ISo^TKAH XXTOL PROSVETA __GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uredaiškl la spravniAki praetovl: 1667 8. Uwadal« At«. Offlee «f PubHeatJao: 1887 South Uimdal« At«. Telepkooo, Eoekw«U 480« CHICAGO,ILL., l*ONl)EI JEK, 23. SEPTEMBRA (SEP. 23). 1935 lussolini se boji poloma svojega fašističnega režima Aaeiptanea for aaillag at apodal rate of potag« prorHad far ta aoetloa 1108. Aa of Oct. «, IMT, aathoriied oa £» 14. 1018. SubecrtpUoa *.00 Yaarly. ŠTEV.—NUMHEH 1N5 Jno obnašanje italijanskega diktatorja vznemirja delegate v Ženevi. Italija pripravlja mobilizacijo armade desetih milijonov mož. Štirje transportni pa miki z vojaštvom "izginili" v Sredozemskem morju. Mussolini koketira s Poljsko, "ki razume želje Italije." London trdi, da se je desničarsko časopisje v Franciji prodalo Italiji ** faeva. 22. sept. — MussoH-ki j« včeraj zavrgel mirovni ^ petorice za mir v Afriki, ifeflt* predložil Ligi narodov i najnižjo ceno za mir. Mus-j zahteva velik kos Abesi -> m vzhodu, ki spoji obe ita-__ kolonije na severu in Eritrejo in Somalijo; dru-uhteva razpust polovice ■nske armade, ostala polo-pa mora biti pod kontro- Italija pripravljena na vse even-tualnosti. Medtem pa fašistični tisk ne napada Velike Britanije v tako srditem tonu ko v zadnjih dneh in pričel je celo naglašati, da I-talija želi obdržati prijateljske odnošaje v britskim imperijem. Mussolinijev list "Popolo d'I-talia" piše, "da je domneva, da Italija ograža teritorije britske-ga imperija ob reki Nil in Rdečem morju, absurdna. Italija priznava britske pravice ob izviru Nila, z ozirom na teritorije ob Rdečem morju ima Italija tam svoje pozicije že 50 let in te je dobila s sodelovanjem Velike Britanije." Na drugi strani pa Mussolinijev list trdi, da bo izvajanje e-konomskih in drugih sankcij razbilo strešico fronto, katero so formirale Italija, Francija in Anglija, kar bo prisililo Italijo na izstop iz Lige narodov. List poudarja, da je Italija priskočila na pomoč Angliji in Franciji v svetovni vojni in jima preprečila izgubo 600,000 Človeških življenj ter pripomogla h končni zmagi. PIIH London, 21. aept. — Tu ie ne- S ZJ?vaf! J,e Mu880l.lni več optimizma glede afri- ške krize, kar pripisujejo poročilom iz Ženeve, da bo Mussolini ttneva. 21. sept. — Liga naro- r je vznemirjena zaradi poro-I iz Italije o mentalnem stanju itorja Mussolinija. , poročila govore o čudnem išanju italijanskega dikta-i v zadnjih dneh. Postal je i zamišljen in se izogiblje ftbi, kar vznemirja njegove rijatelje. Včasi izgine za več ur i fa morajo njegovi prijatelji iti, in ko ga najdejo, noče gonil i njimi. nogi šepetajo, da Mussolini (k prve znake blaznoati. To Ijtnje je morda pretirano, ar je znano, da je silno ner-in to je glavni vzrok, da videti faktov v pravi lu- wčkrat poudaril, da se ne bo-lobeneffa, da je nepremagljiv se bo Italija postavila vse-ivetu po robu. Razvoj situa-' zadnjih dneh, zlasti pa ntracija britskega brodov-Sredozemskem morju, pa je »jala njegovo\ero o neprema-fivosti. Začel se je zavedati, da % ne bo kos Angliji, katero IPtrajo članice Lige narodov, * zaplete v vojno z njo. On « bo Italija tepena in to bi utiralo v strmoglavi jen ju fa-tl(nega režima v Italiji. Huasolini se tudi zaveda, da predaleč in da sedaj ni no-:h »hoda iz situacije. Za-*'je v kolesje vojne mašili*. katero je on sam pognal 0n «iuti, da se bo podr! fašistični režim, če bc na-z in ustavil svojo a- v vzhodni Afriki. *u^olini je hotel posnemati * Pri osvajanju tujega J* «n sedaj ne boji, da bo j™ «d*la ista usoda. Ob več p-Je resno izjavil, da bo uvoje dneve prav tako ka- cr °n,T.kot j€tnik™ T** angleškem otoku. L*»Stid. 21. »ept. -Tu se-ho izginili štir- £kfsk:parniki-kiz > m četami in vojnim ma- pustili pristanih v l 1,1 odrinili proti Afriki. , l*"di|0 7. septembra in T1 Parni kov se ni prišel v w prekopa, do ka- k N r"J» vožnja pet ali šest « V ve..kje se ti par- -'UariMkim vojaštvom ar'J" v italijanskih afriški obali, Tri-' 'MekaneAkih o-o trčenega rezul-*rešanih italljan-4 ni ustavil v teh — Poročila iz fa-naznanjajo mobi- mož prihod- *pt*mbra. To na-o^javljmo po po-r' Tava Muaaoiini '•'fi narodov pro-bnUkcga bojne- Kr< riozema kem m hočejo > to "Titi svet. da ie f tke > ki» m ■ k U S* K t-i Si K U a w rim ju vzelo teden dni, da pretehta zadnji mirovni načrt Lige narodov, nakar bo dal svoj odgovor. Vse to kaže, da je odločno stališče Lige narodov uverilo Mussolinija, da se mora pripraviti na mednarodno intervencijo v slučaju invazije Abesinije. Angleška javnost je razkačena ker hoče fašistični tisk prikazati vso stvar kot spor med Italijo in Veliko Britanijo, čeprav slednja vodi svojo politiko kot članica Lige narodov. To pomeni, da bodo imele sankcije kolektivni značaj in jih Anglija ne bo sama izvajala. Velika Britanija še vedno jači svoje bojno brodovje v Sredozemskem morju. Včeraj sta nadaljnji dve bojni ladji pripluli v Gibraltar in več drugih je na poti. Poveljništvo brodovja je včeraj zaprlo severni vhod v Gibraltar, edinega, ki je bil doslej še odprt. Ženeva. 21. sept. — Mirovni načrt, katerega je izdelal komi-tej petorice in ga v imenu Lige narodov predložil Italiji in Abesiniji v odobritev, nudi diktatorju Mussoliniju zadnjo priliko, da uveljavi svoje kolonialne ambicije vj\besinlji brez vojne. Ako bo načrt odklonil, bo ponudba umaknjena. Ce »e bo hotel pozneje sprijazniti z Ligo narodov, bo moral priatati na pogoje, ki ne bodo uključevali tako u-godnih koncesij ko predloženi načrt. Delegatje Rusije in male an-tante (Cehoalovakija, Jugoslavija In Rumunija) izražajo bojazen. da bo načrt, ki določa, da I-talija dobi teritorija Ogaden in Danakil v Abesiniji, ustvaril pre-cedent glede revizije evropskih teritorijev. Velika Britanija Je {■tega mnenja in naaprotuje predstavnikom Francije, ki hočejo dati Mussoliniju nadaljnje koncesije predno slednji odgovori na zadnji ultimat. Anglija ae boji poloma Lige narodov, če bo zavzela v aedan-jem konfliktu isto stališče kakor takrat, ko je japonska armada invadirala Mandžurijo. Ona je za odločno akcijo proti Musaoliniju, kar kaže tudi koncentracija brit-(De /o aa 8. straei.) Domače vesti Oblak Chicago. — Zadnji petek sta obiskala gl. urad SNPJ Anton in Josephine Tomšič iz Oaklanda, Calif. Vesti iz Leadvilla Leadville, Colo. — Zadnje dni je bil operiran Frank Rems. Nahaja se v St. Vincent bolnišnici v Leadvillu in rojaki ga zdaj lahko obiščejo. — Operirana je bila tudi Franees Hren na vratu. Nahaja se v bolnišnici D. O. R. G. v Salidi, Colo. Oba sta člana društva 278 SNPJ in želimo jima čim hitrejšega okrevanja. Nov grob v Ohlu Niles, O. — Tu je umrla Josephine Pajnič, stara 4« let in rojena v Mokronogu na Dolenjskem. Zapušča moža. Nov grob v starem kraju Cleveland. — Rozi Mlakar je prejela žalostno vest, da je v Krškem umrla njena sestra Aloi-zija Šinkovec, roj. Krnc, stara 31 let. Doma je bila v Zavratcu pri Studencu. V starem kraju zapušča moža, tri otroke, mater in pest sester, v Franciji pa brata. It Južne Amerike Buenos Aires, Arg. — Dne 24. avgusta sta se v tukajšnji naselbini poročila Jože Družina iz Va-tovelj pri Divači in Pavla Gaš-perčič iz Preme. Konvencija JSPZ Sloge zaključena West Allis, Wis. — Deveta redna konvencija JSPZ Sloge je bila zakljritfeiia dne 19. septem bra ob osmih zvečer. (Podrobnosti v jutrišnji številki Pro svete.) Nova stavkovna kriza na polju premoga Roosevelt imenoval spravni odbor Springfietd, III" 22. sept. — Ray Edmundaon,' predaednik II-linoittkega d i« trik ta rudarske u-nije UMWA, je o polnoči pozval rudarje v Illtaoiau na štrajk v pondeljek zjutraj. Okrog 25.000 rudarjev v Illlnolsu je članov UMWA. Washlitgton. D. C. — Pogajanja med zastopniki lastnikov mehkega premoga in rudarsko organizacijo United Mine VVorkera so se ob koncu tetina ponovno razbila in prišlo je do resne krize, ki se morda izcimi v stavki 400,000 rudarJtfv. Mezdna pogodba, ki je bila letos že šestič podaljšana, je potekla v nedeljo, dne 22. septembra. Pogajanja zadnje dneve so prišla popolnoma v zastoj, ko so predstavniki baronov premoga odklonili zahteve rudarjev. Unija UMVVA zahteva 50c poviška dnevne mezde, lOc več od tone ln 15c več od jardšči-ne in "mrtvega dela". Predsednik Roosevelt je zadnji petek obvestil pogajalce, da do stavke ne ame priti in imenoval je spravni odbor treh, ki ima posredovati. Istočasno je Roosevelt imenoval premogovno komisijo petih čianov na temelju novega premogovnega zakona ali "male NRA". Večina imenovancev v o-beh odborih so demokratski politiki in advokat je. 343.504 DELAVCI UPOSLENI PRI RELIFNIH DEUH Nad tri milijone bo dobilo zaslužek v novembru revizija mezdne lestvice Filipinske volitve v znamenju sleparij Poražena kandidata se pritožujeta Manila. Filipini, 21. sept. — Poražena predsedniška kandidata Aguinaldo in škof Aglipay izjavljata vsak na svojo pest, Ha je bil Manuel Quezon izvoljen zadnji torek s pomočjo "velikanskih sleparij". Zlasti škof Aglipay je hud in pravi, da so volitve bile "nepostavne, grde in ničvredne". Aguinaldo je poslal pritožbo v VVashington in v pritožbi obtožuje ameriškega governerja D. C. Murphyja, da je pomagal Quez'>-nu. Volilni rezultat, ki š<> danes ni1 popoln, je sledeči: Quezon 501,-' 238, Aguinaldo 160,872 in škof Aglipay 70,887 glasov. Quezon pripravlja načrte za ustanovitev filipinske armad? in vstop filipinske republike v Ligo narodov. Nova relifna kriza v Illinoisu Federalna administracija odklonila dajatve Chicago. 21. sept. — VVilfred S. ReynoJds, tajnik illlnoiske relifne komisije, je včeraj naznanil, da je blagajna prazna, poleg tega je pa federalna relifna administracija informirala komisijo, da ne bo nakazala nobenega denarja za nasičevanje revežev v zadnjih dneh tega meseca. Illi-noiska i^lifna uprava potrebuje milijon dolarjev za oskrbo brezposelnih v tem mesecu. Ultimat federalne relifne administracije je znak, da hoče prisiliti državne relifne uprave, da prevzamejo breme direktnega re-fifa, medtem ko bo ona skušala zaposliti "uposljlve" brezposelne pri relifnih projektih. Reynolds in drugi člani illinoiske komisije so tudi izjavili, da ne vedo, koliko denarja, če sploh kaj, bodo dobili od federalne relifne admi-nistracije v oktobru. Komisija je pod vzela potrebne korake z namenom, da prepreči razvoj resne krize, ker je federalna administracija odklonila nadaljnje dajatve ILyona, relif ni administrator za čika-ški okraj, je odredil ustanovitev relifnih del, pri katerih je upoalenih okrog 80,000 oseb. Vai ti mt včeraj prejeli plačo, katera jim l>o morala zadostovati za ta mes v. 1200 železničarjev zastavkalo v Mehiki Železniški magnat umrl Vera Cruz, Mehika, 21. sept.—] Philadelphia, IV — Te dni Je Danes je tu zastavkalo okrog umr| VV. VV. Atterbury, multiml-1200 železničarjih delavcev, kijlijonar in upokojeni predsednik zahtevajo boljše delovne pogoje, železniške družbe Pewis?lvaqije. Stavkarji so apelirali na oatale Star Je bil 6« let. At(erbur> je delavske unije v Vera Cruzu, naj^bil znan kot zagrizen sovražnik se jim pridrufijo. organi*!ranega delavstva. VVashington, 1). C., 21. sept.— Dasi je federalna administracija relifnih del upoalila samo 95,000 oseb pri relifnih projektih v zadnjih dveh tednih, njen administrator Harry L. Hupkins v»tra-ja pri svoji trditvi, da bo vsa armada "uposljivih" brezposelnih, ki šteje 3,600,000 oseb, upo-alena v novembru. Na konferenci s časopisnimi poročevalci je Hopkins izjavil, da je sedaj upoalenih pri relifnih projektih 343,504 oseb. Od teh jih je 152,000 v newyorAkem distriktu. Reporterji no oposorili Hop-kinsa na izjavo predsednika Roosevelta prod nekaj dnevi, v kateri je dejal, da ujsislitev ne bo dosegla viška pred prvim januarjem prihodnjega leta in da bodo morali brezposelni do tistega časa dobivati direktno podporo od federalne vlade. Hopkins je rekel, da Roosevelt ni nikdar podal take izjave, ker je bil samo vprašan, kaj se bo zgodilo z brezposelnimi, če ne bodo uposleni do novembra, "Ali res verjamete, da boste uposlill tri milijone ljudi v prihodnjih šestih tednih?" je bil Hopkins vprašan. "Dodati nI mam ničesar k tistemu, kar sem že povedal," je odvrnil Hopkins, Po HopkiiiNovi izjavi je sedaj upoalenih D00,7(K) ljudi pri relif nih delih, za katera je kongres določil $4,880,000,000. V tem Atevllu je uključena armada v taboriščih CCC, ki predstavlja pol milijona mladih fantov. Predsednik Roosevelt je v svojem govoru po radiu v aprilu, ko je |Mxlpisal zakon glede relifnih de), Izjavil, "da federalna vlada mora in bo odpravila direktni relif." V mesecu juliju bodo vsi brezposelni brisani x relifne liste, ampak to ae ni zgodilo. Z deli s«> odlašali in končno določili mesec november za splošno uimsiitev in tega se llopki ns drži. Ako bo hotel do s« čl svoj cilj, bo rnoral uposliti pol milijona bre/.poaelnih na te« den. Hopkins Je naznanil, da je toval na Filipinsko otočje, pa general Douglas Mac-Arthur, načelnik armadnega štaba. Konferenca ae otvorl prihodnji torek. Na iKullagi zakona nevtralnosti se morajo vsi Izdelovalci vojnega materiala registrirati pri državnem departmentu in dobiti dovoljenja za izvažanje municlje. Strokovnjaki državnega departmenta ao že začeli zbirati INNlatke o municijskih firmah in njih trgovini. Te inalatke bodo predložili kontrolnemu odboru, ko se sestane na svoji seji. Funkcije tega odbora ae povsem razlikujejo od drugih provizij zakona o nevtralnosti. Glavna provizija tega zakona določa, da predsednik Združenih držav a posebnim rasglaaom ustavi pošiljanje orožja in mu nlcije državam, ki so zapletene v vojni. Predsednik tudi določi, kaj vse se smatra za vojni ma lerial. Ta zakon je bil sprejet z namenom, da se bo Amerika lahko izognila zunanjim konflik tom. Kontrolni odlnir bo |M»zval iz delovalce in izvažalce vojnega materiala, naj mu predlože ae znam izdelkov, ki jih producira jo. Na podlagi tega seznama bo reAeval aplikacije glede iz danja dovoljenj, ki mu lx>do predložena. Nov naval na marksiste v Nemčiji 200 aretiranih v Berlinu Pričelek jeseni Danes je oficielnl začetek je-1 neni v severnem zmernem pasu. I Dan in noč sta enako dolgo, a od-"lej bo naraščala n<>č, dokler ne donefc- najMMji- to. k.- \ rit m m bru. V eliku bombno klalo, katerega je Mu»«o>im po»iaf kitaj»kemu dlklal«#rju Kalaeku. lierlln, 21. sept. — Tajna na cijaka policija Je včeraj navalila na bfvAa delavska središča v Berlinu In aretirala dvesto oseb, med katerimi Je več bivših voditeljev socialističnih in komunističnih organizacij, Vzrok teh aretacij ni naveden in inilicijski atan ne potrjuje pa tudi ne zanika tega poročila. Neuradno pojaanilo se glasi, da ao aretacije bile "preventivne", d a bivAi voditelji ne h odo mogli izkoriAčati nezadovoljnosti med delavci zaradi naraščajočih cen živežu. Da delavci silno godrnjajo zaradi draginje, Je rosnica. Narijako aodiAče v Hreni« i j « včeraj oblatilo fn«iičlAkuffk« duhovna Franca Zlmolonga na IM ! mesecev zapora in v plačilo ,'HMM) mark zaradi krAitve deviznih zakonov. Obtožen Je bil, da je ►kri toma |**alal 'JO.ooo mark iz N« m č|Je. Ostavka span»ke vlade { Madrid. 21 aept ftpanaka vlad a pod vodstvom Alejadra l**rrouxa je vč« raj |>ad'a zaradi a|«ora z agrarci, kl hočejo imeti ve/je predntavniAtv« v kabinetu. Minlalrake pala< e ao zantra/en«-z močnimi oddelki vojanHa. dru ga/e je mir. 1'redaednik Zamora je proail I>t*rrouaa, naj oatane na krmilu in reorganizira novo vlado Herialtatl zahtevajo aploAne volitve. KAVfUKARSKI DELA VCI EVOJEVA-U AVTONOMIJO Konvencij« odklonila načrt, da Green nasta-vi vodje nove unije greenITapitu. liral Akron, O.—(FP)—Prva kon-venclja unije kavčukarsklh delavcev je odločno zavrgla načrt, da predsednik Ameriške delavske federacije Imenuje vse glav-ne odbornike nove unije. Kon-venclja je zavrgla manjšinsko priporočilo reaolucijskega odse-ka, naj VVIIIlam Green imenuje za predsednika unije Colemana C. (,lahertyja, organizator ja fe-deracljSi s 44 proti devetim gla-sovom. TskoJ za tem Je konvencija Mprejela priporočilo večine reaolucijskega odseka, da konvencija izvoli vse uradnike nove uni-je, kateri Je Green dal čarter. Kreiranje te unije Je dvignilo Atevilo mednarodnih unij na 107, ki spadajo k Ameriški delavski federaciji. Greena je ta akcija konveneU je vidno razjezila. Predno Je odšel s konvencije, je rekel delegatom: "VaAo sodbo sprejmem kot odločilno. ' Svoje uradnike lahko izvolite od vrha do tal." Pozneje Je naznanil, da bo morala konvencija preskrbeti tudi denar za kritje konvenčnlh atro-škov in tudi ta postavitev na noge nove mednarodne unije, "Federacija ne da nič, ker ne marate pomoči In nasvetov njene eksekutiva in predsednika," je rekel Green. Green je odšel iz Akrona za nekaj dni v rojstno mesto Cosh-oeton, O. Ko j« konvenciji izročil čarter nove unije, je delegatom ismidal, da unija kavču-karskih delavcev ne bo industrijska. "Njena JurladlkcIJa iz-ključu je delavce, kl grade poslopja, produclrajo ali |s»stav-IJajo stroje, oskrbniAke delavce (mainteuance) in tiste, kl delajo zunaj tovarn," Je rekel Green. l'o debati o avtonomiji iiovu unije se je konvencija |>osvetila plač a m glavnih odbornikov. Predsednik U prejemal $3200 na leto, podpredsednik $2700 in tajnik-hlagajulk $3000. Kadar so tia poli po unljskiti opravkih, so upravičeni do Aestih dolarjev na dan za stroAke |sdeg stroAkov za traus|MirtaciJo. Večja debata ae obeta, ko pride pred zbornico določba, da ae zapro vrata komunistom. Nasprotniki te provizije so mnenja, da bi taka določba v pravilih več Akodovala ko koristila. Člane, ki hi skuAall delati razdor v uniji, se lahko diaclplinira brez take določbe, ki bi služila le administraciji, kadar bi se hotela iznebiti o|M»ziciJe. H tako točko v pravilih bi nasprotnikom lahko pritisnila pečat kotnunix-rna in jih izključila Delavci v Kanadi podprli sankcije Unijski kongres proti vojni v Afriki lla lifafc, N. H„ Kanada. 21 aept, Ki »ngi ea delav akih stro- kovu h uni J v Kanadi je včeraj "prej el ost ro r eiioluc i jo, s kate ro im", .je ixr • ke /h aankrije Lige nar«a *»v pr otl Italiji, če najiade A IM'!« l(ea nluclja obvezuje • b lav fr.f III lije. da perl- alizm flll ornlkov je oligm aalo Mu*'' 11 ni a in njegovo ti- rartsk lieri aliatiino |Militlko. Kong re* pr edsl avlja 105.IHH) «!••- PBOITIVI PROSVETA THE EN LIC HTEN M ENT GLASILO IN LASTNINA SLOVE«««! MABODHE rOUroMSK JBDNOTS Or*.- «f a»4 paMlafca« ^ ' Naročnin«: M UrvUr* 4riav. tl.va.Ck«) I. ^ H N aa Wto. fl M &a po. UO. H M - 4a.rt Ms. M ChUa«a I. Ciaaro |7.M m aalu la*. »>'* " H I-«! » t»oaa-a«va M*Lrrtptto« »toi for (M Unlta* »tatr. (aaaapt Cklaa«o» .»4 Caua4a HM par t"' < h.ra«o a»4 Ct«rra fl.tft par paar. for rta n eaualriaa H 00 par Caaa tvlaauv po 4«.ov«,r» lUkoplal Aaplaov la n^.arv4aaik {laa kov aa aa vra*a>o H»A«vl*i l«Wrar»a vaaHaa IZu 4,a~ paaaii H4) - ""J* po*lUa«ol)a la a raulTa ar rorm#nt. MaaaaarlpU af ^tMaual- jststjs^ — - •» -rsj^s manuM-rlpu. .uab a. .torta«. pl-r«. I"—*. * IT—4«<*lr vhan M^P«^ k, aaW-a44raaaed and aUaip^ aavakva. _ Haa lov ia aaa. kar ima adk s PROAVETA I« »7-»• So. Lao«4aU Ava. CM«*««. Hlla«4a MKMHKH Or Tlir KKl»BBAT«l> PREM 138 |>atuai • ofcUpalu. na prlmrr . r*>W« v« »a« a Imava na aaalovu pomoril. 4a vam )a a laa« Saturnom potekla na-aalalna Ponovit« Iism llat m ttsUvL Svastika, sterilizacija in drugo Hitler je imel spet jtompozne parade. Uniforme no He blejale, bobni ropotali, zvonovi klenkali in vite hiše v zastavah m svastiko. Dosti truAča je bilo. Sredi tega trušča je zboroval "rajhstag" in |k> Hitlerjevem ediktu je sklenil, da je zastava s kljukaatim križem odslej uradna zastava Nemčije. Nemci radi markirajo. To je menda arijski nagon. StraAno radi imajo živobarvne uniforme. Menda je tudi to v arijski krvi. Izkl j učenje Židov iz človeške družbe in zversko mučenje marksistov je vsekakor tudi arijska lastnost. Vsi ti nagoni in svojstva dajejo malo ali nič kruha, ali tam so in j>omogli so Hitlerju do diktature. Svastika (kljukasti križ) je pa najmanj a-rijska. To je primitivni znak — barbarskih narodov po vsem svetu. Svastiko vidimo na koAkih ameriAkih Indijancev; poznali so jo v predkrAčanskem Egiptu in v davnih dobah Indije. Tudi znamenje krAčanskega križa, o katerem kristjani mislijo, da je samo njihov širnimi, je bilo davno pred krAčanstvom v rabi pri raznih divjakih. Za danaAnje barbarske razmere v Nemčiji je torej kljukasti krit jako primeren — oficielni znak. Pravilno je, da ga imajo! a a a Dr. Gilbert Fitzpatrick je pred nekaj dnevi izjavil v svojem govoru na nekem zborovanju v hotelu Hhermanu v Chicagu: "Z bioloAkega staliAča je nafta civilizacija ob-sojena na smrt, če se ne lotimo sterilizacije na sploAno. Petinštirideset odstotkov odraslih civiliziranih ljudi Ima pamet štirinajstletnega otroka. Evgenika je absolutno potrebna, če hočemo iztrebiti slabiče." Samo 45 odstotkov odraslih "civiliziranih" ljudi ima pamet Atirinajstletnega otroka? Dr. Fitzpatrick je velik optimist. Verjamemo mu, da je sterilizacija dobra in potrebna, vpraAanje pa je, kdo jo naj izvaja. Oe bodo burbonci imeli to oblast, se bojimo, da bo dr. Fitzpatrick med prvimi, ki bo steriliziran kot "slabič" , . . » « a Moralisti |a> vsej Ameriki se zgražajo nad kolonijo mormoncev, katero so iztaknili nekje v puAčavi v Arizoni. Ti kolonisti žive dosledno po svoji mormonski veri, to je v poligamijl. Vsak moAki ima dve ali več žen. Drugače, ka-kor poročajo, je ta kolonija vzor sloge, Ijubez* ni in miru. Zemlja in vsa druga imovina Je skupna last kolonistov. Mormonski kolonisti so lahko bedaki, fanatiki in utopisti; vse je mogoče. Ttala eno je gotovo: škode ne delajo nikomur! Umaknili ao ae daleč proč, tla bodo sami zase in drugega ne prosijo, kakor da jih ves svet pusti pri miru. Ali jim pa zunanji svet da mir? Nak! Hinavci ne morejo videti nikogar, tla bi bil zadovoljen na drugačen način kakor |m» njihovih železnih predpisih. Ves svet mora gosjakati za njimi. aaa Itandito Mussolini je obtožil A»>eainiJo, da Je barbarska država, ki Ae danes goji telesno sut-nost. To je res. Abeainija je pa odgovorila, da v krščanski in "civilizirani" Italiji je vsakdo, ki ne poltejrne čet mejo, suženj fašistične diktature Jo j(. tudi res. Razlika je samo v formi, v biatvu je ni. Pred dvanajstimi leti je Alteainija poslala prošnjo v ženevo za vstop v l.igo narodov. Takrat se je \ Ženevi razvila zanimiva debata. Angleži so dvomili, da je Abeainija zrela za "društvo civiliziranih narodov" in opozarjali so na njen sistem suženjstva. Tedaj je |>a vstal zastopnik neke druge držav r iu pobijal argu-' • • Rilnt da le argumentiranje glede sužnjev v Abe*inij| "sebična i>ofl-tika Ahesinskl siftem sužnosti je zelo mil in človeAkl, je rekel ta delegat, in abealaaki vladar st- pošt«-no trudi, da odpravi ta siatem čim prej mogoč« ma triumfalen dan milijone pa še grabijo in še več' ločejo izžeti iz delavske mase. To vse so slišali in verjamejo. Na nploAno, ameriško ljudstvo je bil nacionalist — in sedaj ga' smo in kje smo, na kateri stra ni, ali na strani nazadnjaštva ali na strani napredka za delav sko stvar! To je naša dolžnost Z našo navzočnostjo bomo dali razumeti kleroifašistom, da nas je še veliko, ki »e nočemo podati njihovim nakanam! Slovenskim trgovcem pa še tole: Slovensko delavstvo bo pa žilo, da vidi, koliko vas je, ki ču tite z njim, z nami! Vemo, da tfasi tudi za vas niso prijetni, ampak vsotico, ki je določena za vstopnino k tej delavski manifestaciji, boste prav laihko pogrešali. Zato pa: Na dan vsi, ki čutite z delavci! Za odbor, —D. imajo! V Prosveti št. 175 z dne 9. sept. pa sem videl članeflt "Srednji vek v današnji Nemčiji". Tako vidimo, da se vse zelo čudno meša. O Rusiji so rekli, da je sto let nazaj z napredkom. Niti sanjalo se jim ni pred 20 leti, kako kruta zna biti usoda! George Gornik, 491. Veliko slavje v Clevelandu za nafte zavedno delavstvo v Clevelandu. Za ta dan je namreč določena proslava 30 letnice Proletarca v SDD na Waterloo ne mara za politiko in razmero-1 rd. 0b 3. popoldne ma malo čita delavske liste. Baš ] * . . . zato je treba - četudi se sliši L J6 «e *ukaj- utopistično - da ljudstvu govo-! *nji k'ubl PrlPravlJ*J<> ** « ,« vniiv n« i* dan- Prvotno se je nameravala ri človek, ki ima vpliv ne le med delovnim ljudstvom, temveč tudi med meščanskim. Kesnica je, da edino socializem — in to po vsem svetu — more prinesti blagostanje ne le enemu narodu, ampak vsem. Zakaj Ae nimamo socializma v praksi, ko Je vendar 90'/> delovnega ljudstva na svetu? Na to vpraAanje je preveč odgovorov, da bi mogel prav odgovoriti. Ker sem *«• pri tem vprašanju, naj mi bo dovoljeno podati sli-(o, kakršno sem sani doživel v zadnjih 35 letih. Ix«ta 1900 nem prišel v Trst kot mlad fant. Baš takrat se je Zu "it . začel socializem razširjati. Go- u ^ n ^ l^u"* vornika Etbin Kristan in Josip ^ »^TlV^ __. . . .> . » . . K i lavci v metropo l, /ato je tudi t.opač, oba socialista, *ta obdr-i^4. i« i o« VUUI » , . . " potrebno, da se na 29. sept. do- žavala več predavanj, ravno ta- , 1 ^ l. *...ii u m d i »i! kažemo, da razumemo pomen «o tudi ita janak n nemški go- ^i. ..i ~ . .. . , ' t ml t i slavja. Poskrbimo, da bodo pro- vorniki, tako da je soc. gibanje „ ___, . . ^ leta 1902 pitalo ž«, precej moč- ^ ' Afu , no. Prvi maj je bil velik delav- ™wT*?V ski praznik in korakali amo za ^ ^ J« ^ rdečim praporom Manifestacija 'VaTic "n HV°j,,h je bila HiJaJna in navdušenje L PPtVlC Priln*nJ»! stKializem veliko. Policija nas ni nadlegovala in vse j«> bilo prav Organiziranje mladine Bridgeport, O.—Kot je bilo že poročano, se je tukaj vršila agi proslava omejiti na klub 49, na Racija za organiziranje mladin-sugestijo ostalih klubov, da se vrši skupno slavje, kar bo dalo zavednemu slovenskemu delavstvu v metropoli večjo priliko in slavju samemu večji pomen, se je sklenilo, da se vrši skupno slavje vseh soc. klubov v naselbini. Dan slavja Proletarčeve 30 letnice bo torej res pravi dan delavHke zavednosti in solidarnosti; da je zavedni slovenski Cleveland Ae vedno to kar je bil, kljub vpitjem faši-klerikalcev. Da nas bo priAlo skupaj veliko število zavednih delavcev in so ske soc. lige oziroma njene postojanke. Prvi »hod se je vršil 11. sept. zvečer v dvorani na Boydsvillu. Udeležba je bila večja kot smo pričakovali in li-gln organizator Ben Shangoi, dijak na ohijski univerzi, je na mladino napravil zelo dober vtis. Shod je bil uspešen. Mladina je ustanovila svojo postojanko, h kateri je pristopilo 12 fantov in deklet. Druga seja se je vršila na 16. sept. v istih prostorih, udeležba je bila Ae večja in pristopilo je sedem fantov in deklet. Tudi na tem sestanku je bil navzoč Ren Shangoi, ki potuje peš ali |m se |>elje, če dobi brezplačno vožnjo, ki mu jo nudijo prijazni vozniki. Tudi to pot je imel pomenljiv govor. Ben je izobražen mladenič in se mu l>ozna. da ne zajema svojega znanja le na univerzi, pač pa med delavci, med katerimi pro-učava delavsko sociologijo. Mi- ■ un » —.. — ior * isto Abc«inijo v tem čaau nič e je Mussolini« Uta 1907 je delavstvo prisililo avstrijskega ministrskega predsednika, da se je dovolilo aplttAna in enaka tajna volilna pravica. Ker sem bil ie polnoleten In več ko leto v enem volil-nem okraju, aem dobil volilno pravico. Vršile so se volitve za državni avstrijski zla»r Trst Je bil razdeljen v štiri volilne o-kraje, in v vaeh so zmagali socialisti. v tržaški okolici pa dva Slovenca. Nikdar ne bom pozabil navdušenja ljudstva, čim se j je is vedelo, kdo je zmagal. Kar na ulicah ao ae čisto tuji ljudje poljubljali veaelja in Rtiskali roke z vzklikom: "K\i*a sociali-omti!" I Po par dneh »e Je navdušenje Hcglo, tuljenje jc šlo naprej P«4*e«tm( ft Srn jeUki rudarji rabijo moderno maAinerijo pri kopanju zlate rude. slim, da ni učitelja ali pravdnika v nafti okolici, da ie on ns bi mogel z nJim koaati v debatah. Ben Shangoi se navadno vselej tntavi pri na« in človek bl ga poslulal kar cele neki skupaj in radi ga poslušajo tudi moji otroci. Vsakokrat, ko st poslovi, ga pogrešamo. Sedaj je organizirana mladinska postojanka soc. stranke. Priznati je treba, da bo treba še veliko dela, predno se bo mladina usposobila za delo in pričela spoznavati socializem in njega pomen. Pri novi postojanki sta med drugimi dva mlada fanta, ki sta precej dobro podkovana v delavskem gibanju, in Če jih ostane polovica pri organizaciji, da se bi priučila spoznavati kaj je socializem, potem lahko raču-namo, da se bo tukaj razvilo močno delavsko gibanje. Raču nati moramo na to, da sleherni fant in dekle rma svoje prijatelje, oni pa spet svoje, in tako bo šlo delo naprej. Sedanji člani pripadajo raznim narodnostim: tirolski, poljski, češki, slovenski in angleški, seveda vsi turojeni. Zato se apelira na starše, da opozorijo svoje sinove in hčere, da se jim pridružijo. Kajti če bo postojanka obstala, se bodo i lahko mnogo naučili, kar bo seveda v njihovo lastno korist. Obdržavah bodo diskuzije, debate In shode ter seje, seveda pa tudi gojili delavski šport. Njihove seje se bodo po 1. oktobru vršile vsak 2. in 4. pondeljek v mesecu.. Poskrbeli bodo, da bodo za vsak sestanek imeli predavatelja, ki jim bo tudi pomagal, tako da se bodo dodobra zainteresirali in spoznali potrebo, pomen in cilj, ki ga zastopa mladinska soc. liga. V soboto 12. okt. se bo vršila prva prireditev te nove postojanke v društveni dvorani na Boydsvillu. Vabijo se vsi zavedni delavci in delavke, da po-setijo to prvo prireditev in jim dajo pogum, tako da bodo šli Še z večjim veseljem naprej v bodoče za odpravo sistema, v katerem se sedaj nahajamo. Kajti mladina je naša bodočnost; ako mi ne bomo dosegli oiljev, jih bodo oni, ampak dosegli jih bodo, ako se v tem pogledu usposobijo. To nalogo vrši mladinska soc. liga. V tekočem mesecu bosta še dve seji, 23. in 30. sept., potem pa kot je gori označeno. Ben Shangoi bo skušal, da bo navzoč na obeh sejah, nakar se bo spet vrnil v šolo. Društvo Cardinals 640 SNPJ se pridno pripravlja za svojo prireditev, ki se bo vršila 26. okt. Servirala se bo večerja in prednjačili bodo špageti. Igrala bo zelo dobra godba. Pričakuje se velika udeležba radi dobre godbe, večerje in pa zato, ker to društvo že dolgo ni imelo nobene veselice. Zato jih obiščite tudi vi dne 26. okt. zvečer v dvorani na Boydsvillu. Seja soc. kluba št. 11 dne 15. sept. je bila zelo živahna. Vese pojav je to, da se zadnje čase članstvo dobro udeležuje sej. Uredili smo vse za skupno proslavo 10-letnice našega kluba, 25-letnico JSZ in 30-letnico Proletarca, ki se bo vršila na 30. nov. v društveni dvorani. Spored bo zelo zanimiv. Uprizorjeni bosta dve igri, slovenska in angleška, izvajal se bo umetni ples In več drugih točk. O vsem tem bo podrobneje poročano pozneje. Delavske razmere v naši dolini so še vedno pod ničlo, arma da brezposelnih narašča, pri vsem tem pa ogromna večina še vedno čaka in upa. da Ji bo kdo spremenil položaj in sistem kar tako iz zraka brez truda delavcev samih, namesto da ae bi pridružili onim. ki za to delujejo. Namesto, da se b| poglobili v delavska vprašanja, pa jamrajo ln kolnejo, ko pa bodo prišle volitve. jih pa bodo apet dobili na svojo stran z velikim »odom piva in flaško viške. Zraven jim bodo obljubili nebesa in zemljo. I»a bodo spet oddali svoje glasove starim politikantom. Par ta-dnov po volitvah bo seveda spet isto jamranje in preklinjanje, kot sedaj Se bo treba orati. če bo delav stvo hotq|o leti dobrine, do ka terih Je upravičeno! Joaeph Snov. Zakon o socialni zascit Omenili smo v prejšnjem članku a takon o aocialni zaščiU e pomaga upravljati svoj zavarovalni sistem ti nezaposlehosti. Državni zakon mora varjati nekaterim minimalnim zahtev« hoče država bidi deležna federalne podpoi 1 —FL Vraže pri Angležih Vraža je povsod doma: v napredni, civ rani in kulturni Veliki Britaniji skoraj manj kakor »v Srednji Evropi, in tam prav tako kškor pri "Balkancih". Tako na primer Angležinje ne prenos« lene barve; čeprav bi se njihovi polti in vi m lasem 0rav lepo podala, se je veni ognejo, ako le morejo. Zakaj? Ker so pri čane, da to nesrečo prinese. Bog ne daj, da bi šel Anglež kdaj pod co! Tudi jaz — pa nisem babjeveren! grem nikoli "' — dokler ni prišla soUta Potem - 1 stopila v vlak. Priznali mi 1" " potovanje ni praktično. a Gotovo tudi veste, da ni dov< i ■' treh cigaret z eno samo vžigalic-. " l»e veste, da sega ta vraža tja v hun ' med Angleži In Južnimi A/ri^si * tega stoletja, ko je vojskom zmanjK*' plen k. •Angleži so takrat opazili, k" JJ ' v strelskem jarku prižgal cit « ',n ognja svojemu sosedu in P"'1" ^ da je le-tega sovražnik zmerom u- Neki humorist, ki sem mu Pr>v'' ^ je povedal, fla je bil v bur«ki ^ n zelo blizu angleškim streliski-r ' ■ ^ ( prižigu prve cigsrete je B k j ^ ke. pri drugem je pri«!"" tretjem je sprožil Takoj«"« ^ ^ , dilec po nedolžnem mora^ v "prižgala" njegova dva tovariš Vesti iz Jugoslavije (Izvirna porotlla is Jugoslavija.) Ljubljana, j tudi sin Ludvik s svojo 4eno in * i iuiomeru po krvavih do-otrokom. Ludvik se je oženil li V Ljutomeru bi mo- pred 9 leti, a že leto dni po po-uirikalna prosvetna orga- roki je začel kazati znake blaz-slavnostjo obnoviti noBti, postajal je za okolico negovanje to nedeljo. Ob-, varen, pogosto pa odšel od dole to slavnost prepove- ma neznano kam ter se čez ne-PJi zaradi tega, ker je kaj dni spet vrnil. Nekoč je od-ie razburjeno po do- Sel celo v Slavonijo in se vrnil i"pred tednom, ko se je ^le čez nekaj tednov. Jasnim okro? 1000 kmetov na o- dnem so sledili dnevi blaznosti diski »hod, ki ga je »klical in tedaj je Ludvik grozil, da bo ,t a je bil prepovedan, ter vse domače pobil, Pogosto so -ofiiiki ustrelili nekega kme- [ morali prihiteti na pomoč sose-Pa ranili Zaradi tega ne dje, da so Ludvika zvezali do-k ,1, oblast nikakih sestankov kjer se ni spet pomiril. Kadar je ibiranja v tamošnjem okra- bil trezen, pa je obupoval nad Enako je bilo sklicano poli-' samim seboj, hotel si je vzeti ,zborovanje v St. Juriju ob življenje in je nekoč res skoraj ,nici za nedeljo 8. septem- skočil v Muro. Domači so videli, 'm je tudi to bilo prepove- da je nevaren, pa so ga hoteli pač iz istega vzroka, ker spraviti v zavod za umobolne v rfv« kraj razburjen. St. Ju- Novem Celju, a so se bali stroš-ob Sčavnici je rojstni kraj kov. Ko je pred kratkim bila jgjjiga notranjega ministra prošnja za sprejem v umobolnl-Korošca. — O Horvatu, skli- co ugodno rešena, so odlašali z p shoda, ki je bil prepove- odhodom, pravijo, da ima na siro- Med tem pa je prišlo do straš-kmečko in viničarsko nega dejanja. Ze nekaj dni je |jvalstvo v ljutomerski in tožil Ludvik, da ga glava boli. »ki okolici velik vpliv in da V torek 3. avg. zjutraj je ostal ljudi kot on ne zbere na doma, drugi so odšli na polje niti Maček ne nihče dru-, delat. Doma je ostal le še oče, ki kdor bi prišel tja. Po krva- je bolehen ležal v postelji, sin Ludvik pa je klestil veje pred hišo. Nenadma se Ludvik napo- Materi no« odgriznil — Nenavaden dogodek se je pripetil v Mariboru. K 73 letni vdovi Rozi Cotičevi se je pred kratkim vrnil njen 62 letni sin Alfred i Dunaja. Bil je ie dalj časa brez dela in brez denarja. Mati mu denarja ni dala. Ko je 5. t. m hotela od doma, da bi oddala neko pismo, je skočil sin k nji ter ji hotel iztrgati ročno torbico. Vdova se je branila, tedaj pa ji je sin odgriznil nos. Po dejanju je zbežal, a so ga aretirali. O njem sodijo, da je nekoliko ob pamet. Uboj. — V Studencih pri Mariboru na cesiti je mesar Glaser napadel delavca Antona Gerk-mana, ker mu je dolgoval 150 H08V1T1-- Akcija za stavkar-je v Terre Hautu Protestni shod v ponde* ljek zvečer Chicago.—V dveh tednih obstoja je odbor za obrambo in pomoč delavstvu v Terre Hautu, Ind., katerega je organizirala Cikaškadela vsk a federacija, zbral nad $600 pri unijah in nekaterih drugih delavskih organizacijah. Krajevna pleskarska unija št. 147 je prispevala $325 kot rezultat izrednega asesmenta po 25c na uposlene Din. Vrgel ga je*ob~tla! metaf ob j t}*™' kater**a je članstvo odo-zid ter hodil po njem, da mu je. b™° n.a HJI. a zlomil križ. Delavec je obležal AkciJtt v »Peresu terrehaut-nezavesten in ves v krvi. Pre- 8klh 8tavka*"jev in tamkajšnje-peljali so ga v bolnišnico, kjer del«vskega gibanja na sploš- Muaaolini ae boji p o 1 o m a tvojega fašističnega režima dogodkih v Ljutomeru so se 0 k bolj navezali nanj. 1 ga iščejo, a ga baje dole niso prijeli. Drugi, za ka- je bila izdana tiralica, ni lemik Jerančič, kakor smo Ii, ampak akademik Kelt. Voda iz Jadranskega morja dragocena. — Patriotična or-cija "Jadranska straža", vodi agitacijo za naše moril je razširjena po vsej drža-- je prav za prav državna va — ima te dni svoj kon-v Ljubljani. Seveda so s v zvezi organizirali razne litve, ki naj kažejo lepote , vojaško in civilno mor-, zahtevo po direktni zve-ftovenije z morjem itd. Konje bil sklican prav za čas Ijanskega jesenskega vele-in na velesejmu je prire-posebna "Jadranska raz-i"': tam vidiš modele vojnih ij. modele potniških ladij, lov, slike pristanišč in lc-ob Jadranu, knjige in bro-iW. Razstavljene pa so tudi ke ribe in rastline v poseb-bazenu. Za ta bazen so po-tovifi menda okrog 20 ali še je menda že podlegel, ker so poškodbe absolutno smrtne. Divjaškega mesarja so orožniki aretirali in so ga komaj ubranili pred množico, ki je grozila, da ga bo linčala. Otrok zgorel vpričo gaailcev Iz Štajerske poročajo o strašni smrti devetletnega otroka, ki je zgorel v goreči hiši. Zgodilo se je to v Statenbergu nad Mako-lami pri posestniku Cirilu Skle-darju. V sredo 4. septembra je nastal zvečer okrog devetih ogenj. Skle-darjeva hiša je lesena, krita b slamo, atoji bolj na samem. Ko je nastal požar, so že vsi doma- ti s sekiro v hišo, stopi k očetovi 8PaIi: stara mati» niati in tri-postelji ter začne sekati po ode- i® otr°ci. Prasketanje je zbudilo tu. Nato je preko njiv zbežal v niater, ki je naglo zbudila druži- gozd. Kmalu nato so se domači vrnili s polja ter našli očeta v zadnjih izdihljajih. Ves je bil v krvi, glavo je imel razsekano. Do večera je starček umiral in nato umrl. Orožniki so iskali pobeglega Ludvika po gozdu, a ga niso našli. Domnevali so, da si je morda vzel življenje, a naslednji dan se je mirno vračal čez njive v domačo hišo, držeč čevlje v rokah. Ves začuden je obstal na dvorišču in se mirno predal orožnikom. Na svoje dejanje je pozabil, pravil je le, kako je blodil po gozdu. Klical je svojo 8 letno hčerko, ki pa se ga je bala in se mu skrivala. Nato so Ludvika odvedli z gri-čkfh hribov v dolino, v zapor, odkoder pojde v umobolnico. Ogenj v Savinjski dolini. — V Megojnicah v Savinjski dolini je izbruhnil pred nekaj dnevi ogenj v velikem kozolcu posestnika Jakoba Kolarja. Vžgalo se je tudi poleg stoječe hiše go- tisoč- litrov morske vode ki 8^dar*ko K1[ub P02"1 i» ».Lun.- ! , voae, ki nočni uri — bilo je okrog pol-* Hl.sc.jm dal prepeljati s|noči __ 80 ^ naK,0 zbra|i Ra8ilci Ker Je ruZ8tava Patri<>- iz okoliških vasi ter zadušili o- genj v hlevu in rešili ostalo vas, kozolec pa je pogorel do tal Posestnik je bil zavarovan, a bo škoda le delno krita z zavarovalnino. Samomor dveh zaljubljencev. '— V Mariboru oz. v Novi vusi ob Spodnji radvanjski cesti sta se na njivi i>onoči ustrelila 25-letni delavec Rudolf Ogrizek in 17-letna Žita Lobnikova iz Nove vasi. Sele naslednji dan so našli trupli, zraven pa revolver in poslovilno pismo, kjer pravita, da gresta skupno v smrt, ker je njuna ljubezen nerazdružljiva, njeni starši pa tej zvezi nasprotujejo. Fant se je šele pred krat-( »'iirnnež je s sekiro^kim vrnil od vojakov, bil je de- 1 !>osestvu v Otov PtKer« 6p pose8tnik da,i Ziti sestajanje z Ogrizkom, njem je živel Obupala sta in šla v smrt. »•militarističnega značaja, pwejm«ka uprava zaprosila ministrstvo, da dovoli P P« Prevozu te potrebne vode p0 železnici. Prano ministrstvo je rešilo proš-"MJTodno, namreč tako: za *<** Sušaka v Ljubljano pla-celo vozni no, pre* I»a je brezplačen! (Se-Je ,;t '"Hok rodil mnogo »'Movtipov, ker mislijo v ra:' t« bomo iz Lj ubija-vodo nazaj v »lažne/ ubil očeta ^'vcih Pri Gornji Undavi 3. avg. atrašno *fc lavec, pa so se Zitini starši upirali tej ljubezni ter so prepove- no in je s svojo materjo odnesla vse tri otroke na piano. Potem je planila posestnica še v hlev, da bi rešila živino. Tedaj pa se je na nepojasnjen način zgodilo, da se je dve in pol leta stari o-trok znašel znova v goreči hiši. Ljudje so opazili pretečo nesrečo, a do otroka niso mogli. Vrata ao se že sesula ter zaprla dohod do sobe in otroka. Ko je prihitela mati, je fantiček dvignil svojo že sežgano roko, naslednji hip pa se je že zrušila goreča hiša ter pokopala pod sabo otroka, ki je našel strašno smrt v plamenih. Vse to se je dogodilo pred očmi ljudi in matere, ne da bi mogli otroku pomagati. Nepopisna groza je obhajala vse. Posestnik Skledar ni bil tisto noč doma, ker dela na žagi v Poljčanah ter se vrača domov le ob sobotah. Sele naslednje jutro je zvedel za strašno nesrečo, ki mu je vzela otroka in upepelila hišo. Obletnica Bazovice. — Te dni se spominjamo štirih žrtev italijanskega fašizma, ki so "bile u-streljene na Bazovici pri Trstu. Slovenski listi niso smeli objaviti niti vrstice o tem! no se je komaj pričela. V pon-deljek večer dne 80. septembra se bo vršil protestni shod v dvorani unije restavrantskih delavcev na 414 South State Street. Govorili bodo Povvers liapgood, ki je bil dvakrat aretiran v Terre Hautu radi boja proti obsednemu stanju, Max Schafer, podpredsednik centralne unije okraja Vigo (Terre Haute) in Joseph Jacobs, delavski odvetnik, ki sodeluje po naročilu Ci-kaške delavske federacije v akciji proti obsednemu stanju na zveznem sodišču. V interesu delavskega gibanja v Terre Hautu, kjer so se podjetniki zarotili, da morajo do novega leta razbiti vse unije in so v ta namen zbrali $150,000, je nastopilo tudi organizirano delavstvo v Milwaukeeju, Centralna unija je na seji zadnji teden sklenila obrniti se za gmotne prispevke na vse pridružene organizacije. Zaslišanje o injunkciji proti obsednemu stanju, za katero so na federalnem sodišču zaprosili odvetniki terrehautskih unij in socialistične stranke, je sodnik zadnji teden odložil na 25. septembra—na isti dati, ko se ima vršiti obravnava proti Hapgoo-du in dvema drugima socialistoma, ki ao bili aretirani pod obtožbo—"potepuštva." HITLER NA TURŠKEM Carigrad, avgusta. Neki musliman v Tarsusu je dal svojemu otroku ime Hitler. Ko je to "fuehrer" zvedel, je naročil nemškemu generalnemu konzulu v Bejrutu, da naj sporoči otrokovemu očetu njegovo |>o-slanico: "Ko bo otrok odrasel, se bo šolal na Nemškem na stroške države. Njegovega očeta pa mora nemški konzulat pri priči vzeti v službo kot 'kavasa'." Tako piše carigradski list "Be-jaglu" . . . Po ameriško "Gospodična, jaz sem zelo star, vi ste zelo mladi — ali hočete postati moja vdova?" Cena pienice v Kanadi je 97.Sc bušelj Ottawa, Kanada. — Vladna žitna komisija je zadnje dni določila minimalno ceno 87 In pol centa za bušelj pšenice, kar je sedem in pol centa več kakor so pričakovali v farmarskih krogih. Zakon za reguliranje pše-ničnMi cen je bil sprejet v zadnjem zasedanju parlamenta. Z ozirom na izvozni trg zakon o-mogoča vladni komisiji, da prodaja pšenico na tujem trgu pod domaČo ceno. Kar se Združenih držav tiče, bodo morale letos najbrž importirati od 25 do 50 milijonov bušljev kanadske pfše-nice radi slabega domačega pridelka. Ker ima Amerika pa visoko carino na pšenico — 42c na bušelj bo radi potrel>e |m> uvozu že to dejstvo vplivalo na zvišanje cen. Padec gradbenih aktivnosti v lil. Chicago.—Aktivnosti v gradbeni industriji v Illinoisu so v avgustu napravile nov korak nazaj. Padle so za 1.8'/', poroča državni delavski department-Normalno se v tem času vsako let/) zvišajo za 5.3%. Konstrukcijske aktivnosti v Chicagu so le 10.77* od normalnosti. Oddelek al>e*in»ke armade na tojaških manevrih •a r (Nadaljevanja a 1. strani.) skega bojnega brodovja v Sredozemskem morju. Rim. 21. sept.—Premier Mussolini je Imenoval komisijo ter ji poveril formuliranje odredb, ki naj predstavljajo legalno sta-lišče Italije napram nevtralnim in vojskujočim se državam v smislu mednarodnih vojnih zakonov. Po poročilu, ki ga je objavilo uradno glasilo, bodo * konvjaiio tvorili visoki drtavni uradnlR. Ti bodo revidirali obstoječ« dogovore, toda odločilno besedo glede revizij bo Imel Mussolini. V komisiji bodo reprezentantje ministrskega sveta, narodne obrambe, armade, mornarice in letalstva. Uradni krogi pravijo, da je i-menovanje komisije dokaz, da je Italija pripravljena na vse. Narod pričakuje od Mussolinija kot vrhovnega poveljnika definitlvne akcije, ki naj bi rešila vse probleme. Mussollnijevo glasilo "C.lorna-le d'Italija" piše, da je komitej petorice na pritisk Anglije isde-lal mirovni načrt, ki je nespre-mljiv za Italijo. Anglija hoče, da Italija zavrže načrt in napove vojno Abesiniji, ker upa, da bo vojna izčrpala Italijo in a tem preprečila ustanovitev faši-atičnega imperija. Velika Britanija daje potuho abesinskemu cesarju in ga indirektno podpira. Poročilo, ki ga je objavila Italijanska banka, kaže nadaljnjo Izgubo zlata in zunanjega kredita v vsoti 150,000,000 lir, Zlato kritje italijanskih obligacij znala samo 84 odstotkov, Varšava, Poljska. 21. sept. — Diktator Mussolinl je naredil di-plomatlčno potezo z namenom, da pridobi Poljsko na svojo stran. Po poročilu, ki ga je objavil vodilni list v Varšavi, je Mussolini dejal: "Italijanski spor z Abesinijo nima materiallatičnlh ciljev. Ta je stvar ponosa in ne bomo dovolili, da se nas stavi v vrsto z barbari. Zakaj se druge države ne zavedajo tega dejatva in ne puste Italijo pri miru, da izvede svojo misijo? Italija hoče Izvoje-vati svoj cilj s svojo silo in krvjo in odklnnja zunanjo intervenci jo." Mussolini je napravil tudi glo bok pok Ion Josefu Becku, polj skemu zunanjemu ministru ln članu komiteja petorice, katerega je Liga narodov imenovala in mu poverila rešitev italljansko-abe sinskega konflikta. Mussolini J rekel, da je Beck pokazal veliko naklonjenost italijanski delega cljl v Ženevi ln da razume želj« Italije. V svoji poslanici, katero je naslovil poljski vladi in IJud stvu, Izraža občudovanje nad u spehi, katere Je poljski narod do segel v zadnjih letih pod režimom pokojnega maršala Pllsudakija. l/ondon. 21. sept. — Med An glijo in Francijo Je prišlo do res nega spora zaradi Italije. Dočim je Velika Britanija za odločno akcijo proti Italiji, se Francija o-botavlja vzllc zagotovilu premi erja Lavala. da bo vzdržala Ligln kovenant, ki določa kazni za napadalca. Velika Britanija zaupa Herrl-otu, ministru brez fiortfelja in levičarskim strankam, vznemirjena pa je zaradi pisanja v urad nem tisku, ki priporoča nadalj njejconceaije Italiji v Abesiniji. Tukaj ne akrivajo mnenja, da I je uradno francosko čaaopiaje I podkupila Italija in to je vzrok, da sedaj strupeno napada Angli | jo. Pariški poročevalec lista "London Times" piš«*, da niti od-j govorni francoski krogi ne mo-! rejo zanikati tega dejstva. An | gleška vlada tudi trdi, da ni no benega dvoma, da me Je francoski uradni tisk pridal Italiji. Miisko-lini se ne bl tako kljubovalno u* ' piral, če ne hI Imel pot tihe v 1 Franciji. Premier l«aval ar nahaja v zagati iri išč«* izhoda Iz si-| tuaclje a kompromisi, toda v ; Ijondonu prevladuje mnenje, da se bo moral končno udatl prltl-! »ku Anglije, Kusije in držav ma I le antante, ki zahtevajo fidloAeri | nastop proti Italiji, t i, — Ali «1* U naro/ill Pro«ve lo ali Mladinakl llat avoj mu prijatelju ali sorodniki« * domovino? To J« edini dar trajne vrednosti, kl ga s« m al denar lahko poiljett svojcem f domovino. !P>lli9fu o/ Uutmjt d 10 — 8 » 6 - o »•san 19*0 t9SI t%Al /935 /*J 5 fMfer.tod etvtMfM. Rlaba kale naraščanje profitov zaeno a številom hreapoaelnih. ADF nastopila proti Rank-andFilerjem Pripravila bi jih rada ob "zavajalno" ime Waahington. — (FP) — Na predvečer avoje letne konvencije je Ameriška delavaka federacija podvtela akcijo pred »vezno obrtno komisijo proti "A. F. of F. Commlttee for Unemployment Insurance". (Ta odbor je eden Izmed mnogih komunističnih Mln-nooent" klubov, kl so jih organizirali za avojo propagando ln — kolektanje denarja.) Eksekutlva pravi, da nI nikdar avtorizirala ustanovitve takega odbora ali pa njegove publikacije "The A. F. of L. Rank & Flle Federationlst", Odbor obtožuje, Spor v angleški delavski stranki Voditelja labor i to v v parlamentu re-voltirala London, 21. aept.—Ekaekutiv-ni odbor angleške delavske stranke je sprejel rtaignacijo lorda Stafforda Crlppsa kot strankinega direktorja, da prepreči razkol v delavskih vrstah glede vprašanja rabe oborožene sile, ki naj bl odvrnila vojno med Italijo iu Abesinijo. Akcija v zvezi z realgnacljo lorda PonsonbyJa, reprtientan-ta delavske stranke v višji zbornici, in grožnjo Gen. Lansbury-Ja, voditelja laboritov v nitji da rabi začetne črke "A. F. of, »hornici, da bo lanial ostavko, je L." v svrho "zavajania in va- w,a odgodsna, O tem se bo raa-ranja članov ADF" In publl- pravljalo na letni konvenciji de-ke, ker iz naslova izgleda kot 'av»ke atranke, ki ae otvori pro-bl bil to odbor federacije, H ti koncu tega meseca v Brigh- tem dela škodo federaciji "pri kom peticiji v meddržavni trgovini." Tajnik tega odbora I^oula We-instock pravi, da so vsi člani ek-sekutlve dobrostoječl Člani unij, kl ao pridružene ADF. "Nato mesečno publikacijo — The A. F. of L. Rank & Flle Federationlst"— Izdajajo Člani In Izhaja za člane ADF ter Izraža progresivne ideje v naših unijah. Posvečena je izključno Interesom unij." Zvezna obrtna komisija Je določila zaslišanje obeh strank na 4. oktobra. Priče potrjujejo ne dolžnost Mooneyja Mooney je bil miljo proč od eksplozije San FrancImco, ( allf. — Zaall-tavanje Toma Mooneyja in njegove žene lleue v tukajšnji ju* stični jMilači pred predstavnikom californijskega državnega vrhovnega aodišča je zadnji teden trajalo tri dni. Mooney In njegova žen a sta odločno vztrajala, da sta bila ob času bombne eksplozije leta HM (i eno miljo proč od mesta razatrell>e. Nahajala sta se na strehi poslopja llers, odkoder sta gledala patriotsko para do za oboroženo pripravljenost In z nJim vred Je bilo več drugih gledalcev, Iz Oregon Cltyja, Oreg., se Je oglasila nova priča, ki Je izjavila pod priaego, da Je bila onega dne na strehi z MooneyJem vred Ta priča je Marshall K. 8|>enc*r, ki je danea star 5M let. Kf>encer Je izjavil, da Je slonel prav |»ol«g M'H>iieyJa. ki ga takrat ni |>oznal, s|>oznal ga Je ka»neje po sliki, ni se hotel prijaviti za pričo, k< r se je bal za svojo koto., , V r>etek je bil tudi prestari dokument, ki se nanaša na prvo |m>-lict/sko /.aslišanja Mooneyja, ko bil aretiran šesti dan |h» eks- tonu. Oba. Ponsoby in Lansbu-ry, ata v revolti, ker se je stranka izrekla, naj Anglija nastopi z oboroženo silo proti Italiji, da prepreči vojno v Afriki. Na letni konvenciji delavske stranke bodo skušali ublažiti nesoglasja In preprečiti preteč! razkol. Tu se te govori, da sa bo Laushury umaknil in da bo njegovo mesto prevzel Arthur (iranw»sMl ali pa llerbert Morrlson. Sef policije odstavljen v Ciceru Chicago. — Joaeph G. (>rny, predsednik predmestja Clcera, Je zadnji petek (alstavil policijskega načelnika Theodora L. Svobodo iz razloga, ker Je Svoboda dovolil, da je spet oživela tamkaj stara organizacija ('a|N>novih gan-gežev. Prebivalci Cicera ao večinoma Cehi in Poljaki, a Je tam tudi okrog sto slovenskih družin. Unija odprta vsem nameščencem vlade Poatanc lahko najmočnejša unija v Ameriki Clnrinnatl, O. /Vtrta letna konvencija Ameriške zveze vladnih uslužbencev je »prejela sklep, ki odpira vrata v organi-zacljo vaem državnim, oličinskim In drugim vladnim uslužbencem, katerih je v Ameriki okrog 4,000,OOO Unija Iteje 800,000 članov in Je v preteklosti apra-jemala le zvezne uslužbence. Tn aprernembo v pravilih je avtorizirala tudi Ameriška delavska federacija M to akcijo lahko |swtane najmočnejša de? lavska unija v Ameriki, Večji Je tudi politični pomen t«-#a koraka, ker lahko s«* zgodi, da so I Im> ta umi)h razvila v ali^no amer ploziji. Ta dokument ni bil nikdar k(lkol lll|jjM vladnih ua|užl>en prej predlo/«!! a^liš/u, ker se JeLwv v framljl, kl je na volilni bil "nekje Izgubil", a zdaj ao ga ,Jjt|| hMVM,lllo (Hu^ujoC faktor, našli m<»d papirji v arhivih državnega pravdnlltva in Moon#y. z" prediednlka je bil ponovno / zagovornik g<» j« dal zanesti Isvoljen K r IUU.ae« er mu h'/ejo podtakniti l»e«fl- ge kolektivnega (»ogajanja, kon« Ini zločin vera lja ril sprejela, kar snačl, da Mooney J»- bil |ireseneč«m, ko Je J** med vlsdnlmi uslužbenci malo videl ta dokument, kajti nikdar tli \ed*|, da kje obatojl. I(« ke) pa je, da J« jsmeten nanj. borbenega duha. Večini delegatov se Je to pr||»oročil<) zdelo— preradlkalno. Dolina meseca wmmm Daai Saxon ni imela vere v navadnem zml-riu besede, je bila vendar po naravi gktooko verna. Njene miali o Bogu ao bile nejasne in meglene; kar v zmedo ho jo pripravljale. Ni ai mogla predstaviti Boga, kakšen je. Tu, na daguerreotipiji, je bila stvarnost. Veliko tega je bila že dojela, ln-zmerom »e ji je zdelo, da ae skriva v njej še neizmerno več. To je bilo njen veliki oltar in njeno najavetejie. K temu *e je zatekala v stiskah in zapuičenoati, tu je iskala aveta, navdahnjenja in tolažbe. V kolikor se je zdela sama sebi različna od deklet, ki jih je poznala, je izkusala najti svoje značilne črte in lastnosti v tem naslikanem obrazu. Tudi mati je bila različna od drugih žensk. In tako ji je to resnično pomenilo tisto, kar pomeni drugim Bog. Tej sliki je posvečala svoje prizadevanje, da bi bila resnična in ne bi žalita in jezila* svojih bližnjih. In kako malo je prav za prav vedela o materi in koliko tega je bilo samo domneva, se ni niti zavedala; zakaj mnogo let je ie bilo, odkar je bila izbrala to materinsko bajko za svetinjo svojemu češčenju. Toda — ali je bila re* samo bajka? Z Ijubo-aumno togoto se je ujezila na svoj dvom, odprla apodnjl predal in potegnila iz njega staro obrabljeno listnico. Iz nje ao se uauli obledeli, ogoljeni rokopisi, iz katerih je vstajal mil in rahel vonj po daljnih časih. Pisava je bila drobna in zavojkasta, za čudo lična, kakor je bilo navada pred petdesetimi leti. Saxon si je prebrala kitico: "Hlsdko kot Kolov« lisrfe zvok U Muzi tvoja je nauči Is peti, in kalifornijskih polj neizmerni krog hrani njen mehki odmev v svojem objetji." Vprašala se je, kakor že tiaočkrat, kaj neki utegne biti Eolova harfa; a lepota in miatič-noat te beaede jo je spominjala lepe matere, ki je nejasno živela v njenem spominu. Nekaj časa je stala vsa zamišljena, nato je razvila drugi rokopis. "Posvečeno C. B.", je bilo zapisano na njem. Vedela je, da je to materina ljubavna pesem, posvečena "Carltonu Brownu", njenemu očetu. Saxon se je zamislila v prve vrstice: Is hrupa mnoiic pobegnila aem v gaj, kjer med liatjem drhtečim goli kipi atojijo, Kraljica Ljubezni, z brAljanom ovenčani Bakh, Pandora in Psiha, in na vake molčijo." Tudi to Je bilo nad njeno pametjo. A lepoto tega je kar srkala vase. Bakh, Pandora in Psi-ha — čarobne besede, človek bi kar duhove zaklinjal z njimi. Ali joj, aamo mati je poznala magični ključ. Čudne, brezzmiselne besede, ki so toliko pomenile! Saxonina prečudna mati je poznala njih pomen. Prebrala jih je na glas, črko za črko, zakaj izreči se jih ni upala; in v njeni zavesti so se svetlikale, globoke in ne-doumne predstave. Njen um se je spotikul in ustavljal ob zvezdosvetlih, bleščečih mejah sveta, ki je bil nad njenim svetom in v katerem je bila mati doma. Spet ln spet je slovesno prebirala te štiri vrstice. Bile so ji kakor luč in sijaj sredi nemirnega, muke polnega sveta, na katerem je morala sama živeti. Tu, med temi skrivnostno jHijočiml vrsticami se je skrival ključ. Ce bi le mogla zgrabiti zanj, pa bi bilo vse jasno. O tem je bila svetlo prepričana. Razumela bl Sarin ostri jezik, svojega nesrečnega brata, okrutnost Charleyja Longa, napad na knjigovtaljo, zmiael vseh dolgih dni in mesecev in let svoje tlake ob likalni deski. Preskočila je drugo kitico, ki ji je bila brezupno nerazumljiva, in spet poizkusila: ROMAN Splanl JACK LONDON—PosU>venil Vladimir Levstik >mwMB*1 "Svetal je ie somračni rastlinjak, opal drhti v njem in sla to trepeč«; solnca večernega poslednji trak kol žlahtno vino, ataro in iskreče, ozarja čelo vili, ki stoji v prianju vodometa; ametiati lahno ikropo ji nedra in lakti in apet ugstajo v kotanji čisti." "Krasno je, prekrasno," je vzdihnila. Nato je zvila rokopis in ga odložila, kakor da se je ustrašila dolžine pesmi in obsega skrivnosti. Spet je segla v predal in iskala rešitve med ljubljenimi drobtinicami skrite materine duše. To pot je izvlekla s trakom povezan zavojček v svilnatem papirju. Odprla ga je previdno, z obširnostjo in globoko reanobo duhovnika pred oltarjem. Pokazal se je majhen španski pas iz rdečega satena, z vlogami iz ribje kosti kakor majcen modre, koničast, pionirski okrasek graničarske žene, ki je bila prehodila prerijo. Bil je ročno delo po špansko-kalifornij-skem kroju davno minulih dni. Se ribja kost je bila doma napravljena iz surovine, ki so jo kitolovci zamenjavali za kože in loj. Črni čipkasti obšivek je bila mati sama naredila. Trojni rob iz črnih bariunastih trakov — materina roka je bila vbodla sleherni šiv. Saxon se je zasanjala nad njim v zmešnjavo brezzveznih misli. To je bilo vidno in prijem-Ijivo. To je razumela. To je častila, kakor so nekdaj častili bogove, ustvarjene po človeku, zaradi vae manj prijemljivih dokazov njihovega bivanja na zemlji. Pas je imel dva in dvajtet palcev od konca do konca. To je vedela, saj ga je bila dovolj-krat zmerila. Vstala je in ga položila okoli sebe. To je bilo del obreda. Skoro da bi se ji bil prilegel. Ponekod se ji je. Da ni bilo njene obleke, bi se ji je bil prilegel povsod, kakor se je prilegal materi. Nič ni šlo Saxoni tako do srca kakor ta ostanek iz starih kalifornijskih dni. Njena postava je bila vsa materina. Telesno je bila materi enaka. Svojo spretnost, hitrost, s katero je opravljala avoje delo in kateri so se drugi tako čudili, je imela po materi. Prav tako kakor ona, je bila tudi mati v začudenje svojemu pokolenju — njena mati, to igračkasto bitje, najmanjša in najmlajša v čvrstem pionirskem zarodu, ki je bila pa vzlic temu mamica vsem svojim vrstnikom in vrstnicam. Zmerom je bila njena modrost tista, h kateri so se zatekali, še bratje in sestre, ki so bili tucat let starejši od nje. Daisy je bila tista, ki je za-teptala s svojo drobno nožico in ukazala umik z mrzliških Cohjških ravnin v zdravo Ventur-sko hribov je;.ona je bila potisnila svojega očeta, starega, divjega zmagovalca Indijancev, ob steno in se spustila z vso rodbino v boj, da se je smela poročiti z možem, katerega si je bila sama izbrala; ona je spet kljubovala rodbini in vsej javni nravnosti, ko je zahtevala, da se Laura loči od svojega zločinako šibkega moža; in ona je z druge strani vselej držala rodbino vkup, kadar sta jo hoteli nesporazumljenje in človeška slabost razgnati. Mirilka in bojevnica! Vse stare zgodbe so se vrstile mimo 8axoninlh oči. Bile so ostre v vseh iMMlrobnostih, zakaj z duhom jih je bila zrla že mnogokrat, čeprav je bila njih vsebina Izmed tistih reči, ki jih sama ni bila več videla. Podrobnosti so bile zaradi tega plod njene lastne domišljije, kajti Saxon še ni bila videla ne vola, ne divjega Indijanca, ne prerijske ladje. (Dalja orlhodnJtč.) Math Itahor (Pittsburgh): Doživljaji vojaškega prostovoljca (Nadaljevanja.) Medtem se je napravila že trda rua* in naAit pot je bila dolga še več kilometrov. Ihikler smo bili na cesti, je še nekako Alo, toda kreniti amo morali na stezo po nasipu ob reki Tagllenn nto in takrat ar je pričela prava k riževa pot, Nasip je bil precej vistik in ozek, voda je bila na obeh straneh in čudno je bilo, k« r se nismo skotalili na eno ali drugo stran/kajti tema je bila kakor v rogu. VII Po silnih težavah smo končno priAli na cilj, v Bevacatio pustili kmetje, ki so zliežali pred nami v Italijo, ker so ae Mi, da jih bodo Avstrijci pobili. Tisti, ki so ostali, so potem I»'|m> živeli, ker so si lahko nabrali živine in drugih stvar kolikor so hoteli. Prijatelji so nas tisti večer napojili s svežim mlekom, nasitili s sirom in potem so nam dali Ae ufna. ki ga je bilo v izo-bilicl./S pijanim tovarišem nem tisto noč preapal v hlevu na ku-I pu sena, naslednji dan so nas Ini dodelili k stotnijam, h kate rim smo spadali. Tako sem pri Tik ob reki so rttala ogromna1**' *lHl k drugi stotniji in začelo se je zame novo življenje v Benečiji, v nekdanji slovenski deželi. poslopja, v katerih Je imelo glavni stan poveljništvo naAcg« bataljona Berkman na* jr tu izničil poveljniMvu in častnikom je (Nivedal, da *ta i moža na |»oti izgubila Oni za to nia<> zanimali in rekli da naa je A«- v areno jtolovle. več. Kmala nas je obstopila mno žica prijateljev iz bataljona ka tere «» tam potretiovali, k biki d«»stl goveje živin* čev in perutnine. Ker man j kovalo hlevov, so kra * cerkv« nagnali, d« so t.i •treho Vsak |aidča*tnik i a*ojeg» konja in \so živ prt Je praAi-Je pri-kar pod Spet amo imeli službo ob mor-dva ju iti hrane je bilo v juvlh tednih dovolj, |>ozneje pa Jo je zmanjkalo. Ako ne bi bilo dosti rdi v kanalih, katere smo lovili in streljali, bi nam bila tnia prrdla. Vina *e je v H no dosti dobilo in <«l začetka Je imel s sak pletenko pod posteljo Pridno u„tr »mo pili rujtiega in ko so bite ste. pletenke prazne. smo jih znova! t na|».lnih. Nekega dn« Jr prišlo povelje da »r mora dvanajst moi od na .-« -1 > it m i j« izučiti ra\ uanja i strojno puško. Med te sem se tudi jaz vrinil in poslali so nas v Cradež v šolo. Učitelj nam je bil Herman Klobučar iz Novega mesta, ki nas je uril šest tednov, nakar smo se vrnili k stotniji. Kmalu potem je prišel ukaz. da mora nnša stotnija nemudoma odriniti na fronto ob Pija-vl. Naložili so nas na brod, ki ga Je vlekel motorni čoln po ne-kt mi blatnem kanalu in večkrat amo imeli sitnosti, ko se je brod zaril v blato ob straneh. Stotnik je bil na tistem brodu silno prijazen z nami. Delil nam je tobak in z nami prepeval. polomljeni slovenščini je rekel, da je znal |a>ti slovenske pesmi, ko naa še na svetu ni bilo. Njegovo prijaznost smo dobro razumeli, kajti šli smo proti fronti in zato Je moral biti dober z nami. da ai zasigura varnost. O* menim naj, da so bili na bojišču vsi častniki |»rijazni, ker se Je vsak zavedal, da ne bi dolgo trave tlačil, če bi bil robat, posebno med kranjskimi Janrzi ne. < astnike, ki mi bile prave zverine, so držali 7adaj, da so Um mu« tli in podili rekrute ter lane in onenmgle rezervi-Nolten tak ni prišel na fron-kajti ko bi tja dospel, bi bila a krogla izstrrljma vanj To1 nI vzrok, da ar nam je tudi j stotnik TomAič dobrikal, da' h* nam prikupil. giogvif% Naposled, ko je bil že pozen večer, amo se'izkrcali z broda ter potem nadaljevali pot še e-no uro peš po blatu ob kanalu. Ko smo dospeli do nekega veli kega poslopja, smo se ustavili z namenom, da tam prenočimo. K nam je prišel nato neki častnik, ki je ukazal, da moramo kar naprej do Pijave, kjer nas že vse popoldne pričakujejo. Stotnik se je postavil po robu, čel, fantje so izmučeni, in če so nas pričakovali že vse popoldne, naj čakajo še eno noč. On je poveljnik in prevzame za vse odgovornost. Fronta, je dejal, bo že počakala, da se mi naspimo. S tem smo bili seveda vsi zadovoljni in odpravili smo se k počitku. Spali pa nismo dosti tisto noč, ker nas je motilo regljanje strojnic. To je bilo znak, da fronta nI daleč in zato smo se bali naslednjega dne. Komaj ae je zdanilo, se je bilo treba odpraviti na pot in kmalu smo bili na cifju. Tam amo našli le nekoliko mož. Ob naaipu reke ao bili nekakšni grabni, za silo pokriti z vejami. V bližini je bila razdejana hiša in največ ae naa je držalo v teh razvalinah. Na oni atrani reke se je zdaj pa zdaj oglasilo regljanje strojnice in od časa do časa se je kak šrapnel razpočil nad našimi glavami. Granate niso padale, ker je bila zemlja močvirnata in v takih krajih granata nič ne opravi. Cez tri dni smo morali zapustiti bojiiče. Spet smo zasedli tisti brod, ki nas je odpeljal nazaj v Bevacano. Bili smo veseli, ker smo odnesli zdravo kožo, kajti izmed nas se je le eden po nesreči obstrelil v nogo. Ko smo dospeli na cilj, smo prevzeli staro službo. Tu smo potem prebili zimo 1. 1917-1918, ki ni huda v Benečiji. 2e zgodaj so nastopili gorki dnevi, ki so vzbudili roje komarjev v močvirjih. To je bila nadloga, katere ne bom kmalu pozabil, poleg tega pa je bila voda nepitna in nezdrava. V juniju se je pojavila malarija in treba je bilo pošiljati bolnike v bolnišnice. Tudi našega stotnika Tomšiča smo izgubili, na njegovo mesto je prišel poročnik Stokovec, tržaški Slovenec. Nekega dne so me nenadoma pozvali v pisarno, kjer ao mi pokazali telegram, da sta oče in mati na smrtni postelji in da moram takoj dobiti dopust za deset dni. Navidezno sem se u-strašil, čeprav sem vedel, da ni tako hudo. Takoj sem vprašal, kako to, da bi dobil dopust aamo za deset dni, ko bi ga moral dobiti za dvajset dni, ker nisem bil že trinajst mesecev na dopustu. Stokovec mi je odgovoril, da to ne smatrajo za dopust, in ko se vrnem, bom lahko takoj vprašal za pravi dopust. Rekel mi je, naj se takoj odpravim na pot, da dobim starše še žive doma. To sem storil, in ko sem dospel domov, sem našel starše zdrave in pri delu na polju. Tisti telegram sem jim jaz svetoval, ko so me poslali domov iz praške bolnišnice. Po preteku desetih dni sem se vrnil k stotniji in takoj vprašal za pravi dopust, ki mi ga je Štokovec obljubil pred odhodom. On pa ni hotel nič r.lišati o tem in me je pognal iz pisarne. Cez nekaj dni smo dobili novega stotnika. Ceha po narodnosti, ki je bil že osemkrat ranjen v vojni in je vedel, kako je treba ravnati z ljudmi. Svojo službo je opravljal kakor se spodobi, ne kakor prejšnji stotnik. Kmalu sem se javil za dopust. in ko me je Stokovec zagledal v vrati, je priletel k meni ter me vprašal, kaj tam ča- Janezov Janez: Zrte* sestrski zarote (Nadaljevanja in konec.) V tem se je Nataša zbudila. Ko je uzrla poleg sebe Martina, se je zdrznila, prebledela in v o-čeh ji je »za plahutal a bojazen. Martin se je držal kot hudourno vreme. V očeh so se mu vžigale strele, čelo je imel oblačno, na obrazu nejevoljo. Mladenka ga je nekaj Časa strme gledala široko razprtih o-či, v katerih se je zrcalil velik strah, nato se je z rokami prijela za čelo, si zakrila oči. "God, what did I do?!" je za-ječala. "Kaj sem atorila??! Ah, Sonja . . r V njenem zadnjem vzkliku je zadrhtelo tožno očitanje in Martina je genilo, da ae je njegov obraz v hipu jako omehčil. Potem pa ae je Nataša žalostno zazrla v Martina. "I loved you so (tako sem te ljubila) . . ." je zašepetala in iz oči ao ji privrele vroče aolze. "Oh, I love you, I love you! Kaj morem za to? Ljubim te, zato sem poalušala Sonjo . . Martinovemu 8amoljubju je vse to silno pri j alo. Mlado, lepo dekle je tvegalo svojo dekliško čast, da bi si pridobilo njegovo ljubezen! To je zadostovalo, da bi ji bil lahko odpustil najtežje grehe, če bi jih imela. In nje gov obraz ae je razjasnil, zlasti ko je nenadoma opazil, da je Nataša prav za prav mnogo ljubkej-ša od resne, tako hladne Sonje. In predno se je dobro zavedel, je že prisegal sebi, da Nataša prekaša Sonjo in da je moral bi ti udarjen s slepoto, ker tega n poprej opazil. Martin je objel NataSo, Jo pri-žel k sebi ter z nežnostjo, kater: se je celo sam čudil, odpoljubi solze z njenih lic in oči. "Ne joči, ljubica!" jo je prosil. "Saj nisem hud in rad te i-mam Natašin obrazek je zažarel kot bi bilo posijalo nanj tisoč pomladnih solne in v očeh ji je zaigrala pomladna radost. "Res?" je neverjetno dahnila vanj. "Res!" je povdaril Martin, se ji zagledal v oči in jo mehko po-gladil po laseh. "In nič ne la žem, ko ti rečem, da te ljubim. Res, samo tebe ljubim zdaj In čez čas je hudomušno pristavil: "Sonja pa naj se gre solit! 'Natašin obrazek ae je še bolj razgorel od nenadejane sreče in vzhičeno se ga je oklenila okrog vratu in prižela svoje tople ustnice k njegovim. "Tako sem se bala, da sem zaman tvegala vse in da je bi. Sonjin načrt blaznost, ki ne mo-more prinesti drugega kot sramoto in obup . . mu je zašepetala v ušesa, nato pa se mu rahlo izvila iz objema ter bosonoga po prstih odhitela v svojo spalnico k sestri. Ko so sedeli pri zajtrku, je Sonja s hudomušnim in obenem zadovoljnim nasmeškom okolo ustnic opazovala sestro, ki je venomer sramežljivo pogledovala Martina ter ga vdano povpraševala, kaj še želi, in Martina, Či-jega oči so neprestano zaljubljeno liožale s pogledi svežemu ja-bolkovemu cvetu podobno Natašo. Martin je to opazil ter jo skušal grdo pogledati, pa ni šlo. smeh in sreča sta ga preveč prevzela, da bi mogel grdo gledati. Toda ko je oče odšel na dvorišče. Nataša pa se za trenutek izgubila v kuhinjo, je stopil k nji ter jo prijel za rožnata ušesca. "TI . . .!" ji je zagrozil ter ji rahlo "navil uro." Sonja se je tiho zaamejala. "Zahvalil bi se mi, ne pa me vlekel za ušesa, kakor bi ti bila storila kaj hudega .,.! Sam bi je itak nikdar ne odkril in našel poti do nje. kajti kot vai rmiški tavaš okrog slep in siliš za stvarmi jo! Obljubi mi to, sicer ne bom imela mirne duše . . "Tako, najprej pride z grdo potegavščino, nato pa sentimentalno obžaluje, prosi odpuščanja in česa še ne!" se je poredno zasmejal Martin, nato pa se zresnil ter tiho dejal: "Ne boj ae, ker rad jo imam!" In je še stopil v kuhinjo po poljub, nato pa odšel za očetom po dnevnem delu. In potem? Naj govori Martin sam. "Nekaj dni pozneje mi je stari dal mesečno plačo ter izrazil že-ljo, da bi rad, če bi ostal pri njem preko zime. Star je že in dela je preveč za starega moža. Nataša, ki je bila zraven, je u-prla vame plašen pogled. Jaz pa sem se hotel malo pošaliti. "Ne vem, ali bi ostal ali ne," sem navidezno okleval. "V mestu bi nemara več zaslužil ..Nataša je prebledela ter se prestrašena stisnila k očetu, kakor preganjana golobica k človeku-reši- SSSE^n ju nekdo zveze » ^ pogledal, „ ter prikimal: U "Kakor vesta . » jaz Starega^mo'^^ . dobrim letom in še * Srešam kajti dvo7 Je bJl Na*° C dvoje navihanih vražičev na Sonja (to ime sva ji'i Natašo iz hvaležnosti do < ki naju je na sicer dokaj t m nepriporočljiv način ta Po spravila skupaj, j„ dv Mart,nek, oba zares srčka troka (kako bi tudi ne bil kana, ko pa imata tako mater). Nataša se je iz razprtega cvetnega pogti sem ga dobil, razcvetlaTk cvet, ki bi Ka ne maral iz za vse na svetu. In živi J farmi sem se tako privad bi za noben denar ne man živeti v dimu 1 ^ telju. "Ata, pa mu primakni ne- ^kih 3 p T* kaj dolarjev . . » ga je v stra-|dopade k^t T?,86! hu prosila in ko jo je oče začu-!8aXn\kov kr« Š* n deno pogledal, se je zmedeno o-CTsneženo k--pravičevala: "Tako dober dela- Rainier ki m P° ^ vec je, takega bi -bilo težko do- ' k' 8pom,nja 1 kam. Povedal sem mu, da ho-, ki ni"° <>nih, ki ao kot na-čem vprašati za dopust, nakar laAi' "te, pa niti ne vidiš . . Je vzrojil. Ko je atotnik videl. ---'------ da se midva pričkava, je vstopil vmes in vprašal, zakaj se prepirava. Poročnik mu je povedal. da sem pravkar prišel z dopusta in da hočem drugega, nakar sem mu jaz vso stvar pojasnil in stotnik je oštel poročnika, ker mi nI dal vsega dopuata. do katerega sem Ml upravičen. Potem me je stotnik vpisal med prve. ki -»o imeli dobiti dopust. _ in ji je tudi podobna s i zlatimi laski in nebeško mi očmi. Kadar se spomni ste Sonjine potegavščine, srečo vseh prizadetih ni la tragično, kakor lahko, se Sonja navihan h-lja, Nataša še vedno mežljivo zardi, John se kri jaz pa z žugajočimi pogle tam Sonji, da ji bom ie vrnil milo za drago. Da tolaži, mi je lansko polet ljubila, da bo dala svojeir vemu sinu moje ime. Upa mu to ne bo škodovalo, da stal tako naiven, kakor «6 — na^vojo srečo — jaz. Tako vidiš, da se je mo, tepuška pot končala enk vselej." Najzanesljivejše dnevne i ske vesti so v dnevniku "P ti." Ali jih čitate vsak d TISKARNA SPREJEMA Vi v tiskarsko obrt spadajoča dele Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaške češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih i ■ ■ ■ ' VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.PJ TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Vsa pojasnila daja vodstvo tiskarna__Cene smerne, unijsko delo pr Pilite po informacije na naslov: S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 SO. LAWNDALE AVENUE Telefon RockweII 4904 CHICAGO, ILL. Tam aa doba na laljo tudi vsa aatmena pojasnila. NAROČITE SI DNEVNIK PROSVETO 1 tednik In S tedniks la., S tednike ia.. 4 tednike la.. I tednikov ia HM Po aklepa 1«. redne konvencije aa lahka naroči as lis: Prosvri* 'teje eden, dva. tri. Miri ali pat članov is ene draiine k eni nsročsisi. 1'roeveta stane ta raa enako, as člana aH aoflaae l«.»0 " «"> irt" nino. Ker pa člani ia plačajo pri aaeaBeata $1.20 za tednik, se jia «teje k naročnini. Torej sedaj ni varoka, reči. da je list predrar " S. N. P. J. List ProavaU jo vala laatnina in gotovo Je v vsaki drailsl ki bi rad čital liat vaak daa. Cona lieta Prosveta je: Za Zdmft. države la Eaaado M M Za Cleero in Cltlrar* H 1 l>................ 4.M « tednika la...............|.M 8 tednika la............... t.40 4 tednika la............... i.ze 5 tednikov in............. nič Za Evropo Jo...............-1- ' Ispolnlte -podnjl kupon. priloiHo petreboe vsel« denarja aH Order v pisma la al naročite Proaveto, Hat. ki je vala lastalas. Pojasnilo:—Vselej kakor hitro kateri teh članov preneha hiti flas_ »li če ao preseli proč od druflns in bo sshtevsl sam avoj f 't moral tis*" ~ Prosveto, *»eto listu Prosveta. A so tega datom aa to vsoto naročnik«. _ PROHV RTA. SNPJ. »57 80. Laimdale Ave. ,IL Priloieno potiljs« as ročni se sa liat Prosvete vsete e •• I) Ime........................................Cl dre*« * Naalov ............................................^ Pstsvite tednik ia go pripittte k aaročsisi «d •I«*"* drsiise: ») .......................................... 1) ............................................ 4) ........................................... »> ........................................... *eote ............................... Drftava Nov ao proaell proč od družino in bo sahteval sam avoj hit te4»> tisti član Is dotične družine, ki je Uko skupno nsročma na »to, to Ukoj nasnaiiti upravniltvu liaU. in oMoem dcple«« liatu ProsvsU. A so tega ne store, tedaj me»s uprs^ rva n a (t drol*»a n