118. številka. Ljubljana, sredo 27. maja. VII. leto, 1874. SLOVENSKI NAROD Izhaja vsak dan, izvzemat ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po pošti prejeuian, za avstro-ogerske dežele za celo leto 16 gold., za pol leta 8 gold. 7a čotrt leta 4 gold. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za celo leto 13 gold., za četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na dom se računa 10 kraje, za mesec, 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele za celo leto 20 gold., za pol leta 10 gold. — Za gospode učitelje na ljudskih šolah in za dijake veija znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti prejeman za četrt leta 3 gld. — Za oznanila se plačuje od četiri-stopne petit-vrste 6 kr., čo se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če bo dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. Vsakokrat se plača štempelj za 30 kr. Dopisi naj se izvole trankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani na celovški cesti v Tavčarjevi hiši „llotel Evropa". Opravništvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnino, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne reči, je v „Narodni tiskarni" v Tavčarjevi hiš;. Ogerska država in Jugoslovani. Vse nekako na to kaže, da je neod-klonljiv zgodovinski postulat, da državam, ustvari vsi m se med Rusijo in Nemčijo, ko sta obedve še v povojih bili, nij sojeno sedaj ko ste Rasija in Nemčija državna ori-jaka postali, dolgo življenje. V tem razmerji, v katerem sta se Rusija in Nemčija jačili in rastli, propadale so tudi države in dr-državice med njima ležeče. Ta zgodovinski postulat je kot prvo žrtvo zahteval pad samostalne češke države pred dve sto in petdesetimi leti. Sto let pozneje pala je samo-Btalna poljska država, in uže denes zahteva kot tretjo žrtvo pad samostalne ogerske države. Da je samostalna češka država na bojišči na „Bclejgoriu svoj zadnji izdihljej izdihnila, to ni) bila krivnja češkega naroda — on je storil za svoje samovzdržanje, kolikor je mogel — ampak to je bil žalibog neodklonljiv zgodovinski postulat. Da je Poljska „zginila" nij samo krivnja poljske aristokracije, tudi njen pad je bil neodklonljiv zgodovinski postulat. Če denes vidimo, kako se ogerska država vije in previjava pod pezo svoje državne samostalnosti, če vidimo kako hira, in recimo na ravnost — kako umira, nijso to samo Magjari zakrivili, dasiravno veliko krivnje na nje same pada, nego zgodovinski postulat posegel je tudi na nje s svojo neusmiljeno neodklon-ljivo roko. Ta zgodovinski postulat nij nobena personifikacija abstraktne misli, ta zgo-govinski postulat živi ter se razodeva v razširjajoči tendenci od ene strani nemškega od druge strani ruskega naroda. Med veliko Rusijo in veliko Nemčijo nema za države drugo vrste, kakoršni ste bili Češka in Poljska, in kakoršna je denes Ogerska uiti pro- K smrti Nikole Tomaseo. Na dan, ko si hčere njegove domovine venčajo glavo z rožami, ko dalmatinski mornar opleta svoja borna jadra sponiladauMkiioi cvetlicami, zaspal je on, obilosti svojih duij nasiteu vnuk, ali vtešen po upu v boga. Dospel je do sive starosti, starosti Če-stitljive, ali ncomadežene; bil je radost onim, ki težijo po modrosti, bil je v zboru modrijanov in imel je zgovornost, ki prepričuje, zmaguje in oživlja. — Device dalmatinske, on je bil vas, začnite plač. Imel je srce, da čuti in ljubi, kar je velicega in nesrečnega na ztmlji. Drugi pade v strasti, na katerih boluje človečanstvo, ali on si je našel vrač, in premagal je osodo. Prejdejo veliki .... kvišku plane pritli-kovcev Čreda ; brezimni zarod, ki hoče, zopet štora niti zraka za življenje. Novo oživljenje mrtve CeŠke države, katero jo zgodovina brž ko ne za vekomaj v svojo rakev zagrebla, je plemenita in celo poetična misel, v očigled mogočne Nemčije pa ostane ta misel enostalna misel. V istem razmerji kakor Češka nasproti Nemčiji stoji, Poljska naproti mogočnej Rusiji. Za Čehe in Poljce je dr-Žavopravno vprašanje neplodno vprašanje, za nje ima denes samo vprašanje vzdržanja svoje narodnosti praktično vrednost, in pa najdenje modus-a viveudi v državnej zvezi z Nemci, dotično z Rusi. Spoznanje tega si tudi res med Čehi in Poljci čem dalje več vrat odpira, in to je prav. — Kakor smo uže gori rekli, prišel je sedaj rod na Ogersko državo. Češka je pala na bojišči, Poljska na zelenej mizi diplomatov, Ogersko pa razjeda, kakor stari panj, notranji črv , Ogerska državna zgrada razrušila se bo sama po sebi. Magjari, kot edini nositelji ogerske državne ideje, postali so politično impotentni. Nas kot Jugoslovane zanima pred vsem drugim prihodnost južnih ogerskih pokrajin, kjer naša bruca Srbi iu FIrvati stanujejo. Za ostali Magjarorszag nas nij briga, kdo si ga bo denes ali jutri kot zaplato vzel. Z veseljem moramo konstatovati, da so Hrvati in Srbi začeli nasproti Magja-rom toliko životue snage razodevati, da verjetna državna katastrofa na Ogerskem jih ne bo mogla soboj v brezduo potegniti. Sicer je pa tudi Dravska in doluo dunavska linija, kakor se nam dozdeva, južna meja trvenja med Nemčijo in Rusijo. Na jugu Drave in in dol j uje Donave prestaje gore omenjeni zgodovinski postulat, tukaj je uže celo druga politična zona, nego je med Donavo iu baltiškim morjem. Narodi balkauskega poluotoka so polni mladostne, životue moči, med tem neče, in ne ve kaj hoče. Vera in ljubav bili sta mu močan ščit proti bolečini, bili sta slepcu luč poslednjega večera. — Device dalmatinske, on je bil vaš, začnite plač. Pogumni Dantejev duh je spoznal in razumel; brez miru iu z veličini trudom je razkril trojne pesmi krasoto, in hetrurskega jezika imenovan je drugi oče. — Ilčeie Italije začnite plač. Gnjusa, strahu, ljubezui polno mu je bilo življenje: vi politici onega dne, on nij vaš, vi možje, ki se skrivate v temini, on nij vaš, pustite ga, ne sovražite ga. Usmitenja ali pomiloščenja pravo zdelo se mu je brezimuo, sniesuo, v vislicah videl je pogin a ne spasenja ali poboljšanja. Od žene mnogo ne pričakuje domovina; on je hotel in pisal, da bi žensko materino srce čutilo visoko in globoko ljubav, da bi bilo življenje in mera otioČjim srcem. Onim, ki uas potomce živali imenujejo, ko na enej strani Turčin, na drugej Magjar tuberkulozno životarita. Res je, Srbi so še zmirom vezani na Turško, in Hrvati na Ogersko državo, vezila pako, s katerimi so vezani, in katera so nekdaj železne spone bila, so denes niti, katere srbski in hrvatski narod, kedar se mu koli poljubi, raztrgal! more. — Knez Milan vrnil se je — kakor se je vendar zdaj pokazalo s praznimi rokami iz Carigrada. Tega srbski narod nij pričakoval. Mali Zvornik morda nij bil vreden kneževega potovanja v Carigrad. Pa če ga bi bil dobil, bi bilo vsaj nekaj. Ta zalogaj bi bil narod vtolažil. Sedaj bo pa nezadovoljstvo srbskega naroda raslo, stranka akcije utegne v Belgradu na krmilo priti, in — bog ve kaj bližnja prihodnost v svojih gubali nosi! — Hrvati nadejali so se iz na pol prisiljeno ponovljene državne zveze z Magjari večjemu blagofitanju, pa — prišlo je drugače. Magjari delajo dolgove na dolgove, za katere so seveda tudi Hrvati angažirani. Hrvati plačujejo 55°/0 v skupno državno blagajno, ki pa nema dna kakor Da-naidini sodi. V ogerskem saboru je interpe-loval Tisza zavolj skupnega avstro-ogerskega proračuna, ter s to interpelacijo hudo potre-sel duvalistični državni sistem. Na enak način bi mogel tudi v hrvatskem saboru kateri zastopnik opozicije vlade interpelovati glede skupnega hrvatsko • ogerskega proračuna. Taka interpelacija, katera je mogoča in celo verjetna, bi hudo potresla nagodbo med Hrvati in Magjari. Vprašanje samostalnih financij bode postalo na Hrvatskem v kratkem životno vprašanje. Kar Hrvati pri-gospodarijo, to Magjari razgospodarijo. To tako ostati ne bode moglo. Najsilneje se človek poteguje za svoje materijalno blagostanje, in ravno tako tudi narodi. Prva protistavil je pamet, zgodovino in govorico. Neumna zdela se mu je veda, ki žali boga in človečanstvo. Reveža sprejela ga je grška zemlja, v zapadu Jonije mislil je na domovino, obžalujoč propad prav mogočnih pokolen starih junakov. — Helenske hčere, začnite plač. Prognanec je žalosten, ko solnce zahaja in z njim dneva svitloba; je žalosten ko tišina. S tmino objema ljudi živali in stvari. Žalostno pozdravlja begaj o So luč, prvo rojeno hčer stvarnice — ljubavi. Zaprtim očem nastala je solnčna svitloba, a resnica je njegovemu umu svetila. V besedah Nazarenca je iskal tolažbe; evangelij mu je dajal tudi hrane za um in srce. Holečiu, dvomnosti, upor, nosil je teško breme, dovršivši svoj pot — „ nazaj si up i strah želi"; ali čiste in pa pogumne duše notranjo moč premagala nij prav nobena bolečina. prihodnja dissonancija v hrvata ko-ogerskem koncerta bo finančno vprašanje. Pri splošnem oslabljen ji magjarizma je uspeh toliko kakor gotov iti Hrvatska kraljevina naredi ■ tem predzadnji korak do popolne državne samostalnosti. V Zagrebu 25. maja 1874. Politični razgled. Notranje dežele V Ljubljani 26. maja. Deferjacijo so v soboto končale svoje delo in zasedanje. V avstrijski in v ogerski delegaciji sta predsednika hvalila to institucijo kot zvezo med državami, ter poudarjala, da sta delegaciji morali po eni strani gledati na uboStvo z davki preobloženega ljudstva, na drugi sirani pak sta za vojsko vendar mor. li dovoliti velike svete, ker to zahteva moč in veljavo skupne države. Skupni proračnn kakor so ga delegacije dogovorile, je tak-le: Vsili skupnih potrebščin za leto 1875 je 107,418.209 goldinarjev t>rej 3.131.078 gld. menj nego je bilo za 1H74 dovoljeno. Uradna dunajska „JfIi>ntiiou poroča, da je trgovinski minister od kapitala, ki ga je državni zbor za zidanje galiŠke in dalmatinske železnice dovolil, tri milijone prigospodaril. Tntaiaje «1 ržuve. Na Franooskem se je ministerska kriza dovršila. Mat-■ M al. on se je obdal z novim klerikalno-vojaškim ministarstvom. Novi viceprezideut ministerskega sveta in vojni minister, general C is se y je zadnje mesto uže enkrat pod Thiersom zavzemal. Iz poprejšnjega kabineta i>ta ostala dva ministra, Decazes iu Mag ne s pridržanjem svojih porttfeuillev, poprejšnji naučni minister Four-tou pa je kot minister notranjih zadev stopil v novi kabinet. Drugi ministri so brez pomena, možje, katerih dozdaj nij nihče poznal. Miuister za javna dela, 0ailloox, nema, kakor se trdi, nobenega političnega prepri Sanja. Naučni minister C urno nt je velik prijatelj škofa Dupanloupa in bode gotovo ako bo kaj Časa, predlagal ustanovljenje katoliških univerz tet. Trgovinski minister Gri-v a r t je zmeren legitimist. Minister marine Montaignac je služil bonapartizmu s taisto gorečnostjo, kakor kraljestvu. Ako imajo ti gospodje sploh kako politično prepričanje, so vse, samo republikanci ne. Program novega ministerstva bode b rez prograin-nost. Vsa politična vprašanja se imajo namreč odložiti do jesenske sesije. Henri Roohefort jo prišel 21. t. m. v San Francisco. O najbližjih namenih njegove navzočnosti v Ameriki se govori, da misli v Device dalmatinske, on je vaš, plakajte! Tolicega človeka kaj je ostalo ? — spomin i v Sctinjani raka, ne še zavita v mrzlo pozabljivost. Po tujih pokrajinah vidim raz-sejaue grobove tvojih sinov, nioja domovina; išči si pepela umrlih, da ti bo v slavo a nam ostanki sveti. Ako ljudje Čednosti ne čislajo v življenji, hvalijo naj jo barem, ko je ugasnila. V Trstu 22. maja 1874. Ljudevit Vuličević. Silverija. Prizori iz mehikanskega življenja. (Francoski spisal Lucien Biart.) (Daljo.) VI. Veliko veselje je bilo v naši druščini, ko povem novico. Jaz edini sem bil malo Žalosten zaradi naše zmage. Večkrat sem različnih velikih mestih imeti komunistična branja. — V Londonu je začel izhajati list | „Laterne", toda ne Rochefortov, nego bona- . partistični. Đonapartisti hote s tem svet motiti ter Rochefortove namene prekrižati, toda po naši misli bode svet kmalu razločil luč I Rochefortove „Laterne" od luči chislehurt- ; skega organa. Priznanje ipanjske republike ostane , tudi zanaprej še odprto vprašanje, akopram se večkrat sliši, da je angleška vlada v ' principn pripravljena republiko oficijelno priz- ' nati, a da se Še obotavlja, ker so se užu ! preteklo leto evropske oblasti, gledo tega vprašanja sporazumele. Tudi razmere med italijansko vlado in španjsko republiko so jako prijateljske. Vendar se bode italijanska vlada kar se priznanja republike tiče, po drugih ravnala. Na Spanj s k em pri Bilbau je bil zopet tepež. Kari isti so utrdili gore okoli Arhande ter so od početka res republikance zapodili nazaj. A pozneje so se republikanci obrnili in Karlistc dobro namahali ter jih veliko ra- 1 nlli in pobili. — Cone h a gre proti Estelli, da don Karlosa v jame v tej skalnati pasti, j Karlisti ga počakajo ob Ebru. Papež je zbolel. Tako pravijo tele- , grami iz Rima. Dopisi. las (norice 24. majnika. [Izv. dop.] Tukajšnjemu semeniškemu listu „Glasu" je uže pred dolgo Časa v glavo palo, ka bi se dala morda njegova kronična suhoparnost s tem olajšati, da začne tukajšnji gimnaziji „srce in obisti" pretipavati, menćč, ka bi se morebiti vendar kaj napačnega našlo, Če uže ne med uSiteljstvom, vendar vsaj med dijaki. In glej! Dolgo časa mu nijso mogli njegovi „agenti" nič posebnega poročati, k večjemu o kacem dijaku, naposled vendar prinese velevažno, a Čisto izmišljeno notico, da je neki profesor v šoli trdil in dokazoval: „da nij Boga". Kakov hrup je napravila ta notica med učitel jstvom in vodstvom si lehko mislite, neopravičen, kajti sum nij zadel enega, nego tri gimnazijske profesorje. Popolnem iz lastnega nagiba so poslali dijaki najvišjih razredov popravo one izmišljene notice uredništvu „Glasa" , ter je ob enem prosili, javno onega profesorja imenovati, da ne bode neopravičeni sum takoj tri ali štiri profesorje zadel. Ono izjavo je podpisalo 34 dijakov iz sedmega in osmega razreda, med temi tudi vsi (zunaj enega) iz malega semenišča. A resnicoljubni (?) ponudil Silveriji besedo; a ta je vsigdar rekla, I zakrivaje obraz: „Delajte urno." | Župnik, licencijat in Warren so res delali tako urno, da je imela v dvanajstih dneh biti uže poroka. Novica, katere smo zaradi Diega držali v tajnosti, je šinila kakor blisk po celem mestu. Ljubezen je sebična. Lucio, akopram ves poln dobrih občutkov, nij mislil na drugega, kakor da bi Silverijo imel, a za bolesti, ki so bile skrite v njegovi nevesti, za te nij skrival nikdar niti veselja niti nepotrpežljivosti in čestokrat sem ga moral pozvati k redu. Moral sem mu celo dati razumeti, da ga Silverija vzame za soproga zaradi pameti, da jo mora torej on še pridobit, si. Pritrjeval mi je, ter kmalu začel. Silverija se je bolje vedla, nego sem si upal nadejati se. Akopram je bila malo nervozna, bolj sanjarska nego žalostna, se mi je ipak večkrat posrečilo, da sem jo napravil, da se mi je zasmijala. Zmenili smo se, „Glas" nij sprejel onih vrstic, rekši, ka je ta isjava ob Širne j a, nego ona notica; mesto tega je zopet nakopičil polno novih, izmišljenih ali samovoljno zavitih sumničenj o gimnazijskih profesorjih. Mislite si tedaj položaj gimnazijskih profesorjev. Vsakako pa se more nepristranskemu bralcu Čudno zdeti, odkod dobiva „semeniški list" take deloma izmišljene, deloma samovoljno in lažnjivo zavite notice? Tudi tej uganjki se lehko najde rešitev. Dandenes se ve nij treba več onim, kateri hote biti „g. nunci" izpita zrelosti, a tu v Gorici še celo nij treba, da absolvirajo celo gimnazijo, dostaje, ako jim zadnje leto preti nevarnost, da bi jih raje imel cesar, kakor škof, da gredo neko „frančiškansko izpraševalno komisijo", gder dobe nekako spriČalo, katero pa nema pred svetom nobene veljave in na podlagi tacega spričevala se sprejmo v semenišče. Da pa tudi nij ob enem težko dobiti dovoljenja, tudi v osmi razred poslušat hoditi, češ, zaradi izpita zrelosti, je pač lehko nmevno. Lehko si tedaj mislite položaj učiteljev, kakor dijakov, kateri so prisiljeni paziti na vsako besedo, predno jo izuste, ako ne hote postati permanentni sodelavci se metliškega lista". Iz Črnomlju 22. maja [Izv. dop.] Kakor strela iz jasnega neba, počil ie glas: živinska kuga razsaja v Crnomlji. Dr. Kees-bacher jo je „konstatiral". Ubijati in me-šariti je jel kakor bi bil za mesarja postavljen. Moj bog! Kar so pobili je res crknilo, a druzega nič. Živina v onem hlevu kjer se je kuga konstatirala je zdrava ostala, eno samo Živinče je na bog ve kakšni bolezni poginilo. Zanimivo jo dalje, da je dr. Keeg-bacher s knjigami v rooi hodil po hlevih, in kjer je kakšno sirotice bolno našel, je v knjigi iskal in konstatiral: živinče je okuženo. Tako razsodbo poleg knjig bi bil menda tudi vsak učenec zadel, ali je pa razsodba prava in opravičena, to je drugo vprašanje. — Opravičena pa nikakor nij bila, ker za okuženo spoznana pa ne ubita ŽivinČeta nijso poginila. In vendar so morala po prihodu dr. K. na pašo odgnana ŽivinČeta zunaj ostati pod milim nebom v strašno neugodnem vremenu prenočevati in zarad pomanjkanja klaje in dobre paše stradati. Ravno tako ubogi pastirci nijso smeli se več v mesto vrniti, ker je bilo od vseh strani zabranjeno. Nalašč za to so mogli na naelem I da je nikdar ne zapustimo. Lucio nam je pri tem pomigal. — Vesela sem, da vas vidim vse srečne, reče mi Silverija neki večer. Jaz jo objamem, ter po svojem načinu prosim boga, naj jej dade srečo. Sploh pa se mi je zdelo nemogoče, da bi tako gorečo, tako čista ljubezen Lucijeva ne imela svojega vspeha. Popoludne pred poroko srečam bankirja Lopeza. — Kako se kaj počuti ranjenec! me vpraša preden me pozdravi. — Kateri? — Kaj ni res, da ima Lucio prsa predrta z mečem? — Kje? kako? kdo ga je? vskliknem jaz? — Diego Lara; kaj se nijsta bila odavi? Jaz odidem kolikor hitro mogoče. Kakor bomba stopim k Luciju ter padem v fauteuil, gledaje Lucija, ki si je brisal ob- vojaki iz Norega mesta priti, da zabranijo zdravi /.ivini, zdravim pastirjem in zdravim ljndem, kateri so po svojih poslih v Črnomelj hoteli iti, v mesto priti. To je bilo seveda dosti zdražbe, togote in — smeha vrednih prizorov. — Revni svet naš uže tako veliko siromaštva trpi in še tako neopravičene naredbe ga tarejo. Nezadovoljnost je velika in splošna. Poprašati pač smemo, kako je vladi na misel prišlo, dr. K. v Črnomelj poslati, ker v živinskih boleznih — kakor mi Bodimo — kar ni S zveden ni j, ter gotovo tudi na kugi poginjenega živinčeta še nikdar videl nij. Zakaj nij vlada na pr. dr. Maly-ja ali dr. Razpeta poslala katera sta v živinskih boleznih dobro zvedena, in ki sta v živinskih boleznih mnogo delovala, posebno pa dr. Maly, kateri je bil pred nekaterimi leti v Bosno v mesto Sarajevo poslan, da bi si tam znanja in skušenj o živinski kugi pridobil. I v Metliki imamo doktorja, kateri je v živinskih boleznih izkušen in dobro zveden. To je dr. Potočnik. Njegovo potovanje v Črnomelj ne bi sigurno desetino toliko stalo, kakor dr. K. Saj je Metlika samo 2 milji od Črnomlja oddaljena, Ljubljana pa kakih 15 ali 16 milj. Bogu bodi potoženo, da se naš narod povsodi materijelno in duševno, skoraj bi rekel sistematično zatira. Vendar nij nič zakrivil. Ako Stibre in druge naloge redno ne plača nij nasproti j ivo nt kriva, nego revščina katera intenzivna postaja. Od kužne bolezni, odkar je dr. K. od-Sel, nij več duha ne sluha, in vendar je še „belagerungszustandu. Semnji so zaprti in z njimi vsa barantija, trgovstvo in dobički; pomanjkanje je strahovito in neizmerna škoda se je napravila. Ako so kmalu zaprtija proti hrvatski meji ne vzdigne i semnji ne dovolijo, bo nastala kalamiteta, kakoršne še nikdar nij bilo pri nas. — K temu so še mrazi, nevihta in neugodna vremena se pridružili, davkarije spet pridno zarad štibre zarubljujejo ter grunte prodajajo, upniki svoja posojila z velikimi obresti in z rubežnijo nazaj terjajo iu druge nadloge nas nadlegujejo, zares obupati je, za zbežati — ali kam? Bog odvrni naše žalostno stališče, po smrti nam bo bolje. —e—. leko. Desno roko je imel vso obezano z zaplatami. — Nij nič, doktor, zagotavljam vas, da nij nič, je govoril. Jaz vstanem ter mu odvzamem borne cunje, v katere so mu zavezeli roko, — Nož me je malo obrezal, to je vse, deje Lucio. — Tedaj si se z nožem bil. — Ne; še enkrat, saj nij nič. Pa res nij bilo drugega, nego majhena rana. Zvedel sem dalje, da je Diego Lucija napadel, a ta ga je podrl na tla, mu vzel orožje, ter ga primoral, da se je pripoznal zmaganega. — Jaz tečem k njemu, rečem jaz ter vzamem klobuk. Ako te hoče sodnik aretirati, reci mu, naj mene počaka. — Mene aretirati, doktor, zakaj? — Ali Dićgo nij ranjen? — Ranjen, bolj nego jaz. Njegovo življenje je bilo v mojih rokah, a jaz sem mu je pustil, v imenu Silverije. (Daljo piihodnjič.) Domače stvari. — (Obravnavanje pred sodiščem porotnikov) se je včeraj v Ljubljani zopet začelo. Včeraj je bilo obravnavanje proti Mateju Oabrsku iz Zagorja zavoljo uboja. Sodnije predsednik je bil iz Celja znani višje dež. sodnije svetovalec in bivši štajerski poslanec Tomšič. Zatorej je obravnavanje imelo bolj nemški značaj. Mi bi si dovolili naše slovenske porotne može prositi, da energično zahtevajo naj se leti stari in zagrizueni birokratje drže postave in naj obravnavajo v slovenski deželi po slovensko. Kdor čast svojega naroda spoštuje, ta tu v javnosti ne sme nobenih koncesij dajati. — Ker stvar znanega „pobožnoga" sleparja Petovarja v tej sesiji še ne pride na vrsto, menda posobno zanimivih obravnavanj ne bnde. — (Iz Celja) se nam piše 20. maja: 19. maja t. 1. je bila pred tukajšnjimi porotami obravnava proti Janezu Klemcnčiču, kmetu iz Stare ceste, okraja ljutomerskega, zavoljo hudodelstva težke telesne poškodbe. Dogodjaj, zavoljo katerega je Janez Kle-menčič obtožen, je bil sledeč: „Janez Kle-menčič je v zadnji jeseni zapazil, da se mn iz vinograda grozdje krade. To ga je primoralo, da je po noči na stražo hodil. 4. oktobra čuje po noči ob ednajstih pse lajati in blizu hiše človeške glasove. Klemenčič se obleče in stopi oborožen s puško, nabito s svincem v vinograd. Ko Človeka zapazi mu nasproti kliče: „Kdo si, češ da vstrelim". Ta klic Klemenčič trikrat ponovi in potem, ko nobenega odgovora ne dobi, proti tujemu človeku streli. Ak^ravno Klemenčič nij ravno na človeka meril, ga je vendar tako zadel, da je ta vslcd tega eno oko izgubil. Poškodovani kmetski sin Franc Mavric, je v namenu, da bi grozdje kradel, v Klemenčičev vinograd šel in se je tudi pri njem v žepu grozdje našlo." — Državni pravdnik je pri glavni obravnavi zatožbo vzdržal, priporočal pa je porotnikom, češ, da sovražni namen nij dokazan, vprašanja zavoljo hudodelstva težke telesne poškodbe zanikati, vprašanje zavoljo prestopka zoper varnost življenja pa pritrditi. Obtožencev zagovornik dr. Langcr je v točnem govoru kazal, da bi ne bilo dobro Klcmenčiča obsoditi, da bi taka obsodba le tatovom pognm dala in kmetovalce, ki s tako velikim trudom vinogradske pridelke pridelajo vznemirila. Tat je našel kar je iskal, Klemenčiču se pa ne more njegovo ravnanje v pregreho prištevati. — V tem smislu so potem tudi porotniki KlemenČiča celo nekrivega spoznali. — (Vabilo.) Podpisani odbor bode začel početkom meseca junija izdajati Šolski časnik „Slovenski učitelj" ki bode 5. in 20. vsakega meseca v Mariboru redno izhajal na eni celi poli. Cena mu je do konca tekočega leta za prave (to so štajerski učitelji) in za podporne (to so drugi sploh) družabnike 1 gld. 50 kr. za nedružabnike 2 gld. Vse slovenske učitelje in druge šolske prijatelje uljudno vabimo k obilni naročbi. Naročnino sprejema podpisani odbor. Začasni odbor nUčiteljskega društva za slovenski Štajer". — (Rojanska Čitalnica) napravi v nedeljo dne 31. t. m. ob 8 uri zvečer, „besedo i tombolo", h kateri se uljudno vabijo čast. gg. udje. Odbor. — (Koze.) Iz St. Lorenca v PnS-čavi se nam piše 24. maja: I pri nas so začele koze razsajati. Včeraj so se morale zaradi tega šole na 14 dnij zapreti, kajti uže je zbolelo okolo dvajset otrok na kozah, od katerih jih je 5 umrlo. Da se je še vsaj zdaj šola zaprla je zasluga našega spoštovanega zdravnika A. Hladkega, rodom Slovaka, kateri je krajni šolski s vrt opozoril, da se poduČevanje neha ako noče, da bi se ta bolezen še bolj razširila. Čudna pri tem je, da v komaj pol ure oddaljeni fari Marija v PuSčavi do sedaj se nij nobeden zbolel, ter vsi v šoli broz nevarnosti podučuje. — Vreme smo imeli tukaj prav slabo, odvzelo je kmetu vso nado na dodro letino. Zdaj nekaj dnij se nam je zopet solnco bolj milo. Razne vesti. * (Cesar) jo dal 5.000 gold. iz svoje zasobne kase za one, katere je zadnja povoden) na Štajerskem v nesrečo spravila. * (Uboj.) Nek do/.daj menda se neznan človek („N. Fr. Pr." pravi da je bil Hrvat), je 23. t. m. strelil v Londonu na direktorja avstrijskega Lloyda g. NikoliČa. Zdravniki pravijo da bode na rani umrl. (NajnovejSa brzojavnica pravi, da je uže umrl, zločinca pa še nemajo). * (Tri ladij e) za vojno, in sicer — angleške ladije so trčile ob obalo, kakor se iz Londona telegrafuje in sicer blizu Pa-lermo. * (Mraz) na Francoskem vinski trti nij tako močno škodoval kakor se je mislilo. Tudi upajo, da bodo še mnogo poraslo kar je ozebljenega. Po* 2 »i* o. Vsem bolnim mor in zdravje brez leka in brez stroškov po izvrstni RevalBsciere du Barry v Kom eToMM. Izvrstno zdravilo Itevalcsciere du Barry odstrani vso bolezni, ki so leku zoperstavljajo, namreč bolezen v želodci, v živcih, v prsih, na pijačah, jetrah, žlezah, na sliznici, v dušniaku, v mehurji in na ledvicah, tuberkole, sušico, naduho, kašelj, ncprcbavljivost, zapor, drisko, nespečnost, slabost, zlato žilo, vodenico, mrzlico, vrtoglavico, naval krvi, Šumenje v ušesih, medlico, in bljuvanje krvi i udi ob času nosečoati, scalno silo, otožnost, sušenje, rovmatizem, protin, bledico. — Izpisek iz 75.O0O spričeval o ozdravljenji, ki so vsem lokom kljubovala: Spričevalo št. 68.471. P r u n e 11 o pri Mondovi, 26. oktobra 18G9. Moj gospod! Morem vas zagotoviti, da odkar čudovito Rcvaleacičre du Barry rabim, to je od dveh let, niti nadležnosti svoje starosti, niti teže svojih 84 let več ne čutim. Moje noge so zopet šibke postale, moj pogled je tako dober, da ne potrebujem očal; moj želodec je močen, kakor bi bil 30 let star, — s kratka, čutim se pomlajen; jaz pridigujem, spovedu-jem, obiskujem bolnike, potujem precej daleč peš, čutim svoj um jasen in svoj spomin očvrsten. Prosim Vas, to izpoved objaviti, kjer in kakor hočete. Vam zelo udani Abbe I'eter C a s t o 11 i, Bach-cs-Theol. in župnik v Prnncttn, okrog Mondovi. Spričevalo št. 75.705. Dunaj, Praterstrasse 22. maja 1871. Jaz sem Vam hvalo dolžen za prospeh, katerega je Vaša Revalesciere pri meni napravila. Trpel sem namreč na želodčnem krču, knšlju in driski, od kojega me je Vaše izvrstno zdravilo odrešilo. L. Grosmann. Temnejši kot meso, prihrani Bovalesciore pri »dra^or'h in pri otrocih 50krat ivojo coro za zdravila. V plehaetih pušicnh po pol funta t gold. 50 kr., t funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fun-:>v 10 gold., 12 funtov 20 gold., 24 funtov 36 gold., — Rovalesciere-BiBCuiten v pufiieah a 2 gold. 50 kr. in 4 gold. 50 kr.— Beval"iciero-Chocolatće v prahn •a v ploščicah za 12 tas 1 i0 kr., 48 taB 4 yold. 50 kr., v prahn zu 120 tas 10 gold., za 288 Ub 20 crold., — za 576 taB 36 gold. — Prodaje: Barry a u Barrv & Comp. na Da-ungl, VVtfclHItietigtiMK« št. 8, v fcjnbljnnl Ed. M t h r, v Mradoi bratje Oboranzmeyr, v Ina-bruku Di cchtl & Frank, v Celovvi P. Birn- bacher, v Lonll Ludvig Mtillor, v Maribora F. Koletnik A. AL Morifi, v TI«-ran u J. B S t o c k m a. u * e n, kakor v v »ob mestih pri dobrih le-karjih in »pecerii•>kih trgovcih: tudi razpošilja dmaj-■kahiu.L • kitu popodcnr. nakaznicah nii poviotjiti Dnnaj;?-ra borza 26. maja. (Izvirno telegrafično poročilo.) Enotni drž. dolg v bankovcih . 69 gld. 10 kr. Enotni drž. dolg v srebru • M „ — n — n Akcijo narodne banke . . 860 , — n Kreditne akcijo .... 25 n . 111 „ 65 » • 8 „ 937, n — n . 106 . 60 n Hotel Evropa! j Od donet naprej se toči pravo pivo X iz tamošnje meščanske pivovarne. X % .(144) Z Podpisani jo iz nekega zavarovanja na smrt od akreditiranega društva „Afstr. Gresham" dobil znaten znesek z dobitnim deležem vred od društveno reprozentancije prav hitro in kulantno v gotovem denarji. Z veseljem se poprimein to priložnosti, da vsakemu ta solidni zavarovalni zavod najtoplejšo pri poročam. (143—1) V Ljubljani, 23. maja 1874. J. Schmiedl, bivši oskrbnik in hišni posestnik. Obznanilo, Na deželni realni spodnji gimnaziji v Ptujem je začetkom šolskega leta 187*/« izpraznjena učiteljska služba za naravoslovje. Natančnejši pogoji ho povedani v „Slov. Narodu" od 20. maja t. 1. Najnovejše denarno srečkanje. Vleče so 17. in 1H. junija t. 1. in sc mora v malo mesecih 39.600 dobitkov odločiti, in sicor (139—2) .120.000 tolarjev ali s4so.ooo, B4O.0O0, 180.000* oo.ooo oo.ooo. is.ooo, *j a S6.000, 1 a 8O.0O0, 2 a M.OOO, 2 a 1S.OOO, 5 ;t 14.-ioo, 13&10.OOO, 11&960O, 12 a 7SOO, 28 :'i «000, B a 1*00, 56 a kmoo, 162 ;( 8400 državnih mark itd. K temu ugodnemu srečkanju povabljaino, naj se sreča poskusi. '/t originalna srečka 3 tol., 8 gl. 80 kr. a. v. » .l.i.eo,,,,, 74 ■ t, 1» srob. gr., Hit „ n Ako se denar pošlje, izvršujemo vsa naročila na najbolj oddaljene kraje promptno in direktno. rZMKT" »«»'»'tUi no » Klal 11 ali »rebru 11 u 1 " 1 vn«1i krnjili i/.plaenjo. Proapekie na ogled gratla« Beferenee o naši Himi podajo vihali liauiburšii trgovec« Vsaka srečka iz našega debita ima našo firmo: Gebr. Lilienfeld, Hambu n-ji. HTeuerwall »4, Bank- umi Staatspapiereii-liestliaft. Giotovo samo do nedelje 31. maja 1874 še tukaj videti: Passog-ov veliki zverinjak zraven kolizeja. Ta menažerija ima v sebi veliko število roparskih zverij, in druga živalska plemena iz vseb delov sveta. Zveri dobivajo svojo brano vsak dan ob 4. uri popoldne. Menažerija ali zverinjak je odprt od jutra ob 8. uri do zvečer ob osmib. Tudi se vsak dan predstavlja mlada kolosalna velikanska jrospa: isto tako se producira afrikaiinki slon, ki se ne sme zamenjati z indiškim slonom, kakoršni so bili uže večkrat tukaj videni in imajo ves drugačen život, kaec od 6 do 20 komolcev dolge od raznib delov sveta. €?en« vstopnih mest: I. mesto 40 kr. II. mesto 20 kr. 3)45* Tudi se risi, volkovi, medvedje itd. hočejo kupiti. "T§8fe£' (137_3) S spoštovanjem JPitMNOgT'. Pred slepar stvom se svari! Med mnogimi naznanili, posebno za ure, merijo marsikateri na to, pokrajinsko prebivalec preslepariti. Naj so vsak varuje z lastnega dobička takšne ure kupitii, za katero firma prodajalca no da dovoljno garancijo. Pri meni kupljeno uro so vsak čas ali izmenjajo ali nazaj vzemejo, dokaz najtttrogcJMe soli«luos»i ! Neverjetno, pa resnično! aJaI. 1 IrV 111 1 «"l švicarska moderna porcelan-omail-ura, z lepimi seljankami Siti l^l. ij\f KI. 111 l^l. |u CVetlicami cmailirana, prav elegantna in po niski ceni, koristna za vbogo in bogate, z enoletno garancijo. fš.n Q I (j tii "I I tri prava angleška, srebrna cilindrasta ura, s čisto talnii-verižico, z MAn, .7, •B-v? HI medaljonom, etuijem, ključem in 51otnim garantilnim listom, in z reservnim urnim steklom vred. Taisto krono-časoinerne uro, najfinejše v ognji pozlačene samo 12 gld. 50 kr. IS 111 1 % O*! velja praktična, dobra in čista remontoirna ura, tako zvana cesarska ura, ki *^ 111 O J° n:ij boljšo delo, kar se more misliti; zdravnikom in p. duhovnikom itd. bo te ure no morejo novolj priporočati, ker so očitni dokazi, da takšna trpežna ura niti za sekundo zaiti no sme. *W,fk I *| |u |W if\ se dobijo moderno vojaško ure, lehko, lične, poleg tega jako elegantno r^dn m.*m 111 m\j ^ I. m okusno, in kar je glavna reč, zelo natančno gredo in so po čudno niski ceni; k takoj uri dobi vsaki imitirano srebrno urno verižico po modernem fazonu z ključem, etuijem, medaljonom in blotnim garantilnim listom. J^'IIHO 12 Iti I ^ tri srebrna cilindrasta ura, s pravim zlatim obročem naskok, močnim ' *^ *** O • kristalnim steklom, z verižico in medaljonom iz talmi-zlata in ga- rantilnim listom vred. ^»IIIKI ~\% ali Qf\ 4*"l prava angleška srebrna sidorna ura, savonoto z dvojnim pokrovom, K~"*l*l" etil najfinejšo gravirana, s pravo talmi-zlato verižico in garantilnim listom vred. k^lAIllfl 1 ~l Prava angleška, srebrna in v ognji pozlačena kronometor-ura z verižico, ino- ► jJtlllllJ JICJ «^I- daljonom iz talmi-zlata, usnjatim etuijem in garantilnim listom. V . (IIIIO Mrr ,1^1» taista, znamenito finejša, z orijentaličnim kažipotom. ^♦»Hlfk lin IT ir\ Prava angleška Prince of "VVales-remontoarna ura, najmočnejšega **" • o obsega, s kristalnim steklom, kolesjem iz nikelna v pravem, čistem talmi-zlatu: te ure imajo celo pred druzimi to prednost, da se brez ključa navijajo; k takšnim uram dobi vsaki talmi-zlato verižico z medaljonom in garantilnim listom vred zastonj. sililo 1 *~\ tr\ Prava angleška ura iz čistega talmi-zlata. cilindrasta, nove fazono, z dvojnim K7C11I1U m.t9 kristalnim steklom, in so tudi kolesje vidi, koje zaprta, s talmi-zlato veri- žico, z medaljonom in garantilniin listom vrod. W| celo majhna ura za gospe, iz pravega srebra in prav pozlačena, s kjCUUvf J.** >vf f-s'' tema ura z dvojnim pokrovom, najfinejšo cmailirana, s fino verižico iz pravega talmi-zlata, medaljonom in garantilnim listom vrod. ^•IIIIO |W olj 90 111 *^ ^ if\ naJfineJ8a prava angleška siderna ura, na 15 ru- K7»lllU J.C7 «111 lil glf mnoVi z najfinejšo verižico iz talmi-zlata, medal- jonom, usnjatim etuijem in garantilnim lisioui vred. Kitnin Qf\ \w iv\ srebrna remontoarna ura, se brez ključa navija, s talmi-zlato >0 ztijioinui. Izvrstni />asioj>niki za dežele se iščejo. garantovana m patentovana. prava angleška zlata siderna ura a kristalnim steklom. Izdale;j in za uredništvo odgovoren: Ivan ttenien. LaHtnma in ti«k „Narodne tiakarueu.