Naročnina Dnevna izdaja za državo SHS mesečno 20 Din polletno I20 Otn celoletno 240 Din za inozemstvo me ser: no 35 Din nedeilska izdaja celole no vjugo-»lovlll SO Din, za Inozemstvo IOO D VENEC S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Cene oglasov i stolp, pelll-vr&la mali oglasi po 130 ln 2 D. veCJI oy!asl nad 45 mm viSInu po Din 2-50, veliki po 3 In 4 Din, v uredniškem delu vršilca po IO Dir. 13 Pn veciom c naročilu popus; Izide ob 4 zjulral razen pondeliKa :n dneva po prazniKu Uredništvo /e v Kopitarjev 1 ulici it. 6111 Rokopisi se ne vrača/o, netranklrana pisma se ne spre/emalo ^ Uredništva leleton št. 20S0, upravnlštva št. 2329 Polom po rimski nevihti (Od našega stalnega dunajskega dopisnika. — Na Dunaju, 15. marca. V Italiji so dandanes prepričani, da kvin-fesenca vse modrosti prihaja iz Dueejevih ust, in so ogorčeni nad vsem svetom, ako t« tudi tako ne misli. — In po odgovoru Musso-linija na manjšinsko razpravo v avstrijskem parlamentu so bili v Italiji več kot prepričani, da v Avstriji zlezejo pod klop in bodo prosili za odpuščanje, ali pa naredijo kako »novo neumnost«, ki bi vsaj na videz opravičila kaka dejanja, ki jih je Mussolini namignil. Toda zgodilo se ni ne eno ne drugo, marveč nekaj tretjega, kar je fašistično Italijo presenetilo, da ne vedo, kaj bi rekli in pri čem pravzaprav so. — Sledila je edino le kratka uradna objava, da je dr. Seipel poročal v glavnem odboru parlamenta o svojem potovanju v — Prago in pa o položaju, ki je nastal po Mussolinijevem odgovoru. Na to pravi, da so govorili zastopniki vseli strank in da je bilo doseženo soglasno mišljenje in presojanje položaja ild. Kaj naj to pomeni, kako si je tolmačiti tak korak avstrijskih merodajnih krogov? To vprašanje je najbolj razburjalo Italijo; toda tolažili so se z razlaganjem, da so se na Dunaju strahopetno poskrili in da je torej vsa tista bombastična debata končala z veliko bla-mažo. — Tako tolmačenje so registrirali vsi mogoči evropski listi, tudi pri nas, a Avstrijci na vse to modro — molče. Toda nikjer nisem čital tolmačenja, da so na Dunaju tako končali za zdaj to zadevo po sporazumu z — Berlinom, kajti nemška ura obračunavanja še ni prišla, ali pride prav gotovo in ne mine več enaka doba, ki nas loči od konca svetovne vojne. Nemška deviza je: Wir konnen vvarten, ali prihaja dan plačila, ki ni več daleč'. To stališče bo umljivo vsakomur, ki je pazljivo motril Nemčijo na delu po vojni katastrofi. Koliko groznih žrtev je Nemčijo stala vojna; a po vojni plačuje vsem prizadetim državam kolosalne reparacije, — a si je vkljub tem do danes že silno opomogla. Veliko na slabšem so razne zmagovalke. Ugled Nemčije v svetovnem koncertu pa je silno narastel. To vidimo tudi v Društvu narodov in v splošni politiki sploh. Anglija in Francija se poganjate za prijateljstvo z Nemčijo, kakor trdi to stalno tudi »Slovenec. In ravno zadnje dni se mnogo razmotriva položaj, ki bi nastal le-daj, ako se Francija docela sporazume z Nemčijo in bo v tem krogu tudi Jugoslavija. Nemci pričakujejo, da Marinkovičeva pot v Berlin ne bo brez uspeha, da pride do polnega sporazuma med temi tremi državami, med katerimi ima ravno Jugoslavija znamenito posredovalno vlogo. V pričakovanju takega razvoja dogodkov je treba presojati odgovor Seiplov na Duce-jeve neslanosti in grožnje z — dejanji. Nadalje je treba za pravilno pojmovanje položaja imeti pred očmi splošne simpatije vseh možnih narodov do sedanjega ostanka bivše velike Avstrije. Kakor Ttalija nima nikjer resničnih prijateljev, tako jih ima Avstrija povsod v starem in novem svetu. — Zato pa so Avstrijci z mirno dušo pričakovali Mus-aolinijev odgovor in so danes jako veseli, da je odgovoril tako, kakor je. Njegovih dejanj se nič ne boje. V tem pogledu je bilo povsod več skrbi nego na Dunaju. Vsako »dejanje-, na kakršno je Mussolini mislil, bi pomenilo samo začetek konca zanj in za fašistično Italijo. Tako je treba tolmačiti Ducejeve grožnje Avstriji. Seveda pa ne smemo vseh teh dogodkov aplicirati na našo državo. Mi še nismo v takem zavidanja vrednem položaju v evropskem koncernu, kakor Avstrija. Zato je nam le prav, da je šla v pogledu narodnih manjšin v Italiji z dobrim vzgledom Avstrija naprej. Ona je zbudila zanimanje vsega kulturnega sveta na brutalnosti fašistovskega režima nad vsemi narodnimi manjšinami sploh, zbudila je splošno obsodbo in prepričanje, da je tako fašistov-sko divjanje nevarnost za evropski mir, ki ga vsa Evropa nujno potrebuje. — Zdaj, ko je tako uspešno sproženo vprašanje drugorodcev v Italiji, bi mogli tudi mi nekaj storili brez posebne nevarnosti. To bi se moglo zgoditi kmalu, ko pridejo v razgovor nettunske konvencije. Lahko to store najprej neodgovorni faktorji, za katerimi bj mogli lepo priti vladajoči krogi, češ: ne moremo drugače nego da opozorimo tudi mi, kakor je ponovno naglašal Seipel: da do resničnega prijateljstva med Italijo in nami ne more priti vse dotlej, dokler so naši bratje v Italiji tako zatirani... Uprava le vKopltar/evI ul.šl.li Čekovni račun: C/uhl/ana štev. tO.tiSO In IO-34P st a tnserate. Sarajevošt.7563, Zagreb št. 39.011, Praga In Itunal št. 24.797 Vojno je izločiti in obsoditi v Newyork, 15. marca. (Tel. »Slov.«) Drž. tajnik Kellog je imel danes zvečer na banketu, ki ga je priredil Coimcil of Foreign Relatious, društvo politikov, znanstvenikov ter moških in ženskih, ki se zanimajo za javno življenje, velik programatičen govor o stališču Združenih držav glede problemov varnosti in ohranitve miru. Začel je pri ravnokar sklenjeni razsodiščni pogodbi s Francijo in pri pogodbah, o katerih namerava vlada razpravljati z Nemčijo, Anglijo, Italijo in Japonsko. Da dokaže kontinuiteto zunanje politike Združenih držav v tem pogledu, je omenil izrečno in obširno razsodiščne pogodbe, ki jih je sklenil VVilsonov prvi drž. tajnik Вгуап leta 191;?. in 1014. z raznimi državami ter je ponovno poudaril, da silijo dragocene izkušnje svetovne vojne k izgraditvi teh pogodb, in sicer v tej smeri, da se vojna kot sredstvo politike sploh izloči in obsodi. Kellog je na konkretnem primeru pogajanj s Francijo zelo obširno obrazložil namene in politiko washingtonske vlade. Vljudno, toda jasno se je Kellog skliceval, kakor je to storil že v svojih notah na Bri-anda, na protislovje v odgovoru francoskega zunanjega ministra, da se pogodba, ki izključuje vojno za vsak slučaj, sicer lahko sklene med Združenimi državami in Francijo, ne pa med Francijo in drugimi evropskimi velesilami, ker se to protivi statutu Društva narodov in določbam locarnske pogodbe. Zgodovina je dokazala in narod v Združenih državah je o tem prepričan, da vojaške zveze še nikdar niso bile jamstvo miru. Ves svet ima samo eno željo, da bi bila vojna kot sredstvo politike odpravljena. Zato je potrebno, da se poleg pogodb vzdrami javna vest v vseh narodih, da se bodo zavedli grozot vojne. Kemčtfa in Rusija sta se razšli v Berlin, 15. marca. (Tel. Slov.«) Pogajanja z rusko gospodarsko delegacijo so bila vsled sklepa kabinetnega sveta do nadaljnjega prekinjena. Dr. Stresemann je sporočil sovjetskemu poslaniku Krestinskemu, da je vsled-vznemirjenja nemške javnosti zaradi aretacije nemških inženjerjev postalo uspešno delo v gospodarski konferenci dvomljivo. Državna vlada smatra za potrebno, da ne pošlje več svojih zastopnikov k pogajanjem, izraža pa upanje, da bo sovjetska vlada zadevo hitro uredila, na kar se bodo pogajanja v Berlinu lahko nadaljevala. Obenem je nemška vlada naročila nemškemu poslaniku v Moskvi grofu Brocksdorff-Rantzau, da prosi sovjetsko vlado za takojšnje pojasnilo o aretaciji nemških inženjerjev. Nemški poslanik v Moskvi bo zahteval, da ruska vlada poob- lasti najvišjega nem. uradnika v Ukrajini generala Grappa, da sme obiskati inženjerje v Rostvu in z njimi govoriti. v Berlin, 15. marca. (Tel. Slov.«) Po poročilih iz Moskve je prvotno javljeno število 32 aretiranih inženjerjev že prekoračeno. Prijete inženjerje bodo prepeljali v Moskvo, med njimi tudi voditelja komičnega trusta v kotlini Doneča. Nemški inženjerji, katerih je bilo aretiranih 6, se nahajajo v preiskovalnem zaporu v Rostovu na Donu. Diploma-tični koraki za njihovo oprostitev so brezuspešni, ker ruske oblasti vzdržujejo vse ob-doJžitve proti njim in bodo proti njim vložile tožbo. V zaporu bodo ostari do razprave, na katero bo zaradi obsežnosti preiskave treba dolgo čakati. Razorožitvena konferenca se e otvoriia v Ženeva, 15. marca. (Tel. ^Slov.c) Raz-orožitvena konferenca se je pričela danes s kratko otvoritveno sejo, v kateri je holandski predsednik Loudon pozdravil turško delegacijo, ki jo začasno vodi bernski poslanik Mu-nir beg. Nalo je naglasil, da se bo glavno delo vršilo za izpolnitev vrzeli čl. 15 pakta Društva narodov, vsled katere je vojna kljub obstoju Društva narodov še vedno mogoča. Obligato-rično razsodišče za izpolnitev te vrzeli žalibog zaenkrat za nekatere vlade še ni sprejemljiva. Zato je varnostni komite predlagal, da se zviša varnost onih držav, ki so je potrebne. Posebno se bodo resno proučili ruski in nemški predlogi. Loudon je prosil za izjave vlad, ki so radi svojega protivnega stališča na zadnjem zasedanju uvedle pogajanja za izravnavo na-sprotstev. (Gre za Anglijo, Ameriko, Francijo in Italijo v vprašanju razorožitve, ter za Francijo in Nemčijo in druge države v vprašanju rezerv.) Turški delegat Munir beg je prosil, da se diskusija o političnih vprašanjih odgodi po možnosti do ponedeljka do prihoda njegovega zunanjega ministra. To prošnjo ste podpirali Nemčija in Rusija. Današnje seje se niso udeležili najmero-dajnejši delegati, kakor Paul Boncour, dr. Robert Cecil, Lord Cushenden in dr. Beneš. Prihodnja seja bo v ponedeljek popoldne. Govori se, da namerava Amerika pri razpravi o predlogih varnostnega komiteja spraviti v razgovor tudi Kellogov predlog za sklenitev protivojnega pakta med velesilami. v Praga, 15. marca. (Tel. »Slov.«) Agrarni >Večere zahteva, da Češkoslovaška izvaja konsekvence iz obnašanja Sveta Društva narodov napram Mali antanti. Optantsko vprašanje in dogodek v Monoštru sta pokazala, da se v Društvu narodov uveljavljajo nenavadno močni vplivi, ki so prijazni Madjarski. Smešno bi bilo tajiti dejstvo. V Romuniji se je takoj po odločitvi Društva narodov začelo veliko protestno gibanje ter je razvidno, da je Romunija odločno pripravljena, izvajati iz storjene napake posledice. Želeti bi bilo, da se tudi v Češkoslovaški posveča inozemskim vprašanjem večja pažnja. Tifulescu odstopil kot delegat v Ženem v Ženeva, 15. marca. (Tel. »Slov.«) Romunski zunanji minister Titulescu je odstopil s svojega mesta kot romunski delegat pri Svetu Društva narodov. Že pred 4 do 5 dnevi je bilo gotovo, da Titulescu ne bo prišel v Svet, ker ga je že pred dalj časom zamenjal romunski poslanik pri Društvu narodov An-loniade. Villegas pri Briandv. v Pariš, 15. marca. (Tel. »Slov.«) Briand je danes sprejel čilskega poslanika v Rimu Villegasa, ki ga je Svet Društva narodov imenoval v komisijo za preiskavo madjarske tihotapske afere. V Parizu ustrezen fašist v Pariz, 15. marca. (Tel. »Slov.«) Včeraj je postal v Parizu italijanski fašist Savorelli žrtev brezdvomno političnega maščevalnega čina. Dva neznanca, ki sta pri znanih pariških fašistih iskala Savorellija pod pretvezo, da se pod napačnim imenom vtihotapita v kroge italijanskih beguncev, sta ga Iskala pri njegovem у v \Л Češkoslovaški ministrski predsednik Švehla, ki je težko bolan, radi česar se govori o njegovi demisiji. prijatelju znanem fašistu Serrachioniju. Ko je Savorelli tam odprl vrata, sta ga usmrtila г dvema streloma. Opis napadalcev je policiji znan. v Milan, 15. marca. (Tel. ;>Slov.«) Umor italijanskega fašista Savorellija v Parizu, kt se je zgodil brez dvoma iz političnih vzrokov, so opisuje v tukajšnjih listih zelo dramatično iu se označuje kot nov alenlat na fašizem. Zahteva se od vlade najodločneje, da stori, energične ukrepe proti antifašističnim političnim beguncem v Franciji. Švehio zdravi đuna'ski specialist v Praga, 15. marca. (Tel. Slov.«) K obolelemu ministrskemu predsedniku jc bil včeraj zvečer poklican dunajski specialist tajni svetnik profesor dr. VVenkebach. Davi je dospel v Hostivar, kjer biva ministrski predsednik, in se udeležil zdravniškega konzilija. Zdravstveno stanje bolnika se danes označuje kot prav dobro. Kdo na* nademesure Švehlo? v Praga, 15. marca. (Tel. sSlov.«) Prihodnji torek bo skupna seja vladnih strank, na kateri se bo odločalo o tem, ali naj se oboleli ministrski predsednik Švehla zamenja z novo osebnostjo, ali pa naj minister dr. Šr.imek še nadalje oslane njegov namestnik. Za jdloči-tev bo v prvi vrsti odločilno mnenji-- Švehle samega. 35 slov. ueitePev odpuščenih ž Postojna, 15. marca. (Tel. »Slov.«) N11 zadnji seji je šolski svet za Julijsko pokrajino odobril predlog disciplinarnega sveta, da se odpusti z dnem 15. septembrom 1027 iz službe 35 slovenskih učiteljev, ki se niso prijavili k izpitu iz italijanščine ali ki niso izpita prestali. Definitivno so odpuščeni: Behnr Alojzij, Bevlt Mol Urin, Londelc Sirlonija. Če-hovin Rudolf, Fakin Vincenc, Gorjup Rihard, Grgič Silvester, Kancler Teodora, Korilof Jožef, Grmar Anton, Kriiman Franc, Kunstiš J o sipina. Lašii Josip. Leslan Avgust, Malii Justina, Marušič Valerija, Mermolja Franc, Milcuž Matej, Miku i Morija, Muinik Franc. Novak Oton, Petrovtič Janez, Podgornik Fr., PoUar Felicito, Praprolnik Avgust, Satller Andrej, Schonberg Franc, Šinigoj Josip, Stre-kelj Albin, Tratnik Frunc, Trebše Andrej, Trebše Ivan, Trost Justina, Turko Emilija, Vilhar Katarina. Šolski nadzornik je nadalje. odredil, da se izvede sklep disciplinarnega sveta in definitivno odpusti učitelj Leopold Pulk iz zdravstvenih ozirov. Nadzornik je nadalje sprejel ostavko učitelja Cirila K o f o 1 a iz rodbinskih ozirov. Nihče ua svelu bi se ne čudil, ako bi dobila Italija tudi od naše strani tako podnosnico. Tekom teh konfliktov med Avstrijo in Italijo se je zgodilo še nekaj, kar je bilo premalo opaženo pri nas, dasi nas vse to najbolj živo zadeva. Mussolini je v svojem odgovoru izjavil, da fašistično Italijo danes nič ne brigajo vse tiste obljube in izjave prejšnjih režimov v Italiji, ki so jih fašisti pregnali. Ali pozabil je, da je n- pr. Tittoni danes predsednik tudi fašistovskega senata, a kralj, ki jo v prestolnem govoru zagotovil narodnim manjšinam vse manjšinske pravice, je še vedno tisti kralj Italije, kakor je bil takrat, ko so se podpisovalo mirovne pogodbe, Ves kulturni svet je na kratko odbil tako pojmovanje o dolžnostih moderne države; dal ie razumeti Mussolini,ju, da lak izgovor ne bo držal, — toda vse bolj energično je zavzel svoje pravilno stališče nemški narod. In na to treba opozoriti tudi naše merodajne kroge; kajti nekega dne pride stališče nemškega naroda do uveljavljenja, in ako ne, bo to glavno opravičilo za nemški obračun z Italijo. Nemci namreč pravijo, da sprejemajo take Mussolinijovc izjavo na znanje in izvajajo skrajno posledice. Ako fašistična Italija ne priznava obljub in obveznih izjav takratnih pooblaščenih zastopnikov Italije, katerih izjavo smatrajo Nemci od vsega početka za takozvano *>Mantclnolc« k mirovnim pogod- bam, — tedaj jo s tem izpodbita edina pravna podlaga pogodb. Današnja Italija ne moro iz tistih pogodb nekaj po svoji volji sprejeti in nekaj odbiti, ako lic priznava Mantclnote, tedaj so vso pogodbe neveljavne. Italijansko naziranje daje Nemcem naravnost pravico, da se postavijo Italiji po robu 7. vsemi sredstvi, ki jim bodo takrat na razpolago. Kolo svetovne politike se čudno suče in vsa znamenja kažejo, da bodo Nemci zopet odločilen faktor v Evropi. Modra politika naših odgovornih državnikov je na pravi poti. da bo naša država ob času n«iuških obračuuov v — dobri družbi. MALI OGLASI Vsaka drobna vršilca 1-SO l»ln aH vaaka bcacdn SO par N«|manj41 og'u 3 ali S I. ln. Oglaal nad devcl vrstic »e računalo više. Za odgovor anam.io! Na vpraianfa brca znamke n« odgovarfamo I Vogalna parcela suba, materija! v zemlji, naprodaj. - Naslov pove Avto-mehanikar uprava *S,0V€ im in strojni ključavničar Sfanova/7/a t večletno snmosltoj. prakso v inozemstvu, ože-njen. popolnoma izurjen v vseh v to stroko spada-jočih poslih, išče primerne službe. Nastop s 15. apritom ali pozneje Naslov v upravi pod >Samo-stojen« St. 2194. Sostanovalec se sprejme. Korytkova 23. Ne samo ceno, temveč tudi kakODOlf izdelka se mora upoštevati pri nabavi poslovnih knjig. Hn!lgooeznfca K. T. D., Crtalnlca In loorntca poslovnih knitfl o Llubl'anf. Kooltartoa »rllca Steo. 6/11. Vila na Bledu se išče z 8 do 12 sobami, primerna za penzijon. — Ponudbe na Jugoslov. Rudolf Mosse d. d., Beograd pod šifro »D. 168«. 2211 Tapet, vajenec ee sprejme proti plačilu. • Naslov sc izve v upravi »Slovenca« pod St. 2161. ZASTOPNIKI (ce) pozorl če obiskujete privat odjemalce (ludi na deželi), zamorete s prodajo malih cenenih novosti (vsakdo je takoj kupec) v resnici i lahkoto do 200 Din zaslužiti dnevno Potrebna kavcija 2 do 300 Din. — Podrobnosti vsak dan od 2.—6. ure. Kemične novosti! Val. Kovač, Ljubljana, Beethovnova ul. 4. Dobra kuharica pridna, poštena in snažna. ,P r o d a m večjo količino dobi stalno službo v krščanski hiši. — Ponudbe pod »Preskrbljena« štev. 2188 na upravo Slovenca. Mlin dam v najem v popolnoma dobrem stanju. Rcfleklanl mora imeti 10— 15.000 Din kapitala za prevzem zaloge. Naslov se poizve v upravi »Slovenca« pod St. 2200. Pekarija se odda takoj v najem v bližini treh tovarn, v prometnem mestu na Gor., j po ugodnih pogojih. - Pojasnila se dobe v konzu-mu v Kranju ali v Ljubljani, Kongresni trg St. 2. Jćdo kupi? Lepo posestvo na Kette Murnovi cesti St. 28 (bivSa zaloga pivovarne Puntigam), s stanovanjem, pisarn., skladiščnimi in gospodar, prostori in z velikim dvoriščem, se proda. - Pojasnila se dobe v pisarni istotam. terovega olja za impregniranje lesa po 3 Din kg — M. Kavčič, Za. Šiška 125, Ljubljana 7. Prostov. javna dražba premičnin se bo vršila v petek dne 16. marca ob 8. uri dop. v Ljubljani, Dunajska cesta 35 (uradniška hiša). Prodajalo se bo: Šivalni preproge, vezenina, sre-bmine, razno pohištvo, perilo, slike, klavir, posoda itd. 2199 Llubl>ona Mestni trg Siev- 10 „SLOVENEC" Dobro je vsikdar naložen denar, ki ga inserent izda za oglase je za vsakega trgovca in obrtnika najbolj primeren list za uspešno reklamo. v tem med na- šim ljudstvom yw ............... po deželi najbolj razširjenem dnevniku. Vsak ogias, pa bodisi v veliki ali " pa tudi v priprosti najbolj majhni obliki (najmanjši prostor za enkrat samo 5 D) zagotovi oglaševalcu gotov uspeh. Vsakomur torej, ki ima kaj naprodaj ali dobaviti, ali pa misli kaj kupiti, je r——————— .Slovenec" za insercijo ob vsaki priliki najbolj Cene/še kot orl RAZPRODAJAH se dobi vsakovrstno manu/akturno blago samo 01 i 1RPIN, MARIBOR, otaon, trg šteo. v. Sveže namočeno polenovko, kakor tudi tedensko dvakrat domače žgano kavo vseh vrst po najnižji ceni Vam nudi Fran Bergant, trgovina z mešanim blagom, Sv. Jakoba trg 6, Ljubljana. Naročila na namočeno polenovko sc sprejemajo. Poskusite, da se prepričate) Prašno apno apno za gnojenje na vagone, v vsaki množini, brez konkur., le pri F. Lebitsch, Celje Ljubljanska cesta. šivalni stroj (Singer) za šivilje proda Katol. prosvetno društvo Sp. Šiška. Ogleda se v nedeljo ob 11 v samostanski dvorani. Masa obrt Semenski oves debelozrnat - zajamčeno očiščen - o d d a i a po ugod cenah tvrd A. Vo'k, Ljubljana, Resljeva c. 24. Motvoz rektno v tovarni. Mehanična vrvarna Šinkovec, Grosuplje. Komisijska zaloga Palma, Celje, Cankarjeva 7 Marihor, Ko-roSka St. 8. Dfbe K luskinaste orobe kupite naJccncje url trrdk1 A. VOL«. LlUDlione ReHlJeva eeata 24. NfllbOlISI /4 hoKsi Čebln, Wotfova 1/2 Družba »Ilirija« Premog - drva - koks - oglje. Dunajsko cesta 46. poleg tv. Zakotnika. Tel. 2820 Trboveijshi cement vsak dan svež — v papirnatih vrečah — in traverze. FR. STUPICA, železnina, Ljubljana. 1483 Kemično pralnica sneženje kožuhovlne, barvanje oblek v nalraz-bčnejStji bnrvnb. izvršuje v rinikrajSeui Času po najnižjih cenah АНОП »OC I.'ubljann, šelonhurit. H. Tovarna: VIC-GLINCE. Kupim 3. snopič Štrekljevih Narodnih pesmi Nadučitclj Rostohar, Litija. Surovo maslo in sir samo dobre kvalitete išče večja trgovina za dobave takoj in skozi celo leto. Ponudbe poslati na upravo »Slovenca« pod 2077. Kupim 8 metrov dolgo, 4—6 cro močno transmisijsko vre-teno iz iekla (Stahlvvelle] z visečimi ležišči (ev. 2 komada) z jermenico tei 4 KS elektr. motorjem г navedbo sistema. Prij. ponudbe na M. Klammer, Dolenjavas pri Cerknici, via Rakek. 1872 O^ISvki z loncem Med. železo, brone, aluminij »Jugomet«, Tržaška cesta 4. 1756 Siavhuo podjetje attETTO & drugoui družba z o. z Marihor KoroSfovu nI. Ur. U. Piceoli, .ekamar > Ljubljani priporoča pri /.aprtju in drugih ležkočah želodca svojo preizkušeno Želodčno tinkturo. (stroji) kompl. za 60 met. kapaciteto kupim, a biti mora v dobrem stanju. -Ponudbe naj se pošljejo na naslov: Adam Falken-stein, Indjija, Srem. 2125 kupuje vsako množine tvornica AR KO, Zagreb V laška ulica 116. Pozor! Cenj. občinstvu vljudno naznanjam, da sem v Ljubljani, Orlova ulica št. 7, na novo otvorU svoj krovski obrt ki ga bom izvrševal z največjo točnostjo po najnižjih cenah. — Na zahtevo dobavljam tudi tozadevni vsakovrstni materijal. Za cenjena naročila se toplo priporočam. Jožef Elikan, krovski mojster. V nepopisni žalosti naznanjamo, da nas jc naša ljuba mama, stara mama itd., gospa Marija Žlebnih roj. Lampič vdova strokovnika včeraj dne 13. marca ob 5. uri popoldne, previdena s tolažili svete vere, za vedno zapustila. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v četrtek dne 15. marca t. I. ob K4. uri popoldne iz hiše žalosti v Šiški, Celovška cesta 72, na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 14. marca 1928. FRANCI, sin; MARICA, FANETA in PAVLA, hčere -ter ostalo sorodstvo. Mestni pogrebni zavod. Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem naznanjamo, da je dne 14. marca 1928 zaprla za vedno svoje trudne oči po dolgem, izredno težkem trpljenju, previdena s sv. zakramenti naša preljuba soproga, mama, sestra, teta, svakinja in babica, gospa losipina Geiger roj. Cernstein Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v petek dne 16. marca 1928 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti, Prešernova ulica št. 3, na pokopališče k Sv. Križu. Maša zadušnica sc bo darovala v soboto dne 17. marca t. I. ob 9. uri zjutraj v cerkvi Marijinega Oznanenja v Ljubljani. Ljubljana, dne 14. marca 1928. Rodbine: Dr, Geigerjeva, Cernsteinova in dr. Kobalova. Dro/. posebnega obvestila. Mostni pogrebni zavod v Ljubljani. Domači vrt Spisal M. Humek. Broš. 33 Din, vez. 40 Din. — Knjiga se dobi v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI: ■ FRHMCOSKO - SLOVENSKI *U>Vfl<*. 5 Sestavil dr. Janko Pretnar. Cena vez. Din 70-—. { SLOVENSKO - FRAKCOSKI SLOVAR. B (9*a4awll udarja tudi potrebo sodelovanja industrije, ki pozdravlja misel ustanovitve tega urada. Svetnik dr. Rekar predlaga, da se urad zlasti zanima za žagarstvo in lesno obrt, tudi za trgovino pozdravlja g. Stermecki to zamisel, ker bo izboljšani položaj obrništva koristil tudi trgov-stvu, ki ludi samo potrebuje novih metod za svoje posle. Dr. Windiseher navaja iz prošlosli par podatkov o delu za pospeševanje obrti kakor tudi g. Lenarčič. Zato prpdlnga predsednik, da se v odbor z načelnikom g. Ogrinom in članoma Hohnjec in Rebek, ki bo izdelal statut, izvolijo še gg. dr. Rekar, Krejči, Stenuecki, nadalje jo bii izvoljen še g. inž. Remec, ki ima že tozadevno prakso. Zbornic je soglasno sprejela poročilo obrtnega odseka, naj se osnuje obrtnopospeševalni zavod in je vo-tirala 100.000 Din. izdajanje zborničnega glasila K loj točki je poročal g. Ivan Avsenek, da so se šc včeraj o tem na seji posvetovali odseki in prišli do sledečih nnzirunj: Potreba glasila gospodarskih krogov je vsekakor znatna in nujna, na drugi strani pa more tako glasilo uspevati ie s privatno iniciativo, dočim bi bilo zbornično glasilo zelo vezano. Nadalje je vprašanje ludi, če je mogoče enotno glasilo, ki bi zastopalo vse sloje enako. Najbolj Se odgovarja gosp. glasilu Trgovski lisk. Zato danes konkretnih predlogov glede glasila ue more dati. Zbornica je nato sprejela naslednjo resolucijo: Poročilo odbora o izdajanju lista se vzame na znanje, ugotavlja so, da je prišla misel gosp. glasila na pravo pot, da pa dosedanja pogajanja še niso dala prave oblike, kako naj se lo izvede. Zato naj odbor pregleda še druge praktične možnosti, dokler se ne dobi primerna oblika za oživo-tvorjenje ideje. Zb. istočasno ugotavlja, da v trenutku odgovarja intencijain še najbolj »Trgovski lisi . Zato meni. da mora odbor to publikacijo in nieti finančni položaj vpoštevati ter mu da plenum na razpolago, kako daleč in kako naj podpira to glasilo iz postavke proračuna 1928 (do višine 50 -dstot. te postavke). Reorganizacija boln. zavarovanja 0 tem je podal obširno iu izčrpno poročilo p"dnredsednik Ivan Ogrin, ki je uvodoma podal his torija t ter pokazal nn glavne tendence pri n-meravani reorganizaciji. V sledeči debati, kjer so sodelovali gg. Volk, Vrečar. Lenarčič, Gologranc, Turnžek so se poudarjala velika bremena od soci-al a zavarovanja kakor tudi pomen neobveznega zavarovanja kmet. delavcev. Oznamenovanje hmelja, komerci-alizacija železnic in izvoz kož Tajnik g. Ivan Mohorič podaja zanimive podatke o našem hmeljarstvu ter o pomenu novega osnutka o obvpznem oznamenovnnju, nakar se je v debati izkristaliziralo mnenje, da se naj zbornica izreče proti obveznemu oznamenovnnju. Razprave ožjega odbora 16 članov za komer-cializacijo železnic so bile zelo zanimive in so služile kot podlaga ministru za promet pri redakciji nove uredbe s komercializacijo. Mnogo še nerešenih vprašanj: sedanje stanje železnic, ali fiskal- na ali gospodarska tarifna politika, investicije, železniško osobje, obratni kapital; decentralizacijo zahtevajo naši gospodarski krogi. Za ukinitev izvozne prepovedi kož smo obvezani po nemški trgovinski pogodbi. Gre pa z.;i akcijo Društva narodov, da se odpravijo vse omejitve izvozil Tu si nasprotujejo interesi posameznih panog, kur se je izkazalo v debati. Industrija je proij ukinitvi, ali pa da se vsaj kontingentin izvoz. Zbornica je vsa poročila vzela z odobravanjem na znanje in se bodo napravili še primerni koraki v realizacijo zb. intenclj. Davčna vprašanja O tem je podal poročilo konzulent g. Žagar. Zlasti se je obširno in izčrpno bavi! z. novim r\\-konnn o neposrednih davkih. Ugotavlja, da novi davčni zakon mora samo pozdraviti in trdote se bodo legislalivniin potom lahko dale odpraviti. V zvezi s iem je predlaga! g. Krejči, da zb. ukrene akcijo za odpravo oblastnih davščin nn produkcijski proces. Nadalje predlaga g. Sušnik akcijo z.a odpravo davka na poslovni promet; vse predloge je zbornica soglasno sprejela. Nadalje je zbornični plenum izvršil imeno-vanja svojih delegatov v razne korporacije, kakor n. pr. Trg boln. podp. društvo, odbor Mednarodne trgovske zbornice. V predsedstvenem poročilu na skupščinski I seji v sredo je dr. Natlačen podal obširno poročilo o zdravstvenih in dobrodelnih poslih. Zdravstvo Ljubljanski oblastni odbor je s I. oktobrom 1027 prevzel zdravstvene zavode in napravo okrožnih zdravnikov in vodi te posle v imenu in na račun države do 31. inarca 1928. Ker preidejo bolnice in okrožni zdravniki s 1. aprilom 1928 v popolno območje ljubljanske samouprave, je izvršil ljubljanski oblastni odbor te-le predpriprave: 1. Okrožni zdravniki. Oblastni skupščini se predlaga uredba, ki naj ureja službo okrožnih zdravnikov v naši oblasti. Ta uredba ie sestavljena na podlagi tozadevnega krainskega deželnega zakona sporazumno z zastopniki okrožnih zdravnikov in po potrebah vsega prebivalstva v oblasti tako, da bo tudi oddaljenim krajem zagotovljena zdravniška pomoč. 2. Zdravniki v bolnicah. Glede zdravniške službe v oblastnih bolnicah se predlaga oblastni skupščini tudi posebna uredba, ki določa službeno razmerje ter plače zdravniškemu osobju. Zdravniki po bolnicah, kakor tudi okrožni zdravniki nimajo več uradniškega značaja, pač pa je njihova služba stalna, zagotovljene so jim mirovine ter njihovim preostalim pokojnine. — Po sprejetju te uredbe priobči oblastni odbor tudi poseben pravilnik, ki podrobno ureja poslovanje zdravnikov po oblastnih bolnicah. Uredba in pravilnik sta sestavljena po zaslišanju zdravnikov in večinoma so se njihove želie upoštevale. 3. Nova ustanova — bolnica za duševne bolezni. S. I. aprilom nai se izloči bolnica za duševne bolezni na Studencu, bolnica za duševne bolezni v Ljubljani s priveski v hiralnici sv. Jožefa v Ljubljani in v hiralnici v Mengšu iz splošne bolnice ter naj se s posebnim sklepom oblastne skupščine ustanovi nov zavod in sicer Bolnica za duševne bolezni Ljubljana-Studenec. Ustanovitev novega zavoda je nujno potrebna, ker je Splošna bolnica v Ljubljani itak samaposebi obsežna, bolnica za duševne bolezni pa je tako narastla, da ne zmaguje vsega upravnega dela en sam ravnatelj. Že dosedaj sta imeli Splošna bolnica iu Bolnica za duševne bolezni vsaka svoj ekonomski upravni aparat. Zdravniki, ki služijo v bolnicah za duševne bolezni, so navezani večinoma zgolj na te prejemke, ki gotovo ne zadoščajo za dostojno življenje njihovih družin. Zato je oblastni odbor zvišal prejemke zdravnikov po bolnicah za duševne bolezni toliko, da bodo imeli ti poleg izredno težkega in odgovornega dela vsaj skromno eksistenco v teh zavodih. 4. Strežniška šola. Ljubljanski oblastni odbor predlaga skupščini ustanovitev strežniške šole, ki naj naš strežniški naraščaj redovni hi svetni usposablja za te človekoljubne posle. Strežniška šola se otvori brž po Veliki noči. 5. Prevzem zdravnikov in upravnega osobja. Ljubljanski Oblastni odbor je prevzel zdravniško osobje po teh-le vidikih: Okrožni zdravniki so prevzeti vsi, neglede na njihovo službeno dobo. Pri zdravnikih, uradnikih, poduradnikih in slugah se je oblastni odbor držal na splošno načela, da prevza- Saniostojni predlogi G. Jernej Ložnr predlaga, da se na BizelJ« skem zgrade potrebno telegraf, in telefonske zveze, nadalje da se dovoli 20.000 Din zji razne intervencije v Belgradu. ('. Anton Krejči protestira proti povišanju žel larifov z.a prinijg, drva, opeko itd. G. Rebek zahteva podružnico Obrtne banke v Ljubljani in znižanje njene obrestne mere; nadalje, da Narodna banka zopet dale kredite obrtnikom. G. Ivan Ogrin predlugn, naj se p odvzamejo koraki, da bo zbornično mnenje vn ištevnno pri reorganizaciji Srednje tehnične šole. G. Stanko Florjanžič predlaga intervencijo Zb, da se gosp. poslovalnicam prepove prodnjunje nečlanom. U Fr. Kavčič predlaga izpremembo pravilnika o gostilnah, nadalje odpravo registra zn kuhanje žganju, dalje odpravo plač. listkov, (i. dr Uokur protestira proli povišanju ležnrine, nadalje proti zopet ni uvedbi deklaracij pri izvozu. G. Oset prpdlnga izpremembo predpisov za gostilnlčarsko obrt ler stekanje kazni v fond za obrtno-nndnljevalno šole. G. inž. VI. Remec predlaga v zvezi s poslovnikom ludi novo službeno prngmatiko zn zbornične nameščence. G. Katar predlaga ukiujenje subvencij zn nakup modre gulice in g. Čeh zopetno otvoritev prometa na progi Hodoš- inudj. meja Vsi predlogi zborničnih svetnikov so bili so-glasno sprejeli. Nato je predsednik g. Ivan Jelačin ob pol tč zaključil sejo. nie v oblastno službo vse uslužbence, ki imajo kvečjemu 25 službenih let. Starejše je dal upokojiti, a jih obdrži po potrebi kot pogodbene nastavljence tudi |x> 1. aprilu v svoji službi. Ministrstvu za narodno zdravje je dan na razpolago samo l ekonomski uradnik in 2 poročeni poduradnici, ker si je oblastni odbor osvojil stališče, da poročenih žen nc bo imel v oblastni službi. 0. Strežniško in pomožno osobje. Glede strežniškega in drugega pomožnega osobja v bolnicah ie izdelal nov pravilnik, ki določa njih prejemke. Za te nastavljence ie tudi že izdelan pravilnik, ki določa v slučaju njihove delanezmožnosti ali osta-relosti odpravnino, oziroma preskrbnino. 7. Sestrska hiša in kapelica na Studencu. Ljubljanski Oblastni odbor še ni mogel pristopiti k vprašanju, kako naj se uredi oskrba umobolnih, ali za ljubljansko oblast nosebei, ali pa z mariborske skupaj, ker zaradi obilice dela in kratkega časa tozadevni razgovori z mariborskim oblastnim odborom še niso dospeli do zakliučka, vendar izvrši ljubljanski oblastni odbor še tekom letošnjega leta v Bolnici za duševne bo'ezni na Studencu nujno potrebno novo zgradbo hiše za sestre strežnice s kape'ico, zakai sestre na Studencu bivajo že od potresa sem v baraki, ki grozi, da se jim podere nad glavami ob \sakem huišem vetru ali višjem snegu. Ta novozgradba ie nuino jx)trebna, ker liublianski oblastni odbor namerava sedanjo umobolnico na Studencu kasneie. ko se zgradi nova umobolnica, uporabljati kot hiralnico. Načrte je že izvršila prof. Plečnikova šola. 8. Uredba o zdraviščih Na prošnjo lastnika nekih toplic ie moral ljubljanski oblastni odbor tudi nekdanji deželni zakon o zdraviščih izpreme-niti in oblastni skupščini predlaga uredbo o zdraviščih. ki nai tfedi poslovanie naših zdravišč, lo ie toplic in zračnih in podobnih zdravišč. 9. Zdravilišče na Golniku. To zdravilišče, last fonda za preskrbo vračaiočilt se vojakov je v upravi oblastnega odbora od t oktobra 1027. Zu-naniih izprememb še ni opazili, vendar je izvršenih že mnogo priprav, da se zdravilišče pBpolnoma uredi in razširi. S 1. ianuariem je oblastni odbor zniža' oskrbnino na 75 Din dnevno za lil razred. Oblastni odbor ic dosegel sporazum z okrožnim uradom za zavarovanje delavcev v Lilihliani in humanitarnim fondom osobia državnih že'eznic v Bel-irradu. Že letošnjo spomlad se napravi še nova ležalna lopa in zasadi park nred zdraviliščem. V delu ie že nova zveza no deželni cesti Golnik--Kranj. Izvršujejo se načrti za razširjenje glavneca sanatorija. novega upravnega noslopia ter obsežnega gospodarskega po?'lonia. Vsa ta dela se bodo začela takoj izvrševati ko bo oblastni odbor za to naiel potrebno investieiisko nosoiilo. Stanje bolnikov na Golniku ie že «edai izredno visoko, sobe t. in II. razreda so stalno oddane. Zdravilni uspehi so izredno ugodni. Zdravilišče dobiva sloves tudi v južnejših pokrajinah naše države. Dobrodelnost Ljubljanski oblastni odbor je 7. januarja prevzel od ministrstva za socijalno politiko naslednje dobrodelne zavode: Dečji doin I, Dečji dom H, Dr- ponavlja: »Stari smo, stari, je že tako, vsak se postara, če prej ne umrje.« Tako sva se srečavala in ogovarjala z gospodom Skvarčo leto in dan. Vedno je bil mehak. Zmeraj sc jc smejal in zmeraj je pretakal mehke, dobrohotne solze. Ko pa sva se zadnjič srečala na Marijinem trgu, sem opazil, da je gospod Skvarča ves izpremenjen. Pozdravil sem ga. Komaj da je odzdravil in resno, čudno resno mc jc pogledal. Ko je privzdignil klobuk, se mi je zazdelo, da so njegovi že prej sivi lasje postali, odkar ga nisem videl, skoraj beli, srebrnobeli. Pa vendar sem ga ustavil, mu voščil dobro srečo in ga vprašal po zdravju. »Ej, gospod Peter,« je dejal, »slaba je, slaba. Veste, hišni gospodar mi jc odpovedal stanovanje. Ali bi verjeli?! Kuhinjo in dve sobi imava z ženo in že trideset let sva v stanovanju. Sedaj pa pride pisanje od sodnije, da moramo prvega maja karnor hočeva in moreva. Saj bi nič ne rekel, če bi bila s Polonico mlada. A midva sva stara in če bova morala proč, pustiva nekaj let življenja v stanovanju, ki sva bivala v njem že dolgo dobo enega rodu. Kako je to mogoče?! Kako se jc moglo zgoditi? Tisto noč sem sanjal grozne sanje, grozne sanje, vam pravim, tako hude in težke, da bi rajši prebdel nc vem koliko noči, kakor bi sanjal šc kaj takega. Vidite, takole je bilo: Pred hišo se je ropotaje ustavil ogromen voz. Pogledal sem skozi okno in videl štiri možake, ki so nosili čez ramena ovite vrvi in oprtnice. Oh, gospod Peter, ko bi vi občutili tisto grozo, ki sem jo občutil jaz v tem trenutku. Pogledal sem Polonico in razumela me je. Oba sva onemela in sva se sesedla vsak na svoj stol. Po stopnicah so prihajali počasni, trdi koraki. Potrkalo je. Vrata so se odprla in vstopili so štirje možje, rekoč, da naju bodo selili v skladišče za pohištvo, če hočeva plačati skladiščnino, če pa nočemo, da naju pre- j selijo kar na cesto pod milo nebo. Hotel sem vstati, vpiti, razgrajati, a ni- ! sem mogel. Kot privezan sem sedel na stolu in jezik mi ni hotel govoriti. In tam na drugem stolu je sedela moja uboga Polonica in gledala nemo zdaj mene, zdaj došlc možake. Pa so začeli razdirati postelje in skladati j skupaj stranice, končnice in plcvnice. Zložili j so vse v eno breme in odnesli po stopnicah. ' Tedaj jc hipoma vstala moja ljuba Polonica in odšla v drugo sobo. Hotel sem za njo, pa nisem mogel. Sedel sem trd in nem na stolu. Prišli so možje drugič, tretjič, četrtič in sta- j novanje je bilo prazno. Neznanska bol mc jc prevzela. Zbral sem vse svoje moči in vstal. , Planil sem skozi vrata in po stopnicah na- ; vzdol. Ko sem pridirjal na ccslo, je stalo vse moje pohištvo v prahu ob velikem vozu. — Vprašal sem, kje jc moja Polonica, a nihče ni vedel povedati, kje jc bila. Grozna slutnja sc me je polastila. Tekel sem, zakaj, kako, nc vem, nu podstrešje in tam gori jc visela na tramu obešena mrtva moja Polonica Tedaj sem se zbudil, drgetajoč od groze . in strahu. Oh, hvala Bogu! Pogledal sem na j oosteljo poleg sebe. Mirno jc spala moja Po- i lonica in lahko jc dihala kakor zmeraj. Bog- I ve, le bogve, kaj tc sanje pomenijo. Tako se bojim, tako mc skrbi, da sploh nc morem več spati. Ves sem nesrečen, ves iz sebe, še juha mi nc tekne več, ko sem jo prej vendar imel lako rad. Oh, kaj bo, gospod Peter?! Sem že gledal v sanjske bukve, kaj bi pomenilo vse to, kar sc mi jc sanjalo, pa ne vem, če sanjske bukve danes še govore resnico. Včasih sem vedno zadel v loteriji, če se mi je sanjalo kaj sličnega. Če sc mi jc sanjalo o obešencu, je bila številka 25, o vozu 73, o konjih 75, o hudiču 90, cekin v žepu imeti: dobro, številka 38, po stopnicah pasti: bolečina, številka 81, mežnarja videti: smrt, številka 12, brus. kača, pihavnik in vbogajme dajati številka 76 itd. To je včasih res držalo in svojih desetič nisem nosil zastonj v Slonovo ulico, tamle gori, kjer je bilo napisano: Lotto-Collectur. Saj se spominjate, Peter, tamle gori zraven Slona. Tako sem v skrbeh. Tako sem ves iz sebe. Kaj bo? Ali bomo prvega maja morali res pod kostanje. Polonica jc kupila žc nekaj srečk za II. stadionsko loterijo, mogoče pa bi bilo prav, da jih vzamem šc jaz nekaj. Kdo ve?! Sreča jc opoteča. Nihče ne ve, kakšni so njeni sklepi. Mogoče pa ravno midva za-deneva vilo Stadion. Oh, gospod Peter, to bi bilo lepo, čc bi sc zgodilo. Za liter vina bi dal pa še za telečjo pečenko s solato. In ludi vas bi povabil, gospod Peter. Joj, kako bi bilo to imenitno. Kajne da bi mi privoščili!- In gospodu Skvarči so privrele debele, gorke solze iz njegovih dobrih oči. Tako nekak je gospod Skvarča, mehke tenke niso prav nif napram njemu ,.. Prtim dela НиђН. Dblast«*eqa mlhisra o zdravstvu m sodaliii pulifllti 0 odgovor Dr. Ravmliar in p, /upan o p?mfWu »Klerikslizem in radikalna stranka v Sloveniji. lliispod urednik! Dovolile ini nekoliko go»to-(jnb'H)sti \ V,t;»nn cenjenem listu v svrho nekaj potrebnih ugotovitev. N glasilih SDS (sicl) iiada-liujela 'isvt Mlada j;os.oda, ki sc podiiisujcla pod lirmo Uprava Itud. rad. kluba Slovenski Ju««, polemiki zavoljo \ Narodni tiskarni liskane in izdane bn.šuru Kierikulizein in radikalna stranka v ~s!ovi"iiii . Ako mislita la dva gospoda, da bom polemiziral z njunimi otročarijami, ki lili stresata po Jutruse zelo motita Kako i - > lo Upravo Slovenskega Juga* in r. njenimi iiinkcijonnrji, je dovoljno in za viKikegn azscdn -'u človeka prepričevalno pojasnil g. Mi-ljutin /lipan. podpredsednik slud. rad. kluba Slovenski Jug. O vsem leni in še o marsičem drugem sem bil informiran, še preden je bila dotiskana navedena brošura. Brošura izhaja iz istega vira, kakor članki v »Jutru izza poslednje volivne borbe, članki, ki so se obračali proti oficijelni politiki radikalne stranke in ki so imeli samo intrigantski namen, napraviti zmedo v vrstah slovenskih radikalov. Zato sem tako v interesu radikalne stranke kakor tudi v interesu njene od vseh strankinih instanc nprobirane politike smatral za svojo dolžnost, da sem dopisnikoma . Vremena« in »Politike g Ambrožu in odnosno g. Kernu dal svojo znano izjavo. Gospoda sta vršila samo svojo novinarsko dolžnost, ko sta vzela mojo izjavo na znanje Ob tem nisem zahteval nikake informacije z njune strani, ker mi take informacije ni bilo treba. Pripomnil bi samo še eno. Brošura služi, ali zavestno ali podzavestno, tu ne bom raziskoval — političnim namenom SDS. To ob času, ko je SDS v najljutejši borbi z Narodno radikalno stranko (glej Samoupravo«, oficijelno glasilo NRS v Belgradu). Kdor v tem trenotku prestopi prag SDS, se zateka v okrilje njene žurnalistike in išče gostoljubnosti pod streho SDS, one SDS. ki pusti javno plakati-rati, ila jc bila narodna radikalna stranka obdol-zena raznih koruptnih dejanj, da ima velikosrbski ргоггат in da je v vsem času zanemarila sorijal-ne in gospodarske koristi naših krajev — la ' mojih očeh ni radikal. — Dr. Vladimir Ravnihar. Odgovor na .Роч|апи«г v »Jutru? podpisano od gg. ftulafira in g. Kuljiša kot zastopnikoma »Slovenskega radikalnega kluba Slovenski Jug«. Glede na ..Poslano v Jutrur, podpisano od zastopnikov gg. Culafiča in Kuljiša kot tajnikov I in II, izjavljam sledeče: Vzdržujem svojo izjavo v »Slovencu« z dne 11. t. m. v polnem obsegu. Od zadnjega legalnega občnega zbora se ni vršil noben občni zbor, torej se ni mogel izvoliti noben novi odbor. Popolna neresnica je trditev, dasiravno je to na naslovni strani javno označeno, da je brošura izdanje celokupnega našega kluba ker se o tej brošuri pred celokupnim zbranim članstvom ni nikoli razpravljalo, in je večjemu delu še danes neznana vsebina brošure. Ravnotako meni ni bilo znano, kaj je s to brošuro in sem se zato samo informatvn« obrnil na klub z zahtevo, naj se mi v treh dneh pojasni zadeva z brošuro, drugače bom prisiljen stopiti v javnost. Ker sem pa med tem časom že dobil pozilivno informacije od drugod, mi ni bilo treba čakati na nadaljnje informacije od kluba. Vzdržujem trditev, da je g. Oton G. Ambrož star član kluba, ker sem ga lastnoročno vpisal v klub. Popolna neresnica je nadalje trditev, da je bilo g. Ambrožu a limine odklonjeno pooblastilo za predavanje, ker sva podpisala njemu kot takratnemu prvemu tajniku zagrebškega Slovenskega Juga jaz, kot takratni I. tajnik, in g. Ljuba Jur-kovič, takratni predsednik, priporočilno pismo, na podlagi katerega je g. Ambrož predaval v Belgradu. Nadalje ni res, da sem podpisal resolucijo z dne 20. VIII. 11)27 v svojem stanovanju v navzočnosti enega člana, marveč je res, da me je g. Dušan Hinič, ki je vse te resolucije kakor ludi brošuro sestavil, ustavil na ulici, kjer sem resolucijo podpisal, ne da bi jo prečital, ker je bila že itak podpisana od predsednika ali tajnika. V moji izjavi sem konstatiral, da so klub in izdajatelji brez sredstev. V rokah imam pismo podpisnika »Poslanegac g. M. Culafiča, pisano dne 13. t. m., torej en dan po moji izjavi v »Slovencu«, in en dan pred priobčitvijo »Poslanega: v »Jutru«. V tem pismu piše g. Culafič dobesedno: »... več je naprotiv istina, da su isti bili delegirani od odbora stud. rad. kluba -.Slovenski Jug^, koji jc delegaciju poslao o svom strošku, a ne, da se je delegacija poslužila tude potpore ...«, drugi dan pa izjavlja isti v »Jutru*, da so znašali stroški brošure 2105 Din... kar мпо z dobrovoljnimi prispevki naših »somišljenikov in prijateljev« ne samo krili, marveč je še ostalo za stroške dreh delegatov v Belgrad .. Član »novega* revizijskega odbora mi je pa celo dne 12. t. m. izjavil, da so stroški brošure znašali 4000 Din in da je bil celo g. Hinič tako »velikodušen«-, da je kril nad polovico stroškov. Gospodje podpisniki operirajo v svojem »Poslanem« z izrazi »po'itićna moraal in dvoličnost«. Kako je lo razumeti, naj služijo sledeča dejstva v dokaz: Tomo Maksimovič. podpisnik predgovora bro-Snre, je nedavno odšel v Belgrad noseč s seboj te brošure, v katerih se vehemenlno napada SLS, ki jo SLS označuje kot pamflet, v drugi roki pa priporočilno pismo na g. dr. Korošca, min. notranjih del in šefa SLS. G. Milana Culafiča. drugega podpisnika predgovora brošure in tudi vseh teh napadov je g. dr. Ravnilmr, predsednik NRS v Sloveniji kot člana »Slovenskega Juga« »brezplačno zagovarjal pred kazenskim sodiščem. Končno par besed o mojem »nedelovanju« v klubu in stranki. Pripominjam le toliko, da sem bil vedno od ustanovitve kluba izvoljen v odbor, da sem aktivno sodeloval vsa leta v strankinih pod dborih in odborih, da sem največkrat zastopal klub v Belgradu, tako sem imel čast čestitati pok. Nikoli Pašiču o priliki njegove 80 letnice in mu predati diplom častnega člana v imenu kluba, vse to nn lastne stroške, ne pa na stroške kluba ali celo »na stroške somišljenikov in prijateljev«. Značilno je, da so ti »splošno znani aktivni radikalni omladinci« priobčili napade name, kakor tudi na predsednika NRS in na celo NRS v Sloveniji v listu, ki vsak (lan napada »gnilo<- radikalno stranko in očita SIJS kol glavni greh. da не Trie s »koriiiupirano in batinaško« radikalno stranko. S tem so vse navedbe »Poslanega- ovržene. Zame je vsa časopisna polemika s tem končana. Pripravljen sem pa vsak Čas pred kompetentnim fo-rom le navedbe dokazati. V Ljubljuni, dne 16. marca 192«. Abs. iur. Miljutin Zupan, podpredsednik stud. rad. kluba »Slov Juge. Pudjevi tovariši so zahtevali člen 32 finančnega zakona v Radičevci iščejo materijul za demagogijo na nedeljskem shodu v Ljubljani — Minister Spaho razkril radičevske zahteve proti občinam in okrajnim samoupravam vlada dobivala iz krogov zainteresiranih davčnih obvezancev- kakor tudi te vrst narodnih poslancev. (Pribičevič: »Posebno od banki«) Ravno od narodnih poslancev, vaših prijateljev. Oni so najbolj intervenirali, da ta člen pride v finančni zakon, vaši prijatelji. Navedel, bom tudi primer, ki so mi ga podali vaši prijatelji. Original imam tukaj. V tem členu se govori o davčnih obvezancih, ''at.erira se davek določi na temelju pozitivnih podatkov in se jim davek naloži v polnem, odgovarjajočem znesku. Radi tega niso bili vsi davčni obve-zahci V stanju prenašati občinskih doklad v tistem odstotka, kakor tisti davkoplačevalci, katerim se davčne vsote predpisujejo po davčnih odborih, po svobodnem prepričanju, in ki iz teh ocen jemljejo v obzir končno obdavčenje dotičnega obvezanca z ozirom na državne, samoupravne in ostale doklade. Meni se je ravno iz vrst narodnih poslancev predložilo mnogo konkretnih primerov, kjer so davčni obvezanci, o katerih govori ta člen, morali ves svoj dobiček dati za davčne občinske in samoupravne doklade. Čestokrat pa tudi to ni dovolj, marveč so morali plačevati celo od svoje temeljne glavnice. Zato navajam primer, ki naj bi ilustriral to zadevo: Srbska hranilnica v Daruvaru, katere temeljni kapital znaša 400.000 Din, je imela 1. 1923. 63.000 Din netto-dobička. Zavod je moral leta 1934. plačati 130.000 Din državnega davka in doklad, občinskih doklad pa 15.000 Din, torej .skupno 145.000 Din, ali skoro dvakrat več kot jc imela čistih dohodkov v enem poslovnem letu. Isto je pri ostalih davčnih obvezancih, ki sc v tem členu omenjajo. Vsi so popolnoma upravičeno zahtevali, da se ta težka krivica popravi. TPD ni predložila nobene pritožbe. Pri izdelavi teh odredb je bila pred očmi samo moralnopravna odredba zaščite državljanov, vseh enako.« Zato smatra minister, da je bila ta interpelacija nepotrebna. Nato je dobil besedo Ivan P u c e 1 j, ki je seveda porabil ves svoj govor za napade na poslance SLS. Pucljev govor je poslušalo nekaj njegovih ožjih tovarišev iz Radičevega in samostojno demokratskega kluba. Vsi ostali poslanci so zapustili dvorano. — Popoldne sta govorila poslanca Krajač in Pasarič (HSS). Za časa njunih govorov je prišlo do burnih spopadov med radičevci in Baljičem, ki jim je očital, da so izdali in prodali hrvatski narod. Malo je manjkalo, da ni prišlo pri tem do težkega spopada, vsled česar je predsednik prekinil sejo. Po prekinitvi sta govorila Bačinič in Mletikoš. Nato se je sprejel prost prehod na dnevni red. S tem je bila ta interpelacija odstavljena z dnevnega reda. Prihodnja seja bo jutri. Kot prva točka pride na dnevni red izvolitev skupščinskega podpredsednika, druga pa nadaljevanje proračunske debate o finančnem zakonu. r Belgrad, 15. marca. (Tel. »Slov.«) Radičevci in samostojni demokrati so v zadnjem času spremenili svojo taktiko v skupščini. Dosedaj so najbolj napadali radikale, v zadnjem času so pa pričeli koncentrirati svoje napade proti poslancem SLS tn muslimanom. Ta njihova taktika prehaja često vse meje in je povsem slična napadom kakega pocestnega po-balina, ne pa poslanca. Snočnji dogodek s poslancem Urekom je v vseh krogih izzval veliko ogorčenje. Vsi krogi tako obsojajo poslanca Urcka kakor tudi duševne učitelje te njegove metode v parlamentu. Na današnji seji skupščine je istotako ponovno prišlo do zelo burnih prizorov, v katerih so posebno sodelovali radičevci z napadi in blatenjem muslimanskih poslancev. Predsednik nar. skupščine je moral popoldne radi teh njihovih napadov celo ponovno prekiniti sejo. Sicer je bila skupščinska seja v glavnem precej burna. Bil jc interpolacijski dan in na dnevtiem redu je bila interpelacija poslanca P u c 1 j a in tovariSev radi člena 82. linančnega zakona v letu 1927,-1928. Kakor znano, so sc poslanci Pucelj in njegovi tovariši samostojni demokrati v' Sloveniji javno hvalili v časopisju, da so dobro vedeli, kako je prišel ta člen v finančni zakon, niso pa hoteli proti temu nastopiti v finančnem odboru, ko jc bil čas, samo da 1ii lahko tudi to izrabili v svoje demagoške svrhe. Cela interpelacija je bila sestavljena v tem smislu. Istotako so govorili Pucelj in drugi po slanci. Pred dnevnim redom je skupščinski predsednik prečital pismo finančnega ministra Bogdana Markoviča, v katerem prosi predsednika narodne skupščine, da mu radi bolezni ni mogoče prisostvovati sejam narodne skupščine. Nato je dr. Perič izvajal sledeče: Gospodje narodni poslanci! Prosim vas, da mi kot predsedniku narodne skupščine dovolite, da prosim vse gospode narodne poslance, da se ne ponavljajo prizori, ki so se pripetili tekom včerajšnje seje. Nisem bil navzoč ves dan pri sejah. Iz stenografskih zapisnikov pa sem se prepričal, da so se uporabljali izrazi, ki niso niti malo v čast tej hiši. Iz teh beležk razvidim, da je g. Predavec zaklical g. Baljiču med drugim tudi to, da je »hulja«. To je treba odločno obsoditi in prosim, da se taki izrazi ne uporabljajo, marveč da se narodni poslanci obnašajo tAo, kakor to pri-stoja članom narodne skupščine. Po kratkih izvajanjih Pavla Radiča, češ, da mu predsednik ni hotel dati besede, se je prešlo na dnevni red. Prvi je dobil besedo minister Spaho, ki je odgovarjal na interpelacijo poslanca Puclja, da je čl. 82. finančnega zakona prišel v zakon potom amande-menta. »Pojav tega zakonskega člena je posledica cele vrste opravičenih pritožb, ki jih je Novi Dodoredsednik skuošfine r Belgrad, 15. marca. (Tel. »Slov.«) Na današnji seji jfe demokratski klub soglasno sprejel kandidaturo poslanca Radoslava Agato-n o v i č a za prvega skupščinskega podpredsednika. Nato se je razpravljalo o stanju v Vojvodini. Z ozirom na to sta govorila poslanca Ribar in Novakovič. Sklenilo se je, da gre posebna deputacija poslancev DS k notranjemu ministru dr. Korošcu, ki mu bo predložila njihove zahteve glede personalne politike. Naša de!eoverilna pisma. Sprejemi ori zunanjem nvn s*ru r Belgrad, 15. marca. (Tel. >Slov «) Zastopnik zunanjega ministra g. Ilija Sumen-Icovil je danes dopoldne sprejel ameriškega poslanika g. Princa, francoskega odpravnika poslov Dubaya, angleškega poslanika Kenar-da in albanskega odpravnika poslov dr. Sfplo. ' Poleg tega je dr. Šumenkovič sprejel naiega poslanika v Madridu dr. Smodlako, novega poslanika v Buenos Airesu Grisogona ter poslanika v Tirani Mihajlooiča. Bum - bum - bum Kadar zmanjka žerjavovcem in radičev-cem argumentov, začnejo z grožnjami in nasilji, pa čc je ta gospoda v vladi ali v opoziciji. To je bilo in je še danes. Za PP-režima so žerjavovci proglasili geslo: Kdor je proti vladi, je proti državi. In režim je preganjal državno uslužbenstvo na način, ki ga ne pozna zgodovina, delavstvo pa se je nekaznovano trpinčilo in mrcvarilo v Glavnjači in v — Trbovljah. 2er-javovcev vredni bratje so gotovi bivši samo-stojneži. Nasilno se razganjali celo občne zbore Kmetijske družbe in s kamenjem in koli naše ljudi in naše poslance, kadar so si upali prirediti zborovanje v kraju, kjer je imel slučajno samostojni priganjač šc kaj besede. Na Hrvatskem je bil pred zadnjimi skupščinskimi volitvami pristaš pučke stranke ubit, ker ni trobil v radičevski rog. V zadnjem času gre kmetska demokracija tako daleč, da poživlja k fiporu, češ, da se bodo prečani plačevanju davkov, ki so notabene po sedanji vladi znižani in izenačeni, uprli, in »Kmetski list« si upa danes, ko, hvala Bogu, živimo v svobodni narodni državi z domačo narodno dinastijo, prinašati revolucijonarne pesmi z refrenom: Rore kralji, vsi bodo utonili«. Spričo navedenih dejstev je bil predvčerajšnji dejanski napad na posl. Ilodžarja v belgr. parlamentu, sicer malenkosten, vendar nad vse jasen dokaz, kako pojmujejo radičevci in žerjavovci pravni red v državi in kam bo zašla naša domovina, ako se selj. demokraciji pravočasno ne pristrižejo peruti. Zato naj se žerjavovski in radičevski batinaši v nedeljo ne delajo lepe z frazami o svobodi, demokraciji in enakopravnosti, ki so jih že tako globoko poteptali v blato. Povejo naj raje vsem onim, ki hočejo kot pozabljivi ali nepoboljšljivi čudaki po lcmetsko-demokratski kostanj v ogenj, vsaj nekaj zgodb o svojem nasilju in svojih bati-nah, s katerimi so bili tako radodarni, dokler jim ie sijala mor vladnih jasli. Slovenci v Italifi l asistovlki učitelj skrimi cerkev. V Kubedu je domači duhovnik g. Brezavšček poučeval v cerkvi otroke krščanski nauk. Nenadoma je vdrl v cerkev italijanski učitelj in pričel vpiti uad duhovnikom, da ne sme poučevati otrok v slovenskem jeziku, sicer mu bo on pokazal, -r Skoraj po vsej Istri so duhovniki prisiljeni učili otroke krščanski nauk v cerkvi, ker jim je vstop v šolo prepovedan. V šoli poučujejo verstvo italijanski učitelji, katerih znanje pač ne more jamčiti za širjenje čistega krščanskega nauka. Fašistovska parada v cerkvi. Na zahtevo fašistov se je vršila v Skednju prva slovesna maša z italijausko pridigo mesto slovenske. Fašisti so »proslavili ta dogodek kot »zavzetje« cerkve. Učiteljstvo je pripeljalo vse šolske otroke preoblečene v »Ba-iillo«, ki so vkorakali v cerkev s svojo zastavo. Mec mašo je igral orkester. Ozadje dogodkov pri Zirch. Italijansko časopisje skuša pokazati incident v Brežnici na meji ko' navadno tihotapsko afero. »Picolo« je zgodbo prepletel še z opisovanjem junaških činov treh italijanskih finančnih stražnikov, da se>bo zdela italijanski javnosti njegova verzija bolj verjetna, iu popisuje dogodek takole: Trije finančni stražniki so zapazili na meji čelo 21 (!) tihotapcev, ki se je pomikala i2 Jugoslavije čez mejo v Italijo. Sprejeli so jo s streli in vnela: se je kratka bitka, v kateri je bi! en stražnik ranjen; pet tihotapcev je zbežalo nazaj v Jugoslavijo, drugih 16 (oboroženih) sta zajela ostala dva(!) neranjena stražnika in jih odpeljala na italijanske poveljništvo. Tako »Piccolo«, ki sam sebi ne vena-me. -- V resnici imajo dogodki čisto drugo ozadje, ki meče temno senco na ljudi, katerim je izročen ns milost in nemilost naš živelj ob meji. — V Brežnici so prišli v domačo gostilno trije italijanski finančni stražniki na kozarec vina. Kmalu so opazili, da je hišna gospodinja sama doma, mož je odše! namreč po opravi u zdoma. Stražniki so se spravili z gospodinjo v prijazen razgovor; beseda jc dala besedo in kmalu se je gostom posrečilo speljati razgovor na opolzka tla. Krčmarici so pričeli prigovarjati, naj izrabi odsotnost moža in se mu izneveri, šli so še dalje in se začeli tudi vesti nespodobno napram gospodinji. Tedaj je krčmarica zavpila na pomoč. —. Kmalu je priteklo od sosedovih pet moških, da brani čast krčmarice Stražniki so sprejeli krnele z orožjem, vnel se je prelep, padle je več strelov. Fantie so se na7aduje umaknili in zbežali čez inejo v Jugoslavijo, ker so se zbali re-presalij. Finančni stražniki so dog-odek naznanili predstojnikom, seveda v taki luči, kakor je njim kazalo. V Breznico je pozneje odšlo okoli 30 finančnih -stražnikov in karabinerjev. Tu so kar vprek aretirali 11 moških in 5 žensk, moške so vklenili, in vse odpe'jali v idrii=ke zapore, kjer so še danes zaprti. Večina teli ljudi za incident niti vedelo ni. Prebivalstvo je silno razburjeno. Zgubilo je vero v državno oblast, ki je udarila žrlve. m"sto da bi kaznovala resnične krivce in skrunilce javne morale, in nima upanja, da bi višja oblastva odredila nepristransko preiskavo, ki bi mu dala zadoščenje. Nižji organi so absolutni gospodarji v deželi, proti njim ni mogoča nikaka pritožba! Slovenski otroci v polujčevalnicah. Kakor smo nedavno poročali, vzdržuje »Lega Nazionale« na Primorskem 91 šolskih vrtcev, v katerih se potuj-čuje 6678 slovenskih otrok. Vzporedno z Lego deluje podobno društvo »Ilalia Redenta«. Društvo se je z državno pomočjo naglo razvilo in v letu 1927 razpolagalo žc z 48 vrtci, v katerih se je »vzgajalo« 1119 slovenskih, 181 hrvaških in 102 nemških otrok. Društvo deluje tudi v trbižkem okraju. Otroke privablja v svoje vrtce z znanimi sredstvi: hrana, obleka, čevlji, brezplačno zdravljenje, letovišče ob morju ali v gorah. V deželi, ki ie gospodarrko na tleh. ni težko delovati s takimi sredstvi; poleg tega ima društvo za seboj podestate in vse državne in občinske uslužbence ler fašiste, ki pritiskajo na liudstvo Neki italijanski list poroča, da znajo otroci že pc enem letu italijansko! Otroški vrtci delajo torej pedagoške čudeže. To sistematično morjenje ljubezni do matere in nienega jezika v otrocih imenmejo fašistovski listi -krščansko dobrohotno delo« in vzga-jališča odpadnikov, neznača-rržev, ovaduhov in često pravih razbojnikov — fslria doret - so po njihovem mnenju • male oaze materinske sreče« na Krasu! Tudi kmet prisilim meniati ime. Medtem ko krožiio po državnih, občinskih in sploh --seh 'avnih uradih okrožnice, ki pozivaio uradnike nai čimprej storijo svojo patriotično dolžnost iu si poiia'ijančijč priimek, medtem fašistovski sindikati uradnikov, telefonistov in radiotelefonistov ter de'avcev pozivajo svoje člane, da se odzoveio temu Plebiscitu italijan-stva«, je pričela tudi na deželi akciia za noitaliianče-vanie rodbinskih imen. V Komnu na primer jc fašjo sklenil, da prične s propagando. Predvsem ie fašistovski tainik naložil samim fašistom, da takoj vložijo prošnjo pa popravo imena. Sklenirno ie bilo nada'ie. da se bo smatralo za unor proti -ežimu in državi rnoretihno obotavljanje Sioveirev. da si daio poitaliiančifi ime: kdor ne i'prcmeni imena, ne priznava suverenosti Italiie nad nrimor?k«mi kraii. — Istočasno pišejo še vedno fašistovski listi, da gre vse »spontano, orostovolino«. — l7i«ed ponravlie-nih imen je nekaj /do zanimivih: Skok ic po-fal Salto, Iskra — Favilli. KrHmn — Crociali, — Pi-ščanc — Polli, Koban — Caralli itd. Medernn kolonizacija. Goriški fašio ie skleni! postavili na Črnem vrhu več velikih barak, da nastani v iiiih »dopolavoriste«, ki jih povabi v slovenske k'-*ie ua letovišče. Prostora bo v barakah za več sto liudi. Donolavoristi iz Italiie bodo ostali ns Goriškem po en mesec; no odhodu prve skupine pride drura. Tako računalo ffl-'i=fi. da spravno na Goriško tekom no'etja okoli 10.000 it,Milanskih delavcev. Ta vesl ie razburila vse. ki iim ic morala slovenskega ljudstva na srcu, in tudi Hudstvo samo. Saj je vobče znano, kako se vede italijanski element nanram Slovencem in Slovenkam. Stalislika prvih 10 lef okuraHie bi nam pokaza'a na tisoče družinskih Iragedii. ki jim ie treba iskali izvora v vroči krvi osvoievalcev. Š" celo obnašanie itali'ar,0k<*oa učitelistva ie v spodliko liudslva in samo fašistov-sko časopise ie nrotestira'o, da se za ka^en pošiljajo na Primorsko moralno nokvaricni liud'e, ki ime itali'anskepa naroda fenta'0 in s fem oviralo asimilaeiio. Kaj naj potem prlčakuiemo od take mace delavtva. brez vzpoie in denaria. ki se bo razlilo po Goriškem. OriMnizaeiia samoobrambe ie v danih razmerah izkliučena. Sai se žc nastop staršev a'i dekkta ne smatra morda za nastop proli sknoiilcu dr''žinskeo-а mini. am"ak naslon nroli Italiianu. italiianstvu in ita'iianski državi. Fašistična oblastva. ki se boiiio za nresliž llaliianov v svetu. bi morala uvideti, da laki »Meti« škoHipplo dobremu imenu it.aliian'keo-a naroda in bi iih morala za vsako ceno preprečiti ne pa še organizirati. Odpadniki na delu. Pod tem naslovom smo v številki od 4. t. m. poročali o pngiibonosncm delovanju nekaterih odpadnikov v Sežanščini. V sestavku je bilo rečeno, da so odpadniki »učitelji in učiteljice in v zadnjem času obrtniki in trgovci«; vsled tiskovne |x>mote pa ni bilo razvidno, da se lo nanaša le na nekatere osebe v sežanskem okraiu. IIIIIIIIIIIIIIIIIIII lepoti se da prednost. Marsikateri ie odlikuje po rojstvu, s posestjo, znanstvom in zmožnostjo; v življenju daje vsemu temu lepota - dobro negovana zunanjost - prednost. Z Nivea-cremo si pridobite gladko, zdravo kožo. to je predpogoj k lepoti. Vporabljnjte tudi Vi №vea-cremo шшшшшшп mož zopet utopit svojo srčno bridkost v kozarec vina. Kako ga je žena kasneje sprejela doma, pa žal ni znano. O Dekleta beže iz Ljubljane. Ponovno so bili ljubljanski policiji že prijavljeni slučaji sicer romantičnih, toda za današnje čase vsekakor neprimernih dekliških begov. Dekleta pobegnejo navadno v družbi svojih fantov v južne kraje države. Včeraj je prijavila policiji Marija Jutraževa, da je njeno 18 let staro sestro Emilijo odvedel neki Dragolin Jordan na Sušak. Za obema beguncema je bila izdana tiralica. 0 Tavajoči Bosanci. Konjeniška policijska straža je včeraj zjutraj na patruljiranju za Vičem naletela na štiri Bosance, ki so lačni, zmrzuioči in utrujeni tavali v jutranji megli. Vsi štirje so bili odvedeni na policijo. Tu so povedali svojo običajno usodo. Prišli so v Slovenijo iskat dela. Ker ga niso našli, so sedaj brez vseh sredstev in na cesti. Bosanci bodo odpotovali s prisilnim potnim listom v svoj domači kraj. □ Podaljšanje proračunskega proviiorija za marec in april mariborski mestni občini je mariborski oblastni odbor dovolil. □ Ali že imaš srečke druge Stadioni.e loterije? Лко si je še nisi nabavil, s»» oglasi v najkrajšem času pri blagajni Zadružne banko ali pa v prodajalni tiskarne sv. Cirila ter si jo kupi. Stane te samo 10 Din in ako ti je sreča mila, dobiš 25. marca, ko bo žrebanje, vilo. kolo ali kakšen drug lep dobitek. П IV. veliko dobrodelno tombolo priredi Osrednje društvo nižjih poštnih in brzojav. uslužbencev v Mariboru dne 15. aprila. Dobitki so sledeči: 10 tombol, 2<> deselink, 30 petink, 30 četvork, 100 tern in 250 amb. Ker je eventuelni dobiček namenjen le v dobrodelni namen, to je podpiranje' bolnih članov, ubogih vdov in sirot naših tovarišev, prosimo cenjeno občinstvo, da nas podpira. Omenjeno društvo je razdelilo letos 16.";00 Din podporo. Za ta se mora društvo zahvaliti v imenu vseh, ki so bili deležni podpore, gg. trgovcem, Ivrdkam in občinstvu, ki nas pridno podpira in priduo kupuje srečke. Odbor se priporoča tudi tokrat, da bi nas občinstvo podpiralo in pridno kupovalo srečke, katere jim nudijo obilo lepih dobitkov. Srečke bodo prodajali pismonoSe in trafike. □ Strel v slavo. Pred dobrimi 14 dnevi si je pognal pod posteljo lastnega očeta v glavo strel B2 letni Jože Cvajdig iz Sladkega vrha. Prepeljali po ga v mariborsko splošno bolnico, kjer jo umrl po 14 dneh. □Smrt znanega politika. W> let stari Jakopp Ludvik, trgovski potnik, je umrl v Mariboru in bo pokopan danes ob treh popoldne. □ Žrtev jetike. V skrajno slabem in zdravju škodljivem vremenu je začela zadnji čas jetika s svojo neizprosno smrtno koso. Na jetiki je umrl 44 letni uslužbenec v kurilnici Franc Janžekovič, ki bo pokopan danes ob štirih popoldne. V slirosti Cjubljansteo gledališče DRAMA. Začetek ob 8 »večer. Petek. 16. marca: ŠKOLJKA. Gostovanje šentjakobskega odra. Izven. Sobota, 17. marca: DANES BODO TIČI. Ljudska predstava pri izredno zniž. cenah. Izven. Nedelja, 18. marca ob 15. uri: PEPELKA. Zadnjikrat v sezoni pri izredno zniž. cenah. Izven. Ob 20. uri: SESTRICNA IZ VARŠAVE. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Ponedeljek, 10. marca: C VRANO DE BERGERAC. Izven. OPERA. Začetek ob pol 8 ivečer. Petek, 16. marca: ZMAGOVALKA OCEANA. Red D. Sobota. 17. marca: MADAME BUTTERFLV. Red C. Gostuje ga. Zlata Gjungjenac. Nedelja, 18. marca ob 15. uri: MAKTA. Ljudska predstava pri zniž. cenah. — Ob pol 20. uri: POLJSKA KRI. Opereta. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izven. Ponedeljek, 19. marca ob 15. uri: GROFICA MARICA. Ljudska predstava pri zniž. cenah. Izv. Mariborsko gledališče Petek, 16. marca: Zaprto. Sobota, 17. marca ob 20. uri: PLES V MASKAH. Gostuje g. Mitrovičeva. Ab. B. Kuponi. Nedelja, 18. marca ob 15. uri: PLES V MASKAH. Kuponi. Gostovanje ge. Milrovičeve. t>b 20. uri: LOGARJEVA KRISTA. Kuponi. Znižane cene. Ponedeljek, 10. marca ob 15. uri: PRI TREH MLADENKAH. Kuponi. — Ob 20. uri: »DOBRI VOJAK ŠVEJK. Kuponi. Torek, 20. marca ob 20. uri: ŽENA VRAG. Izven. Gostovanje dunajskega Burgleatrn. Glasba Opozarjamo na nocojšnji koncert sopranistke ge. Ivanke Negro-I Irastove, ki se vrši danes ob 8 zvečer v dvorani Filharmonične družbe. Bogat kon- 27 let jo pretrgala jetika nit življenja čevljarskemu mojstru Janezu Pelcu. Na jetiki je še umrl 231etni ključavničar drž. železnic Drago Lukežič, sin mariborskega stražarju. □ K tatvini ua železnici. Prejeli smo: V člankih Vašega cenj. lista št. <>0 in 61 z dne U. marca in 13. marca 1928 na str. G oziroma 5 pod naslovom: Tatvina nu železnici« oziroma ••■•Popravek k pOrbčilu o tatvini na železnici , natisnjene činje-nice, v kolikor so tičejo tvrdke. Inž. I. & H. Suhi, zvonolivarne v Maviljoru, ne odgovarjajo resnici. Res je damo, da tvrdka BUhl kupuje starinski kovinski mnfarijal le samo od nji znanih trgovcev s sturim kovinskim materijalom po normalnih cenah za stari materija), kateri se porablja .izključno le za tržno ali strojno litje. Res je daljo, da je policija med starim kovinskim materijalom pri tvrdki agnoscirala nutlo količino stare kovine v vrednosti približno 30u0 Din kot izvirajoče od delavnic drž. železuicc, za kateri izvor pa odgovarjajo zadevni trgovci s staro kovino, Tvrdka ni dobila kovice od nekega iuženerja, ki bi bil zaposlen v delavnici državnih železnic. G Kap je zadela v sredo Mezgola Filipa, kovača v Studencih. Tukajšnji rešilni oddelek ga je prepeljal v.bolnico. Sej- marlkors 'esa obs. iveta Maribor, 15. marca. Župan je otvoril sejo in je sporočil, da je pol-drugmilijomko posojilo za zidanje delavskih hišic koncnoveljavno odobreno in da bo sedni mestna občina sporazumno z ljubljansko delavsko zbornico s tem kreditom razpolagala. Nato se je prešlo na dnevni red. Klub občinskih svetnikov SLS je stavil nujen predlog z ozirom na ukinitev stanovanjske zaščite s 1. majem, ko je pričakovati več dtložacij, da se najame 250.000 Din pošouia za ureditev stanovanj v dragonski vojašnici, kjer bi se dali dosedaj šc nezasedeni prostori prirediti za začasna stanovanja. S tem kreditom naj bi občina vzela v najem ludi bivšo dravsko vojašnico, kjer bi bilo mogoče še adaptirati kakih 20 stanovanj. Predlog je bil soglasno sprejel. Drugi predlog je bil glede tega, kako pomoči delavcem s podporo za starost oziroma za slučaj onemoglosti. Za ta slučai naj II. in IV. odsek sporazumno s so^ialuo-političnim uradom napravila natančen pregled poslov mestnih delavcev in drugih mestnih uslužbencev. Potreben pa je ti"'' natančen seznam in posebno ic še treba proučiti finančno stran tega predlopa ter staviti vprašanje glede kritja in niorel ii^e dolacijc, ki bi l ila potrebna v ta namen. vcmška stranka ic predlagala, da se postavi Tegetlhofu ob 100 letnici niegovega roietva kip nazaj na svoie mesto. Socialisti so predlagali, da nai mestno kniirovodstvo deda na to, da se ne bi nalagale pre isoke na;emnine in da bi se stanovanjska zaščita podaljša vsaj do 1030. Predlogi so bili sprejeti. , Na vrsto so prišla poročila posameznih odsekov. V 1. od-eku se je najprele razprav'ialo o Mestni hranilnici. Ta ima že dali časa radi ijeure;enih razmer gerenta. Gcr<-nt ie sedaj predložil nova pravila. Po (eh pravilih bi nai občinski svet izvolil upravni odbor po prono-cu. Mestni kino je že dali časa zaprt. L. 1025 je bil nogodbeno oddan, upravnik pa ga je mera! radi konkurence in slabih dohodkov zapreti. O tem se bo še razpravljalo. Na-daalje so se zavrni'e nekatere pritožbe Nabavlialne zadruge, katera noče plačevati raznih davkov in do-Had, misleč, da ji to ue prisloja. in se pritožuie, da je naknadno predpisana vsota krivična. — Mestni gradbeni urad ie napravil načrt za eno nadstropno hišo, ki bi imela prostora za štirinajst stanovanj. — Avtobus-promet se bo še razvil, zato se jc priporočilo, da se zgradi čedua dvonadstropna stanovanjska hiša. ki bo imela najmanj 20 stanovanj. Hiša bo stala pokirug milijon, morda malo več. Na:elo naj bi se posojilo, katerega bi amo iiziralo podjetje v 20 Ietiii. — Kupi se Srhmiedererjevo posestvo, da •e dogradi novo kopališče. Kupi se d*1! Slaudin!»er-jevegp. posestva pri kadetnici, kjer naj bi se posta- Varujte se prehlada! Pri bolezni *r'a, hrlonvosl qla«u, in nahoda so neobhodno pot-ebne okus e certni spored in pa dober sloves, ki ga uživa gospa koncertautka kot pevka nam jamčita za umetniški užitek večera. Klavirsko sprem jevanje pevskih točk je prevzel g. Lipovšek. Izvajajo se skladbe Griega in dr. Kaiserja, dalje Parne) a-llaidelberga ; in dr. Pougraca. Z Arijo je zastopan Godard. Kon-| cert zaključujejo sloven ki avtorji Adamič, Lajovic, Pavčič iu Škerjane. Gospa koncertanka je v Ljubljanskih krogih kot rojakinja dobro znana, znano je pa tudi njeno glasbeno-pedagoško delovanje na Matičnih zavodih. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni. Naše dlfašivo ,1. K. A. 1». »Danka*. Drevi ob 8 se bo vršil sest i-nek političnega krožka. Reforira lov Sehenk Narodno manjSlne«. Tovariši, udeležile se sestanki polneštevilno 111 točno — Predsednik. Kršč. soc. kluli »Borba« prelaga svoj sestanek od sobote na ponedeljek, dne 19. t. 111., ko liani bo govoril ob običajni uri tov Edi Kocbek o ;>mlaJiusl;eiu gibanju ua Slovenskem . I*rirediive in društvene vesti Ljubljana. Strokovna skupina mestnih delavcev in uslužbencev lmrt dne 1(1. marca 1928 ob 0 zvečer odbo-rovo sejo v Konzuinni kleti na Kongresnem trgu. Rezervni častniki se vabijo ua predavanje, ki bo v ponedeljek, dne 10. marca ob 17. uri v častniškem domu v Ljubljani. Predava inž. polkovnik gospod Dušan Božič. — Pododbor Ljubljana. Združenje jugoslevanskih inženerjev in arhitektov — Sckcija Ljubljana inia svoj 0. redni občni zbor v soboto, dne 24. marca ob pol 20 v lastnem družabnem lokalu 11a Kongresnem trgu št. 1-11. Čevljarska obrtna zadruga v Ljubljani opozarja tem potom vse članstvo na 25 letnico obstoja »Zveze obrtnih zadrug«. Na predvečer zborovanja se vrši v dvorani * Kazine« pozdravni večer združen z nagovori, petjem in godbo. Vstopnine ni. Na Jožefevo 10. t. ni. se vrši ob 10. uri dopo'dtie v dvorani Narodnega doma slavnostno zborovanje. Ob 13. uri se vrši v »Kazini« slavnostni banket. vilo 60 d o70 stanovanjskih hišic. — Avtobus-promet je stal dosedaj 2,300.000 Din. Posojila se ie vzelo še samo 80.000 Din. 1,500.000 Din se je vzelo iz tekočih dohodkov. Ta poldrugi milijon naj bi se vzel na posodo, da bi se amortiziral v desetih letih od avtoomnibus-prometa. Cette & Na željo zavednih reljskih «!nm se objavlja, da se bodo v nedeljo ol) priliki koncerta v Celjskem dojim 1 <1 11 dalje -sprejemal« naročila za Dervo in naj se tozadevno blagovolijo ti ime medsebojno obvestiti in se na označeni dan pri vratarju informirali Čim največjo udeležbe pričakuje — Akcija za propagando Dečve in Jugoslo-vanska Matica. ■Tr Smrt vzorne iisini'jeiike. Danes popo'ittle polože na bolniško pokopališče li večnelmi počitku vzorno u«euljenko celjsko javne bolnice sestro Ano Slmouič. Skozi 18 tel je z vzgledno gorečnostjo vršila v celjski' bolnici s'užbo žrtvujoče so ljubezni iu usmiljenja. Tisočem in tisočem bolnikov, ki so bili izročeni njeni negi, je ostala v. spominu kot dolira mali bolnikov ia tohreča sestra v trpljenju. Radi tega j? uživala za tisiiiiljehko nenavadno popularnost. Naj dobri Bog blagi sestri z neskončno dobroto bogato poplača v«e. česar ji nikdar ne b -mo mogli nii, ki nam je bita njena ljubezen v urah tml'erfa v bodrilo in ozdravljen ie. Pogreb se vrši ob treh popoldne iz bdniV-e mrtvašnice. & S celiskc pošte. V pokojen je pos'ni blagajni!;. uradnik II. kat. 2. skupine g. Josip Božja Enake ie vpokoien i poštna ul-adnioa Roaa -Когабег. — Iz Slovenske Bistri :e v Celje ie presta 'lj-.'na telefonistinja Emn liti vri um. St Prosto*oljno gasilno društvo v Celju je imelo v nedeljo dne 11. februarja t I. v društvenih nrostovili s^-oj 57. občni zbor. Posamezna poročila so nudila izredno pestro sliko stanovitnega in napornega dela pr< stovoljnih gasilcev v Celju. Požrtvovalnost članstva se ne kaže zgolj v neprestani pripravljenosti zi s'uČaj požarov, temveč tudi v neprestani skrbi za vzdrževanje strojev, cevnega materi jala in gasilnega orodja. Pripravljenost ic? organizirana tako odlično in jo članstv vrši s toliko vestnostjo, da v slučaju požara niti vžnemirnjo-čega alrtrmiranji ni Irolvi. — Začetkom leta je štelo, društvo 3 častno in 4 izvršujoSih članov, dalje 5 "pripravnikov, 10 varnostnih in '390 nodpor-nih članov. - V staležu gasilnega orodja je v proš-lemlatu ž-1 h ?'?■/,! t i razveseljiv prirastek. Predvsem je društvo pridobilo preurejen avto za orodje ter novo \'r ztio Pripravo za ga.Senje. — Iz poročila društvenega blagajnika posnemamo, da je društvo med drugim izdalo v proš'^m iptir Din 4.095 na zavarovalniških pristojbinah: Din 8.1Г0 za nabavo bencina in r tja; Din 42.1 za nabavo tehničnega značaja; Din 7.242 za vzdrževanje in popravila inventarja; Din З.П81 za lnstrjpcije odnosno nabavo nove alarmne naprave; Din 3.F04 za oblake in opremo mošt a; Diri 150 za s.ini'elni miderijal. — Društvo je bilo v prešlem letu pozvano k g.iS-mju 23kr.it, me-! len-. 8 kr it 1; dimniškim požarom, kar je za naše malo mes.'5 Izredno veliko. G'e lališko stražo je društvo postavilo v 31 slučajih. — Pri volitvah novih dr1 štvenih fonkcijouarjev so bi'1 soglasno izvolj'vii: za načelnika častni kapetan Ivo Jellenz, za poveljnika Franc Koschier, za povelj, uiniesiiifka Jo-ip Jieha, za vodnika plezalcev Eme-rik Bema, za njenrovesa nam. Ednuind Banlek, za četuika Ferdo Skaherne in Ivar, Gradiseher1, pri brlzgalnem oddelka zn vod?«Ura Josip Pristu-schek, za iiemeslnika Bog nilr Schlosser, za četni-ka Mirko Tertschek in Davorin Orehove, pri stroi-nem oldelku za mojstra vodnik Bogomir Gradt zn njegovega namestni^n Vekoslav Kalischnigg. za nadstiMjnika Mijo Ožek in .loško Roje. — Na občnem zboru se ie ponovno poudarila potreba rešilnega oddelka in bo društvo v tej smeri sloriln vse, da ga Celje dobi. Občni zbor je pokazal, da je požarna varnost v Celju v rokah Vestnih in odgovornih liudi. Naša dolžnost je, da se v čim večjem številu odzovemo temu val iiu kot člani Zveze obrtnih zadrug. Opozarjamo tudi članstvo, da izda Zveza obrtnih zadrug ob prilik 25. letnice svoiega obstoja brošuro s pesiro vsebino po kateri pridno posegajmo. — Načelnik. Celje. »Revček Andrcičckc v Narodnem domu Celjski Kvekovci vprizorijo v nedeljo dne 18. t. 111. ob pol 4. uri popoldne v celjskem Narodnem domu popuiftviio naredilo igro Revček Andrejček . Bo to najbrž zadnja predstava v tej sezoni, ki je zopet pokazala trdno voljo Krekova mladine do prosvetnega dela. Vstopnice za' nedeljsko predstavo prodaja Slomškova tiskovna zadruga. Ostali kraj?. Šmartno pr' Litiji. Slovenska Straža priredi v nedeljo, IS. marca t. I. predavanje s skioptičnimi slikami o 11.1 "eni Primorju'in Jadranu v Stnartnem pri Litiji ob pol treh popoldne. Govori prof. dr. Rožič. Bohinj. Prometno in olepševalno društvo za Notranji Bohinj ima svoj redni letni občni zbor v nedeljo 18. marca ob 3. uri pop. v hotelu Sv. Janez z običajnim dnevnim redom. Brežice: Obrtno-nadaljevalna šola priredi na Jožefovo, dne 14. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani Narodnega doma veseloigri enodejanki: Ravna l>ot, najboljša pot; Botra Nerga in »Kavarlca< petje. Ljudski oder v Kranju priredi v soboto, dne 17. marca ob 8. uri zvečer ter v nedelio, dne 18. marca ob 4. uri popoldne iu na praznik sv. Jožefa ob 5. uri |)opoldne žaloigro Zlatorog«. Ko je Ljudski oder v Ljubljani priredil imenovano žaloigro, je za njo vladalo veliko zanimanje ter je občinstvo štirikrat napolnilo obširno dvorano ljubljanskega Ljudskega doma. Pri igri nastopa okrog 50 oseb. Na Breunici se vprlzori 18.. 19. in 25 marca ler 1. aprila ob pol 4. popoldne Pasijon • v 14 slikali. Krasne nove kulise je za Prsijon naslikal V. fti je žaljiva za g. Antona De-beljaka, župana v Topoli. Ker je bilo uredništvo inistificirano, obžalujemo, da smo to notico priobčili in dajemo s tem g. Debelaku zadoščenje. Smrtna kosa. V Križali je dne 13. septembra umrla vdova Jera Z u p a n vulgo To-sova mati. Bila je blaga, odločna krščanska žena in skrbna gospodinja; vzgojila je 12 otrok v dobrem krščanskem duhu. kakor je bila sama. * Semenj v Begunjah pri Cerknici se bo vršil letos dne 20. t. m. k Aretacija bivšega narodnega poslanca. V Aleksincu v Srbiji so zaprli bivšega narodnega poslanca Mihajla Srečkoviča, ki je obtožen raznih zlorab, predvsem pri zidanju ljudske šole v vasi Moravac s tem, da je utajil 200.000 Din. k Velik požar v Jagodini. V sredo zjutraj je nastal v Jagodini velik požar v slari pivovarni in tvornici sladu. Požar je vzbudil v mestu veliko vznemirjenje. Pivovarna je bila ustanovljena leta 1852., 1. 1912. jo je prevzela delniška družba, pri kateri sla bili udeleženi praška »Kreditna banka« in »Jago-dinska štedionica« . Požar je nastal ob pol petih zjutraj v sušilnici tvornice slada. Vzrok je neznan. V pol ure je bila vsa tovarna v plamenu. Grozila je nevarnost, da se bo požar prenesel na druge zgradbe, ki se nahajajo pri tovarni. Zgorelo je 75 vagonov slada in 14 vagonov ječmena. Škoda znaša približno 8,000.000 Din. Tovarna je bila zavarovana pri družbi »Slavija . k Ponarejeni dvodinarski novec. Pri mestni hranilnici v Brežicah so dne 9. t. m. našli med drugim kovanim denarjem ponarejen dvodinarski novec, ki je približno 2 mm večji od pravega. Tudi vladarjeva slika je globlje vtisnjena, druga stran pa je skoraj popolnoma brez ostrega roba. Kovinska zmes je svetlejše barve od pravega novca. * Pogrešana Nemka. Nemški konzulat v Zagrebu je naprosil ljubljansko policijo za pomoč pri zasledovanju pogrešane 25 letne deklice Неппу Keune, doma iz Brunsschvvei-ga. Pogrešano dekle je izginilo koncem meseca novembra lanskega leta in vodijo njeni sledovi na Balkan, kamor jo je po mnenju odpeljal neki goljuf. Dekle je imelo s seboj precej zlatnine in je bilo elegantno oblečeno. Noju temnorjav plašč iz ripsa z opošumovim ovratnikom. Za izsleditev pogrešanke je razpisana nagrada 2250 nemških mark (30.000 dinarjev). žavno vzgajališče ter Gluhonemnico, vsi v Ljubljani ler Dom slepih v Kočevju. Vsi ti zavodi ostanejo do 30. junija v upravi ljubljanskega oblastnega odbora na račun države in bodo oskrbovani in upravljani kakor doslei. Oblastni odbor je te zavode pre-geldal in ugotovil: 1. Gluhonemnica ie dobro urejen zavod, ki navz'ic skromnim dotaciiam služi svojemu namenu. 2. Državno vz.Tajaližfr v prostorih nekdanje prisilne de'avnice ima neprimerne prostore, ki so tudi pretesni za število onih mladeničev, ki so takšne vzgoie potrebni, vsekakor bo moral oblastni odbor v tem po-^du ukreniti za primernejše in obsežnejše prostore; sedan;e vzgaiališče za deklice, ki je nameščeno v kaznilnici v Begunjah, bo istotako treba kam premestiti. 3. Dom s'eHh v Kočevju ie v takem staniti, da nc more zadostili vsem nalogam. V njem je 24 slepih otrok, ki dobivaio potrebno osnovnošpl ko vzgoio, potem je nekaj voinih invalidov-slepcev, drugi na po od-asli slenci hiralci. Oblastni odbor razmišlia, da bi ta zavod spravil zonet v Ljubljano ali nieno bližino, ter z organizacijami, ki se havi'0 z oskrbo slenih. urrdil zares primeren dom slepih, ki nai bo V7ga\4lišče slepih otrok in bivališče in zavetišče onih slepcev, ki ne morejo izven zavoda živeti. 4. Dečii dem I. je v žalostnem stanju. Nameščen je v ponolnoma neprimernih in nezadostnih prostorih Št. Peferske vojašnice ter je izredno slabo dolii-an — Snre'ema osirotele in zapuščene otroke. DcčM dom M. ie nameščen v pavilionu v Streliški ulici ter ima šolskodobne otroke v oskrbi. Otroci tega zavoda so nasplošno dobro oskrbovani, v zavodu v'ada velika tesnoba. Oblastni odbor namerava šolskodobne d»čke izročiti v nadabmo огкгђо v prihodnjem šolskem letu ali Mari'anišču v LuiHiani, ali zavodu sv. Jožefa v Št. Vidu nad L'iibHano. deklice na I.rhten-thurnovemu zavodu v Liubliani. V ta Dečii dom II namerava namestiti Dečii dom I., kier bodo sprejeti vsi, javne oskrbe potrebni otroci. Ker pa ie ta zavod samonosebi maihen in ker ne kaže graditi novih sirotnišnic, namerava oblastni odbor že tekom te pomladi uvesti oskrbo takih otrok po kmet-skih družinah. Rejništvo se je v drugih deželah v vsakem nogl-du zelo dobro obneslo in oblatili odbor pričakuje, da se ta poi'kus posreči tudi v naši deželi v blagor tem nesrečnim otrokom in v korist celokupnosti. Ljubljanski oblastni odbor jc na seji, ki se je vrši'a v sredo, stavil skupščini sledeče predloge: I. Ker nima ljubljanski oblastni odbor potrebnih prostorov na razpolago, naj ga skupščina pooblasti, da zaeigura za oblastne urade potrebne prostore in da stopi v ta namen v dogovor s Kranjsko hranilnico radi povišanja palače »Kranjske hranilniee'< še za eno nadstropje, eventualne prezidave glede prireditve v palači razpoložljivih prostorov za urade oblastnega odbor«, in da vse to s pristankom finančnega odseka s »Kranjsko hrani'nico dogovori in čimpreje izvede. 2. Drugi predlog se tiče uredbe o agrarnih operacijah v ljubljanski in mariborski oblasti. 3. Predlog o uredbi zdravniškega osobja v oblastnih zdravstvenih zavodih. 4. Predlog o uredbi o samoupravni zdravniški službi v ljubljanski oblasti. 5. Predlog o uredbi o ustanovitvi oblastne strežniške šole. 6. Predlog uredbe s sledečo vsebino: 1. Bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Stu-denec se izločijo iz območja Splošne bolnice in se ustanovi samostojen zavod »Bolnica za duševne bolezni Ljubljana-Studenec« z lastnim ravnateljstvom. 2. Oblastnemu odboru se naroča, da v zmislu (e uredbe izpopolni mesto ravnatelja »Bolnice za duševne bolezni Ljubliana-Siudenec«. 3. Oblastnemu odboru se naroča, da izda za to bolnico nov službeni pravilnik«. 7. .Predlog o uredbi o zdraviliščih v ljubljanski oblati. 8. Predlog v zadevi najetia posojila mestne občine ljub'ianske za stanovanjsko akHio. Skupščina naj sklene, da sme najeti mestna občina ljubljanska posoMlo šest milijonov dinarjev za nujne zgradbe inaHh stanovanj, event. za nakup Nušakove voiašnice, ali pa drugačno pospeševanje stanovanjske akciie. 4. Predlog o uredbi o ustanovitvi zaklada za zgradbo malih stanovanj. 10. Predlog glede gradnje novih, odnosno preložitve obstoiečih deželnih cest. Za predložitev oblastni skupščini je prioravlienih 13 cestnih projektov in sicer: 1. Predlog, da se zgradi deželna cesta II. vrste od mostu v Ponovi vasi od železniške postaie Grosuplje v dolžini okoli 6000 m: 2. da se zgradi deželna cesta II. vrste Videm—Krka, mimo vasi Zdenska vas. Velika in Mala llova Gora in Hočevje do deželne ceste pri Krki v do'žini 10 km; 3. da se zgradi deželna cesta II. vrste Lazina—Hi-nie—Smuka v dolžini okoli 3km; 4. da se preloži klanec na deželni cesti II. vrste, Semič; 5. da se preloži klanec na deželni cesti II. vrste Rob—Rašica na Rašici: 6. da se preloži klanec na deželni cesti H. vrste Šmartno—Moravče pri »Javorskem pilu«; 7. da se preloži klanec pri graščini Medija na deželni cesti II. vrste Vače- Mediia; 8. da se razširi deželna cesta II. vrste Zagorje—Troiane na pro"i Zagorje (železniška postaia) do meje litiiskepa in brd-skega cestnega okraia; n. da se zgradi deželna cesfa II. vrste lanče—Šfanca—Litija: 10. da se preloži k'anec na deželni cesti Litiia—Moravče pri vasi Or. bina; 11. da se preloži klanec na deže'ni cesti II. vrste Litija—Vače nad trgom Vače: 12. da se nre-Го/i klanec na deželni ce=ti H. vrste Črnomoli Ad'eS'či; 13. da se preložr ИппН na deželni cesfi II. vrste Leskovec— Sv. Duh in Impolca—Studenec. Poslanci SLS so vložili sledeče pred'oge: Posl. Novak Mazovec in tov. radi sušitve in kultiv'rania močvirij v občini Vodice, okr. Kamnik. Posl. Deželak in tov. 1. radi zgradbe vodovoda v vasi Dolu, občina Marija Gradec, okraj Laško; 2. glede zgradbe 3 mostov na okrajni cesti Rimske toplice—Mišii dol. Posl. Anton Umnik in tov. g'ede znižanja Miklavževega k'anca na cesti Kranj—Jezersko. Posl. Josip Perme in tov, 1. glede zgraditve, oz. podališania vodovoda v vasi Blatu in Oatini; 2. redi podelitve podpore po požaru prizadetih posestnikov v vasi Srodnii Duplici in Smrieni. Posl. Nemaniča in tov. glede takojšnje nastanitve živinozdravnika v Metliki za sodni okraj Metli''o. Posl. Erjavec in tov. glede rekonstrukcije mestn~"a vodovoda v Višnji gori. Posl. Križnik in tov. 1 o pokojninah rudniških staroupokoiencev in ukinitvi pokrajinskega po-koininskega sklada; 2. glede podpore za napeljavo električnega voda iz Trbovelj v kmečke vasi Knez-dol—Planinska vas in Klek; 3. glede naprave deč-iepa doma ali zaveti'fa v Trbovljah; 4. glede preložit e ceste skozi Trbovlje. Posl. Brentič in tov. 1. glede zgradbe ceste Stara Vrhnika—Železniška postaja Vrhnika; 2. glede podnore za zgraditev javnega vodniaka v Blatni B-e'ovici; 3. radi nastavitve živinozdravnika na Vrhniki: 4. glede Podpore gradbenemu odboru za regulacijo Podlin«člce na Vrhniki: 5. glede zgradbe nove ccte na Vrhniki od kaoelice na vasi mimo i mlekarne na ooetajo Verd. Posl. Peterlin in tov. glede nove cestne zveze od Fare pri Kostelu po dolini Kolpe do vasi Dola v Beli Krajini. Posl. Lebinger in tov. 1. glede podpore za novo šolsko poslopje za dvorazrednico v Konjščici, občina Polšmk; 2. glede podpore vaščanotn vasi Javorje, občina Šmartno, za napravo vodnjaka; 3. glede podpore za regulacijo potoka Kotredešca na deželni cesti Zagorje — Bcvško - Trbovlje; 4. glede podpore občini Litiji za zgradbo občinske ceste iz vasi Sv. Jurij na Veliki Vrh; 5. glede podpore občini Litiji za zgradbo občinske ceste iz Gradišč do Polšnika pri vasi Glijaku; 6. za preložitev bivše deželne ceste II. vrste pri Spodnjem Logu, ki jo je od- trgala Sava; 7. glede uvrstitve bivše deželne (sedaj občinske) ceste, ki veže Litijo preko Sitarjev z deželno cesto Šmartno—Prežganje pri vasi Zavrstnik med deželne ceste II. vrste; 8. glede podpore občini Moravčam za novo tehtnico; 0. za podporo krajevnemu šolskemu odboru v Kolovratu za popravo šole, oziroma za preureditev v dvorazrednico; 10. glede uvrstitve občinske ceste iz Litije preko Dobrave do Šmartna med deželne ceste 1. vrste; II. glede ukinitve oblastne 100'!,, doklade na špirit na 120 litrov, ki jih potrebujejo pogorelci vasi Rovišč pod Sv. Goro; 12. glede brezplačnega cepljenja prašiče-.' proti rdečic^: 13. glede pomoči gladuiočim v litijskem okraju •k Radi denarja iblacnel. Iz Amerike ee je pred časom vruil v domovino neki Milan Kovačevič iz Nikšiča in prinesel s seboj sedem in pol tisoč dolarjev, ki jih je naložil v neko belgrajsko banko. Te dni je zvedel v Mostarju, da je banka propadla. To je na reveža tako učinkovalo, da je takoj zblaznel. Prepeljali so ga v bolnico. •k Smrtna nesreča na progi. Na železniški progi delniške družbe »Ugar«, blizu postaje Karaula v Bosni, se je prevrnila derezina, na kateri se je vozilo več oseb, večinoma sarajevskih izletnikov. Neki potnik je bil na mestu mrtev, neka oseba je bila težje, dve drugi pa lažje ranjeni. Krivdo za vso nesrečo nosi voznik, ker je vozil prehitro. k Sovražnik družabnosti. Zimski meseci so čas družabnosti. Marsikatero poznanstvo pri športu, izletih, potovanjih ostane in nato slede vabila na domače zabave. Danes s pomočjo radija iu gramofona lahko vsakdo nudi svojim gostom tudi muzikalične užitke. Ampak tudi za užitek godbe mora biti človek razpoložen in kako neprijeten je glavobol, če se je človek veselil na zabavo. Občutek teže v glavi, pritisk na čelu muči prizadetega tako, da ga nič ne zanima. Hvala Bogu, da ne živimo več v časih, v katerih se je moralo čakati, da glavobol sam ob sebi preide. Lahko je danes s primernim sredstvom, kot je n. pr. pirami-don, tudi najtežjo atako odstraniti, tako da glavobol kot sovražnik družabnosti več ne obstoja. Kdor se k glavobolu nagiba, bo najboljše vedno nosil seboj cevčico Pyramidona. £/иб! i a na NOČNA SLUŽBA LEKARN. Drevi imajo nočno službo: Bahovec na Kongresnem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Hočevar v Šiški. « * * O Petindvajsctletnico umetniško-drama-tičnega delovanja g. Rudolfa V r a n č i č a proslavi Kat. društvo rokodelskih pomočnikov na sv. Jožefa dan ob pol osmih zvečer v Rokodelskem domu. Spored: Čestitke gosp. jubilantu. — »Številke gospe Rožmarinke«, ljudska igra s petjem v petih dejanjih. Igro režira g. jubilant. Sodeluje društveni pevski zbor. O XXI. prosvetni večer bo danes ob 8. uri v beli dvorani Uniona. Predaval bo o funkciji srca dr. Šporn, Specialist za notranje bolezni. Predavanje bodo pojasnjevale skioptič-ne slike. O Zanimanje za stadionsko loterijo je velikansko, naročila srečk se vsak dan mno-že — dan žrebanja trka na vrata. ■k Umrl je Anton L e b e n , nožarski mojster. Pokopali ga bodo v soboto, 17. marca, ob pol treh popoldne. 0 Namesto cvetja na sveži grob prijatelja dr. Hinka Dolenca sta darovala rektor univerze dr. R. Nahtigal in prof. dr. Metod Dolenc vsak po 100 Din v korist podpornega fonda za slušatelje ljubljanske univerze. O Iz mestne stanovanjske akcije. Mestni gradbeni urad je dovršil načrte za stanovanjsko kolonijo blizu Brinja na Ljubljanskem polju. Kolonija bo štela sto stanovanj. Na zemljišču mestne pristave namerava mestna občina zgraditi deset stanovanjskih hišic za delavce na pristavi. Delavci stanujejo sedaj pc večini na zelo oddaljenih delih mesta. Ko bodo te stanovanjske hišice gotove, jim bo prihranjena dolga pot na delo, obenem pa bodo njihova dosedanja stanovanja prosta. — Od 19 novih mestnih vil za topničarsko vojašnico jih je dogotovljenih pet in so se stranke že vselile vanje. Ostale vile bodo dogo-tovljene najkasneje do 1. maja t. 1. in sc bodo tedaj mogle stranke vseliti. © Umrli so v Ljubljani v času od 10. do 15. t. m.: Anton Jere, poseslnik, 59 let, Stre-liška ulica 9; Jovane Tovladijac, zasebnik, 73 let, Zitnikova 8. V bolnici so v istem času umrli: Marija Papler, služkinja, 25 let, Valva-zorjev Irg 5; Valentin Lupine, sin policijskega stražnika, 1 • leto, Galjevica 3; Uršula Starič, občinska uboga, 54 let. Vidovdanska 9; Ana Hofferle, delavka, 42 let, Vidovdanska 9; Anton Žnidaršič, šolski učenec, 7 let, Kolodvorska ulica 8; Neža Kos, strojna pletilka, 30 let, Podgorica 33; Franc Jančar, kočar, 68 let. Goričica 4; Ivan Peček, krošujar, 28 let; Anton Selan, delavčev sin, 2 leti, Notranje gorice 67; Franc Detiček, delavec, 25 let, Raz-gor 29. O Ogenj. V hiši šl. 3 v Pražakovi ulici se je včeraj opoldne vnel dimnik. Poklicani so bili gasilci požarne brambe, ki pa ni3C imeli kaj gasiti, ker so nastali ogenj pogasili takoj že domačini sami. O Zakonska zgodba. V velikem predmestju živi možakar Miha, ki prav srka rujno kapljico. Do tu bi bilo vse v redu, toda možakar ima doma hudo ženico Špelo, ki ni prav nič zadovoljna s tem in ubožec sprejme od nje redno toliko udarcev, kolikor kozarcev ga je zvrnil, največkrat pa še več. V sredo zvečer se je Peter iz žalosti nad ženino zlobo še bolj napil kot običajno. Doma pa ga je počakala huda ženica, ki je i/, možička iztepla vso pijanost z debelini metlinim štorom, nazadnje pa ga je še prav krepko obrnila z okovanimi črevlji. »Na tu imaš ne^nugn!« je bila njena zadnja beseda. Peter je razkačeni ženici komaj ušel in se zatekel na stražnico potožit svoje zakonsko gorje. Tu so napravili velik zapisnik o vsei družinski tragediji, nakar je šel časopis »Pacdagogium« in zbirko Padagogische Klassiker. Njegovo slavo sia najbolj razSirili knjigi Občno v/.gojeslovju iu Občno ukoslov-jo, ki so jih iz nemškega originala preveli v mnogo jezikov in sta doživeli veti izdaj. Najgloblje Lindnerovo delo pa je vPedagogikn na temelj u vede o prirodneni, kulturnem in moralnem razvoju«, ki je izšla 1. ,1§88. v češkem jeziku. Liudner je Herfcartov privrženec in pod vplivom Zillerja, a vendur imn mnogo samostojnih potez. Dočim je Hcrbart opiral svojo pedagogiko nn psihologijo odraslega človeka, posveča Lindner posebno pozornost psihologiji deteta, ki ni odrasli človek v malem, temveč svojevrstna individualnost. Herburt prepušča skrb za telesno vzgojo in zdravje družini, I indner pa jo nulagu tudi šoli. Lindner -Jc zavrgel telesne kazni in proti Friiblu naglasil, da šoln ne more biti samo Igrišče, ampak da mora hiti predvsem delavnica. Vso vzgojo je skušal opreti na naravo in človeško družbo. Bojuje se proti prevelikemu številu ur klasičnih jezikov na škodo inuterinščine in modernih jezikov, /lasti ostro pa nastopa proti preobremen jevunju dijuštvu. Nastopil jc z zahtevo, naj se v najvišjem razredu osnovne šole dekleta poučujejo v negi dojenčkov. kakor je Kopienskcmu pripomogla k pravični oceni v njegovi domovini nemška tujina in mu je šele tristoletnica njegovega rojstva priborila svetovno slavo, tako do Lindnera v dovolj jasni luči pokazala šele stoletnica njegovega rojstva. Deliti je moral usodo večine največjih slovanskih sinov, da ni našel v življenju zasluženega priznanju. Šedivy. Belgrajsko pismo Pred nekako enim tednom je dopotoval v Belgrad Indijec, znani teozof Šornn S i n g. V slavnem je prišel radi propagande. Belgrajčani ga že poznajo, ker jili jc tudi lani obiskal. Mudil se bo tu pur tednov in bo gost: Ilriščttnske znjednice mladih ljudi. Tudi predaval bo. Dosedaj je obljubil govore o treh temah: o sodobni Indiji, o življenju in idejnli velikega indijskega ljudskega tribuna Maliarathme Gandhija, o katerem so časopisi pred meseci prinašali senzuc.ijonalne vesti, da je umrl, in o indijski arhitekturi. Besedo bo poživil s ski-optičnimi posnetki. Nekaj pote/, o Singu samem. Rodil se je v zelo bogati in slavni plemiški rodbini. Njegov stari oče je bil celo ministrski predsednik neke indijske države. Študiral je Sing mnogo: največ v Kalkuti. Je akademsko izobražen. Doma jo imel velik ugled in je bil izredno spoštovali. Ko je pu prestopil v krščanstvo, sc- je narod uprl proti njemu. Vzeli so mu vse naslove in službo, tako du sc je moral1 nekaj časa preživljati s poljedelstvom. Sedaj živi največ v Angliji ali pa potuje. V petek 9. t. m. popoldne se je na poti iz Sofije vstavil v Belgradu voditelj cionističnega ( judovskega) pok veta Nnlium Sokolov. Je poleg \Vt-izninnim in 1'siškina najpomembnejši organizator cionizmu in predsednik eksekutive. V bclgrujski sinagogi je predaval: O idejah in -ciljih eioniznm in o Palestini. Imn tudi misijo pri vladi. Znan je posebno po znanju jezikov, govorništvu in žurnulistiki. Iz Belgrada odide v Sarajevo in Zagreb. P. Slovenska glasba Slavcspevi Presvetemu Srcu, za soli, mešan /bor in orgle P. Ilugolin Sattner, založila Jugoslovanska knjigarna v Ljubljana. Partitura 25 Din, glas 5 Din. — Pesmi presv. Srca smo pa res že dolgo pogrešali; vzrok temu Je večinoma pomanjkanje pripravnega besedila. Ta vrzel se je sedaj lepo napolnila z večinoma novim besedilom in deseterimi novimi skladbami. V tej zbirki so daljše in krajše skladbe, težje in lažje, nelatere prav učinkovite. O vrednosti pesmi nam garantira ime skla-date'ja. Natisnjeni so tudi glasovi, in sicer sopran in alt skupaj, tenor in bas skupaj. Pesmi so izšle ravno o pravem času; mesec junij jc namreč posvečen presv. Srcu in do tedaj je mogoče nabaviti si iih in naštudirati. Naročajo se izključno le v Jugoslov. knjigarni. Literarno veleizdajstvo Pod tem naslovom je priobčil -1'ruger Tag-Matt« / dne 13. t. m. uvodnik Friedricha Billa, i/, katerega posnemamo sledeče: Danes, dne 15. marca t. 1., se prične pred lipskim državnim sodiščem proces proti znanemu nemškemu modernemu pesniku Johannesu R. Becher-ju. Državni pravilnik ga namreč toži zaradi veleizdajstvo po paragrafu 81 državnega kazenskega zakonika. In kaj ie J. R. Becher zagrešil? Izdal je roman »(SIICI—CM) 2 As (Levi-site) oder der ein/ige gereehte Krieg« z izrazito iu strastno pacifistično tendenco, v katerem biča v svarilen zgled nepopisne grozote vojne s plini. Državni pravilnik po vidi v tem romanu namesto globoko-etične namere — literarno pripravo /u meščansko vojno in šč-uvnnje k revolucionarni vstaji. Člankar se vprašuje, ali za. služi avtor zaradi tega mirovno nagrado ali tri leta ječe? Pridružuje se protestu Mnxima Gor-kegu proti kazenskemu zasledovanju )'. R. Be-cher-ја, ki se glasi: -.Pozivam vsi! poštene ljudi. da protestirajo zoper sodno postopanje proti J. It. Becher-ju, ki nima nobene druge krivde kot to, du je pošten in nadarjen.« Knjige in revije Л n t e P c trm i e : Marko Kazoti. Prilog romantici tridesetih godina XIX. vijeka v Dalmaciji. V tej brošuri, ki je ponatis iz Priloga zn književnost, jezik, istoriju i folklor« (knjiga VII, zv. 1—J. 192?) raziskuje avtor literarne razmere v Dalmaciji v tridesetih letih preteklega stoletja, ko so tudi v romanskem duhu vzgojeni izobraženci-doninčlni pod vplivom romantike začutili potrebo, da globlje prodrejo v itušo svojega naroda. Tako sc je posredno udeleževal narodnega preporoda med drugimi tudi Marko Kazoti (IS04— IS42). trogirski plemič, ki je v tem oziru posebno značilen. Pisal jo v italijanščini (»Miljenko Dobriln«, ->11 liano Iiorvath — storiti del XIV. secolo«, -II beretto losso ossiu scene deliti vita inorlacea«), toda snovi jc jemal iz domačega življenja. Slikarstvo Ferdinand Hodler. Včeraj, 14. t. m., je preteklo "5 let, odkar se je rodil v Bcriiu slikar I1' u r d i n a n d Hodler, kot sin mizarju. Letos, dne l1). linija, pa bo preteklo 10 let, odkar je umetnik umrl. Ferdinand Hodler je izrazit /.anočetnik nemškega ekspresionizma v slikarstvu, s pretežno linearno-ritmičnimi sredstvi i/.rtižul notranje akcije upodobljenih predmetov. Najbolj znane njegove slike so: Drvarji, Viljem lell, Prebujenje, Pesem iz da- iivlmkh vrvenkhs Poplave v Kaliforniji Naš list je o strašni nesreči v Kaliforniji, kjer se je porušil nasip in je voda neusmiljeno divjala, že poročal. Prinašamo nekaj potankosti. Sedem mest je po nesreči prizadetih. Skoda se ceni na 80 milijonov dolarjev. Letalci, ki so opazovali prizor, so videli pod seboj en sam kup nesreče. Mesto Los Angeles je bilo hipoma brez luči, ker je voda uničila elektrarno. Najprej so sumili, da gre za atentat okoliških kmetov. Ta govorica se ni potrdila. Nekaj spominov in opominov ... Z ozirom na očitek, da je cerkev proti znanosti in napredku, so zbrali znanstveniki nekaj glavnih iznajdb, na katerih sloni današnja civilizacija in tehnika in na stavljena vprašanja odgovorili: I Kdo je znašel smodnik? — Freiburški frančiškan Berthold Schwarz. Kdo je odkril vodni mlin? — Ursus — duhovnik. Kdo je izgotovil prve očali? — Domini-kanec Aleksander iz Spine. Časopis vedno bolj osvaja svet. Slika nam predstavlja prodajalno časopisov v Parizu. Druga vest je naznanjala, da je vzrok prodora I iskati v potresu. Potem so dolžili tehniko, da sc ni porabil pravilen materijal in pravilna konstrukcija. Zadnje vesti so dolžilc vodo, ker jo je bilo radi hudih nalivov preveč in ni po- . znala ^nobene meje. Voda se je razlila nenadoma in kmalu po polnoči. Odnašala je hiše in mostove, kot bi z njimi igrala. Igrala se jc enako s človeškim življenjem. Odnesla je s seboj 60 delavcev, zaposlenih pri delu, 30 Indijancev, ki so snemali nek film. V celoti se pogreša 500 do 1000 ljudi. Opazovalcem iz zrakoplova so se nudili strašni prizori. Mnogo trupel je obviselo na drevesih; dokaz, da je voda dosegla velikansko višino in bi bila vsaka rešilna akcija brez- , uspešna. Med žrtvami je tudi nad 100 otrok. Dogodki so bili prepleteni tudi z mnogimi junaškimi dejanji in poskusi. Nek nadzornik Edison-Company je rešil 47 ljudi, končno pa sam izginil v valovih. Neka mati se je rešila z otroci vred na žimnici, ki jc splavala s hiše in končno obtičala na drevesu. Drugi jc plaval s šestmesečnim otrokom okrog vratu in sc končno le rešil. Vojaštvo in policija ter zasebne organizacije so storile, kar so mogle. Toda nesreča jc redkokdaj sama. Tudi tu se ji je pridružila druga, da se je namreč utrgal hrib in zahteval nadaljne žrtve, kakor tudi, da je neprestan dež rešilna dela skrajno oteževal. Strahovite posledice poplave. v Holpivood, 15. marca. (Tel. Slov.«) Pri S. Francisquitii vsled porušenja nasipa povzročena škoda znaša SO milijonov dolarjev, število mrtvih znaša 500 oseb. Pokopane bodo na stroške mesta Los Ange'čs. Zemlja je opustošena na daljavo 80 km. V opustešene kraje je bilo jioslano ogromno število policajev. Fotograf; »Prosim, držite se prijazno Predstavljate si, da sta šele zaročena* — I j i no. Prisega. I'Jiiia tinijn. Umik pri Marignano, Pohod jenskili di....... rujhovski Nemci močno zamerili, ker je pod- hod jenskili dijakov i. dr. Med vojno so mu eniei močno zamerili, ker je po ' pisal proglas za čuvurtje reitnske katedrale. Ahmed beg Zogu, albanski eksponent Musso-linija, ki je težko obolel, a se njegova bolezen iz političnih razlogov prikriva. Kdo je prvi uporabil kemijo v zdravilstvu? — Benediktinec Blaž Valentini Kdo je znašel povečevalno steklo in daljnogled? — Frančiškan Rogcr Bakon. i Kdo jc imel prvi toplomer, napolnjen z živim srebrom? — Duhovnik Eoilau. Kdo je za Aristotelom prvi obdelal znan-stevno naravoslovje, rudoslovje, rastlinoslovje, odkril arzenik in med? — Dominikanec Albert Magnus. Kdo je znašel prvo plinsko luč? — Jezuit Dumm je ustanovil I. 1815. v Prestonu prvo plinarno. Kdo je že pred Franklinom predaval o clektriciteti neviht? — Diakon Rollet v Franciji. Kdo jc postavil prvo odvodno žico? — Premonstratez Diviš na Moravi. Kdo jc sestavil prvi meteorograf? — Jezuit Angelo Sccchi. Kdo jc izumil kolo? — Duhovnik Pianton. Kdo je sestavil prvo anatomijo? — Nadškof Kari Schonborn v W(irzburgu. Kdo je napravil prvi poskus z narkozo? — Pater Opitz. Kdo je izumil sredstva, da se slepi lahko učijo brati? — Jezuit I.ana. Pod Ludov'kom VII. je opat Suger v St. Denis sestavil prvi stroj za parni pogon. Menih Mauro je prvi sestavil zemljevid. Menih Budos je postavil prve orgije. V sveta življenju in vrvenju, v amerikanizaciji naših sodb in vsak dan novih zgodbah, nesrečah in iznajdbah se na gornje marsikdaj pozabi. Pošten ost v gospodarskem življenju Ruski profesor narodnega gospodarstva Janšul je izdal brošuro, v kateri dokazuje veliki pomen pošt.nja v gospodarskih poslih. Za zgled navaja Švico, kjer slone vsi odnošaji iiled prodajalcem in kupcem v prvi vrsti na medsebojnem zaupanju. Navadno se ue zahtevajo nikaka potrdila ali pobotnice. Kupcu ne prihaja na misel, da bi jemal blago ua upanje, katerega bi ne nameraval plačati. Poštenje leži v Švici že v celem ozračju, tako da ga vsak instinktivno čuti. Najžlahtnejše grozdje in drugo sadje raste tik ob poteh, ne da O;-bilo zavarovano s kakršnokoli ograjo. Enako lepe razmere najdemo v Skandinavskih dežolah. posebno na Finskem, dalje v Angliji, Franciji in Nemčiji, izvzemši seveda velemesta; vsem tem narodom je prešlo posterje takorekoč v kri. V Rusiji sami razmere niso tako lepe. Za zgled le en slučaj. Kakor je znano, se poslužujejo napredni gospodarski krogi pri izvozu odnosno uvozu hladilnih voz, ki imajo namen, ohraniti živila med prevozom sveža in zdrava. Ruski izvozniki jajc. so menili opehariti evropske konsumente za sveže blago ler so razpošiljali pozimi jajca, ki so jih bili nakupili poleti, seveda za znatno nižjo ceno, in jih konzervirali. Računali so, da evropski konzu-menti ne bodo znali ločili med svežimi in konzerviranimi jajci. Toda urezali so se — danes jim nihče več ne zaupa in niti za resnično sveže blago ne dobe lahko kupcev. Znane so tudi razmere na ruskih železnicah, kjer se vedno vozi veliko število potnikov brez voznega listka — zgolj za podkupnino, ki jo plačajo sprevodniku. V caristični Rusiji so uvedli nagrade za nadzornike od vsakega potnika, ki bi ga zasačili brez listka. Toda tudi to ni pomagalo in ruske železnice so imele zaradi nepoštenega osobja vedno velike izgube. Nasproten zgled je Avstralija, kjer so na cestnih in vseh drugih železnicah odpravili vsako nadzorstvo; ponekod se plača potnina šele na zadnji postaji ob izstopu. Ruski sociolog 1. Novikov opozarja v svoji knjigi o vzrokih revščine, da je četrtina človeškega dela namenjena boju proti nepoštenosti in nemorali. Prav zato so vsa vprašanja tako zapletena in razmere tako nezdrave, ker velik del ljudi ne pozna poštenja in nravnosti. Najdražja znamka L. 1921. je bila na javni dražbi v Parizu prodana znamka iz angleške Gujane za 200.000 mark. Znamka obstoja le še v tem izvodu in zahvaliti se je le slučaju, da so jo sploh rešili, Ko so šli za njeno zgodovino, so ugotovili, da ima svojo redkost zahvaliti edinole pomanjkanju na znamkah. Angleške kolonije so tiskale vse znamke v Angliji, tako tudi Gujana L. 1856. pa naročene znamke niso bile pravočasno dostavljene in domačini so si pomagali na ta način, da so natisnili v domačih preprostih tiskarnah preproste, vendai pa zelo slikovite znamke, na katerih je bilo upodobljeno domače življenje. 16 let po tej izdaji je en izvod našel še mlad zbiratelj znamk. 1872 jo je prodal dalje za šest šilingov. Vso zbirko je kupec Kinov prodal čez 6 let za 2400 mark. Novi kupec Ridpath pa je za Gujansko znamko samo dobil od Ferrarija 3000 mark Po vojni je prišla v berlinski poštni muzej. Sedaj jo jc kupil londonski trgovec Gilbert za 350 tisoč frankov in jo vzel s seboj na Angleško. Oglas, ki ni vsakdanji »New-York-Times« so prinesle te dni na« slednji inserat: Popolnoma zdrav človek se da na razpolago znanstvenim preiskavam.« — Inserent hvali svoje zdravje in se obvezuje, da bo znanstvenemu zavodu svobodno na razpolago, če mu ta plača 50 dolarjev tedensko. »Če me pa usmrtite, mi ne boste več plače-: vali.« Konča, hoteč poudariti, da se sam zl svojo osebo proda. Nemirna zemlja Opazovalnice so zabeležile v zadnjem času več močnih potresov. Najmočnejši je bil vsekakor v južni Italiji, o katerem smo že poročali. Zanimivo pa je, koliko morajo po-sainezni kraji trpeti vsled teh pojavov. Uradna i statistika Japonske priča, da je obiskalo drža-j vo samo v 1. 1927. 6027 potresov; izmed teh j je občinstvo občutilo 2069. Drugi so bili le lahke narave. Spovednik odkril tatvino Pariška policija je imela tc dni opravka z zanimivim slučajem. K prefektu )c prišel spovednik pariškega predmestja in mu izročil i prstan z briljantom, vrednim 200 000 frankov. Ko ga je prefekt vprašal, kje ga je dobil, mu je dejal, da pri spovedi. K spovedi je namreč prišel tat tega prstana in ni dobil odveze preje, dokler ni prinesel prstana v spovednico Kdo ima največji diamant? Iz Amerike poročajo, da je filmska igralka Miss Pcggy kupila največji diamant na svetu, ki tehta 127 karatov in je za 21 kara-tov težji od znanega Kohinorja. Igralka je dala zanj 300.000 dolarjev. Zdravniki, ki so mq preiskovali, so Izrekli vsak drugačno diagnozo.« -.Ali se niste mogli v nobeni stvari zedi-niti?« »O pač, vsak izmed njih je zahteval točno 300 dinarjev.« poldne po večernicah pa drugo. Popoldne je bila udeležba nad vse pričakovanje lepa. Poleg mož in tantov so pokazale tudi žene in dekleta, da razumevajo korist treznostnega pokieta. šolska soba je bita polna poslušalcev, ki so z zanimanjem sledili izvajanjem g. predavatelja iu opazilo se je živahno odobravanje. Ko smo zaznali, da je imel g. zastopnik do sedaj najlepši uspeh v Dobrniču 0. t. m., kjer je dobil 14 novih naročnikov na »Prerod«, tudi mi nismo hoteli zaostati za Dobmičani. Tudi v Ajdovcu je 14 novih naročnikov na »Prerod« tako, da korakamo :•: Dobrničetn vštric, čeprav je Ajdovec polovico manjša iara kot Dobrnič. V ponedeljek pa je imel dopoldne in popoldne predavanje za šolsko mladino, ki se je vnela za »Mlade junake«. O. zastopniku smo hvaležni za obisk in lep duk iu ntu želimo na nadaljnjem potovanju še _ših uspehov. gospodarstvo S$2 zantna, saj bo obsegala velik izložbeni paviljon s površino skoro 1000 m-. Pozivamo vse trgovce te stroke, ki se še niso prijavili za udeležbo, da nemudoma stopijo v stil; z imenovanim Združenjem, ker prostora že primanjkuje. Zanimivo je še dejstvo, da se upošteva ljubljanski velesejem kot avtomobilska razstava ludi v inozemstvu, vsaj mednarodna zveza avtomobilskih konstruktorjev s sedežem v Parizu priporoča vsein svojim člauoin udeležbo. Kupcu avtomobila ali niolornega kolesa se bo nudila najlepša revija najmodernejših fabri-katov. Dobave. Gradbeni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave hrastovih pragov. — Strojni oddelek ravn. drž. železnic v Ljubljani sprejema do 20. t. m. ponudbe glede dobave žarnic in klosetov; do 21. t. ni. glede dobave zakovic in podložnic; do 22. t. m. pa glede dobave vijakov. — Vršile se bodo naslednje ofert. licitacije: Dne 19 t m. pri Inten-danturi Bosanske Div. oblasti v Sarajevu glede dobave kvasa. — Dne 26. t. m. pri 37. pp. v Kar-lovcu glede dobave 1 stroja za sušenje perila. — Dne 4. aprila t. 1. pri Komandi Dravske div. oblasti v Ljubljani glede dobave 7150 kg petroleja in %0 kg karbida. — Dne 6. aprila t. 1. pri Ministrstvu vojske in mornarice, oddelek za mornarico v Zemunu glede dobave 8000 oarov čevljev. Natančnejši podatki v Zbornici za TOI v Ljubljani. — Prodaja. Dne 25. t. m. se bo vršila pri Glavnem ravn. državnega sistema > Belje«, Knežcvo (Baranja) direktna potfodba i'lede prodaje prašičev Nova dela r tržaškem pristanišču. V tržaškem pristanišču se izdeluje nov mol, ki bo stal 9 milj. lir. za največje parnikc. Nadalje se gradil'e dve novi veliki sklidišci za 8 milj. lir. Tudi Trst namerava posUiti veliko pristanišče za potniški promet. Italijanska industrija umetne svile. Ena največjih družb v Italiji -.Snin Viscossa , ki ima kapitala 1 milijardo lir. Za 1027 pa družba no deli dividende (za 1926 10 odstol.) in bo znižala kapital od 1000 na 800 milj. lir, potem pa z izdajo novih delnic zvišala na 1000 milj. Pri novih delnicah participirajo tudi Angleži (Courtaulds) in Nemci (Vereinigte Glanzstofffabriken). Italijanska epkspauzivnost. »II Sole« objavlja program nove družbe, ki se bo ustanovila s kapitalom 15 mil. lir. Družba se bo konstituirala v maju letos in se bo imenovala >Soc. ind. coni. Italo-Afrikana«. Družba bo eksploatirala v francoski ekvatorialni Afriki les. Izvoz čokolade iz Italije ie lani nazadoval otl 10.5S4.000 na 6 355.000 lir od lela 1926 in 19-J7. I/voz čokolade v našo državo je nazadoval od 1.190.000 lir na 532 "00 lir. Nova tovarna kleja v Avstriji, V Liebenau pri Gradcu se zgndi v krotkem nova tovarni za klej iz kosti, ki bn konkuriral evropskemu ктг-telu za klej, ki drži cene v Avstriji zelo visoko. I.ondon in Nevvvork kot finančna centrn Leta 1913. so znašale emisije v Londonu 197.5 milijona funtov šterlingov, lani pa samo 153 mili. V Newyo-kti je bilo lani emisii za °92 milijonov funtov (1926 za 218.9 milj. funtov). Hor*?*? Dne 15 marca DENAR. 1928. znaten so bili Današnji devizni promet je bil prav zlasti v devizah London in Praga. Kurzi čvrstejši za London. Nevvvork, ncizprpmenjeni v Pragi, Berlinu in Curihu, dočim so za Trst in Dunaj popustili. Devizni tečaji na ljubljanski borzi 15. marca I92K. povpraš pon. srednji sr. 14,111 Amsterdam _ ' 2289-- __ Berlin 1358.50 13H1.5' 1360.— 1360.— Budimpešta — 99'-95 — — Curih 1093-50 1096-50 1095 — 1095-— Dunaj 799-34 802.34 800.84 801*10 London 277.16 277-96 276.5" 277-50 Nevvvork 56.7/5 56-975 51 "875 56.-7 Pariz — 223-85 _ _ Praga 168-15 16 -9 ) i68-:>5 168.55 Trst 299.45 301-45 300.45 300.5' Zagreb. Berlin 1358,50—1361.50, Curih 1093.50 do 1096.50, Dunaj /99.34—802.34, London 277,16 do 277.96, Nevvvork 56.775—56.975, Pariz 222.85 do 224.85, Praga 168.15—169.95, Trst 299.18 —301.18. Belgrad. Amsterdam 2286—2292, Berlin 1358.5 do 1361.5, Budimpešta 993.45--996.45, Curih 1093.50 do 1096.50, Dunaj 799.34—802.34, London 277.16 do 277.90, Newyork 56.775—56.975, Praga 168,15 do 168.95, Trst 299.18-—401.18. Curih. Belgrad 9.135, Berlin 124.18, Budim- pešta 90.80, Bukarešt 3.21, Dunaj 73.13, London 25.345, Newyork $19.50, Pariz 20.435, Praga 15.39, Trst 27.43, Sofija 3.75, Varšava 58.25, Madrid 87.10. Trst. Belgrad 33.28—33.'31, Curih 363.50 do 365.50, Dunaj 263.75—269.75, London 92.38—92.40, Newyork 18.90-—18.91, Pariz 74.30—74.37. Dunaj. Devize: Belgrad 12.49)4, Kodanj 190.25, London 34.65, Milan 37.50, Newyork 710.20, Pariz 27.935, Varšava 79.65. — Valute: dolarji 709.50, lira 37.53, dinar 12.41, češkoslovaška krona 21.025. Praga. Devize: Lira 178.25, Belgrad 59.35, Pariz 132.75, London 164.60, Newyork 33.745. Dinar: Newyork 176, Berlin 7.36, London 277 50 VREDNOSTNI PAPIRJI. Danes je 1% inv. pos. notiralo brez kupona 87; vojna škoda je bila danes čvrstejša 425—428, včeraj 423; v Belgradu je začetkoma padla že na 430, kasneje se je popravila in bila ob koncu zaključena po 424. Ljubljana. Celjska 164 den., Ljublj. kreditna 135 den., Praštediona 800 den., Kred. zavod 155 den., Vevče 135 den., Nihag Ruše 265—280, Stavbna 56 den,, Šešir 125 den. Zagreb. 7% invest. posoj. 87 (brez kupona), agrari 57.50, vojna odškodnina 425—428, marec 428—429, april 435, Hipo 65, Jugo 96.25, Praštediona 800—805, Ljublj. kreditna 135, Šečerana 515 do 540, Drava 520—570, Slavonija 13—14, Trbovlje 507.50, Vevče 140—150. Belgrad. Narodna banka 6120, vojna odškod. nina 420, 427, 424, uit. marec 427, 421, uit. apri 435, 412.5, uit. junij 436, 437, 7% invest. posoj. 87.50, 88, agrari 57. Trst. Adria 207, Assicurazioni Generali 6315, Cosulich 195.50, Riunionc adriatica A 2640, Riuni-one adriatica B 264(f, Tripovich 236, Trž. Lloyd 678, Dalmatia 123, Oceania 93.50, Split cement 253 Dunaj. Podon. - savska - jadran. 80.15, Živnc 108.75, Hipo 7.90, Alpine 41.35, Leykam 10.15, Tr-bovlje 67.05, Kranjska industr. 39.75, Ruše 35. BLAGO. Ljubljana. Les: bukovi neobroblj. plohi 1. II. franko nakl. post. 5 vag. po 420; zaklj. 5 vag. Tcndcnca ncizpremenjena. — Deželni pridelki: Pšenica 78.79 kg 2% baška 382.50—385 slav. 378.50—380, moka 0 g vag. bi.', plač. po prejemu, fko Ljubljana 530—535, oves baški zdrav rešetan 300, koruza času primerno suha prompt k val. gar. 292.50—295, marc 297.50 —300, april 302,50—305, maj popolnoma suha 307.50—310, čin-kvnntin 305—312.50; ajda zdrava rešetana suha 295; zaklj. 9'A vag. pšenice. Tendenca neizpre-menjena. Novi Sad. Pšenica bč. 337.50—342.50, gor. ban. 332.50—337.50, srem, 337.50—340, rž bč., ban. srem. 310—315, ječmen bč. 295—305, mac. 240 do 252, oves bč., ban., srem. 250—260, koruza bačka 247.50—252.50, marc-april 255—260, apr.-maj 257.50 do 262.50, bela 255—260, ban. 247.50—252.50, par. Vršac 255—260, srem, par. Indjija 250—255, marc-april 255—260, moka 0 g in gg 465-^75, št. 2 445 do 455, št. 5 425—435, št. 6 370—380, št. 7 300 do 310, št. 8 220—230, otrobi 207.50—215. Promet: 3 vag. pšenice, 36 vag. koruze, 9 vag. moke. Budimpeštanska žitna borza zaradi madjar skega praznika ni poslovala. ^хЈића турсе Henrik Ibsen - ko obhajamo tc dni stoletnico rojstva velikega norveškega dramatika, ki je s svojim vplivom odločilno posegel v razvoj svetovne, tudi slovenske literature, nam stopa pred oči KFM duhovna podoba druge polovice preteklega stoletja. ko se jc v najglobljih duhovih srdito i 11 usodno zu vse nadaljnje bližnje generacije trt in klal stari in novi svet. To je bila borba in skrajni napor silovitih energij za novo bodočnost nn razvalinah preteklosti, to je bila včasih /e skoraj obupnu, a neodjenljiva gradnja na zi-bajočih in udirujočih se tleli sredi podirajočega se kozmosa, to jc bila viharna nočna pot skozi nered in kaos — na končno varno, odrešeno zemljo, v očiščeno ozračje. Med le velike duhove, ki so človeštvu kazali smer in cilj in mu, cesto z njim vred tavajo, odkrivali - korak za korakom — pot v »tretje kraljestvo«, pri.š evamo, poleg Tolstega in Dostojevskega, zlasti Henrika Ibsenn. Tu odločilni, v sebi razprti, tragični čus je položil med ruševine toliko kali poznejšega, sedaj Se neiz.računljivega razvoju, da o notranji obsežnosti njegovih skritih sil komaj že moremo izreči končno sodbo. To je bila doba socialnih reformatorjev in moralnih pridigarjev, ognjevitih iu fanatičnih oznanjevuvcev in neizprosnih sodnikov — samega sebe in celotne družbe, kur je vedno znak, da se v zgodovini pripravlja velik preobrat. Tuk neizprosni sodnik je bil Henrik Ibsen. Zato jc etična tendenca v njegovih poznejših delih tako silovita, osišče njihove idejnosti, jo kakor nubrušen nož, ki reže, rože... Po prvih še romantičnih dramah je, kot sam pravi, esto-ticizem »izgnal iz sebe«. Poslej sc zaveda velike odgovornosti in čuti. du mora biti tid do sumega sebe. Najprej do sebe, potem šele do družbe, nnd katero je zavzdignil svoj skeleči bič, s katerim jo jo topel brez pii/.una-šanju, toda ne brez usmiljenju. V »Brandu« jc razpihal in zagrizeno zagovarjal svoj etični fanatizem: »Vse ali niči« Tu so bori Ibsen zoper polovičarstvo, koinpromisnost, neskladnost med mišljenjem iu življcm, zoper topost in koinod-nost. ki se skriva za tradicijo. Isti etični fanatizem, ki se tu manifestira v pozitivni postuvi Branda — v ztnislu Ibsenovih etičnih zahtev — se v njegovi naslednji drami obrutno javlja v skrajno negativni postavi Peeru Gynthu. V idejno-zgodovinski drami »Cesar iu Gali-lejec« je postavil Ibsen ideal »tretjega kraljestvu, ki bo skupno ustanovljeno na drevesu spoznanja in križa in ki ima svoje žive vrelce v Adamovem vrtu in pod Golgoto...« To je Ibsc-nova vi/.iju duhovnega svetu bodočnosti.'ki nam du slutiti globlje ozadje in skrito žarišče vsega njegovega delu, zakaj tn ideul ostane v njem do koncu trden in nespremenljiv, kljub temu, du se je sicer v njem tekom razvoja toliko premaknilo in omajalo. Toda šele v svojih družabnih dramah sc je mogel Ibsen popolnoma uveljaviti kot kritik sodobne meščanske družbe. Z njimi je postal stoprav aktualen in odločilen čiuitel.j v ev- ropskem literarnem in splošno-kulturnem živ. 1 jeni u. V Oporah družbe., »Nori«, »Strahovih«. »Ljudskem sovražniku«. »Divji raci« in »Ro-mersholmu« jc Ibsen udaril naravnost v sredo družabnega življenja, odprl je rano zu runo. vprašanje z.a vprašanjem. Kot kamni izurjenega, razdraženega pručurju so padali udarci. Družba se je zdrznila, obsojala, protestirala Ibsen pa jc razgaljal njeno zlagano, topo, površno. kouvencionaliio moralo, se bil z.a osvo-bojenjc žene in zabijal v družbo kot edini temelj — resnico. Vseeno mu je. če družba, ki jo lažnjiva, propade. Toda v »Divji raci« se pokaže, da tudi resnica ni vedno odrešilna, da celo uničuje... Tako je bil Ibsen sam vedno znova žrtev svojih menja ioCih, nasprotujočih si rešitev vprašanj, ki si jih je zastavljal s toliko strastjo in ostrostjo, da se jc odgovor moral glasiti le: da ali ne! Tudi v svojih poznejših, zrelih delih (Gospa z inorj«, Hcda Gabler, Stavbenik Sotness, John Gabriel Borknian) Ibsen ni prišel do z.aključenosti in jasnosti. Vendar se moramo zavedati, kaj nam lbseu pomeni kot prehodnik. in kaj nam zlasti pomeni še danes kot ncstrahopetni in v sebi nepodkupljivi sodnik vesti, svoje in tuje in cele družbe. Ta njegov globoki, prečiščeni, asketski etični nagon jc tista sila-stalnica v Ibsenu. ki je njegovo nuturnlistično-relativistično razno- in protismorje nikoli ne premakne ali skrivi. Ta sila je bila tudi zanj absolutne vrednosti in popolnoma sigurno oprijemališčc. Henrik Ibsen se je rodil 20. marca 1828 v Skienu na južnem Norveškem. Umrl je 23. maja I9()b i u jc pokopan v Oslo. Na nagrobnem obelisku jo vklesano njegovo ime in roka s kladivom. In res k I a rl i v а r je bil Ibsen, ki je neusmiljeno razbijal površnost, brezvestnost, lažnost meščanske kulture in ljudem nn pozor-nici vsaj za par hipov pokazal, kako je pravo življenje brez trdno usidranega svetovnega nazora nemogoče. Kladivar. ki jo. kakor sam poje. tolkel, neumorno tolkel »udarec za udarcem do poslednjega dno. naj so tudi ne prikaže nobena iskra, naj tudi nikoli ne vžge upanja svit« — — — Stoletnica slovanskega pedas?oca Praga, 12. marca 1928, (Čeli Gustav Lindner — borec /.a ruvnopravnost slovenščine.) Gustav Adolf Lindner jc za Konien-skvm na jvečji češki v zgojeslovec. Njegovo delovanje je v zvezi tudi s Slovenci. Narodil sc je 12. marcu 1828 \ Ryelinovu na Češkem. Po končani srednji šoli je na željo svoje matere vstopil v litoineričko bogoslovje, odkoder ga je izvabilo burno I. 1848. Na praški univerzi jo študiral pravo in napravil izpite na filozofski fakulteti. Kot profesor je deloval na gimnazijah v Rviiovu in Jičinu. /aradi nje- fove narodne zavednosti ga jo vlada prestavila 1854. v Cel je, misleč, da ga bo s tem po-strašila. Tu je učil skoraj šestnajst let na celjski nemški gimnaziji tudi slovensko sinove. V tej dobi je pisal sicer večinoma v nemškem jeziku, toda ostal je vedno velik narodnjak. V svojih spisih je večkrat naglasi!, da so ninter-ni jezik, materina ljubezen in materina vzgoja tiste tri svojevrstne stvari, Id jih ni mogoče z ničemer nadomestiti.« 1.. 1869. je postal celjski okrajni nadzornik, e 1. 1871. se je vrnil ua Češko. Ko se je 1. 1882. otldelila češka univerza v Pragi od nemške, je stolico češko filozofije poleg Musaryka zasedel Lindner kol prvi profesor pedagogike, kjer jc deloval do svoje, smrti 1. 1887. Z lastne skušnje je poznal vse vrste šol, bil ie'izvrsten strokovnjak v vseli panogah filozofije in pedagogiko in dobro poznal njune pomožne vede; v teoriji in praksi je izvrstne obvladal didoktiko osnovnih iu srednjih šol. Zato je bilo njegovo delovanje zelo raznovrstno in izredno bogato. Žo kol visokoSolcc je pisal v radikalni »Ranili List«. Iz Celja jo marljivo pošiljal vzgojcslovnc in politične članke graški 5 lagesposL. V njih se je zavzemal tudi za Slovence in se boril /.« njihovo ruvnopravnost v šoli. Vprašanju mature, ocenjevanju dijnStva in iiazornegn pouka je posvetil celo vrsto'člankov v Zillerjovem Julirbuch fiir vviss. Piiilngogik. V programu celjske gimnazije je I. 1858. priobčil zanimivo razpravo o pogojih in inejuli lepega*-. L. 1868. je izšla njegova studijo »Problem sreče«. Njegovih spisov je nepregledna vrsta. Razen tei£u jc od I, 1879. do 1881. urejeval znani