Stev. 287
V Trstu, v pondeijek 20. oktobra 1919

Izhaja vsa V dan, udi ob nedeljah in pt^nlkih, zjutraj. — Uredništvo: oUca rv.	Asi<ke?a *tev. 20, I. nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo ured-
egtvH. — Nefnmkirana pisna se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — izdajatelj hi odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsorcij Usta Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnin« znaša na mesec L 3*—, pol
leta L 18 — in celo leto L 35 —. — Telefon u edniltva in uprave Stev. 11-57.
Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 slutili. — Oglasi se računajo v iirokosti ene kolone (72 mm). — Oglas! trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahval«, poslanice In vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot. beseda, najmanj pa L P—. Oglase sprejema Inserainj pddelek Edinosti, Naročnina In reklamacije se pošiljajo Izključno upravi Edinosti. Uprav* in Inseratnl oddelek se nahajata v Trstu, ui. s/. fraaiuška As. 2UL
Italijansko-omernka pogaja-njo o
t^uill ^
PARIZ. 18. »Corriere« piše o prestavitvi sedeža za pogajanje med Italijo in Ameriko naslednje: Naznanilo se je, da razpravlja italijanska vlada o »adransken: vprašaju direktno z atr.erikansko vlado potom svojega poslanika v VVashingtonu. Vest je točna. — Ali rvaj ima to oddatienje pogajanj od starega na novi kontingent namen, -da se pravično c*n£o težkoče krajevnega položaja na Reki in zelo važni vpliv na notranje politično življenje? — se vprašuje »Corrierev« pariški -poročevalec.
Zdelo se je, da prevladuje sedaj v Parizu neko bo:; izenačeno pojmovanje in razumevanje problema, katero bi moglo ustvariti atmosfero, ki bi /!la eventualnim rešitvam bolj primerna. Tu se ie Skrito priznavalo, da je treba v splošnem interesu olaišati delovanje italijanske vlade in jo podpirati v ropustitvah, ki si tih žele ne samo javno mnenje v kraljestvu, temveč tudi prostovoljci na Reki. S premestitvijo pogajanj v Washington izpade ta važni p9ihologičui iaktor, ker ne poznajo tam tako dobro vezi, ki v resnici — če ne po pravici — obstojajo med reškim položajem in italijansko politiko, in kjer se lahko misili, da je vsaka rešitev dobra, ako jo italijanska vlada sprejme S tem, <ia -se je proučevanje vprašanja skoraj odpravilo iz krogov vrhovnega sveta in da se predlaga edino mnenju ameriškega ministra Lansinga, nevtralizira ta nova incijstiva skoraj vso korist, ki si jo je pridobila italijanska delegacija v Parizu.
Bodočnost pove, ali je bila ta poteza dobro- premišljena in ali je zaupanje, ki ga imata italijanska viada in njena delegacija v sodbo VVa-shingtona, upravičena. Za sedaj mislimo, da moremo izraziti le svok) veliko skrb.
O plenjenjih na Sušaku.
RIM, 19. (S) Pred kratkim se je objavila v inozemstvu vest o ropanju na Sušaku s strani italijanskih vojakov v noči od 1. na 2. oktobra. Ta ve?t je popolnoma neutemeljena, ker ni prišlo na Sušaku do nikakega plenjenja in ker ni noben vojak streljal ali vdrl v zasebna stanovanja Tudi ve*t, da -se je reški narodni svet polastil <avstro-ogrske banke, ni resnična.
Mirovna konferenca.
PARIZ, 19. (S.) Neko poročilo agencije »Havas« pravi: Vest, po kateri je vrhovni avet b-j«i sklenil, da pošlje generala M angina v b">lt'£ke pc4crajine, je prezgodnja. Ime generala Maa~ghia se je sicer v včerajšnji seji vr-bvvnegr. sveta omenilo, toda sklenjena ni <bila nobena določba.
Novi gubernator v Budimpešti.
PARIZ. 18. Doč&m so madžarski monarhisti
i ve«uj30 -neodločeni, ali naj se podeli sveta It ena (brvžerau kralju Karlu ali nadvojvodi O tono, se govori, da bi hotela ententa takoj f>o iz^jrjzmritvi Budimpešte s strani romunskih let imenovali za gubernatorja lorda Milnerja, nekdanjega kraljevega namestnika v Indiji.
32 RUSIJE,
ŽLron^ladt v rokah boljševikov.
LONDON, 19. (S.) Reuterjevi agenciji poročajo iz Helsmgfarsa IS. t. m.r Danes zjutraj plapola še rdeča zastava v Kronstadtu; baterije v Krasni Janervi so delovale skozi celo •voč.
Ruska konjenica v Peirogradn.
STOCKHOLM, i9. (S.) Svvenska Tagbla-
<U poroča, da je po vesteh iz merodajnega »ira konjenica severozapadne ruske vojske
baje že v Petrogradu.
Judeničeve ćete v Petrogradu-
PAi?IZ. 19. <S) »Liberte* poroča, da je Sazanov dotofl od ruskega poslaništva brzojavko Iz angleškega vira. ki uradno naznanja zasečbo Petrogra-Ja 6 «rani Judeničevh jet po umaknitvi rdečih čet.
Boji pri Pskovu in Putlowi.
STOCKHOLM. 19. (S.) Neko estonsko po-ročilo pravi: V smeri proti Pskovu se bije silen boj. Estonci so odbili sovražnika proti vzhodu ter ujeli nad 200 mož in zaipleniii vet topov in mnogo vojnega materijala, V smeri proti Putlovvi so prebili Estonci v ofenzivi sovražne črte.
Lepelu in Kamnu so naši oddelki pognali v beg sovražnika, ki se je koncentriral pred našimi postojankami. Pri Bobrujsku je odbila naša pehota boljševiški napad, ujela nekaj vojakov ter zaplenila eno strojnico; na ostali fronti vlada mir. Na voiinski fronti je napadel severno od Novgrada Volinskega naš oddelek nepričakovano sovražnika, ki se je moral umakniti. Na beloruski fronti so boliševiki napadli južno od Polocfca naše postojanke; vzlc njihovi premoči so bili povsod odbiti.
Haase umira.
CURIH, 18. Vesti iz Beroiina naznanjajo, da je zdravstveno stanje socialističnega poslanca Haa-seja, ki je bil nevarno ranjen pri nekem izgredu buržuazije, obupno. Vzlic vsem 'skrbem in vsemu prizadevanju zdravnikov ie Haase tako oslabel, da je katastrofa neizogibna.
Imenovanje bivšega republikanskega predsednika Makada za senatorja.
LIZBONA. 19 (S) V dopolnilnih volitvah _re bil izvoren Bernardin Macado, bivši republikanski predsednik, za senatorja.
Vlada odpravi podporo za znižanje krušne cene.
LONDON, 19 .(S) Ministrski predsednik- Lloyd George je izjavil v govoru, k ga je imel v Shef-■fieldu, da odpravi vlada v kratkem podporo za znižanje krušne cene; podpora je narasMa sedai na 50 milijonov šterlingov na leto. je torej manjša nego tozadevna podpora v Italiji.
Poljak! zmagaielo na celi fronti.
VARŠAVA. 18. (S) Neko sporočilo poljskega vrhovnega štaba pravi: Na boljševiški fronti pri
P O D L I S T EK
Pođ tičem Bele Kuno,
Iz Francoščine pievel V. P.
Vedelo kavarniško življenje, ki je zavzemalo * prejfojem družabnem življenju tako odlično mesto, je ♦koraj popolnoma zamrlo. Bolševi-ika vlada je iz strahu, da bi se kavarne ne uporabile kot ognjišče protirevolucijonarne propagande, odredila, da smejo biti odprte le od Šestih do devetih zjutraj in od osme dc devete zvečer. Vzlic vsemu je btlo po ulicah Se precej živakno, vend?j- se je zdelo, kakor d* se ljudje sprehajalo samo zato ker nimajo dela. Trgovina je popolnoma zamrla, vsa pri-v atna podjetja so bila zatvorjena. Prepovedan je bil vsak najmanjfi nakup brez posebnega dovoljenja. Živila so se dobivala na izkaznice. Za vse druge potrebščine se je morala vložiti proAnja na najbolj sitno in pedantno birokracijo. ki si jo sploh morete misliti na svetu. Hoteli ste naprimer kupiti knjigo. Zato ste cuortdi pred komisarja za javno prosveto, »evada s prošnjo dovoljno utemeljeno. Po več urah čakanja in letanja po raznih uradih, se vam je vendar posrečilo, da ste dobdli doiično dovdjenje t vsemi potrebnimi podpisi, pečati potudili itd. Toda to dovo&jenje je bilo "'tfijavno samo za knjigarno v okrožju vašega
Senninouo pismo volllcem
u S. teto
RIM, 19. (S.) Sannino je poslal volilcem v S. Cascianu naslednje pismo: »Vsled političnega položaja v florenškem volilnem okrožju in vsled bolezni md ni mogoča aktivna udeležba pri volilnem boju. Vsled tega smatram, da je moja dolžnost odreči se vsake kandidature.
Preživljamo težke čase za Italijo; nismo gotovi, če bo mogla fpo tako nadčloveških naporih in po sijajni amagi nad sovražniki de seč j
kenčno udej&tvitev sl ojih žalitev, da se mcc narto posvetili z vsemi svojimi silami lastni obnovitvi in izkoriščanju svejili virov v svobodnem tekmovanju z drugimi narodi, ali bc pa marala še enkrat začeti težko pet k udej-sfvitvi državne osvoboditve in varnosti, k' ste pogoj za svobodo in neodvisnost. Žalostne so postaje na naši križevi peti k odrešitvi. Spomnite se miru v Viiafrartki, spomnite sc-porfcdibe iz 1. 1864., ki jje sicer osvobodil R!m tujih čet, a se je vendar zdelo, da nam heče zapreti .pot v mesto; spemnitte se okrnjenega minu 1. 1866.; spemnite se povrnitve tujih čet 1. 1867. in bridkosti 1. 1881J
Ni moj namen, da bi s kom danes polemiziral, ker polemika bi saccr morda pobila sovražna očitanja, toda z druge strani bi lahkc-škodovaia uspehu naših pogajanj in razpravljanj v inozemstvu in našim ednošajem z za vezniki in pridružene i. UmetncsJt sovražnikov obstoja v tem, da trde resnične ali samo deloma resnične stvari, ki jih ni mogoče pobijati, ne da bi se prevzela odgovornost za morebitno shujšanje v vnan.jem svetu, ki je žc itak teko kočljivo. Ne bcm jim sledil po te* poti Rajši cdgcid>kn vsako obrambo in se je tudi celo otdrečem, ker če se hočem braniti moram navajati popravke, moram dementira ti in citirati dokumente ter omenjati dejstva, katerih priobčitev ali razprava prinese dokumente v .javnost. Za vse to bo še prišel čas četudi morda ne kmalu. Edina naša mise' mora biti danes blagor držawe; osebe ne pri hajajo v poštev, edino važna je Italija.
Prvo naše delo nw>ra bvti odobritev dosle" sklenjenih mirovnih pogodeb.
Mirovna pogodba z Nemčijo.
Takojšnja edebritev te pogodbe tudi s stra ni parlamenta iZipolnjuje zakonito število držav, ki je potrebno za njeno uveljavljenje, ir-predstavlja predvsem izraz usluge ali pa naj-m?nj uljudnosti napram Franciji, ki je najbol prizadeta pri takojšnjem uvel javljen ju. Smatram na vsak načm, da mora iti naša politik? za tem, da vežemo vedno tesneje k sebi naše zaveznike potom odkritega in lojalnega dokazovanja radovoljnega sedelevarja in čut-vzajemnosti. Razun tega si zagotavljamo z o-dobritvijo mirovne pogodbe z Nemčijo udele-žitev, čeravno omejeno, pri porazdeljevanju
stanovanja. Ako slučajno dotični knjjgar n; imel zaželjene knjige, ste morali zopet h komisarju za javno prosveto, da vam izda dovoljenje za drugo knjigarno.
Kar sem navedel o knjigi, velja za vsako drugo stvar, bodisi za obleko, par čevljev, pohištvo t. t. d.
V teh žalestnih razmerah so tvorili edino veselo izpremembo pofctični propagandni letaki. Videl si jih povsod. Eni so predstavljal glavo Lenina, črno in belo na krvavordeči podlagi, drugi zepet velikansko pest, ki se je spustila s silo na konferenčno mizo v VersaiJ-lesu in jo razbila. Nekako nejasno se razločujejo na tej slika glave Wilscna in Clemence-auja, ki so se v strahu zvrnili s svojih sedežev.
Polno je bilo dru»gih lepakov in vsi so bili sestavljeni v tistem bizarnem in lu/turističneni slogu, ki je, kakor se zdi, oficijelni boljševiški stil. Propaganda se pa ni omejevala samo na raznobarvne lepake; razmnoževala je in postavljala po vsem mestu slike velikih komunističnih prvoboriteljev. Tako si veokrart zapazil na križiščih dva metra viseke kipe Lieb-knedila, Karla Mamca, Eegelsa in drugih, k* so bili postavljeni brez podstavka kar na tlak in tako dosegii zaželjen učinek.
Časopisje je smelo pisati le najoarvadnejše stvari. Vsi časopisi pregšnega režima so bali ustavljeni. Edino izjemo je tvoril »Pester lioyd,< prejšnji organ židovskih barfkirjev. ki
tega, kar nam prisoja. Končno pa doprinaša naša radovoljoa hi prisrčna pomoč pri uveljavljanju mirovne pogodbe h konsolidiranju sedanjega položaja v Evropa.
Mirovna pogodba z Avstrijo.
Ta pogodba nam zagotavlja varno mejo in ojačuje postopno naše stanje vojaške obrambe za bedočnosi. Že Plinij je priznaval, da: »Alipes Italiae pro muris adversus impetum barbarorum natura dedit« (narava je dala Italiji alpe kot zid proti barbarskemu napadu). Z druge strani ni saintgermainska pogodba v nikakršni zvezi z našim položajem glede novih meja med nami in drugimi državami. Vse to je za nas zelo važno in nujno z ozironi nc naše nesrečne notranje diraenzije(?J. Kar so pa posebej tiče
jadranskega vprašanja
ne koristi, da bi danes pojasnjevali posamezne dele evetuelne končne rešitve. Držat: se moramo trdo programa naše varnosti n?. Jadranu in iiaiijanstva Reke, kakor tudi Zadra in Šibenika, ne izključujoč pa, da je treba dovoliti dosego teh bistvenih zahtev manjše koncesije pri ozemlju, ki je ibiJo določeno Italiji po londonskem dogovoru o4 naših dveh zaveznikov. Tako ravno, pa naj se trdi proti temu, kar hoče, je italijanska (delegacija predložila že takoj v začetku to vprašanje na mirovni kcnferenci v Parizu.
Očitalo se je tedanjemu vladnemu načelniku, češ zakaj je privolil na določitev, da veljajo konferenčni sklepi kot taki, samo če so ijiih sklenile glavne držafve enoglasno; s tem da se jemlje kraitikomalo vsaka veljava prejšnjim posebnim dogovorom. Odgovor na to je l?.hek: Prvič bi ibil neasmiseln vsak naš odpe. proti temu sklepu« izvzemši da se hočem umakniti iz konference, a drugič, razni očiifck' češ da niso stranke, ki so podpisale te man vredne pogfc'dibe, obvezane na izpolnitev, ne cdgovarsja Wiisono»vetnm tolmačemju. V nek en govoru na javnem ziborotvanju v Los Angelo®!: ko je govoril o tajnih dc-govorih med Angl:,jo Francijo in Japonsko glede priklop it ve Šan-hm.ga Japonski, čemur so se zelo upirale Ze-Vinjene države, je rekel dobesedno (navajam "jegove besede po prevcidu iz »Timesa« cd 23. sept. 1919.); Anglija in Francija ste pregovorili Japonsko na vstop v vojno in na nadaljevanje njenih operacij s temi obvezami ne dovcijuje jima torej poštenje, da bi pristali na izključitev oibveze glede Šantunga iz dogovora. Dotbnof So li torej gospoda, ki pobija o konferenčne sklepe glede Šanrtu-nga, v svi-ho povrnvitve Šantunga Kitajski za napoved vojne Angliji, Franciji fn Japonski, ki morajo biti solidarne?--
On je torej izrecno na^Iašađ, da morajo dogovori njegovih dveh zaveznikov z Japonsko ostati obvezni za omenjeni državi, čeravno šoti dogovori tajni in sklenjeni z Japonsko še pred njenim vstopom v vojno, — seveda i> pridržkom, da ne veže>o >-ipso iure« konferenčne sklepe v celoti. To kar velja za do^o ver glede Šantunga z czirom na Japonsko, nora veljati ravno tako za obveze londonskega in drugih dogovorov glede Illalije. Poza-bilo se je pa, da če more narediti enoglasnost, ki se zahteva za konferenčne sklepe, popolno n formalno udejsitvitev naših zahtev precej 'ežavno, da velja isto pravilo tudi za Italijo, dokler je del mirovne konference, da se ne morejo skleniti brez njene privolitve sklepi v njeno škodo v jadranskem vprašanju.
Seveda se morajo vršiti ta kakor tudi vsa 'ruga pogajanja <z največjim taktom, kakoj Ludi z odločnostjo in vztrajnostjo ter oslanja-'oč se na dobra dokazovanja brez (izzivanj; :n žalitev ter poniževanja pred nobeno dr žavo. Nato bi se moralo misliti -v sedanjih
volilnih bojih.
To morajo upošteva/ti listi in govorniki na svojih zborovanjih. Prihodnja zakonodaja se bo morala baviti ne samo z zunanjo politiko, Lemveč mora vložiti vse svoje sile za obnovl-'ev države v gospodarskem, socijalnem finančnem oziru po groznih vojnih udarcih. Program velike liberalne stranke obstoja v pomnoženem proizvajanju In delu z duhom socijalne pravičnosti.
Grozovito število vprašanj, ki jih moramo čim prej rešita in ki so v ozki zvezi, postaja jasno vsakomur, kdor pomisli samo na naj-kočljivejše dele našega
se je takoj v začetku stavil na razpolago novim mogotcem, obdržavši pri tem slkoraj vse prejšnje sotrudnike. Razven »Pesrter Lloydn; so izhajali Še trije dnevniki več ali manj komunistične smeri: 5»Nepsava<: (glas ljudstva), >Voros Ujsag<i (rdeči list) in »Vodksstime : (glas naroda), list za Ogre nemškega jezika. Vsi ti listi so izhajali v zmanjšanem formatu in ako izvzamemo nešteviine vladne odredbe, ki so jih priobčevali v vsej razsežnosti, niso prinašali drugega kakor dolgočasne razprave o komunističnem nauku. Iz inozemstva ni bilo sploh nobene vesti, kajti najstrožja cenzura je popolnoma preprečila, da bi ljudstvo vedelo, kag se godi izven domovine, vzdržujoč na tak način iluzije, da svetovna revolucija povsod napreduje.
Za tujca, kakor sem tbil jaz, je bilo vprašanje restavracij zelo važno. Že od nekdaj je slovela Budimpešta radi svoje kuhinje. Kaka razlika sedaj! Lakote se sicer ni bilo treba bati, kajti moke je bilo dovolj; vzlic temu pa je vladalo strašno pomanjkanje drugih stvari. V vseh restavracijah je bil jedilni list vedno isti: ,kislo zelje, zeleni fižol, in takozvani »mehlspedsea to je zmes moke in vode, brez masla in jajec. Ako si niso mogle družine skrivaj naibaviti živil, se jim v tem oziru ni gcd;Jo nič bolje. Gostilne so bile tako prenapolnjene da so ljudje čakali v vrstah na obed.
Vse restavracije so se seveda komuruzuraie,
finančnega vprašanj«.
V	prvi vrsti prihaja v poštev naš dolg drugim državam, dolg, ki zahteva izvanreden razvoj našega izvažanja. Z vsakim zunanjim dolgem je v zvezi, če preide gotove meje, tudi politična in ne samo gospodarska usužnje-nest.
V	drugi vrsti prihaja v poštev dolg v notranjosti, ki se more zmanjšati edinole z u-dejstvitvijo največje omejitve v javnih tro-ških, z znižanjem osobja, z največjim zvišanjem direktn;h in indirektnih, rednih in izrednih davleov. Razun tega se mora omejiti kroženje papirnatega denarja, ki ovira vsak zdrav razvoj državnega gospodarstva.
Tem težavam se mora postaviti protiutež: prvič zvišanje poljedelskega in 'lidustnijalnega prcizatjaiTfja, drugič energični ukrepi za zvišanje moralne, intelektualne, tehnične in državne kulture v vseh njenih oblikah in stopnjah. Na ta način se bo več upoštevala važnost izseljevanja, ki je eno najboljih naših sredstev za gospodarsko in politično delovanje v inozemstvu. Vse to zahteva cd vseh državljanov oesvettitev njihovega moralnega in intelektu alnega življenja d cm o vini. Italijani so dokazali, da znajo umreti za domovino, naj sedaj dekažero, da znajjo Še b-olje živeti za njo. To je delžnest posebno intelektualnim slojem, ki morajo belje vedeti, ka.j domovina cd njih zahteva. Oni morajo koristi splošnesti staviti pred svoje interese. Zaključujem. Pot, po kateri moramo iti v naših zunanjih ednošajih in doma, je zelo težavna in nevarna. Tcda če bomo znali ohraniti največjo vztrajnost, mir in energijo, ki ije znak in enočasno pogoj meči nad samim sabo, da zmagamo.
Jemljem slovo od mojih starih volilcav v S. Cascianu in Val di Pesi in jim izražam iz dna srca svcijio naijvečjo hvaležnost za zaupanje, katero ®te md kazali tekom enajst zako-redajj, v katerih sem dmel visoko čast biti vas zastepnik v parlamentu, zaupanje, ki sem g& hotel zaslužiti s tem, da sem vložil vse svoje sile v delo za javni blagor in da je bila moja edina misel državni interes..
(Po:pisan: Sidney Sonnino.
V ssorilo In tcMSo.
II.
Vesti iz Pariza zadnjih dni poročajo, da postajajo tamošnji politični, torej tudi konferenčni krogi vznemirjeni radi kaotičnih razmer v političnem življenju v Jugoslaviji;- 'kakor sc zrcalijo te razmere v dolg^trajnostr krize. Neka vest javlja celo, da so s konference poslali v Belgrad ojstro pov-spešnico. ie-li treba tu Ie besedice razlage, koliko .'a to trvenje, ki je v Parizu gotovo pripisuje:o nezrelosti našega naroda za samostojno državno življenje, škoduje delovanju delegacije v Parizu?! Mesto da bi imela ta poslednja v zdravih razmerah v državi sami oporo za svoje delo in svoje zahteve, ji kaotične- razmere v domovini še iz-^odkupujejo ugled in ji odjemljejo veljavo pri njenih prizadevanjih Je-li potemtakem le en sam razborit človek v Jugoslaviji, kateremu bi bilo tr.eba šele praviti, kolike škode povzroča ta nesrečna kriza in v kake nevarnosti spravlja bodoč nost države?!
Ne, overjeni smo, da ga ni tako nerazboritega človeka. Zato tudi trdimo,- <ča krivda rta tej kar naravnost bodi povedano — sramoti in na tem zločinu ne zadevlje naroda in da to ni -dokaz o njegovi nezrelosti, marveč da so krivci Ie oni: ki naj bt zastopali narod, državo in njene interese do njene definitivne zistemizačije. Potem še-!e bo imel narod besedo in bo odgovarjal za svoje čine.
To uverjenje in zavest, «5a ni narod kriv in da je boljši, nego njegovi sedanji zastopniki, ie gotovo v veliko telažbo pri vsej tej mizeriji, ki mora užaloščati državljane.
Narod je ozJovoHen po vsem opravičeno. Ven-efer bi bilo zgrešeno, če bi to ozlovoljcnje priha jalo v obup In če bi narod iz prejšnjega velikega pričakovanja padel v. nasprotno skrajnost. Istotako, kakor je troimeni narod poprej s poluim zaupanjem pričakoval najboljšega, so bili v hudi zmoti tisti, ki so menili, da po'jđe vse gladko in brez nikakih težav. To ni možno, to bi bilo celo proti naravi. Zgodovina nss uči tako, posebno pa zgodovina ujedinjenja Italije.
V zgodovini italijanske epopeje -se vzpenjajo visoko kvišku tri gigantske osebnosti: groi Ca-mfllo Cavour, Giuseppe Mazzini in Giuseppc Ga-ribaldi. Trije orjaki, ki so delovali za ujedinjenje Italije.
Cavour jtr bil največji državnik, kar jih. je imela Italija stoleija sem. V letu 1858 je sklenil z Napoleonom zvezo v svrho, da zgornjo Italijo pridobi za tedanje kraljestvo Sardinsko in v letu 1859 je izjavil kralj Viktor Emanuel v prestolneni
to se pravi, postrežnik in prejšnji gospoda^ degradiran na navadnega nadzornika, sta s) delila v enaikih delih dobiček. Zdi se, da po-strežnrki niso imeli preveč zaupanja v prejšnje gospodarje in da se je zaraditega odpravilo osebno inkasiranje ter se nadomestilo z zapletenim sistemov bonov, ki so se potem vnov-čevali pri blagajni.
Pri vsem tem je bilo še gOstilen, v katerih se ije dobro jedlo.
Na primer v časnikarskem shajališču »Otonu« si dobil dokaj dobro hrano vsled dobrih o<?noša$ev žumalistov z vlado.
Toda najbolj žalostno izjemo bodi povedano resnici na ljubo — je tvoril znameniti hotel Hungaria, rekviriran za vladne člane in njihove imenitne goste. Brez posebnega dovoljenja ni mogel nihče v hotel. Živelo se je tu prav udobno. Ničesar ni mankalo od vsega tega, kar si je moralo vzkratiti ubogo ljudstvo v teh dolgih mesecih. Zdelo se je kak večer, da se v Hotelu Hungaria malo preveč veselo zabava. Neki član narodnega sovjeta, ki mi je obljubil, da me obišče, mi je priznal, da mu ni bilo mogoče priti vsled tega, ker so i-meli prejšni večer v hotelu zabavo, na kateri se je tako oprl, da v jutro sploh ni mogel s postelje.
Omenit sem narodni svet. Ta insititucija. ki bi imela predstavlja.ti nekak parlament, je
govoru, da mora slušati »bolestni klic Italije«. Sledila je vojna. Vsled sklepa mirovnih prelimi-narijev v Villafranca je Cavour odstopil globoko ogorčen. Takoj na to pa je začel delovati s svojimi prijatelji za aneksijo Srednje in Južne Italije mirnim potom — potom ljudskih glasovanj — kar se mu je tudi posrečilo glede Parme, Modene, Toskane in Romanje. Ob envm je — prevzemšt zopet ministrstvo — podpiral podjetja Garibaldija proti Siciliji in je poslal vojsko proti nenprtj-skr armadi. Tudi ostanek južnega kraljestva se je na to pridružil Sardiniji. Dne 14. marca 1S61 je Cavour kronal svoje delo s proglasitvijo Viktorja Emanuela za kralja Italije. Le Rim in Benetke ni-so bile še priključene novi državi.
Mazzia! je bil velik agitator. — Ječal tudi v ječah radi svoje borbe za republiko, svobodo in enakost. Leta 1S34. so ga celo obsodili na smrt, ali — in contuniaciam. V letu 1872 se je naselil v Londonu, *kjer je nadaljeval borbo za svoje ideje in visoke cilje. Leta 1848. je vstopil v Garibaldljevo legijo, a je moial kmalu pobegniti v Švico. Brez prestanka je pozneje nadaljeval svoje politično delo, vkljub vsemu preganjanju. Snoval je in vodil upore v Milanu in Genovi. Podpiral je Garibaldi-jevo ekspedicijo v Sicilijo, a svojim republikanskim idejom je ostal nepremično zvest do smrti. Še v letu 1867 n:io priznali njegove izvolitve za poslanja, radi njegovega političnega mišljenja. Velika pojava njegova je nam Jugoslovanom tem dragocenejša, ker je v svoji dalekovidnosti žc redaj priporočal Italijanom prijateljski sporazum s slovanskim sveioni! Koliko je danes mazzinijancev po imenu, ki le onečaščajo njegov >pomin in njegove ideje!
Ime Giuseppe Ganbaldija je zgodovinsko tudi v našem narodu. Bil je to naroden junak Italijanov. Za nas pa ni toliko velik vsled svojih militaričnih činov, kolikor po -sijajnih izgledih velikega rodo-ljubja. neomejene požrtvovalnosti, s katero je služil bodočnosti svojega naroda
A minulo je tričetrtstoletja, orfkar Je delovala ta velika trojica za ujedinjenre Italije in padla v grob« ne da ni bila videla -popolno uresničenje svojih ciljev. In tudi ti trije borci so se morali boriti proti nerazumevanju in nedoraslosti svojih rojakov Boriti so se morali in trpeti. Priti je moral šele se-•fanj svetovni požar, ki je udej.vtvH ono, o čemer so sanjal! oni v svojem velikem patrijotizmu. Pa še sedal se dovršuje veliko delo ob silnih stres-Ijaiih po Italiji. Razburkano va-lovje se še noče pomiriti.
Tako uči zgodovina. Ta pouk bodi v pomlrjenjo in tolažbo vsem tistim, ki se čutijo grenko raz« očarane, ker se organizacija iti zistemacija Jugo* slavije ne vrši *ako gladko in brez težav, kakor so si domišljali oni. To mora prebiti vse štadijo težkega procesa. Zato je tudi pri nas le eno, kar užalošča: da so osebe in stranke, ki radi osebe in svoje koristi množe naravne težave in ovirajo naravni proces!
Kultni.
»Slovenski Narod- piše: Pri nas je Ze toliko vprašanj, ki baje ločijo enega oa dru,;.j a in vsa od vseh, da se bo treba res kmalu - prašati, kaj nas pravzaprav še druži, če ne koliknrtoliko izrazita želja po nadvladi in ministrskih .tolcili. Vendar so se omejevale -ao zadnjega časa te razlike na politiko in tu je jasno, da morajo biti razlike — Čc jih ni, se ustvarijo! Ker snio se prostovoljno združili, je urn I ji vo; da se malce spraskamo, Če ne zavoljo drugega vsaj iz spoštovanja pred naravnim zakonom, ki pravi, da sledi na vsako akcijo reakcija in na vsako v eselje nekoliko mačka. Getudi ni prev eč tragično jemati ttih dozdevnih razlik in jih je pripisovati še nekoliko prenapetim živcem vsled vojne vendar bi bilo morda zaenkrat dosti vsega tega in ne bi bilo nujno potrebno dati na dnevni red šl* vprašanja o kulturnem primatu.
Govoriti o kulturi — resno namreč — ni tako lahka stvar, ker si je ireba biti na jasnem, kaj jo kultura, da pa se začenja pri nas kar apodiktično trditi o kulturnem primatu Slovencev, bo vzrok pač ta, da prvič poznamo samo sebe in drugič — da rrain manka humori stične 23 li-sta!
Ce bi bila n. pr Ljubljanica <tako regulirana, da J bi se zibale gondole noč in dan na vodi in bi bila sprehajališča ob njej zasenčena s samimi poetičnimi cipresami — ali bi bili Ljubljančani zato bolj kulturni? Kultura se ne izraža v prekopih, tudi nc v Panamskem, v pod — in nadvodnih potih in predorih, ampak individualno v Človeški duši Ln kolektivno v njegovih umetnostih tn religiji. Zato trdim, da je bil in je ruski narod med najkultur-nejšimi v Evropi, ker občuti ruski človek — tudi navadni mužik — globje. kot kak zapadni Evropejec in o Tolstega vojni in miru je rekel sam Flaubert, da je strašno delo.
In zdaj vzemimo slovenski in srbski narod. V čem mi Tladkriljujemo Srbe? Kar se tiče globo-kosti občutja in pojmovanja se bojim, da izpade primera nam v neprilog. In v -pogledu umetnosti? ; Kaj daje našim sodnikom na vzvišenih stolcih pra- ! vico. da tako prepričano trdijo o našem primatu? i Nič drugega kot — neznanje in nepoznanje! Će se i namreč stavi takemu filozofu konkretno vprašanje, ;
bila ustvarjena z namenom, da se odgovoru : na očitanje onih, ki so trdili, da komunistič- | ni režim ne sloni na volji ijudsftva, temveč > majhnem številu, ki se vzdržurje z nasiljem na moči in se ne upa apelirati na vol'lce. Ti o« ' čitki so posebno delovali na raadžar&ko ljud- i stvo, ki je bilo ta&n ponosno na svoj krasni parlament, katerega divna ipalača, ki se je lahko merila z Wesmkislrom v Londonu, se je ' nekako ipcsmehovala novim gospodarjem dežele. Da se ljudstvo pomiri, so sklenili sklicati nekak parlament. Toda ta ta/kozvani parlament ni bil nič drugega nego parodija parlamentarnega režima. Pravico glasovanja so imeli samo delavci. Res je, da se je ta beseda tolmačila v jako širokem zmislu, ker za delavce so smatrali vse organizrrance. Ker so bili vsi poklici, tudi prosti, (prisiljeni organizirati se v sindikatih, so bili edinole reniirjl izključeni od pravice glasovanja. Pre^povedano pa je bilo postavljanje kandidatur in prireja- J nje volilnih shodov. Vsak volilec je dobil listo 300 kandidatov, imenovanih od vlade,, Svojega izvoljenca je zaznamoval s križem«, in kandidat, ki je dobil največ križev, je bil' izvoljen. S takim parlamentom se je lahk» vladalo, in bolševiki so lahko mimo spali.
Ogrski komunisti so pričakovali sijajnih u-spehov bolj na gospodarskem nego na politič-. nem polju. Najboljšo razlago njihovega natika, ki jo jaz poznam, je podal inženir Jules He»
Sira*
tDMOST«
«N
V in^r i-e *
oktofcr«

m: za&kt Javili kot nntha v	i.i reši —
ua ct'to in železnico!
To fe namreč fc's-to! Pišc uo o kulturi, j>u e ne n^iuc rariikovati od civilizacije! Le-jrl. cest :n M&đnili mostov pač ne bo nilhie prišteva! h Ku!-Kl, kajti lirusite bili Rimljani boli kulturni o-e*o Grki in JnsPjci. Kaj takega si pu bo>do trditi hkH	s-foveTi>kfei;a kulturnega
primara — «t*i oa roord:i vendar? Potem seveda ntf nadkriljiMemo Srbe!
Kajti m? >im> bili v	?u kakor ie ix>-
irudiia, ua nas z-auttnaria, vendar ni mogla, da oe bi biia it i ozirom ?ia enovito>t drža\e skrbela kuifkonoHko tudi pri za tehniški	čc ne
voljo sirttjfega.	da :« ugodila skozi naše
kr- e po; Nemcem k mor:j in na hi g — in iz <»tra-
»»arov. Ln to itam pride iuVo prav, mani prav pa nanj pride, da »n»o v n« pozabili a!? pa se r.lsmo n*nčii' raxl*kovati med ktt'ru«''* in c? vil! zalilo?
pa ae je ve*» ko se K* Pvrop:t «:iv:ll-urnid. borita m svobodo boi z a svobodo, poudarjam svobodo, .K cmanaoiie kuHure in zua.i # hočemo podtaknil; c»\rli^cijo za fcuŠturo. C t: ne fcJi w zavestno kako se imenuje t; ko po>to-fcaiiie? Jii če v«ifed nespoz?iania: al se ne spodobi v takem stuč&iu molčati?
1 aio z S&Jikim srcem vtž€h;k» dru&cimi v obraz včiiek. ki ga mora užaliti v dno — 'n to vsw samo kistnosti, kj se H pravi jiečimumost :n ifb zahteva. d,i dokažemo, du poz rta m o natanko, Oewir nitt — ne ri-tuniemo! Ce t>a b? enkrat lepo »KHo-iro ^riznr^i prav vi na vaeli straneh, da se res Se poznajno. namesto da prodajamo učenost maliii VMBateev — bi s« politikom zniankalo snov i za jerted, k«? ^e filozofom 7a razntfš!;ame o ku1-
fcffttem — primatu!
»___ . _______ ________
Črna Kulturna perspektiva.
V zagrebškem Hrvatu in zagrebški Riteri SHS sta izšla te dni podlistka, ki govorita o katastrofi katera tjrozi hrvatski knjigi. Kdo je tega kriv: ali tvot-ničarji papirjar lastniki tiskaren, stavci ali ves gospodarski položaj, tega podJistkarja ne raziskujeta; mislita pa, da eo krivi vsi skupaj, ker vlečejo preveč dobička vsak na svojo stran brez ozira na juiri. izmed tz&grt^bških revij Savremenik in Kirjiž. Jug komaj še životarita, ^Jugoslovanska žena (Zofke Kvedrove) preneha izhajati do boljših časov, a baje preneha celo Njiva«. Ker so se knjige nečuveno podražile, jih malokdo le kup-uje in zato se skoraj nič več ne Izdaja. Celo Hrvatska Matica« je zašla v težke neprilike. Dr. N. Andriceva .Zabavna bšblijoLeka*, ki je veljala pred vojno posamezna knjiga 1—2 K. a je veljala danes le 7—8 K bi se morala ipodražati zdaj kar na 12—24 K zvezek- Baje prestane tudi ta biblioteka izhajati in sliši se, da se ustavita takisto -Modema in Prosvjetna Ibiblijo-teka*! Vse revije imajo deficit. Noben političen dnevnik nima v Zagrebu danes podlistka, ki bi zasledoval literaturo. Prej je bil ponos vsakega dobrega dnevnrka literarni in umetniški feljton; danes se smatra za balast, ki se trpi le takrat, če ostane prostora po političnih in strankarskih polemikah. A tudi po revijah je književna in umetniška ri brika silno s-uha. O krejigah izhajajo zelo redke, površne kritike, a še te prepozno. Prej smo imeli poročila o svetovni književno&ti in kulturi, danes niti besedice nikjer. Odpira se nam stra-ina perspektiva. Kako naj ži * e literat i poslej? AH naj prepustimo našo javnost brez du-«evne hrane, brez idealnih pebud povsem fflaterijaiističnesnu razpoloženju današiije dobe? S tem vprašanjem bi se morali bavili vsi, od kffjižev ni-kov do najvišjih vladnih krogov, da se najde izhod iz krize. Kulturni napredek je eden glavnih ciljev vsake države in vsake vlade zaradi odboje naroda in zunanjega ugleda. Jugoslavija po vojna ne sme biti podobna Evropi po selitvi narodov: ktiliurno propala. — Tako je v Zagrebu, a istotako v Ljubljani. Kani plovemo?
Pismo češkssa lesuonnrja Sokole
iz SIMrlie.
Znani češki mednarodni sokolski 'tekmovalec Franta Erben je pcslal po dolgih letih prvi d-cp-is v domovino, ki ga radi zanimivosti tu prttfb-čimo:
Dragi! Prvo pismo po dcđgih letih razburjenja, upanja in obupa. Prvo pismo v svobodno Čežko — Tebi! Kaj bi hotel vse v njem povedati? Toda ni mogoče! Čeprav <rdd?.m ipisma zanesljiv emu tov arišu — br. Vaury — vendai-ni dobro vse papirju zaupati.
Preživljamo ki krizo. Naši vojaki hočejo domov, domov! Oni so prepiičani, da ni nrka-kega vzroka, da bi tu ostali in da bi ph se da!j časa tu zadrževali. Svo^e delo za osvoboditev češkega naroda so izpolnili in sedaj, ko je ideja češke neodrvisnosti izpolnjena, ni vzroka za nadaiinc boje na ruski zemlji.
Resnica je, da je boljševizem nesreča za
vesy. komisar za sociiairvo produkcijo v vladi Bele Kuna.
To ie brošira dvajsetih strani z naslovom: Tehnične in gospodarske potrebe komuni-rristične revolucije." K?kor pisatelj pravi, določajo poetični in socičalni razvci tehnične in gospodarske razmere. Tak je Marxov nauk. Prošlo stoletje, ko so bila tehnična sredstva še nepopolna, je bila idividualna konkurenca in prostost proizvajanja potrebna in upravičena. Toda po zaslugi kapitala in proiz.vaja-teliev, ki določajo meJscfcojno množino blaga, katero vsak tvorničar lahko vrže na trg, m njega najnižjo ceno, je tehnika zastala, a produkcija se je skrčila. Korist družbe zahteva, da se proizvaja čim večje število dobrin, katere naj uživa čim večje število ljudi. To more izvesti le družba, a ne posameznik. Dobiček je postranskega pomena, najvažnejše je kritje produkcijskih treskov. Že pred vo;no smo se ncpoHli k socijalizaciji produkcije. Katastrofa, ki grozi neposredno svetu, sili k takojšnji rešitvi tega vprašanja. Povscd, celo pri zmagovalcih, se je produkcija v taki meri zmanjšala, da se je povpraše^vanje potrojilo. Vzrok temu je izčr^ljanje zaJc,g in ojačana kupna moč delavstva. Edina izhod iz tega slanja nam tiudi skrajna koncentracija produkcije m dela- Manjša dbral se mora ustaviti brezobzirno.
{Konec prih.)
celi svet. U>da ako zavezniki nimajo namena
z orožjem v roki se vmešavali v ruske zadeve, ako zavezniki nočejo ali nemorejo nastopiti pfoti boliševikom, ne inorejo biti siljen? na^i vojaki v Hoj proti njim. Santo iv tean slučaja bi bil na -mestu boi proti boljševikom, ako bi se izdalo .gesio >v domovino skozi Mookv«. Drusgače ne! To ^e trdn« pr^pričanic j čeških v ojakov.
Kaj bode z nami? Zdi se mi, da ste \ domovini o nas slaibo informirani. Drugače bi češka vlada zastavila ves svoj vpliv, da naan omogoči \mitev v domovino.
Kakršnakoli reorganizacija . ki se tu namerava izvršiti — je nepotrebna! Ni mogoče češko vojsko pretvoriti kopitu mrV/l^ira-nih armad.
Smo Garibaidovoi! Sjuo prcs-lovo-ljc« in kol taki hočemo ostati, dokler smo pri vojakih! Težnje po reorganizaciji vzbujajo odpor, ker nikakor inso opravičene. In čmu daLj se zadržuje češka armada tvkaj, tem slab>e! Grozote domače vojske, kri in cela ta beda, ki je v zvezi z vojsko, ne morejo nravstveno dobro vpJiv&ii na posameznike. In brezdelje vo^ke ubija! Zato domov, domo*.. dokler nravnost čisto ne propade!
Vrnemo se z velikani izgubami v srkolskih vrstah. V prvi vrsti Moderno težko pogrešali Karla Starega in Vaško Dondo! Padli so. kei so jih lastnosti, ki so si jih pridošli na tek-movališčih. gnale med pr\e! Hoteli so biti ^ prvi tudi tu. na bojišču.
Kakšni se vrnemo mi? Mislim, da pridemo večinoma zdravi! Sckolslka vzgoja se je izkazala. Sokoli so bili jonski, a tiii so tudi vitez*. Nočem s tem reči, da so bili samo oni junak! ali samo oni vrtezi. Ali razmeroma imajo največjo pravico na to. Niso pa iskali pri 1em koristi in bili so vedno demokrati.
Vračamo se \ domovino v trdnem prepričanju, da je edino sokolska vzgoja pravilna, vračamo se z (prepričanjem, da je treba v osvobojeni domovini vse srvoje moči posvetiti delu v Sc-kolsvu. CeH narod na sokcl?ko te1:avadiščet BretstrO — je igralo na večio viego v armadi čeških prostovoljcev na Ruskem. Brez njega ne bi bilo megeče doti.ti cele Sibirije, Urata in del Povclže, brez njega 'bi ne prišlo k pomembnemu pehedu skozi Sibirijo do Vladi-vos toka. In zalo bodemo to dragocenost — bratstvo — gojili tudi nadalje.
Prati korupciji in verižnlštuu.
Iz Ljubljane poročajo: N*- prošnjo deputacije narodno-stanovskih društev, ki se ie v zmishi sklepa javnega protestnega --hoja od 4 oktobra 1919 v Iioteiu Union v Ljubljani zglasila pri predsedniku deželne vtede dr. Breicu in predložila resolucijo, sklenjeno na te?n protestnem shodu, je predsednik deželne via-de sklical posebno konferenco reprezentantov prizadetih uradov in akcijskega odbora nartnlno-stanovskih društev. Ta konferenca se je vršila dne 9. oktobra 1919 v bibliotečni dvorani deželne vlade in je trajala od 16. do 20. ure 45 minut. Udelež'li so se je kor zastetp-niki vlade in javnih uradov:
Predsednik dr. Brejc; podpredsednik dr. Žerjav; poverjenik dr. Golja; ravnatelj dr. Senekovič in tajnik dr. Gaj; načchiHc dr Mam za oddelek za trgovino in obrt, dr. Olip za centralno upravo za trgovski promet z inozemstvom v Belgradu; rav-natelj Težak in tajnik Detela za podružnico Centralne uprave za trgovski promet v Lrubliani; višji navnateli dr. Debelak za ravnateljstva poštnega in brzojavnega urada v Ljubljani; ravnatelj Golob, z ravnateljstva drž. železnic; podravnatelj Andrej Vrečko za južno železnico; Peter Romavh, komisar ministrstva saobraćaja; profesor dr. Ivan Prijatelj kot zastopnik kluba vseučiliških profesorjev; nadalje 'k o t zastopniki narodnih društev: Ivan Tavčar za »Narodno socijalno zvezo^; Maki Lileg za »Društvo javnih nastavijeiicev«; Ncčemer Miroslav za Društvo odvetniških uradnikov : dr. Fran Prislan za Društvo notarskih kandidatov«; Bock Jakob za 'Prvo splošno društvo jugoslovanskih vpekoiencev; ravnatelj Jelene za ^Zvezo jugo-slov. učiteljstva«; Ivan Deržič za .-Zvezo jugoslev. železničarjev«; Karel Urbančič za »Zvezo poštnih organizacij : Ivan Hiter za •'Društvo zasebnih uradnikov< ; Anton Minkuš za »Društvo red. varnostne straže^. Po temeljitem obravnavanju in pretresanju vseh vprašanj, ki se tičejo na protestnem she^u sklenjenih resolucij, je konferenca soglasno ;-prejeb te-le sklepe:
1.	Vsi spekulativni n.ikupi krompirja se razveljavijo in nakupovalna pravica se omeji na organe 2itnega z:tvodakateri skupno z mestno aprovizacijo, Vojno zvezo-- in »Gospodarsko za-dmgo javnih nameščencev« in »Splošne gospodarsko zadrugo ugotove potrebo, ki se mora predvsem kriti, in ki nakupijo zat a konzum potreben krompir Dotlej se suspendira vsak izvoz krompirja iz Slovenije v inozemstvo, zlasti tudi na podlagi že izdanih izvoznic. *2itni zavod« se bo pri nakupu držal cen. ki so bile okrog srede septembra običajne, ministrstva za trgovino se brzojavno naprosi, da ta sklep odobri. Ko bo sklep odobren, se to razglasi po vseh listih in potom županstev.
2.	Izvoz jajcc iz Slovenije, ako n? za to konkretna kompenzacija v blagu aii usaru izkazana, se do nadaljnega ukrepa ukine.
3.	Upravna komisija, ki nadzoruje izdajo izvoznic, se izpopolni po zastopnikih konzumentov.
4.	Deželna vlada bo prosila pri Osrednji vladi, da se dovoli v zmislu resolucije II. za vse javne nameščence — tudi vpokoience — enkratni nabavni prispevek.
učen. pa mu ipak ni;e nikada palo »a pamet da m-propiij. za^to ie ta doJin:i pusi^. zašto neće jutko da si dolje graJi kuou. — t: nek on turno naseljuje Talijane, barem če malarija imati što da roblje. Može kusati i u doišii Mirne. Tj crd Buzeta do m< ra ima u cijelo; do^n; *K;dva par kuća, pa če ima t: gdje da 1AI a Ne znamo, možda se u Italiji raiajti Iriidi, kojima rte šteti malariju, a!i, koliko mnogi 'recnici tvrde, uri smo ipak dosta otporni, e- po rriliovom stručnjačkom mnijenju u mnogim stranama naše Utre ne bi mogli drugi ljudi op-■stolisii. los ima nešto, na što s. banm nije mislio a to si/ silite popilave. kojima su te dvije doline p«rivr. ene. Bogtne ib on sigurno mje vidro, kako izgledaju, kad se .ca jesenskih i proJicmih kiša pretvore u Pi'ava pravcata mora. BHo mu n'zdravlje! .\Tu dok -e neznanju g. baruna smijenio, moramo d:i pokudimo i njegovu nemoralnost. Kad bi već b"o moguće, da se njegova ideja izvede, pitamo sa, .'a'i on znade, da ima u Istri siromaka, kojima bi trebao komadičak dobre zemlje, da Lm a mnogo dom. ć:h radnika, ^oji će se morati vratiti našoj <v,: ij:- zejnlji i ostavili tvorničke strojeve? Mi velioM Još uvijek, da ie košulja buize od hlača i a i-o hoćeš Juti lediiotn rukom, ikuno; drugom rukom kra«!i. To a moral, kako fia ml shvaćamo, a	bi ga n»0Ta0 shvatit: i gospodin barun.
On-i.na. !-;t».5; ved^e ; ob'ače. će^titsmo na takovim savjehiic'iua.	Rašaidn.
.Glasbena Matica . — Danes ob 19 je pevska vaja za ženski zbor.
t
Tužnim stceni	Vi^tii *t>r<xkiH«<Mr. pnjaieljein in znancem pr«2alostno
vest, da je po dol^i in mučni bolezfii v Gosp<>du preminula gospa
TEREZIJA ŠTREKELJ
roj. BlASUTTf.
Pogreb predmge pokojnice sc bo vršil danes, v pondeljek, 20. t. ob 1 o1, iz hi«c žalosti Scala Santa štev. 232 (Roian).
Soprog FRA K C, finančni uradnik v pokoju; hči Marija, poi. Maru-ič todsvtnaj; Mina Oskar (odsoten) in Rudolf: nevesti Marta, Marcela zet Valentin ih vfnitti.
TRST, dne 19. oktobra 1919.
Novo pogrebno podjetje Trst. Corso E. III -17.
SLOVENKA, MODISTKA se priporoča cenjenim damam iz me-sta in okolice. Ul. Alessanaro Volta št. 2, V. nadstr., vrata 19. (za ljudskim vrtom).
HISA v »i. Giuseppe Caprin 8. štirinadstropna, v dobrem stanju, je na prodaj. Ponudbe sprejema odvetnik di. Ivan Ktroovec. Oberdatrkov tr-g 5.
4238
Slovenska gtataR&e v Trstu.
Prihodi^ noviteta.
j 15. p edstava.	Sezona 1919-20.
V četrtek, 23. oktobra 1919, ob 20
Zlata skleda. j
i Komedija v treh dejanjih. Spisal R. Strauss. l
OVA nova voza, eden z lestvami, drugi br«? lestev. za vola, se prodasta. Poizve se v gostilni Komesarjevi« v Kranijvasi, Dutovije. 4242
SPREJME se čevljarski delavec. Ul. Farneto 30.
4245
KLAVIR prodam za Kr 300. Ul. Ponderia štev. 4, IV 11.	4246
(iREGORIJ PEČJAK: SolsJfi molitvenik v platno vezan. — Večna molitev pred Jezusom v zakramentu ljubezni, v platno vezan. — Valjavec: Ita-
Domače vesti.
Dijaki prejšnjih slovenskih srednjih šol, ki imaio dokumente še pri vodstvu, naj jih dvignejo v ponedeljek od 14—16 aH v torek od 9—11 v ulici Co-logna 17, IV. nadstr
Vinogradniški siadkor se mora dvigniti do sobote, sicer zapade. Kdor ie naročil liruškina drevesa, naj jih plača.
Mestna zastavljalnica. Danes. 2t». t m. dopoldne in popcl-ne se bodo prodajali razni uedragoceni predmeti, zapadli in ne obnovljeni iz serije 144. od št. 1—ROO. ki so se sprejeli meseca januarja 1919. E se con riđi. di che rider suoli? Naški bi se to I reklo: ako se ne smiješ toj gluposti, čemu ćeš se ! onda smijati? A koja bi to bila glupost? Cuite i čudite se. ili smijte se. kako vam drago. — U novini Giornale d' Italia* uspisao se visokorodni barun Lazzarini o temi. kako bi se najlakše pota-lijančila Istra. Veli tu on. da je Istra neplodna zemlja i da će zato biti teško naseljivati ovamo Talijane. AH čujte dalje! No ipak. veli on, Istra ima •dvije bogate doline, koje bi se daie naseliti, a to su po njegovom mnenju dolina Mirne i dolina Raše. G. barun ima svoje posjede u Labištini, tako blizu Raše. a Raše ne tH>7jia. Hoće da bude čovjek
Režiser Marij Sila. •
. * *
CEiNL: Pritl.ćje: Prve tri vrste po 5 L. Druge štiri vrsie po 4 L. Tretje štiri vrste po 3 L. Cetrte štiri vrste po 2 L. — Galerija: Sedeži po 2 L. — Stojišča v pritličju iu na galeriji po 1 L. — Djaške vstopnice po 50 stot. —Lože po 20 L. —"Vstopnice so v predprodaii od 10 do 12 in od 15 do 17 v veži Narodnega doma.
Gimnazijski ispiti. Prispjela ie odluka civilnog generalnoga komesara u Trstu, da će se cd 20. do 30. ovosa mjeseca držati u pazinskoj talijanskoj rea-Ici ispiti promaknuća i zrelosti za V., VI., VII i VIII. razred hrvatske gimnazije. Djaci nizih razreda mogu, kako veli odluka, položiti prijamni ispit za talijansku realku u Pazinu. O hrvatskoj gimnaziji nema niti .govora!
Po/.dravi intcrniraaaca. Slijedeći internirane; pozdravljaju preko *Pu<Hcog Prijatelja, znance i prijatelje: Iz Arbusa .don Josip Mandić, župnik ti Ka-stvu. — Iz Tresuuraghesa: Mons. Mate Pelo-iiijo. kanonik u Krku. — Iz Cagliari: Dr. žime Kure! i ć ; prof. F. Fran kola; sudac Stanko Rodić. svi iz Pazila. — lz Iglesasa: don A. Pilepić, svećenik u Krku i Matko Zlatić, učitelj. — Iz Tempio: župnici P. Filipić iz Zininja; Jvan Ujčić iz Boljuna i Aćirn Pilat iz Trviža <fe Josip Krinpotlć iz Pute
—	Iz Oristano: sudbeni savjetnik Djuro Cora?za.
—	Iz Nurri: Anton Ladavac, učitelj. — Sva se ova mjesta nalaze na otoku Sardiniji. — Iz Perugie, u pokr. Umbria (kopno), posdravHit don Luka Kirac župnik u Medulinu.
Dvakratni zločin v kr$ovcu pri Bovcu. »Goriška Straža^ piše: 4. t. m. se je zgodi! veiik zločin v Ktšovcu, ki leži tik za vasjo Koritnica pri Bovcu. V hišo 32-!etne Alojzije Zorč, vdove po pok. Anionu. kjer bivata poieg menih otrok Ivana in Jožefa, tudi njena tašča, tttza vd. Zorč, in njen svak, Andrej Zorč, so prišli 4. t m. ob S zvečer trije ncznanci. od katerih sta bila dva oborožena s puško. Bili so postrežem z mlekom, kruhom, hruškami in orehi. — pa vse naenkrat vstanejo vsi trije od mize, eien dvigne puško in sproži, rn Andrej Zorč, ki je sodei pri mizi. .se nagne samo na •stran in izdihne. Počila »ta za tem še dva streia. težko ranjen je bil tudi Še Ivan Zorč, sedemletni sin Alojzije, ki ie umri medpotonia, Jco so ga tiesli v vojaško bolnišnico v Bovec. Gospodinja Alojzija Zorč in njena tašča Eliza. sta bili tudi ranjeni, a k sreči samo lahko. Drugi dan je sodna komisija na mestu vse potrebno ukrenila, doslej pa nam ul znano, ali so že ujeli te zločince, ki se jim je posrečilo uteči. Nesrečnim materam pok. Andrela in ma'eira Ivančka naše iskreno so*aHe!
Ljubezenska scena. V i4ici Sv. M. M. Zg. je srečala včeraj Valentina Karisa, starega 22 let, ki se je vračal s »vejo zaročenko z neke veselice domov, njegova (prejšnja ljubica; kri ji je udarila >v glavo in vrgla se je ni Karisa ter ga ranila z nožem v sence. Revež se je zigrudil na tla, ker mu je udarec prerezal žilo, radi česar je izgubil mnogo krvi. Z nekim avtomobilom so ga od-peljali v mestno bolnišnico, kjer se s odaj nahaja v nevarnem stanju. Nadaljne podrofbncsti nam niso znane.
Pri igri. Včeraj ob 12 se je igrala gruča otrok na nekem vozu v ulici Mobn a Vento; naenkrat je začel voz drčati po triici oavzdoi in otroci so poskakovali z voza. Pri tem pa ie Bruno Mainatti, star pet let, stanujoč v isti uiici 70, padel nesrečno in -si pri padcu smalmil desno roko. Odpeljali so za na rešilno postajo, k*er je dobil prvo pomoč. Ostal pa ie v domači oskrbi.
Tatvine. V skladišče Artura Brilfe, v ulici Ca-rintia 28, so preteklo noč vdrli neznani tatovi in ukradii za 185» tir biaga in obleke. Orožniki so sicer kmalu prišli v skladišče, bilo pa ie že prepozno. ker so biti tatovi hitreiiih nog.
— Mesnico Ivana Feriuge, v tri Donadoni so v soboto zopet obfskafi ter odnesti 132 kg mesa, vre-vegi 1000 lb-.
—*Ne vemo, ali so bali to isti goriomenjeni neznanci, ki so ukradli iz zaprtega stanovanja Katarine Ftirlan za 2260 lir Tjuh. pokrival in perila.
te&U OGLASI
se računajo po 10 stot. beseda Najmanjša pristojbina L 1'—. Debele črke 20 stot beseda. Najma.nHs pristojbina L T—.
KDOR se hoče spominjati svojih mrtvih, naj si nabavi družinski spomenik za L 1600. L'iica Ros-settl 35 A.	P 712
UGODNA PRH IKA! Proda se hiša ob glavni cesti, z gospodarskim poslopjem, staro gostilno, z vrtom, vodnjakom in kletjo, pripravna za vsako obrt. Naslov pove ins. odd. Edinosti.	4212
ELEGAN 1 baržunasti in sukneni klobuki; nai-ugodneib cene; sprejemajo se naročila in popravila. ,V i!r,; salon. Corso Oanbaidi 15, III.
423o
HRVATICA, vešča italijanske in nemške stenografije, strojepisja in knjigovodstva išče službo v večji trgovini -aii pri kakem pravniku v pred-po'danskih urah. Ponudbe pod Zečetnica« na ins. odd. Edinosti	4227
Zobozdravniki Minit
ulica Chiozza št. 5, I. nadstr.
Sprejema od 9—13 in od 15 — 17. Izvršujejo se umetni zobje v kakršnemsibodi sistemn z
nebom in brez neba po moderni tehniki. Posebej se dovoljuje manj Imovitim slojem
olajšava v plačilu. — Najugodnejše cene.
Dr. F. TamburSSni MARIO MOM, t«*nl2ni vodja.
mtMMM TROCCA, TRST
ul. Barrfora vecchli itv. S
ima veliko zalogo mrtvaških predmetov.
Venci iz poccalaue iu biserov, vezani z medeoo *ico, ta umeiniU cvetlic s trakovi in napisi. Slike na porcclanajtih ptoićcb ri grobr« spomenike itd.	I^ajnitje konicurenSne Caa«.
Cenjeni in^erenH, kateri nnm pošiljajo ogiasc z deiete, naj nam oproste, će je oglas Sele 10-15 dni pozneje objavljen, ker leniu nismo krivi mi, ampak neurejene poStne razmere. — Prosimo tuttt, da se ogla*! plavajo antedpatno*
ZLATARNICA C. PINO, TRST
te nahaja na Ktnu SI. 15 (blvSa aalaritlca O. SERKOVITZ & FIglla)
Velik« izbera siebralti Iu z'itlh ui, uiunov, verilLc Itd.
Trije gozdni
Jurski
Vsi oni, kateri nam po prejemu računa od našega Inseratnega oddelka pošljejo denar, naj blagovole napisati na odrezek poštne nakaznic«, — številko dotfčnega računa. —
G
m
v žagnem obratu verzirani in en poljedelski adjunkt se pri podpisanem gozdnem uradu pod naslednjimi pogoji
takoj sprejmejo.
Letna plača od I%0 do 2000 lir, vojna doklada 1200 lir, prosto mebliiano stanovanje in 16 m drv. Prošnje naj se naslovijo na
Gozdni urad Kneza UindisMtza Planina pri Rakeka.
Oglase ?n ©«mrtnive sprejema Inserauti oddelek Edinosti, ulica Sv, Frančiška štev. ?<). pritlićje.
Okr?jno sodile v Postojni razpisale na predlog dedičev pokojne Ivane Jurca« lastnice hotela Jama v Postojni
sledeče zapuščine:
a)	Neprimičnine vi. žt. 828 in 1032 k. o. Postojna, to je hotelsko, gospodarsko ' in drugo poslopje št. 254 v P.sfojnl, siavbišče in vrt ter kopališče.
b)	Hotelska in druga oprava ter razne premičnine (oprava kopališča, vozovi, klavir, sodi, perilo, drva in dr.) po zapisniku o inventuri in cenitvi z dne 14. julija* 1919 A 157/19,3.
Dražba se začne v Postojni, hotel jama, ob 9 dop. 31. oktobra 1919 z opombo da se bo po potrebi nadaljeva a dražba 3. novembra 1919 in naslednje dni giedc premičnin.
Izklicna cena znaša za nepremičnine 130.000 lir in za premičnine 50®/# nad ce-nilno vrednos jo ter se ponudbe pod to ceno ne sprejemajo.
Oprava dražbe je poverjena noiarju Jakobu Kogeju v Postojni, kateri sprejema vadij in najboljši ponudek in pri katerem se zamorejo vpogledati dražbeni pogoji in cenilni zapisnik.
Zastavnim upnikom ostanejo njihove pravice varovane brez ozira na prodajno
ceno.
Ponudntki za neprimičnine se opozarjajo, da se nahaja hotel v najlepšem delu mesta, samo nekaj metrov od glavne mestne in državne ceste, blizu uradnih poslopij in glavnega trga, sredi drevoreda in je pripraven za letovišče, da je sezidan I. 1901., da ima poleg drugih hotelskih prostorov 9—13 popolnoma opremljenih sob za gr>ste, 5 sob z dvema posteljama, posebno, leta 1906 sezidano kopališče s 7 kopalnimi sobam1, kegljišče, remizo in vrt in da je pri njem vsa potrebna in zadostna oprava kuhinje, gostilne, sob in kleti.
Okrajno ssdlšče v Postojni 8. oktobra 1919.
ZOBOZDRAVNIK
LESNI struga.- sprejema vsakovrstna naročila in popravMa. Trst. ul. SaJice 19.	4?4I
D". M^lCEK TUST
Corso 24, I. naastropje Ordinira od 9 - 12 dop. in od 3 - 6 pop.
Brezbalsstno izdiraoie mX pMmi3 in m\A zUia *	5
31
Dr. FRAfMZOf tH
ZOBOZDRAVNIK v Trstu, -ilica Genova št. I nadstr (prej ulica Canipanile) TfiimŠki vodja A. Jolinscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č maka lzd5r*nj<" zVj orez »olečin. Plombiranja. Umetri zoi>je.
GM
"iflSHflKSSA M
f1- n.i« >i. , ir ki tvinn u.--.. >> u
Deln	K 30( )30.0J0, Ressrva KS,3U ).')jO
Can«r3li Mir
flatttn (i Mnh 5 - Via 5. M 9
Podružnice: Dubrovni't, Dunaj.^ ^otir, tjo! Ijana, Metković, )pitiji Split, stijeni« ZaJi-Ekspozitura: Kranj.
Obavlja vse v bančio stro'co spiJijs:đ past«
Sprsjena vloaa
na hranilne knjižice proti a i/a3 ,, letni n o'ira-stim v oaneogiro-prometu proti 3>/a let ii n >»-bresmn. I'.a odpoved navezane zneste spre jema po najugodnejS h po^ojilt. ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja.
Ca-e i itfism muhi jniili (iil« iijuiiiil.
Blagajna posluje oJ 9.30—12.30 ia 14.30—10
■ f—ll