pred Plevnikov avto pritekla Sabina M., rojena leta 1979. Deklica, ki se ni prepričala, ali lahko varno prečka cesto, je to storila približno 20 metrov izven prehoda za pešce. Voznik je sicer zaviral, vendar je zadel pešakinjo, ki se je v nesreči hudo ranila.• S. S. Brez izpita v nesrečo Kranj, 29. marca - Minulo soboto, 27. marca 1993, ob 17.20 je Borut P., rojen leta 1975, doma iz Kranja, vozil brez vozniškega dovoljenja osebni avto po makadamski cesti Duplje - Stra-hinj. Med vožnjo je z Lado 1600 zapeljal na desni rob, po zanašanju pa se je vozilo začelo prevračati po travi. Med nesrečo je voznik padel iz avta in se pri tem huje poškodoval, zato so ga odpeljali na zdravljenje v ljubljanski klinični center.• S. S. KRIMINAL Vlomilec za zapahi Kranj, 29. marca - V preiskovalnem zaporu v Celju se nahaja 42-letni Anton K., začasno stanujoč v Velenju, ki je po ugotovitvah kriminalistov iz Kranja zagrešil vrsto kaznivih dejanj tudi na Gorenjskem. Lani je namreč vlomil v 19 stanovanj oziroma hiš na Bledu, v Koritnem pri Bledu, Kranju, Škofji Loki in Radovljici ter na Golniku. Oškodovancem je odnesel denar, zlatnino, tehnične aparate in druge vredne predmete.© S. S. Nenavaden srečelov Kranjska Gora, 29. marca - V kranjskogorskem hotelu Prisank so med letošnjo pustno zabavo organizirali srečelov s 500 dobitki. Glavna dobitka naj bi bila hladilnik in 5 ton premoga. Ker kljub zgodnji jutranji uri najvrednejših nagrad še niso razdelili, so gostje začeli najprej negodovati, nato pa so poklicali policiste iz tamkajšnje postaje. Kot je pokazala poznejša preiskava, naj bi uslužbenka hotela shranila v blagajni srečke za 6 najboljših nagrad, ki jih je hotela dati v prodajo med zadnjimi. Zaradi nezadovoljnih obiskovalcev naj bi njen sodelavec dve srečki podaril kar dvema znancema, ki sta prišla na oder po nagradi, to pa ni bilo všeč drugim gostom. Srečelov se za organizatorje najbrž ne bo končal srečno, saj so proti njim vložili kazensko ovadbo. # S. S. ZGORELA STAVBA KŽK NA MEJI PRI KRANJU - Poklicne gasilce iz Kranja so 27. marca 1993 ob 22.30 obvestili, da gori stara žaga kranjskega KŽK v naselju Meja pri Kranju. V stanovanjskem delu sicer živi družina Ivana Ž., ki je opazila požar v sosednji garaži, ko je stavba že bila v plamenih. Ker sami ognja niso mogli pogasiti, so poklicali gasilce. Poleg gasilcev iz Kranja so pri gašenju sodelovali tudi člani GD Mavčiče in GD Breg, vendar je pogorelo celotno leseno ostrešje in skladišče podjetja Sport-plan iz Kranja. V njem je bila oprema za teniška igrišča, zato je nastalo za okrog 3 milijone SIT škode. Vzrok požara še ugotavljajo. S. S. - Foto: M. Gregorič Kako se pozna ukrep o prepovedi uvoza mesa na mejah Avstrijci postavljajo kontejnerje Jesenice, 29. marca - Na gorenjskih mejnih prehodih se potniki za zdaj še ne pritožujejo nad strožjim pregte' dom na avstrijski strani. Obmejni gostinci pravijo, da ni nobene panike in da gostje še vedno prihajajo na kosila in večerje. Ko je 8. marca veterinarski odbor kmetijskega direktorata Evropske skupnosti zaradi domnevne slinavke in parkljevke prepovedal uvoz svežega in predelanega mesa iz Slovenije, je bilo pričakovati precej sprememb tudi na mejah. Potniki, ki vstopajo v sosednjo Avstrijo, ne smejo uvažati salam in drugih mesnih in mlečnih izdelkov. Ko smo ob koncu minulega tedna povprašali na Carinarnici Jesenice, ali je v potniškem prometu na meji kaj nevšečno- sti, so nam dejali, da se potniki za zdaj ne pritožujejo, da bi jim avstrijski mejni organi strožje pregledovali prtljago. Vendar pa so opazili, da na nekaterih gorenjskih mejnih prehodih avstrijski mejni organi že pripravljajo kontejnerje, v katere naj bi odmetavali meso in mesne ter mlečne izdelke. Vsekakor je malce nenavadno, da bi potnikom odvzemali sendviče, saj običajno v salami ni govejega mesa, vendar se bodo avstrijski mejni organi tako kot vedno doslej strogo držali navodil in sleherni izvozno pre- povedan artikel odvrgli v kontejner. Za vsak tak ukrep, pravijo na Carinarnici, pa je potrebno nekaj časa, da se ugotovi, kakšen bo «režim« s potniki. V gorenjskih obmejnih naseljih je veliko penzionov in restavracij z dokaj dobro gostinsko ponudbo, ki ob vikendih privlači številne goste iz sosednje Avstrije. Nobena skrivnost ni, da marsikatero dobro gostišče «živi« samo še od obiska sosednjih Italijanov in Avstrijcev. Ali je prepoved uvoza mesa zaradi domnevne slinavke in parkljevke v Sloveniji tudi psihično vplivala na te stalne g°" ste ali pa se zavedajo, da je t* ukrep zgolj političrfe narave? Ko smo povprašali nekaj kranjskogorskih gostincev, imajo ob koncu tedna kar precejšen obisk iz Avstrije in Itai»; je, so nam dejali, da zdaj 1,1 opaziti kakšne posebne panike-ki bi jim zmanjšala obisk; Gostje, ki prihajajo, so stalni gostje na večerjah in težko Jc verjeti, da bi se tako obilnim m cenovno sprejemljivim večerjam odpovedali. • D. Sedej Tragedija med obiskovalci Planice Smrt šolarke iz Litije Kranj, 29. marca - V soboto, 27. marca 1993, ob 13.30 je v jeseniški bolnišnici umrla dijakinja srednje šole tehniških strok iz Litije. Šolarki, ki je 15. marca praznovala svoj 15. rojstni dan, je zastalo srce. Žal je tragično smrt povzročila zastrupitev z alkoholom in ob tem podhladitev telesa. Iz litijske šole se je na planiško prireditev pripeljalo 16 avtobusov. Dijaki so se razkropili po prireditvenem prostoru. Okrog 10. ure in 30 minut sta dve dijakinji obvestili učiteljico, da je pri avtobusu obležala sošolka. Ob njej so bili že drugi šolarji, ki pa nezavestnemu dekletu niso mogli pomagati. S pomočjo policista so nato poklicali reševalno vozilo, s katerim so dijakinjo odpeljali v bolnišnico. Kako je prišlo do nesrečnega dogodka, policisti še ugotavljajo. Zanimanje za delo gasilcev iz kranjske občine Ugledni gostje na občnem zboru Kazenska ovadba proti direktorju PVC-Design Osumljen utaje davščin Kranj, 29. marca - Po informacijah Urada KRIM službe * UNZ Kranj so podali kazensko ovadbo proti direktorju zase'*' nega podjetja PVC-Design na Likozarjevi cesti v Kranj}1' Osumljen je namreč kaznivega dejanja utaje davščin in drug1" družbenih dajatev. Kot so ugotovili, je omenjeni direktor izplačeval osebne dohodke delavcem kar v gotovini. Tako se je izognil obračunavanj" vseh prispevkov. Računovodkinji podjetja naj bi celo izrecno prepovedal, da bi nakazovala z računa firme katerekoli prispev" ke. Žiro račun tega podjetja je bil sicer blokiran že od 20. novembra 1990, vendar je direktor vodil finančne posle prek svoje druge firme Sconto v Novem mestu. Firma PVC-Design tudi ni Pr^ vočasno odvajala prometnega davka za. prodano blago. Zarad* izogibanja plačilu dajatev naj bi direktor oškodoval državo za M milijona tolarjev v letu 1991 in za 1,6 milijona tolarjev lani. • * S. bo Stanislav Rupnik, so kranj- ski gasilci že doslej po delu det Kranj, 27. marca - Minuli petek zvečer so se zbrali člani Občinsk gasilske zveze na 39. občnem zboru. Srečanja so se udeležili polej funkcionarjev Gasilske zveze Slovenije tudi vodilni možje iz kranjske občine. Podporo gasilstvu v besedah bodo skušali ovrednotiti tudi z denarjem za letošnje naloge. Gasilci iz kranjske občine so tudi lani uspešno opravljali svoje humano poslanstvo, je v uvodu svojega poročila ugotovil predsednik OGZ Kranj Drago Kavčič. Kot je naštel, je 3816 članov - od teh 1984 operativnih gasilcev - uresničilo vrsto nalog, od gašenja 24 požarov do sodelovanja na raznih prireditvah. Glede na leto poprej so lani imeli za 11 odstotkov večjo udeležbo na praktičnih vajah, kjer je sodelovalo 1984 gasilcev, pa za 24 odstotkov na občinskem gasilskem tekmovanju, ki se gaje udeležilo 1300 članov. Največji poudarek pri delu so dali strokovnemu izobraževanju, s katerim so pridobili 56 novih strojnikov, 8 specialno usposobljenih gasilcev, 9 gasilskih častnikov I. stopnje in enega višjega gasilskega častnika, razširili pa so tudi vrste mladih gasilcev in žensk. Predsednik je med drugim pohvalil delo vseh komisij pri zvezi. Kritično je ocenil predvsem pomanjkanje denarja, zaradi česar povprečna starost vozil in motornih brizgaln presega 20 let, le 40 gasilcev ima zaščitne obleke in 29 dihalne aparate, mnogo opreme 44 društev pa je izrabljene. Člani so v razpravi poudarili tudi potrebo za posodobitev informativnega sistema, saj OGZ Kranj še nima računalnika. Podatki o sejah predsedstva in štaba operative po mnenju nekaterih prihajajo v društva s preveliko zamudo. Istim članom se je zdela potrebna zamenjava starejših članov v vod- stvu zveze, drugi so pogrešali tesnejšo povezanost s sektorskim poveljnikom, tretji pa so zahtevali tudi povezavo gasilcev iz industrije. Dali so še pobudo za zbiranje gradiva za gasilski muzej. K vestnemu hranjenju tehnične dediščine je gasilce spodbudil tudi župan kranjske občine Vitomir Gros. Predsednik občinske vlade Peter Orehar se jim je zahvalil za obsežno delo pri preprečevanju požarov in ocenil, da bi morali prav z zavarovalništvom zagotoviti trajen vir financiranja gasilske dejavnosti. Predsednik GZS Er-nest Oery se je ozrl predvsem v prihodnost gasilstva, o kateri bodo spregovorili na junijskem kongresu gasilcev, marsikak-šno spremembo pa pričakujejo tudi od nove zakonodaje in organizacijskega preoblikova nja, je še napovedal podpredsednik GZS Vili Tomat. Kot je ugotovil občinski sekretar za obram- prednjačili v civilni zaščit« zato niso bili prvi v vrsti za nar. Kranjske gasilce bodo P ' slej vodili predsednik MaT^ Čeferin, podpredsednik fr«" Kern in poveljnik Franc K« njek. Za najuspešnejše op1"^ vijanje operativnih nalog s°.|j praktičnimi nagradami obdaj" društva Voklo, Mavčiče in ° nik, za društveno delo Pa j srebrne plakete OGZ Kranj ° šle v Britof, Preddvor in Mav* če. Republiška odlikovanj^J posebne zasluge so prejeli v go Kavčič, Rudi Nadiževec J Stane Sorčan, plamenice »• III. stopnje je dobilo 5 člamV občinska priznanja pa 4 čia . Zveza je podelila še 12 P^j znanj za sodelovanje, eno ' naši časopisni hiši.# $t0' Saje Sodišče je razsodilo v prid delavcem in sindikatu Tožba je bila naperjena zoper pravico do stavke Kranj, 26. marca - Pretekli teden je kranjsko sodišče razsodilo v primeru firme Eleko, ki je tožila delavce Unitela i. Blejske Dobrave, Svet kranjskih sindikatov in Republiko Slovenijo, zaradi stavke novembra 1990. Tožeča stranka je v pravdi docela propadla, delavci so triumfirali. Jože Antolin, predsednik Sveta kranjskih sindikatov, je izid pravde komentiral: »Sodba je obranila pravico delavcev do stavke in vlogo sindikatov pri varovanju pravic delavcev. Veseli nas, da sodišče ni nasedlo izmišljenemu konstruktu o ludisti čnem početju delavcev Unitela in Sveta kranjskih sindikatov. Tožba je bila hud psihični pritisk na delavce in če bi imela pravda drugačen izid, bi imelo to za samozavest delavcev in njihovo pripravljenost za stavko v skrajnih okoliščinah precejšnje posledice « Tožba je bila umeščena v trenutek, ko je na Slovenskem vladalo protistavkovno razpoloženje. Spomnimo se denimo Slav-nikove stavke. Dokaz o preračunanem pritisku na delavce jc tudi v tem času potenciran tožbeni zahtevek, koje Eleko od to ženih strank zahteval desetkrat večjo odškodnino kot spočetka. A-1 M"'0 »Ni sporna odgovornost delavcev za stavko,« jc 000• jg^rJ Gostiša, vodja sindikalne pravne službe. »V primeru, da ne poteka po pravilih, da je nelegalna, delavci lahko n0!V Jo sledicc zanjo. Toda v tem primeru je bila napadena praV stavke.« . . tj in Kakšne bodo posledice sodbe na odnose med sl" !*cnim' Elckom (Telekomom)? Zaupanje v pogovore z vo , vjjo * ljudmi iz teh dveh podjetij jc sicer močno padlo, P^jjefl' kranjskih sindikatih, toda v interesu delavcev so P^P^^efl" na nadaljnji dialog in pripravljeni poslušati njihove arg. ^ te. Primer stavke v Unitelu je s sodbo zanje zaključen, P,nSki> so na vrsti drugi ukrepi. Pred kratkim so vložili ka^. ovadbo zoper »samozvane menedžerje« Telekoma zar« gramiranega stečaja. Vložili so tudi zahtevo za revizijo ^ ^ komu, sa| je »skrivnostno« izginilo polovico Prcrno^n''I11jšU11" me, ki je zdaj pod skrbništvom Koržetovega »klada.r^ufascfo jo tudi, da bi iztožili zadolžnice, ki so ji I, dodelili de- ,n tedaj še živega Unitela Z Blejske Dobrave namesto OOP ^0 nato M jih niso spremenili V delnice, kakor sta »f^JE pogodbi dogovorila sindikat m vodstvo. • I T°rek, 30. marca 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 21. STRAN + GORENJSKI GLAS ■MATE TEŽAVE S SLUHOM? Pridite in pomagali vam bomo. r' nas uredite vse na enem mestu, v najkrajšem možnem času (Pregled zdravnika - specialista za ušesa, preizkus slušnega ^Parata, dobava slušnega aparata, baterije, manjša popravila). JATTON ING. d.o.o. - zastopnik za slušne aparate SIEMENS. •sak četrtek, od 13. do 18. ure, v Art optiki, Bleivveisova 18, *ranj. Prijave in informacije (064)733-313, od 19. do 20. ure MALI OGLASI živali ^217-960 * * Mu Mj jtSl V,... DCLOVTfICAS OD K 1i° 22* 22° MEGAM1LK Po 5/4/1993 bom prodajal 7 tednov stare RJAVE JARKICE, cepljene proti kugi. Cena ugodna. Oman, Zminec 12, Škofja Loka, flfr 621-475 6753 Brezplačno oddam prijaznega in čuječnega MEŠANCA, starega pol leta » 47-170_7283 PIŠČANCE BROJLERJE za nadalj-no rejo prodam. Strahinj 64, Naklo TELETA, starega 14 dni, in TELICO za zakol prodam. 064/323-142, zvečer _7202 V bližini Dovja prodam PARCELO z vikendom, v izmeri 4.107 kvad. m. ■«» 891-694_7255 VIKEND nad Ihanom prodam. Sorska 3/7 ali •» 993940/351-286 7279 Prodam BRUNARICO, grušt, 2-krat temno barvan opaž. ^ 323-133, po 20. uri_7286 PRODAMO hiše: nove v Sv. Duhu, Stražišču, Lescah, Šenčurju; nedograjene pri Škofji Loki, Lescah, Zasipu pri Bledu, Mojstrani; stare v Hotavljah, Kamni gorici (z gozdom in pašnikom); starejše obnovljene v Begunjah, Ljubnem, Lescah in druge. PRODAMO gozd blizu Brnika. Vikend parcele prodamo na Trsteniku in Ambrožu. KUPIMO zazidljive parcele na Gorenjskem. APRON NEPREMIČNINE, g 064/214-674_7383 Začeto GRADNJO (višina stropov 3.30 m) na parceli 715 kvad. m pri Naklem prodam, flf 064/214-674 _7385 PRIREDITVE PLESNA ŠOLA KRANJ - Delavski dom Kranj - vpisuje nove člane. g 41 581_3515 PLESNA ŠOLA KRANJ - šola za vse generacije ^ 41-581 3516 TRIO vam igra na porokah ali v lokalih. Veliko petja 9 70-015 7335 V soboto 3/4/1993, ob 19. uri, bo v Kinu Center v Kranju prireditev "Modni dih pomladi" s pevko Heleno Blagne in ansamblom Top Line. Oddajo bo povezoval Janez Dolinar. Sodelujejo Gorenjska oblačila d d Kranj, Ambienta d.o.o. Kranj, Cvetličarna Barbka, Peko Tržič in Naracija d.o.o. Kranj, Toko Domžale, Tovarna Dare. 7376 POSLOVNI STIKI KREDITI za nakup rabljenih avto mobilov - rešljivi v dveh dneh. ^ 061/371-829_7273 POZNANSTVA Izberite najboljše izberite AMOS slovensko ženitno agencijo (kon takte damo takoj) 061/191 760, NON STOP!_6098 RAZNO PRODAM PRTLJAŽNIK za Uno. AVTOPLAŠ ČE Semperit 155/70 R 13, novi, po čitniško PRIKOLICO 310, 2 + 1, ugodno prodam flfr 401 065 7190 Bukove BUTARE in TELETA, težke ga 130 kg, prodam 64 337 7258 CEMENT in vrtno ZEMUO pro dam g 58 094_7326 Hrastove HLODE, DRVA in BUTA RE prodam "g 45 368_7387 STAN. OPREMA Nerabljeno KUHINJO s hladilni kom prodam g 621-435, po 16 uri _ 7218 štiri masivne kuhinjske STOLE in plinski ŠTEDILNIK Kekec prodam g 725 802_7223 STOLE, nove, primerne za opremo različnih prostorov, ugodno prodam y 401 125_7305 Emajlirano KOPALNO KAD (160 x 70 cm), zelo dobro ohranjeno, pro dam064/242 §34 7312 ŠPORT ŠOTOR za 2 osebi prodam Kos, g 65 166_6799 Ameriški BILJARD prodam. g 49 442_6935 STORITVE AVTODVIGALO za popravila streh in žaganje drevja vas čaka g 733 120_ 963 J 8» J SERVIS vam nudi popravila TV, VIDEO, HI Fi naprav vseh pro izvajalcev SmledniŠka 80, Kranj, del čas 9 do 17 ure, g 329 886 _1840 Vodovodne, elektroinštalacije, go spodinjski stroji. bojler|i, gradbena dela, prevozi, selitve, g 325 815_2527 FARADAY D.O.O. NON STOP RTV SERVIS, prodaja novih da Ijincev, prodaja SAT sistemov na 4 ali 8 obrokov PRIDEMO TUDI NADOM g 064/218 210 2862 FIESTA CLX ESCORD CLX MONDEO CLX od 17500 DEM > od 23200 DEM ! od 29900 DEM \ CEHE SO DO REGISTTRACMč INF. VRBA d.o.o., Kranj • tel. 064/ 212-907 , 218-454 i jevem naselju do 21. ure Kupljeno garsonjero dam na MIČNINE, LEDO SERVIS - servisiramo skrinje, hladilnike, pralne stroje, štedilnike. Hitro in poceni. g 214-780 _3257 POSTAVITEV kmečkih peči, zidanih štedilnikov, kaminov, POLAGANJE keramike. 65-773 3366 EMAJLIRANJE kopalnih kadi, ga-rancija 2 leti. Možnost plačila na dva čeka. g 66-052 3661 ROLETE, ZALUZIJE vseh vrst lahko naročite na ^ 216-919 4846 S LIKO PLESKARSTVO OMEJC -slikopleskarska dela, polaganje talnih oblog opravimo kvalitetno, konkurenčno, g 328-441 5269 POLAGANJE parketov, ladijskih toplih podov, drugih talnih stenskih oblog, tt 41 -662 5368 SATELITSKE ANTENE, vrhunske, nemške, 136 kanalov za 600 DEM, z garancijo in montažo. g 310-223__5801 PRIPRAVE za hitro, natančno, poceni sortiranje jajc do osmih veli kosti, »g 311-767_5947 OBNOVA KUHINJ - Mizarski hišni servis - Montaže in popravila. 9 217-974, zvečer_6280 Kvalitetno izdelujemo CINKANE SMETNJAKE in ŽEBLJE različnih dolžin. « 326-426, vsak dan po 16 uri 6336 POLAGAM keramične ploščice. g 65-705_6355 Nudim PREVOZE do 17 oseb. ■ kot na- grado za večje STANOVANJE- 327-801___22 Dve STANOVANJI zamenjam * hišo z doplačilom. ■» 331 -289___ Za najem iščem 1 -sobno ali ve^jf opremljeno STANOVANJE v dovljici. -O* 061/163-671 - ttogg dan; 064/715-585, po 17. urijjjg*. STANOVANJE, 3-sobno, 84 fojgj m, prodam, flr 064/329- 194_Jg-GARSONJERO na Jesenicah, centralno ogrevano, oddam- 82-313, zvečer___'J> Dve 2-sobni STANOVANJI Jj' *Jj dovljici ali Lescah PRODAMO » zamenjamo za manjša na ^°reij8 skem. 1.5-sobna, 2-sobna in vecj stanovanja PRODAMO v Kranj.- Tržiču, Bledu, Sp. Gorjah, Jeseni8 cah. KUPIMO manjša stanovanj Gorenjskem. APRON NEP^, 064/214-674 '7382 VOZILA DELI__^ Rezervne DELE za R 4 TL Prod.% qj 691 835, popoldan___J2j Po DELIH prodam Zastavo !0lJS Yugo 45. Savska 42, Kranj___jr> MENJALNIK za Yugo Florido W pim in prodam MENJALNIK z8 attipo 1.4. NUJNO. «■ 329-41*^ Rabljen PRTLJAŽNIK zTR*>^S SIT, prodam.^ 310-0Q1____^-ZASTAVO 101 prodam po d*tfj U 46 379, popoldan Akumulatorji TOPLA z 2-letnf,A. rancijo: 12/40 3 490,00 SIT Tjf'gjT 4.640,00 SIT 12/75 5.840,0"^ Agromehanika Kranj, Hrastja - v ceni je že vračunan 20 „^6 metni davek, g 064/33jJ^_^ AKUMULATORJI Topla najcen3g0 v Agroizbiri Čirče 12 V/40 'JM-SIT; 12 V/50 4 640 SIT; 12 v' p. 5 830 SIT Prodajamo na dva ^ V 324 802 __ CITROEN rabljeni rezervni ° d. odkup vozil Citroen za avtoo j^j g 692 194 __-^gj- R 8, letnik 1971, registrira" dim- čno ohranjen, ugodno pro 064/736 661, int.~73. d^pojjfil^ YUGO 55, letnik 2/1991, L ugodno prodam yj>0jj—-— VUG0 45. letnik 10/1990. oh*^ prodam g 326 633____-^jan^ RENAULT 18, letnik 1987, Pr° 6g03 ■g 242-674 _^^-r^gv ZASTAVO 101. letnik tO*1' tft strirano do 2/1994, cena DEM, prodam . DELE za Diano ProdamGorjCa Zg Dobrava 10, Karnna 126 P, letnikl982TTepo prodam 9 41-079 YUGO_45.JetnlkT986. ^Škofij prodam Loka Poljanska SATELITSKI SISTEMI Pfj* 0Đ 710 DEM DALJ*' Možen sprejem 2 sat. z, eno parabolo, 2 ..tftz 2 parabolama aH vrtljivi sistem za vse mofy}%r!tfpIv sat. programe. NOVO: sat. digitalni radia GW ^ MONTIRAMO KLASIČNE ANTENSKE Vtrgovini nudimo televitorje, videorek. GOLU In ves material sa antenske in aat. sisteme. ANTENSKE NAPRAVE Titov trg 22 KRANJ. toL: 064/212 107 Torek, 30. marca 1993 MALI OGLASI, OBVESTILA 23. STRAN ♦ GORENJSKI GLAS "POD ŠIFRO" Za male oglase "POD ŠIFRO" so oglaševalci naročili objavo tako, q"a zanje v malooglasni službi Gorenjskega glasa zbiramo Izključno pismene ponudbe interesentov. Stik z oglaševalcem "POD ŠIFRO" navežete tako, da posredujete Pismeno ponudbo v zaprti kuverti na naslov GORENJSKI GLAS - MALI OGLASI 64000 Kranj, na kuverto obvezno napišite šifro, na katero se Vaša ponudba nanaša. Veliko uspeha Vam želi Gorenjski glas in se priporočamo! Najugodnejši nakup najnovejših Modelov vozil ŠKODA (dodatna oprema: sončne strehe, radii, bočne letve, katalizatorji...). TEACOM Oo.o., Ljubljana, od 9. do 16. ure, J* 061/576-706, 061/199-426, fax. 061/199-447_ 7186 KOMBI IMV, letnik 1982, registriran do 12/12/1993, prodam. Cena PO dogovoru. Klemenčič Tine, Begunjska 37, Tržič_7193 CITROEN GS POLAS, letnik 1979, *elo lepo ohranjen, vreden ogleda, Pfodam. Mladinska 1, Žiri 7196 ZASTAVO 101 GTL, letnik 1984, ggdam.g 736-415_7208 ^AT 126 P, letnik 1988, prodam. ^065/79-006_7219 G,0LF JXD, letnik 11/1988, ohra-nien, kot nov, prodam. 9 83-055 R 4 GTL, letnik 1986, 95.000 km, ce-S 3.200 DEM, prodam. « 064/620-328_ 7242 ^ KOMBI TRANSPORTER 7 + 1 Prodam, g 78-315, po 15. uri 7249 G°LF JXD, letnik 1988, dodatno opremljen, prodam za 12.800 HiM-jtff 736 484_7252 ^~~HROŠČ, letnik 1974, lepo ohranjen, 40.000 km po generalni, P^odam^ 328-010_7259 vUG0 45, letnik 1986, z radiem, £?na 2.800 DEM, prodam, g 5/JJ33 7261 V(JG0 45, letnik 1981, registriran. Prodam. Svetina, Alojza Travna 23, pšenice _7262 E^PO RIVO, letnik 1990, prodam. $J328-301_ 7269 Dve ZASTAVI 101 GTL, letnik 1984 I^^prodam. Trboje 3, Kranj Jr°dam 3 leta star PEUGEOT 405 ,!eos0l. Cena 19.000 DEM «• 213-842 RASTAVO 750, letnik 1980, pro r^Remicg'421 127 7274 F|AT 126 P prodam «• 43 487 Rastavo 101 gtl 55, letnik 1976, ^0'strirano do 11/3/1994, prodam. 5^20^081 7291 i^GO 45 A, letnik 1987, prodam. g^3-122, po 16. uri 7292 ^fejši YUGO 45 prodam « ^581__ 7295 °fEL KADETT 12, letnik 1987, le V? ohranjen, prevoženih 82 000 •^Pfodam «- 311 47? 7997 fORD 9/l99n IEST0 CLX M. 'etnik 70-otq* uQodno prodam « VcjT—_7300 damVM 340 GL- 'etnik 1986, pro J^-U^esec, Gorice 15/a. Golnik O^p-.^^-^JOrice lb/a, Ootntk 7/l99F-i 'etnik 1979' registriran do ■ Prodam 061/823 621 Prodam 061/823 621 7318 45 AX, letnik 1987, registri 11/1 f\r\*\ ■ 7320 217-?30Q11/1993. bel. prodam 1 YU£^-______732C '»stnira45 **■ ,etnik 12/1987, I. Fl^^^dam^Vokio 68 7334 * 7332d^GL' ,etnik 1988- Prodam ŽAŠ^rT^-—--— 7337 dam.^9, '°J c- 'etnik 1982. pro 7343 * 31V i'oL00' letnik 1977- prodam ZAofrr^l^ 7347 >trifano h ?5^' s,are'si letn'k- "»gi 76 US° do 3/1994, prodam i •^ONBrT^--- 7356 1989 DmHIVlC GL SEDAN. letnik 5?Vi 2?fm-,°0,8d v t»rek po ^oženh^t1,^0' latnik 9'1989-311 804 h 700 km- Prodam « ^EL^K---7364 ?!?n. pr^ET^T^o~^h7a" 0^^» 695 070 7368 ^S"0 ,1 8 S. Jel^Tl^ .Hran " °e,° ^O, zada, karam ,__0na80lieW3.5kof,aLoka FlArf|po-r-__ 7371 n'8m *a c«n«8xLS0 Pr°dam ali me cenelše vozilo » 312 255 ^TTemTT^—-__^ 5^dam ll?88/™"3 4 4 Stržinar, folo: K< Premru Promocija mode v Trzicu V petek, 2. aprila 1993, bo v velikem salonu vile Bistrici v Bistrici pri Tržiču predstavljen utrip zasebne dejavnosti na področju celovite modne ustvarjalnosti v tržiški občini. • L.C. JAKA « LUKA ftActat se* 12SO %o KAZK//. Predavanje o spomladanskih delih Kulturna sekcija pri Društvu upkojencev Kranj vabi člane društva in druge upokojence na predavanje o spomladanskih delih: o rožah, o delu na vrtu in sadovnjaku. Predavanje bo v sredo, 7. aprila 1993, ob 17. uri v veliki sejni dvorani Društva upokojencev Kranj, Tomšičeva 4. Predaval bo ing. Marjan Bajžclj iz KZK - Vrtnarije Kranj. Planica nad Crngrobom, 27. marca - Tudi tokrat spominsko obeležje na Planici nad Crngrobom oziroma nad Čepuljami ob 51. obletnici tragičnih dogodkov, ko je tu padel starosta g°" renjskih partizanov in aktivistov Stane Žagar in z njim še H borcev Cankarjevega bataljona, ni bilo tako množično obiskano kot pred leti, ko so se spominskih slovesnosti udeleževale vse kranjske šole. Pa vendar je bilo lepo. Nekaj sto nekdanji" borcev in aktivistov je prišlo iz Kranja in od drugod z Gorenjskega, partizanska pesem je zavela in zabučala skupaj z ve* trom, da je odmevala od hribov. Vrsta novih praporov se je z*1" stila ob osrednjem spomeniku na Planici. Zbrane je pozdravu predsednik Krajevne skupnosti Žabnica Franc Hafner, o dogodkih v Rovtu in na Planici 27. marca 1942 pa je spregovoril takratni borec Cankarjevega bataljona Janez Lušina - Mah-Lep in doživet kulturni program so pripravili šolarji z Osnovne šole Žabnica pod vodstvom Alenke Jenko. Za prijetno tovari-ško srečanje po slovesnosti pa so poskrbeli domačini Planici ki vedno ta dan odpro svoje domove, in stražiška mesarija Kalan. • Foto: D. Dolenc Sunek vetra sprožil alarm O lažnem alarmu so nas obvestili tujci Kranj, 29. marca - V soboto zvečer je regijski center za obveščanj* Gorenjske prejel obvestilo kontrolnega stolpa letališča Brnik, d* J v okolici Vodic - Utika verjetno padel na zemljo balon z ra^'isn. napravo, ki signalizira tudi padec letala. Obvestilo je sprejela ko trola letenja od nemškega vojaškega letala, ki je v tem času pre telo Slovenijo s pomočjo na poti v Bosno. Dogodek, ki sproža ■ nekaj vprašanj. Kot so nam povedali delavci centra za obveščanje, imajo _ letala, helikopterji, pa tudi meteorološki baloni z zahtevnejŠ0 dijsko opremo vgrajene posebne naprave, ki samodejno ob jem sunku začno oddajati posebne signale na mednarodno dog^ vorjeni frekvenci, ki se zbirajo na satelitu in nato v dežurn centru v Švici. Signale je sprejelo nemško vojaško letalo, ki Jegf lo na poti v Bosno in to sporočilo kontroli letenje na letališč^. . nik, kontrola pa tudi regijskemu centru za obveščanje. P° 0 jn stilu (letalsko nesrečo so očitno izključili) so delavci cen,r*to-letaliških služb začeli z iskanjem oddajnika, pri čemer so ug ^ vili, da primernih naprav za tovrstno iskanje sploh nimajo-^j, pomoč jim je priskočil serviser elektronskih telekomunikacij8 naprav Franc Mihalič, ki se je s prireditvijo svojih naprav usp sobil za tako iskanje. Po dobrih 3 urah iskanja in polurnem£ nju Franca Mihaliča so odkrili, da se je oddajanje alaririn1 -je gnalov sprožilo v enem od manjših športnih letal v lasti A Airways, parkiranem ob hangarju, verjetno zaradi močnih kov vetra. ... Ob tem dogodku se postavlja kar nekaj vprašanj: Ali v Sjo nimamo naprave, ki bi pravočasno - v tem primeru to vseka ug$r meni takoj, sprejela take signale in sprožila potrebno akcijo nja vzroka? Kako to, da nimamo naprav, ki bi omogočale bi e£e, kojšnjo) določitev lokacije, saj bi v primeru resne letalske n^.jučn' to pomenilo tudi reševanje življenj? Ali nas res morajo na ^n* tujci opozoriti na take signale in bi sicer čakali na niedn ^.^g. opozorila, da se pri nas dogaja nekaj, kar je vredno takoj ra ti? ., vend3r Ta vprašanja smo zastavili kontroli letenja na BrniKU. nC so nas zavrnili, češ da se z novinarji, ki slabo poročajo o J ' za bodo pogovarjali, na Upravi za zračno plovbo pri m'n!strHaovO' promet, pa za pojasnila niso imeli časa. Ko bomo uspeh o re dobiti, jih bomo objavili. • Š. Ž. Predstavitev poslikave belokranjskih pisanic Etnogalcrija SKRINA v Trgovsko turističnem centru na Bledu vas vabi v soboto, 3. aprila 1993, ob 10. uri na predstavitev poslikave belokranjskih pisanic. Barvanje belokranjskih pisanic bo predsi.m la gospa Ana Cvitkovič • L.C. Občni zbor DU Naj* Društvo upokojencev bo bi člane na občni ^ \j. jutri, v soboto, 3. aPn tj-kje*0, uri v Domu kulture v ?*» • L.C. Izlet v Prago Društvo upokojencev Kranj obvešča svoje člane in druge upokojence, da imajo za izlet v Prago, ki bo od 18. do 21. aprila 1993, še nekaj prostih sedežev v avtobusu. Če bi se iilttt radi udeležili, se čimprej prija vite pri Društvu upokojencev Kranj. Prijave sprejemajo vsak ponedeljek, sredo in petek od 8. do 12. ure. Vojaki iz Kranja na pohodu Kranj, 29. marCa - Iz 310. U&f ga centra v Kranju so sporog da bodo njihove enote °°. i marcu do I. aprila ter oćj "Prihi do 8. aprila na pteto čnem taborjenju. Urjenje w ho potekalo na relac\]\ Kram Podnart - Prezrenje - K«?1"' Gorica - Lancovo - »ohm£* Bela - Radovljica - Kranj- * jc predvideno po protfJJJo premičnega taborjenja, £(. vojaki med njim uporabi vadbeno strelivo. • S. S.