I kl m karta«! 4a lav-akaga I|u4«tva. Dala*-a mm apravlèani ém
kar produolraia.
Thla papar la <lavo»a4 la iha tniaraeta mi tho »•rkini oL m. Work-are ara ont! t lad la ail what (Kay produc*.
VL ummm ihm ▲•loi
, ju«a S, M, »i tbi m« a
" pnm mlnkm,
Olfiee: 4011 V. 11. S*., Cfcieift, IN
Delavci vseh dežela, združite te!'
STEV. (NO.) 51«.
SLOVENSKO GLASILO JUCOSLOV. SOCIALISTIČNE ZVEZE.

CHICAGO, ILL., DNE 31. JULIJA, (JULY) 1917.
PAZJTFJ
naéiavllko v oklapal«* kl aa naKala polog va» gaga naelova. prllaplte«
nZTvffiu.lk» (517)
ta toavllka . . trnémi v ai»» a piiho4n|# gtavilko nateg* H»«* f lafta naročnina. Proei-mo ponovita |o takej.
LETO (VOL.) XII»
Nauki ruske katastrofe.
Rusija je zadnji čas preživela naj usod nješo krizo, odkar je izbruhnila revolucija, in e|ho najstrašnejših kriz v «vsej svoji z godov mi sploh. Ko to pišemo, še ni končana, ker sploh ne more biti tako hitro končana, in njene grozne posledice se bodo še dolgo čutile. Dasi je nase trdno prepričanje, da bodo trezni elementi revolucije premagali tudi to največjo nevarnost, se vendar ne da tajiti, da je bila ruska dežela in s njo ruska revolucija na skrajnem robu propada.
Kar ae je zgodilo v Rusiji je strašen, ali neizprosen nauk za vse dogmatične hiperradikalce, .ki so s svojim blaznim fanatizmom, .odkar se piše zgodovina, najbolj ovirali napredek Človeštva in najbolj podpirali reakcijo. Stra&ia nesreča, ki je zadeia revolucionarno Rusijo, je glasna obtožba frazerjev, ki si ustvarjajo svet v svojih večinoma praznih glavah in si megalomausko domišljajo, da drže krmilo vsega človeštva v svojih rokah, pa s puhlo otroško trmo prezirajo vse fak-t jene razmere in položaje.
Po vsem svetu vstajajo sedaj taki samozvani preroki, falsifikatorji socializma, ki se sklicujejo aanj, ker vedo, da pridobiva socializem vsled zgodovinskih dogodkov moč in postaja popularen, pa vendar niti ne poznajo njegovega bistva. Napravili so si nekakšne svoje teorije, pa jih kratko-malo krstijo za socializem, ne da bi se pri tem kaj ozirali na njegove temelju? nauke, na njegovo zgodovino in na dosedanji razvoj njegovega gibanja.
Fraza* t i radikalnem je hvaležen, ker se z »jim najbolj apelira na čuvstva, na sentimentalnost. Tak radikalizeiu je izvrstno sredstvo demagogije. Toda socializem ni stvar srca, ampak stvar razuma; ves moderni Socializem se temelji na znanosti, ne pa na usmiljenju, mehJcužnoati in podobnih receth.
V Rmiji je ta teatralni, puhli radikalizem povzročil strašen zločin, a s posledicami, ki jih jt porodil, je dokazal vso svojo absurdnost. ^T- % Mi ne trdimo, da je Lenini v službi nemške vlade. Nimamo dokazov za to in jih seveda tudi ne noremo imeti. Nikdar pa nismo trdili, česar ni-. | amomogli dokazati.
p Ootcrm pa je, da je bilo vse njefrovo poee-' njanje prav tako v korist Nemčiji in kajzerstva,
kakor če bi bilo naročeno od llohenzollerncev. V politjki pa nikdar ne zadostuje, da se vpraša: "Kaj storim f" Ampak treba je pretehtati posledice vsakega dejanja in vprašati: "Kaj bo iz tagat"
To je železen zakon tudi za socializem. Kdor ga prezira, lahko bolj škoduje boju za svobodo, nego mu koristi; in navadno mu škoduje.
Štrajk je sredstvo socialističnega boja. Toda fce po položaju lahko spoznam, da ni nobenega u-panja na zmago, in da bo po izgubljenem štraj-ku le kapitalistična moč bolj utrjena, bi storil nc-odpustno podlost, ako bi svetoval delavcem, da naj gredo na stavko.
VpoAtevanjc razmer je bistveno nujno za vse socialistično delo. Ob postojanki, katero bomo jutri morda igraje dobili, bi si danes zaman razbijali glave, in pri tem še lahko tako opešamo, da ne le jutri, ampak še dolgo časa nc bomo sposobni za naskok. /
Ko je Rusija izvršila svojo občudovanja vre-
dno revolucijo, so vsi trezni socialistični elementi v deželi spoznali, da je prva naloga utrditi in braniti, kar je bilo pridobljeno. Ker je stal pred durmi zunanji sovražnik, resničen sovražnik, je spadala v to nalogo tudi obramba dežele.
Če bi bila sama Rusija v vojni s samo Nemčijo in če bi bila mogla doseči tak mir, da bi bil zavaroval uspehe revolucije, bi bila Rusija takoj lahko začela mirovno pogajanje. Toda položaj je bil popolnoma drugačen. Za kajzersko zločinsko tolpo je bil mir z Uusi>> le intriga. Ruski socialisti so jo spoznali in so zaradi tega z vso odločnostjo odkloniii separaten mir, ker bi, kakor so javno povedali, k^er le rad dobil proste roke zoper Francijo in Anglijo, da bi se, kadar te po-mandra, z vso silo lahko vrgel pa'Rusijo.
Vse, kar je Nemčija počenjala za dosego separatnega miru, je bilo polno podlosti in je bolj, kakor vsi prejšnji dogodki razodelo nevarnost kajzerizma za svobodo vsega s^eta. In vse je dokazovalo, da nima (Nemčija niti z Rusijo poatcuih namenov, temveč ji je le nastavljala past, iz katere ne bi mogla na noben način uiti, če bi sc morala osamljena, po porazu zapadnih. sil postaviti avtokratrčni Nemčiji v bran.
Ruski socialisti so torej ne iz ljubezni do vojne, ampak iz »poznanja neizogibne nujnosti uredili svoje delo za obrambo revolucije proti hohen-zollcrnskemu sle parat v u. Opravljajoči svojo težko nalogo so stali tako visoko, da jih niti ne dosežejo glupe psovke demagogičnih pritlikavcev, ki proglase vsakega za "socialpatriota", kdor ne trobi v njihov rog.
Ob vsem tem so opravljali ogromno notranje delo in izvršili v kratkih tednih toliko revolucionarnih reform, da jih drugod v desetletjih niso toliko dosegli.
Toda naš^a sc je skupina "rad i k al cev". Na eni Stran i so — vsaj nekateri med njimi — mislili, da preskoči Rusija v 24 urah lahko v popoln so -cialrzem. Vse, kar je -storila vlada pod stalno kontrolo delavskega in vojaškega sveta, jim je bilo premalo, dasi je vse to energično krčilo pot socializmu.
Drugi ao hodili okrog z navidezno krasno, v ranici ne Je ueumno, temveč tudi izdajalsko.
1 socialističnega stališča izdajalsko frazo o "miru za vsako ceno' \
Večinoma so Sili to ljudje, ki se opajajo z besedami, pa ne znajo nikdar presoditi učinkov dejanj in dogodkov; ljudje, ki se v najboljšem slučaju vprašajo: "Kaj bi jaz storil, če bi nasprotnik storil to in to T" nc pa: "Kaj stori nasprotnik, če storim jaz to in to."
Taki ljudje so lahko veliki idealisti, pošteni v svojem srcu; ali kadar vtaknejo svoje prste v aktivno potiliko, tedaj lahko nastane največja nesreča.
In na Ruskem je nastala. '
Na čelu omenjene skupine je.stal Lenitf. Naši radikalci so mu peli slavo kot največjemu duhu v Rusiji in malodane edinemu ruskemu socialistu. Mi mu nikdar nismo očitali nepoštenih namenov, toda nevarnost njegove taktike nam je bila jasna od njegovega povratka v Rusijo.
Njegova ideologija sama ne bi bila omogočila nesreče v tako velikem obsegu kakor se je zgodila. Toda na Ruskem je delala tudi nemška propaganda in poleg nje caristična intriga.
Nemškim mahiuacijam se ni čuditi. Kaj zerstvo ima razpreden svoj špionažni in provo-katorski sistem po vsem svetu. V času carizma je bila vsa Rusija preplavljena z nemškimi agenti in revolucionarna Rusija se jih ni mogla nana gloma otresti kakor kožuh snega.. *
Ta zalega je našla najlepšo priliko za svoje peklensko delo, ko ji je bilo omogočeno, da se j« maskirala z radikalno krinko in opravljala slu* bo hohenzollerske šuftapje pod pretvezo 4čistega' socializma. Kdo ve koliko takih falotov je bilo v avezi z Leninom, ki niti slutil ni, kakšna sodrga sc navidezno postavlja v službo njegove ideologije, v resnici pa je izrabljala njegov fanatizem v kaj-zerskem interesu.
Da je to igralo velikansko vlogo v ruski katastrofi, je nedvomno.
Par mesecev je kajzersko spletkarstvo |>oiz-kušalo vsa sredstva, da v jame Rusijo na liinani-ce separatnega miru. Že v tem času je igralo nepošteno igro, kajti z zlaganim fraterniziranjem je hotelo zapeljati ruske vojake na izdajstvo. Nemški generalštabski oficirji so nastopali kot 4'socialisti", klicali ruske vojake "aodruge" in pili bratovščino z njimi. Pripovedovali so jim, da so tudi ucrnški vojaki večinoma socialisti in da se kar na bojnem polju lahko sporazumejo, "Vi nc streljajte ya nas, ni pa ne bomo streljali na vas".
Saj je lepo donelo, in na priproste duhove ruskih mužikov, ki nosijo sami srce na jeziku^ je i lahko vplivalo, ker so mislili, da ne bi mogel sovražnik z njimi tako govoriti, če bi bil res sovražnik.
iNaposled je pa intriga vendar ostala brezuspešna. Provizorična \rfada, delavski in vojaški svet, kmečki svet, vsi so spoznali past, vsi so apelirali na armado, naj izpolni svojo dolžnost napram revoluciji, Kercnskij, ta čudežni sad revolucionarnega socializma, se je osebno postavil na čelo armadi, in ruska vojska je nastopila ofenzivo s takim sijajnim uspehom, da je zlezel avto-kraciji strah do mozga v kosteh.
Naenkrat odpovedo ravno ti vojaki posluš-nost.	0
Kaj so mislilif	v _
%4Ne atreljajte na	t* *wno ml ttn vas
streljali", »o jiin govorili nemški 4'socialistični" oficirji.
44Kdo bo bil po vas, če ne boste vi bili po njem t Nehajte se vojskovati, pa mora biti mir!" so jim zdaj dejali agitatorji, ki so jih imeli za svoje prijatelje, pa So bili podli šufti.
"Rebelirajte! Dajte Nemcem znamenje, da rebelirajo tudi oni!" «o jim pravili Leninovci.
In vojaki so verjeli. Rebclirali so. Niso hoteli streljati na Nemce. A tedaj--so Nemci
izrabili položaj. Pozabljeni so bili 44bratje", pozabljeni "sodrugi". Čim večja je bila zmeda v ruskih vrstah, tembolj so pokali Nemci. Na nasprotnika, ki sam ne strelja, je najbolj varno streljati, in Nemci so porabili priliko brez obzira in usmiljenja. Streljali so na Ruse kakor n« zajce in kajzerjevi generalski šufti so lahko naznanili 44največjo zmago", ki jo je nemško avstrijska vojska "izvojevala" od začetka vojne.
Zmaga to sicer ni bila, kajti uboj tistega, ki se ne brani, se nc more imenovati zmaga. Toda katastrofa je bila za Rusijo, ogromna katastrofa, katere obseg se ta trenotek še ne more oceniti.
Nisi uspehi, ki jih je cjosegla sijajna ruska ofenziva, so bili mahoma uničeni; ruske armade so bile potlačene daleč za svoje prejšnje črte; nepregledna artilerija je padla v roke Nemcev in bo zanaprej služila za ubijanje Rusov. Veliki armadni oddelki so v nevarnosti, da bodo popolnoma uničeni.	#
To je staršni sad goljufivega nauka "non-resistence".
4 4 Ne streljaj name, pa ne bom jaz streljal nate", se je reklo. "Ne streljaj name, da te bolj gotovo ubijem", se je mislilo; in ko je prišla prilika, se je tako zgodilo. Radikalna taktika! Tukaj imate njene strašne^ sadove. Radikalna neumnost, morda radikalna blaznost ; v svojih posledicah pa radikalen zločin! £
Na koga pada kri tisočerih in tisočerih, ki so bili od nemške soldateske pobiti kakor v krog pasjih jat in lovcev nagnana zverjadt In komu je koristil ves ta puhli, frazasti, kretinski "ieda-lizem" razun kajzerju in njegovim imperialističnim ciljem t
i Marsikdo izmed tistih fanatičnih prerokov je mislil, da se skrajša vojna, če se ruski vojaki u-pro. V resnici jo je ta katastrofa, ne glede na to, kako draga je in koliko krvi je veljala, le podaljšala. Kajti izza nje, ki jo smatra kajzersko šuf-tarstvo za 44sijajno zmago", mora revolucija še bolj napeti vse svoje sile, da sc ubrani hohenzol-leruske zmage, ki bi bila za vso Rusijo in njeno revolucijo taka nesreča, kakršna je sedaj za del njene armade.
Ruski socialisti, tisti, ki so res socialisti, ne pa demagogični ideologi, so davno povedali, kakšen je položaj: Nemško in avstrijsko delavstvo naj stori, kar je storilo rusko, pa mu ruski socializem takoj lahko poda roko in svetovni proleta-riat lahko napravi.svetoven mir.	~ .
Toda v Nemčiji in v Avstriji ni revolucije. Nemško ljudstvo služi kajzerju nadalje. Za Ruse nc more biti vprašanje, zakaj ni revolucije na Nemškem. Zanje je fakt, da je ni. Podvreči se tistim, ki služijo kajzerju se pravi podvreči se kajzerju samemu. Tega pa ne more revolucija, ker
bi s tem sama sebe prodala.	^ ....... ^
Ko smo svoftas retft 3a se kajzerstvu ne more do živega drugače kakor v boju s tistimi, ki branijo kajzerstvo, ae nam je očitalo, da smo 44za klanje". Take fraze se seveda lahko po cesti pobirajo in kdor ne zna nič modrejšega povedati, ne sme pričakovati, da ga bomo smatrali za novega Sokrata.
Za klanje so tisti, ki brezpogojno koljejo na kajzerjevo povelje. In laž je, nesramna, podla laž, da so delavci vsega sveta solidarni s kajzer-jevimi rablji.
Rusi so napravili eksperiment. Napravili so ga na svojo strašno škodo. Poplačali so ga z rekami krvi, ki je tekla brez obrambe, ltusi so rebclirali.
Tedaj je bil čas, da bi bili Nemci pokazali, če so solidarni z njimi. Tedaj je bila ura, da bi se bili uprli kajzerjevim generalom in oficirjem.
Nemci se niso uprli, ampak so vriskaje stre? ljali na Ruse, ki so jih bili pred kratkim imenovali "brate" in "sodruge".	*
Z nemškimi revolucionarji bi bil lahko solidaren proletariat vsega sveta. S kajzerjevimi monlei nt more biti solidarnosti, ampak le boj.
Historične pravice.
Na drugem mestu govorimo o zahtevah, ki jih je Grška predložila zavezniški konferenci v Parku. Dodati je še, da ponavlja tudi italijanska vlada svoje stare znaije zahteve in se tudi sldi-euje na "historične pravice," češ da Italija noče anektirati krajev, ki pripadajo drugi državi ampak le zahteva povrnitev teritorijev, ki so bili njeni in ki jin potrebuj* za svojo eksistenco.
Tudi o "opravičenosti" italijanskih zahtev smo se žc večkart zmenili, in naša sodba o teh zahtevah se ni seveda nič izpremenila. V splošnem niso za nas merodajne nikakršne historične pravice; ali tudi brez obzira na to nc more Italija nikakor opirati svojih zahtev na zgodovino.
Italijanski državniki pravijo, da zahteva I-talija le to, kar jc bilo nekoč njeno. Toda kdaj je bilo Goriško, kdaj Trst, Istra. Dalmacija ali celo polovica Kranjske italijanska? beU 1861. j« bil Vittorio Emanuele I. v Turinu razglašen i« "italijanskega kralja." Takrat niti Rim in Benetke še niso pripadale Italiji,, ampak v Rimu j« vladal papež, v Benetkah pa Avstrija.
Toda vseeno. Italija je bila takrat ustanovljena kot država. In če bi bila od tega časa pa do danes kdaj posedovala kraje, ki jih danes zahteva, bi se lahko sklicevala na zgodovinsko pravico. Do tistega časa namreč Italije sploh ni bilo.
To. se pravi: Italija je bila zemljepisen pnjm in nič druzega ne. Na apeninskem ali italijanskem polotoku so bile različne male države, ki *o ae pomalem razvile iz srednjeveških mestnih PfBVic in »o dobile svojo zadnjo obliko po Napoleonovih vojnah.
Italija, katere ni bUo, tudi ni mogla biti pocestnica Dalmacijo m Utre, <ionce in p.K.tojoe. . Odkar je Italija ustanovljena kot drživa» ni
nikdar gospodovala v teh krajih, in s tem je njena 44historična pravica" odpravljena.
Toda italijanska vlada si hoče pomagati z zvijačo. Ko so bile Benetke na vrhuncu svoje moči, so vladale tudi na tej strani Jadranskega morja in še danes se vidi znani benečanski lev po dalmatinskih mestih, otokih itd. 'Največji spomenik benečanskega gospodstva je Kras in gole skale po Dalmaciji, Albaniji in Grški, kjer so posekali vse gozde za svoje gospodstvo na morju, n/ da bi bili na novo kaj zasadili.
In sedaj prihaja italijanska vlada, pa pravi, da je ona naslednica nekdanjih Benetk in vsled tega dedinja vseh njenih pravic. To jc teorija, ki postavlja narode in dežele na stopnjo blaga, namenjenega za prodajo» darilo, podedovanje itd.
• Ali nazor oficielne Italije ima že zato veliko luknjo, ker niso niti Benetke same prišle po pravici do teh dežel, ampak z ropom, na katerem ne more biti utemeljena nobena pravica.
tAko bi se Italiji priznalo, da je njeno stališče opravičeno, tedaj bi iz tega nastala konfuzi-ja, ki ji ne bi bilo para. Benetke so posedovale svojčas šc več, kakor zahteva Italija sedaj, in po enakem načelu bi morala hitro razširiti svoje zahteve. S tem bi pa prišla v konflikt tudi z nekaterimi državami, ki niso v vojni, in celo s takimi» ki so zdaj njene zavcznice, n. pr. Grška.
Toda obenem bi se po historičnem pravu lahko oglasile druge države in zahtevale ravno te dežele, ki jih zahteva Italija
Tu jc predvsem Avstrija. Ona sc še najloze . lahko sklicuje na historično pravico do jugoslovanskih^ deiel, ker je še danes tam gospodinja. Prav tako lahko pa pridejo Hrvatje, med kate-'rim se je itak takozvana stranka prava večino sklice vila na "historično državno pravo."
niča jc, da je Hrvaška, ko je bila še samostalna, obsegala tudi 'Dalmacijo in en del te dežele se jc nekaj časa imenoval "Crvcna Hrvatska."
Pa tudi Srbija se lahko sklicuje na historično pravo, kajti v časih svoje največje slave jc tudi ona segala do Jadranskega morja.
Historične pravic« dajejo tudi Ogrski po-tuho in ona res zahteva Dalmacijo na podlagi te 44pravice." Ona argumentira podobno kakor I-talija. Hrvati so svojčas izvolili ogrske kralje za svoje. Na ta način so ogrski kralji postali dediči hrvaških kraljev in ogrska krona je opravičena do Vseh hrvaških dežel. Na enaki podlagi zahteva Ogrska tudi Bosno in Hercegovino. V času niile-nijske razstave» ko so praznovali tisočletnico ogrske države, so nosili v slavnostnem sprevodu celo srbsko in bolgarsko zastavo, v znamenje, da ima Ogrska tudi do njih pravico.
Tudi ta pravica je bila izumetničena na podoben fin način. Kakor je znano, je imela Turčija nekaj časa velik del Ogrske pod svojo oblastjo. Razume se, da niso Madjari nikdar priznali turške pravice. Ali sedaj jim prihaja prav. IJčc namreč tako: Turški sultani so bili gospodarji Ogrske. Ko je bila Ogrska osvobojena, Česar seveda ni dosegla s svojo močjo, so se ogrski kralji lahko smatrali za naslednike sultanov. A ker so bili turški sultani gospodarji Srbije, -Bolgarske, Moldavije (iRnmunske), smatrajo Madjari svoje kralje lahko zs opravičene vladarje teii dežel.
Vsak človek z normalnimi možgani bo dejal, da je to smesna argumentacija. AJi do takih bedastih sklepov vodijo "historične pravice."
Če bi bili Albanci malo bolj "smart"» bi se tudi oni lahko imenitno sklicevali na historične pravice. Skoraj gotovo §o današnji Skipctari zadnji po t o m ci nekdanjih Kircev. Zakaj Uirci niso
bili nikdar Slovani in ena največjih neumnosti v jugoslovanskem gibanju jc bila ta, da so hoteli graditi na.imenu, s katerim nismo nikdar nič i-meli opraviti.
Toda prava Ilirija, ko jc še obstajala, jc bila mogočna država in je delala staremu Rimu velike zgage. Tudi deiele, ki jih sedaj zahteva Italija, so ji pripadale.	\
Zakaj nc bi sedaj prišli Albanci, pa dajali: Naši pradedje so nekdaj tam vladali, mi, kot njihovi pozni potomci, zahtevamo, kar ji bilo nekdaj njihovo!
Bilo hi smešno» kajpada. Tistih par mcscccv, kar je bila Albanija, "samostojna", ni mogla sama v svojih mejah vzdržavati nobenega reda. Kdo naj bi ji zaupal še vlado nad drugimi t
Ampak na "historične pravice" se sklicuje lahko prav tako kakor Italija, Avstrija, Ogrska, Grška itd. Prav to je pa najboljši dokaz, da je vse pozivanje na 44historične pravice" velika nesmiselnost, in če bi se tem* "pravicam" pripisa-vala kakšna veljava, bi mogla iz njih nastati le najbrezprimernejša zmeda.
Ne glede na to pa odklanjamo 44 historične pravice" že zaradi tega, ker so večinoma le historične krivice.
»koraj vsa preteklost je slonela na načelu, da so narodi lastnina svojih vladarjev. &li so iz roke v roko kakor črede živine, kakor so se več-alrmanj zabiti in zalumpani božji milostniki mo-žili in ženili m kakor se je obračala sreča na bojiščih. Ne le da ne damo počenega groša za po-vratek te dobe» ampak vse naše delo gre za tem, da se zadnji njeni ostanki popolnoma odpravijo!
Zgodovina ima svoj pomen, ampak ne kot nekij, kar naj sc ovekoveči, temveč kot znanoat, (Konec na tt, strani.) «
Petdeset let Alaske
PETDEBET LIT ALABKX.
Leto« je minilo ravno petdeset let, odkar so Zedinjene dri. po prizadevanju ameriškega državnika Wiu. Sewarda kupile od Rusije Alasko, in'sicer za ceno $7,200,000. Takr&L se je splošno mislilo, da so napravile Zedmjene držav« s Alasko kai slabo kupčijo, češ, da so kupile velik kos ničvredne zemlje. Od onega časa pa so dobili ljudje po vue tu drugo mnenje in izkazalo se je, da je prava zlata jama, katero si je bil pridobil stric Sam. Ozemlje ne obsega nié manj kakor !&90,884 kvadratnih milj, torej je dvanajstkrat večjo od države New York. K temu pride še 1500 otokov. Ozemlje se razteza do blizu 300 milj severnega polarnega kroga in temperatura znaša med 34 stopinjami pod ničlo ter 39 stopinjami nad nič ki. Padavine so precej enakomerne po vsem ozemlju. '	* s
Alaska je posebno znana zaradi svojega velikega bogastva na zlatu, vendar pa se ne sme pozabiti', da loži slavni okraj Klondike v kanadskem ozemlju Yukon. Bilo je šele leta 1892, ko se je obrnila sploAna pozornost na najdbe zlata na o-bali ožine Behring. ¡Prvič se je našlo zlato v o-kraju Junneau, kjer se ga je izkopalo precej, a v zadnjem času so zasuli vse dotične rove. Nanio se je tudi dosti bakra in srebra, vendar pa je poleg produkcije zlata industrija s koiami in ribarstvo najvažnejše v deželi.
Ko se je sklenila dne 28. maja 1867 pogodba med Zed i njenimi državami in Rusijo, je izdal kongres meseca julija 1967 postavo, s katero so se
raztegnile carinske in parobrodne postave tudi na A laško in odposlalo se je na lice mesta zyozno vojaštvo, .katero so pa deset let pozneje odpokti-cali. Nato je sledila dolga perioda brespostavno-
sti in zločinov, dokler se niso meščani Sitke obrnili na Britsko Kolumbijo za pomoč. Sele 1. 1884 so se raztegnile postave države Oregon tudi na Alasko, in je bil imenovan guverner ter uvedena redna administracija. Od leta 1906 naprej je Alaska zastopana tudi v zveznem kongresu.
Glede na zveze so bile »tvari do pred tremi leti še precej slabe, dočim s« je množil ladijski promet na rekah», ki so plovne do nekako 4000 milj, a proste ledu le tekom štirih ali petih mesecev na leto. Sedaj je že več železnic ter se govori o novi železnici v Alaski, namreč skozi ozemlje Yukon, Britsko Kolumbijo do Seattle v državi Washington.
Kar se tiče poljedelstva, se gojt le za lokalni trg. V dolenji dolini Tanana je obdelanih nekako 30,000 akrov zemlje ter dozori žito le pod najbolj ugodnimi razmerami. Nasprotno pa uspeva krompir ter različne vrste sočivja. V Ramparl ob Yukonu, v bližini polarnega kroga, se nahaja preizkusna postaja zveznega poljedelskega oddelka. Jagode je najti povsod m krasne cvetke uspevajo celo v najbolj severnem delu tekom poletja. Važnost ohranitve g«ozdov se je spoznala v pra -vem času ter je več narodnih rezervacij, ki obsegajo nekako 2000 kvadratnih milj. Brez gozda so otoki Aleut i, polovica polotoka Alaska, ter nekaj okrajev v Alaski sami.
Razven zlata, srebra in bakra je najti Um tudi oli^rna premogovna polja. Produkcija premoga pa ni.bila kljub tonm velika, kajti nikoli ni prekašala vrednosti $30,000 na leto.
Ribarstvo in industrija s kožuhoyino sta največjega pomena za Alasko. Ribarski urad trgovskega oddelka je ustanovil poseben odsek za Ala-sko. Kože morskih psov ter severnih lisie v otočju Pribilov, severno od Aleutov, se v preteklem letu liiso več prodajale na londonskem trgu, temveč so se prodajale v Ht. Louis. Te koie prinašajo vsako leto nad 160,000 Poleg tega pridejo v po-štev še kože tisočerih medvedov, •bobrov, risov, volkov in drugih živali, ki so imele leta 1913 vrednost bi izo 750 tisoč dolarjev. Koshak, July 20, 1917. — Proletarec.
Zeio se je razvila ribarska industrija ter se je ustanovilo veliko število tvornic, v katerih se konservirajo ribe.
Alaska je bogata na gorati. Dvigajo se do višine 8000 čevljev, in sicer v bližini kanadske meje. K najvišjim goram dežele je prištevati Mount McKinley, ki je visoka 20,300 čevljev, St. Elias, 18,000 čevljev, liOgan, 19,000 čevljev in druge. Šestnajst vulkanov (ognjenikov) v deželi je u-gaslih, šest pa še delavnih.
Prebivalstvo Alaske je znašalo po zadnjem štetju 64,356 oseb, med katerimi je bilo 30,600 belcev, dočim so ostali domačini, Eskimi, Indijanci, Kitajci in Japonci. Azijati so po večini zaposleni pri konsepriranju rib. Domačini, stanu-
joči na Aleuftih, so po poročilu generalnega majorja Greel/ja, ki je bil devet let zvezni poveljnik na Alaski/kaj zanimivi ljudje. Vere «o grškovz-hodne, miroljubni, pošteni, pridni ter se zanimajo za vsakovrstna dela. V zadnjem «času ni več manj-kalo šol in tuisijonov.
l>asiravno je dežela bogata na divjačini več-je in manjše vrste, seje vendar uvedla strogi regulacija lova in lovci smejo ubijati le omejeno Število jelenov, srn, severnih jelenov, gorskih o-vac, medvedov ter divje perutnine.
Otto von Kotzebue, sin znanega nemškega pi-satelja, je razkril kot poročnik v ruski armadi leta 1816 ne le zaliv, imenovan po njeni in naha-jajoč se na južno-iztoČnem delu Behringove ceste, temveč tudi prikazen, o kateri sc je dolgo časa dvomilo in katere ni -bilo mogoče pojasniti. )ftlo je namreč za 40 do 50 čevljev visoko ledeno maso ob reki Kovak in Malespina ledenem plazu, na katerem uspeva mah, trava, različna drevesa in med njimi tudi do 80 čevljev visoke smreke, ki imajo svoje korenine v 6 do 8 Čevljev globoki blatni zemlji.
Vpričo sedanjih svetovnih zapletljajev se je tudi skoro popolnoma pozabilo na Alasko ter na njene naravne vire, katere pa je treba še dvigniti. T T ra dna por<tfila plavijo, da bi s premogom, k¿ leži v notranjosti Alaske, lahko zalagali vse z£-dinjene države. Sedanja produkcija premoga v notranjosti Alaske je malenkostna ter se bo najbrž poseglo po zalogah v Alaski šele tedaj, ko bodo domači viri precej izčrpani.
Bnrico Fori:
Socializem in moderna znanost.
k	(Konec.)
Po značaju gospodarskega monopola so kapitalistične stranke različno barvane in že od nekdaj sem povdarjal, da zastopajo veleposestniki tudi v politiki mrtvo nepremičnoat, dočim ima premični kapital ali industrija zastopnike, ki vajeni prenavljanja, izboljšavanja in površnega preobražanja predstavljajo stranko takozvane-ga napredka in dalje, da nagibajo tisti, ki obstaja ves njih kapital v izobrazbi k političnemu radikalizmu. Zanim razlikuje troje strank: stranke nazadovanja, razvoja in revolucije. To razlikovanje je vnanje in površno, ker se nanaša na taktiko in ne na vsebino strankarskega življenja.
1)	Nezadostna je trditev Th. Zieglerja, da je socialno vprašanje'nravno vprašanje, zakaj nrav* nost je prav tako funkcija gospodarskih odnoaa-jev, kakor je psihologija funkcija fiziologije. (Njegova izvajanja odvračajo le pozornost od kočljive točke vsega problema, ki jo je pojasnil Marx. Enako se izraža o podobnih poskusih de G reef ("Revue socialiste". 1886, p. 688.)
2)	Med oficijelnimi zastopniki politične ekonomije obstoječe tiho soglasje, da z molkom ubijejo Marža, je v tem, da knjige in zgodovinarji socializma imenujejo njegovo ime le, kjer omenjajo tehnično plat nadvrednostne teorije; o o-stalih dveh zakonih, o odvisnosti vseh kulturnih pojavov in o razrednem boju, navadno sploh ni govora. K večjemu, da omenjajo še njegovo sodelovanje pri ustanovitvi Intemacionale. Pr. La-veleye, "Le socialisme contemporain", 1885, poglavje VI. — Rae, "Contemporary socialism", 1887. — G. Gross, "Karl Marx", Leipzig, 1885, p. 81.
Npram bivstvu stvari, t. j. r.apram lastninskemu vprašanju pa so konservativci, naprednjaki in radikalci vseskozi individualistični, meso in kost istega družabnega razreda in zatorej — vtlic vsem čustvenim, pa brezpomembnim simpatijam — radikalno ločeni od delavskega razreda. Odlo-
čeni pa so tudi od tistih, ki sicer po,svojem rojstvu pripadajo drugi strani, ki pa so si osvojili in zastopajo političn program delavstva t. j. socializacijo zemlje in proizvajalnih sredstev c vsemi radikalnimi premenrbami na moralnem, pravnem in političnem polju ki jih povzroči ta dogodek v človeški družbi.
Politično življenje naše dobe se mora popačiti v najpopolnejši bizantinizem ali pa v prav navadno kupčijo, ako se giblje izključno le v praskah individualističnih strank, ki se rasiikujejo le po svojih imenih, sicer so pa tako zmedene in zamotane ,da srečujemo pogosto med radikalnimi naprednjaki bolj nazadnjaške socialno-polhič-ne misli, kot pri konservativcih.
Stoprav rast in zastopstvo socialistične stranke pomladi in poživi politično življenje; če izginejo v Italiji s pozorišča zgodovnske osebnosti rodoljubov in če se poravnajo čisto osebni spori parlamentarnih strank, nastopi neizogibno čisto parlamentarnih strank, nastopi neizogibno zveza individualističnih strank, ki sem jo napovedal v parlamentarni polemiki 20. decembra 1893 in ki jo naznanjajo mnogoštevilna znamenja. Tedaj začno zgodovinski bijo in razredni boj zastavi svoj blagodejni vpliv na političnem polju; pod tem bojem ne razumem izbruhov jeze in sramotite v, parlamentarnih pretepov in atentatov, temveč silno resnobo socialne drame, ki se, kakor želim iz sve duše, izvrši ob napredujoči izobrazbi in huma-inzaciji brez krvavih katastrof, ki pa se izvrši s usodno neizogibnostjo; preprečiti ali zadržati jo je nam in drugim popolnoma nemogoče.
Te socialnopolitične ideje vodijo, kakor bomo videli, kot znanstvena prepričanja do one osebne strpnosti in hkrati do one nespravljivosti mišljenja, ki sledi iz dejstvovanja psihologije na filozofsko mišljenje in vsled katerega moramo pri vseh simpatijah do zastopnikov radikalnega individu-alirma (kakor do vseh odkritih zagovornikov poštenega prepričanj sploh) brezpogojno trditi da socializem ne pozna nobene sorodne stranke. Od-
ločiti se je za individuaHizem ali za socializem; arednje poti ni in od dne do dne raste v meni prepričanje, da obstaja za socialistično stranko, ki hoče živeti, edina korutna taktika v tem, da je ne-spravljiva v svojih idejah in da odklanja vsako takozvano "zvezo" z bližnjimi strankami, ki ne zastopajo nič bivstveno socialističnega.
Konservativci in socialisti — to je naraven sad prirojene organizacije in obkrožujoče družabne okolice, kajti ljude se rode z nagnjenjem k staremu ali k novemu, kakor se rode s talentom slikarja ali kirurga. Socialisti ne črte in ne zaničujejo odkritih zastopnikov konservativnih smeri in naj še tako brezobzirno pobijajo njih ideje. Ce postane socialist nestrpen ali Žaljiv, je le žrtev hipne raa*)iirjenosti ali pa neuravnovešenega temperamenta ali vročekrvnosti, kar je opravičiti.
Sočutje pa zbuja prizor, kako nekateri konservativci, " mladi pri letih, toda stari na duhu", — zakaj konservativno mišljenje pri mladem možu je ali znamenje "štreberstva" ali pa duševne šibkosti — zavzemajo domišljavo in skoro ponižujočo pozo napram socialistu, ki vodijo v najboljšem slučaju v njem izgubljenca; ne pomislijo pa, da so stari po navadi konservativni, da pa mlad človek konservativnega mišljenja — z malimi izjemami — ni drugega nego t*ebičnež, ki je v strahu za svoje pohaljkovanje, za katero je rojen, v strahu za svojo krmo, ki jo kaj prigodno zajema iz jasli, za pravovemike zmerom pripravljenih. Če taki ljudje niso mikrokefali, t. j. če nimajo premajhne lobanje, imajo gotovo premajhno srce. Socialist pa, ki nima ničesar pridobiti, izgubiti pa sve, ako odkrito zastopa svoje misli, lahko postavlja proti tej sebičnosti nesamoljubni •jvoj autruizcm,.zlqstj še ,če se vzlic svojemu plemiškemu ali meščanskemu pokolenju ne meni za zapeljivo«ti bletrtečega pohajkovanja in se zavzame za stvar nesrečnikov in zatirancev.
Toda — tako očitajo — "ti socialistični meščani" hlastajo po «ami popularnosti. Vsekako bi bil to egoizem čudne vrste, ki bi bolj cenil soci-
alistični idealizem kakor meščanski liberalizem z dobro plačanimi mesti in hitrimi dobički, in si-eer iz golega hrepenenja po popularnosti, ki pa je z drugimi, manj kompromitujo^i sredstvi vse lažje dosegljiva.	^
Naj bi buržoazija, kadar izroči gospodarsko in politično moč, katera bo v naprej riužila viem zmagalcem in zmagancem, pobratenim v vredne-n človeškem življenju, naj bi buržoazija ohranila pro tako dostojanstveno pozo kakor francosko plemstvo ,ko ga je v revoluciji zmagoslavno meščanstvo razlastilo.
Vse to nam pokaže zgodovina; nje popolno notranja soglasje z zanesljivimi rezultati pozitivne ved ne pojasnuje le silnih napredkov propt-gande, ki bi lahko bila čisto negativen vspeh pomnožene nravne in gmotne bede, temveč tudi e-notno in zavedno vzajemnost, ki jo izraža najstl-nejši moralni pojav, kar jih pozna svetovna zgodovina, če izvzamemo prakrščansko gibanje, ki pa je bilo omejeno na znatno ožji krog kot moderni socializem.
Nasprotnikom in pristašem pa moram povedati, da ne vidim v povratku v misticizem, v katerem gleda skeptična buržoazija, kakor poštama grešnica v pobožnjaštvu, rešitev iz sedanje moralne in gmotne krize, temveč da vidim v socializmu*) tisto silo, ki vrača kakor krščanstvo koncem rimskega sveta postarani človeški civilizaciji upanje na boljšo bodočnost, v imenu vere, ki se ne opira na topo čuvstvo, temveč je trdno zasidrana v modernem znanstvenem prepričanju.
•) Gotovemu socialnemu misticizmu ne odrekam svoje simpatije; v to vrsto spada delovanje Tolstega, ki je svoj socializem pobarval s prepovedjo pridige na gori: ne upiraj s eriu! Tolstoj je zgovoren nasprotnik vojne in z veseljem sem našel pri njem citat iz svojih predavanj proti v vojni. Vsekako je od vede tako oddaljen, da «i od njeogvega delovanja ni obetati radikalnega vspe-ha.
Etbin Kristan.
Savičev pesimizem.
Če mu je njena družba všeč! Kaj mu ni či-tala z obraza, kako je srečen, da jo je smel spremiti t V njem poje cel zbor himno sreče in ves svet mu dviguje proti nebu. Plinske svetilke se mu vidijo kakor palme, vse hiše so ohsute s cvetjem in vse se blišči v bajnem žaru.
Oh, lepi, lepi sveti Upi, kakršne je gojila njegova duša v r nezavednosti otroških let, mu vstajajo v srcu in se odevajo v določene oblike, polne harmonije. Tako mu je, kakor bi ga vse zvezde pozdravljele in se mu smehljale in mu voščile srečo. Saj bo srečen, saj bol
Še dolgo se je sprehajal po mestnih ulicah in sanjaril in koval načrte.	^
Ali je sploh mogoče, da je tako srečen T Kdaj bi bil mislil, da ga doleti taka blaženost T fOh, sedaj je njegovo življenje nekaj vredno; sedaj i-ma stalen cilj in delo mu pojde od rok, kakor bi se igral. Nikar ne jokajte, ubogi trpini 1 Ne izgubite upa. Vse se izpreminja na svetu, tudi vaše bede bo konec, samo upati morate, čvrsto upati; vaše nade se uresničijo. Borite se; jaz se bom boril z vami. Srečen človek hoče videti srečne ljudi okrog sebe . . .
Pavno ponoči je prišel domov močno utrujen, a t rud nost i ni čutil. Sreča ga je nosila na svojih perotih in ga dvigala v zvedne višave. Sanjal je zlato bodočnost in iz palače v oblakih je sipal cvetje na zemljo.
i *	IV.	^
Kmalu sta se seznanila. Ona se je imenovala Olga pl. Rottenstein. Njen oče, je pred tremi leti «mrl, je bil profesor na vseučilišču. Zapustil ji je veliko premoženje, katero je bil podedoval ' fin raznih sorodnikih. Njena mati je bila jako izobražena gospa.
Olga se je zaljubila v Saviča s vsem žarom mladosti inon jo je ljubil neako atrastno. Ko
mu je naivno povedala, da je bogata, se je prestrašil.
—	Jaz sem siromašen, gospica, je dejal ves
potrt.
—	Kaj zato! Ali me ljubite t
—	Neskončno, je odgovoril in ona ga je vroče poljubila.
Bila je jako ukaželjna in on jo je moral poučevati o različnih rečeh. Bila je prav pridna učenka. Mnogo je čitala. Prede je kupila knjigo, je vselej njega vprašal za svet.
Savič je bil jako vesel, ko je našel v njej take lastnosti. Ko se je njegovo prvo navdušenje nekoliko ohladilo, je prišel vendar zopet matema-tičarski razum do veljave. Nekatere okolščine so mu delale dosti skrbi.
—	Bogata je, imela je vedno vsega dovolj; kako naj se podava drug drugemu T Kako naj me ona sploh razumet In zveza, ki bi bila osnovana samo na občudovanju, katero hrani njena jelota, pač ne bi mogla biti trajna, vsaj ne trajno srečna. Morda sem se le prenaglil. V njenih krogih imajo vse drugačne nazore in če nočem poteptati avoje-ga prepričanja, izbruhnejo lahko nasprotja med ni dobro 1 Mož sem — sramotno M bilo, sprejemati nama. . .
—- Njeno bogastvo, pa moje siromaštvo 1 To •kaj od nje. Zahtevati pa tudi ne morem, da bi zavrgla svoje bogastvo samo zato, da bi bila enaka v siromaštvo. To je čudno ramerjet . . .
—	Ona ima odlične in bogate sorodnike, s katerimi gotovo občuje. Kako bi jaz, ubogi dijak pristojal v ono drnžbof Kako bi me gledali t . . .
Kdo ve, kako jo dirnejo moji soeialni nazori T Ona ne ve, kako mislim v tem osirut kdovč, kaj poreče, kadar ji razn^enera svoje namene t
Takf misli so rojile Saviču pa glavi in so padale sence v njegovi srce.
Ona muo je kmalu pregnala ta akrbi. Doka-
zala mu je, da ni ponosna aristokratinja, kakor bi bil utegnil misliti, temveč, da je dokaj prostodušno dekle, ki ima jako malo predsodkov, a nič globoko vkoreninjenih. V razgovoru se ni strašila nobenega predmeta. Včasi se je sicer zelo čudila, ako je videla velikanske ra&likf» \ njunem mišljenju, a vselej jo je lahko prepričal.
Tudi ona je nehote vplivala na njega v marsičem.	•
'Nekoč sta se razgovarjala o siromaštvu. To vprašanje je njega vselej razubrilo. „
—	Vi ne veste, kaj je beda, je dejal, ker je niste nikdar občutili, morda nikdar videli.
—	Ali mislite, da nimam dobrega srca? je vprašala.
—	Oh! Dobrega srca! Kaj to pomenit Z dobrim srcem ni pomagsno bednim množicam.
—	Ne? Jas pa mislim, da je treba baš dobrega srca. Ako bi bili vsi bogatini usmiljeni, bi bilo pomaga no vsem rcVečem. Saj vem, da ni lepo, če se človek baba. A vam lahko povem, da podpiram siromake, kolikor le morem. Nikar ne mislite, da sc hočem hvaliti; to vam pravim samo, ker je tako naneslo.
Rrdečica jo je oblila pri teb besedah.
Res ima dobro srce! je pomislil SaviČ. Glasno je pa dejal:
—	In vendar ne napravite z vsemi miloščinami.
—	Ker niso vsi ljudje dobrega srca.
—Ne, temveč, ker je beda zakon in z usmiljen j me ne zavržete postave. Drugih potov je treba in drugih moči.
—	To mi ni jasno.
Savič ji je začel razkladati socialno vprašanje. Izkušal ji je pokazati, kaj je milost in kaj pravica. Ona ga je pazno poslušala. Mladi dijak je bil ves navdušen. Zdel se ji je kakor prorok .Njegov ftovor je močno učinkoval na njo. Vsa je gorela. Kar žeja jo je morila po njegovih besedah.
—	Kako govorite 1 Iie pripovedujte mi, s časom vas bom že razumela.
In on je govoril dalje, Razkladal ji je vzroke trpljenja, z živimi barvami je slikal mAe re-vežev.
—	Prav imate, je rekla, vse skozi imate prav. Bogatini zaslužijo pravzaprav vašo jezo. Vse uživajo, kar izdelujejo žuljave roke in tsitim, ki jim zidajo palače in pečejo pogače, povrčajo komaj suho skorjo. Prav imate. Grozno je to. Vaše slike mi trgajo srce. Toda ne preklinjajte bogatinov!, Vidite. mnogo jih je, ki ne razumejo. Saj tudi jaz nisem vedela, kako je. A sedaj vam oblju-bujem, ra se bom učila, da bom umela vse. In to-varišica vam bom v vašem boju.
On ji je toplo stisnil roko.
—	Ne preklinjam nikogar, ali bojevati se moramo.
Ob takih pogovorih sta se njuni duši približevali boljinbolj. In on se je Čutil oddendodne bolj srečnega.
—	Kako bi bil mogel misliti, da učakam tako srečo T
*
iN« svetu ne ostaja nič tajnega. Njegovi tovariši, ki se niso nikakor mogli potolažiti, da ni zahajal z njimi v kavarne in krčme, so izvohali njegovo razmerje do Olge. Radi bi se bili ponorčeva-li, toda vpričo njegovega resnega pogleda so jim zamrle vse šale na ustih.
iNjegova revščina ga je tudi sedaj še jako morila. Olgina mati bi mu bila lahko kaj pomagala, če ne drugače, tako, da bi ga bila kje priporočila za učitelja otrokom» Toda on je bil ponosen, milosti in protekcije ni maral. Često le bil gladen. a vse je potrpel in nihče ni izvedel, kako se mu godi. Olgina ljubezen se mu je zdela zadostna odškodnina za vse. In ta ljubezen je bila res tako globoka, tako iskrena, da mu je dvignila dušo nad vse dnevne težave.
Da je bila njuna ljnlbezen utemeljena aa«o v čnvstvih, bi bila se morala kmalu ohladiti«
Da
«ta bila povsem neka značaja, bi se Mla dolgočasnost v gnezdila v duši. Toda bila sta trf soroda» in vzajemno sta se izpopolnjevala.
(Dalje sledi.)
Usoda belgijskih; delavcev
* Belgijska vlada je izdala oficielno porodilo o deportaeijah belgijskih delavcev, ki jih je isva-jala Nentfija. Član beljake vlade je tudi so-dni g Vamderveide, kar nam jamči, da ne more biti poročilo nikakršen bluff. O jedru stvari «ploh ne more biti nikakršnega dvoma, ker «e je o deportaeijah razpravljalo tudi v nemškem parlamentu in tedanji karvcelar liethmann Hollweg jfh m tajil, tenvveč jih je le itfkušal opravičevati. Iikuftal — zakaj resnično (upravičiti ae te reči nikakor ne dajo.
V	svojem poročilu reflektira belgijska vlada najprej na zgodovino mednarodnega vojnega prava, ki je v na-ših časih uvedlo gotove zakone humanitete v vojskovanje in jin zagotovilo s mednarodnimi pogodbami. Na tej podlagi skuša belgijska vlada ilokažati, da je nemška vlada tudi z deportiran jem belgijskih delavcev grobo lomila mednarodne pogodbe.
V	svojem poročilu pravi:	\ J
Nemčija je aprejela gotove določbe, tifoČe se
postopanju a civilisti, postopanja 8 predmeti življenja ter napadov na neutrjena mesta. Za obljubila se je, ds bo vpoatevala vse te določbe.
Vsako posamezno teh obljub pa je prekršila. Vsi vemo to. Vemo, da so se v Dinantu, Lou -vsinu in drugih mestih zbrali nemAki vojaki na povelje avojih predpostavljenih, ter masakriraii na tisoče nekombatantov, ki niso ničeaar zakrivili. Med grmado mrtvecev, ki so bili najdeni v takih slučajih, je bilo dosti ljudi starih nad osem-deset let,in dojenokov na maternfti prsih.
Mi vemo, da so Nemci, brez vsakega stategič-nega povoda, rušili katedrale in droga zgodovinska poslopja, ki so bila naša deddčina izza davnih čaaov. Za dokaz služijo razvaline Louvakia, Ypresa, Riieimsa in drugih mest.
Vsi vemo, da so uganjali bogoskrunsfcvo poleg divjašjtva ,ter da ne nmo ozirali niti na etvari, ki so bile posvečene, in niti na moie, ki so služili edinole veri.
Vemo, da so pošiljali iz svojito zakopov strupene pline, ki so prinašali na&im vojakom ne le smrt, ampak strašno smrtno agonijo.
Vesno, da ao metali svoje strašne bombe na mesta in kraje, ki ae niso mogli braniti ter niso bili utrjeni.
- Vemo še druge stvari, a vsako nadaljevanje bi bilo nepotrebno. Vsak «med naa pa mora ohraniti vse to v živem spominu ter ai ponavljati to sleherni dan. .
V	svojem napadu na delavsko prebivalstvo Belgije pa je vprizorila Nemčija ter še sedaj vrši zločin, ki je tako velik, da nadkriljuje vsa hudodelstva storjena v preteklosti.
Ta zločin je dvojen, kajti Nemci so prekršili svoje obljube, dsne pred vojno, ter one, ki so dali pp zasede«ju Belgije.
Na haaški konferenci leta 1907 so obljubili, ds se ne bodo dotsknili gotovih principov, in da ne bodo žalili patriotizma prebivalstva ozemlja, katero zasedejo v danem slučaju. To se ni zgodilo na tuj predlog, temveč »o nemški delegati sami predlagali določbo, s katero se prepoveduje vojakujočemu se narodu, da bi silil državljane sovražne dežele, da bi se udeležili vojaških operacij proti lastni deželi.
Nemci so tudi obljubili, da bi v danem slučaju skrbeli za prebivaltffcvo, da bi v kratkem zopet ustanovili redne raizimere.
Vsakega posameznega teh dogovorov so raztrgali ter poteptali s petatai. Prav posebno pa je vpoŠtevati naslednje točke:
Dne 2. septembra 1914 je obljubil governer Brusclja, von der Ooltz, da bo njegova vlada vpo-števala domoljubje belgijskega naroda. Von Bis-sing, njegov naslednik, pa sili danes Belgijce, da delajo v nemških municijskih tovarnah.
V	novembru leta 1914 so objavili Nemci,
je Belgijcu, ki je pribežal na tiolandsko ozemlje, prosto vrniti se v domovino, obenem se je dalo zagotovilo, da bodo lahko živeli ljudje kakor v normalnih razmerah.
Nekako ob istem času je baron von Huehne, governer Antwerpna, izjavil napram kardinalu Mercicru, da 41 se mladi možje Belgije nimajo nobenega vzroka bati, da bi jih deportirali v Nemčijo, ter prisilili na delo." •	.
Končno, tekom »pomladi leta 1916, je nemaki governer obljubil ameriškemu poslaniku Mr. Ge-rardu, da se ne bodo izvršile nikakršne depor-tacije.	/
Kakšen pogled pa je nudila Nemčija v zadnjih dveh letih! človek bi mislil, da se je opila z zavratnostjo ter da ima svoje veselje v tem, da se oropa zadnje trohice časti pred očmi vsega
sveta. Kršila je vsako posamezno izmed svojih obljub.
V naslednjem se hočemo, na kratko pečati s dogodki, ki jih je isvedlu Nemčija. .
Po avgustu 1914 so bili prebivalci mest in vasi v^ Belgiji, preko katerih je šla inva-zija, prisiljeni, ds so korskali kot živi Ačiti pred nem -Hfkiuii bataljoni. V nadaljnem so bili prisiljeni helgi^tki kmetje in delavci, da so izvrševali dela, ki so bila direktno namenjena v škodo debeli. Pod pretnjo smrti ae jim je ukaomlo kopati zako-pe, trtrdbe, graditi mostove ter pupravljti železniške proge.	• '
Po noveimbru leta 1914 pa so Nemci že napravili načrt, da izrabijo industrijske sile dežele v prkl okupacijske armade. Ddbro so vedeli, da iioajo l>elgi>iki civilisti pravico odkloniti svojo pomoč, in tako so istiali protklaanacijo, katero je podpisal von der Golit z. V tej proklamaciji jc bilo rečeno: "Vsaka oaeba ki bi z dejanji, pretnjatni, pregovarjanjem ali drugimi sredstvi skušala odvrniti v to najete o<|pbe od dela v prid nemškim oblastim, bo kaznovana z zaporom."
8 tem se je zanikala pravica, da se sme odkloniti delo v prid sovražni državi ter celo prepovedalo prigovarjanje, da se naj oputfti tako delo.
Baron von Bissing, ki je sledil von der Ooltzu na mestu generalnega govemerja, je izjavil ob nastopu svoje službe, da bo vodil upravo Belgije aogiaano z določihami haaške konference in da prav poeebno ne bo ftd nikogar zahteval, da opusti avoje ideale, vero ter politično prepričanje. To je bilo zagotovilo, ki se je takoj izkazalo kot velika laž. Njegova administracija je poutcnjala celo vrsto krčitev najprimitivnejših pravic človeka, in glavna žrtev teh kršitev je bil delavski razred. Med tem pa so preti vsemi preganjani uslužbenci želeanic in pošte. Če bi se bilo Nemcem posrečilo pregovorili te ljudi, bi bili imeli takoj na razpolago toliko svojih ljudi, da bi se z njimi u-atanovil cel amiadni zbor. Nadalje pa Nemci niso bili izurjeni v belgijskem železniškem sistemu in to je Ibil povod sa številne železniške nesreče.
t^alužbenci pošte in železnice pa se niso dali pregovoriti. Ubogemu narodu so s4 medtem obljubljale velike plače: navadnim delavcem šest do devet frankov na dan, mehanikom pa do 23 frankov.	,
Vsi naši delavci pa so odklonili službo pod Nemci, kajti vedeli so, da pomeni redni železniški promet v Belgiji pogubo naroda ter pospeševanje sovražnikovih vojaških načrtov. S to odklonitvijo so dali izraza ne le svoji dolžnosti, temveo tudi svoji pravici. Poroča se o dogodkih, ki kažejo najvišjo odporno silo (belgijskega delavstva. V delavnicah v Luttre in Malincs so belgijski de* lavci v aprilu 1915 odklonili vsiafco najmanjše delo v prid 'Nemčije.
Gospod Holebuaeh, generalni tajnik železnic v Bruslju, je izjavil, da ne more v tem času niti s strsdanjem premagati odporne sile belgijskih delavcev. Svojo grožnjo izstradan j a je izvršil. Družine delavcev, ki so dobivale podporo iz inozemstva, da si pre^&rbe vsakdanji kruh, so bile težko kaznovane.
Niso pa bili le uslužbenci železnic preganjani na tak način. Z enakimi grožnjami in metodami se je natftopalo tudi proti delavcem drugih strok.
Težko si je misliti, da bi se mogle take reči goditi v modernih «časih. Na tisoče mož se je spravilo na javne trge v mestih. Preiskali so jih in premerili Slabiče so ¿avrnili, mo^e pa sfctbno raapredelili. Kakšen prizor je to? Ali se zopet nahajamo v kakšnem afriškem ali ameriškem mestu osemnajstega stoletja, kjer so pretipavali, ocenjali in kupovali sužnje T — (Ne. Te reči so se godile pred par meseci, in sieer v mestrh civilizirane Evrope. Ti možje, ki so .bili včeraj se prosti državljani so danes sužnji.
Videl sem dolg sprevod» ki se je p6mikal proti železniški postaji. Tam se je naložilo blago na vozove ter odvedlo v Nemčijo. Ni pa bil niti Faraon, niti kakšen asirski tiran, ki je odvedel te sužnje, da bi igradili piramide in viseče vrtove.
Bilo je v Evropi in »godilo se je v naših dneh.
Suženjstvo Starih časov, zaničevano in od -pravljeno suženjstvo, je oživelo pred kratkim v obliki deportacij m prisilnega dela.
Dajte nam nekoliko razmišljati o tej stvari. Pred vsem pomeni ta odredba kaznovanje vsega naroda. Haaška «konvencija pa definitivno prepoveduje vsako kolektivno ali skupno kaznovanje. Sedaj nastane vprašanje, kakSna kazen je to. Ta kazen spada med najstrašnejše orožje po-vračalne "pravice". Med vsemi 'kaznimi, kar si jih je izmislila človeška družba, je deportacija
najbolj atrašna. Olli, ki ao delali naše postave, so gotovo juitolili, da je ni hujše kazni, kot odvesti Človeks k rojstnega kraja ter ga prisiliti na delo. Hujša ki strašnejša je le smrtna kazen.
Gotovi kazenski zakoniki so celo prepovedo-vsli to obliko kazni. Med temi se nahaja tudi belgijski kriminalni zakonik, ki prepoveduje depor-tacije. * ..*
V	sedanjem slučaju deportacij in prisilnega dela pa gre za ljudi, <ki niso zakrivili ničesar in ki niso imeli nobenega zločina na vesti. Deportacij-sku krzen se jim je naložila brez vsakega procesa in postavnega postopanja. Žrtve teh deportacij so najbolj svobodoljubni ljudje na «vetu. Okruto dejanje pa je storila vlada dežele, ki se usti, ds ima »najpocplnejši pravni sistem, kar jih obstaja na svetu.
Ti pogoni ljudi so seveda dali povod za najstrašnejše prizore. Družinam deportiranih se je prepovedal dostop do železnlikih poataj. 'Na gotovih mestih ao se deportirani uprli. Nekateri so bili zaradi tega ubiti, mnogo jftt je bilo ranjenih. *
V	sedanjem času je seveda težko določiti Ite-vilo možkih, 'ki so bili deprotirani v Nemčijo. Izvedelo se je le toliko, da se je v teku devetih dni odvedlo 15,000 mož, in sicer na prisilen način.
Malo pozneje ugotovil je »neki 'holandski časopis, 'ki je dobival informacije iz dobrega vir», da se depontiralo edinole iz mesta Antwerpena 21,000 Belgijcev. Ta odredba pa se je izvedla ne le z ozirom na vojaško oaemlje, temveč na vso deželo. Nastane vprašanje, na kakšen način se Ihj nadaljevalo s to politiko.
Nemci sami nam dajejo odgovor na to. Predlagajo namreč, naj se deportira iz Belgije do .150 tisoč mož, ki naj bi se uporabili v nemški indu -stri ji, kar pomeni toliko, Jca'kor vsakega četrtega izmed moških prebivalcev Belgije. Vsled teiga je jasno, da so te deportaeije največji zločin, kar so jih vprizorili Nemci in za katerega ai upajo prevzeti odgovornost pred svetom in zgodovino.
Nemci so seveda skušali ublažiti evoje postopanje ter ga staviti v boljšo luč. 'NemAki listi so prinašali članke, v katerih se je skušalo opravičiti to postopanje. Governer Bissing sam se je izrazil napram nekemu ameriškemu poročevalcu, da je glavni vzrok deportacij postopanje in brezdel-nost belgijskih delavcev, «ki so vsled tega postali breme javne dobrodelnosti. V tem zmialu je tudi pisala "Koelnisohe Zeitung".
To vse pa je zelo slab argument za opraviče-nje postopanja.
Res je, da je bilo dosti nezaposlenih v Belgiji, a vprašati je treba, kdo je zakrivil tot
To nezaposlenost so zakrivili Nemci sami, ki so sistemstično oropsli trgovine in delsvnice ter vzeli tvornicam vse surovine, ki so jih potre-bovale za nadaljevanje obrata. Zaplenilo se je vse tter izvozilo v Nemčijo, in sieer na tako temeljit nečin, da je bila Anglija sama prisiljena prepovedati vsako nadaljno izvažanje v Belgijo, iker bi dotični uvozni predmeti služili le industrijskim s vrha m sovražnika.
Nemci so oropali belgijske tvonnice njih strojev, orodja in posebno ameriških jermenov, katerih ni mogoče v sedanjem Času nadomestiti. To pa so storili z namenom, da na eni strani uničijo belgijsko iniduvtrijo, na drugi pa zato, da pre -dkrbe tvornicam v Nemčiji potrebno blago ter povečajo s tem produkcijo. Da navedemo le en primer, se je vzelo tekom psr mesecev le iz okrsja Liege i5000 wtrojev ter jfti poslalo v Nemčijo.
Vzrok *breapo8elnoirti so Nemci, ki so zaprli nizozemski trg, ki je bil edini na razpolago bel-gijski trgovini.
Nemci so odteirnili nadalje industriji ves ks-pital ter ponudili belgijskim delavcem le deloj-ki je služilo v vojne svrhe iNemčije. Delavci so taka dela odklonili. «Imeli so popolnoma prav ter je bila eelo njih dolžnost storiti tako. (Nikogar ni dovoljeno siliti, da bi vodil stroj vlalca, ki vozi. čete, namenjene za boj proti vojakom lastne dežele. Ni-bče ne more prisiliti jeklarskega delavca, da l.i koval oklope, namenjene za vojake, »ki se bore proti domovini delavca samega. Človeška moralnost in zakoni humanitete prepovedujejo taka dela. 'Nemci pa so kljub tem zskonom hoteli prisiliti belgijske delavce na tako delo.
Vsled vsega tega se je zgodilo%da je bila velika večina delavskega naroda in tretina vsega prebivalstva nezaposlena, odrezana od vseli virov dohodka.
Dolžnost nemške vlade je bila torej, da hrani to prebivalstvo. Bila je le krivda Nemčije, da je bilo toliko ljudi nezaposlenih in da so bili navezani na javno dobrodelnost.
Kljub temu pa ni Nemčija izdala niti nov-
čiča. Vse teža prehranjevanja belgijskega prebivalstva je padla na rame komiteja, ki si je stavil za nalogo ta posel, ki sicer s pomočjo belgijske vlade v Havre in zaveznikov. Apanaka in Zedi-njene države so pomagale-komiteju pri izvrševanju težke naloge. 'Nem&ka vlada pa ae ni niti s trohico udeležila vse rešilne akcije.
Najmanj, 'kaj je človek zahteval, bi bilo, da bi se pustil ta komitej pri miru ter se mu dopu -stilo izvrševanje človekoljubnega dela. A niti v tem oziru niso Nemci popustili; nasprotno «o ovirali razdeljevanje živiL Tekom zime 1915 ao prepovedale nemške vojaške oblasti dovoz vseh ¿ivil v neko flamsko vas, katere ženski prebivalci so odklonili izdelovanje vreč za nemško armado. Vojaki ao mislili, da ae bo vaa, popolnoma sestradana, končno vdala, a to se ni zgodilo. Isto so uganjali nemški vojaki tudi v Liege.
Hvoje največje uspehe pa so dosegli Nemci v opravtčfnju tega postopanja. Izjavljajo ae je, da je pogubno za deželo, če tolfko rok cela leta počiva in da bo narod trpel vsled izgube moči, katero je mogoče obraniti edinole z delom. Zato jc baje naloga nemških oblasti, da se bore proti nezaposlenosti.
V tem smislu so se gibale oficielne nem&ke izjave, tiftoče se deportacij. Te izjave pa razodevajo Obenem duševno stanje, v «katerem se naha-. jajo nemški vodilni krogi, kateremu stanju se človek ne more prečuditi.
Nemške oblasti v Belgiji se niso posluiile deportacij le z ozirom na nezaposlene. Deportiral se je vsak .belgijski državljan, ki je bil ^osoben, da bi opravljal delo ter ga je bilo mogoče uporabiti pri pomnožitvi municijske produkcije onstran Rena.
Objavilo se je, da si lahko "kupi prostost, kdor *je dosti bogat, da plača 600 do 1000 mark. Kje pa je bilo mogoče najti delavca, ki bi mogel plačati za svojo prostost tsko veliko svoto denarja! S tem je tudi podan dokaz, da je bil namen Nemčije uničiti belgijski delavski narod.
Končno so Nemci zagotavljali belgijskim de-, lavcem, da jih najprvo ne bodo rabili v industrijah, ki so direktno v avezi z vojno; a to je bila le pretveza, o kateri ae niti ne iaplaČa, da razpravljali. Pri vsej stvari je pomisliti, da je z vstopom vsakega belgijskega delavca v nemško tvornico prost Nemec, *ki se je nato lahko poslal v zakope, da poveča število sovražnikov Belgije.
Ko so bili belgijski delavci pripeljani v Nemčijo, so jih s slabim postopanjem, grožnjami in obljubami prisilili, da prično z delom v raunicij -ski industriji. Preden so bili deportirani, so jim st svili tozadevne ponudbe. Delavci so vae te ponudbe odklonili, nakar se je izvršila deportacija. Vpričo stradanja in drugih grozot pa je bilo za nemške oblastnike lahko izviti iz belgijskega delavca privoljenje ca delo, ki mu «a je prepovedovalo domoljubje . Pozneje se je z nemške strani oficielno izjavilo, da so bejigijski delavci prostovoljno in z namenom, ds zaslužijo višje plače, izbrali delo, ki jim je bilo vedno na razpolago.
Nadaljni vpogled v nemške metode daje pro-klamacija nemšfke^a governerja v Antwenpenu, barona Huehna, ki pravi: "Zastopniki nemškega industrijskega sveta prisostvujejo naborom, ki se vrše pred deportacijami, do se izvrše potrebni kontrakti za delo. Onim, ki so voljni delati, se nudi zadnja prilika, da si zagotove delo v Nemčiji."
To je jasno in dovolj umljivo. . , Naš narod pa je uničil vse napore sovražnika s svojo odločnostjo ter 8 sklepom, da se kaj ta'kega ne sme vršiti.
Odklonitev se je izvršila na tisoč načinov, ^časi^e eden izmed deportiranih spustil na tla pismo, clocim so ga vlekli v suženjstvo vojaki nemškega cmarstva. Včasih pa je bil le listek, vržen skozi okno železniškega vlaka, vozečega proti Nemčiji. Slišali smo klic in morda je bilo celo vpitje . . .
Navedlo bi se labko na stotine pisem, ki so bila na skrivaj spravljena v Belgijo, zasedeno od Nemcev, a naloga bi bila premučna in položaj je razviden iz stvari, katere smo že omenili.
Prizadeta krivica se ne tiče le posameznika, temveč zadene stotisoče delavcev. Te krivice so takega značaja, da bi «pravile delavstvo nazaj v položaj, v «katerem je bilo pred stoletji. Prostost delavca da dela in da opusti delo in da si izbira pogoje, ob katerih hoče delati, vse te težko pridobljene pravice delavstva so se prezirale in teptale. Nemški mogotci so s pretnjo »nvrtne kazni silili belgijske delavce na sovražno delo; tisti, ki bi vpričo tega ostali ravnodušni, ne bi zaslužili, da se imenujejo organizirane delavce.
Georgijci in Kavkaz
Pred kratkim je prišla vest, da se je, kakor v mnogih drugih ruskih krajih, tudi na Kavkazu pričelo gibanje za avtonomijo in da je Kerenskij naklonjen izpolnitvi te želje. Ta vest je upozo-rila zunanji svet na Kavkaz, ki je v splošnem malo znan, pa spada vendar med najzanimivejše kraje zgodovine in moderne Rusije.
Na Kavkazu je 1,350,000 Georgijcev, ki predstavljajo polovico skupnega prebivalstva. Ti Georgijci so veliki ariatokrati dežele in po vaej pra-. viei so lahko ponosni na svoje prednike. Nekateri etnologi izjavljajo, da je to pleme starejši» od Egipčanov, d očim pripovedujejo njih lastne legende, da so potomci Thargamosa, pravnuka Jaf^ta, sina Noeta.
Georgijske ženske so bile dolga stoletja znane iti slavne radi njih nenavadne lepote, dočim so moški takorekoč največji gizdalini vsega ave-ta. Mloški so visokorasli in atletičnih postsv in naravna vitkost okrog pasa se je še povečala vsled nsvsde, da nosijo svoje psaove tsko ozko stisnjene« da je valed tega ovirana celo njih hojs.
Ženske imsjo ponavadi vqjike oči, delikatno telo, majhne roke in noge tqr izobilico črnih las. ki jih pa ponavadi pokrivajo s pajčolanom.
Moški, posebno oni nižjih razredov, so zelo nagnjeni k uživanju močnih vin, ki rastejo v njih deželi ter se poroča, da je redna dnevna porenja za vsakega poljskega delavca pol galone te močne pijače.
v	*
Dočim je tatvina skoro nepoznana med Georgijci samimi, je najti v visokih gorah in prelazih roparje, ki lahko postanejo precej nevarni neoboroženemu potniku, tembolj, ker ima ta gospoda navado vzeti žrtvi ne le vse vrednostne predmete, temveč tudi vso obleko, nakar potnik lahko v Adamovem kostumu nadaljuje svojo pot.
Georgijci so uživali svojo največjo slavo ter svoje največje blagostanje za časa kraljice Tha-mare, ki je vladala od 1184 do 1212. Ta nadarje ns vlsdarics se jc poročils z nekim ruskim princem ter tsko povzročils, da so se pričeli Mosko-vlti zanimati za to deželo ter se vmešacati v njene notranje zadeve. Stvar je dospela do svojega
vinka v zadnjem letu osemnajstega stoletja, ko se je Jurij XIII. odpovedal svojemu prestolu v prid ruskega carja Pavla.
. Tri leta pozneje, 1802, je proglasil car Aleksander Georgijo za rusko pokrajino.
Poteklo je veliko število let in videti je bilo kot da so Georgijci popolnoma zadovoljni s svojimi novimi gospodarji v Petrogradu, in stari Du-mas, sloviti francoski romanopisec, je označil za dejstvo, da so Georgijci lahkosrčni sužnji, ki so veseli celo v suženjstvu.
V novejših časih pa je kazal georgijski narod neki nemir in georgijski listi, pisani v domačem jeziku, so širili znanje o starih tradicijah ter podpirali gibanje, da se enkrat za vselej konča z ruskim vplivom in z rusifikacijo georgijskcgrf na- * roda.
To razpoloženje je postajalo od časa do časa Še veliko močnejše vsled kratkovidne politike zastopnikov in namestnikov carja, ki so skušali potlačiti in uničiti naravno razpoloženje tega naroda in njega šege, kot je na primer uavada georgij-
skih delavcev, da pojo, kakor ao zaposleni na poljih in vinogradih. Te prepovedi so sicer kaj kmalu opustili, kajti spoznalo se je, da zastaja delo ,če se prepove delavcem petje. Enako je bilo tudi z drugimi šegami, toda v splošnem so generalni ^seubernator ji in carski uradniki kolikor mogoče skušali zatirati georgijsko narodnost* kakor tudi narodnost rasnovrstnih drugih, večinoma mohamedanakih plemen v tem kraju.
Revolucija prinaša tudi na Kavkaz svobodo in s tem možnost sa boljši razvoj ondotnih plemen.
Iz Amsterdama poročajo: V četrtek so se ponovili krušni izgredi v Duesaeldorfu na Nem -škem. Ženske in mladina je napadla prodajal-nice in pobrala živel kar ga je bilo dobiti . Iz-gredniki so odnesli veliko množino alkoholične pijače in poškodovali prodajalne. Vojaški poveljnik v dotičnem okrožju je sklical izredno vojno sodišče in pozval na pomoč vojaštvo, ker policija ni bila ko« izgrednikom.
PROLETAREC
4UtT ZA IMTK1KII DKLAVSK1CA LJUDI TVA.
- IZHAJA V84JU TOBEM.
- LMtaik ia iidajtltl]. —
Mmuki Mink tiskava« tulkt . v Sbiim, IHiaaia.
Marotuina: Za A»triko $2.00 s« celo loto, $1.00 ss pol lata. 2» Evropo ll.fO ss eslo leto, $1.2» tu pol l«ta.
Oglati f* dogovoru. Pri spremembi kivalifta je poleg novega nfltnaniii tudi stari naslov.
Nemogoči socializem.
_______trn «imiimii« j—>l
♦ — —US.tU— W«M v Awrlfci. —
fSO pritoib« glade nerednega pošiljanja itfA ia drugih narodnosti, j« potoljaU pradae4niku druibe
Fr. Udovic^^l^U^Eacine Ava.
PR0LETARIAN
Ow—d mmd pmkUiUd T—U*y by
teeth Slavi« farkaiaa i Pikitkiaf finfiij Ckiaafa, Ulitki.
Babacription rataa: UniUd States sod Canada, «£.00 a y®ar, $1.00 for hAif nar. Foreign countriea $2.(0 a yaar, jtl» far hAlf yaAT. »:■ -:- ->
Advertising rates on agreement.
M AS LOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
W. SI. STAfcAT. CHICAGO. ILLINOIS
Kam gre razvoj kapitalizma?
Ako se hočemo temeljito prepričati, kako deluje in se širi kapitalizem, tedaj poglejmo v statistiko, ki pojasnjuje obseg različnih obratov. Statistika jc prav posebno poučna tedaj, če primerjamo številke iz raznih let. Številke kažejo razvoj različnih razredov, prerokujejo enemu razredu pogin, drugemu r.apredek. Razvoj kapitalističnega gospodarstva se v nobeni drugi evropski državi ne more tako zasledo vati kakor na Nemškem, kjer se je kapitalizem vgnezdil primeroma pozno, šele v drugi polovici 19. stoletja, a se potem pričel razvijati v najhitrejšem tempu. V naslednjem podajemo nekaj številk iz nemške statistike, ki so značilne za učinek kapitalističnega razvoja in ki veljajo tudi preko nemAkih meja.
Nemčija je štela prebivalcev 1. 1855 36.1 miljonov, leta 1875 42.5 miljonov, leta 1895 52 miljonov, leta 1905 60.3 miljonov, leta 1910 64.8 miljonov. .
Število novorojencev pada re -lativno počasi od leta do leta, a še hitreje pada število smrtnih slučajev, tako da je prebitek stalen. V zadnjem desetletju je bilo vsako leto rojenih 2 miljona, umrlo je 1,200.000 oseb, prebivalstvo se je pomnožilo torej okroglo vsako leto za 800,000 oseb. Kaj pomenijo te številke? Kapitalizem omogo-čuje življenje ogromnejšc množice, kakor pa so to mogli gospp darski sistemi prejšnjih dob. In ker se zmaujšujejo smrtni sin Taji, je to znamenje, da je . pcr.tala množica zdravejša in da je več odporne sile v njej. Delavci so s pomočjo strokovnih in političnih organizacij dobili vpliv, ki se po • zna v zakonodaji, dobili so bolniške blagajne, prisilili vladajoče razrede, da so izpolnili njihovo zahtevo po zavarovanju onemoglih, da dobe matere zadostno varstvo, čimbolj se uveljavlja socialna politika in čim svobod -neje se smejo gibati delavske organizacije, tem manj smrtnih slučajev je, tembolj ae množi prebivalstvo.
Prebivalstvo v Nemčiji se je ¿razdelilo na različne občine In mesta takole:
Od 100 prebivalcev jih je živelo leta 1880. v kmečkih občinah do 2000 prebivalcev 58.6, v mestih od 2000 do 5000 prebivalcev 12.7, v mestih od 5000 do 20,000 prebivalcev 12.6, v mestih od 20,000 do 100,000 prebivalcev 7.2; leta 1890 v kmečkih občinah do 200 prebivalcev 53, v mestih od 2000 do 5000 prebivalcev 12, v mestih od 6000 do 20.p00 prebivalcev 13.1, v mestih od 20,000 do 100.000 prebivalcev 9.8, v mestih nad 100,000 prebivalcev 12.1; leta 1900. v kmečkih občinah do 2000 prebi -valcev 45.6, v mestih od 5000 do 20,000 prebivalcev 13.5, v mestih od 20,000 do 100,000 prebivalcev 12.6, v mestih nad 100,000 prebivalcev 16.2; leta 1905. v kmečkih občinah do 2000 prebivalcev 42.6, v mestih od 2000 do 5000 prebi -valcev 11.8, v mestih od 5000 do 20,000 prebivalcev 13.8, v mestih od 20,000 do 100,000 prebivsleev 12.9, v mestih nad 100,000 prebi-valcev pa 18.9.
Vidimo, da je ves prirastek v mestih. Cim večje je mesto, tem hitreje raste njegovo vprašanje, pereča »«deva socialne politike.
Med nasprotniki socializma je precej takih, ki ga odobravajo ki bi bili radi njegovi priataši. Zahteve socializma so jim simpatične, njegove nauke imenujejo lepe, pa vendar so njegovi nasprotniki.
To se sliši sicer kakor iiezmisel in protislovje, pa je vendar resnično. Gre namreč za ljudi, ki vorjaooejo, da bi bil aociaiističui družabni red v vsakem oziru boljši od kapitalističnega in priznavajo, da hi bil na socialistični podlagi mogoč napredek vsega človeštva kakor na nobeni drugi ne.
Ali — socializem je po njihovem mnenju teorija, ki se ne da praktično realizirati. Preobrat bi bil prevelik. Zato so mogoče le nekatere reforme, socialistični program v celoti je pa neizvedljiv.
Če bi bil ta ugovor opravičen, hi bilo sicer obžalovati, da je tako, ker za človeštvo ne bi bilo nič veselega, ako ne bi moglo doseči tiste podlage, ki je za njegov razvoj najboljša. Socializem pa bi imel kljub temu velike zasluge, ker se tudi manjše socialne reforme ne bi izvedle brez njegovih naukov in njegove agitacije.
Toda vzdihovanje zaradi neizvršljivoati socialističnega programa je sploh nepotrebno; dvom o možnosti praktičnega socializma je veliko bolj teoretičen, kakor socializem sam.
Že v sedanji družbi imamo primerov dovolj, iz katerih se lahko izvaja, da ni socializem nikakršna utopija.
V	Zedinjenih državah je pošta vladna. Po vseh poročilih se obnaša veliko bolje, kakor če bi bila v privatnih rok^i». Občinstvu služi bolje, državni zvezi pa nosi več dobička. £ paketno pošto so enake izkušnje.
Poštna služba v Ameriki sicer ni bres vsakega ugovora. Vendar si nihče ne želi, da bi postala privatno podjetje, ker vsakdo ve, da bi bilo tedaj še več pritožb. In njene napake so napake političnega sistema. Če bi v deželi vladalo ljudstvo, bi morala tudi pošta biti taka, kakor jo hoče ljudstvo.
(jlavno je to, da more hiti in da je pošta vladno podjetje. Tako bi bila brez dvoma (udi razna druga podjetja lahko javna na splošno korist
V	Evropi je telefon in brzojav skoraj povsod državen. V mnogih deželah so železnice državne. Nekatere države imajo monopol za razne konsumne predmete, n. pr. za sol, za tobak, na Ruskem je bil alkohol državni monopol.
Nikomur še ni prišlo na misel reči, da to ni mogoče. Kjer se je kaj podrfavilo, so ae pač u-pirali prizadeti kapitalisti, in kričali so o ropu prav tako, kakor če hi jih efkspropriirali socialisti, ne pa njih lastna kapitalistična država. Toda ker med kapitalističnimi intereai ni popolnega ravnovesja, temveč prihajajo pogostoma eni z drugimi v navskrižje, se je izvršilo vedno to, kar je bilo v prid večjemu delu kapitala in včasi tu^ di splošnooti.
Za velika podjetja, ki imajo mnogo blagov -govnega predmeta, nikakor ni vseeno, kdo kontrolira prevozne naprave, železnice, parobrodne zveze i. t. d. V Ameriki srno videli, da-so si razni trusti sami napravili taka prometna sredstva, ker so hoteli postati neodvisni od drugih kapitali-stičnih skupini.
V	Avstriji, Nemčiji, i. t. d. ni bilo to tako enostavno. Večinoma so bile razmere drugačne. Ker pa imajo kapitalisti vpliv na sedanjo državo, katero snwitrajo za svojo služabnico, je bilo za velike producente še vedno ugodneje, če je dobila železnice od njih kontrolirana država v ro-
ke, kakor če bi na ujih izključno vladali njih kapitalistični konkurenti, ki bi ae seveda ozirali 8auio na avoje interese.
Toda ae mogočnejše primere nam daje — sedanja vojna.
Ni dvoma, da je velikanski konflikt, ki pretresa ves avet, vseskozi kapitalističnega značaja, lu vendar ne morejo države izhajati s kapitalističnimi metoda*iki, temveč se morajo posluževati takih, ki bi jih> bres velikega pretiravanja lahko imenovali socialistične.
Države polagajo avoje roke na žito in moko.
Najprej so v raznih deželah določili uajvišjo eene za konsumiie predmete. Rc* je, da je bil to večinoma pesek v oči; vlade so hotele potolažili ne voljno ljudstvo, kateremu je grozHa lakota, ali užaliti niao hoteli kapitalistov. Toda ustanovitev maksimalnih cen je dokaz, da je stvar praktkVno mogoča; kakor so določile nezadostne, tako bi bile lahko predpisale tudi poštene maksimalne cene.
Ali pri tem poiakusu ni ostalo. Vlade so veliko odločneje posegle v privatne pravice, ko so ukazale, kakAna moka se «me izdelavati in kako se mora mešati. Svetost privatne lastnine, tolikokrat naglašana v boju proti socializmu, je s temi naredbaini očitno kršena; na njeno mesto se postavlja v državi izražena kolektivna pravica.
Nemčija je šla potem še za korak dalje. Po vsej državi je dala vlada popisati vse žito in vso moko; privatni lastniki so izgubili pravico, da bi po svoji volji razpolagali s to svojo lastnino. Pravico disponiranja si je prilastila država.
Kje je ostalo načelo svete privatne lastnine?
Zgledu Nemčije so sledile druge driave. In vne skupaj so pouegle sčasoma še mnogo raditkal-neje v individualne pravice. Ne le, xaj se «me prodajati in kako, ampak tudi kaj ln koliko se «ne kupovati, kaj in koliko se sme jesti, kdaj se je treha postiti itd., ao predpisovali odroma še predpisujejo ukazi.
Država izreka, da so njeni interen! v nevarnosti, če nima absolutne kontrole nad živežem. Svoje interese pa ematra za svetejše od v*«eh privatnih, in zato ravna po njih brez obsftra na vsa podedovana in doslej veljavna načeta.
Preziranje privatno lastninskih pravic ni o-stalo le pri živežu. Kjer niso bile železnice že prej državne, so jih vlade tekom vojne vzele pod svojo kontrolo. Enako je Anglija storila z rudmki in premogorovi. V Avstriji iu na Nemškem so zaplenili cerkvene zvonove, privatne kotle, lonce, sploh vsak koh bakra, kositra Rd. , Strmeti pa more ob teh naredbah le tisti, kdor ni hotel že prej gledati z jasnimi očrni in se ni potrudil, da bi prodrl zunanjo skorjo dejanskih razmer. »J lf
Pravico privatne lastnine je država že davno poteptala.' Oe imaš konja, te v vojnem Času ne vprašajo, ali ga potrebuješ ali ne. Ako je sposoben za vojaško službo, ti ga država vzame, pa protestiraj, kolikor hočeš. Ako rmaš hišo, ti nastanijo vanjo vojaštva, tudi če outane tebi komaj kot za poateljo. Država lahko militarfeira vsa podjetja, v katerih se morejo izdelavati vojne I plačah je izkoriščanje delavca ze-
Mezdno delavstvo.
Delavska mezda ne uiore biti nikdar tako velika, da bi kapitalistu onemogočila njegovo podjetje in da bi mu odvzela možnost, da žrvi od svojega podjetja. Zakaj če bi bilo kapitalistično tarnanje uad delavskimi zahtevami po višji plači opravičeno, tedaj bi kapitalist že davno opustil svoje podjetje. Ker pa ustvarjajo delavci s svojim delom kapitalistu večjo vrednost, kakor je njih plača, ne opusti kapitalist vzlic svojemu tarnanju svojega podjetja, ker ima pač dobiček od njega, dobiček, ki mu ga ustvarja izkoriščanje delavstva. V kapitalistični družbi torej delavska mezda ni -kdar ne more narasti do tiste višine, kjer bi prenehalo izkoriščanje delavca.	«
Delavec ustvari s svojim delom gotovo vrednost, kapitalist pa mu ne plača za njegovo delo toliko, kolikor je delo vredn6, ampak veliko manj. Tisto vrednost, ki si jo kapitalist o/hrani, od delavčevega dela zase, imenujemo nadvred-nost. In ta nad vrednost, ta preostanek je mnogo večji kakor bi kdo sodil na prvi pogled. Zakaj nadvrednost ne obsega samo ti • stega cfobičk«, ki ostane v rokah kapitalista, ampak še mnogo drugega, kar imenujemo produkcij -ske ali prodajne stroške, zemljiško rento (najemnino), obresto-vanje glavničnefra kapitala, di -seonto (odbitek) za trgovca, ki odjemlje industrije« blago, davke itd.
Vse to odpade od prebitka, ki ga dobi kapitalist s tem, da plača delavcu mnogo manj, kakor pa je vredno njegovo delo. Ta prebitek mora biti tojrej precej velik, ako se hoče podjetje "rentirati"; zategadelj v današnji kapitalistični družbi delavska mezda nikdar ne more tako narasti, da bi dobil delavec samo približno tolrko, koli kor je ustvaril s svojim delom.
Kapitalistični mezdni sistem je torej v vseh okoliščinah izkori -ščanje delavstva m na tem izko-ričščanju se bo temeljil, čeprav si delavstvo pribori višje plače in ugodnejše delovne razmere: temeljil se bo tako dolgo, ¡dokler tie bo konec kapitalističnega družabnega reda in dokler ne zavlada v družbi socializem. Nemogoče je napraviti kraj in konec izkoriščanju, dokler je uredba družbe kapitalistična. Tudi ob najvišjih
potrebščine.
Država ti vzame sina in tebe samega. Pravico, da razpolagaš s svojo osebo, izgubiš. In to je še občutnejše, kakor pravica posesti.
Ako je vse t« mogoče v kapital ¡stični državi, ki služi le intenMoin posameznikov, zakaj ne bi bilo mogoče v socialistični družbi, ki bo obsegala splošnost ?
Zakaj hi bil socializem nemogoč?
Komur je ljudsko zdravje pri srcu, bi moral delati za dobra, cena in zdrava stanovanja. Kaj je vzrok temu ogromnemu preseljevanju z dežele v mesta! Ustroj narodnega gospodarstva se je silno spremenil: poljedelstvo zastaja, število onih narašča, ki si služijo Kruh v industriji in trgovini in ki se kopičijo v mestih in industrijskih okrajih. To dokazujejo na • slednje številke:	•
Od vsakih 100 prebivalcev se jih je preživljalo leta 1882. s kmetijstvom 42.61, z industrijo, rudarstvom in s stavbinstvom 36.51, s trgovino in prometom 10.02, u-radnikov in v svobodnih poklicih je bilo 4.92, samostojnih brez poklica 4.97, z domačimi opravili se je preživljalo, ne da bi stanovali pri delodajalcu 2.07; leta 1895. s kmetijstvom 35.74, s industrijo, rudarstvom in s stavbinstvom 39.12, s trgovino in prometom 11.52,uradnikov in v svobodnih poklicih je bilo 5.48, samostojnih brez poklica 6.43, z domaČimi o-pravili se je preživljalo, ne da bi stanovali pri delodajalcu 1.71; leta 1907. a kmetijstvom 28.65, z industrijo, rudarstvom in s stavbinstvom 42.75, s trgovino in prometom 13.51, uradnikov in v svobodnih poklicih je bilo 5.58, smao-stojnih brez poklica 8.38, z domačimi opravili se je preživljalo, ne da bi stanovali pri delodajalcu 1.28.
Leta 1907. je bilo na Nemškem 62 miljonov ljudt, od teh je bilo zaposlenih več kakor polovica v trgovini in induatriji. Razvoj ia ljudski napredek ni torej odvisen od kmetijstva, ki obsega le nekaj nad eno četrtino prebivalstva, temveč od onih, ki so v drugih
poklicih in ki obnegajo skoraj tri četrtine prebivalstva. Agrarno-kapitalistična politika a svojimi monopoli, s svojimi velikanskimi profiti, ki jih spravlja v žep pri agrarnih carinah in pri prepovedi uvoza živine, ne bo prinesla rešitve ljudstvu, temveč krepke jc se mora razviti industrijska politika, ki za hran ju je, da bi se žrtvovali interesi množice nekaterim privi-legirancem.
Dejstvo, da sta industrija in trgovina postali glavni vir ljudskega življenja, je rodilo še nekaj drugih, prav značilnih sprememb, število onih, ki so živeli od za* služka družinskega poglavarja, se je znižalo, število pridobivajo-čih pa se je zvišalo.
Od 100 prebivalcev jih je bilo leta 1882. pridobivajočih 38.99, družinskih članov 55.8, poslov 2,93, samostojnih brez poklica 3; leta 1895. pridobivajočih 40.12, družinskih članov 53.15, poslov 2.59, samostojnih brez poklica 4.14; leta 1907. pridobivajočih 43.46, družinskih članov 4K.97, poslov 205, samostojnih brez poklica 5G2.
Sililo hitro je naraščalo pridol-bivanje žensk. Leta 1882. je znašalo število pridobivajočih žensk 4.3, leta 1895. 5.3, leta 1907. pa 8.2 miljonov. Najvažnejša posledica industrijskega rszvoja se kaže v tem, da kapitalistično go • spodsrstvo uničuje samostojne eksistence, množe se nastsvljenei in delavci. V industriji pojems Število samostojnih najmočneje. Od 100 oseb zaposlenih v industriji je bilo leta 1895. samostojnih 24.9, naatavljencev 3.2, delavcev 71.9, leta 1907. samostojnih 17.6, nastavljencev 6.1, delavcev 76.3.
Več kakor štiri petine vseh, ki delajo v industriji, je v odvisnem razmerju. V vseh poklicih tvorijo delavci višje število,« naraščajo hitreje nego podjetniki. Število samostojnih z družinskimi člani vred je padlo od 18.84 na 16.9 miljonov, število delavcev se je zvišalo od '24.26 na 32.38 miljonov. Dalje kaže statistika, da se združujejo delavci v vedno večjih obratih. Od 100 oseb, zaposlenih,v obrtu, je bilo leta 1882 v malih obratih do 5 oseb 59.1, v srednjih obratih čez 80 oseb 22, leta 1895. v malih obratih do 5 oseb 46.5, v srednjih obratih od 6 do 50 oseb 23.9, v velikih obratih čez 80 oseb 29.6; leta 1907. v malih obratih 37.3, v srednjih obratih od 6 do 50 oseb 95.4, v velikih obratih čez 80 oseb 37.3.	/
Le za industrijo, rudarstvo in stavbinske stroke veljajo naslednje številke; leta 1882. mali obrati 56.1, srednji obrati 18.6, veliki obrati 26.2; leta 1895. mali obrati 39.9, srednji obrati 23.8, veliki o brati 88.8; leta 1907..mali obrati 29.6, srednji obrati 25, veliki o-brati 46.6.
Čim večji so obrati, tem hitreje se razvijajo. Osobje v pruskih nialih obratih ae" je pomnožilo za 24.4 procentov, v srednjih obra • tih za 51.7, v velikih obratih (51 do 500) oseb) za 72.1, v obratih z 501 do 1000 oseb za 02.4, in v o-bratih čez 1000 oseb za 109.8 procentov. V sedmih največjih in-d ust t i ja h je več kakor polovica delavcev ualužbenih v velikih o-bratihi rudarstvo 380.000 delav-jceg (96.8%), strojna industrija 789.000 delavcev (70.4%^ kemična industrija 120.000 delavcev («9.8%), tekstilna industrija 734
lo veliko.
Toda plača doseže le malokdaj tisto najvišjo stopinjo, ki bi jo lahko dosegla. Pač pa se češee bliža svoji najnižji stopnji. In najnižjo stopnjo doseže tedaj, kadar ne I more delavcu več zadostovati niti za gole življenske potrebščine. Ako delavec ob svojem zaslužku ne le strada, ampak tudi celo lahko od lakote umrje, tedaj se mora vse delo končati. - Med tema mejama plava mezda. Mezda je tem nižja, čim manjše so navadne življenske potrebe delavca, čim več delavskih moč>
je podjetniku na razpolagi) in čim šibkejša je odporna sila delavcev.
Hplošno mora biti delavska mezda tako visoifei, da ohrani delavca zmozusga za dalo, ali bolje povedano, mezda mora biti tako visoka, da ohrani kapitalistu tisto inero delovnih moči, ki jih rabi za producirauje. Mezda mora biti torej tako velika, da delavcu o -mogoči, ne le, da hrani samega sebe, ampak da rodi kapitalizmu tudi Ca delo sposoben naraščaj.
Gospodarski razvoj pa gre v smeri, da se življenski stroški m delavca znižajo, in s tem je dana kapitalistu možnost, da tudi plače zmanjšuje.
< Spretnost in moč sta bili za delavca že od nekdaj dvoje neobhodno potrebnih lastnosti. Učna doba rokodelca je bila zelo dolga, stroški njegove, vzgoje so bili zategadelj veliki. Vedno bolj napredujoča delitev dela in pa razvoj strojne tehnike sta povzročila, da je bila posebna spretnost m pa moč v produkciji vedno bolj od -več. Ta dva čhiitelja sta tudi o-tnogočila, da so se iz učene delovne sile nadomestile z neizučenimi, torej tudi cenejšimi, omogočila pa sta tudi, da so nadomestovale moške pri delu šibke žene, celo o -troci.
Že v manufakturnl' dobi opažamo ta pojav; z uvedbo strojev v produkcijo pa se je začelo izkoriščanje žen in otrok v najnežnejši starosti kar na delielo. To je bilo izkoriščanje najšibkejših izmed šibkih, ki so bili izročeni na milost in nemilost uajncza.slisauejšemu grdemu ravnanju in priganjanju. Stroji» ki bi. bili imeti biti blagoslov človeštva, so postali v roku H kapitalističneag izkoriščanja njega prokletstvo.
Mezdni delavec je moral prej že v interesu kapitalista zaslužiti toliko, da je preživel sebe in svojo rodbino. Zdaj pa ne dela le delavec sam, ampak brezobzirni kapitalistični sistem vprega tudi njegovo ženo in njegovo deco v težki jarem izkoriščanja. Zategadelj ohrani proletarčeva družina sposobnost za delo tudi tedaj, če io%pče manjšp pla^o, ker vsi skupaj vendarle zaslužijo tisto svo-to, ki je neobhodno potrebna, da proletaree ne umre lakote. Razen tega daje delo žen in otrok kapitalistu tudi ta dobiček, da so žene in otroci slabotnejni v odporu kakor moški, torej se dajo tudi brezobzirne je izkoriščati.
Žensko in otroško delo zmanjša odporno moč delavca in poveča delavski trg, olienem daje kapitalizmu možnost, da plačuje de-lavou še manjšo plačo.
Vse izkoriščanje ima svoj izvir v tem, da se daje delavcu manjša plača, kakor je vredno njegovo delo. Tn dokler bo oJw»tojala kapitalistična privatna lastnina, ne bo in ne more biti konec izkoriščanja, pa naj da podjetnik delaven še tako visoko plačo. Sele ko zavlada v človeški družbi soeiali -zem, bo delavec v resnici prejel vso plačo za svoje delo.
000 delavcev (67.5%), izdelovanje papirja 134.000 ( 58.5%), industrija za kamenje in zemljo 404.000 ( 52.5%), industrija za razsvetljavo, masti itd. 48.000 (52.3%).
Te številke jasno kažejo smer ekonomskega razvoja. Kmetijstvo že dolgo ni več glavna panoga za pridobivanje, industrijsko delavstvo je postalo najmočnejši dru -žabni razred in to je proietaria-tu veselo oznanenje. Nad vsakim dvomom je vzvišeno dejstvo, da tvori delavstvo pretežno večino vsega prebivalstva, da hitreje, narašča nego njegovi izkoriščevalci in sovražniki. Ne samo na Nemškem, v vsaki kapitalistični državi zasledujemo sličen razvoj. Ako »¡budimo še one stotisoče, ki žal še niso spoznali lastnih interesov, ki stoje še izven zavednih ljudi, zn zveste sobojevnike, zre proletar-' ska armada lahko z veselim priča kovanjem v bodočnost.
8*d«m stoletij francoskih vojn.
V 14. Molrtju j* imola Franrija 43 vojnih let, namreč pet let driavljanako vojne, 13 na tujih in 23 na lastnih tleh. Pctnajuto stoletje ji je prineslo 71 vojnih let, namre* 13 drlavljanuke vojne, 13 n« tnjih in 43 na lastnih tleh.
Največje Ktevilo vojnih let je doseglo 1«. stoletje ■ M vojnimi leti. Med temi je 33 let vernkih ia državljanskih vojai, 44 na ta jih ia • na Isltnifcr tleh. Redem na jat o atoletje nam kafte vojnih let, med trmi 6 let verak« ia 11 drUvljan. ske vojne ia 52 lat aa tujih tleh. V
osemnajstem «toletjh j«» bilo lil vojnih let, in v devotnajatem je najti najprvo 15 let trnjajore Napoleonske vojne, nato večletne tuje okupacije, Julijsko vatnjo, vojno proti Alširu, belgijsko vatajo, vstajo na jugu, revolucijo leta 1848, vojno v Kitajski, Krimu, Italiji, Mehiki in nato nemško francosko vojno leta 1870 71.
. Sedanja vojna traja že tri leta, a je zvezana 7.a Francijo e večjimi žrtvami, kot ae jih je morda doprineslo v celem preteklem stoletju.
IT velja seveda tudi 7.a druge države, ki ao zapletene v sedat»jo svetovno vojno. Upanje nekaterih, ki menijo, da je ♦o zadnja krvava vojna nn naSem pla netu, je odvisno od tegn, kako ae sedanje klanje konča. Kna motnost, da se ne ponove več take gror.ote, je pač. Ako ae pod pritiskom revolucionarne demokracije, ki jetvatala na Ruskem, sklene rtiir nn taki podlagi, da se preprečilo konflikti rn knkSno desetlet je, tedaj je mogoče, da ae med tem časom delavstvo dovolj okrepča *a strmoglavi jen je ka-pitaliatičnega sistema in 7.a uvedbo so cialiema.
t'e ae to r.godi, ae orožje lahko definl-tivno odloki in vojna bo pripadala le Ae tgodovini.
Proge ao najbolj priljubljeni motiv pri aaatavah in izmed barv ao najbolj priljubljene bela, rdeča'in modra ali ainja. Najbolj originalni narodni zastavi sta menda oni Siama in Japonske. V zapadnem delu ave-ta nI zapaziti ničesar aličnega belemu slonu na rdečem polju, kar tvori eaatavo cesarstva Siam ali vzhajajočemu solucu, ki je ftmbol japonskega caaarstvs. ' ...
Upton Sinclair o Vojni
Ameriški pisatelj Upton Sinclair, eden itmed "tistih, ki no zaradi svojih pogumnih spisov znani tudi po tujih deželah, Uptou Sinclair, na kate.e-ga je bila ameriška ^socialistična stranka ponosna, izstopil iz nje.	*
Vzroke tega koraka je navedel v pismu, ki ga je poslal lokalni organizaciji v Pasadeni, Cal., kateri je pripadal.	•
«Pismo se glasi: Sodrugi !
Sprejetje takozvane večinske izjave z oziro a na vojno in militarizem na splošnem glasovanju z 12 proti 1 glasu, me je dovedlo do nelahke in globoko občutne odločitve. Odštevši čas, ki sem ga prebil v Evropi, seru bil šestnajst let neprenehoma Član stranke, in v tem času sem posvetil vso svojo eneržijo njeni zgradbi. Sedaj smatram samega sebe v najvažnejših in aktualnih zadevah tako izven soglasja z njenimi člani, da bi pomenilo ostati še nadalje v stranki varati oboje — stranko in samega sebe.
Ves čas svojega članstva sem bil agitator proti vojni. Pred devetimi leti sem izdal glede na vojno manifest, v katerem seru priporočal, naj bi socialistične stranke po vsem svetu sprejele pro-PROLETAREC	TOMIC
tivojni program in mu posvetile poaebno agitacijo na ta način, da bi se sporazumele, da se prire-At vstaje in splošne stavke, bodisi da se odvrn* napoved vojne ali da se vojna ustavi, ako je že v teku. Moje mnenje je bilo, naj bi člani v tem oziru držali svojo besedo, z namenom seveda tudi, da bodo sklepali mir delavci raznih držav sauii.
Toda odmev mojega predloga v socialističnem gibanju mi je prinesel globoko razočaitnje, V Ameriki je bil edini socialist, ki se lahko reče, , da je iz prednjih vrst in je bil pri volji podpisati manifest — Charles Edward Russell. Strankino vodstvo je bilo brez izjeme proti takemu manifestu. Spominjam se, da je Morris Hillquitt izjavil, da bi vsled take sugestije ameriški socialisti, ki jim ne preti nobena vojna nevarnost, in bi hoteli vplivati na stališče evropskih socialistov s te strani» padli, pri nj*h 7 .slabo luč.
JVigovarjal sem, da nam daje ravno dejstvo, da smo tako srečni in da nimamo vsled dedne ljubosumnosti in nezaupnosti Evrope neposredne vojne nevarnosti najlepšo priliko in nam celo nalaga dolžnost, da poskusimo posredovati; toda moje prigovarjanje je bilo zastonj. Sedaj opazim z velikim začudenjem in Vazoča-anjem, da si ravno tisti ljudje, ki so pred devetimi leti nasprotovali nameravanemu programu splešne stavke kot sredstvu za preprečenje vojne, sedaj glasovali in da zagovarjajo takozvano večinsko izjavo, ki zahteva eelo bolj ekstremne ukrepe v akciji, in sicer v času, ko je dežela v vojni, in ko je popolnoma jasno, da^ socialisti v sovražnih deželah ne / kažejo niti najmanjših znakov, da bi se poslužili takih protivladnih načinov.
Zadnje dejstvo je posebne važnosti, kajti ako j splošna davka uspe, jo je treba prirediti v vteh prizadetih državah. Ako ostanejo socialisti ostalih držav pasivni, in prepuščajo svojim vla dsrjem, da jih oborožujejo in vežbajo za vojno, kakor se je to zgodilo v Nemčiji, tedaj je pri govarjanje za splošno stavko v ostalih državah nele neplodno, ampak zločinsko.
To so bili argumenti, ki sem jih ališal pred devetimi leti, ko sem powlal v Evropo dotičui manifest. Socialisti in delavci v Angliji so bili zelo zainteresiraui vanj. Začeli so ga izdajati v stoti-sočih iatisih ; istotako so storili soeialûti in sindi-' kaliati v Franciji in Italiji, toda v eni deželi ni zadeva dobila odmeva, češ, da ni mogoče ničesar storiti; ta dežela je bila Nemčija. Neki nemški socialistični urednik, katerega imena nočem navajati, ki pa je priznan kot duša socialističnega gibanja v Nemčiji, mi je pisal več piseiu o manifestu. Pisma še hranim. Njih zmisel je bi), da bi razširjanje mojega manifesta pomenilo izdajstvo, zato se ue bo poskušalo s cirkulacijo. V Nemčiji je bilo namreč vkoreninjeno mnenje, da bi bilo vprašanje splošne stavke v vojni neplodno, ker bi se slišali samo zagovorniki ene strani* ne pa tudi druge.
Ko sem bil v Evropi in sem goyoril o tem vprašanj^ z raznimi socialističnimi voditelji, so se vsi Izrekli, da prihaja vojna nevarnost iz Nemčije; tako se je izrekel n. pr. Hervč, ki je šel radi sveje protimilitaristične propagande v zapor. Spominjam se, kaj je rekel o lanlerbourju, enem od najbolj radikalnih nemškfr socialistov, da je na zadnjem soc. mednarodnem zboru dejal, da je vzrok, da so Ramsay MacDouald in drugi angleški delavski voditelji za mir, ker smatrajo, da je njih dežela dekadentna. Govoril sem z Angleži— s Thom Manon», ravno ko je prišel iz zapora, z John Bumsom, Hyndmanom, in eden kakor drugi je naglaial, kako se Nemčija militarizira in obo-rtJUije m kako malo nemški sodrugi store za nasproten nastop, in kako malo nade je, da bi to storili v bodoče.
Odšel sem v Berlin, da se prepričam in tam o zadevi govorim sam. Moja misel, da je splošna stavka eno najboljših sredstev proti vojni, je bila v meni še vedno neomejena; toda ko sem govoril z vodjami nemške socialistične stranke, sem spojna!» da so bili glede te taktike radikalci in konservativci enakega mišljenja; namreč, da bi bila stranka v slučaju, da bi hotela preprečiti vojno. ki je želi vlada, brezmočna — in tak poizkus bi rodil v štiriindvajsetih urah uničenje stranke. Dopovedoval sem, kaj pomeni oboroževanje in ujega mimo prenašanje za druge narode, ki so v tem slučaju primorani oboroievati se — in to so potrdili. 'Najboljše, kar po mogli reči v prilog, je bilo to, da pride po vojni, in posebno po ixgnblje-ni vojni čas sanje.
Držimo pred očmi zadnji citat, ki ga doslov-no citiram iz pisma, ki mi ga je pisal eden voditeljev nemške soc. demokratične stranke: "posebno po isgnbijeni vojni". Ako nemški strankini vodje sedaj nasprotujejo mojemu stališču, jim, lahko mirne vesti rečem, da zavzemam tisto stali* i šče, katero so meni sami pred pisali leta 1913. Ce je nemška vlada divja beatija, potem je gotovo?' dolžnost ostalega sveta, da se organizira in ■ to bestijo priklene ter tako osvobodi nemške sociali-: ste in ostalo ljudstvo.
Mi smo bili presenečeni vsled heroičnih poizkusov Karla Liebknechta, velikega moralnega vodje, ki ga je rodila sedanja vojna v Nepičiji. On rebelira proti svoji vladi in mi bi ga radi posnemali. Toda kako! Kaj naj storimo? Ali naj ga morda posnemamo na ta način, da rebeliraino proti svoji lastni vladif Primera je vabljiva in bi
Ko je Trepov v ruski dumi izjavil, da se Rusija bojuje za Carigrad in da ji je ta obljubljen od zaveznikov, je mislil, da bo s to izjavo podžgal rusko boje vit ost in navdušil narod za svojo vlado/Od me v negovega prerokovanja ni bil niti fienca tega, kar je pričakoval. <Ne le to. Njegov učinek je bil ravno nasproten. Kmalu je bilo jasno, da ni ruskemu narodu prav nič za Carigrad.
S svojim govorom je Trepov napravil vtiak, da vodi Rudija osvojevalno vojno, m to je le pospešilo revolucijo. Kajti ruski narod ni hotel osvajanja in da danes noče.	••¡jr -
Trepov je bil srečen, da je padel, preden je iehruhnila revolucija. Njegov naslednik knez Ga-licin jo je doživel. Tudi njegov vojni program je bil osvajanje, in ko je s carstvom padla vsa svtokracija, je revolucija takoj izjavila, da se b" juje le zase, ne pa za imperializem. Nova ruši*a vlada soglasno z delavskim in vojaškim svetom je glasno povedala, da ne mara nikakršnega Ca rigrada.
Toda carigrajsko vprašanje ni a tem spravljeno s sveta. Po padcu kralja Konstantina se ic Grška pridružila zaveznikom, in sedaj prihaja iz Pariza poročilo ,da ne zahteva Grška nič mnnj kakor Carigrad in Dardanele za svojo udeležbo v vojni.
* Naravno je, da našteva Grška svoje "pravice/* Vsak ropar najde kakšne "pravice" za svoj rop. Tako ima Grška baje "historično, gospodarsko, trgovsko in geografično" pravico do Carigrada.
Na ta način bi lahko našteli še cel kup "pravic," na primer ki ¡matično, literarno, sanjsko itd. Te "pravice" bi bile namreč prav toliko vredne, kolikor tiste, ki jiti našteva. In na taki podlagi, kakor ae Grška postavlja nanjo, bi vsaka država lahko našla pretveze, da bi zahtevala ves svet.
Predvsem je treba konstatirati*, da vise vse pravice, na katere se sklicuje Grška, v zraku; to se pravi, da to sploh niso nikakršne pravice.
Prva pravica, na katero se Grška »klicuje, je "historična." To naj bi pomenilo, da je Carigrad nekoč bil grški, zato naj bi torej zopet postal grški.
Nekoliko resnice je na tem, da je nekdaj bil grški, dasi tudi ta resnica ni popolna. Carigrad je bil svojČas tnacedonska last. V bojih, ki so sledili smrti Aleksandra Velikega, je izginila grška samostalnost in vsa Grška in Macedonija je postala rimska pokrajina. Potem je Bizanc, ki je dotlej bil le majhno mesto, v času Konstantina po-
se jo izplačalo poiskati, da obstoji moč mišljenja v odkritju raalik reči, ki izgledajo ua prvi mali enake. Morski kit izgleda u. pr. kakor riba, toda ko ga pregledaš natančnejše, viriš, da je bolj podoben kravi nego ribi; netopir izgleda kakor ptič, toda v resnici je.uriš, itd. (''isto lahko je reči enostavno, da so vse kapitalistične vlade enake, in da se uu>ra vsled tega napram vsem nastopati enako. Sprejetje take formule odvrne potrebo mišljenja, in kdor ji sledi — ga dovede v ječo — kakor je dovedla v ječo Liebkueehta. Toda aH ne ne izplača vpoštevati idejo, da se pomaga Ucbkneehtu poraziti tiste, proti katerim se on borit Mi sicer ne vemo, kaj bi svetoval sam, toda pismen nasvet imamo od pokojnega Avgusta Bebla, najbolj izkušenega vodje nemške socialne demokracije, ki je rekel, da kdor želi osvoboditev nemškega naroda, mora želeti Nemčiji vojni poraz, da se zlomi ugled vladne kaste v Nemčiji.
Moje diference z vami, sodrugi, si ne morem drugače razlagati» kakor na ta način, da sem jaz Živel v Nemčiji hi da poznani nemški jezik in literaturo, dušo in ideale njegovih vladarjev. Po-* vet i vsi mnogo let študijam ameriškega kapitalizma, kakršen je v svojem bistvu v področju mesarskega in premogarskega trusta, nisem slep za te nedostatke; valic temu moram reči, da je na vse zadnje razlika med gospodujočim razredom Nemčije jn Amerike kakor razlika med sedemnajstim in dvajsetim stoletjem. Po zapadu naletim ns ljudi, s katerimi govorim in ki nimajo najmanjšega pojma, kaj je pruski gospodujoči razred. Oni naglašajo nemško modernoat, zmisel za vporabo vede itd. — pri tem pa popolnoma pozabijo, da so ravno te reči tisto, vied česar je ta razred nevaren — bestija z možgani inženirja.
Tako Informirani naštevajo očetovsko skrb, ki jo ima ta razred za delavce, ne da bi se zavedali, da dela vsak farmar, ki redi svojo živino za klavnico, enako iz enakega nagiba.
Ampak vprašanje demokracije — mi pripovedujejo — se ne more uravnavati in reševati s silo; nobeno vprašanje — pravijo vsi moji pacifistični prijatelji — se ne more rešiti s silo. In to pripovedujejo v deželi, kjer je bila izvojevana civilna vojna in rešeno vprašanje o suženjstvu in razkolu! Meni je z ozironi na to mogoče govoriti s posebno gotovostjo, kajti vsi moji predniki so bili z juga in so se bojevali na strani rebelov; (da se suženjstvo obdrži. Op. ured.) jaz saiu sem živa priča, da je sila dejstvo, s katerim se rešujejo vprašanja, če se rabi inteligentno. Če bi civilna vojna ne bila izvojevana, in če bi Horace Greeley in drugi pacifisti bili mogli doseči premirje, bi bilo čisto lshko mogoče, da bi bil jaz danes lastnik sužnjev m agitator sužnodrstva.
Čisto gotovo je, da bi bile v tem slučaju danes na vsaki strani Mason in Dixon črte stalne armsde. ki bi stele na miljone mož, v Mehiki in Južni Ameriki evropska cesarstva, da bi bile v tej deželi in Canadi evropske intrige in alianse in da bi se udeleževala Sever in Jug v tej vojni kot na-sprotuika. V istem zntbtlu — ako se dovoli, da zmaga Nemčija v tej vojni — in soglasno z duhom njenega vladnega razreda pomeni "dobiti vojno" toliko, da se prepreči zlomiti avtokracijo centralnih sil, Nemčije, Avstrije, Bolgarije in Turčije, — tedaj ne kaže drugo, kakor pustiti za prihodnjih štiriindvajset do trideset let vse dru-
go na stran, pa se pripravljati samo za obrambo, da obvarujemo demokratična načela. To je, kar
vidim z jasnimi očmi v bodočnosti, in zakaj tiaj — ako to vidiui — ne opozorim na to ameriški de-1 lavski razred!,	< •
Trdim torej, da se mora sedanja vojna voditi tako dolgo, dokler ne postane nemška in avstrijska vlada popolnoma demokratična; zato trdim, da je vsaka agitacija za mir, pa naj se vrši že vedoma ali nevedoma, ki ne vključuje te zahteve, hote ali nehote proneuiška. Ugovor, da nimamo pravico reči pod kakšnimi razmerami naj živi nemški narod, je brest vsake moči. Nemci niso svoječasno nič po miši j ali, da vodijo s Francijo ^ vojno, da se uvede tam republika, ker so bili prepričani, da bo v republiki teže delati za militarizem nego v monarhiji; sedaj je na dlani, da inora svet storiti isto za'Nemce in to iz istih razlogov.
To so vzroki, sodrugi, da Vam ne morem slediti v vaši izjavi, ki prsvi, da je to "najbolj nepravična vojna v zgodovini", ali vašemu stališču z ozirom ua splošno ljudsko opozicijo proti vojnemu vpisovanju. Toda riiHar ne mislite, da sem odšel z vsemi paketi h kapitalističnemu sistemu. Mnogo, zelo mnogo velevažnega dela čaka radikalne sile, da ga izvrše v sedanji krizi. Izposlova-ti imamo jasno izjavo od strani zaveznikov glede ua pogoje pri. sklepanju miru, da ne bodo vsebovali nobenega znaka imperializma od strani Anglije, Francije ali Italije. Dalje imamo skrbeti» da se izkoriščevalcem doma ne posreči naprtiti vojne stroške na bodoče generacije delavcev potoni izdanih bondov. Vzdrževati imamo boj za dostojno življenje delavcev. V teh in tisoč drugih rečeh smo potrebni — in če se postavljamo ua anarhistično stališče, da so vse vlade enako slabe, in da je treba postopati napram vsem enako, si to delo onemogočimo.
Kar mi je bilo mogoče storiti v stranki, sem storil. Svaril sem, naj se ne sprejema "izjava večine", I oda zaman. "Appeal to Reason", za katerega sem nepretrgoma prispeval s sspisi vseh šestnajst let, je zavrnil rokopise in ni hotel seznaniti svojih čitateljev z mojimi idejami; odklonil je celo tisk "izjave manjšine". Spominjali se boste, da je lokal Pasadena sprejel glede tega protestno resolucijo in jo poslal "Appeal to Reasonu", toda tudi to ni nič pomagalo. Sedaj prihaja vest. da so "AppeaJ to Reason", "American Socialist," "The M assess" in "International Socialist Review" ustavljeni. Skoraj ves strankin tisk je malone uničen — ravnotako, kakor bo čez čas organizacija sama uničena, če bo poskušala udejstviti program, katerega je sprejela z namenom, da se s pomočjo množic zaustavi vojno vpisovanje. Enkrat prej v Ameriški zgodovini se je ljudstvo postavilo proti vojnemu vpisovanju — na new-yorških ulicah, in vsak študent zgodovine ve, kako se ji je godilo od strani največjega despota in "uničevalca" človeške svobode — Abrahama Liucolna«
Moj namen je delati za socializem z vsemi močmi tudi za naprej, in ko bo ta kriza končana In pride pruski sistem dovolj daleč — se morda povrnem in vas vprašam, če me sprejmete zopet v svojo sredo. Takrat boste lahko izrekli, da li me sprejmete ali ne.
Vaš za socialno revolucijo»
Upton Sinclair.
stal glavno rimsko mesto, "Novi Rim," ki se je pa v splošni rabi kmalu prekrstil v 4 Konstantinopel.' Potem, ko je razpadlo rimsko cesarstvo, je o-stal Carigrad glavno mesto " vshud no-rimske države.'1 Ta sicer ni bila "rimska" v narodnem zmislu, pa tudi grška ne, ampak je obstajala iz najraznovrstnejaih narodov. Niti po monarhičneir. principu se ta doba po pravici ne bi mogla imenovati grška, kajti vladarji vzhodno rimskega cesarstva so prihajali iz različnih narodov, dokler ni prišla z Vasilijem maccdonska dinastija na tron. Ko je ta rod izumrl, so se zopet vrstile razne familije. V času križarskih vojn i'i splošnih zmed je nekai časa vztrajalo "latinsko" to je katoliško cesarstvo. Vladali so tuji vladarji kakor Flan-derčana Ralduin in Henrik, Peter de Courtenav, Robert itd.
Naposled so Turki osvojili Carigrad. To je bilo leta 1453. in od tistega časa pa do danes ni rta iti niti drobtine v zgodovini, !<i bi utemeljevala grško zahtevo po Carigradu. » ' Kakšna je gospodarska pravica Grške do Carigrada? Menda ta .da bi bila Grška bogatejša, č* bi bil Carigrad njen. Ali to ni nikakršna pravica, ker bi bila vsaka.dežela bogatejša, če bi se ji dodalo nekoliko velikih in bogatih mest in z ena-
ko pravico bi tudi vsaka država lahko zahtevala kaj takega.
Trgovska pravica je sama po sebi smešna r*č, kajti če vodi kakšna dežela trgovino z drugimi kraji, veiular ne sledi iz tega, da ima pravico do
njih.
Kar se pa tiče geografiČne pravice, je stvar ravno taka. Carigrad je v bližini Grške, to je vse. Toda Carigrad je najbližji Turčiji, ker je njen del. In Turčija ima tfo Carigrada več historičnih, gospodarskih in trgovskih pravic, nego jih ima Grška. Če bi pa že bilo tako, da bi morala evropska Turčija izginiti, bi bila Bolgarska še vedno bližja Carigradu, kakor Grška.
To menda čutijo sami v Atenah in zato prihajajo z neumno zahtevo, da se mora Bolgarska "kaznovati" in v ta namen razdeliti med Srbijo in Grško. Ta zahteva ne pride iz kakšnega "moralnega" načela, ampak odtod, da ne pride Oršl;a drugače do Carigrada, kakor če pogoltne cel kos Bolgarske M» Egejskem morju.
Ampak če se vodi sedanja vojr.a za demokracijo in če ima vsak narod sam odločati o svoji usodi, tedaj položi grška vlada svoje zahteve lahko na led, ker so protinarodne in protidemo-kratične.	«t
Zedinjene drf.ave so dale Rusiji zopet 75 miljonov dolarjev posojila. To pomeni, da ni Rusija tako na robu propada, kakor govore kajzer-jevci in nazadnjaki. Prvo posojilo Rusiji je znašalo $100,000,000. Večina posojila je šla za že -lemiški materijal.
Francija je dobila 60,000,000 posojila, Bel-gija je dobila njen tretji me^čni obrok #7,000,-000. Do sedaj je dobila od dovoljenih #45,000,-000 posojila $22,000,000. Zavezniki so do sedaj dobili od Združenih držav $1.523,000,000 posojila, ali več kot polovko od $3,000,000,000.
Iz Madrida je prišlo poročilo, da je grof Ro-ruanones, bivši ministrski predsednik in španski Rockefeller, organiziral novo politično stranko, k» ima za svoj progrsiti vojno na strani zaveznikov, Ronianonea je neki izjavil, da je situacijs na Spai ikrm relo resna in vojna bi bila edina I*» moč, ki jo reši. Po njegovem mnenju se no-
tranje reforme lnhko izvrše, ne da bi bilo treba odpraviti monarhijo.
Grška vlada je ugodila prošnji Srbije in dovolila, da se začasno nastani srbska vlada v So-lunu.
1 .ouis Raemaeker» glasoviti nizozemski karikaturist, ki je prišel v Zedrnjene države, pravi, da sta na Nizozemskem le dva sloja, ki simpati-sirat« s kajzerjem. Prvi so nazadnjaki, ki upajo, da bo »maga kajeerjeva vrgla demokracijo za tristo let nazaj, in drugi so peščica takih, ki žive ob dobičku iz Nemčije. Večina nizozemskega naroda pa nima simpatije do kajzerja.
Iz Budimpešte je vi ja jo, da je ogrski ministrski predeeduik, grof Estcrhazy dejal v ogrskem parlamentu: "Mi vodimo obrambno vojno in aneksije niso naš cilj. Poleg naiegs mirovnega
manifesta izjavljamo, da smo pripravljeni za časten mir in sporazum z zavezniki."
Grof Tisza pa je dejal v zbornici» da z ozirom na vojne cilje, mirovne pogoje m trden obstoj aiijance vlada popolna harmmiija med nemških rajhstagom in ogrskim javnim mnenjem.
Kadar govori Tisza, tedaj ne sme manjkati hinavščine. To je tako staro kakor Tisza sam.
Iz Dublina poročajo: Prvič v zgodovini Irske imajo zdaj Irci priložnost, da .'temi rešijo vprašanje "home rula", za katero se bojujejo že 600 let. Zadnji teden je bila otvorjena v Dnblinu konvencija za irsko avtonomijo. Navzočih je okrog sto delegatov, ki predstavljajo vse poli tične struje na Irskem, izvzemši rebelne organizacije Srnn Fein, ki noče poslati delegatov. Konvencijo je odprl IJeiiry E. Duke, vrhovni tajnik za Irsko.
Iz liondona poročajo: Regifiald MeKinna, bivši vladni zakladničar. je dejal, da bo čez nekaj mesecev stala vojna Anglijo $40,000,(XX) vsak dan. Dnevni vojni izdatki znašajo danes 34 miljonov dolarjev in stroški so vedno bolj veliki. Bonar law je pred kratkim predložil zbornici načrt za novo vojno posojilo v avoti $3,250,000,-000. l/ondonsko časopisje komentira to posojilo 7 nekakim nemirom. Bonar l>aw pa izjavlja, da ne bo Nemčija nik<lar premagala Anglije finančno, zlasti zdaj ne, ko imajo zavezniki finančno polnoč iz Združenih držav.
Bi vši dopisnik iz Bukarešta, Leo Lederer, je nriobeil 8 maja v ''Berliner TagebLsttu" dopis s Dunaja, v katerem povdarja v zaviti obliki av-str(»ogrske pogoje za slučaj» da bi se monarhiji posrečilo, da bi dosegla od Rusije čim preje mir. Lederer prav,	^	,
JL

Al> VKKTIRHMKNT
SLOV. DELAVSKA
DmmmU«u dM U. tffMl«
Sedet: Cone
OLAVWI URADNIKI:
PKKDKKDN1K: Ivan Prostor. 6120 St. Clair Ave. Cleveland, Ohio.
POIH'UiaMKDNIK: Josip Zorko, K. F. U. 2, box US West Niwtuiv, Pa. TAJNIK: lilaa Novmk, 20 Main at., Conemaugh, Pa.	^
POMOŽNI TAJNIK-: Aadrej Vidrieh, 170 Fraaklia Mala St., Conemaugh, Pa ULAOAJNIK: Josip tele, <W02 St. Clair Ave., Cleveland, Okio. POMOŽNI BLAGAJNIK: Frank Pavlov*!*, b. 647, Fur eat CHy, Pa.
*	NADZORNIKI:
1. naJcornik: Ivan A. Kaker, 207 Hsaover 8t., Milwaukee, Wit. • tf. aadsornik: Nikolaj Povle, 1 Cralb St., Numrey HiU, N. 8. Plttaburgb, Pa
3. nadzornik: Frank KautMč, b. 73. Dunlo. Pa.
POROTNIKI:
). porotnik: Anton Lavrifl, box 8, Yukon, Pa. 1 porotnik: Frank Bavdek, 6303 GlaaaAve., Cleveland, Okio. 3. porotnik: Autoa Well/, box 63, Superior, Pa.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
F. J. Kern, II. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Okio.
• POMOŽNI ODROR:
Martin Jager, Conemaugh, Pa.
l>au Graniner, 546 Koescl A.ve., Johnstown, Pa.
Str Ian Zabrie, Conpmaugh, Pa.
Ivan Suliadilnik, Box 263, South Fork, Pa.
Ignne Peijak, 287 Cooper Ave., Johnatown, Pa.	, .
Franc Pristave, Conemaugh, Pa.«*
GLAVNI URAD v hifti it. 20 Maia St., Coaemaugh, Pa.
Uradno Glasilo: PROLETAREC, 4008 W. Slst Bt., Chieago, 111.
Oenjona društva, oziroma ajik uradniki, »o uljudno proieai, pošiljati vae dopise naravnoet na glavnega tajnika in nikogar drugega. Deaar na ae poiilja edino potom Poitnih, Ezpresnih. ali Bančnih denarnih aakaanie, nikakor pa ae dopise naravnost na glavuega tajnika in nikogar drugega. Denar aaj ae poiilja
K toni privatnih ¿ekov. Nakaznice naj ae naalovlja: Blae Novak, Conemaugh »poeit Bank, Conemaugh, Pa., in tako naalovljene poiilja a mesečnim poroll-lom na naslov gl. tajnika.
V slu ¿a ju, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, aaj to nemudoma naananijo urada glavnega Ujaika, da ae v pri ko4aje popravi.
pravice
(Kanec a 1. strani), ki nas lahko kaj nauči za aedanjost in za bodočnost. Danes ni včeraj; nobenega razloga nimamo za željo, da bi se za današnjim dnevom vrnil včerajšnji, ampak v soglasju z naravnimi zakoni naj pride jutfšnji.
Vse historične pravice so najmanje konservativne, večinoma pa reakcionarne. Napredek je pa revolucionaren."
Vprašanje je to: Ali naj odiočaoj o usodi narodov stari prepereli pergaiuenti, ali narodi sami T Oboje ni mogoče. Demokratično je pa le samoodločauje narodov. Danes je to seveda tudi revolucionarno, kajti da morejo narodi odločati sami o sebi, morajo vse božje milosti postati ničle, narodi sami pa vae.
Tako ai mislimo tudi rešitev jugoslovanskega vprašanja. Ni je krone na svetu* kateri bi priznali pravico, da se vmešava v ureditev naših razmer in ni ga preatola, na katerega bi ae nam bilo ozirati pri tej stvari. Kdini, kdor ima pravi-
co govoriti, sklepati ki urediti svoje atvari, ao narodi sami.
Kes da je to revolucionarna rešitev. Kajti njena temeljna ideja je ta: Za naa ni danes ne Avstrije, ne Ogrttke, ne Italije, ne Srbije, ne Črne iJore, ne iliolgarske itd., ampak le jugoaiovanski narodi» ki so poklicani, da ai urede avojo bodočnost.	a
Ampak drugačna kot revolucionarna ne more biti ta rešitev nikdar ne pravična ne dtibra.
lil kakor za svoj narod želimo tako rešitev za vse narode, kajti dokler ne bodo svobodni vsi narodi, ne bo miru na svetu.
Ena najvažnejših zahtev, ki bi moral mednarodni soeializem zanjo nastopiti z vso močjo, je ta, da ne bo mirovna konferenca sestanek profesionalnih diplomatov, ampak da bodo na njej zastopani narodi, za katere se baratita. Da ne smejo poteui med njimi msnjkati zastopniki delavstva, se razume namo od sebe.
Ampak tega ne bodo Morile Vlade same od sebe. Delati, energično delati je treba za to.
Kornilov
Cleveland, 0.
"Trebanjska dolina'* it. 83, S. I). I*. Z., Clevelnad, O., ima vsako tretjo nedeljo v mesecu svojo redno mesečno sejo ob 10. dopoldan v Grdinovi dvorani št. 2. — Predsednik: Jacob Četni logar; tajnik: Louis Grčar; blagajnik: Anton Kasič.
Tatinske podgane.
Mlada dama, ki je bivala pri neki rodbini v Rimu na daljem poaetu, je pogrešila nekega dne svoj zaročni prstan. Dejala je, da ga je položila zvečer na nizko nočno omarico, ki je stala ob vznožja njene postelje; ko pa ga je hotela zjutraj natakniti, ga ni bilo več. Sum je padel na služičad, toda izvedeli niso ničesar. Minilo je bilo skoraj leto dni, ko najde kuharica v jedilni shrambi mrtvo podgano, ki je imela okrog vratu izgubljeni zaročni prstan. Oklepal je vrat tako trdno, da nI preostalo nič drugega kakor odbiti podgani glavo, da so mogli aneti dragoceni obroč. Edina mogoča razlaga tega Čudnega slučaja je, da so podgane zvlekle prstan z nočne omarice ter ga odneale v svojo luknjo, kjer je vtaknila ena najmlajših glavo vanj, pa je mogla več izdreti. — Zanimiv je tudi sledeči slučaj, v katerem vsaj ni padel sum tatvine oa nedolžnega človeka: Anglež je potoval pred par meseci po inozemstvu; tako se mu je primerilo nekoč, da je moral no-čevati v španjolski vaški gostilni. U-redili ao' mu dve sobi, da bi se počutil kolikor mogoče domače. Edina dragocenost, ki jo je imel takrat pri >ebi, je bila demantna kravatna igla, ki ga je stala svojih tiaoč kron; polo-• jo je zvečer na mizo. Drugo juro je bila izginila igla brez'sledu, vse iskanje je ostalo brez uspeha. I «Potnik je sklenil, da zamolči svojo izgubo in da bo sam svoj detektiv. Ko je ležal drugo noč v svoji postelji in premišljal o izgubi, ao skakale po tleh podgane; prišlo mu je na Um, ali niso morda one odnesle igle. Vstal je, odrezal kos iveče in navezal vosek na dolgo nit; nato ga je položil fta tla, nadejaje ae, da zavlečejo pod-« gane to vabo v avoje gnezdo, on pa dobi tako priliko, prepričati se, ali so kradle njegovo iglo ali ne. Ko ae je prebudil, ni bilo sveče nikjer, odvita »it pa je vodila v sosednjo sobo; tam se je našlo za omaro podganje gnezdo, in med mnogimi rečmi, ki ao jih bile podgane zavlekle vanj, je bila tudi igla, ki je izginila tako zagonetno.
Zaklad na reveievem vrtu.
Iz Petrograda poročajo sledečo zanimivo vest. Nek ubog delavec, ki je živel v veliki revičini, po imenu Ti-mofijev, je kopal v svojem vrtu ter naenkrat zagledal v svitu solnca nekaj bleaketati v zemlji. Kopal je in kopal dalje ter izkopal na dan plast zlata. Strokovnjaki so takoj konsta-tirali, da je delavec izsledil žilo slata, katere vred/tost je za enkrat neprera-čunljiva. Timofijeva družina in njeni ubogi sosedje s« nahajajo sedaj v veliki ekstazi, kajti čez noč so postali bogati ljudje.
Dopisi.
Pullman, 111.
Vsak zaveden delavec je za odpravo kapital tet ičnega sistema, ker ni v njem rešitve za delavca. Tako sem tudi jaz. Kadar pa vidi človek na lastne oči kapitalistične brutalnosti, ga priganja vest, da jih sporoči v javnosti in s tem kolikor toliko pomaga v «boju soper take surovosti. To mi »bo pritrdil vsak zaveden delavec.
Da morejo kapitalisti povsod enako izkoriščati, imajo svoje organizacije, v katerih se sporazumejo o vseh rečeh, ki se jih tičejo. Tam določajo cene biagu, plače delavcem, vplivajo na politiko i. t. d. Dasi ao manjšina prebivalstva, si na ta način zagotavljajo moč.
Delavskega ljudstva je ogromna večina in vendar se mora ravnati po njihovih postavah. To bi bilo drugače, ako bi se vsi delavci, tisti, ki delajo *z roko, in tisti, ki delajo z glavo, brez razlike narodnosti, verstva, kožne barve, spola i. t. d. organizirali v eni skupni organizaciji, kakršna je socialistična stranka. 8 tem bi delavsko ljudstvo dobilo moč, da bi si lahko samo delalo postave in si življenje uredilo pravično.
Da se to doseže, je dolžnost vsakega zavednega delavca, da agi-tira in da dela za socialistično stranko ne le % 25c na mesec, ampak tudi z besedo, s poukom, sploh kolikor mu dopuščajo njegove moči.
V tem zmislu sem tudi jaz že včasi kaj sporočil v naš delavski list ..Proletarec", prej še iz Colorarte, zadnjič pa iz Pullmana. V zadnjem dopisu sem omenil kapitalistične brutalnosti in priporočil socialistično organizacijo, kar mislim, da je «bilo prav.
Ker sem se pa zavzemal za to, da bi se tukaj ustanovil socialističen klub, me je neki gospod Protner (kakor se sani naziva) obsul v listu "Olas Svobode" kar s celim kupom laži. Toda nikdar Se nisem bil spoznan za lažnika, in zato tudi sedaj nočem ostati lažni k.
Gospod Pretner mi torej očita, da redno hodim k maši in k spovedi, da kot praktičen katoličan ne morem biti odpadnik i. t. d.
Je vse prav, gospod Pretner. Ampak — le dokazov je trefoa. In če mi to g. P. dokaže, naj pride k meni po $20, ki mu jih dam kot poročevalcu resnice. Če pa ne morete dokazati, g. P., tedaj pa bodite kar lepo tiho, ker ostanete sam lažnik.
Proglasil me je tudi za lažnika, ker sem poročal, da so na Pullmana zaposleni 15lotni dečki. On trdi, da imajo gotovo že 16 let, ako ne več. Toda meni je neki
Po vsej Rusiji odmeva ime najnovejšega vojnega junaka, generala L. G. Kornilova, zmagovalca v Galiciji, čigar presenetljivi nastop je končno dokazal, da ni ilova ofenziva le udarec po vodi. General Kornilov je baje najbolj drzni, kava-lirski in učeni častnik v vsej ruski armadi.
Za romantično povzpetje iz nižine ima ruska zgodovina le en podoben primer, namreč oni Mihaela Vasiljeviča Lomonosova, sina ribiča, ki je bil pesnik, filozof, ustvarnik modernega luškega jezika in je živel v prvi polovici osemnajstega stoletja.
Iz male lesen/e koče do generala je jedro kronike o karijeri generala Kornilova. Hodil se je pred 46 leti ter bil sin revnega karalinskega |;pza-ka v zapadni Sibiriji. Svojo mnogubrojno družino je preživljal oče Kornilova, kakor je pač mogel in mladi Kornilov je pričel svojo karij*ro s tem. da je šel v šume sekat les. To se je zgodilo, ko je bil star 9 let.
V starosti trinajstih let je bil s pomočjo lastnih vaj in študij, ki so trajale včasi cele noči, u-aposohljen, da je stopil v sibirski kadetni zbor, ki se je sestajal povečini iz sinov lokalnih magna-tov. Njegovemu I lastnem« naporu ter prizadevanju se je imel zahvaliti ta sibirski pionirski značaj, da so ga sprejeli brezplačno v MihajJovsko srtilerijsko šolo, kjer je vse presenetil s svojimi matematičnimi rmožnostimi ter bil deležen pri znanja in odlikovanja svojih predpostavljenih, dasiravno so ga po pravici imeli na sutnu, da je skriven revolueionar.
Pozneje je postal Kornilov Častnik v carski gardi. Ker pa je bil brez vsakega premoženja, je moral iti služit v Turkestan. V rusko-japonski vojni je bil imenovan za polkovnika ter se mu je poverila posebna mfcrija, namreč, da krije umikanje ene izmed raifbitih armad generala Kuro-patkina, ki so doživele pred Mu»kdenom oni strašni poraz, ki je postal pozneje glavni vzrok,.da je izbruhnila v Rusiji leta 1905 revolucija, predhodnici sedanje uspešnejše.
To svojo miaijo in nalogo je izvršil Kornilov tako spretno in vešče, da nru je podelil car križ sv. Jurija. Po končani vojni je dobii Kornilov dopust ter odšel na dolga potovanja po Turkestanu, Kavkazu iu Evropi, kjer je študiral, opazoval in pisal neštevilno razprav, tičočih se Turkestana in dežel v centralni Aziji.
Naravnost presenetljiva za tujca je njegova nadarjenost za jezike. On govori namreč ne le vae evropske jezflce, temveč tudi perzijski in kitajski jezik ter več narečij centralne Azije. Pri iabruhii velike svetovne vojne je poveljeval 48. diviziji, ki se je nazivala prej Suvorova, sedaj pa Kornilova.
V Galiciji je leta 1915 ponovil svoj odlični tmrkdenski čin ter kril umikanje ruske armade iz Karpatov. Avstro-nemške čete so obkolile njegov oddelek in m «am j* bil ranjen in vjet od Avstrijcev.
Sovražno časopisje je poročalo, da so bili avstrijski in nemški poveljniki tako presenečeni ter začudeni vsled nastopa in operacij Kornilova, da so mu vrnili meč in ga obsipali z večjimi častmi kakor pa svoje lastne zmagovite generale. Njegov nemirni duh pa ni mogel dolgo prenaftati jet-ništva. Po drznem begu iz nekega avstrijskegs taborišča za vojne vjetnike in po doživljajih vsi-ke vrste se mu je posrečilo priti v Rusijo.
Ko je izbruhnila na Ruskem vstaja, so pova-bili Kornilova, da poveljuje četam v Petrogra-du, kajti Kornilov je užival splošno in polno zaupanje revolucionarne Rusije. Ko pa so se pojavili nemiri ter je postajal nered v državi aploeen, je general Kornilov resigniral, ker ni hotel voditi boja proti ljudstvu, ki bi ga morda ukazala pro-vizorična vlada. Izjavil je, da rajši strelja na sovražnika, kakor pa na svoje lastne rojske in dr-žavljane. Končno je prevzel poveljstvo osme armade, katere sijajni »uspeh so brez vsakega dvoma v veliki meri zasluge njenega poveljnika, generala Kornilova.
Iz Amsterdama javljajo sledeči: Tukaj kroži vest, ki seveda ni še nikjer potrjena, da sta bila nedavno ustreljena dva Amerikan- fantiček sam povedal, da je pač •a v Nemčiji, ker sta se baje za- zaposlen kot 16 leten, v resnici je rotila zoper življenje cesarja ps komaj 13 let stsr. Kje so torej Viljema.	.dokazi, da aem lažnik t
Seveda, zagovorniki kapitalizma so navadno dobro plačani; če je tudi g. Pretner med njimi, mu
ni zameriti.
Rad 4>i me razglasil za nekakšnega republičanskega pristaša. Toda Če aem pisal, da sem slišal republičanskega kandidata, ni s tem rečeno, da sem njegov pristaš.
Da se nisem udeležil vseh socialističnih shodov, je pač res; ampak rajši bi se jih tbil, kakor da sem moral v kuhinji delati pri tisti "mašini", ki je bolj vajena ženskih kakor moških rok. Toda če ima človek že od februarja .Ta revmatizmom ho)»o ženo in mora skrbeti za dvoje otročičev, se mora lotiti tudi takega dela.
Ni pa treba misliti,«da je g. P. res tako vnet za socializem, kakor se baha. Na Pullmanu je že sedem let, kar sam priznava; ali držav-ljanske pravice nima. Je li naročen na socialistično glasilof Ne. Je li zvest Član socialistične stranke t Ni. — To je sam priznal z dodatkom, da ima še upanje, da o-živi socialističen klub na Pullma-nu. Pa tudi to ni res. Zakaj če bi bil res svet za ustanovitev socialističnega kluba, bi mi bil pomagal agitirati in delal na to, da se čim prej ustanovi, v resnici je pa le oviral to delo.
Očital mi je še več drugih reči, na kar se pa ne bom oziral, ker je naš "Proletaree" predragocen za to.
Priporočam mit pa, naj si naroči "Proletarea" in naj ga pazno čita z možgani, ne le z očmi, in če ga bo tako čital vraj dve leti, bo šele lahko kaj ¿ovoril o socializmu. Če pa tega noče, je pa bolje, da ostane pri svojem neločljivem "prijatelju" in pri svoji "organizaciji". Jaz mu pa ne bom več odgovarjal, ker je dovolj, da sem enkrat pokazal, koliko so vredni njegovi napadi.	A. ftblak.
Bellevue, Aris.
Nič posebnega ne bi imel poročati odtod, kakor to, da imamo stavko, kar je menda po Ameriki že precej znano. SlaJbo je pa to, da tekmujeta v ¡bakrenem okrožju dve organizaciji ,namreč Western Federation of Miners in Industrial Workers of the World.
Če hočemo govoriti resnico, moramo torej reči, da je delavstvo samo veliko krivo razmer, ker se ne zna zediniti in sporasumeti. Obe organizaciji sta si navskriž ne le s svojo taktiko, ampak tudi z zahtevami. \V. F. of M. hoče sliding scale, I. W W. pa 6 dolarjev na dan. Kako naj se to torej izravnat
Na Globe in Miami imajo zvezne vojake in tam doslej še ni bilo trubla. Ampak za to se ni zahvaliti kapitalistom. Njehovo časopisje kriči na vse pretege, da se morajo depbrtirati vsi člani 1. W. W. in tudi vsi drugi, ki nočejo delati pod pogoji, ki jih predpisujejo dobrosrčni kapitalisti. Najrajši bi naredili tako kakor v Bisbee in spravili "požrešne" rudarje kam pod kap, da ne bi požrli ubogim kapitalistom vsega profita.
Kapitalistično časopisje pripoveduje v potu svojega obraza koliko davkov da plačujejo kompa-nije; tega pa ubogi hudič ne ve, da spravijo ves ta davek rudarji iz zemlje, vrhutega pa še ves profit. «
Z ozirom na ceno, ki jo ima sedaj baker, ni to, kar imajo delavci, nobena plača. Tu je na primer Insparation Co. in Miami Co.; stane jo baker Hl/j centa funt, prodaja ga pa po 30 do 33 centov funt. Mislim, da ni težak račun, koliko ostane tu profita, in kako mastne so delnice, nam povedo poročila.
Na Wall »Streetn v New Yorku seveda ne poznaj.* nič druzega kakor profite. John D., in Guggenheim, ki sta glavna magnata, še
nikdar nista čutila vesti, če so delavci stradali iu pogtbali, drugih pa tudi srci ne boli zaradi proletariata.
Zdi se mi pa vendar, da se nekaj obrača. Lokalne oblasti v Arizoni imajo bakreni magnati ta«ko-rekoč v žepu; menda bodo pa vendar imeli v Washi:igtonu nekoliko več eneržije in se ne bodo dali strahovati od naj-požreinejših kapitalistov. Najbolje bi bilo, če bi vlada Z. D. prevzela rudnike, pa bi se tudi z delavci lahko pošteno uravnala.
S pozdravom
John (Paulič.
Olaoooa, O
Dostikrat je že "Proletarec" pisal, kako je delavsko zdravje in življenje vedno v nevarnosti. Žal da ni to le "socialistično zabav ljanje, kakor pišejo pogostoma naši nasprotniki, ampak da je ža lostna resnica. Tudi v Glencoe se je pred kratkim primeril tak slučaj.
Pred tremi meseci je prišel so-drug Frank Čemažar iz Kansasa sem in je prtecl delati v Delora jami. Dolgo ni imel areče. Ko j«» dne 19. julija nakladal premog in je drug rudar blizu njegovega prostora preatrelil steno, je vrglo premog s tako silo vanj, da mu je na dveh mestih, namreč nad stopalom in nad kolenom prelomilo nogo, razun tega je pa dobil še druge poškodbe.
Sedaj leži v bolnišnici v Mar-tins Ferry, O., in trpi velike bolečine. Zdravniki upajo, da ozdravi in vai mu od srca lellmo, da bi kmalu popolnoma okreval. Čemažar je bil dober, aktiven član socialistične atranke in v Glencoe je bil pred kratkim izvoljen za tajnika tukajftnjega slovenskega socialističnega kluba.
Naaa Žlembergor.
South View, Fa...
Prosim, oetijeni sodrug urednik "Proletarca" da mi dovolite mal kotiiek v listu. Tukajšnje raz-mere ao kakor drugod; pod današnjim s:rite4uoiu ae nima nihče hvaliti. Plutokrati tudi tukaj u-dribajo« zlasti »kar ao tiče žlvljeu-skih potrebščin. Zato smo se tudi mi malo zedinili ki zdramHi, da si nabavimo "Delavski Dom", da bo dvorana in zadružna prodajalna pod kontrolo in na podlagi J. S. Z. kluba štev. 167 v South View, Pa. Tudi pri atavbinakih potrebah je zelo šla kvišku cena, kar nam deta mnogo preglavice, in ako ne bo malo več požrtvovalnosti, lahko pride do prepada. Zatorej rojaki in aodrugl apeli • ram na vas, da vsak po svoji moči žrtvuje, da bo naša sloga prinesla olajšanje za nas in naše potomce in zraven Delavski Dom kot spomenik na.Vb rojskov v boju proti plutokrsciji.
Slišal sem tudi nekdaj besedf, ki done približno takole: We want the best brains in the socialist movement to contribute ideas to the organization. Ta mali odlomek v angleščini omenjam zato, ker je lep izraz za "Izjavo in resolucijo, sprejeto na članski seji J. S. Z. klub št. 131 dne 17. junija 1917 v Pittsburgh» Pa.
Kot bivši član omenjenega kluba v Pittsburgh, Pa., in sedaj or-ganiatstor J. S. Z. v South View, Pa., klub št. 167, ae ne strinjam z izjavo in resolucijo kluba št. 131. Moje geslo je konskripcija Imetja in potem čldvestva. Enako-pravnost v mednarodnosti in mednarodna post sva za vse, brez razlike vere in polti; kdor dela, naj dobi ves svoj produkt, in vsak bo moral delati, ako mu je drago življenje.
Kar ae tiče razdora, je moje mnenje, da glasilo naše atranke» to je " Proletaree ", ni zakrivilo nič. In tudi krivcev ni iskati tam, kamor ae omenjeni sodrngi sklicujejo. f Zatorej apeliram na vse sodruge, da naj jasno pogledajo m tremo sodijo. "Proletaree" ni po mojem spoznanju zapustil nobenega socialističnega načela; tudi nisem nikdar čital v njem, da ni za mir, pač pa razlaga, kakšen mora biti mir v interesu soeiali» zma in pravičnosti.
Kakor vidimo, tišči nemško in svstrijsko ljudstvo, vštevši socialiste, krčevito orožje v roki. Ne pravim* da delajo vsi tako; tudi ne trdim, da delajo tako s veee-I jem. Amps k svoje vlade podpirajo v boju in nobenega poùekusa ne vidimo, da bi se uprli.
Na drugi atrani ao sodrufi t Rusiji iz vo je vali revolucionaren' boj m vrgli carsko avtokracijo ob tla. Vsemu svetu so dali zgled. Nem&o in avstrijsko delavstvo »o pozvali, naj sledi njihovemu Ogledu in naj se reši kajaerstva.
Ali to se ni zgodilo. Zakaj se ni, tega ne bom preiskoval. "Proletaree" je v svojih člankih dosti pisal o tem m zdi se mi, da sem ga prsv razumel. Resnica je ta: V Rusiji je bila revolucija, v Nemčiji in Avstriji je ni bilo. V Rusiji je demokracija, v Nemčiji in Avstriji je ni. Zdi se, kakor da "pacifisti" vsega tega Ue vidijo. Ampak ja-z sem prepričan, da ni socialistično, pomagati kajzerjn do zmaget pač pa je revolucionarno pomagati, da ae telebne njegova moč ob tla.
Nikdar nisem čital, da je "Deutschland, Deutachlatid über alles, über alles in der Welt" socialistično geslo. Pač pa je enè-kopravnost narodov socialistična. O tem pa ni govora, če se pomaga nemškemu kajzerstvu in habs-buržanstvu do zmage.
Čudno ae mi zdi to: Vprašaj "pacifista" kakšno stvar, pa êe nisi zelo previden, in če mu vprašanje ni všeč, jo hitro lahko dobiš okrog ušes. Pri tem se pa sklicu-je, da je "paeüfiat".
Jaz sem tudi za mir, ampak ne za kajzeraki, temveč za ljudski, za mednaroden, za socialističen mir.
'Pozdravljam vse zavedne mednarodne sodruge.
Louis Sue.
Zvezna preizkuševalna postaja v Kentuekjjn je dognala po več letih, zakaj toliko živine pogine vsled otrovanja.
Odkrila je bacila, ki je podoben bacilu, ki pri ljudeh povzroča pta-mensko zastrupljanje in ki je tast rupil na stotine glav goveje živine. Kot protisredstvo služi serum, narejen ia ptomenskegs ba-cils.
je bila obtoiba res aeatavljens na podlagi krivega pričsnjs, ki se lahko naravnost imenuje sad zločinske zsrote. Enaki argumenti, ki ao dovedli poroto do spoznanja, da je Mooneyjeva nedolžna, morajo pa biti merodajni tudi za Ostale obdolžence, ker so obdolžit ve zoper nje na enaki podlagi «kovane.
O tem v ažnem procesu sc še zmenimo.
Idilno milo.
iMMMMMIMMIMMIMIt
Tajnikom Jugosl. klubov na znanja.
Tajniki, ki so dobili od okrajnih sli državnih tajnikov pole za nabiranje obrambnega fonda, naj te pole zadrže in naj ne sbirajo novcev tako dolgo, dokler ne do-b< enakih pol is urada tajništva J. S. Z. Kajti vse te pole in novce je poslati gl. tajništvu J. S. Z. in nikamor drugam, ker gre de) te svote za iste namene v blagajno J. 8. Z.
Tajništvo J. 8. Z.
js antiseptična Ukodi-na za notranjo in v nanjo raba Rabiti bi ga morali v«ak dan kot u»tno upiralo, grgralo In kot krsjsvno nadevalo. Cena SA centov.
Milo za toaleto, obraz ali kopelj mora vssbovati sledeče kakovosti: Biti mora Čisto, zdravilno, antiseptično in nerazdražljivo.
Sevin'i Foot Powder
(Severov • Prašek za noge) ie znan kot antiseptično preprečilo zopernega duha in olajfttto za potne, otekle. pekoče in razpo-kane noge.
Petdeset žen je vprašalo za delo v tovarnah American Sheet and Tinpjate kompanije v Varrellu, Pa., da prevzamejo mesta delavcev, ki bodo poklicani k vojakom.
To se pravzaprav ne more smatrati za znamenje tiste "progperi-tete", o kateri so kapitalistični listi vsi polni.
JUOOSLOV. SOCIALISTIČNIM KLUBOM NA ZNANJE.
Glavni odbor J. S. Z. je na aejl dne 14. julija t. 1. pretresal dospele resolucije in predloge, ki se tičejo cepitve J. S. Z it; izključitve posameznih članov ter prišel po daljši razpravi do zaključka, da se vse tozadevne resolucijo suspendirajo. Ker ni mogel najti drugega izhoda, je sprejel v načelu predlog, da se Zvezu razdeli zopet v avtonomne sekcije, ki naj imajo «kupnega tajnika. V to avriio je fevoljen odbor treh, ki bo izdelal iniciativni predlog za splošno gla-aovanje.
V ta odbor so izvoljeni sodrugi Kristan, Horvat in Žide. Toliko klubom na znanje, da se vedo ravnati.
Gl. odbor J. 8. Z.
Senatni odsek ta zunanje zadeve se peča s predlogom, da bodo vsi zavezniški inozemcl podvrženi vojaškemu naboru.
Senatni odsek se strinjs s predlogom, da ao vojaškemu odboru podvrženi vsi inozemci, izvzeti so le sovražni podaniki.
Prsvijo, da so v to privolile že vse zavezniške države izvzetimi Rusije.
(Savsrovo Zdravilno milo za kožo) vsebuje vse to. Js izvršno za otroško kopelj in js pravi materin prijatelj. Mnogo družin ga rabi vsaki dan.
Cena 25 centov.
pravite
Statistični izkaz delavskega de-partmenta dokazuje, <Ja so cene v prodaji na drobno v treh letih neizrečeno poskočile navzgor.
Najbolj se je podražila moka, ki je šla za 150 odstokov navzgor. Krompir se je podražil za 125%, sladkor za 79%, koruzna moka za 77%, prekajena slanina za 56% in kruh <a 55%
V prvem vojnem letu so padle cene za mnoge potrebščine. Najbolj se je vse podražilo v zadnjih 12 mesecih.
Cene v trgovini na debelo so se od leta 1914 več ¿ot podvojile. Moka se je podražila za 200%, koruza za 140%, koruzna moka za 170%, krompir za 140%, slanina za 170%, govedina za 75%, prašiči za 79%.
ČLANOM ČIKA&KIH KLUBOV.
V soboto, 4. avgusta ob 8 zvečer bo v prostorih "Radničke Straže"» 1944 So. Rscine A ve.
konferenca chikaških klubov. .
Dnevni red je zelo važen in zato je potrebno, da se je sodrugi v čim večjem številu udeleže.
Konferenčni odbor.
Razširite svoje znanje! Poučite ee o socializmu! Razvedrit« «I duha! «'Proletarec" ima v «roji k nji lev ni zalogi sledeče knjige ia brošure. Pošljite naročilo še daaes:
Maksim Oorkl: Mati, mehka vesba...............................9100
Upton Sinclair (poslov. Jos. Savsrtnlk ta Iv. Kaker): Dftnngel. Povest
is cklcslktb klavnic ...........................................75
Enrico Ferrl: Socializem ia moderna veda......................... J»
Proletariat . . . , . . ................•..••••••..•••••••••••••••.••. »M
Kdo uničuj« proizvajanj« ▼ m nI «m ............•••...•••...»t...... .10
boclallzem . . . , . ...........................•..........•..•*.....• <10
Socialistična knjižnica, 2 zraka ia "Nate boga tet vs" ............ OS
Kapitalistični razred ..... ...••..•.............••.••....•••••.... .10
Prof. Wahrmund (poslov. ▲. Kristan): Katoliško «vetovno naziranje
ia svobodna znanost.........................................2fi
O konsumnlh društvih............................................IS
Zadruina prodajalna ali konsum ...................................06
Katoliška cerkev in socializem .....................................10
Bpoftd papeža Aleksandra ........................................ «10
Vse U knjig« in brotnre pošljemo pofttnin« prsato.
PIOLETAKIO, 400S W. S 1st «t.	CHICAGO. ILLINOIS.
VABILO NA SHOD
Kenosha, Wis.
"Jugoslovanska knjižtijica i ei-taonica" v Kenoshi, Wis., prireja
javen ljudski shod,
ki bo
v nedeljo, 6. avgusta v Schlitz Hali.
Začetek shoda ob 9. dopoldne. Dnevni red:
1. Jugoslovansko vprašanje in svetovna vojna.
Kdo ima pravico zastopati Jugoslovane v Kenoshi?
Govoril bo "odrug Etbin Kristan iz ("lieagc. Svoboda govora ja zajamčena. Dclavci, Slovenci» Srbi in Hrva-
svojega brata Jožefa Žnebel. Doma iz MafEovšine pri Podnovem-gradu na Primorskem. Cenjene rojake prosim, če kdo vč za njegov naslov, da naj mi to javi, ali pa naj se sam oglasi ns naslov: John ¿nebel, ^616 E. 81. St., (4x)	Cleveland, O.
Jj Na|več|a sltvenska zlatarska trgovina m
FRANK ČERNE
6033 St. Clair Ave.» : Cleveland, Ohio
Ure, verižice, prstane, broške, zaprstnice, medaljonške, itd. Popravljamo ure po nizki ceni.
Podružnica Columbia Gramofonov in gramofonskih plošč slovenskih in drugih. Se prodaja na mesečna odplačila.
Pišite po cenik, kateri se Vam pošlje brezplačno.
Najboljšo blago.	Najnižjo cene.
Isla |e knig* Monizem.
Zbirka svobodomiselnih naukov v dveh razpravah. To velezaniini-vo znanstveno razpravo, tičočo se svobodnega naziranja in misli, bi moral Čitati vsak rojak, vsaka rojakinja. Vsak slovenski svobodo-mislec in socialist bi moral imeti to knjigo v hiši, morala bi biti v vsaki slovenski čitalnici, ¡¡socialističnem klubu in drugih kulturnih društvih.
Cena 35c poštnine prosto.
Naročite še danes pri:
BBAZEM GORSHE, 4964 Psarl St., Dtnvsr, Oolo.
Adv.
Pridite na ta shod in pripeljite k sabo prijatelje in vse tiste, katerim ni jasno pravo stališče glede na jugoslovansko vprašanje. Ni •e treba bati groženj, ki prihajajo od gotove strani. Ta dežela nam daje pravico, da svobodne izrazimo svoje mnenje o vprašanju, ki je na dnevnem redu.
Narodni izrek pravi: "Pazite ns vaš beli denar ca črne dneve." to pomenja toliko kakor prvo pazite in hranite dokler ste še zdravi in mladi, da boste imeli nekaj za stara in onemogla letn.
Vsnk Človek mora paziti in hraniti, ke le to je edin« pot, ki vas vodi v neodvisnost. Prvi dola., ki ga date nastran, se lahko ceni kot itemeljni kamen poslopja za katerim vsaki stremi. Dobro je vedno imeti na pametn narodni izrek ki pravi: "Zrno do zrna pogača: kamen na kamen palača". Najtežje je poČctek ali brez početka ni nikdar ničesar. Zatorej pričnite vlagati vafi denar še dane«, ampak pazite, da ga nalagate v gotovo in varno banko. Z vlogo enega dolarja dobite vašo bančno knjižico.
Mi sprejemamo denar na hranilno vlogo in plačamo po 3% obresti od njega.
Pošiljamo denar v Italijo, Rusijo in Francosko.
Prodajemo prve posojilne mortgage (markeče) in dsjemo v najem varne hranilne predale.
Hprejcmo upise za parobrodno potovanje v staro domovino po
LISTU V PODPORO.
Jofon Oenk, 50c, John Lampe 60c; Pran k Bogataj 50c. Vsi iz Browder, Kl., in poslano po John Čenku. — Nabral v veseli družbi Tony Semee, Meadowlands, Pa., $2.00 — Matt Skriner, <Cle Elum, Ws*h., 25c. .
Skupaj ............$ S.75
Zadnji izkaz ........148.98
O e	-	11 «
Skupaj .............$152.73
AH ste zapazili, da Vam Js, aH da Vam bo v kratkem potekla naročnina t
Pri prehladih
V znanem procesu v San Fran-ciacu, ki je bil naperjen proti skupini delavcev, češ da so lani vrgli bombo v parado za "prepa-rednes", je bila zadnji teden Moo-neyjeva žena oproščena. Porotniki so torej prišli do prepričanja, da
1900 Blue Island Avenue, Obi cage, I1L
Kapitnl, vloge in prebitek znaša nad #«,000,000.
Ufllnkaje takoj olaJNJfro in pHJf «>
ledls« pravi s varstvene znamko sidra.
Mc in Mc ? tafcaraeh Ia urmoS ed
P. AO. RtCtfTBR a CO. **«*e WeeMsgteo Stoee«. New Ver*. N. V.
»im¡ter Ekonomoff, Filip Oodins, Joe. Horvat, Nick Hinich. Rim Ksučich, Milan K1rin, Frank Mavrich, Frank «sns, Blsl tlklch.
Frank Patrick, gl. tajnik, SOS W. Madison Street, «th rioor, Chicago, HL
Heje ekaekutive «o vaške tri mesece enkrSt.
If ADEOBMT ODBOB:
M. Dim ich, J. Jurenich, N. BibSrich, L. Truger, lf. Bekulich.
• ODBOB IA TISKABXO Fraak Zajs predsednik, Alex Duhrsva« blagajnik, P«t. Keketevlek tajnik,
ODBOR BABBODISČA.
V. O jok nv ich, Joe. Krpan, Jos. I^ng. J. Mokrovieh, F. B. Tsuchsr. — Tajnik t«ga odbora je J. Mokrovieh, 1SS7 Perrlsvllle Av*., N. ft. Plttsbnrgh, Pi.
Klubi, ki iele severnik«, naj ee ebraej« do gL tajnika.
abkansai: —
m. Fnrt Smith. Ark.—Jugosl. eoe. klub, tsj. Johs JevSn, B. F. D. 8, Bos 187, Fort Smith, Ark. Seje se vsak« tretj« ned«ljo v meeeeu v Jenny Ljsd, Ark.
IVER JE.
4'Zelo nesrečen *lucaj je, ds »o se poleg južnih hi vzhodnih mej monarhije stvorile držsve, katerih narodni cilji zahtevajo ujedinjenje « so-njena moč zmanjiana, kakor tudi ne na to, da bi je. Naravno je, da Avstro-Ogrska ne more pristati — v interesu narodov na to, da bi bila njena moč zmanjšana, kako rtudi ne na to, ds bi bila odrezana od morja — kskor žele to njeni sovražniki. Nevsrnost za Avstro-Ogrsko se nahaja v tem, da bi mogle te države tudi v bodoče delovati na to, da bi bili gravitacijsko središče Av-stro-Ogrske Jugoslovani. Brezdvomno je, da je treba dvojno monarhijo v bodoče oprostiti take nevarnosti.
Tu ni mesta za to> da se vprašuje, ali bi mogla biti ta nevarnost v preteklosti odstranjens ali ne. Danes se lahko reče, da bo ta nevarnost znatno zmanj&ana, ako Rusija atvarno ustavi svojo panslaVistično agitacijo na Balkanu. Gotovo protiutež bi tvorila tudi skupna meja Avstro-Ogrske z močno Bulgarijo. Avstro-Ogrska monarhija — a v njej predvsem Ogrska — more končno z močno demokratizacijo svojega notranjega življenja preprečiti edino le to, da ne bi niti najskrajnejši nacionalisti zahtevali in videli izven državne meje svoje naravne privlačne narodne točke.
400,000 do pol miljona mož v mornarici in miljou mož iz kolonij. Auglija je dala avojim zaveznikom dva uiHjons ton trgovskih ladij na razpolago in ladjegradni program za prihodnje leto znaša štiri miljone ton, kar je polovioo več kot je Anglija še kdaj zgradila v mirnem času enega leta. Z oziroma na submaHnsko borbo je dejal Lloyd George, da se izgube na morju vedno manjšajo, k čemur je veliko pouiogls Amerika s svojim brodovjem.
Dalje je povedal angleški premier, ds je v vojnih industrijah Anglije vposlenih pet miljo • nov moških m žensk; lahko bi vposlili še več žeiudt' toda temu se upirajo delavske unije, ki se boje ženske konkurence po vojni.
Lloyd George priznava, da so zadnje vesti iz Rusije zelo slabe, tods Rusija je že pokazala, da ima brezmejna bojevalna sredstva in v ostalem je Rusija dežela presenečenj.
Zelo lahko pa je mogoče, da ne bo vse to skupaj rešilo južne in vzhodne meje Avstro-Ogrske in da bodo potrebne v njej poleg vsega tega teri-torijalne garancije. V tem slučaju pa se nc bo vpraševalo po aneksijah, temveč samo po izenačenju interesov potoni skupnegs, sporazumnega miru — rešitev, katero dovolj omogočujejo razmere na vzhodni obali Jadranskega morja, na Balkanu in ob Donavi.'*
Kancelar Michaelis je odpotoval na Dunaj na sestanek z avstrijskim cesarjem.
Iz Kodanja poročajo: Kancelarjev odgovor v rajhstagu na mirovno resolucijo večinskih strank je zelo poparrt gotove kroge na Bavarskem in v Avstriji, kjer so pričakovali, da bo pritisk klerikalne stranke za mir obrodil več sadu. Vs-led tega je dr. Michaelis sklenil, da obišče glavna mesta vseh federativnih držav v Nemčiji» kakor tudi Dunaj in pojasni svoje stališče.
Piljp Scheidemann, vodja socialistične večine, je izjavil, da bo socialistična stranka rade sprejela ministrska mesta v Michaelisovem kabinetu, ako se ustanovi koalicijska vlada na podlagi mirovnega programa, ki je izražen v znani resoluciji. V tem slučaju bodo socialisti (v frakciji večine) podpirali nemško vlado. Z ozirom na ofenzivo proti Rusiji je dejal Keheidemann, da je potrebna toliko Časa, dokler je Rusija sovražnik ; ne želi pa, da M pri tem trpela rusks revolucije. Rcheidemann pravi, da .upa na skoraj-sen mir z Rusijo, ne pa z ruskimi bolševiki, ki so povrročili bratomorni boj. Po njegovem mnenju so dogodki v Rusiji svarilo nemškim socialistom» da ne smejo delati za revolucijo med vojno.
Vse to ne kaže, da so prišli Scheidentannovei do boljšega spoensnja. Scheidemann pravi, ds so ruski dogodki svarilo nemškim socialistom; v resnici so zadnji ruski porazi izdajstvo nem -ških psevdosocialistov. To bodo v Rusiji umeli.
Kodanjsko poročilo pravi: Nemški oblastniki so dali zapreti veliko število Poljakov v Varšavi, Lodzu m drugih krajih, dolžeči^ih, da so v zvezi z generalom «Pilsudskim. Zadnji je bil organizator in poveljnik poljskih legij, toda* kiualu po ruski revoluciji je bil aretiram, ko je hotel zapustiti Poljsko s ponarejenim potnim listom. Tedaj so Nemci odkrili, ds je na skrivnem propagiral za poljsko republiko in navduševal Poljake za simpatije do nove Rusije.
V West Monmouthu na Angleškem so za -štrajkali premogarji in stavka se širi po sosednjih okrožjih. 11,000 premogarjev je na štrsjku.
Iz Amsterdama javljajo: Glavar nemške špionaže v Belgiji je bil zavratno napaden in u-smrčen zadnji teden v Lommelu, belgijskem Lini-burgu. Za napadalcem ni sledu in nem&ke oblasti v Belgiji so razpisale nagrado .1000 mark ($750) tistemu, ki ga ujame.
12. julija so Nemci ustrelili v Licgu sedem Belgijcev, med katerimi je bil tudi duhoven iz Herstala v Švici.
Po privatnih vesteh iz Nemčije je postal tamkaj živežni položaj tako resen, ds se že dnevno ponavljajo organizirani ropi na nemške kmetije. Vlada je vpeljala posebne oborožene strsže, ki stikajo za ropsrji. Z druge strani javljajo, da so kmetje sami v zvezi z 4'roparji" ker hočejo na ta način oforeniti malo več žita zase, kot jim ga pa dovoli nemška vlada.
raz
"Exchange Telegraph" ima brzojavko iz Petrograds, da se je Nikolaj Romanov, bivši car» vozil na biciklju v parku Carskega Sela, kjer je zaprt. Pri vožnji je padel m si zlomil nogo.
Iz Pariza broojavljajo: David Lloyd George je v soboto pogostil urednike pariških listov z zajtTkom m ob tej priliki je govoril z njimi o vojnem položaju.
« George je dejal, da ima Anglija pod orožjem pet do šest miljonov mož v teritorijalni armadi,
Edward Carson, bivši minister mornarice, je rekel v svojem govorn v-Belfastu z ozirom na besede novega nemškega kancelarja v rajhstagu, ki je dejal, da je Nemčija pripravljena vsak dan končati vojno, ako dobi časten mir:
44Ako hočejo Nemci mir, smo pripravljeni govoriti ž njimi že jutri, toda ne s pruskimi jun-kerji, temveč edino z nenSškim ljudstvom, ki v resnici želi nwru. Ako pridejo z izjavo, da ne žele tujih teritorijev in da nočejo nasilnosti nsd drugimi narodi, se jim bomo približali in stopili z njimi v dogovor. Naš prvi pogoj za mirovno pogajanje bo, da Nemci umaknejo svoje čete iz Belgije in Francije za reko Reno. £'e to store in ako pokažejo dobro voljo za povrnitev škode, ki so jo naredili v Belgiji, severni Franciji, Srbiji in drugih pokrajinah, katere so brez potrebe namočili s krvjo, tedaj bomo govorili, na kakšen način se ima končati vojna."
Po vesteh iz Berlina preko Amsterdama je dr. Michaelis poročal v psrlamentu, da potope nemške submarinke poprečno po 925,900 ton zavezniških in nevtralnih trgovskih parnikov na mesec. Po njfgovem poročilu je bilo potopljenih mesecs februarja 781,500 ton, v marcu 885,000, a v aprilu 1,(»1,000 in v maju 860,000 ton. V juniju so dosegle sub'marinke rekord čez miljon ton, s mnogo poročil še manjka od submarinskih poveljnikov.
Iz Columbusa, N. M., poročsjo: Rudarji in biznismeni, ki so bili dne 12. julija deportirani iz Bis-bee, so poslali predsedniku Wilso-nu in Thomas E. Campbellu, go-vernerju države Arizone, brzojavke, v katerih zshtsvajo, da jih vrnejo pod varstvom domov.
Zadnji teden so se gesli na -konferenci premogoviški operatorji iz tlržave Colorado, da določijo maksimalne cene za premog.
Zedinili so se, da stane tona premoga, >ki je poznan pod imenom lignit, do prvega septembra ne nad $6.85. Po prvemu septembru bodo ti "patrijotje" prodajali premog ne nad $7.10. tono. Zs premog iz južnega premogovnega polja zahtevajo do 1. septembra ne všeč kot $7.85 zs tono, po 1. septembru ps $8.10.
Premogoviški baroni so se zedinili na ta cene, ki so prave oderuške cene in katerih ne morejo zagovarjati na noben način. Jasno je, da so se premogoviški o peratorji dogovorili glede cen To pomeni, da so kršili Sherms-nov protitrustovski zakon in po-stave držsve Colotado. In taki ljudje, četudi so miljonarji, sodijo ns zatožno klop, ker predrzno kr sijo postave v vojnem času.
li. Državni department naznanja, da osebe, ki gredo v Kanado ali če jo zapuste, ne potrebujejo potnega lista, če niso sovražni državljani.
Vlada je dovolila, da gre 2,700 -OOOnabojev v Mehiko, ki so bili kupljeni pred poldrugim letom v Združenih državah.
Mehikansks vlada jle obvestila ameriško vlsdo, ds nujno potrebuje strelivo zs varstvo ameriških in inozemskih interesov.
Amerrkanci» zavezniški in nevtralni državljani lahko greda t Kanado ali jo pa sspuste
k%dafko-
Obranrbni svet držsve Illinois je obvestil premogovniške operatorje, ds morajo znižsti cene za premog. V uradnih prostorih De Witt Buchsnna, predsednika Old Ven Coal kompanije je 40 premogovniških operatorjev sklenilo za zaprtimi durmi, da ne znižajo cen.
Premogovniški baroni pravijo, da državni obrambni svet nima prsvice določati cene zs premog, ds gre ta pravica le zvezni obrtni komisiji, ali kateri drugi zvezni oblasti.
Konferenco operatorjev je sklical dr. F. C. Honold, tajnik organizacije premogovniških operator-jev v okraju Franklin. Najmoč-
Liga £a odpoklic državnega državnega pravdnika Fickerta v San JVanciscu je izročila volilnim komisarjem peticijo za njegov odpoklic, na kateri je bilo 15,03*
podpisov. Liga očita držav, pravd-niku, da je zlorabil svojo urnd-
nejša kompanija v tem okraju jc Buchananova kompanija, ki producirá 20,000 ton premoga na dan, ki prodaja premog nad $2 tona pri rudniku. Ta kompanija je absorbirala Puritz Coal kompanijo i»i kupila je ilinojske rudnike od C M. Moderevell & Co.
Buchanan in dr. Honnold sta imela glavno besedo in izjavila sta, ds ne odnehata napram o-brambnesnu svetu za en cent. Za pela sta stafo pesem, češ, da ope ratorrji v lllinoisu ne morejo odnehati s cenami, dokler jih ne znižajo operatorji v Indiatii, Ohw. Pennsylvaniji, W. Virginiji in Kentuckyju. Gospodje baroni so rekli, d» so si opomogli še le zdsj od stsvke izza lets 102 na polju trdoga premoga.
Delavci bi se luhko iz solidar-nosti izkoriščevalcev naučili, ka ko bi morali solidarno varovati svoje interese.
Železnike družbe so prosile za povišanje tovornlnc in pri tem tožile, ds se jim letos godi slsbo.
Meddržsvna Votnisij» je zahte vo odklonila, obenem je pa izdala poročilo, da so železnice letos v maju "zaslužile" ^92,079,543, lani v tem mesecu pa le $90,931,795. Poročilo se nanaša na 187 glavnih železniških prog.
POZOR I
j Želim se sesnaniti s Slovencem,^
J je zmožen pekarske obrti, bodi oienjen sli pa samec. Za daljša pojasnils obrnite se :	Louis Korošec,
1011 E. Routt sve. C**) '	Pueblo, Colo.
*e dajte se tako lahko zapeljati boleznim.
Bolezni dobijo svoje žrtve nsj-llžje med osebami, katerih želode ni v dobrem stanju. Splošna «abost povzročena radi tega ne-rula poviša vsprejemljivost bole-ai. Srce je oslabljeno, kri je zastrupljena od prevelike množine dabe vode in bolnik se ima boriti s hudim sovražnikom, kadar ga t* bolezen napade. Zato je vedno poglavitna stvar, ds so čreva v r#du in želodec v dobrem «tanju. TVinerjev Amerikanski Eliksir o| grenkega vrna je najboljše zl rs vilo v tem slučaju. (>n izčisti drobovje in jih ohrani čiste» pomaga prebavi, daje zdrav tek «n poj uči celi sistem. Cena $1.00. V lekarnalb. — Trinerjev Linimcnt pfežene bolečine revmatizma hi nevralgije, odpravi pretegnenja,, ispahnenja in otekline in oživi trudne mišice in noge. Cens 25 in 5$e v lekarnah, po pošti 35 in 60 etntov. Jos. Triner, izdelovalec, 1183—1339 8o. Ashland Ave., Oiicago, 111.	(Adv.)
je edina slovenska revija v Ameriki. "Čas" prinaša lepe povesti, koristne gospodarske in go-spodinske nasvete, znanstvene zanimivosti, podučne in narodu potrebna razprave, mnogo mičnih slovenskih pesmic m poleg tega ps prinaša lepe in umetniške slike.
List shaja mesečno ns 33 straneh in stane samo $2.00 ns leto, za pol leta $1.00. Naroča se pri "Čas", 2711 So. Millard Ave., Chicago,111. v Clevelandu in okolici pa na 6033 St. Clair ave.
Central Hotel
Conemavafet Pa. Fred. Mosebarger,
LASTNIK.
Dr. W. C. Ohlendorf» NL D
«sM i« le
ra kr—plaiai ▼lia. IMS Blas Urstaje ei 1 ie f ps
▼aH kal«** aaj ptfajt
g*} e« Tki
ZANIMIV ČLANEK O NADZOROVANJU BANKE ZVANE "CLBAKDTO
HOU8E". Kaj to pomanl as ljudstvo, Je banka PSd aadsorstTom "Olearlag Housa".
Vm banke, ki Imajo zvezo s Chieago Glesriag Houkc, »o podvrženo strogemu sudsorovanju od uradnikov tega zavo 4a. * Pregledovanj« računov In imetjn na mora vršiti nnjmnnj enkrat na leto. Isvedonel nntnnčno preiščejo stnnje vsake banke. V to gotovino preitejejo, pregledajo vao note, varščine, vknjižbe ta druge vrednostne listine, se preprl-i a jo o fondih, ki so nnloženl v drugih bankah la preglednjo knjiga In račuae. 0« najdejo Isvedencl kake alabe ali dvomljive vrednostne listine, ne te ne fttejejo več kot Imovina banke. Ako ne je skrčila vredaost bančnega premože-nja, mora banka knsatl pravilno vred noat v svojih knjigah. Če banka drsno ipekulira la se jI pride na sled, mora to takoj opustiti. Vse, kar jo slabo, rl-skirano, se mora tnkoj odstraniti In nn-domestiti s boljšim. Co vsega tega banka hitro ne popravi In stori, isgubi vse nndnljnje ugodnosti In pravlee, ki jih vživnjo banke, kntere so združene v Clenring Houao.
Kedar se odvzamejo kaki bnnkl te ugodnosti ali če ni sprejeta v Clerning House ima slednja sa to dober vzrok. Na drugi strani pa je o bnnkl, ki je članica te zveze, že to dovolj jnsen dokaz, da ima dobro imovino, dn je njen kredit dober in da vodi svoj dennral promet po predpisih, varao In sigurno.
Načrt sa aadzorovanjo bank potom Clenring Housa je bil izdelaa v Chicagu pred desetimi leti, od ksterega časa aa-prej ni bnnkrotlraln niti enn bankn, ki je bila v zvezi s tem Clearing Housom. Ako je ilo nn ali drugi banki slnbo vslod panike ali vojske, so ji takoj priskočile nn pomoč druge Clenring Houae bnnke in ji pomagnle, dokler se niso povrnile zopet normnlne razmero. Tn Clenring House nndzorovnlni nnčrt se je pokazal tako vspeien, da so povsod, kjer koli se nnhnjn knk Clenring Bous«, sprejeli tn nnčrt.
American State Banka je v zvezi s tem Clenring Housom, je pod njegovim nadzorstvom in imn vse privilegije te banke, knterl poda vsako leto pet popolnih računov.
Americnn Htate Bankn pn je tudi pod dršavnim nndsorstvom in oddn vsako leto pot detajliranih računov o stnnju Banking Depnrtmentn drlave Illinois.
Nnprnvite NASO bsnko sa VA&O banko in VnA denar bo vnren in gn lahko dvignete, kednr ga želite.
Vpraiajte sa sesnsm nnših First Oold hipotek. Kakor tudi sesnnm $100.00 in $800.00 zlatih hlpotečnih bondov.
CARL STROVE»
Attorney mt Law
Zistsfs as vsak ss«i¿ih
specialist za toibe v odškodninskih zadevah. At. soba 1000 1SSW. WASHNtTON STREET
CHICAGO, ILL*
^predsednik. AMERIŠKE DRŽAVNE BANKE
Uluo Island Ave., vogal Lonaus is 1*. eeete.
Ali veste za letovišče Martin Potokarja f Seveda. To je "VILLAGE INN" s prostornim vrtom za izlete.
Vodnjak z studenčno vodo na Martinovi farmi je poznan po vsej okolici.
Ogden Ave., hlizo cestne železniške postaje, Lyons, III. Telefonska ¿tevilka 224 M.
LOUIS RABSEL
SHAJAUftllE SLOVENCEV. IA 4M IftAII AIE., « HIM. HI.
Telefon 1199 .
I Prirepen po načinu, ki gal |e rabil star moder menih
S O R O L
so je izkazal čudovito uspešnem sa krča želodcu in irsbubu, kola svrst, naduho, glavobol, izgubo toka, prehlad v glavi, itd. itd.
Priredi (• l.U kom penija, ko d«l* slavni "Pain Kx-peller" staro vredno sredstvo sa vdrvnenje. Pameten šlov«k ima eno nteklenieo vodno pri rokah Sfs la tle v v.eh lekarnah, H pn pri P. AD. SICHTES CO. .74-8« Washington Street, NKW YORK
MODERNA KNIOOVKRXOA.
Okusno, hitro in Trpniaê dali za privatnika in d ruft va. 8 preja mamo naroêila tudi isvsa
Imamo moderna stroja, oens In poštena puifaralba.
BRATHV HOLAS, 1838 Bisa Island A*v (Advete.)	0MlUlt ft*
SLOVENCI
pristopajte k
SLOVENSKI NABODNI PODPORNI JEDNOTL
Naročite -si devnik -"Prosveta". List stane za celo leto $3.001 pol leta pa $1.50. 1 Vstanavljajte nova društva. Deset članov (ic) je treba za novo društvo. Naslov za list in za tajništvo je: 2667 So. Lawndale Ave. Chicago, 111.
Naivcčta slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna—

Ulan* Av
Chieago, lili i tiskamo t Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Ceikem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost §o tiskovine za društvo in trgovce.	~ -:•
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni ^
e..........................»s*......................
>*	S	4
! L^ADAR potrebujete društvena po-trebičine kot zastave, kape, re-• galij«, uniforme, pečate in vss drugo ! obrnite se na svojega rojaka
F. KERŽE CO.,
S71I South Mlllard Avenue.
CHICAGO, ILL
; Cenika prtjuete zastonj. ■:• Vse delo garantirana.
eaaaaeaaaaeeeeeeeeeeeeeaeeeeeeeeeaeaaaeaeeeaaaeesaa».
Edini slovenski pogrebnik
MARTIN BARETINČIČ »4 aaOAD STREEt Tli. 147S JOHNSTOWN. PA.
V teti dnevih
velike draginje
bi se moral vsakdo varovati pred boleznijo, ki pomeni velike izdatke za hišo. Popolna resnica je v pregovoru. "Forewarned is Forearmed". Slaba prebava glavobol, zguba okusa, splošna slabost, vsi taki znaki vas opozorujejo, da iščete zanesljivega zdravila — malo pozornosti vašim črevam, bo vam pomoglo preprečiti sitne neprilikc.
Trlner|ovo Ameriško Zdravilno Grenko Vino
je tisto zdravilo, katerega potrebujete v takih slučajih. Isto izčisti čreva, odstrani zbrano neporabno tvarino, v kateri se rode in množe raani bacili, pomaga prebavi, povrne okus in oja»či kri in želodec, ki so potem vstanu braniti se pred večino napadajočili bacilov. aZ gori označene slučaje, nadalje za ner-voznost, želodčne neprilike pri ženskah ob času življenske pre-membe, kskor tudi pri premogarjih v premogarskih okrajih, itd.,
je priznano to zdravilo za najboljše izmed vseh enakih pripravkov. To vino je pripravljeno iz grenkih zelišč, koreninic in lubja, ki imajo znane zdravilne moči in iz čistega, naravnega, močnega rdečega vina. Isto je dobro tudi za najbolj občutljiv želodec. Cena $1.00. V lekarnah.
Trlner|ev Liniment
vam prinese v hišo pravo družinsko zdravilo. Je nepreskoljiv za revmatizem in nevralgijo, je izvrsten pri ponesrečenju, za zvijenje, otekline, okorel vrat, itd. Je jnko poživljajoč za utrujene mišice po težkem delu ali dolgi hoji. Cena 25 in 50c v lekarnah, po pošti 35 in 60c.
Trinerjev Cough Sedative
je najbolj zanesljivo zdravilo zoper prehlade in kašelj, hripa-vost, vnetje sapnika, naduho, itd. Cena ista kakor za liniment.
Trinerjeva zdravila so dobila najvišje mogoče nagrade na mnogih mednarodnih razstavah. Zadnje nagrade: Zalta ko-lajna 8an Francisco, 1915, Grand Prix—Panama, li>16.
JOS. TRINER
kexalk ladalovalec,
15H-13J3 So. Ashland Ave.	Chicago, DL