Leto IX, S*. 281
■* ■
Ljubljana, četrtek 29. novembra 1928
Cena 2 Din
•to «)wtr«), mmm
IBMCtnB i>tt> t$
Otr ir-
Oflu po uuritu.
Uredništvo a
LhabHana, ttnallora ulica ftter. $/L TiMoo it. «07» in '804, ponoči tudi fct. «034.
takapial aa aa trataja.
VtmvaUtvm U»bl)«n«,
ftt. 54. — Telefon ftt.
luaeiatet u dialekt Ljubljana, Prcfter-nova uHca ftt. 4. — Telefon ftt. Mca
Podražnid: Maribor, Alekaartdrora ftt is — Celje, Aleksandrova cesta
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
pri poStnem rek. zavoda: Ljub« lana ftt. 11.A** - Praha čisto 78. itaJ W»en, Nr. 105.»41.
Ljubljana, 28. novembra. Vlada je v razsulu. Zato si SLS pripravlja pot k umiku. Rahlja svoje hlapčevske zveze in odpoveduje pokornost. Citirali smo Koroščev oficijozni komunike o politiki KDK. Izšel je istočasno, ko beograjski režimski od vlade podpirani listi bruhajo ogenj in žvepio proti KDK zaradi iste politike, ki io Korošcev komunike priznava kot državotvorno. Podobno se sedaj SLS umika v vprašanju osnovnega šolstva. Komaj par tednov je. kar je ministrski svet pod predsedstvom g. Korošca sog:asn<j odobril projekt zakona o ljudskih šolah. Klerikalni listi so ta fakt zabeleži,i kot novo lovoriko v vencu zaslužnega in marljivega delovanja Koroščeve vlade in škofovski tisk ni mogel dovolj pre-hvaliti energije režima, ki se tako ini-rijativno loteva najvažnejših problemov naroda in države.
Komaj je zakon bil predložen se je pokazalo, da je pravo skrpucalo. Nemci so prvi zagnali krik zaradi določb o zasebnem in manjšinskem šostvu. glede katerih se mora priznati, da so vse preje nego jasne, vojvodinski klerikalci pa so pričeli biti plat zvona zaradi določb o podučevanju veronauka A istočasno se množijo znaki bližajoče sa politične katastrofe. Postaja jasno, da zakon v sedanji ob iki ne oride več pod streho, ker bo prei prišla velika kriza. To je glavni vzrok da ie SLS tudi v vprašanju osnovnega šo:stva ornila svoj plašč ter ga zasukala za : SO stopinj. Pričela je loviti drug veter...
Naenkrat je prej toli hvalisani pro-:kt postal pravo hudičevo delo Pred->žen je sicer parlamentu s polno odo-britvijo dr Korošca in g. Bariča torej reh patentiranih zaščitnikov vere in idstva. toda zdaj ni več čas. misliti na take malenkosti, sedaj ie treba hitro aliti odgovornost na druge in iz lastnih dejanj pripraviti agitacijska sredstva proti drugim In že se ie predlog ajpobožne.iših in največjih Slovencev .1 Hrvatov spremenil v podlo nakano «esdeesarjev» in v brezbožni frama-2onski naklep. Kaj v tem oziru premorejo klerikalci, to predočujemo čita-eijem na drugem mestu z doslovnim citatom iz Škofovskega «Domoljuba». Že mobilizirajo tudi 'astni Koroščevi oslanci. V imenu Koroščevega kluba jvori dosI Kremžar v zakonodajnem dseku proti zakonu ter «ostro zavrača zahtevo UJU. da bi duhovniki ne oučevali verouka v šoli«. Seveda pa zakonodajnem odseku ni v razpravi ^bena «zahteva U.IU» temveč pozivni zakonski predlo? Koroščeve v'a-e! A klerikalci ima'o tudi tu že izgo-or skonstruiran. «Minister Grol ie iz-rvil, da ta načrt ni načrt te vlade». o je seveda gladko z'a.eano. ker go->od Grol tega ni nikjer izjavil, a ie okaz. v kateri smeri se bo razvila ainoveiša k^rikalna komedija Kmalu orno v Koro.ščevem g'asilu čitali iz'a-
0.	da ?e načrt o ljudskih šolah neznan .ovomik priporočal ministrskemu sve-
1.	ki ie pa ootem povsem nekaj drugega sklenil. Zakon ie torei očividno podtaknjen in verjetno je. da so to storili dr. Žerjav in niegovi tovariši Sa* bi ~e to ne zeodilo prvič Iz najnovsiše ^odovine SLS vemo. da *e ta stranka *ne'a že opetovano nesrečo, da so ji asprotniki podtaknili zakone, za katere se je navidezno angažirala in za kamere je g'asovala. potem pa so jo klicali na odgovornost...
Stvar ima samo eno nekoliko nerodno «kijuko». Ako namreč zakon o ljudskih šolah, ki se sedaj nahaja pred zakonodajnim odsekom ni načrt te vlade, zakaj pa potem vlada dopušča, da se o njem razpravlja? Akc je Korošcev projekt le navidezno Koroščev, v resnici pa delo framazonov, sovražnikov cerkve, slovenskih naprednjakov. ali kogarkoli drugega že, potem vendar ni nič lažjega, nego. da ga g. Korošec umakne! Mesto da bi škofov list to zahteval, pa prebira sveto pismo in s težkimi citati napoveduje kulturni boj, češ da prosvetni učitelj ni v toiiki božji milosti, kakor g. kaplan. Kulturni boj proti načrtom vlade eksponenta Vatikana! Ali je mogoča ogabnejša komedija?
Posebno omembo zasluži še oerfiden način, kako je klerikalno glasilo vmešalo v svojo intrigo učiteljsKo oigani-zacijo. Ne poznamo spomenice UJU. na satero se »Slovenec* sklicuje. Ce se je UJU izreklo za lajiški pouk, ni storilo drugega, nego da se ie prik'juči'o načelu. ki ga je odobril sam g. Korošec, škofov list prihaja do perpleksnega za-tljučka. da »krščansko® učiteljstvo '»Slovenec« smatra vse učite ie, ki niso pristaši SLS za «nekrščanske»!) ne nore biti č'an stanovske organizacije, ti se je solidarizirala s projektom «kr-lčanskega» voditelja, kateremu ie sicer tkrščansko« učiteljstvo dolžno slepo pokorščino!
Vsa javnost s prilično veselostjo t>pazuje obupno izmotavanje SLS. Klerikalci so izgubili duševno in politično ravnotežje in se zapletajo v gorostasna trotislovja z vsem. kar so dosedai de-
Zopet nov ultimat davidovičevcev vladi
Narodna skupščina odgodena preko božičnih praznikov. Novi konflikti med vlado in demokrati. - Ogorčene izjave davidovičevcev
Beograd, 28. novembra p. Danes opoldne s oimtli šefi vladnih skupin dr. Korošec, Ljuba Davidovič, Stevo Jankovič (ki je zastopal radikalski klub), dr. Spaho. dr. Hrasnica in predsednik Narodne skupščine Ilija Mihaj-lovič daljšo konferenco, na kateri so razpravljali o zahtevi vlade, naj bi se seje Narodne skupščine za dalj časa odgodile. To zahtevo vlade je podpiral predvsem zastopnik radikalskega kluba posl. Stevo Jankovič. Proti predlogu je nastopil Ljuba Davidovič, vendar pa je večina osvojila predlog vlade. Vladni krogi so zatrjevali, da se bo Narodna skupščina sestala šele po božičnih praznikih.
Popoldne se je v zvezi z opoldansko konferenco šefov skupin vršila v kabinetu ministra za javna dela dr. Grge Angjelinoviča važna seja vodstva de-mokratsk estranke. Po seji so demokratski poslanci izjavljali, da bo demokratska stranka morala zavzeti do vlade agresivno stališče, ker vlada sistematično odbija vse demokratske predloge in zahteve Na konferenci so demokratski prvaki ostro napadali delovanje vlade in nedelavnost Narodne skupščine ter zahtevali, da mora Narodna skupščina čim prej sprejeti zakonski načrt o Pobijanju korupcije ter zakonski načrt o agrarni reformi v Dalmaciji. Demokrati zahtevajo, da mora Narodna skupščina zakonski načrt o agrarni reformi v Dalmaciji sprejeti še pred budžetom za leto 1929-30. To zahtevo bo demokratska stranka predložila vladi v obliki ultimata. Po konferecni je Liuba Davidovič odšel k predsedniku vlade in zahteval zagotovilo. da vlada zadosti zahtevam demokratskega kluba Ljuba Davidovič je po sestanku s predsednikom vlade dal novinarjem naslednjo iziavo:
»Stališče demokratske stranke o agrarnem vprašanju v Dalmaciji ie obeleženo v mojih prejšnjih Izjavah in v izjavah dr. Grge Angjelinoviea. Dalmatinsko agrarno vprašanje se mora rešiti, pa naj bo to v tej ali oni obliki Ta zakon se mora sprejeti še pred budžetom, ako se želi še nadaljnjo sodelovanje demokratske stranke.*
Minister za javna dela dr. Grga An-gjelinovič je na to pristavil: Tej kratki izjavi Ljube Davidoviča nimam ničesar pristaviti, ker bi vsaka moja beseda le zmanjševala povdarek in pomen izjave šefa stranke. Demokratski poslanci so nocoj izjavljali, da bo nj:hov.i stranka od te svoje zahteve napravila vprašanje svojega nadaljnjega obstanka v vladi.
Beograd, 28. novembra p. V političnih krogih se je danes zatrjevalo, da je došlo v vladni koaliciji iznenada do novega težkega spora. Spor je nastal na ta način, da ie beograjski župan dr; Kumanudi naprosil dr. Korošca, naj bi odstavil nekega sreskega poglavarja v bitoliskem okrožju. Dr. Korošec je to prošnjo odbi<l in še cek) nagradil dotič-nega sreskega poglavarja s tem. da je medtem napredoval. Dr. Kumanudi se ie pritožil pri Ljubi Davidoviču in interveniral v isti zadevi tudi pri Velji Vukičeviču. Vsled tega odklonilnega stališča dr. Korošca je med njim in beograjskim županom dr. Kumanudiiem prišlo sedaj do hladnega razmerja. Demokrati očitajo dr. Korošcu, da zato ni hotel ugoditi želji dr. Kumanudija, ker ie dotičnii sreski poglavar radikal.
Kraljev oovratek v Beograd
Beograd, 28. novembra, p. Kralj, ki je bival več dni v Topoli na oddihu, se je popoldne ob 5. vrnil v prestolnico.
Bolezen angleškega kralja je še vedno zelo
resna
Kljub znatnemu izboljšanju je bolezen še vedno zelo nevarna. Skeptično poročilo kraljevega telesnega zdravnika
London, 28. novembia. Zdravstveno stanje angleškega kralja se je tekom včerajšnjega dne ueftoiiko izboljšalo. Zdravn.ui smatrajo, da je glavna nevarnost minula ter da je bolnik krizo, ki ie nastopila v prejšnji noči. že prestal.
Bolezen je kralji, zelo oslabila. Šele sedaj priznavajo v uradnih krogih, da je bila resna nevarnost, da pride do katastrofe. Zdravnik, izjavljaj, da je le močni kon-stituciji bolnika pripisovati, da ni prišlo do katastrofe. Minulo noč in današnji dan je prebil kralj znatno mirneje kakor prejšnje dni. Temperatura je nekoliki' padla, vendar pa vročica še ni ponehala in je znašala zvečer ponovno 38 stopinj Radi vnetja rebrne mrcne trpi bolnik velike bolečine, ki pa jih junaške prenaša Kljub svoji splošni oslabelosti kaže dobro voljo in veselo razpoloženje ter se večkrat šali s svojo okolico.
Kialjica. ki je ves čas bolezni čula ob boln.kovj postelji, je na nasvet zdravnikov prepustila svoje mesto najstarejši prince.zi, s katero se menjavata. Tudi ostali člani kraljevskega doma, ki so bili vse dni kraljeve bolezni stalno zbrani v buckingham-ski palači, S j se danes razšli
Davi je sporočil princ waleški, da je prejel obvestilo o bolezni svojega očeta ter da hit! po najkrajši poti domov Vojna kri-žarka, ki mu ie bila poslana naproti, je cdplula na odrejeno mesto. Računa se. da bo princ že tekom nocojšnje noči ali jutrišnjega dne prispel v London. Uradno se objavlja, da princ ni bi! pozvan, marveč da se je vrni! na lastno inicijativo.
Listi sedaj obširno komentirajo kraljevo bolezen in povdarjajo, da je bila mnogo resnejšega značaja, kakor pa so se glasila uradna poročila Kakor se zatrjuje v poučenih krogih, bo pozvan v London neki nemški specijalist za interne bolezni. Po mnenija zdravnikov bo rekonvalescenca zelo dolgotrajna. Kralj bo moral bržkone v južne pokrajine z milejšim podnebjem.
London, 28. novembra s Po želji kabineta je dal telesni zdravnik naslednje poročilo o kraljevi bolezni: Kral} Je obolel na vnetju in kongestiji desnih plju* ter na razširjenem vnetju desne reberne mrene. Taka bolezen |e po svoji naravi resna ter daje povod za vznemirjenje. To vznemirjenje traja sedaj še d?lje. vendar pa sem tako srečen, da la. hko izjavim, da se Je stanje kralja nekoliko izboljšalo In da kralj ne izgublja na moči.
lali in zagovarjali. Oni ^an io napisali, ob navduš°nem pritrjevaniu «S;oven-ca» v režimski zagrebški «Morgen-blatt» celo to, da vodi dr. Korošec krilo posvetnjakov proti klerikom v SLS.
Vidi se. da se v hegemonistično-kle-rikalnem raju mrači.
Dosedaj bolezen lahko kontroliramo. Njena intenziteta se je zmanjšala in njeni simptomi so omiljeni. Upam, da bolezen ne bo dolgo
trajala.
London, 28. novembra g. Zadniji zdravniški bulletin o zdravstvenem stanju kralja pravi, da obstoja zaradi obolelosti desnih pljuč do nadaljnega skrb za kralja, vendar je v pl;učih nastopilo majhno izboljšanje. Moči bolnika niso popustile. Waleški princ potuje s svojim mlajšim bratom po najkrajši poti iz vzihodne Afrike v Anglijo in sicer s križanko »Entreprise« v Brindisi, odkoder bo nadaljeval potovanje z železnico.
Chamberlain zopet na delu
London, 28. nov. Co.) Po Štirih mesecih odsotnosti se je angleški zunanji minister Chamberlain, ki je bil težko bolan, povrnil v spodnjo zbornico. Ministra, ki se je zelo popravil, je zbornica prisrčno pozdravila. Govorniki vseh strank so izrazili svoje ve* selje nad njegovim povratkom med burnim odobravanjem celokupne zbornice.
Taino oboroževanje Anglije
Rim, 27. novembra, (ri.) Kakor poroča «Tribuna», gradi Anglija v največji tajno« sti novo vrsto letal Letala bodo zgTajena iz tvarine, ki sliči steklu in jo imenujejo «plass». Nova tvarina je ravno tako moč« na kakor kovina in prozorna, tako da ne bo možno niti videti letala.
Polom italiianske banke
Rim, 28. nov. s. Napoljska banka «Credi« to Meridionale* je zašla v finačne težkoče. Banka ie zaprla svoje prostore ter je usta« vila izplačila.
General Desticker umrl
Pariz, 27. mxvembra (be.) Kakor poročajo. ie umrl prvi šef glavnega Štaba francoskega vrhovnega poveljnika v svetovni vojni general Desticker.
Nov zastoonik romunskega finančnega ministrstva
Bukarešta, 28. novembra. g. Aleksander Busdugan, sin člana resrentskegia sveta, je bil imenovan za tehničnega svetovalca in za-stonnika romunskega finančnem miistrstva v finančnem komiteju Društva narodov.
Nemško poslaništvo se preseli v Angoro
Berlin, 28. novembra (be.) S 1. decembrom se preloži nemško poslaništvo v Turčiji iz Carigrada v Angoro. V Carigradu ostane le trgovsko politični oddelek.
Tudi oat>eske oalače se rušijo
Rini, 28. novembra (be.) V vatikanski palači, v kateri le nastanjena papeSka straža, sta se vdrla dva stropa. Ta del poslopja le zgradil papež Sikst V. Prostori, kjer stanuje papež, so bili zgrajeni v isti dobi. Ker obstoja nevarnost, da se zrušijo, so jih naglo Izpraznili.
Interpelacijski dan v Narodni skupščini
Ministrov odgovor na interpelacijo posl. Petejana o postopanju povodom pomilostitvene prošnje Januša Golca. — Vojni minister o vzrokih letalskih nesreč. — Zakon o katastru sprejet. Sodne konvencije z Italijo in Avstrijo
Beograd, 28. novembra, p. Narodna skupščina je imela danes dve seji, eno doooldne, drugo krajšo pa zvečer. Dopoldanska seja je bila otvorjena par minut pred 11. uro. Po prečitanem zapisniku se je javil poslanec Voja Lazič, za njim pa posl. Novica S-ivlic. Oba sta protestirala, da Narodna skunSeina zanemarja svoje naloge in dolžnosti in da se z dnevnega reda nastavljajo vsi važnr.jSi zakoni, doeim mora skupščina ubijati čas z neznatnimi malenkostmi.
Po manjših formalnostih je posl. Voja La-ai6 stavil predlog, s katerim "e naj izpre-meni sedanji zakon o ustroistvu "Ojske in mornarice ter popravijo krivica, ki so se dogodile novin..;ir; v letih 1912. do 1918. Posl. Lazid je končal utemeljitev svojega predloga s pozivom na ministra vojske, naj sprejme nujnost predlaganih izp"em?.ab.
General Hadžid je izjavil, da ne more sprejeti nujnosti, ker bi se s predlaganimi izpremembami m«-i'jal že obstoječi zakon.
Posl. Dimitrije Vitjič je nato govi il o predlogu, naj ministrstvo notranjih del nemudoma odredi preiskavo in susponiira župana v Indžošu. Prisotni notran4i irinister dr. Korošec se je med Vujičevim govorom razgovarjal z drugimi ministri, kar je dalo zemljoradnikom povod, da so zač^i energično protestirati in zahtevati od predsednika Narodne skupščine, naj pokliče dr. Korošca k redu.
Posl. Voja Larič: <Vun6. ne govori, dokler dr. Korošec ne konča svoje k,.nfer: nce z ministri 1»
Dr. Korošec odgovarja: cVoJa, kje je tvoja guvernanta?*
Posl. Voja lazid: cVi ste predseinik vlade, vaša dolžnost je, da Doslušuto, kaj se tu govori, ne pa. da se razgovarjato z ostalimi ministri.*
Zemljoradnikl so nato protestirali tudi proti predsedniku Narodne skuošč:ne. ki ni pozval dr. Korošca k redu, ko je razša'il poslanca Laziča. Pričeli so razbijati po klopeh.
Dr. Korošec je na ta protest zemljoradni-ških poslancev odgovoril s tem. da se je odstranil iz dvorane. Šele, ko so zemljoradniki zahtevali, naj se seja prekine in nadaljnje šele potem ko se bo vrnil predsednik vlade, je prišel dr. Korošec zopet v dvorano, kjer je nato izjavil, da ne more sprejeti resolucije posl. Vujiča, ker je zadeva, o kateri je govoril, še v preiskavi.
Afera Januša Goleča
Sledili so odgovori ministrov na razne Interpelacije. Med drugimi je minister pravde Vujičič odgvvoril na vprašanje posl. Petejana glede protizakonitega postopanja s prošnjo urednika Januša Golca za pomilošče-nje. Minister pravde je zatrjeval, da ni zagrešil nobene nepravilnosti in nezakonitosti. ker je zahteval akte od mariborskega sodišča, ko je obsojeni Januš Goleč predložil prošnjo za pomilostitev. V ostalem pa je ta afera že zaključena s tem, ker je med tem Januš Goleč že odsedel svojo kazan. Končno je minister izjavil, da mu ni bilo znano, da je urednik Goleč prijatelj predsednika vlade.
Posl. Pctcjjan se ni zadovoljil z odgovorom ministra, ker ni z ničemer ovrgel v interpelaciji navedenih dejstev, da minister ni postopal pravilno.
Nesreče v vojnem letalstvu
Minister vojske in mornarice general Hadžič je odgovarjal na interpelacijo jh>s1. Voje Laziča glede nabavk letalskega materijala, v kolikor so te nabavke v zvezi z raznimi. v zadnjem času se ponavljajočimi letalskimi nesrečami v naši avijatiki. General Hadžič je odvrnil, da je o tem že govoril povodom interpelacije posl. Vilderja. V naši državi beležimo mnogo manj letalskih nesreč, kakor v drugih državah. Do 15. septembra t. I. se je pri nas pripetilo 7 nesreč z 9 smrtnimi izidi, dočim je Italija imela 85 letalskih nesreč s 44 smrtnimi izidi. Vzrokov teh nesreč ni treba iskati toliko v slabem materijalu, kakor v raznih drugih okolnoslih. kakor so n. pr. atmosferičn. meteorološke in druge prilike, nadalje terenske površine, kjer pristajajo letala itd. Pri letalstvu je treba žal še vedno računati s tem, da pride na 10 tisoč poletov 1 smrtni slučaj. General Hadžič izjavlja, da mu je znan le en primer iz 1. 1924., ko se je po-Lesrečil poročnik Stipanovič. ki je bil povzročen zaradi slabega materijala. General Hadžič je nato pozval poslance, naj bi mu sporočili vsak primer nerednosti in nezakonitosti, ki jih je pripravljen strogo kaznovati. O aferi novosadskega liferanta Dinica in njegovih tovarišev pa ne more podati pojasnila, ker je ta zadeva še v preiskavi.
Posl. Dimitrije VuJ;č se ie zahvalil nrni-stru za zagotovilo, da bo preganjal vsako nezakonitost pri nabavah vojnega materijala za letalstvo. V svojem nadaljnjem govoru ie izvajal, da moramo zavarovati one naše državljane, ki se posvečajo letalstvu, kjer so lahko izpostavljeni težkim nesrečam. ako uporabljeni letalski materijal ne odgovarja vsem predpisom. Govornik je zatrjeval, da ima vse polno podatkov o zlorabah, ki so se vršile pri dobavah letalskega materijala. Citiral ie razne dokumente, iz katerih izhaja ds ie leta^ka komanda prevzemala star. že obrabljen materijal. ki so ea dobavitelji 'e oreplcskali s svežimi barvami Posl. Vuiič ie v oodkre-. pitev svojih trditev pokazal prisojnim ministrom in poslancem fotografične posnetke originalni dokumentov.
Tudi posl. Voja Laz*č se ie Pridružil, izvajanjem svoiesca predgovornika. nakar ie minister Hadžič. ponovno izjavil, da ie materijal. ki se naroča za našo voisko dober, če pa obstojajo nepravilnosti, nai se prijavijo. da iih strogo kaznuje.
Nato je bil za člana uprave vojne škode izvoljen radikalski poslanec Tešmain Niko-
lič. Zani je glasovalo 130 poslancev, razen tega je bilo oddanih 18 praznih lističev, dočim so Ljuba Davidovič. dr Spaho. dr. Korošec. Dragiša Cvetkovič m posl. Radi-vojevič prejeli vsak po en glas.
Nato so bile Narodni skupščini predložene konvencije med našo državo in Češkoslovaško republiko o ureditvi dolgov in terjatev v predvojnih kronah. S tem je bila dopoldanska seja zaključena.
Popoldanska seja
Popoldanska seia, ki se je pričela ob 6., je takoj prešla na dnevni red in razpravljala o pravn.h konvencijah med našo državo in Italijo, o medsebojni izvršitvi sodnih razsodb, o medsebojni pravni in sedni zaščiti in o medsebojnem izročevanju krivcev. O teh, kakor tudi o pravnih konvencijah z Avktrijo ie poda! minister pravde Vujičič krajši ekspoze. v katerem je na-glašal važnost teh konvencij ker bo z njimi zajamčena našim državljanom v teh državah popolna pravna zaščita, kakor ta-ošnjim državljanom. Konvencije so sestavljene na podlagi popolne reciprocitete in so jih izdelali priznani strokovnjaki. Konvencije z Italijo so bile sprejete s 163 proti 3 glasovom, z Avstrijo pa s 160 proti 3 glasovom.
Zakon o katastrih
Poslednja tojka dnevnega reda Je bil zakon o katastru zemljišč. Minister financ dr. Niko Subotič je dal krajši ekspoze o zakorni in naglašal, da ga je vlada predložila Narodni skupščini, ker odreja začetkom leta sprejeti zakon o neposrednih davkih, da se mora v roku 6 mesecev po sprejetju tega zakona sprejeti tudi zakon o katastru ki naj velja za vso d žavo. Zakon je važen, ker bo z n.iim dana podlaga za enotno odmero zemljiškega davka po vsej državi Doslej se je zemljiški davek odmerjal v Sloveniji, v Dalmaciji, na Hrvatskem in v Vojvodini po čistem katastrskem dohodku, dočim se je ta davek plačeval v Srbiii in Črni gori na podiagi pridelka in položaja zemljišč. Proti zakonu je obširno govoril posl. Voia Lazič, češ, da je nemogoč in da za je zato treba odkloniti Pred'oženi zakon ie bil nato sprejet tako v načelu kakor v podrobnosti.
Nato je predsednik skupščine sporočil, da je minister za agrarno reformo vložil nujen zakonski predlog o likvidaciji vele-posestev. Skupščina je sprejela nu'nost S tem je bil dnevni red današnje seje izčrpan in seja zaključena. Prihodnja bo sklicana pismeno. ____
Proračun pred finančnim odborom
Beograd, 28. nov. p. Po nocojšnji seji Na« rodne skupščine se je vršila krajša seja ra« dikalnega kluba, na kateri je Velja Vuki« čevič pozval one poslance, ki so člani fi* nančnega odbora, naj ne zapuste prestolice, ker je njihovo sodelovanje v finančnem od* boru nujno. V vladnih krogih se trdi, da bo finančni odbor že tekom decembra sprejel predloženi proračun za leto 1929=30 tako, da bi ga mogla Narodna skupščina uzako» niti do začetka februarja.
Same preložene seje
Beograd, 28. nov. p. Današnja seja mini« trtrskega odbora za razdelitev 120 milijonov, Ki jih stavi na razpolago pravkar sprejeti zakon o javnih gradnjah v pasivnih krajih, je bila preložena na jutrišnji dan.
Tudi seja skupščinskega odbora za pretres zakonskega predloga o osnovnih šolah ni trajala dolgo. Govorila sta poslanca Novica Šavlič in Škerovič, nakar je bila se« ja odložena za jutri. Na prihodnji seji bo govoril predstavnik narodnih manjšin dr. Kraft. Skupščinski odbor, ki je pretresal konvencije s Češkoslovaško glede izplačila dolgov in terjatev v predvojnih kronah, je odobril konvencije, kakor jih je predložila vlada.
Seja zakonodajnega odbora
Beograd, 28. nov. p. Danes popoldne je bila krajša seja zakonodajnega odbora. Po krajši diskusiji je bil posl. dr. Moser izvo« ljen v komite za personalne zadeve Narod« ne skupščine. Nato je predsednik sporo« čil, da je prejel zakonski načrt o srednjih šolah in o avtorskem pravu. Prvi načrt je bil odkazan odboru, ki pretresa zakonski načrt o osnovnih šolah, dočim je bil za« kon o avtorskem pravu odkazan odboru, ki naj pretresa zakonski načrt o centralni upravi, češ da ta odbor itak malo dela. S tem je bil dnevni red današnje seje zako« nodajnega odbora izčrpan. Prihodnja seja bo sklicana pismenim potom.
Srbska vojaška grobnica v Parizu
Beograd, 28. novembra p. Minister ver Je sprejel od francoskega ministrstva za penzijo sporočilo, da se ie v Parizu že pričelo graditi grobnica za srbske, med vojno v Franciji preminule vojake. Grobnica bo izredno lepa in umetniško izdelana. Vlada je nocoj na podlagi tega poročila poslala v Pariz uradnika ministrstva ver Simiča z nalogo, da nadzoruje nadaljnja gradbena dela pri tej grobnici
Nova tvornica cementa prt ' Splitu
Split, 28. novembra, n. Neka inozemska finančna skupina namerava v bližini Splita zgraditi novo veliko tvornico cementa.
i	»3UTR0« St 281 m • s	=
SDS kriva Koroščevega zakona!
Podučno, tragično in veselo poglavje iz moralične zakladnice
SLS
CetrteK, 29. XI. 1928
Pričetek pogajanj za restavo velike koalicije
v NeirčHi
Na željo državnega predsednika je državni kancelar pričel pogajanja za sestavo velike koalicije in rekonstrukcijo vlade. — Pogajanja se bodo radi obstoječih nasprotij zelo zavlekla.
Berlin, 28. novembra d. Včerai popoldne so pričela pogajanja za sestavo tako zvane velike koalicije, na katero bi se v državnem zboru naslanjala vlada. Državni kancelar je pozval k razgovorom voditelje socijalnih demokratov, demokratov, centruma in nemške ljudske stranke. Včerajšnji sestanek je isrel predvsem namen ugotoviti, ali je sploh mogoče uspešno pričeti pogajanja za veliko koalicijo, ki bi naj ob enem dovedla do rekonstrukcij« vlade, ki io zlasti forsira državni predsednik.
Zaenkrat pa nI pričakovati skorajšnje rešitve tega notranjepolitičnega vprašanja. Pogajanja bodo precej težavna, ker obstojalo med strankami, ki prihajajo v poštev za sestavo velike koalicije, velika nasprot-stva. Nemška ljudsika stranka s svojimi ministri na čelu izraža pomisleke glede izvedbe sklepa državnega zbora, tičočega se razdelitve denarne podpore izprtemu delavstvu v Porurju, na drugI strani pa se tudi centrum noče vezati pred 6. decembrom, ko se
sestane strankin kongres, ki bo pravomočtto sklepal o nadaljni politiki stranke.
V kaki smeri bo izvedena rekonstrukcija vlade, je zaenkrat še težko reči. V pol ričnih krogih kurziraio najrazličnejše verzije, ki pa jih označujejo na merodajnih mestih za preuranjene. Pričakuje se. da bo odstopil minister za pravosodje dr. Koch. ki vodi ta resor le začasno. Niegov resor bo najbrže ponuden centrumu. Ni pa še sigurno, če bo centrum pristal na tako razdelitev portfeljev Centrum se hoče za vsako ceno izogniti odgovornosti za sprejem novega zakona o ločitvi zakonov in zakona o odpravi smrtne kazni, ki bodo prišli na dnevni red povodom skorajšnje zakonske reforme. Zato se bodo pogajanja za sestavo velike koalicije v zvezi z rekonstrukcijo vlade zelo zavlekla in ni računati, da bi pTed novim letom prišlo do kakoršnihkoli sprememb Na včerajšnji konferenci je bilo samo dogovorjeno, da prično v petek oficijelna pogajanja.
»Slabost Francije bi pomenila izkušnjavo"
Vojni minister Painleve o francoski vojni politiki. — Francija je oborožena samo za svojo obrambo
Min. predsednik dr. Anton Korošec, načelnik SLS, minister za soc. politiko k prvak hrvatske klerikalne stranke Stjepan Barič in ostali člani vlade so soglasno odobril] predlog ministra prosvete Groia o ljudskih šoiah in vsled tega soglasnega sklepa je, kakor ukaz od 26. oktobra 1928. izrecno povdarja, kralj pooblastil ministra prosvete, da predloži ta projekt Narodni skupščini. Minister prosvete je to storil oO. oktobra 1928. pod št. ON br. 86433
V tem projektu dr. Koroščeve vlade se nahaiaio m. dr. sledeče določbe:
ČL 45. V vseh učnih predmetih osnovne šole redoma poučujejo državni učitelji
Ako v kateri šoli ni učitelja one vere, kateri pripadajo učenci, bo poučeval .verouk duhovnik dotične vere, ki ga odredi minister prosvete po predlogu kompetentnega duhovnega oblastva.
Čl. 21. Dolžnosti politične občine za šolo so:
1.	dati potrebno zemljišče za šolo, šolsko dvorišče, igrališče, šolski (na deželi tudi za učitelje) vrt in učiteljska stanovania, vse to v bližini šole, vzdrževano v dobri ograji;
2.	zgraditi in v dobrem stanju vzdrževati šolska poslopja, v katerih morajo biti: potrebne učilnice in delavnice, prirejene po higijenskih in pedagoških pravilih: po možnosti dvorana za šolske svečanosti, ki bo služila tudi za sobno gimnastiko; potrebne pisarne in zbornica; stanovanja za učitelje in za sluge;
3.	nabavljati pohištvo in učila za šolo, a siromašni deci knjige im šolski pribor;
4.	dajati kurivo za šolo, učitelje ln šolskega slugo;
9. plačevati vse stvarne potrebščine za vzdrževanje šole (plačevanje popravil, slug. razsvetljave itd.)
Ako bi katera občina ne vršila teh dolžnosti jo bo preko upravnega državnega oblastva prosvetno oblastvo na to prisililo.
Čl. 26. Vsaka kmečka občina mora Imeti tol"ko predpisnih stanovanj za učitelje, kolikor ima šola posebnih raz-
„DeIo" oblastnega odbora za tujski promet
Pred včerajšnjim smo objavili članek o tujskem prometu v Sloveniji ter o njegovem ogromnem pomenu za gospodarsko bodočnost Slovencev. V članku se nahajajo utemeljene pritožbe na državno oblast, kakor tudi na naše oblastne odbore, ki posvečajo tujskemu prometu bore malo ali pa sploh nobene pažnje. »Slovenec« nas skuša zavračati in trdi, da je »delo« oblastnega odbora za tujski promet na mestu, a v podkrepilo te svode trditve in v dokaz široko zasnovane oblastne akcije za pospeševanje tujskega prometa navaja drobtinice, ki so jih prejela nekatera dru-Stva. Uverjeni smo, da so tudi te drobtinice prišle imenovanim društvom v dobro ln ne oporekamo temu, da dobi turistov-skj klub Skala za udeležbo na zimski olim-pijadi 10 tisočakov,. Asocijacija slovanskih turistovskih društev, (za banket itd.) 10 tisočakov, Z<msko-sportni savez 10 tisočakov, Aljažev klub 5 tisočakov, Planinsko društvo 30 tisočakov in propagandni članek v belgijski reviji 3 tisočake. To znala skupaj 83.000 D;n, kjer so zapopadeni tudi 15.000 Din, ki jih je prejela Zveza za tujski promet.
Drugo vprašanje pa je, ali Je s temi podporami že izčrpano delo in program za pospeševanje tujskega prometa. Ali oblastni uradi, ki pošiljajo »Slovencu« gornje sezname o razdelitvi podpor, ne vidijo, kako blamirajo oblastni odbor in njegovo »delo« za tujski promet? Za gnojne jame je predvidenih 1 in pol milijona dinarjev, skrb in briga za tujski promet pa naj bo v vsej ljubljanski oblasti odpravljena s 83.000 Din, ki so bili razdanj kot podpora posameznim društvom. Bled, Bohinl, Kranjska gora, Lesce. Mojstrana, Rateče In drngi kraji, kjer naše prebivalstvo komaj čaka, da dobi cenene kredite, da zamorejo graditi moderne tujsko prometne naprave z novodobnimi hoteli itd., naj bodo odpravljeni s 100 tisoč dinarji podpore, kj so se dale društvom v, Ljubliani. En propagandni opis o Sloveniji v belgijski reviji, to zadošča oblastnemu odboru za vse naše lepote, za vse naše alpinske kraje na Gorenjskem. 15.000 Din Zvezi za tujski promet je res skoraj »ficek«. To naj bo dovolj za zvezo, M Je za Slovenijo storila več, kot bo oblastni odbor v desetih letih, ako nadaljuje po dosedanjem »velikopoteznem« načrtu. Zimsko-sportni savez naj se zadovolji z 10 tisočaki, kar potroši g. oblastni predsednik z ostalimi odborniki na agitacljskih potovanjih z oblastnim avtomobilom v par mesecih. Raje bi .Slovenec« vpričo teh žalostnih konstatacij molčal in opozarjal oblastni odbor in svoje ljudi v Beogradu na idobre nauke, ki smo jim iih dali.
URADNI POPRAVEK.
NI res, da je okrajno glavarstvo prepovedalo za nedelio popoldne na Bledu sklican protestni shod obrtnikov, kmetov in delavcev iz blejskega kota proti previsokim oblastnim in državnim davkom. Res pa je. da podpisani urad laike orepovedi ni izdal.
Sreski poglavar v Radovljici, dne 27. novembra 1928.
Dr. VavpotiS.
redov (oddlfenj). Stanovanja morajo
biti v bližini šole.
O teh odredbah Korošec-Grolovega,
torej klerikaino-režimskega osnovnošolskega načrta je napisal «Domoijub», torej glasilo SLS in dr. Korošca v svoji št. 48. od 28. novembra 1928. sledeči članek:
Naskok na krščanski nauk
»Slovenski 'liberalci so zopet enkrat dobili priliko, da pokažejo sovraštvo do katoliške vere ln Cerkve. Venomer žerjavovsk* »Domovina« hinavsko zavija oči, da ni proti veri in Cerkvi, toda Se v isti številki ii n« strpi žilica, da se ne bi potegnila aa mehikanske preganjalce kristjanov.
Danes ima na razpolago zopH novo »nov. Liberalci so poslali v Belgrad zahtevo, naj se ▼ novi šolski zakon sprejme določba, da duhovnik ne sme več prestopiti šolskega praga ia da krščanski nauk poučni« — učitelj. In seda) vzemite takega učitelja, ki nikdar ne gre k maši ia sv. zakramentom, Ju r oštariji zabavlja če« vero doma pa redno bere »Jutro«: Kako bo taik učitelj otroke vzgajal versko?
Mi vemo prav dobro in to vedo tudi liberalci: Ce odstraniš duhovnika n šole, potem Je pot do razkristjanjenja ljudstva na »teiaj odprt*. In prav to hočejo slovenski žerjavovcl.
Vrhra tega zahtevajo ti gospodje žerjavovd, da naj ljudstvo zida učiteljem sijajna stanovanja — menda zato, da bodo brezver&kl učitelji trgali otrokom vero in poštenje iz »rc.
Upamo, da bodo naši poslanci korenito odbiti ia najnovejši svobodomiselni napad na versko vzgojo otrok.
Kdor pa ni slep. pa tudi ta vMI, kako vw»fk greh pred Bogom in Hudmi si nakopava Usti, ki podpira tako brezversko stranko, kot Je žerja-vovska ter naroča njeno časopisje.«
Ko je vlada soglasno sklenila predložiti osnovnošolski zakon Narodni skupščini, je o tem poročal «Slovenec» kot o velikem dogodku ter orogiašal projekt za velevažno stvarno delo za ljudstvo. Mesec na to glasilo iste stranke bruha ogenj in žveplo na SDS, češ da je ona kriva Koroščevega načrta! Kar je preje bilo »stvarno delo za Ijud-stvo» je naenkrat »svobodomiselni napad na versko vzgojo otrok». Stavimo. da bodo v nedeljo gg. fajmoštri ln kaplani že pozivali na križarsko vojno proti napredniakom. odnosno SDS zaradi zakona, ki je delo njihovega stanovskega tovariša in vrhovnega šefa SLS!
Ocena te klerikalne metode? Moral insanity.
Splitsko gledališče na dražbi
Split, 28. novembra, n. Davčna oblast je odredila, da se bo 17. decembra vršila dražba predmetov bivšega Narodnega gledališča za Dalmacijo. Gledališče je dolino čekovnemu uradu 45.000 Din, davkariji pa na davkih 72.000 Din. Med predmeti, ki pridejo na dražbo, je tudi dragoceni zastor, ki ga je bil kralj podaril splitskemu gledališču ob priliki njegove otvoritve. Ta dražba je lepa slika sedanje administracije, kjer en državni urad tira drugega na dražbo zaradi neplačanih računov . . .
Radičeva vdova ne dobi potnega lista
Zagreb, 28. nov. n. Danes je ga. Marija Radičeva, vdova Stjepana Radiča, izjavlja novinarjem, da je pred 12 dnevi zaprosil« tukajšnjo policijo za potni list za potov® nje v Francijo, da tam poseti svojega sin» Vladimirja. Vsak dan je pošiljala po potni list na policijo, kjer p« so se vedno izgo« varjali, da je potna list na sodniji, ali pa da je bil poslan v Beograd Zato Marija Radičeva poziva policijo, naj ji odkrito po« ve, da ji ne mara dati potnega lista, m naj je ne vleče več za nos.
Trg Stjepana Radiča v Zagrebu
Zagreb, 28. nov. n. Dane« je novi zagreb«
ški župan dr. Srkulj s tremi občinskimi svetniki posetil dr. Mačka in mu javil, da bo občinski svet na svoji seji 3. decembra sklenil, da bo dosedanji Markov trg pre« krščen v Trg Stjepana Radiča, Duga ulica v Ulico Pavla Radiča, a sedanja Pivarska uli* ca v Ulico dr. Gjure Basarička.
Novo skupščinsko predsedni-štvo v avdijenci
Beograd, 28. novembra p. Jutri bo kralj sprejel
v avdijenci novo predsedniktvo Narodne skupščine z predsednikom Ilijo Mihaj.loviCem na čelu.
Albanska proslava v Beogradu
Beograd, 28. novembra p. Danes se Je vršila
v prostorih albanskega poslaništva proslava praznika proglasitve albanske neodvisnosti. S proslavo Je bila združena recepcija. Našo vlado je zastopal šei albanskega odseka dr. Dragiša Stanojevič.
Romunija vabi nemški kapital
Bukarešta, 28. nov. s. Delovni minister Radicami je danes popoldne odpotoval v Berlin. Po informacijah večernih listov ima nalogo, sporočiti nemški vladi, da se ro« mimska vlada odreka svoje L versaillske mirovne pogodbe izvirajoče pravice, da sma konfiscirati nemško premoženje, ki se na« haja na romunskem ozemlju. Romunska vlada si želi takoj zasigurati sodelovanje nemškega kapitala ter čimprej dobiti od Nemčije predujem od 35 milijonov zlatih mark. Radicami se bo dalje pogajal o even« tuelnem kreditu nemške industrije v višini 25 milijonov zlatih mark. -
Eksplozija bombe
RJo de Janeiro, 28. novembra (be.) V mornariški kadetnici Je eksplodirala bomba, ki Je ubila enega kapetana in težko ranila 3 častnike.
Lepa dota
Newyork, 28. novembra, g. Hčerki pokojnega tenorista Carusa Gloriji Caruso sta bili prisojeni dve tretjini dohodkov od gramofonskih plošč njenega očeta. To znaša približno 1 milijon dolarjev. Ostalo vsoto dobijo vdova in sinovi.
Oblastni proračuni v zraku?
Iz Beograda poročajo, da so oblastni proračuni SLS v veliki nevarnosti, ln da bo zlasti mariborski proračun vsled evidentne nezakonitosti višine nekaterih doklad znatno skresan. Gospoda je zopet enkrat delala brez glave in nič ni razlike med beograjskimi kovači nezrelih naredb in našimi modrijani iz SLS, ki so skovali nekaj diletantskih improvizacij.
Obenem od dr. Korošca Narodni sknpščiroi predloženi finančni zakon znova omejuje pravico oblastnih samouprav glede doklad. Ako obvelja Koroščev predlog, bodeta gg. Lesko-var fn Natlačen morala gladko vreči svoj proračun pod mito.
Sploh so mariborski oblastni katoliki v posebno mučnem položaju, ker so jih ljubljanski bratje pustili na cedilu. Med Mariborom in Ljubljano je napetost že radi obstoja oblasti same, ki ji SLS streže po življenja. Ko so 29. oktobra 1928 ljubljanski klerikalci ma-rafestirali za zedinjeno slovensko oblast, so gosti iz Maribora govorili uprav diplomatski nejasno, vrnivši se pa domov, so se glasno pridnšali, da kranjska SLS zastonj računa, kako se bo polastila premoženja v mariborska oblasti in se sprehajala po alejah Rogaške Slatine.
Mariborska oblast je ostala pri 50% dokladi na novo pridobnino tako glede podjetij, ki javno polagajo račune, kakor glede vseh vrst trgovin in obrtov (z nad 4 pomočniki). Ve se, da je davek na obrt in trgovino večji nego je dosedanja nridobnlna z dohodarino vred. Kar 50% doklade zraven, znači toliko več, ker na dohodarino doslej ni bilo samoupravnih doklad. Biti v mariborski oblasti trgovec in obrtnik torej ni ravno posebna slast. To se bo kmalu poznalo na celi črti ln zlasti vsak napredek Maribora je Jzpodvezan. Povrh tega pa je 5 krat povišan davek na električno struio. kar bo zavrlo napredovanje elektnifikacije mariborske oblasti.
Tudi glede posebnega davka na ?no-zemce je ljubljanska oblast pobegnila, med tem ko so Mariborci že sedli v to le na videz priporočljivo akcijo, ki bo kmalu klavrno završena, ker gospoda ne pozna mednarodnih pogodb.
Zato pa si je ljubljanska oblast pridržala tmikurn davka na konsum premoga. Zdaj se glede obrtnega davka brani, da je nizko proračunan. To je istina. v resnici pa bo efekt ogromen. Ob?astnl naši računarfi namreč namenoma ustavljajo mamše zneske v proračun«, da se javnost ne preplaši preveč, davki pa se ne pobirajo po proračunu efekta, ampak po procentih doklade. Po znani krilatici: »Ne boj se brate . . .«
Kar se sploh tiče davčne politike oblasti, bodi SLS to-le povedano: Vemo. da treba za oblasti zasigurati dohodke. A to treba z zakonom o udeležbi samouprav na skupkih državnih davk;h. Pa tudi sicer naši dve oblasti ne zaslužita nikakšnega obzira, dokler se tu gospodari čisto partizansko, brez kontrole, z žaljivilm odbijanjem opozicije Jn dokler je velik del proračuna dtsnozicljskl fond SLS. Kdor od nas zahteva le denar, da ga potem more po mili volji trošiti, bo doživel odpor, ki bo rastel od dne do dne.
Pred likvidacijo rurskega konflikta
Bochum, 71. novembra (be.) Danes se je sestala preliminarna konferenca delojemalcev m delodajalcev kovinske industrije, da razpravlja o pogajanjih za poravnavo konflikta. Konferenci predseduje Bergeman.
Berlin, 28. novembra (be.) Danes Je razpravljal državni kabinet o Izprtju v Industriji lekla in o raznih pritožbah glede nepravilne razdelitve podpor, katere sta dovolila pruska Jn državna vlada.
Oiisseldorl, 28. novembra (be.) Pogajanja za rešitev kovinskega konflikta so bila brezuspešna. Delavske organizacije so pripravil ene delati pod starimi pogoji.
Berlin, 27. novembra (be.) Glede aa izrek sodišča v Dulsburgu so krščanske delavske organizacije pozvale vlado, naj prisili delodajalce, da obnove obratovanje.
Reparacijski problem
— Berlin, 28. novembra. Merodajni berlinski krogi menijo, da nasprotuje stališče zavezniških vlad, naj bi imenovala člane odbora strokovnjakov repnracijska komisi« ja, svoječ&snemu sklepu Društva narodov, da bodo imenovale vlade same svoje stro« kovujake v odbor za reparacije. Nemčija ne more zabraniti velesilam, da se ne bi po« slutilo gornje poti. mora si pa pridržati pra« vjco, da imenuje sama svoj« zastopnike ▼ odbor strokovnjakov za reparacije in da no »me odbor strokovnjakov prejeti od re* paracijske komisije nikakih navodil.
Drzen roparski napad
Bukarešta, 28. novembra, g. Pet bandltov, ki po bili oboroženi z manliherioami, je v bližini Constance napadlo avtobus. Sprevodnika so smrtno ranili ter izropali potnike. Njihov plen j« vreden ve? milijonov le-jev. Roparji so nato pobegnili.
Odmev poloma praške meščanske hranilnice
Praga, 28. novembra, h. Po samomoru predsednika Prve meščanske hranilnice dr. Styha je te dni izginil tudi ravnatelj Svoboda. Najprej se je mislilo, da je pobegnil v inozemstvo. Danes so našli Svobodo v gozdiču pri Kolinu. Bil je s strelom v glavo težko ranjen. Iz pisma, ki ga je pisal svoji ženi, je razvidno, da je izvršil samomor. V brezupnem stanju }e bil prepeljan v kolin-sko bolnico. Vzrok samomora je da je Svoboda zelo lahkomišljieno dovoljeval kredita.
Pariz, 28. novembra s. Pri razpravi o proračunu vojnega ministrstva v zbornici je povzel besedo vojni minister PainJevž ki Je med drugim izjavM naslednje:
Navajale so se številke, ki niso samo v Franciji, temveč tudi ▼ inozemstvu povzročile gotovo vznemirjenje. Radikalni poslanec Montlgny Je trdil, da je bilo efektivno stanje vojske leta 1913 večje kakor bo ono leta 1930. Faktično bodo šitevilke vojske 2 enoletno aktivno službo zaostajale za 130 tisoč za onimi iz leta 1913. Montigny je dalje trdil, da znaša, število aktivnih vojakov 400.000, dočim je leta 1913 znašalo 97 tisoč. V resnici pa Je znašalo število 276 tisoč. V zakonu za uvedbo enoletne aktivne službe predvideno število aktivnih vojakov (106 tisoč mož)) je bito Izračun-ano s skrbno šted IJlvostk).
PainlevA )e nadalje očital poslancu Mon-tignvju, da ga ni prej posetil preden je objavil napačn« statistike, ki so pokazale, da je miroljubna Francija med svojimi zavezniki močneje oborožena kot Francija Iz leta 1913. napram cesarski Nemčiji. Vojni minister Je vedno delal v sporazumu % zuna-
Po vsem svetu
London, 28. novembra (be.) Neurje, ki traja fe več dni, se še vedno ni poJeglo. Radi silnih nalivov so narasle vse reke. Ker Je bil nasip porušen in mesto Ostende deloma poplavljeno, Je bil pomorski promet med Anglijo in Ostendom prekinjen.
Rim, 26. novembra s. Neurje ▼ srednji in Jrržni Italiji še vedno nI popustilo. Na gorah pri Genovi Je zapadel prvi sne«.
Carigrad, 28. novembra s. V Bospora, v Črnem morju ta v trških vodah divjajo močni viharji. Zveze med mestom ta okolico so prekinjene. Mnogo pamikov se Je ponesrečilo.
Manilla, 28. novembra g. Na Filipinah Je divja! strahovit tajfun. Več tisoč oseb je ostaJo brez strehe, 200 oseb pa fe ubitih. Letina je popolnoma uničena. Po zadnjih poročilih Je poginilo ob priliki zadnjega tajfuna nad 200 oseb. Samo na otoku Leyte Je 10 tisoč budi brez strehe. Skoda Je ogromna ta se ceni na več milijonov dolarjev. Posebno težko so prizadeti nasadi ko-kosovca, riža, konoplje ta dru-gih rastlin. Na po-
Kmetski upor v Rusiji?
— Varšava, 28. nov. »Kurir Porany« javlja, da 90 v Vilnu razširjene vesti o uporu kmetov ▼ ruski guberniji Vitebsk. Kakor poročajo listi, »o kmetje umorili v tem okraju reč sovjetskih funkcijonarjev in urednikov komunističnih listov ter demoli« rall v več vaseh poslopja sovjetskih msti« tucij. Rdeče čete so zadušile upor ter are« tirale približno 60 oseb. Na strani trporni« kov je več mrtvih in ranjenih. Potrdila te vesti od druge strani še ni
Tudi Nemčija proti vojni s plini
Berlin, 28. novembra (be.) Državni zunanji minister ta minister za državno bramtoo sta predložila državnemu zboru ienevskl protokol glede prepovedi vojne s plini. Protokol Je bil dosedaj podpisan od 40 držav, vštevši Rusijo in ameriške Zedinjene države.
Mariano v domovini
Rim. 28. novembra, g. Mariano, tovariš MalmgVeena, kateremu so morali po njegovi rešitvi na ledolomileu cKrasinui amputirati nogo, se je sedaj povrnil v domovino.
Poverjenikom „Vodnikove družbe"
Nujno prosimo gg. poverjenike, ki dobe knjige »Vodnikove družbe«, da jih razdelč med člane, naj pobero pri članih, ki jim lzroč6 knjige, obenem tudi članarino 20 Din za leto 1929. To je brezpogojna dolžnost vseh gg. poverjenikov!
Cenjene člane, ki gredo k poverjenikom po knjige, prosimo, nai zanesljivo vzemo s seboj članarino za leto 1929. in jo izročč poverjeniku.
Poudarjamo, da je za »Vodnikovo družbo« največje važnosti, da člani ob sprejemu letošnjih knjig takoj poravnajo udnino že za prihodnje leto, ker se s tem prihrani družbini pisarni mnogo časa in nepotrebnega dela.
Nai to uvažujejo gg. poverjeniki in člani!	___
njim ministrom. On se je vedno popoiJnoms
strinjal z zunanjim ministrom, s katerim je wupnu sodeloval, ko je Francija v Zenev? preciagala mirovni protokol in ko se >K>dpisala Locarnska pogodba. Nobena odredba ni bila izdana brez popolnega soglasja obeh ministrov.
Paidievč je končno Izjavil, da Je potrebno organizirati nove meje vendar pa se nič storilo.
Francoska vojaška politika odgovarja lo-carnskl politiki. Francija ve, da bi njena slabost pomenila izkušnjavo. Gotovo Je, da bo prišel dan, ko bo vojna med dvema evropskima državama ravnotako neverjetna, kakor med dvema ameriškima državama. Danes te Sigurnosti še ni. Zato hoče Francija ohraniti svoio nacijonalno obrambo in svojo mirovno strukturo. Njena obramba v mirni dobi predstvalja jez proti popfevt vendar pa ni mogoče uničiti tega jezu, dokler še lahko pride do poplave.
Akoravno radikalna parlamentarna gnrps še ni zavzela svojega definitivnega stališč?, smatrajo merodajni krogi, da bo glasovah za potrebne obrambne kredite.
divjajo vihar]!
moč Je bil odposlan ameriški Rdeči križ. iri }e stavil na razpolago za oškodovane 20 milijonov dolarjev.
Tokio, 27. novembra (be.) Na Japonskem morju divja strahovit tajiun. Ves pomorski prome-je ustavljen.
Neurje tudi na Jadranu
Sibenik, 28. nov. n. Od včeraj vlada tks vsem Jadranu veliko neurje z viharji m snegom. Morje je zelo razburkano. Danes popoldne je neurje nekoliko popustilo. Temperatura je padla. Po Liki in vsej Dalmaciji je zapadel sneg. Ladje prihajajo x velikimi zamudami, vendar do sedaj še ni« so znane nikake nesreče.
Split, 23. nov. n Sinoči je bila tu velika nevihta z viharjem, ki je divjal s hitrostjo 150 km na uro. Vihar je na raznih krajih mesta povzročil precejšnjo škodo. Na Bačvicah je veteT podrl ograjo ob morju in razrušil stavbne odre na novih gradnjah-
Drobiž z vseh strani
Tokio, 28. nov. (be.) Semkaj se je Trni! mikado s svojim spremstvom, s svečanosti kronanja.
Berlin, 27. nov. (be.) Semkaj je prispel novi afganski polanik Mohamed Emin Khan.
Newyork, 27 nov. (be.) Hoover je dospe! v Amapala Arrianpata v Hondurasu. Meti vožnjo je divjal strahovit vihar.
Mexico City, 28. nov. be. Kakor poročajo nastoni provizorični mehiški predsednik Gil svoje mesto v petek.
Ženeva, 27. nov. (be.) Sovjetska vlada je prijavila tajništvu Društva narodov svojo udeležbo na mednarodnem kongresu proti ponarejanju denarja.
H. predavanje »Tedna angleške kulture«
Včeraj se je vršilo v Narodnem muzeju L predavanje «Tedna angleške kulture«. Predaval je vseučiliški prof. dr. Ehrlich o «Sodobnih verskih tokovih v Angliji« Pre» davatelj je uvodoma poudaril religioznost ki se izraža v vsem angleškem javnem živ« Ijenju, ter se del j časa pomudi! pri ustroju oxfordske univerze. Radi individualnega pojmovanja religioznih vprašanj so se ▼ Angliji razvile tri cerkve: anglikanska (pro« testantska), nonkonformistična (ki jo sc» stavljajo številne sekte), ter katoliška. Po« leg teh obstoji še vse polno sekt, ki jih ni mogoče kontrolirati, ker se je pojavljalo ved no nove. Skupno jim je le sv. pismo, ki si ga pa razlagajo vsak po svoje. Katoličanov je v Angliji le 2 milijona.
Dne 1. decembra v Maribor
na veliko proslavo osvoboienja Maribora in ujedinjenja SHS! PRIJAVITE UDELE?BO! Pripravite zastave In zastavice!
Hmeljski trg
Žatee. 28. novembra, h. Današnje cene 1275 do 1800 Kč. Večje povpraševanje v Žatcu in na deželi.
Katastrofalni orkan povzroča na morju in na kopnem ogromno škodo« — Številne nesreče ladij. — Za viharjem slede poplave
*3UTR0« ti.
3
Ceftrfef, 29. XI. 1928
asi Kraji m
Prvi veliki nastop mladih glasbenikov na novinarskem koncertu
Res Je, da sta šolski orkester In deški zbor L državne meščanske šole na Prulah. kiju je z občudovanja vrednim prizadevanjem vzgojil mladi strokovni učitelj g. Repovš, že ubrala svoje prve lovorike. Tudi v «Jutru» smo poročali o njunih krasnih predvajanjih na akademiji ob zaključku šolskega leta. Občinstvo, v znatnem delu starši hi sorodniki učencev meščanske šole, je bilo ganjeno do solz. Prvič pa bo ta naša nadebudna mladina nastopila pred širšo javnostjo na novinarskem koncertu dne 1. decembra zvečer v veliki dvorani Uniona. Odkar smo io povabili k sodelovanju, je ta zlata mladež vsa vzhlčena od navdušenja in se za veliki nastop pripravlja s tako vnemo, da je brlljantna zmaga že zagotovljena. Prav radujemo se. da bo tema ljubkima zboroma na elitni družabni prireditvi na narodni praznik dana prilika pokazati uspehe svojega prizadevanja pred najširšimi krogi ljubljanske publike, ki gotovo ne bo štedila s simpatijo in priznanjem.
Samo 4 dni božičnih
počitnic?
K temu našemu članku v včerajšnji Številki nam javljajo: Prosvetna upra-a v Ljubljani ne tolmači dotične odredbe »Prosvetnega glasnika* v tem smislu, da bi šlo za redukcijo počitnic. Odredba je zelo nejasna, a zdi se, da na v smislu le cerkveno praznovanje elikih praznikov in da se nanaša pred-sem na Srbijo. Prosvetna uprava sto-na stališču, da s to odredbo ni tan-drana počitniška doba in bodo torej ;di letos kakor druga leta trajale bo-:5ne -počitnice od vključno 24. decem-ra do 2. januarja.
700 milijonov Škode v državnih gozdovih
2e nekaj mesecev izbijajo v Javnost raa-
Kritja o veliki korupciji v gospodarstvu z ržavroimi gozdovi. Anketna komisija Na-odne skupščine, ki je imela nalogo pre-skati dolgoročne pogodbe za izsekavanje :ozdov v Bosni in Hercegovini. Je končno 'ovršila delo in ie zdaj poslancema dr. ! žaferju Kulenoviču in ing. Vladimiru Ra-ijčiču poverjena definitivna stilizaciia ročila, ki bo predložena Nar skupščini. Poročilo bo obsegalo blizu 1800 tipkanih rani. Vse podrobnosti se seveda čuvalo strogi tajnosti, vendar se splošno govori, j iznaša škoda, ki jo utrpi država samo tatvinami in malverzacijamd. okrog 700
milijonov Din. Anketna komisija baje obtožuje tri bivše ministre za šume in rudnike,, večje število narodnih poslancev ter mnogo privatnih osebnosti uradnikov, posredovalcev itd. Zahteva njih izročitev sodišču. Ni dvoma, da gre za eno največjih korupcijskih afer. kar smo jih doslej imeli v državi. _
Svet filozofske fakultete o namestitvah na srednjih
šolah
Na kongresu Profesorskega društva na Sušaku je bila prečitana tudi izjava sveta filozofske fakultete v Ljubljani z dne 7. t. m., v kateri se ugotavlja tole:
Ker so učni programd za »naučne« predmete na srednji šoli in učiteljišču v glavnem enaki, morajo biti tudi učitelji na obeh vrstah šol enako kvalificirani V teh šolah se mora gojiti znanstveno mišljenje, na učiteljiščih še tem bolj. ker prideio učiteljski kandidati iz šole neposredno med narod na prosvetno delo ln iim zato ne zadostuje. če dobe v šoli samo nekaj praktičnega znanja, temveč Jim Je treba tudi teoretske izobrazbe Tako Izobrazbo jim morejo najbolje dati fakultetsko izobražen' profesorji, ki so se v univerzitetnih seminarjih in institutih naučili samostojnega dela in mišljenja.
Z imenovanjem absolventov višje pedagoške šole za učitelje na učiteljičih se dela socialna krivica absolventom naše filozofske fakultete. Absolventi viš ped šole imajo velike beneficiie za svoje študije in za imenovanje v službi, ki lih naši absolventi
Danes ob 8. uri zvečer
velika svečanostna premijera velefilma čudežne lepote
V glavnih vlogah
najidealnejši ljubavni par, katere poznate iz filmov „OB ZORI" in „BELA HAMUMA", dražestna
Hitite In nabavite si takoj v predprodaji vstopnice za današnjo Dremijero, da vidite pre krasno 1jub<vno idilo.
Očirali Vas bodo
JANET G A Y N O R
in strastni toda vendar nežni ljubimec
V CHARLES FARRELL
Pri predstavi sodeluje iz posebne prijaznosti operni
tenorist g. Marčec.
Naročite takoj vstopnice osebno ali telefon čno ra šte". 2'24
Elitni kino Matica.
nimajo: ti so na ta način zapostavljeni za onimii, ki so po svoji kvalifikaciji manj vredni od njih. Toda ta krivica ne zadeva samo naraščaja, temveč tudi sedanje profesorje srednjih šol in učiteljišč, ker se s tem, da se pripušča v njihove vrste znatno število oseb. ki nimajo fakultetske izobrazbe, zmanjšuje njihov ugied. kar ni škoda samo za profesorje, temveč tudi za pravilen in normalen kulturni razvoj našega naroda.
Fakultetski svet razume potrebo Izpopolnjevanja izobrazbe naših učiteljev, zato priznava potrebo nižjega tečaja viš. ped šole. Nieni absolventi bi lahko imeli prednost pred drugimi učitelji, iz njihovih vrst bi se n. pr. jemali meščansko-šolski učitelji in nadzorniki osnovnih šol; toda potrebe obstoja višjega tečaja, iz katerega bi se re-krutirali profesorji za učiteljišča, fakultetni svet zaradi prej navedenih razlogov ne uvideva ter zahteva, da se ta višji tečaj ukine.
PLETENA OBLAČILA
zmagala na vsej Griear ft MeJa£
Črti	Ljubljana
Divji lovci
K dogodkom iz zelene bratovščine smo prejeli še naslednje iz lovskh krogov: V prvi polovici letošnje jeseni smo lovci, posebno nedeljski, kar obupavali. Vsako nedeljo je deževalo. Zato pa smo v tem večjem številu pohiteli v lepo jesensko priro-do, ko je sv. Peter zaprl nebeške zatvor-nice. Zadnji dve nedelji si jih videl povsod, na vseh ljubljanskih kolodvorih, še več pa se jih ie odpeljalo na vozovih in avtomobilih.
Večja družba zelenih suknjičev je odšla v Kresnice, tia prijetno zajčjo brakadico. Razvrstili so se po precej visokem hribu in težko čakali, kdaj zazvonijo braki. Ni dolgo trajalo, ko izvohajo zajca, ki jo je brzih korakov ubral k lovcu vrhu hriba. Ta ga je pomeril, s prvim strelom morda zgrešil. z drugim pa precej dobru osmodii. toda ne smrtno. Zajec se ie kotalil po precej strmem griču. Komodni lovec, ki se ie nadejal še drugega plena, je zaklical svojemu sosedu spodaj, naj on pobere zajca, da ga braki ne bodo raztrgali. Ko ie čul. da je zajec na varnem, se ni več brigal zanj. Šele. ko so se lovci sestali, ie povprašal svojega soseda, ljubljanskega stražnika, ki se je tudi udeležil nedeljskega lova. kje ima njegovega zajca. Stražnik ga ie začudeno pogledal: »Jaz? Zajca ie pobral neki kmečki lovec, moi sosed!«
Družba se ie spogledala. Ker ni bilo med

Sar^i
KAV
jo m
ljubljanskimi nedeljskimi lovci nobenega kmečkega lovca, ni bilo dvoma, da so se udeležili brakade tudi nepovabljeni gosti. Eden takih lovskih prijateljev se je postavil kar med strelce, drugi pa so baje bili na drugI strani griča, kar so lovci ugotovili po strelih. Zadeva je bila naznanjena orožnikom, a preiskava bo najbrž ostala brezuspešna, ker nihče ne more sumiti, odkod so bili divji lovci, ki so se kratkomalo pridružili nedeljski brakadi in bržčas odnesli levji delež.
O drznem, vse obsodbe vrednem početju lovskih tatov nam poročajo z Gorenjskega. Krasno vedro nebo nad planinami, v dolini Pa gosta megla zastira lovskim lastnikom poglede v planinski direndaj divjih kozlov, ki begajo brezmiselno za kozami in pred puške nepoklicanih prijateljev narave. Vse obližje Dolge njive in Mokrice je razhojeno po obronkih in prehodih, tuintam naletiš na krvave sledove iztihotapljene divjadi Žalostno pa je. da postajajo divji lovci tako brezobzirno sebični. Ni samo lovska strast, ki jih žene v grešno življenje, postali so celo tako grabežljivi, da ubogim planšar-jem koljejo in kradejo ovce. Baš je v teku preiskava o ovčji tatvini s Križke planine, ki podaja sledove za obsežnim lovskim ro-
pom.
Pod konjskimi kopiti
Krani, 27. novebra.
Posestnik Franc Bohinc iz Praš pri Mavčičah, ki se je bil ustavil pri gostilni »Zoreč« pri savskem mostu, je okrog 16. ure naročil gostilniškemu hlapcu, naj mu na-preže konja, da se odpelje domov. Pri vprezanju se je konj nenadoma postavil na zadnje noge in se izmuznil preplašenemu hlapcu ter zdirjal na cesto. Sredi državnega mosta je zdivjan konj prišel med dva voza in se spodtaknil. Bliskoma pa se je zopet pobral in ubral pot proti kolodvoru.
Ljudje so se preplašeni umikali. Malo pred kolodvorsko restavracijo pa je stekel čez cesto 12-letni Viktorček Kristan, doma iz Vodic, da bi ušel splašenemu konju. Toda bilo je že prepozno. Konj se je vzp~' pred fantom in ga preskočil. Z zadnjima! nogama pa ga je spodbil na tla in deček se je pri padcu zamotal v vajeti, ki so ga vrgle s ceste preko roba na nižje ležečo stezo.
Ljudje, ki so bili priče temu prizoru, so od groze in strahu za fantovo življenje kar onemeli. Razburjeni so hiteli k ležečemu dečku in ga dvignili. Fantek je bil otrpel od prestrašenosti in je čutil tudi bolečine. Prvo pomoč miu je nudil zdravnik dr. J. Bežek. Ugotovil Je, da je dobil le manjše praske na glavi, da pa se je močno pretresel. Burni, pravcati filmski dogodek je vzbudil v Kranju splošno senzacijo in radost, nad srečnim Izidom fantkovega snidenja z zdivjanim konjem.
Otroci s ceste
Pri nas vsekakor občutno primanjkuje primernih zavodov, kjer bi k slabemu nagnjena in nevzgojena deca dobivala poleg potrebnega pouka tudi vzgojo, ki bi jo navajala k dobremu in poštenemu življenju. V naših krajih, po mestih kakor na deželi, se dogajajo dan za dnem primeri, ki v največji meri dokazujejo potrebo ustanovitve takih zavodov. Je že prav, da es grade žrebarne, bikoTejske postaje in moderne gnojne jame, a v še večji meri mora biti na razpolago denarja in smisla za otroška v-zgajališča.
Nekje v okolici Št. Vida pri Stični, živita dva fantička. Kradeta kakor sraki. Lojzek in Francek najdeta pot skozi okno, za zaklenjena vrata in v suknje, ki vise v zaklenjeni omari. Fantiča bosta v nesrečo sebi in vsem domačim, če ne prideta v trde roke Staiši, ki so izjavili, da ne pomagata več ne palica ne dobra beseda, so prosili občino, naj bi poiskala primeren zavod, kjer bi sprejeli fantička v nadaljno vzgojo
Romale so že prošnje na sresko poglavarstvo in se vračale s suhoparnim odgovorom, da je rešitev nemogoča, ker nam manjka zadevnega zavoda s potrebno osnovno šolo.
Podoben primer Imamo tudi v zagorski okolici. Dva fantiča, nagnjena k slabemu, sta si izbrala kaj čudno zabavo. Pričela sta odnašati ključe iz vseh ključavnic, ki sta jih iztaknila. Ko sta si nabrala precejšen šop ključev, sta pričela vlamljati. Vdrla sta tudi
Kulturni pregled
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani
Ljubljanska drama
Četrtek, 29. nov.: «2ivi mrtvec«. Red A.
Petek, 30 nov.: Zaprto.
Sobota, 1. dec.: «Herman Celjski®. Ljudska predstava pri znižanih cenah.
Ljubljanska opera
Četrtek, 29 nov.: Zaprto
Petek, 30 nov.: «Lepa Vida» Slavnostna predstava. Prem. abonma.
Sobota, 1 dec.: Ob 15 uri «Prodana neve» sta» Ljudska predstava pri znižanih ce» nah. Izven.
Mariborsko gledališče
Začetek ob 8 zvečer.
Četrtek, 29.: <Adieu Mimi». A.
Petek 30.: Zaprto.
Sobota. 1. decembra ob 5. popoldne: <Slav-nostna akademijam — Ob 8. zvečer: «Do-bri vojak Švejk>. Gostovanje gosp. Da-neša.
Šentjakobski gledališki oder
Petek, 30. «Kral,ievska visokost (Abonma) Pričetek ob 8.15 zvečer.
Nedelja. 2 decembra <Kraljev<ka visokost> Izven. Pričetek ob 8. zvečer.
Nocoj «opet «2ivi mrtvec«. Nocoj, 29. novembra ob 20. ponavlja ljubljanska drama Tolstega tragedijo »Živi mrtvecc, ki je dosegla pri premijeri velik uspeh. Pretresljiva vsebina tega dela ostavlja vedno naj srloblji vtis. Glavno vlogo Fedje ipra gosp. Rogoz, v drugih vlogah nastopajo ga. Na blocka, ga. Medvedova, ga. Marija Vera. g. Gregorin, g. Skrbinšek in drugi V II. sliki nastopi ruski pevski zbor s kitarami. Režijo ima g- ravnatelj Golia.
Na praznik ujedinjenja, v soboto, dne 1. decembra se vprizori Novačanova historična drama »Herman Celjski« z g. Levarjem v naslovni vlogi in v režiji g prof. šesta. Predstava je ljudska po znižanih cenah.
Na narodni praznik dne 1. decembra popoldne ob 3. uri se bo pela v ljubljanski operi po znižanih cenah kot ljudska predstava večno lepa Smetanova »Prodana nevesta«, ki je od prevrata dalje šla že preko lOOkrat čez naš oder in m nje pravkar v Parizu največje svoje uspehe. Predstava je primerna tudi za mladino, na kar še posebno opozarjamo stariše naših otrok Opozarjamo pa tudi podeželsko občinstvo, ker konča predstava pred šesto uro zv;čor
Prijatelje naše opere opozarjamo na predstave v okviru ljublj. opernega slovanskega tedna, ki začne v petek, dne 30. t. m. in konča v nedeljo dne 9. decembra. Na vrsto pridejo samo slovanske opere, katere smo
že parkrat omenili, repertoar pa priobčimo v jutrišnji številki. Ponovno opozarjamo na 30% popust, katerega nudi g*eHiliska uprava onim obiskovalcem naše opere, ki posetijo tekom slovanskega tedna pet >per-tiih predstav. Velja 30% popust, bloki se dobijo po 10 Din pri blagajni v operi in v drami.
KlabimdoT «Krog s kredo* je na sporedu ljubljan. drame v nedeljo 2. decembra ob 8. zvečer. Predstava je izven. Režija: g. Ciril Debevec.
Risto Savin: cLepa Vida*. Po daljšem presledku se vprizori v letošnji sezoni zc pet Risto Savinova ooera »Lena Vida«. Letošnja vprizoritev se v marsičem razlikuje od prvih vprizoritev pred leti. Stari Bat-keiev libreto je predelal na osnovi Jurčičevega romana «Lepa Vida> pisatelj in režiser g. Milan Pusrelj. Po splošni sodbi je sedaj delo v soeničnem oziru pa tudi vsebinsko bolj efektno in originalno. Ramo •ob sebi je pa umevno, da Je popolnoma ostala Risto Savinova izvirna glasba. OpTO je nastudiral in zrežiral ravnatelj g. Polič Osnutke za deloma noV-fc dekorrcije je napravil akademični slikar in scenograf prof. g. Ivan Vavpotič. V operi sodelujejo naši prvi in najboljši solisti. Nastopi tudi baletni zbor. Predstava je slavnostna v proslavo narodnega praznika in je uvodna predstava slovanskega tedna.
Ivan pl. Zaje: «Nikola Šubic Zrinjski*. To prekrasno izvirno hrvatsko orvprno fle-lo vprizori naša opera v letošn;i sezoni. V repertoar je bila sprejela s posebnim ozi rom na slovanski teden. Opera ima polno
prekrasnih melodij in je tudi v instrumentalnem oziru zelo blagodoneča. Nikola Šubic Zrinjski je ljudska opera v najlepšem pomenu besede. Vprizori se v nedeljo, dne 2. decembra zvečer kot izven predstava.
1. decembra v mariborskem gledališča: ob 5. popoldne <Slavnostna akademija* z nagovorom, recitacijami in Korelijevo eno-oejanko cjugana, vila najmlajša*; zvečer ob 8. prvič v tej sezoni «Švejk» z gosp. Dane-šem kot gostom v naslovni ulogi. Mnogo-brojni podeželani, ki bodo prišli k proslavi v Maribor, bodo lahko porabili to priliko, da si ogledajo renomiranega mariborskega tšvejka*. ob katerem se bodo nasmejali do mile volje.
Predstava sa mladino. V nedeljo popoldne ob 3. se vprizori v ljubljanski drami za mladino bajna igra Pavla Golije: cTriglav-ska bajka*.
«Hernian Celjski* r Olomoncn. Za proslavo jugoslovenskega ujedinjenja si je izbralo češko gledališče v Olomoucu iz jugo-slovenske dramatske literature Novačanovo dramo cHerman Celjski*. Prevod je oskrbel dr. Bohuš Vybiral. Premijera bo dne 30. novembra.
V petek, dne 30. novembra in v nedeljo, dne 2. decembra vprizori Šentjakobski gledališki oder krasno angleško komedijo v treh dejanjih »Kraljevska visokost*. Vstopnice za obe predstavi so v predprodaji v tr-< govini gosp. Petra šterka, nasl Miloš Kar-' ničnik na Starem trgu. Začetek pr^mijere v petek je izjemoma ob 8.15 zvečer.
v rudniško shrambo, kjer sta se založila z najrazličnejšim orodjem, ki ga sicer nimata za kaj uporabljati. Vse ukradene predmete sta pokvarjena dečka skrila pod vrbovje nekega potoka. .
Življenje dece v rudniških centrih je mnogokrat brez nadzorstva. Oče gre čez dan na posel, mati istotako. Ko pride mladina iz šole domov, gre na potep in v slabo družbo.
O žalostnem življenju naše dece, ki nima prave vzgoje, naj priča še tale zgodba. V litijskih hribih v okolici Kresniškega vrha je živel 131etni deček Milan Peša. Deček je češkega pokolenja in je menda otrok neke potujoče cirkuške družine. Otroka so pred leti prevzeli nek usmiljeni ljudje. Za njegovimi starši pa je izginila vsaka sled.
Deček se Je potikal vsa leta okrog. Bil je tu in tam za pastirja; če je imel kaj jesti, je jedel, če ne, je bil lačen. Da je prišel v svojem romarskem življenju v najrazličnejše družbe, je razumljivo. Navadil se je krasti in pred dnevi je zašel v družbo nekega starejšega mladeniča, s katerim sta vlomila v Bratunovo hišo na Velikem vrhu. Iz skrinje sta vzela denarja nad 1000 Din in sta odnesla še nekatero druge cred-mete. ki sta jih našla pri Bratunovih.
Oba mlada vlomilca so spravili v litijsko jetnišnico, namesto da bi jih dali v kak zavod, kjer bi bila deležna vzigoje in primerne nege, ki jim je bolj potrebna kakor vsakdanji kruh.
Kroniko bi lahko nadaljevali še z mnogimi drugim/i primeri, a nam že ti vzgledi povedo, da bo treba poglavje o vzgojnih zavodih prijeti z vso resnostjo.
Sokol
Manifestacija Sokolstva 1. decembra v Ljubljani
se bo vršila v veliki dvorani na Taboru Po vzporedu, ki smo ga že objavili v dnevnem časopisju.
Vse članstvo z naraščajem in deco se zbere ob 10.30 na Taboru. Za vse kroj civilni z znakom.
Povorka po mestu odpade zaradi nastopajočega mraza.
Nove točke pri akademiji Sokola I
ki bo Jutri ob 20. na Taboru, tvorijo elitni del vsega sporeda. Sestavljene so po so-kolskih strokovnjakih za to akademijo, da vzbudijo v nas spomine na žalostne in vesele dni naše narodne prošlosti, obenem pa nai s svojo svežostjo in strumno izvedbo vlijejo upanje na boljšo bodočnost.
Prva novost bo »Šestorica«. telovadni ples za članioe, sestava sestre Jože Trdinove na godbo Pospišila Efektne vaje, v, najlepši medsebojni zvezi sledijo gib za gibom, spremljani z raznimi pohodi in poskoki. tvorijo strogo ritmično celoto in vplivajo estetično na gledalca. Sestra Trdinova ie znana kot izborna sestavljalka ritmičnih telovadnih kompozicij, prj šesto-rici pa je imela posebno srečno roko, tako smemo to sestavo smatrati za eno najboljših vaj. Okusne obleke, bele barve z rde-čii robovi, bodo efekt še povzdignile.
Zadnja točka akademije pod naslovom »Jugoslovensko ponižanje in poveličanje« je delo br. Ryške. To so 4 telovadne slike. ki tvori vsaka zase enoto, skupno pa nam predstavljajo zgodovino nastanka naše države. Prvi del. ki ga izvajajo člani, nam predstavlja zgodovino carja Dušana do tragične bitke na Kosovem Z markant-nirni gibi predočujeio člani vso to tragedijo in zmago nevernikov V temi se ra zgubijo telovadci iz prizorišča in nastopijo članice, ki predstavljajo žalost in probast naroda. (Majka Jugovičev.) Zopet zatemnj prizorišče. .
Moški naraščaj nastopi s tretjo sliko. Drastično Dredstvalja zgodovino od leta 1912 do albanskega umika in konec svetovne vojne. Veselo se pojavi na odru ženska mladina Z živahnimi in poskočnimi kretnjami izražajo veselje, radost in upanje v boljšo bodočnost. Z državno himno zaključi četrta slika
Pred vsako sliko ie recitiran prolog, ki v vezani besedi riše narodno zgodovino in pojasnjuje, kar Je izraženega v telovadnih gibih, ki sledijo prologu Prolog ie sestavil br. dr Iv. Lah v lahkih in jedrnatih kiticah.
Vso scenerijo spremlja godba, ki je delo br. A. Balatke, izvaja io pa društveni orkester.
Impozantna. pa kljub temu ljubka celota napravi na gledalca najboljši vtis ter je prvovrstna telovadna kompozicija, ki bo brezdvomno vžgala vsakogar, ki bo sledil besedilu godbi in telovadnim gibom Vsi trije avtorji so se resno potrudili da vsak Po svoje pripomore k skupnemu efektu in dovršenosti.
Obe novi točki akademije bosta sigurno našli najboljši odmev in oriznanje ter sta že sami po sebi privlačni del sporeda akademije.
FORMAN
PROTI NAHODU tUjvA je ču^CcviH
Domače vesti
*	Rezervnim oficirjem. Na brzojavni po-»drav članstva z izrednega zbora dne 17. t. m. je prejel predsdnik ljubljanskega pododbora od vojnega ministra naslednje pismo: »Z zadovoljstvom sem prejel Vaš brzojavni pozdrav z izrednega zbora. Zahvaljujem se za pozornost. Minister vojske in mornarice, častni adjutarrt Ni Vel. kralja, armijski general: Stev. S. Hadžič s. r.<
*	Dvojni praznik 1. in 2. decembra bo Porabil marsikdo z dežele, da obišče Ljubljano. Vse te opozarjamo na koncert, ki ga prirede najboljši ljubljanski pevski zbori v hotelu Unionu aa korist novinarskega pokojninskega fonda Koncert se vrši vsako leto 1. decembra hi se je razvil pod ime-pom novinarskega koncerta v eno najlepših *n največjih vsakoletnih ljubljanskih prireditev. Po koncertu se vrši v vseh prostorih »Uniona« zabavni večer, ki vetja za nekako otvoritev zimske družabne in plesne sezone. Letos, ko pade prireditev ravno na soboto večer, je obisk za občinstvo Izven LJubljane še tem lažji in ugodnejši.
*	Znamenita prireditev v Olomuco. Na posebno slovesen način proslavi desetletnico Jugoslovenskega osvobojen« in trtedrnjenja Olomuc na Moravskem. V petek 30. t. m. ob pol 20. bo v mestnem gledališču slavnostni večer, ki ga priredi češfoosTov. Jugoslovenska Hga. Na sporedu Je slavnostni govor jugoslov vojaškega atašeja v Pragi polkovnika Petra N e d e I j k o v 1 č a. ki je dobro znan tudi v LJubljani Ir? svečanostna vprizoritev dr. A Novačanove zgodovinske drame »»Herman Cel.iski«. ki jo }e prav v ta namen prevede! sedanji predseduj Ceškoslov, jugoslov. lige v Olomucu in znani marljivi ter zaslužni prevajalec Jz slovenščine dr. Bohuš V y b i r a 1. V soboto 1 decembra ob 20. bo v veliki dvoran! mestne redute jubilejna akademija, ki jo skupno priredb »Čsl.-Jgsl. liga«, »Svaz čsL dustojniclva« in »Svaz čsl. rotmfstru«. Poleg glasbenih točk je na sporedu akade-demije slavnostni govor predsednika Lige dr. D. Vybirala in predavanje Jugoslov. voj atašeja gen. štab polkovnika Petra Nedel i k o v i č a o zmagoviti ofenzivi srbske vojske na solunski fronti 1. 1918.
*	Kr* nove naše podmornice. Po vesteh iz Pariza se bo v soboto f. decembra vršil v Nantcsu krst prve od obeh v Franciji naročenih jugoslovenskih podmornic, in sicer podmornice »Smeli«. Zastopniki vlade, diplomatskega zbora in novinarjev odpotujejo jutri zvečer v Nantes. Botra bo soproga našega poslanika v Parizu g Spala fkoviča.
*	Narodni ženski savez bo priredil na vzpodbudo Splošnega ženskega društva v soboro 1 decembra manifestacijsko zborova s;e v proslavo desetletnice ujedinjenja Slovencev. Hrvatov in Srl/ov. Ob tej priliki bo izrečena našim zaslužnim ženam odlikovanja. ki so jim bila priznana za njihovo veliko in požrtvovalno delo za slovensko žen-stvo in naš narod Obenem bodo delegatinje društev podale poročila o društvenem delovanju v dobi preteklih desetih let. Manifestacijsko zborovanje se bo vrši o v magi-stratni dvorani v Ljubljani. Pričetek fcočno ob 4. popoldne. — Narodni ženski savez.
Damske plašče
najnovejše s kožuhovino ali brez od 300 do 800 Din; dekliške v velikoti od 2 let dalje od 110 Din naprej; damske Kasha obleke od 240 Din naprej; zimska krila in bluze od 70 Din naprej, kakor tudi damske in oroške barhent=obeke — nudi najceneje
F. in I. GORICAR, LJUBLJANA, — — Oglejte si razstavo v izložbi! — —-
*	Železničarjem hi njih prijateljem! Ob
desetletnici zgodovinskega 1. decembra 1918 ustanovimo lastno, železničarsko knjižnico! Centrala ali matična knjižnica rai bi bila v Novem mestu. Od tukaj naj bi se osnav-t/ale podružnice ali potovalne knjižice. Vse me glede na strankarsko pripadnost. Povsod, v vsaki postaji, v vsaki čuvajnici se najdejo knjige, založene, pozabljene — dru-gom bi ne mogle biti v prid. Pošljite vse, ^ar morete pogrešati, tudi Vi, prijatelji železničarjev za sedaj na spodnji naslov, da se bo že ob desetletnici moglo proglasiti, da je dolenjskih železničarjev knjižnica zagotov. liena. O podrobni organizaciji »Zelezničar-ske jubilejne knjižnice v Novem mestu< se bo razpravljalo na posebnem sestanku. —-Alojzij Potočnik, šef prometne službe v Novem mestu.
*	Spomenik kralja Petra t Bečkereku. Na državni praznik dne 1. decembra bodo v Bečkereku odkrili na svečan način spomenik blago pokojnemu kralju Petru Osvoboditelju. Kralja bo pri svečanosti zastopal poseben delegat.
*	Korošci _ Koroške? Pri proslavi 10 letnice ujedinjenja 1. decembra t. 1 v Mariboru nastopimo Korošci v posebni skupini. Zbirališče ob 9. dopoldne v Narodnem domu Prosimo rojake in rojakinje iz mesta in dežele za polnoštevilno udeležbo in da pridejo v narodnih nošah, v kolikor lih posedujejo. — Klub koroških Slovencev v Mariboru
* Slov. planinsko društvo opozarja svoie člane, da ima na razpolago le le nekaj planinskih koledarjev za leto 1929. Kdor reflektira na tak koledar, naj se požuri, ker bodo sicer pošli. Novi planinski albumi »Slovenija« bodo tudi kmalu razprodani. Došla je nova pošiljka planinskih znakov,
noooaDDGQanDgnuuuuLJLJLOXiix^
KINO IDEAL.
Danes premllera! Popolnoma novo!
Zakonska pustolovščina mladeniča, čigair žfcvljeasko načelo le:
Ne ženim se!
Izvrstni kraka! Smeh! Lepe slike!
Kolosahia zabavat Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
W so krasno izdelani; mali znaki so po-srebreni, cena znakom pa je ista kakor popreje, Smučarje SPD opozarjamo, da bomo v doslednem času dobili nove znake za smuški odsek SPD, ki bodo zelo lični. Ka-dar Jih prejmemo, bomo člane obvestili po ljubljanskih dnevnikih. Obenem naznanjamo, da ostanejo odprte čez zimo naslednje koče: Dom na Krvavcu, Dom v Kamniški Bistrici, Koča na Veliki planini, ki smo Jo nekoliko povečali, tako da ne bo več toliko drenja o praznikih kakor doslej. Ob Bohinj, skem jezeru sta odprta in oskrbovana Hote* sv. Janez in Hote! Zla-torcg.
* Prepoved točenja alkoholnih pijač na drobno. Notranje ministrstvo Je z raz« piso-n z dne 1 novembra 1928 br. 2371, odredilo, da morajo vsi trgovci z mešanim blagom, špecerijskim blagom in vsi bra-njevcl, ki so dosedaj točili alkoholne pijače, čeprav Ie v omejenem obsegu (samo žganje) i dnem 31. decembra 1928 z vsakim točenjem alkoholnih prjač brezpogojno pre. nehati. Pfriančnemu okrajnemu ravnatelj-stvu v Ljubljani je naročeno, da tem trgovcem po 1. Januarju 1929 točilnih dovo-Ijenf ne izdaja več
*	Razpisana Je maloprodaja tobaka v Radečah pri Zidanem ir< sfcu 5?. 143. (na -ritnici). Eventuehii prosilci, zaščiteni z inv. zakonom, ki bi reflektirali na razpisano maloprodajo tobaka, naj se obrnejo na tajništvo Krajevnega odbora UVI v Celju glede na-daljnih informacij.
*	Zagreb dobi cenejšo tramvajsko vožnjo. Zagrebški občinski odbor je sV'~*ul. da bo s 1. decembrom mižal cene tramvajskim kartam Zvišane cene za večerne tn nedeljske vožnie so odpravljene. Najdražje karte so po 2 Din.
*	Avtobusna proga Ormož-Zagreb. V bližnjih dneh bodo otvoriH novo avtobusno pro-žo Ormož-Vinica-Ivanec-Zagrefe. S to progo bo zelo ustreženo interesentom, ker Je Ormož v živahnih trgovskih zvezah s hrvatskim Zagorjem.
>3nnDnrxo3DLiu^^	a nnrn
/ Miklavževa darila /
kupiš najcene e pri tvrdki
SLAVKO RUS,
ljubliana, dunajska c. 9.
ZLATNINA. O.«, SREBRNIMA
Ch i na srebrn oredmefi.
*	Poskusna vožnja na novi progi Vlnkov-cf-Brod. Predvčerajšnjim popoldne se Je na novozgrajenem tira Vinkovci-Brod vršila poskusna vožnja, katere se Je udeležila komisija subotiške železniške direkcije. Vo-žilo se je s hitrostjo 75 km na uro Komisiia. Je bila s progo popolnoma zadovoljna. O načinu prometa na dvotirni progi še ni odločitve. Med Vfnkovci in BTodom vozJ do 1. decembra dnevno ena kompozicja s hitrostjo 70 km na uro.
♦	Listek v včerajšnji številki bi moral imeti naslov »Korak v noč«, ne pa Otroci s ceste.
♦ looo tečajev za nepismene. Vodja prosvetno etičnega pokreta g. Miljenko Vi-dovič je objavil v svojih glasilih »Novi čovjek« In »Kultura sela« poziv na vse organizacije. klube in pristaše pokTeta, naj §e v letošnjem šolskem letu organizirajo 1000 analfabetskih tečajev. Tečaji bodo brezplačni. Da da drugim dober zgled, je Vido. vič sam prvi pokrenil v Sarajevu več analfabetskih tečajev. V enem so tudi muslimanske žene Zdaj pripravlja Vidovičev pokret svoj posebni abecednik v cirilici in latinici.
•	Vlom na Vrhniki. Pišejo nam: V zadnjem času se pojavljajo tudi na Vrhniki vlomi v trgovine in drugod V torek zjutraj ob 2.30 je bilo vlomljeno v trgovino Jerneja Kranjca. Tatovi pa so bili prepodeni. Pustili so v naglici vlomilsko orodje kar utegne povzročiti izsleditev Orožništvo zlikov-ce oridno zasleduje
velika drama Ijubavi treh tre. V glava;
vlogi krasne revijske zvezd« Parysije OLGA CEHOVA
Pride!	Pride!	Pride)
•	Nova tovarna ledu na Sušaku. Kakor poročajo s Sušaka, se je tovarna ledu Gorup & Hribar preselila z Reke na Sušak, Grad-bo nove tovarne Je prevzela tvrdka »Ferro-beton<; ki Je z gradbenim delom že pričela. Tovarna bo dograjena v maju prihodnjega leta. Kapaciteta tovarne bo znašala tri vagone ledu, dnevno.
•	Huda avtomobilska nesreča se Je pripetila pretekli ponedeljek na cesti blizu Gu-Itanja. Usnjar Štefan Savec iz Slovenlgrad-ca in njegova žena Marija sta se z avtomobilom peljala na sejem v Guštanf 2e blizu Gu stanja Je avtomobil z a vozil v cestni jarek le s težavo ga Je Savec spravil zopet na cesto, a že v naslednjem trenutku Je avto zdrknil v jarek na drugi strani ceste Avtomobil Je pokopa! pod seboj Savca in njegovo ženo. Reševalna postaja iz Guštanja je z velikim naporom potegnila oba ponesrečenca izpod avtomobila. Marija Savec Je bila smrtnon evamo poškodovana in je kmalu nato izdihnila. Tudi njen mož Je težko poškodovan. Prepeljali so ga v bolnico v Slovenjgradec. Pokojma Marija Savčeva zapušča razen soproga tri odrasle otroke. Težka nesreča Je med tamkajšnjim ljudstvom vzbudila splošno sočutje.
ITO — zobna pasta najboljša!
•	Kolo se vrti, ustavi ga! Opozarjamo društva, da je založila Belo-modra knjižnica v Ljubljani propagandna kolesa za lepo knjigo v korist slovenski pisatel.iici z uvoženimi pismi in nagradami, primernimi za
razpečavanje pri razsnih prireditvah, plesnih vajah, Miklavževih večerih itd. Vsebina zabavna, za razipečevalce lep dobiček. Posebna kolesa za odrasle in posebna za deco. Kolesa m pisma so naprodaj po trgovinah in trafikah ali direktno pri založništvu. Originalna novost.	2181
*	Pri gripi, bronhitis«, vnetja bezgavk, katarju pljučnih konic, zasluzeniu nosu in požiralnika, obolelosti ušes in oči skrbite za to, da želodec in črevo z rabo prirodne grenčice »PTanz-Josef« večkrat temeljito očistite. Odlični strokovnjaki za negovanje zdravja potrjujejo, da tudi pri vročičnih nalezljivih boleznih voda »Franz-Josef< trpečemu človeštvu izkazuje velike dobrote. Dob? se v vseh lekarnah, drogerijah te špecerijskih trgovinah.
*	Tovarna J os. Relcfe sprejem« mehko In
oerflo v najlepšo IzvrSIte*.
*	Za dame neobhodno potreben Sanoform se dobi v vseh lekarnah la drogerijah. 2183
*	Volnene nogavice la pletenine v veliki izbiri se dobijo pri tvrcSti Karel Prelog v Ljubljani.	285
*	Tkaahta »PTERNUM«. glavna zaloga za JugosSavi«) pri J. M*edved, manu-'aktura	185
Pride naj'epša žena Amerike
BilSie Dove
žena z velikimi sanjarskimi očmi polna Šarma in gracije v razkošnem velefi mu
„HUZ ARI"
D V O R
* Deportacija naših ljudi Iz Amerike.
Predvčerajšnjim je iz Newyorka prispel v Split Cosulichov transatlantik »President WiIson< z 69 našimi izseljenci, ki so se vrnili v staro domovino. S tem parnikom so dopotovaM tudi štirje deportirane!, ki so se brez potrebnih dokumentov odpravili v Ame riko. Trije deportiranci so Srbijanci, eden pa je z dalmatinskega otoka Zlarina. Ta ne-srečnež Je na potu od Napulja do Trsta umrl na ladji Truplo je bilo prepeljano v Zlarin. Razen teh je bila deportirana tudi neka umo bolna žena.
Iz Ljubljane
u— Vstopnice m sobotni novinarski koncert v unionski dvorani so v prodaji v, Marčni knjigarni na Kongresnem trgu. Da se prepreči gneča pri večerni blagajni, prosimo občinstvo, naj si preskrbi vstopnice po možnosti že v predprodajl. Vstopnina Je tudi letos skromna (5—35 Din), tako da je prav vsakomur omogočena udeležba na tem koncertu, k' je edini svoje vrste v Ljubljani. Tudi letos bo nudil res izbran umetniški program, ker so se prošnji za sodelovanje odzvali najodličnejši glasbeni činitelji Ljubljane.
a— Ljubljanska sekcija Jugoslov. hlstor.
društva Je otvorila serijo svojih rednih predavanj pretekli ponedeljek s predavanjem univ. prof. dr. Fr. Grivca: Vzhodni in za-padni vplivi v spisih sv. Cirila in Metoda. Predavatelj }e v učenem ali vendar v poljudni obliki podanem predavaniu dokazal, da so v staroslovenskih življenjepisih sv. Cirila in Metoda ohranjeni odlomki izvirnih Cfril-Metodovih spisov. Predvsem pa je gotovo. da sta staroslovenska cerkvenoiprav-na shoiija izviren Cirilov spis. Vsi ti spisi se odlikujejo po izvirnem spajanju vzhodnih in zapadnih vplivov, kar dokazuje krepko individualnost in globoko izvtrnost slov. apostolov. — Ljubljanska sekcija se je ob priliki svojega prvega predavanja obenem oddolžila na skromen način spominu stoletnice rojstva velikega hrvatskega zgodovinarja Franra Račkega (rojen 25. nov. 1928.) G. univ. prof. in predstojnik historičnega seminarja dr. N. Radojčič je v kratkih ali iskrenih besedah očrtal velik pomen, ki ga ima Rački za historično znanost vobče in ie posebej naglasil pomembnost njegovih de! za zgodovino hižnosiovenske celote.
X3nn[x»cxicxnxoxo3cxjncocDacx]
Rekord nizkih cen
za oblačilne potrebščine: čepice, obleke, kravate, nogavice ter klobuke je dosegla tvrdka
A. Preskar na Sv. Petra cesti.
JQDamuanmrxioacPDo^^
u— Izobesite zastave! Mestni magistrat bo razobesil dne 1. decembra 1928 v svrho proslave lOletnice ujedinietija na vseh svojih poslopjih narodne zastave Vabimo ljubljansko meščanstvo, da okrasi tega dne svoje hiše z državnimi in narodnimi zastavami u— Rezervni oficirji naj se 1. dec. ob H10 zbero v pisarni pododbora (Kongresni trg 1) odkoder bo skupen odhod v stolnico. Kdor nima uniforme, naj pride v civilu.
u— Opozarjamo ponovno na planinsko predavanje s skioptlčniml slikami v prid Aljaževi kapeli, ki bo v petek 30. t. m. ob 8. zvečer v veliki dvorani hotela Uniona Predaval bo prof. Janko Mlakar o svojih turah »Od Hochgalla do Dachsteima«. Vstopnice se dobe v predprodaji v unionski trafiki, na večer predavanja pa pri blagajni. Ker bo ta dan več prireditev, pripominjamo, da pomaga Aljaževi kapeli iz dolgov vsak, ki kupi vstopnice, čeprav ne pride k predavanju.
u— Dem. stud. klub »Jugoslavija« poziva svoje članstvo, da se polnoštevilno udeleži članskega sestanka, ki bo drevi ob 20 v prostorih tajništva SDS. Na dnevnem redu bo predavamje in za tem debata o aktualnih dijaških vprašanjih. Udeležba za vse člane obvezna.
n— Vodstvo po angleški razstavi. Danes popoldne od 2. do 3. bo vodila po angleški razstavi v Narodnem muzeju gospa lektorica angleščine na ljubljanski univerzi miss Copeland.
u— Akademiki! Narodna odbrana mariborske oblasti nas vabi, da se udeležimo proslave desetletnice osvobojenja Maribora Naša nacijonalna dolžnost zahteva, da ss vabilu v čim častnejšem številu odzovemo V svrfio skupnega in udobnejšega potovanja
pozivamo tovariše, da se najkasneje do Jutri opoldne Javijo na deski SSLIT. Odhod v so. boto zjutraj ob 5. uri. — SSLU.
u— Akademija Sokola IL v nedeljo 2. dec. ob 30. v telovadnici realke. Vabimo prijatelje Sokolstva na poset. Vstop prost. 2197 u— Društvo »Soča« t Ljubljani bo proslavilo praznik ujedtejenja 2. decembra t mladinsko akademijo. Na- sporedu nagovor petje, deklamacija, prizori in igra »Sočani« in prijatelji, udeležite se polnoštevilno te lepe in zanimive mladinske prireditve ter privedite s seboj tudi svoje otročiče, da bo-do tudi ti deležni veselja in lepe zabave. Prireditev bo v salonu »Pr! levu« v nedeljo ob 15 brez vstopnine.
a— Plesna vaja privatnih nameščencev bo drevi v veliki dvorani hotela Uniona.
2180
a— Plesna vaja SO »Preporoda« bo v petek 30. t. m. Vabljeni vsi dijaki in dijakinje. Začetniki točno ob pol 20. uri. — Odbor. 2167 u— Drobna policijska kronika. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiH naslednji dogodki: 1 tatvina obleke. 3 primeri kalje-nja nočnega miru. 1 primer trpinčenja živali, 1 prestopek obrtnega reda, 1 nezgoda, 1 primer onemoglosti pri delu, 9 prestopkov predpisov o zapiranju trgovin in 2 prestopka cestnega policijskega reda. Aretaciji ste bili izvršeni .2. ju sicer: 1 zaradi izgreda na ce sti in 1 zaradi tatvine.
Jtfikiavž bo zbiral lepa Sanla
za deco in odrasle v soboto 1. decembra od 17.—19. ure v trgovini M. TIČAR, Ljubljana, Šelenburgova ul. Oglejte si sobotno razstavo.
a— Dve nezgodL Ko Je bil zaposlen predvčerajšnjim dopoldne elektromonter Pavel Dolar z Gline pri napeljavi elektrike v neki hiši na Mestnem trgn. ga Je nepričakovano stresel močan električni tok. In to s tako silo, da se Je nezavesten zgrudil na tla. Ponj je moral priti rešilni voz. ki je po-nesrečenca odpeljal v splošno bolnico. — Smolo Je imela tudi 61 letna Marija Ver-nikova, stanujoča v Ilirski ulici št. 19. Vračajoča se okTog 9.30 s trga domov. Je poleg Zmajskega mostu tako nesrečno stopila a pločnika, da Je padla In si zlomila desno nogo nad stopalom.. Pasantje. ki so nesrečo opazili, so takoj opozorili rešilno postajo, kj ie Vernikovo odpremila v bolnico.
^□□SnaooBaEoomnSomBEnEF
□	Pride razkošni film režiserji
Aleksandra Korda
H U Z A R I «
Film lepih ljudi, velike elegance ta strastne liubavi. Ktoo »DVOR«.	Kino »DVOR«.
a_ Obleko kradejo. Na pcKciiski direkciji se je včeraj dopoldne zglasila Marija G., stanujoča v zasilnih barakah za Ljubljanico, ter prijavila, da se Je pred kratkim seznanila z neko Tilko R., ki je večkrat prihajala k njej na obisk. Tilka pa. videč, da ie Marija vse lepše napravljena kakor ona, se Je kmalu odločila, da jo okrade. Izrabila Je predvčerajšnje popoldanske ure. ko G. ni bilo doma. se vtihotapila v nJeno sobo ter jt odnesla kompletno obleko ter nekaj perila. Tilka je potem seveda izginila in jo policija bržkone ne bo dobila tako kmalu v pest. — Ker postaja mraz, si je hotel preskrbe« tudi hlapec Jaka P. toplo pleteno Jopico, a ni imel denarja, da bi si Jo nabavil v trgovini. Ta zaves* pa mm ni delala prehudih preglavic. Predsnočn.iim Je odšel na obisk k svojemu znancu hlapcu Danijelu B. v Hrastje ter mu enostavno ukrade! jopico, po vrh« na še nekaj druge obleke, k! pa je ni nosil dolgo. Tat je bil že naslednjega dne izsleden ter se bo morai zagovarjati pred sodiščem.
Za damske plašče
pliSe. veloiKte. hasha v ngtnnvejšlh vzorcih
nudi po nizki ceni JOSIP SLIBAR. Ljubljana. Stari trg St 21
_(poleg Zalaznika).	13678a
Iz Maribora
h— železniški uslužbenci ▼ kurilnici In delavnici so te dni razburjeni zaradi številnih praznikov v decembra. Ta mesec bodo delali samo 20 dni, ker se kar vTSte državni in cerkveni prazniki. Delavski zaupniki so predlagali, naj bi se delalo vsaj na en cerkven praznik, predlog pa ni bil spreiet Delavci bodo tudi brez dela na dan, ko se bo iz kurilnice premestil velik parni kotel v Vel. Bečkerek. Ta dan bodo vpora-bili za različne poprave v delavnici.
a— Klici na pomoč. V noči od torka na sredo so se čuli z otoka na Dravi pred Sv. Petrom obupni klici na pomoč. Zjutraj so se Po mestu razširile vesti, da se Je tam odigrala življens^. ali ljubezenska tregedija. V torek so namreč nekateri videli po mariborskih ulicah sumljiv parček, ki je najbrž skleni! narediti- konec temu življenju in se Je z otoka na Dravi vrgel v vodo.
— Zagonetna tatvina. Neka mariborska tovarna tekstilnega blaga odpošilja na Hrvatsko večje pošfljatve svojih izdelkov. Odjemalci tovarne so se pa pred par dnevi pritožili. da so v pošiljkah dobili mesto blaga samo papir. Policija je uvedla preiskavo, da ugotovi, ali so premeteni tatovi oolenili pošiljke na pošti, v vlaku ali pa že v tovarni.
Iz Celja
—	Svečana sela občinskega sveta se
bo vršila jutri ob 18. v proslavo lOletnice ujedinjenja.
—	Potepuh, ki ne more pozabiti Celja.
Martin Keše, ki Je precej nevaren tujemu imetju. Je bil spomladi Izgnan za nedoločen čas liz območja celjskega političnega okraja Toda Martin nikakor ne more pozabiti lepe celjske okolice Pred dnevi se je zopet pojavil v bližini. Imel pa Je smolo. Orožniki so ga Izsledili ter oddaH celjskemu sodišču.	------ ■>.
DANES VELIČASTNO DELOI
„Beli tiger"
(Wems Meer and Hlmmel slch berflhren.) Veličastna pesem ljudskega berolzma v 2 delih 19 delanj aaenkrat.
V glavni vlogi Dolores Costelio la John Barrymore. Pretresljivi roman lovcev n« kite Vam bo ostal v večnem spominu, zato
ne zamudite!! Daaes ob 4-, četrt na po! 8. ta 9. Kino »L|«ibl|ansld dvor«. Telefon 2730
e— Nov kandidat za prisilno delavnico. Delavec Jože Kolenc, doma iz Celja, je bii kljub svoji mladosti (star Je komaj 26 let) že 12-krat občutno kaznovan .zaradi raz. nih deliktov. Vse kazni pa mladega nepri. diprava niso izboljšale. Pri celjskem okrož-nem sodišču se je moral zopet zagovarjati zaradi nekih nerodnosti in je bi! obsojen na tri mesece zapora. Po prestani kazn! ga bodo odpravili v prisilno delavnico.
Iz Kranja
r— Dramatična šola Gledališkega odra bo drevi v Narodnem domu.
r— Okrajni cestni odbor je sprejel z& kritje svojega proračuna 300 odst doklado na direktne državne davke ter 25 odst. do< klado na hišno najmarino in na pridobi:.« no 2. razreda.
r— Proslax>a 1. decembra. Pod okriljem mestne občine ustanovljeni slavnostni od« bor, v katerega edino klerikalci niso ho« teli vstopiti, je sestavil naslednji spored; v petek ob 20. uri obhod železničarske god« be «Sloga» od kolodvora po mestu. Me» ščanstvo se poziva, da razobesi zastave in za ta čas razsvetli okna. Po obhodu koc« cert godbe v Narodnem domu. V soboto ob 9. cerkveno opravilo v župni cerkvi, nato sprevod pred spomenik kralja Petra. Zvečer ob 30.30 v Narodnem domu slav« nostna akademija Sokola Popoldne cA 16. bo priredil Stražiški Sokol v svojem doma svojo akademijo
r— Gradba velike tekstilne industrijt vidno napreduje. Enonadstropna tkalnica, skladišče, stavba za tiskamo in stranski prostori so že pod streho. V sredini se iir« pozantno dviga novi tovarniški dimnik. Sedaj gradijo kotlarno, cesto ob savskem bregu do tovarne ter lastna industrijska tira. Od železniške proge kakor tudi od •Starega drevoreda* je pogled na novo ir* dustrijo nad vse interesanten.
Iz Ptuja
j— Slovenski tenis klub v Ptuju je kup' te dni od g. Orniga zemljišče ob ribniku* Ljudskem vrtu, kjer si napravi dve no tenisMerišči. Obe igrišči, s katerih gradnjo je klub že pričel, bosta ležali na enem ns -lepših in za tenis najprikladneiših mest v Ptuju. Dovršeni bosta z velikimi žrtvarri tekom prihodnjega leta, eno že spomlac S tem bo klubu zasiguran mnogo uspešm -šn razvoj, kakor na dosedanjem edinem igrišču pri Mladiki, ki že dolgo ni več z«-aostovalo, ker je interes za lepi šport tf» nisa tudi v Ptuju vedno večji. Klub ima za-znamovati že sedaj pri enem igrišču ler uspehe, saj je priredil letos številne in zelo uspešne medklubske turnirje in tudi ns. drugih turnirjih uspešno sodeloval. S pri« dobitvijo nadaljnih dveh igrišč pa lahko pričakuje še večji razmah.
senic
Sokolsko društvo na Jesenicah pr« redi v proslavo lOletnice državnega ujed • njenja v soboto ob 19.30 slavnostno aka« demiio v društveni telovadnici s petjem govori, godbo in krasno tridejansko rusko dTamo «cTuji pogled®. Snov je zajeta iz časa Napoleonove vome 1812 na Ruskem.
Gradnja podvoza pod jeseniškim kolodvorom, ki spaja oba najbolj obljuder? predela Jesenic, se bliža koncu. Sedaj se izvršujejo še tlakovalna dela od Mesarjeve gostilne do Ferjanove žage Podvoz je nad 70 m dolg, 5 m širok ter 2.69 m visok. Ds je zadosti svetlobe v dnevnem času, ima na stropu šest velikih odprtih lin, ki bod<-pokrite z močnimi šipami. Vsa dela pr gradnji podvoza so stala 1.015.000 Din, kar pa je že krito na račon kaldrmine. Podvc je tekom leta zgradila gradbena tvrdks «Slograd» iz Ljubljane ter s svojim solid« nim delom v polni meri potrdila svoj slo« ves.
h 7
a^oria
T— Veliko zanimanje za higijenski tečaj. V nedeljo se je otvonl lOdnevni higijen* ski tečaj, katerega so priredile naše delov« nc Kolašice. Zaradi številnih prijav se vrši tečaj v prostorih Sokolskega doms-Priglasilo se je za dnevna predavanja nad 60 oseb.
z— Delovanje okoliških pevskih druStev Zadnjo nedeljo ie priredilo loško pevsko društvo «tLoški Glas» pod vodstvom agil« nega pevovodje g. Godina v Čemšeniku pevski koncert. Dvorana ondotnega Izobra« levalnega društva je bila nabito polna in so pevci želi za svoja izvajanja velik aplavz. Pevsko društvo iz Kotredeža pa bo prir©» dilo v soboto 1. decembra v gostilni g. Kor» barja v Zagorju pevski večer. 1'spešno de* Iovanje okoliških pevcev zasluži vse pri« znanje. Želeti je, da tudi zagorsko Glasbe no društvo oživi ter prične z novim delom, da ne zaostane z« dragimi.
z— Proslava lOletnice ujedinjenja, So* kolsko društvo bo proslavilo lOletnico uje« dinjenja s telovadno akademijo v nedeljo ob 19. v Sokolskem domu.
■S 4
Najboljše, najtrajnejše. zato - - najcenejšel
Gospodarstvo
Državni proračun za L 1929-30.
Sledeče srečke drž. razredne loterije
kupljene pri Zadružni hranilnici, r. z. z o. z., v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 19, so bile dne 26. novembra 1928. izžrebane
Din 4000 — 7546 Din 2000 — 7582, 20004, Din	500 — 5709, 5732, 576S, 5769, 5785, 5789, 5797,
5799, 7545, 7602, 7605. 7679. 10821, 10823. 10942,	10991, 14101, 14117, 10013, 20032, 20037, 200S2,
20131 ,20195, 30925, 30940, 30954, 30989, 34633,	34745, 46034, 46039, 46064. 46161, 46170. 53440,
58211, 58217, 58225, 58239, 58255, 58276, 58279	58323, 58328, 66625, 66634, 66648, 66678, 66898,
70319, 70369. 84531, 84610, 84680. 91745, 91767,	97 357, 97386, 97441, 97448. 99719, 99772, 99821,
99898, 100701, 103165, 103174, 103195, 108104,	108117, 108142, 108147, 108157, 108166, 109713,
109732, 109833. 115638, 120179, 120191, 120241,	120288, 123811, 123946, 123969, 138472, 15404,
70319, 70369, 84541, 84610, 84680, 91745. 91767,	10817, 15817, 15449. 58274, 97370.
Izžrebane srečke na dobitke Din 500 sprejemamo v zameno za nerzžrebane XVII. Volt.
Kdor leli igrati v novem kolu naj nam pošli« tako) izžrebano srečko, da mu polijemo novo,
ki bo z izžrebanim zneskom plačana že za vseh 5. razredov.
Zadružna hranilnica r. z. z o. z., Ljubljana, Sv. Petra cesta 19.
^/laivrii
ajpnmernejši darovi
podSožičnim drevescem*.
okusne
» \
i t/ljk Ififri
KAS ETE
Šport
Tek Ujedinjenja
V športno proslavo desetletnice narod« nega Ujedinjenja priredi ASK Primorje pod pokroviteljstvom velikega župana ljubljanske oblasti tek po Ljubljani in čez ljubljanski Grad pod naslovom «Tek Uje» dinjenja*. To tekmovanje je zamišljeno kot športna proslava narodnega Ujedinjenja ki se bo vršila redno vsako leto 1. decem« bra.
Razpis dovoljuje start vsem športnikom brez razlike: smučarjem, nogometašem, plavačem, tenis igralcem, planincem ter lahkoatletom. Razen teh smejo startati tu> di vojaki v posebni kategoriji Razdelitev placementov je taka, da omogoča tri prva, tri druga in tri tretja mesta
Dolžnost vsakega športnika je, da se spo» minja zgodovinskega dne. in da nastopi v počaščen ie tistih bojev in težav, po kate* rih smo prišli do naše narodne samostoj.* nosti, v boju — v Teku ujedinjenja —, da s tem tudi on kot omladinec manifestira svoje spoštovanje do truda in napora, ki so ga narodni borci vložili v dosego naše« ga uiedinienja. in ki ga je kronal histo« rični dogodek 1. decembra 1918.
Tekmovanje obeta biti zelo zanimivo, ker bodo startali naši najboliši atleti: Sen« čar, Hiadnik, Kumer Ivo in Karel. 2orga Perko, Pintarič, Valenčič, Wallner. Slamič, Vrhovnik Pogačnik. Šporn, in razni drugi. — Iz Zagreba so obliubili svoie sodelova« nje Predanič Kumer Karel, Zemljak. Kralj. Koren. — Iz Maribora pride io zvezde Ze» lezničariev in Maribora. — Od vojakov iz Maribora startaio Slapničar. Kandus, Smer« ke Detajle prinesemo v prihodnjih dneh.
Po tekmovanju ho svečani vpis v «Zlato knjigo*, ki jo je v ta namen poklonil go« T>od~ veliki župan ljubljanske oblasti. — Ta svečani akt se bo vršil pol UTe po tek« movanju v prostorih Zvezde.
Prihodnjo nedeljo Ilirija: Primorje
V nedeljskih izločilnih tekmah »Jesen« skega turnirja* sta se kvalificirala, kakor je bilo pričakovati, favorita Primorje in Ilirija. Prvotno je bilo domenjeno, da se bo finale odigral na državni praznik, t. i. 1. decembra Ker pa igra tega dne ljub« ljanski vojaški team proti zagrebškemu ln nastopijo v ljubljanskem moštvu nekateri igrači Iliri ie in Primorja, se ie morala tek* ma preložiti na nedeljo. Ta 24urna odgo« ditev je razumljiva in na mestu, ker bo gotovo v vsestranskem interesu, da nasto pita moštvi v najmočnejših postavah.
Službene objave LNP
(Iz seje upr. odbora dne 16 XI. 1928.)
Upravni odbor je vzel na znanje dopis z dne 31. X. t. L štev. 27/28=29. glasom kate* rega je upravni odbor JNSa na protest ASK Primorje proti anuliranju prvenstvene teb me ASK Primorje : SK Ilirija odigrani dne 14. X.., razveljavil sklepe posl. in uprav« nega odbora LNPa, ter navedeno prvenst« veno tekmo sam verificiral z doseženim rezultatom 5 : 4 za ASK Primorje. — Ker je upravni odbor LNPa uverjen, da je to rešenje upr. odbora JNSa v nasprotju z obstoječimi pravili, se je oklenilo vložiti protest na prihodnjo glavno skupščino JNSa, še prej pa informirati tozadevno vse ostaie podsave^e JNSa.
Protest SK Natakar proti izrečeni globi 500 Din po § 53 kaz. pravilnika se odstopi JNSu v rešitev.
Vsled dopisa SK Reka od 23. X. se črta globa 50 Din, ki mu je bila naložena po sklepu upr. odbora z dne 19 X. t. L
Konstatira se na pritožbo g. I. Barla, čla« na kaz. odbora LNPa. da je kot službujoči odbornik pri tekmah dne 21. X. predložil blagajniški obračun pravočasno Tozadevni poziv poslovnega odbora, ki je bil objav« f j en v <rJutru» od 3. XI. je z ozirom na to brezpredmeten.
SK Železničar se obvešča, da je JNS z dopisom br. 81^*29 zavrnil njegov pro* test z dne 17 okt. proti sklepu MO v za« devi razdelitve event deficita okrožnih pr« venstvenih tekem za 1928=29 Obenem se obvešča SK Železničar, da je upr. odbor JNSa z istim dopisom pooblastil LNP, da v bodoče slične proteste a limine odkloni neposredno v svojem delokrogu.
Athletik SK se obvešča, da upr. odbor JNSa glasom dopisa br 84=28=29 ni ugodil njegovemu protest; proti kazni 500 Din. ki mu je bila naložena po sklepu upr. od= bora LNP z dne 31 VIII. t. 1. (Jutro 14 IX.) Athletik SK se poziva, da plača na« vedeno globo tekom 14 dni drugače sledi suspenz. Po naročilu JNSa se imenovani
klub obenem Se enkrat z vsem povdarkom opozarja pod pretnjo nadaljnih posledic po § 53 kaz. prav„ da »e mora na igrišču brezpogojno pozdravljati s klubi s pozdra« vom, s katerim s« pozdravljajo vsi klubi na teritoriju JNSa, t j. s trikratnim «Zdra« vo!»	Tajnik I.
.4SK Primorje V petek ob 18.15 t damskem salonu kavarne Emona sestanek.
Vabijo se vsi člani, kateri so voljni delati Načelnik.
Edina ljubljanska prireditev 1. decembra zvečer bo
novinarski koncert
Vstopnice v Matični knjigarni.
RABITE
TUNGSRAM larlfeve elektronke
Porota
Novo mesto. 28. novembra.
Težka telesna poškodba v Sajevcu
Danes se je moral zaradi hudodelstva težke telesne poškodbe zagovarjati pred porotniki Leopold Lovšin, rojen l 1898.. pristojen v Dane pri Rihnici. oženjen, posestnik in rešetar v Sajevcu. že kaznovan Dne 5. avgusta letos ie prišlo okoli 9. zvečer z gasilske veselice v Goričici vasi več uniformiranih gasilcev, v gostilno Terezije Klunove v Saievcu. K njim le pri-sedel tudi obdolženec, ki Je bil že prel v gostilni. Pogovor je nanese! najprej na gasilska društva. Obdolženec se ie izrazil o njih. da uganjajo politiko. Gasilca Bartol in župan Lovšin sta obdolžencu ugovarjala. Obdolženec se ie končno vdal in rekel, da so vseeno lahko prijatelji teT Je celo pohvalil domače društvenike in društvo, češ. da ono še edino izmed društev kaj velja in koristi. Nato so govorili še o politiki in se Po 10 zvečer odpravili Iz gostilne.
Bartolu se le pridružil pred vrati obdolženec Ln sta šla skupai proti domu. Med potjo je obdolženec že zopet začel govoriti. da so pri gasilcih sama bahači, ki se jim hoče le šari To ie ujezilo Bartola, da mu je odgovoril, naj se ne vtika v razmere. ki jih prav nič ne pozna. Na te besede ie udaril obdolženec Bartola tako močno, da ie ta nadeL Ležečega na tleh ie obtoženec suva! z obuto nogo v glavo, da se je Bartol onesvestil Pri zdravniški preiskavi se ie izkazalo, da se ie Bartolu zaradi sunkov z nogo natrla kost očesne votline za desnim očesom, pri čemer ie tako občutno ranila očesni živec, da Je oko skoral popolnoma oslepelo.
Obdolženec se zagovarja, da se dogodka prav nič ne spominja, ker le bil popolnoma piian Trdi. da ie tisti dan veliko pil. in da zvečer že nI več vedel, kai dela. Toda ta pijanost ie v teku štirih ur. ki so potekle do usodnega dogodka, močno ponehala kait! vse priče, ki so videle obdolženca v Klunovr gostilni In potem domov gredočega. so edine v tem. da ie bil mož takrat le nekoliko vinjen.
Porotnikom ie bilo stavljeno vprašanie glede težke telesne poškodbe, ki so ga z 8 glasovi zanikali. Na oodlagi tega fe bil Lovšin
oproščen.
Prlfatelfi radia!
Preskrbite si prvovrsten užitek!
z INGELEN 3-cevnim sprejemalcem
vseh valov in z INGEI EN Pigaro zvočnikom z umetniško svileno sliko Mneiia odiemalcev o teh aparatih so v »Ingelen Radio N^Ju:ichten«. ki so izšle v 400.000 izvA^^k iih dobite v vsaki
Našega spreiema^i^nite:
v Prosvetni zvezi. Miklošičeva cesta 5. Dri Padlo val. Kongresni trg 3, ter pr Franc Bar. Mestni trg 5.	132
10.45' Orkestralen koncert
.................................I.......IIMII.........
Kaikor smo le poročali. Je finančni minister predložil Narodni skupščini državni proračun za L 1929- /90. V tem proračunu 90, kakor trdi finančni minister, «skrupu-
lozno izvedeni principi štednje>. Da je po mnenju finančnega ministra proračun uravnotežen, ne bo treba 5e posebno povdarjati. K^ko pa je v resnici z ravnotežjem in s principi štednje hočemo pokazati v naslednjem.
Državni izdatki (po proračunu za splošno državno upravo in po proračunu državnih podjetij, ki sta se 1. 1927-/28. vodila še skupno) so v novem proračunu predvideni i vsoto 12 milijard 158.7 milijona Din. Ce primerjamo to vsoto z vsoto predvidenih izdatkov v zadnjih dveh proračunih, vidimo, da je letošnji proračun znatno večji kakor proračun z.i tekoč« in za oreteklo finančno leto. Državni izdatki so bili predvideni:
milij. Din ta leto 1927./M.	11.477
„ „ 1928./29.	11.580
., „ 1929./30.	12.159
Napram tekožemn proračuna «e Ima torej novi proračun povečati za 579 milijonov Din, rri čemer ie treba še upoštevati, da v novem proračunu,- kakor v tekočem, niso vnesene dotacije, ki jih prejemajo oblasti za od države prevzete posle. Te dotacije zm-Jajo v tekočem proračunu 179 milijonov Din. v novem proračunu pa 198 miPjonov Din. 8 temi dotacijami se Ima novi proračnn napram proračunu za preteklo finančno letu (1927 /28.) povečati za «82 + 198. torej ia 880 milijonov Din. Za presojo davčne obremenitve pa je treba še upoštevati izdatke oblastnih proračunov, ki bodo v vseh 83 oblasteh znnšrli brez izdatkov na račun državne dotaciie okrog 700 milijonov Din, tako da se bodo predvidnni drfavni in oblastni izdatki v norem proračunskem letn povečali napram predvidenim izdatkom v preteklem proračunskem letu r« okroe 1600 milijinov Din. Tako torej izgleda princip <štednje» * ene strani.
Sedaj pa 5e poglefmo, kako «e fe Izvajal princip štednie v izdatkih samih. 2e ll tekočega proračuna so bile ▼ pričakovanju velikega inozemskega posojila 'zločene skoro vse Investicije; v novem proračunu pa so ponovno reducirane. Tako ie proračun ministrstva za zgradbe manjši za 90 milijonov Din, proračun prosvetnega ministrstva za 26 milijonov Din. proračun za nnrodno zdravje pa za 14 milijonov Din, in sicer le zaradi zmanjšanja izdatkov za Investicije. Na drugi strani pa so se personalni izdatki ponovno in znatno dvignili, tako da trre ogromna večina izdatkov za neproduktivne namene. Princip štednje finančnega ministra pre torej za tem, da se znižajo izdatki za investicije, kar bi bilo morda pravilno, če >e s tem mogoče znižati proračun in davčna bremena in če se istočasno zasigurajo sredstva za te investicije iz posojil. Proti vsem principom budžetfranja pa je postopanje finančnega ministra, ki je prihranke, nastale zaradi iz-ločenja investicijskih Izdatkov ln *es višek izdatkov napram tekočemu proračunu porabil za povečanje personalnih izdatkov.
Postavka za pokojnine In invalidske podpore. ki ie za 1. 1927./35. rrnšala le 604 milijone Din, se Je v tekočem nroračunu povišala na 9]6 milijonov, v novem pa znaša navzlic znano nizkim pokojninam celo že 1031 milijonov Din. Izdatki za nove pokojnine se imajo torei povečati za nadaljnjih 115 milijonov Din. Morda je nI države, ki bi imela sorazmerno tako ogromno število upokojencev kakor naša država, in to predvsem mladih ljudi ki so večinoma za službo sposobni. Ena sedmina vseh izdatkov državne uprave naj gre torej samo za pokojnine. S ponovnim povečanjem izdatkov za pokojnine naj se omogoči predčasno upokojen je režimskih privržencev, s povečanjem ostalih personalnih izdatkov pa možnost za sprejem novih državnih uradnikov in na stavljene«* v seveda predvsem režimskih privržencev. Taka finančna politika mora prej ko slej dovesti našo državo do poloma, pri č^mer bo moralo zopet težko krvaTti naše gospodarstvo.
Da ogromna višina državnih Izdatkov. Ul so po veliki večini neproduktivnega značaja. nikakor ni v skladu z našo gospodarsko močjo, o tem ni dvoma. Ker pa so davčni viri že dane« do skrajnosti izrabljeni, je dalje Jasno, da novi proračun nikakor ni uravnotežen, kakor niso bili vid dosedanji, ki so dovedli do tega. da 'mamo daneg 1 in pol milijarde lete^h dolgov, zaradi katerih smo morali najeti izredno drago švedsko posojilo.
= Potreba trgovinske pogodbe s Španijo
Udruženje lesnih industrijcev in trgovcev kraljevine SHS je te dni ponovno interveniralo pri merodajnih faktorjih v Beogradu, da bi se čim prej uvedla trgovinska pogajanja s Španijo, s katero nimamo nikake trgovinske pogodbe in se pri uvozu našega blaga pobira poleg carine le posebna sur-taksa. Španija je za naš les postala izredno važno tržišče, vendar pa se morajo naši pro-ducenti pri izvoziu v Španijo zaradi pomanjkanja trgovinske pogodbe posluževati italijanskih posrednikov in se naše blago potem preko Reke in Trsta izvaža v Španijo kot italijansko. Neposredni povoj za ponovne korake Udruženja lesnih indus'rijcev in trgovcev pa ie bilo dejstvo, da se bo tudi naša država udeležila svetovne razstave v Barceloni meseca maja prihodnjega leta. Glede na strukturo našega Izvoza v Španijo bi morala na razstavi biti v prvi vrsti zastopana naša lesna produkcija. Sodelovanje naše lesne industrije na razstavi pa bi imelo le pomen, če bi imeli vsaj do otvoritve razstave primerno trgovinsko pogodbo s Španijo. Za pogajanja je baje pripravljeno že precej materijala ter Je bilo že ponovno napovedano. da se bodo pogajanja v doglednem času pričela. Vedno pa so se pojavile nove neznane zapreke.
— Jugoslavija se dalje pogaja za dobavo železniškega materijala na kredit od koneer-na Vereinigte Stahlwerke. Kakor znano, je bila med našo državo in nemškim železarskim koncernom <Verelnigte Slahlwerke>, odnosno njeno prodajno družbo 'Stahl-union E.\porl G- m. b. H.» nedavno sklenjena predpogodba za dobavo lokomotiv, vagonov in železniškega materijala v vrednosti od 100 milijonov mark (1350 milijonov Din) proti plačilu v 7% državnih bonih- Ko je bila pred pogodba sklenjena, je naša država jaje dobila ugodnejše ponudbe ter se je smatralo, da bo pogodba razveljavljena. Sedaj pa poroča cBerliner Bflrsen - Courin iz zanesljivega vira, da pogajanja sploh niso
bila prekinjena in da se dalje vršijo na podlagi še veduo veljavne predpogodbe.
= Plenarna seja Zbornice ia TOI t Ljubljani. Zbornica za TOI v Ljubljani je sklicala plenarno s^jo. ki se bo vršila v sredo, 5. decembra ob 8. dopoldne v zbornični sejni dvorani. Dnevni red: 1.) Poročilo predsednika. 2.) Poročilo o razsodišču Zbornice za TOI. 3.) Racijonalizacija v naši trgovini. 4.) Poročilo odbora za sestavo načrta službene pragmatike. 5.) Proračun ?.birnire za 1. 1929. 6.) Samostojni predlogi. 7- Tajna seja.
Borze
28. novembra.
Na ljubljanski borzi je bil danes devizni promet zaradi bližajočega ultima zelo slab. Pomembejši promet je bil samo v devizah na Curih, Dunaj In Berlin. Vso potrebo je krila Narodna banl^a. Med efekH je bila zaključena Ljubljanska kreditna po 128-
Na zagrebškem efektnem tržišču je Vojna škoda tudi danes za malenkost popuščala. Promet je bil zelo slab. Zaključena je bila samo kasa po 438. za december pa je noti-rala 440 — 441.5. Med bančnimi vrednotami so bili zaključki samo v Praštedioni po 820 in v Union banki (Hipo) po 57-5 — 57- Tudi industrijske vrednote so bile zanemarjeno. Zaključki so bili v Dubrovački po 490 in v Isisu po 25.
Devize in valnte.
LJubljana. Amsterdam 0 _ 22 8525. Berlin 13.55—13.58 (13.565). Bruselj 0—7.908, Budimpešta d—9.9205. Curih 1094.1-1097.1 (1095.6), Dunaj 7.985—S.015 (8.—). Lnndon 0—276.—, Neyork 0—56 875, Pariz 221.42—223.42 (222.42). Praga 168.27—169.07 (168.67). Trst 0—298.08.
Zagreb. Amsterdam 22.795—22.855, Dunaj 7.985 - 8.015. Berlin 13.55 — 13.58, Budimpešta 9.9055 — 9.9355. Milan 297.01—'290.01. London 275.6 — 276.4. Newyork 56.775 do 56.975. Praga 168.275 — 169.075, Curih 1094.1 do 1097.1.
Cnrih. Zagreb 9.1275. Pariz 20.30, London 25.1675. Newyork 519.025. Milan 27-20, Praga 15.39, Dunaj' 73. Budimpešta 90.525, Berlin 123.74, Bruselj 72.175. Amslerdam 208.P5. Varšava 58.20, Bukarešta 3.115, Sofiia 3.75.
Dunaj. Beograd 12.48125 — 12.51125, Berlin 169.22 — 169.72. London 84.4525—34.5525 Milan 37.2050 — 37-3050, Newyork 709.75 712.25, Praga 21.02875 — 21.10875. Curih 136.75 — 137.25; dinarji 12.40 - 12.4650.
Efekti.
Ljubljana. Celjska 158—0, Liub. kred. 128 zakl!.. Praštediona 920—0, Kreditn- zavod 175— 0. Vevče 110—0, Ruše 260—280, Stavbna 56—0. Šešir 105—0.
Zagreb. Državne vrednote: Vojna »kola 437.5 _ 438. kasa 437-5 — 438. za december 440 — 441.5, za februar 0 _ 450. investicijsko 85.5 — 86, agrarne 53.5 — 54; bančne
vrednote: Praštediona 920 _ 925. Union (Hipo) 57 _ 58, Kreditna 85 — 0, Poljo 17.5 do 18, Narodna 6980 — 7050, Srpska 152 do 153, Ljubljanska kreditna 127 — 128, Jugo 90 — 91; industrijske vrednote: Gurmanu 200 — 205, Slaveks 100 _ J05, Slavonija 6 do 6.75, Narodna Sumska 17 — 0. Danica 150 — 155. Drava 475 — 510, Isls 23 — 26, Vevče 114 — 0, Dubrovačka 490 — 500. Trboveljska 480 _ 485, Šečernna 477.5 — 480.
Beograd. Vojna škoda 438 — 438J5. investicijsko 86 — 86.5, agrarne 53 — 54.5.
Blagovna tržišča
Ljubljanska blagovna borza (28. t m.) Les: Tendenca nespremenjena. Zaključena sta bila 2 vagona smrekovih in jelovih desk. Deželni pridelki: Tendenca za žito nespremenjena. Zaključen je bil 1 vag. rži. Nudi se pšenica (s'ov. poM mlev. tarifa, baška. uzančno blago, za december po 292-5 do 295. za Januar 300 — 302.5; t u r š e i c a: baška, stara. slov. postaja navadna tarifa, plač- 30 dni po 365-5 — 370, ameriška <La Plata«, zacarinjena. fco Ljubljana po 315.5 do 820, oves: baški ali slavonski, sdrav, rešetan po 295 — 300: rž: baška 72/74 kg, mlevska tarifa po 295 — 297.5: moka <0>: fco Ljubljana, plač. po prejemu blaga po 430 — 4S5.
Novo-adska blagovna borza (28. t. m.) Tendenca mlačna. Piomet: pšenice 1 vagon, turščice 27 in otrobov I vagon. Pšenica: baška, baška potijska in gornfebaška 243 do 245: banaška 237 — 240. Ječmen: baški, sremski in banaški 255 — 260; baški, pomladni 285 — 290. Oves: baški. sremski in banaški 242.5 _ 247.5. Turščica: baška in sremska 237.5 —240; za marc-apri! 280—285; za april-maj 285 — 290. Moka: vonska umetno sušena 260 — 265. Moka: baška <0g» in <Ogg> 350 _ 360; <2> 330 do 340: «5> 810 _ 320; <6> 270 — 280. O t r o -bi: baški in sremski 180—185; banaški «75 do 180.
Dunajska bona za kmetijske proizvode
(27. t m.) Prijaznejša tendenca na inozemskih borzah ni mogla vplivati na razpoloženje na dunajski borzi, ki je zaradi slab« prodaje moke ostala dalje zelo mirna. Jugo-slovenska pšenica se i« nudila po 38.25 fco Dunaj. V turščici je ostala tendenca nespremenjena. Uradne cene so prav tako ostale nespremenjene.
Dunajski svinjski sejem (27. t. m.) Dogon 12.781 komadov, od tega 2l03 Iz Jugoslavije, 8133 iz Poljske in 1945 iz Romunije. Zaradi slabšega dogona so se pitane svinje podražile za 15 — 20 grošev (deloma celo za 25 grošev). mesni prašiči pa za 15 groš°v. Za kg žive teže noti rajo: pitane svinje I. 2.40 do 2.45 angleške križane 2 — 2.30, kmečke 195 — 2.30, stare 2 — mesce 1.65 do 2.20 šilinga.
VREMENSKO P0R0CII.0
MotPoroloski zavod v	28 novembra 1928.	Višina barometra 308.8 m
rvrai
Ca*
opazovanja
L]ub'.:ana Marfbor Zagreb Btograd
5.. -ievo Skoplde Di brovnik Split
H.
7
Barom.	1 emper.	n rt > -	Smei veira in brzina	0 co ■o — " i	Padavine	
		— > 4> X	v m. in sek.	ici 0	Vrsta	mm u. /. nt«
753 0 /52 3 751 8 '48 5	1-4 10 50 30	15 75 9fi	NE 1 SW 1 NNW 2 mirno	6 10 10	dei	10-0
747 9	5.0	90	N 0	4	del	110
745 3	80	45	NNW 6	10	dei	60
Solnce vzhaja ob 7.13. zahaja ob 16.22, luna vzhaja ob 16.58, zahaja ob 8 49.
N v'šla 'emneraruri, dane«. \ Lii'Mwni6.5 C. najnižja 0.2 C.
Dunajska vremenska napoved za četrtek: V južih Alpah večinoma jasno, hladneje.
in sveta
V ponedeljek, se je začela v Parizu obravnava proti antifašistu Sergiju de Modugnu, ki je lani, dne 12. septembra ustrelil italijanskega konzula Nardini* ja. Zadeva ima politično ozadje. Di Modugno je delavec, ki je moral po* begniti iz Italije radi fašističnih perse* kucij Našel je zatočišče v Franciji. Ko se je ustanovil, je želel, da bi prišli za njim tudi žena in hčerka. Toda obla* sti jima niso hotele izdati potnega li* sta. Zato je Modugno trikrat obiskal
Umor radi nasilne ločitve od družine
V Parizu stoji pred poroto artifašist de Modugno, morile-italijanskega konzula Nardinija, ki ni hotel izdati potnega lista njegovi ženi in otroku, da bi prišla k njemu.
italijanski konzulat v Parizu ter prosil ondotnega italijanskega konzula, grofa Nardinija, naj vendar on poseže vmes ter izposluje dovoljenje za preselitev delavčeve žene in hčerke v Pariz. Kon* zul je ostal gluh. Zavrnil je Modugna vsako pot ko se je oglasil pri njem, moža in družinskega očeta pa je to pe* klo in ga je slednjič tako razpalilo, da je potegnil samokres in usmrtil moža, ki ga je tako mučil.
Obravnava ima torej tudi političen značaj in priča, da vrše italijanski kon* zulati v inozemstvu poleg trgovskih poslov tudi nadzorovalno službo. Baš iz tega razloga je umor konzula Nardi* nija značilen. Morilec je doslej neopo* rečno živel, ni bil politični rovpr in se je udejstvoval samo v strokovnih or* ganizacijah Brani ga znani kazenski zagovornik Torres.
Obravnavi prisostvuje tudi vdova umorjenega konzula, grofica Nardini. Ko so obtoženca pripeljali v dvorano, je bridko zaplakal. Predsednik porote je velel prečitati obtožnico, nakar je povzel besedo«advokat Torres. ki je podčrtal zlasti dejstvo, da manjkajo številne priče, katere tišči italijanska vlada pod ključem. Med njimi je nave» del imena Cesarja Rossija, ki so ga fa= šisti vjeli v vohunsko past in ga odpe* Ijali v zapore «Regina CoeIi» v Rimu
Voditelj obravnave je izjavil, da je sodišče diplomatskim potom interveni; ralo za priče, da pa so v Rimu dotič* ne spise zavrnili. Torres je nato izjavil, da njegov očitek ne velja franco* ski, pač pa italijanski justici.
Razprava je že radi tega zanimiva, ker je med povabljenimi 25 pričami večje število uglednih političnih oseb* nosti, razen Leona Bluma in Renaude* la tudi bivši italijanski državni pod* tajnik Ossola in razni predstavniki strokovnih organizacij.
.Morilec in njegova žrtev
Zgoraj: umorjeni konzul grof Nardini; -
spodaj: atentator Sergio di Modueno.
Druga priča Malmgreenove smrti v Milanu
Te dni se je vrnil iz Stockholma v Italijo kapetan Mariano, tovariš Zap* pija in Malmgreena in druga priča ne* človeške smrti švedskega meteorologa.
Iz Stockholma ga je spremljal zdrav* nik italijanske mornarice dr. Cendali. ki je izvršil na njem prvo operacijo v Kingsbavu. Ves čas njegovega bolova* nja v Stockholmu mu je stal ob strani in ga negoval ter mu lajšal bolečine.
Mariano je popoln invalid. Odre* zali so mu desno nogo, pa tudi rok ni* ma več v prejšnjem stanju Njegovo lečenje je napredovalo zelo počasi. Še danes je poln ran, ki se le polagoma celijo in se mu bodo poznale do kon* ca življenja.
Iz Stockholma se je peljal v Italijo sfcozi Berlin. Tam sta ga pričakovala na kolodvoru italijanski vojaški ataše in njegova žena, ki sta ga spremila na poslaništvo. En dan je bil gost itali* janskega poslanika, nato se je odpe* ijal v popolnem incognitu dalje v Mi* la.,.
Pogled na Mariana je strašen. Nje* 'govo telo je pravcata razvalina — na vseh straneh so ga same berglje. Da ne bi njegova zunanjost tako neprijet* no učinkovala na gledalce, so ga pri slikanju oblekli v suknjo, toda celo pod debelo volno govori njegov izgled strašne besede proti Nobilovi ekspe* diciji, ki mu je vzela zdravje. Mogoče bi bilo boljše, da bi mu bila istočasno upihnila luč življenja.
Smučarji!
originalno norveško blago za drese, priporočeno po trenerju jugoslov. olimp. vrste inž. T. T. Hanssenu v zalogi pri tvrdki DRAGO SCHWAB, Ljubljana. Kompletni dresi od Din 600 dalje.
Lepota jo je pripravila ob službo
Pariško sodišče za spore med delo* dajalci in uslužbenci je imelo opraviti s precej neobičajnim slučajem. Neka prodajalka iz modne stroke je bila od* puščena iz službe, ker je bila — pre* lepa! Tožila je seveda delodajalca za odškodnino in ta je pred strogimi go* spodi postave natančno razložil, čemu jo je odpustil.
Prodajalka je bila zalo dekle, ki jo je vsak moški rad pogledal z odprtim očesom. Zato je bila trgovina polna ogledovalcev najrazličnejših predme* tov, ki jih je morala prodajalka raz* kazovati od jutra do večera, ne pa tu* di odjemalcev, ki bi blago kupili in plačali. Lastnik trgovine je na kraju videl, da hodi gospoda ogledovat samo lepo prodajalko, ne pa blaga, ki ga je ime? na ponudbo. Odpovedal ji jc služ* bo. Nastavljenka se je temu zelo ču* dila in je gospodarja tožila, češ, da ni pravično postopal.
Pred sodniki se delodajalec za svoj korak ni zm) opravičiti. Pojasnili so v.u. da lepota ni dovoljen razlog zaute* aj««jcno odpoved in so ga obsodili, da
mora plačati odpuščeni prodajalki od* pravnino v iznosu trojne mesečne pla* če.
Najnovejši top - žrtev slabega vremena
Iz Londona javljajo, da so zahtevali siloviti viharji, ki zadnje dni razsajajo nad zapadno Evropo tudi dragoceno žrtev iz brona. V noči od prošlega pet* ka na soboto je bila ob ustju Temze zasidrana ladja z angleškim topom najnovejšega tipa. Skonstruirali in vli* li so ga v največji tajnosti in prav ta* ko so ga hoteli na skrivnem preizku* siti. Vreme pa je vojaškim krogom do* cela pokvarilo račune. Ladja, ki je vo* žila top v London, je ponesrečila in se potopila.
Izginuli top je bil baje iznajdba ta* ke vrste, da bi bil povzročil popoln prevrat v moderni artiljeriji. Bil je na poti v Woolwich. kjer ga je hotela pre* izkusiti vojaška komisija. Angleško vojno ministrstvo je seveda dalo po* velje, da se mora top poiskati in dvig* niti. Poiskali so ga, dvignili pa ne, ker se je pokazalo, da ga ni mogoče nalo* žiti na ladjo in ga popraviti, da bi lah* ko delali z njim poskuse.
Samomor v cerkvi
V neki varšavski cerkvi se je odigra* la prošlo nedeljo nenavadna tragedija. Pred oltar sta stopila ženin in nevesta, da bi se zvezala za vse življenje. Ko je duhovnik govoril poročno formulo, pa je počil med svati strel. Nastalo je veliko vznemirjenje in ko so ljudje prišli k sebi, so videli, da leži med nji* mi eden izmed črno oblečenih svatov. Preiskali so mu žepe in našli listek, ki pravi, da se ni ustrelil zaradi neveste, ampak radi neke druge ženske, ki je bila ob istem času v cerkvi. To žensko je samomorilec nesrečno ljubil in njej na voljo si je vzel življenje.
Angleški kralj Jurij V.
(po zadnji fotografiji) ie prestal krizo in bo po vsei priliki ozdravel, če se ne pojavijo kakšne komplikacije.
Tifus v Lyonu
V okolici Lyona razsaja že nekaj časa tifus, ki je sedai navzel epidemičen obseg. Po zdravniških izkazih ie bolnikov že 3000, od katerih so jih 800 dali v zdravniško oskrbo v bolnico in na kliniko. Sedem slučajev je končalo s smrtjo.
Oblasti so podvzele vse potrebne mere. da se bolezen zatre v kali. Baje izhaja epidemija iz okuženega podzemskega prekopa, v katerem se je nabralo preveč nesnage.
Miss Elisabeth Morrow,
hči ameriškega poslanika v Mehiki, o kateri Pišejo ameriški listi, da si jo je izbral »plavolasi Lindy«. slavni zmagalec Atlantskega oceana Lindbergh, za svojo bodočo ženo.
Štiri leta zazidana
V Perginu blizu Bolcana na Tirolskem je prišel na dan težek prestopek, kj bo imel odmev še na sodišču. Neka slaboumna. 58 let stara Marija Fonta-nari je živela zadnja štiri leta zazidana v kleti za zamreženim oknom, ki je bilo od zunai zabito z žeblji. V to ječo sta io pred štirimi leti posadila brezsrčna sestira in brat. Tedaj so se namreč na nji pokazali prvi znaki slaboumnosti. Ker pa je zadnja leta živela popolnoma izolirana, se je njeno stanje še poslabšalo. Um se ji je docela oinračil in starka daje na vprašanja, kako sta ravnala z njo brat in sestra, zmedene odgovore.
Zadeva vzbuja v imenovanem kraju tem večjo pozornost, ker je to drugI primer te vrste, ki se je pripetil tekom kratkega časa v Perginu. Državno pravdništvo je vložilo proti nečloveškemu bratu in sestri zasluženo ovadbo.
Velike poneverbe na postaji v Uncu
Na postija v Lincu je služila za bla-gajničarko 46-letna uradnica Marija Zemljička. V njeni blagajni so bile že nekaj mesecev sem velike nerednosti. Koncem oktobra je povedala predstojniku, da ji je nekdo ukradel za 12.000 Din voznih kart. Uvedena je bila preiskava, pri kateri pa Zemljička ni mo-gla pojasniti, kako je tat vdrl v blagajno. Na podlagi računov je komisija te-daj prišla na sled nepoštenim manipulacijam uradnice, ki je brisala vpise z gumijem in vpisala na njih mesto nove postavke. Tako se je slednjič dognalo, da segajo poneverbe Zemljičke že celo leto dni nazaj in da znašajo okrog četrt milijona Din.
Zemljička je služila pri železnici za blagajničarko celih 21 let. Tekom te dobe ni nikdar zagrešila kakega nečastnega dejanja. Njeno poštenje je veljalo za vzorno, ona pa za popolnoma zanesljivo. K sedanjim nepravilnostim so jo baje zapeljali brezvestni tovariši v službi.
Novaki, organizirajte se!
V začetku letošnjega leta se je po čeških listih začela propaganda za vse-narodno orgamzacijo ljudi, kojih priimek je Novak. Nekoliko bizarna ideja je sprva rodila sicer nebroj dovtipov med ne-Novaki, toda polagoma si je utrla pot in te dni se je sešlo v Prag! veliko število Novakov na ustanovno skupščino »Vsenarodnega udruženja Novakov«. Predsednik udruženja je profesor češke tehnike dr. inž. Karel Novak. Sprejeta so pravila, ki pravijo, da nova organizacija zasleduje »kulturne cilje in cilje medsebojne bratske pomoči«. Skupščina ie ugotovila, da je v vsei republiki nad 80.000 Novakov, od katerih ie svoi pristop v društvo priglasilo 11.630. Nadaljnji namen organizacije je, dati pobudo za podobno udruženje tudi na Poljskem in v Jugoslaviji in počasi preko »Udruženja Novakov Male antante« ustvariti »Savez slovanskih Novakov«. Je tudi dosti po-nemčenih Nowakov, toda o teh nova organizacija za sedai skrbno molči.
Ime Novak je nastalo v čeških deželah v 15. stoletju. Kdor se je na novo priselil v selo ali v mesto in ni imel imena, je dobil priimek Novak. Zato je ta priimek med Čehi najpogostejši. V sami Pragi živi nekoliko tisoč Novakov; v parlamentu so štirje, dva pa sta bila češkoslovaška ministra.
Organizacija Novakov, ki bo kmalu
jnfUtvm
iž^slasss^s
t**"*"* ■'"•'-"'iVjL.scu.cN.ft
Od strokovnjakov priporočene za varstvo proti vnetju grla, pre« hladu kakov tudi gripi.
Panflavin pestile imajo proti vsem nalezljivim boleznim specifično dejstvo, katerega ne dosega ni jedno drugo sredstvo.
Prave Panflavin pasrile v gornjem originalnem omotu se dobe v vseh lekarnah.
začela iskati soimenjake tudi pri nas, je moderna, brez stanovskih, verskih in političnih razlik. Naši Novaki bodo morali tedaj kmalu prisegati na ista gesla, ki se širijo po Češkoslovaški: »Novaki vseh dežel združite se, Novak k Novaku, Novak voli samo Novaka, Novak se brije samo pri Novaku itd.«
I(fffjuti jrafcto
Rokavica za 200 tisoč frankov
V Parizu, kjer imajo najneverjetnej« še dražbe, so pred dnevi bili na prodaj nekateri predmeti ponesrečenih letal* cev. Med drugim se je prodajala oficir* ska čepica letalca Nungesserja. Zanjo so iztržili 50 tisoč frankov, neko pismo Le Brixa pa so prodali za 30 tisoč fran* kov. Bivši romunski prestolonaslednik Karol je kupil model letala pokojnega letalca Drouhina za 15 tisoč frankov. Rekord na dražbi pa je odnesla roka* vica. Nekoč je bila last vojaškega pi* lota Guynemerja. Ponujali so zanjo tako visoke vsote, da je naposled pla* čal kupec zanjo 200 tisoč frankov. Pred nekaj leti je kupil rokavico iz tega pa* ra neki Američan in je plačal zanjo še več, namreč četrt milijona fran« kov.
Za jffiklavža in Jožic!
Najprimernejša darila so;
volnene nogavice, rokavice, triko perilo, puloverji, vestije za dame, gospode in otroke, žepni robci, naramnice, kravate, srajce, ovratniki, ročne torbice, aktovke, dežniki, toaletno milo i. t. d.
oo znatno znižanih cenah
le pri
/osip Peteline,
LJUBLJANA
blizu Prešernovega spomenika za vodo.
Tudi po zimi fotografiram!
Fotozrafičai aparat! vseh formatov, oblik In cen oa obroke. Plošče m papir vseh svetovnih znamk v vseh formatih vedno v svežih zalogah.
Prva špedjalna Foto-m aa u f akt ara
C. Th. Meyer,
MARIBOR Gosposka ul. 39. Kupujte potrebščine pri strokovnjaku. — Pouk brezplačen.
13549 il
£4 nad 4t.)u».lK0 strojev v prometu, nedosegljiv v trpežnosti in vsled tega najcenejši
LUD¥iKL HARAGA
LJUSLJAhSA
pisalni stroi ima svetovni sloves
Šelenburgova ulica itev, 6/1,
leleton «t /P8C l
Zakonito zašt mašilo
(Filzmetalldichtung)
za okna in vrata proil prepihu, mrazu In prahu itd.
Generalno /fsto stvo in skladišče
ALBIN KOŽELJI
ZAGREB - VODNIKOVA 6 - Brzojavi: EUFAG
Iz enega otoka trije
Največji izmed nemških Severofriziških otokov Sylt, znan oo svojem letoviškem in kopališkem življenju, ie zelo trpel zaradi silnega orkana, ki je divjal te dni in še divja v zapadni Evropi. Vihar ie odnesel na dveh mestih umetne in naravne nasipe, ki čuvajo nižje nego morska površina ležeče dele tega otoka, tako da jih ie morje preplavilo Treba bo ogroirn ea dela. da ustvarijo iz treh otokov zopet prejšnji enotm otok Svit Slika nam kaže prebavljeno ozemlje Pri kraju H5rnumu, ki je zvezan z 18 km dolgim železniškim H.cou z največjim syltskim krajem Westerlan-dom. Tudi del te železniške proge je sedaj preplavljen.
Naše cene nai govorijo!!!
Na dolgovezno obročno odplačevanje BREZ VSAKEGA PRIBITKA
Moško volneno blago v najrazličnejših desenah, 14" cm šroko	d Din 70*—
Žensko volneno blago v krasnih barvah in vzorcih	4 Din 67-—
Oeppe-svila v težki kvaliteti A Din 67- —
Najprimernejša darila za jMiklavža in Jožic
Poslužite se v Vašem interesu s to ugodno priložnostjo 1
Oblači niča JURIJA" Ljubljana
Mestni trs št. 17|l .3694 Telefon 2325
> »JUTRO« Si 289 «=
T
Cetrtefc, 29. XI. t928
barvala, uv UJM, dopct*.
nadih, oglasou,
d+Uk SaJb u,
MU»f -Ž'
pnstojbvf ft, uporla,
L ow»>* « tuaroetiom,. ju
CAr i» oyltLn> «« trvoba^o-
f.cJzorjnjr tTLCun, pati*.* 4/0-mlnu* (juhitoAa.st nJjz
JLah, orflcurt^ slu£yo « parrvdt*saJLn+ trt toa/aL i lm^J^m.	ut c*^ ^cUtjL^ trrptmskj^ct, al*,
oa, aay»4ft« obcuurtua*. vsaka b*s+da $o par" —Naj i r*oJilajnji*4pa tiuxcaja,. uroka btivdas Dul - Hoj-man/si uut^ak Din. 5-., Pristojbina. ta, Iifro /ktjv I nanjh vustk Vul tov Pristojbin^, ta fj/ro J)ut, jv
Za pošiljanje ponudb ln dajanje naslovov je plačati posebno pristojbino Din	Za naslone
kličite tele!, štev. 3492, 2492 ter ekspozituro v Šiški telef. štev. 3203.
gzssm — 1*
Knjigovodinjo
korešpoiiJeulinjo. v točo la-iii ne m aeiD-sftint. »prejmemo Stenoi; -»fi>»ke jn*-jo prednost Pouudbe navedbo ioolaaje i-r»»*e ia pogojev pod »3amo>-toj-it*c n* ogL odd »Jutra.
Tapetnlkll
II dobro izurjene lapetni-Ike pomočnike, »aj«ne finega dela, ielim u takoj-(en nastop. L L Naglas, Ljubljana.	42900
Učenca
krepkega fanta, s primerno ioLško izobrazbo, sprejme trgovina mešanega blaza Ivan Senica, Šoštanj. 42995
Deklica
zdrava, stara 16 let, ee
liiJe k enemu otroku Na-alov ▼ OgL odd. »Jutra«.
42874
Dekle
vajen« vaeb hišnih del,
rbno ono, ki ima veee-io kuhe ter ie zna za »Bo kuhati, dobi takoj službo y trg hiši blizu Ljubljane Pogoj je »drv va, simfna in poštena Po-audbe n» oel. odd »Jutra« yt>d »Kuharica bom!« 42841
Pekov, vajenca
»prejniein Hrana m oskrba t bih Franc Prestari, Radovljica	42878
Kontoristinjo
zmotna perfektno »iov«a-ckega in nemškega jezika, stenografije in strojepisja, sprejmem Začetnice izključene. Ponudbe pod Sit ro »Zmožna 55« aa ogl odd. »Jutna«	42971
Postrežklnjo
pridno, sprejmem takoj — Naslov t ogL odd. »Jutra« 42983
Tvornica vagonov
v Srean Mitrovici sprejme ključavni&arje, ličarje, mizarje in dva strugarja. — 42936
Trg. pomočnika
starega 80-40 let, sprejmem r večjo trgovino i mešanim blagom na deželi Znanje v železni stroki potrebno. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra* pod naslovom »Trgovina na de-*eli«.	48005
Učenka
zdrava, močna stara 17 let. želi mesta * manufak-turm ali modni trgovini v Mariboru Ponudbe na — upravo »Jutra« Maribor pod »L december«. 42S44
Kmečk] !ant
priden in zanesljiv lell kjerkoli slufbt. najraje v
Ljubljani Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod šifro — »Priden fant«.	42940
Pogorelega
avtomobila
Pengeot ostanki so ceno naprodaj Motor popoinoma in takten Lastnik Ivan Savnik, Kranj.	42755
Jelonoša
( leipo pisave takoj sprejmem v restavraciji pri — »Ornem Orlu«. Maribor.
42832
Mesarskega
pomočnika
•prejmem takoj Naslov v Ogl odd »Jutra«. 42769
Šoferja
«5>oeobneg» vseh popravil
na avtomobilu takoj sprejmem Reflwktiram le na dobre. neoženjene Ponudbe z navedbo referenc in plače tO poslati na ogl odd »Ju tra* pod »Trezen Šofer«
42759
Vajenca aH vatenko
▼ Jpecerijsko delikatesno trgovino takoj sprejmem Gradnik in drug, špecerija d-slikatese, Ljubljana. Poljanska cesta 7.	42956
Potnika
alkoholne branže, dobro vpeljanega, agilnega. takoj sprejmem ta Dolenjsko Le sposobne prvovrstne moči oaj javijo svoi naslov z zahtevki in referencami
■J (T
»Ii
i odd »Jutra«
na
pod
•talna službo 58« 42758
Potnika
za Ljubljano in okolleo rabimo. Zaslužek neomejen Naslov v ogL odd. »Jutra«
Jnkasanta
as-ilnega. garancije zmožnega, sprejmem za Maribor in okolico Naslov v ogl.
odd. »Jutra«. 42921 ■ 1 — .....
2 Žagarja
sprejmem takoj za veneci-janski pater na parni žagi. Glavno reza bukovine — Stanovanje takoj prosto. Otenjeni prednost. Plača pc dogovoru Ponudbe na poštni predal 85. Ljubi '»na 42952
Kuharico
samostojno srednje starosti s dobrimi spričevali, ki »« razume tudi na vrt. takoj sprejmen. Ponudbe I navedbo plače na oglasni odd »Jutra« pod »Po-itana kuharica«. 42951
Krajevnega
zastopnika
»talnega, sprejme
šoki proviziji ali denarni zavod v večjem okraju Prednost imajo upokojenci: osebe letom izključene, ped »Akviziclja« odd »Jutra«.
proti vi-fiksumu vsakem Slovenije, državni pod 24. Ponudbe na osrl.
420R9
Jezikovni tečaj!
francošiine, italijanščine, nemščine, angleščine in zasebne lekcije otvorim dne 4. decembra V»ak profesor poučuje tadtfjučno samo svoj maternl Jezik, šola sa Jezike po metodi Berlitz: Kralja Petra trg št. S, I. nadstr.	201
Učenca(ko)
sprejme v privatni klavirski pouk učiteljica. Mirie, Groharjeva cesta, vila »Koča« pri mostu.	42768
Zastopnike
sprejmemo »a obisk privatnih strank na deželi za novodošle predmete. V. Kovač, Slomškova ulica 1, U. nadstr.	42922
Bridko ie biti brez službe!
Mladenič, trgovsko naobra-žen, je odslužil vojaški rok ia se nahaja «edaj brez slučbe. Prosi trgovce ali kak* druga podjetja, da mu pripomorejo do službe. Z vestnostjo In marlji vostjo se bo izkazal hvaležnega Je trgovski pomočnik. vešč slovenskega, nemSkeff* in srbohrvatske-?a jezika Gospodje ki bi mu hoteli pomairati do ka. ke službe. skladiščnika tudi sluge, na; pišejo na ogl. odd »Jutra« pod fl. fro: »Hvaležen za delo« — 42950
500 do ton Din nagrade
dobi ttrti, k' mi irr*«fcrb!
»Iti?«. »V» MJKnika »H kaj «ličr~ra. Naslov ogl odd »Jutra«. 4297S
Perje
Kokošje. purjr Ul naravno m • »trojt-ni au iobavljs v v»aki mnotini K Vajda Caktivee Medji murje. Telefon 59. 4 60 229
Puhasto perje
razpošiljam po povzetja najmanj 5 kg po Din 38 kg. — Izkoristite priliko, dokler traja zaloga L. Brozovid, Zagreb, IHea 82 kemična ši stil niča perja.
189
Koks
suh, po 80 Ou. 100 k« —
redno ▼ zalogi v	mestni
plinarni.	261
Pozor!
Volno la Oombaž kuptu najceneje prt mdki Kari Prelog Ljubljana Stan trg St 12 ia Židovska ulica 4 834

Omare in pulte
za trgovski lokai prodam. Ogleda tb na Tržaški centi št. 18. Cen« po dogovora.
42721
Perzijsko preprogo
popolnoma novo, 140 x 200, po zelo ugodni ceni prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	42959
Spalnico
hrastovo in 6e4njevo proda Ivan Novak, mizar, Viž-marje, poleg postaje. 42941
Pohištvo
rasno, še dobr0 ohranjeno, ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 42954
2ago
polnojarmenico s kreim žago, v najboljšem stanju, ie skoro nova se vsled boiezni ugodno proda Z* io prometen kraj v Tinoi, ju bogatih gozdov; vgpdna moi okrog 60 konj-kftf' «il Lee k žag, se lahko ^plava po vodi istotakef od: plavi rezan le« po >odi. »Ii p« po telezn>ei Pol«-? žag. oddam tudi Oo 4n«v al e«i4 vetio moofioc okroglega ieaa. da tal lah ko takoi prične z obratom Ponudbe na oglas jrtdel «Jutra> pod «žaga» 1K740
Loka! |
v stanovanju pripraven la
piearn0 ali za krojača oddam takoj Naslov pove ogl odd »Jutra« 42780
Pisalno mizo
amerikansfco, i rolo ia do 80 dobro ohranjenih gostilniških stolov kupim — Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	4S978
Lep loka!
na prometnem kraju, i is-
ložbenim oknom. oddam takoj Naslov D Rovšet, fotograf, Kolodvorska nl-Dt. 84.	42961
Loka!
oddam v najem v prometnem kraju Naslov pove orl. odd. »Jutra« pod šifro »Prometen kraj J7«. 42927
Opremljeno sobo
solnčno, takoj oddam na
R—lievi ces'i Nsclov v o-fL odd. »Jutra«. 42(j&7
Na stanovanje
•vent. n« hrano sprejmem gospodično. Naslov pove ogL »odd. »Jm i«. 42856
Prazno sobo
parketirano s elektr raz-svetljavo. prostim vbodom, oddam takoj Naslov v ogl odd. »Jutra«.	42787
Trgovino
i mešanim blagom, s koncesijo ali bre« nje, ter in- _ ventarjem takoj oddam v Opremljeno SODO
bližini Celja ob prometni' solntno, parketirano. i oesti. Stanovanje na raz- elektriko, s posebnim vbo-polago. Naslov v podruf-ni- i dom v vilf Pod Rožnikom, d »Jutra« v Celju. 42920 oddam stalnemu gospodu t
15. decembrom Naslov v
Tisti gospod
kateri mi je M na pepra-
vi'o električni aparat na zadnji ai vaesejma, nuj vzame naslor v ogl odd »Jutra«. Aparat ga iaka 42925
n
«OLLA» )e	ko< do-
m iii" \ ^UMK **	desetlet-
O" I H * \ )■ vodilna	kot Mf-
GUM.
Svarilo!
P. i r« lastnike pisalnih strojev opozarjam. Aa fo-spod Julij Golob al pri meni v službi in naj se ga odda Sandarmerijskl stani-el. Lnd. Baraga. Ljublja-na, Seianburgova *L 6. — 42991
m
Paviljon
na prom s*ni cesti dam takoj v najem radi odpoto-vanja Potrebe« denar 2500 Din Vprašati ed 8. do 10." ure v gostilni Novak, Rimska cesta	42975
Skladišče
oddam v bližini kolodvora. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	42611
ogl. odd. »Jutra«.
48010
Lepo stanovanje
8 sob velike predsobe, velike kuhinje, »hrambe, pritiklin, takoj oddam. Naslov ogl. odd. »Jutra« — 42924
Stanovanje
sobo, kuhinjo štedilnikom in pritikline. želim. Ce mogoč«. vrt Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«.	42979
Sobico
ara£no, Cisto s posebnim
vhodom, oddam. — Naslov r ogl. odd. »Jutra«. 42953
Sostanovalca
mre''mem na stanovanje — Mestni trg 10, H., hode'*.
42981
Opremljeno sobico
s posebnim vhodom, elektriko oddam Naslov v or'. odd. »Jutra«.	42996
Malo sobo
želf gosnodična. ki je ves dan zanoslena, v bližini poŠte Salon »Mila«, Dunajska cwta 7-	42993
2 lep! sob!
TJarketfrani, t električne razsvetljavo. t poee-bn'™ vhodom • »foonišča, oddam - 1 decembrom m m o solidnemu eosnodu N**W v ogl. odd »Jutra«. 45999
Najmlajšim čitateljem
„| U T R A"
Poredni Bobi, ki vas }e tako imenitno zabaval s svojimi prigodami, dospe te dni v vami pristan. Njegove istorije bo konec — in kaj potlej?
Gotovo si že belite ghvlce s tem vprašanjem, češ: pa ne da bi nas potlej pustili spet nekaj tednov brez »naše povesti«?
Ne bojte se! 2e to nedeljo pričnemo objavljati za vaš prelepo novo zgodbico
Šivilja
želi dela na dom Naslov v o?l odd »Jutra« 42958
Fotoamaterji (ke)
dobijo dober zaslužek oziroma eksi-^enco Ponudbe pod »Fotoslikarstvo« na podružnico »Jutra« Celje 42826
Dober zaslužek
lahko zaslužite s prodajo državnih loterijskih vrednostnih papiVJev na male mesečne obroke Posebno ugodno «a kupce. vrlo ugodni pogoji, plača in procenti. Pišite na poštni predal 1S9. Beograd. 42928
G. TH ^otmann:
Prigode porednega Bobija
Vesela opičja zgodba
10«.
Kakor bi trenil, je sedel na eni izmed palm in gledal doli. kje bi našel koga, na bi se i njiin po/ahoval In je n7rl ne tega ne uganete! Zagledal je — Bobuljico, g>o.jo ljubo sestrico! *uh. BoImiIj.ta:* jt rjikliknil. cKako veliko, kako nepričakovano resel je !>
Drva
bukove m nraetov« odpad ke od parketov dostavlja po nizki eeni n« lom par na taga V 8e<iguettL Ljubljana. «a gorenjskim kolodvorom.	38
Štedilnik
železen, dobro ohranjen, poceni na prodaj Na.-lov v ogl odd. »Jutra«. 42946
Namočeno
polenovko
prodaja I. Buzzolini. delikatesna trgovina. 42945
Zidani paviljon
fbaraka) za trafiko ali bra-njerijo, dobro ohranjen, zelo poceni na prodaj Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 428-18
Patentno peč
fino, novo, šamirano. prodam po jako nizki ceni. Na ogled pri skladiščniku Javna skladišča. Duna'=Va cefta S3 Ljubljana 429S6
Detektoraparat
z dvema slušalkama poceni prodam Pisati na poštni predal 240.	42976
ankoin
'Ii
Intel, gospoda
M pod M let. spremljevalca za nedeljske hlete, leli gospodična Dopis« na ogl. odd. »Jutra« pod »Ločeni račun«.	42935
Mara!
Tete! sem svidenja pred tednom (trgovina) tn raj! Pokloni	42993
N. Sadluck!
ffirosof peihoprafolog fn
fizionomist Po skupnih podatkih ii <flana. rokopi«a tn H« čits «na?aj proflo«t. sedanjost In bodočnost V svojem dolgoletnem delovanju v tej stroki sem prejel pebroj pismenih in ust-menibb zahval katere sem uvr«tH v rvoi album To }e najbolje »pričevalo o moj, sposnhnosti pr' odkrivanju tajne * dlani. — Moi sloves pa »o prine«li tudj časopis v*e kraJIe-vine. katero sera vso prepotoval Dajem vsakemu klljentn tudi pismene n«, svete H mu lahko koristilo (rkort w življenje Sprejema tn vsak dsn od
9 -f« tn o^ ? —7 r hoteln ♦Slon«. Lfubljana, ▼ »obi 21. I. nadstr.	4576?
Klavir
zri« dobro Utiranjem, dobre znamke, kupi Sokol Cerknica. Ceno in znamko pod »Klavir« na ogL add. »Jutra«
starejia in
Uivo tudi
nes!j+vej§a.
dokaz-aalxa-
IJ0
Miklavževa
prodaja
II
11 št
= z
=: rt
= : si
= :
Vsak, ki bo obdarovan
z Doko čevlji
bo prijetno presenečen. Izgotovill smo več 1000 parov čevljev za dame, gospode ln otroke, ki na trpežnosti nimajo konkurence. Odslej dalje sprejemamo tudi galoše v popravila po najnovejšem sistemu.
»DOKO« — LJUBLJANA
Prešernova ulica 9, dvorišča.
f jj«
Generator,
rabljen, za avtomobilsko karbitno razsvetljavo, kupi O. Žužek. TavCarjeva ulica 11, Ljubljana.	42965
Fotografiram
poceni amaterjem po veta
Slik
vam s popustom Slike aa legitimacije pogojno brezplačno S t a u t. Ljubljana, "osposvetska cesta št 1/11 891
P'
b.
Klavir
aH rianiao. rabljen, toda ▼ broudbsea stanju, kupim. Sprejmem Udi dobro piani-stinjo na detelo Ponudbe na Ogl. odd. »Jutra« pod »Kino«.	42930
Planino
dobre ohranjen, ceno naprodaj. Naslov 'r ogl. odd »Jutra«.	42938
Planino
dofevo ohranjen, kupim. — Ponudbe na ogl odd. »Jutra« ped značko »Dobre ohranjen 28«.	42987
morda najlepšo izmed vseh, kar ste jih doslej čitali v »Jutru«.
Veselite se je že naprej in pazite, da ne zamudite začetka!
Pisalni stroj
»Ha Ida«. popolnoma nov, prodam t* 1000 Din oeneje kot se dobi v trgovini — Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.	42962
čevlj. delavnico
prvovrstno, priporočam cenjenemu občinstvu. Izdelujem vsakovrstne čevlje po nizki eeni. Popravljam ga-lo*e in snežne čevlje. — P. R., Dolenjska cesta 7, pri Kramarju.	42963
Lepe konje
■a gugalnicah izdeluje in prodaja po nizki ceni Slavit Franc, tapetnfk, Emon-ska cesta 10.	429»4

Več slikarskega orodja
■a prodaj. Naslov ▼ ogl. odd. »Jutra«.	42977
Za Miklavža In
božič
Vaa priporoča po najnižji eeni raznovrstne solidno Izdelane pletenine, posebno za otroke in ženske, gospa Kordiš v trafiki Vegova ulica, nasproti univerzi — 42957
Vsakovrstno zlato
kupuje po najvišjih eenab
Cerne — juvelir
Ljubljana. (Voltov* ulica i
38
Šoferska šola
oblastveno tom-^olionirana Camemik Ljubljana Du aajska b6 lelef«« 2236 -Permanentni tečaj; ca vse 254
Avtomobile
FORD, 5sedežni, odprti, dobro ohranjen, nova streha itd. Din 7500.—.
PEIJGEOT. 'sedežni, takse prost, poltovorni, nove gume. Din 19.000.—.
PEUGEOl. 35 HP, v 1»-vrstne metanju, 12.000 km Din 85.000.—.
CITROEN zelo dobro ohranjen 11.000 km, nove srume Din SS 000
FIAT 501 ŠPORT, gene-ravnl pregledan. najzad-nje<ra tipa. sovo DIICO lakiran. fsedečni. Din 35.000 PONTIAC. model 1928. ficiliudrfrki Ssedežni, odprti, vržen snoo lcm, še s tovarniško garancijo. Din 64 tisoč
prodam Na ogled in preizkušnjo
pri
VAM Bare*'? * Co.. Dunajska ceetn 12. LJnb-n^ina.
Telefon 22-92.
42980
Slovan
ietnfk II —IX. vezan, naprodaj za 350 Din Naslov pove ogl. odd. »Jutra«.
42966
Prešanega sena
lepega, mednega z deteljo, prodani krog 8000 kg po Din 1 25 kg tranko vagon. Ponudbe na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Dobro seno«.	42934
Belega krompirja
zdravega, stanovitnega, kupim vej vagonov. Plačilo promptno Ponudbe z navedbo cene na naslov Anton Barbič, Videm—Krško.
42937
Orehov les
jagnetov in jellov. prodaja posestvo v marborski okolici. Naslov v ogl odd. »Jutra«.	42829
Majhna hišica
nova, obstoječa iz ene sobe in kuhinje, iii lep vrt naprodaj za 39.000 Din. — Naslov v ogl. odd. »Jutra« 42944
Enodružinsko hišo
z 1900 m2 zasajenim vrtom prodam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	42972
Trgovski loka!
na zelo prometnem me*>tu, z vsem inventarje® ter tobačno glavno zalogo takoj ugodno prodam. Naslov pove ogl. odd. »Jutra« 42936
Loka!
oddam s 1. decembrom v najom za mlekarno. Poia-ve se v ogl. odd. »Jutra«.
42939
Loka!
s stanovanjem. pripraven za pisarno, opremljen, po oddam takoj. Naslov pove ogl. odd. »Jutra«. 42780
Vinotoč In gostilna
na najprometnejši točki Ljubljane, jako dobro vpeljana obrt s stalnimi odjemalci. opremljena z vsem potrebnim rnventarlem in materijalom. ugodno na »roda]. Nizka najemnina. Kupci naj Marovolijo javiti svoj naslov na ogl. odd. »Jutra« pod značko »Dobičkonosno 100.000«. na kar Jih interesent oMWe.
42974
Loka!
aa pfearno oprem'«, po možnosti t centralno kur-' i.ivo. Selim za takoj. <po-nudbe t navedbo najentn'-"e pod Hfro »Trst 10 na oeT odd »Jutra«.
TIskarno
'^obrn idočo. v veCJera te ritoriju Slovenije, s strdo* Vami vred, dam v najem aH tudi prodam. Cenleeef ponudbe pod značko »Do-b ro bodočnost« na o<»V odd. »Jutra«.	429J2
Prostorno delavnico
oddam en mirno obrt 4r>-v nove ojrlasni oddeteV «.Tutr*»	42436
PoctlTno
TDnm«ii " Tt^'«>T>i .tli n* r*-fnii v T.'nhlinn' a'1 v b':ž-oVoTVi Ponudbe na rv»T	»Jntra« pod —
»Natakarica«.	42990
Stanovanje
in telo svitla ter prostorno DELAVNICO oddam v dogleduem času. blizu kolodvora. Pripravno za malo industrijo, pisarne ali skladišče Vpeljana elektrika. plin vodovod. Naslov pove ogl. odd. »Jutra« 42960
Lepo sobo
s posebnim vbodom takoj od>iam. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	42985
Na stanovanje
in hrano sprejmem gospodično ali dijakinjo iz bo'j-fe družine v centru Naslov t ogl. odd. »Jutra«.
42943
Sostanovalca
sprejmem k akademiku v neposredni bližini Tehnike v veliko zračno sobo. Naslov v orl. odd. »Jutra«.
42982
2 gospoda
sprejmem na fino domačo hrano v sredini mesu. — Cena nizka Naslov v ojl. odd. »Jutra«.	42988
Opremljeno sobo
lepo. zračno, oddam. Istotam sprejmem 2 gospoda Slovenca ali Nemca na do* bro domačo brano Naslov v ogl- odd »Jutra«. 42947
Sobo
▼ centru — strogo separi-ran vhod — s hrano in vao oskrbo, oddam Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 43000
Sobo
lepo, oddam takoj sofldne-mu gospodu Naslov ▼ ogl. odd »Jutra«.	43001
Opremljeno sobo
s posebnim, točenim vhodom, solneno lego, oddam takoj. Naslov v ogl. odd. »Jutra«.	43003
Sobo
parketirano, t pooebntm vhodom, oddam boljšem«, stalnemu gospodu. Naslov v ogl. odd. »Jutra«. 49002
al« sa dežnike, predstavke k pečem, posod« za premog, kurilne garniture, dimne cenri io dimna kolena, železne peči in Štedilniki najceneje pri
• Fr. Stupica, železnina,
Ljubljana, Gosposvetska cesta 1.
parfu
letni
Ugoden nakup
'umerije in drugih to*> etnih potrebščin s IM-stotnim popustom od 1. d« 31. decembra 1928. O. Fe*-tleh • Frankhelm, Ljnbljv na.	436«
DAME!
Priporočam damski salon. Specijalno »triternje. Trpel-na ondulacija Masaža itd.
Polanc L,
frizer za dame ki fo» spod«, Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Doklej naisoHdneiša
naistarejša in največja tvrdka v Jugoslaviji
n iii
b vš. učit Glasb Matice
Milana, hitu: trs 3
poleg macr strata
Lisičte, polhove kože
a ves drug* m divjačine <«puj* a «ane»ljtv« doto« <4*4* O 6«t/»vt4 Uuhij*. u florlianaka ullea H M,
VSAK PETEK
namočena polenovka
iflTOR LEfiAl. rrgoTiBa
Llubllana, rt VioSicev« cesta it 28 24
Specija na trgovina vozičkov in koles
ZE1HELR0K OTON, Marijin tr§ 8
nudi
najcenejše vozičke za Miklavževa darila
žepne baterije, svetilike, karbid Na debelo	Ceniki rranko.1	Na drobno!
Otvoritveno nozmniio!
Slavnemu občinstvu vljudno naznanjam da bom otvorili dne 29 novembra k92«t
vseh vrst bandaž, klinih Ii trebuSnih pasov, vae p ipomočke za nego porodnic in dojenčkov, vse vrste gumi predmetov ter parfumerijo.
Posebno se oa priporočam cenj. damam za nabavo guml-nogavlc ter gumijastih bočnih oblikovalcev po najnižjih cenah.
Za cenjeni obisk se priporoča
Jt DELA BESEDNIK
LJUBLJANA, SELENBURGOVA U ICA STEV 6.
MERCEDES
je vodeča znamka.
SPREJMEMO
serijozne m solventne rajonske
ZASTOPNIKE
,Mercedes4
ZAGREB NikoMčeva 14.
ČUDO 20 STOLETJA.
telefon 2614
13525
Edini modemi stroj, ki piše z latinico ln cirilico.
Sinclair Gluckj
Zlati panter
63
V zmešnjavi navzkrižnega streljanja, v vrtincih dima, med stokanjem in vpitjem ranjencev je bilo zelo težk*} pregledati polož j. Ti>da zdajci sem videl, kako so jeli naši ljudje napredovati ii. prodirati in kako so naposled odprli vrata dvoiane in udrii napre: Ker so bili veliko Loljši strelci od naših nasprotnikov, so lovli in pobijali Kitajce in Italijane po raznih sobah kakor podgane v pasti
Kkozi ena izmed vrat, ki so bila odprta, sem opazoval tak boj. V slabotno razsvetljeni sobi je ždel Kitajec. Njegov žolti obraz se je pačil in drgetal, a v dvignjeni roki se mu je lesketal velik nož. Iz kota poleg vrat sta šinila plamena dveh strelov; videti je biio, da sta ga pogodila. Žolti obraz mu je odrevenel y pošastnem režaju. Nož je žvenketaje zletel na tla in ždeča postava se je počasi zrušila vase, med tem ko se je eden izmed naših ljudi umaknil v dvorano in mehanično spet napolnil samokres. Šefovo moštvo so bili sami izbrani ljudje; kar Čudovito je bilo gledati njihovo neustrašeno odločnost in vdano izpolnjevanje dolžnosti.
Ko sem videl, da v glavni dvorani zmagujemo, sem se spet obrnil v slavnostno vežo. Tudi tu je.divjal pravi vihar streljanja. Svinčenke so sikale nad vodo sem ter tja. Skozi vhod je nekaj sovražnikov vdrlo v glavno dvorano, tako da smo prišli med dva ognja.
Več služabnikov se je bilo vrnilo s samokresi ter jelo izza stebrov streljati na šefa in njegove ljudi. Stopil sem k šefu za njegov steber, trudeč se, da bi kar moči dobro pregledal položaj. Od skrbi
se mi je kar mešalo, zakaj nasprotniki so bili slabi strelci, kakor je zdaj pa zdaj dokazal kak vrisk na galeji — in med dekleti, ki so se skrivala tam, sta bili gotovo tudi Natalija in Margaret izpostavljeni smrtonosni svinčeni toči.
Čez nekaj trenutkov pa sem opazil, da šefovi ljudje polagoma prodirajo na vseh straneh. Uverjen .sem bil, da so naši zmagovalci zdaj v dvorani. Vzlic šefovemu svarilnemu klicu sem planil naprej in v vodo, med nihajoče lokvanje in lotose, ne meneč se za krogle, ki so brenčale okoli mene, ter jel bresti proti galeji. Spotoma sem streljal na vsako nogo, roko ali glavo, ki sm jo opazil za stebrov-jem ob nasprotni strani dvorane.
Bila je razburljiva pot. Svinčenke so mi opasno žvižgale okoli ušes. Naposled sem vendar že neranjen prišel do galeje in splezal po nizkem mostiču na krov.
Tik pred menoj je ležalo dekle, ki ni imelo na sebi ničesar razen egiptovskega pasu in oglavnice s kačami. Zmečkani svileni trakovi so ji viseli ob ledjih nizdol. Ko sem stopil na krov je vzdignila svoj ljubki, prestrašeni obraz in me je pogledala.
»Oh, Jack, Jack!« je viknila. »Spravite me odtod!«
Bila je Natalija!
K samokresom v zdravi roki sem skočil k njej, pokleknil in jo potegnil k sebi. V trenutku ko sem to storil, je streljanje zdajci utihnilo. Ostale devojke v najini bližini so dvignile glave in jele strahoma strmeti okoli sebe. V dekletu zraven Natalije sem spoznal svojo snoonjo družabnico. V njenih očeh se je zasvetilo nenadno spoznanje.
Sklonil sem se, poljubil Natalijo in nato — Bog bodi zahvaljen! — mahoma pogledal kvišku. Obraz gospe Fawcetteove se je bil pojavil pred menoj. Toda ona ni gledale name. Po bliskovito je
izdrla izza pasu majhen samokres ln ga počasi namerila proti hrbti onesveščene mladenke v mojem naročju. Moja snočnja tovarišica je to videla in prestrašeno zakričala.
Trpke odločnosti, ki se je izražala na obličju gospe Fawcetteo-ve, ni bik) moči napak razumeti. Toda bilo je prepozno, da bi bM potegnil Natalijo v stran. In samokres v moji roki, ki sem jo držal na Natalijenim hrbtom, se je sprožil malone sam od sebe.
Z jekom, ki je bil podoben ihtenju, se je gospa Fawcetteova vznak zvrnila na krov; njene oči so se še v smrtnem boju upirale vame.
Izpustil sem Natalijo in jo rahlo položil na tla. Nato sem stopa! preko nje k gospe Fawcetteovi, poln žalosti nad tragičnim dogodkom. Ko sem se sklonil k njej, je zastrmela vame. »Vi ste streljala!« je šepnila začudeno. »Vi!« je ponovila s komaj slišnim jekom. »In jaz sem vas šele snoči poizkusila rešiti.«
Pokleknil sem k njej. »Zakaj ste hoteli ustreliti Natalijo?« sem vprašal ves obupan.
»Zakaj? Kaj sem mogla drugega?« Njene oči so se za trenutek uprle v moje. Nato je skrivila obraz v grenkem nasmešku. »Kis-met!« je zamrmrala.
V naslednjem trenutku se je njeno telo v trdem loku zleknilo navzgor in nato velo omahnilo nazaj. Bila je mrtva.
Žalostno sem zrl na ženo, ki sem jo moral ubiti v mučnem silo-branu. Nato sem se obrnil k Nataliji. Ona druga devojka jo je držala v naročju. Na srečo je bila Natalija malone brez zavesti, ko sem jo položil na tla, tako da vobče ni opazila tragedije.
»Ostanita tu in mirujta,« sem šepnil, »kmalu pridem po vaju'« Nato sem skočil spet v vodo in bredej k šefu, ki je že zbiral svoje Hudi. Zakaj tu v slavnostni dvorani je bila bitka končana. Zmago valci smo bili mi.
___, Gfas
9ojpooa
Sv. Jtiiklavž!
Ko bodeš kupoval GRAMOFONE
m
GRAMOFONSKE PLOŠČE
ne pozabi
da je največja zaloga teh predmetov v palači Pokojninskega zavoda na Miklošičevi cesti štev. 34.
fi, Rasberger,
tuhljana. <»«>
Špecijalna in največja trgovina gramolonije.
Velika izbira! Samo kvalitetno blago.
Zaloga: 500 aparatov in 15.000 prvovrstnih eiektr. posnetih plošč.
Za pranje lica
Vam največ koristi Dlagt Liliji no milo s sliko opatice. Dob' se povsod
JUvno »madlsčei
Partumerij« Uran
Liubliana. Mestn tre "
Zahtevajte znamko
Jtt'
g al oš t
in
snežne čevlje.
i»
nimajo tekmeca
Primo flor nogavice
traja en par delj kakor več parov drugih
Pazite na znamko in zahtevajte oovsod le l* floi novavice znamke .Mravlja

DECEMBER
4
OrvORITEV
novih tečajev francoščine Italijan č ne, nemščine, angleščine in zaseone le*c:ie:
Šola za jezike po MerOul BERLITZ: Kral a Petra trg 8
Ladijska tla in pooblane deske 30 mm
t zalogi Streliška ulica 33. Ljubljana
Polflojoremnik
ceno prodam
ke "'fc'


IV


vus



\

% ei ■e
ta	v

v {es	Vjvo ?>tu
o^1
Se&te


o*
IJl.

C^ioimtfita
" 4uitent~mcka
.po ceni zato p« eta kpuh »n pecivo iz nje nenadkitiljivct.
G3i(—>■<—>•(—?
Dober sir!
znamke ,, IH O
Sir za pokosim Smetanov-sir Bescrtni sir
nudi na ceneje
jMekama j oss
jfovt Sivac
CttaJ vedno
naše oglase!
Širin* 650 mm, labrika* »Thopham« rabljen sicer pa v dobrem stanju in v obraru. Naslov: Nadgozdarstvo, Mušenlk Crno'PrevaIJn.
Vaše roke
ostanejo gladke te bele. niso raskave ta nimajo ozebl.n, ako Jih mažete s kremo
Je fals btaac. Do« se r lekamf fe drogerlH — davno skladiSče parfumerlja URAN. LJubifana,
MeaftE trg 11	264
Snežne čevlje in galoše
sprejme o popraolfo, tvrdka
Matija Trebar, Uubljana
Sv. Pe ru cest* 6
13679
Kletarja
13.636 t
»rvovrstnega sprejme delniška družba na ieželi izvežban mora biti v vseh vinskih uampulacijah, alkoholnih pijač n v izdelovanju ikerjev. — Ponudbe na PUBLICITAS D. D., čaereb, Gunduličeva 11. pod šifro „Čisto<5a".
Vaši zobje
»stanejo vedno zdravi to bel. a dtb ia ost svež to prijeten, ako uporabljate
ODOPORM-PASTO za zobe. Dobi m » lekarnah to drogeriji. Glavna zaloga parlumerlla URAN. Ljubljana, Mestni trg II.	4)0
Trgovino
s Specerijo železnino na debelo ia dTob-no, pripravno tudi za manuakturo, obstoječo nad 60 let
oddam v najprimerneješem kraju.
Vsebuje dva lokala eno veliko skladišče ter dve kleti. Naslov pri ogi. od. »Jutra«.
Urejuje Davorin RavljOk Izdaja za konzorcij «Jutra» Adolf Ribnikar. Za Narodno tiskarno d. d. kot tiskarnarja Franc Jezeršek. Za inseratni del je odgovo ren Alojzij Novak. Vsi v Ljubljani.