GLASILO PROSVETNIH IN ZNANSTVENIH DELAVCEV SLOVENIJE LJUBLJANA, 26. JUNIJA 1963 - LETO XIII - ŠTEV. 12 PROSVETNI DELAVEC Vprašanja, ki jih zastavljamo in rešujemo v šolstvu Uredniški odbor Prosvetnega delavca se je odločil, da v izobraževalno službo 88 % podje- nostjo in s šolninami pokrivajo osnovno dejavnost šol druge stop- zadnji številki letošnjega šolskega leta obrisno poda nekaj tij, kar predstavlja le slabih 6% vse izdatke za osnovno dejavnost, aktualnih vprašanj s področja šolstva, predvsem organizacije vseh gospodarskih organizacij. Te Tudi problem šolnin v nekaterih šolskega sistema. Ta vprašanja obravnavajo najrazličnejši organi in — kar je povsem razumljivo — je potrebno, da so o njih seznanjeni prosvetni delavci in da tako lahko vsak po svoje pripomore k popolnejši rešitvi stvari, ki se tičejo vse družbe. Strokovno izobraževanje — novi predlogi in ukrepi organizacije sicer vključujejo šolah postaja resnejši problem. 41,5 % od vseh zaposlenih v indu- Problem osvetljuje še to, da so v striji, rudarstvu, gradbeništvu In preteklem letu družbeni skladi za kmetijstvu, a včndar ostaja še več šolstvo (občinski in republiški) kot polovico zaposlenih izven red- prispevali za to vrsto šol slabih 7 nih oblik strokovnega izobraževa- odstotkov svojih sredstev. Gospo- O tem, kako izgraditi vzgojno izobraževalni sistem za izobraževanje strokovnih kadrov, je bilo že veliko storjenega in napisanega. Kot republiški izvršilno — upravni organ za strokovno izobraževanje je bil postavljen poseben svet. Ta svet se je takoj lotil izgrajevanja šolskega sistema, ki bi zajel strokovno izobraževanje od poklicnih, tehniških in drugih šol druge stopnje do višjih in visokih šol. Svoj sistem je postavljal iz načelnega stališča, da je strokovno izobraževanje del celotnih prizadevanj za dvig delovne storilnosti in pospeševalen element pri izgradnji sodobnih družbenih odnosov. Kakor je znano, je svet s svojim »Priporočilom o nalogah na področju strokovnega izobraževanja v LR Sloveniji«, ki ga je sprejela Ljudska skupščina 23. novembra 1961, konkretiziral temeljna načela zvezne resolucije o izobraževanju strokovnih kadrov za potrebe in pogoje v Sloveniji. Na temelju izobrazbe, ki naj jo da obvezno osnovno šolanje, je svet opravil naslednje delo: 1. opredelil je izobraževalne dejavnosti, s katerimi naj se glede na njihovo prirodo ukvarjajo gospodarske organizacije in ustanove družbenih služb; 2. izdelal je osnutek bodočih poklicnih šol, ki naj bi se osnovale namesto dosedanjih vajenskih šol in šol s praktičnim poukom; osnutek je široka javna razprava potrdila; 3. pripravil je osnovno problematiko za bodoče razprave o teh- niških in njim ustreznih strokovnih šolah za gospodarstvo in družbene službe. nja in izpopolnjevanja. To pa vsekakor ne vpliva ugodno na večjo storilnost in kvaliteto dela. Slabo stanje pojasnjuje tudi realizacija materialnih sredstev, saj so za izobraževanje uporabili le 57,4 % darske zbornice so doslej pomagale, odslej bo tudi to otežkočeno. Negotove so tudi investicije teh šol. Lani so te šole bile deležne le 11 odstotkov vseh sredstev, vloženih za investicije v izobraževal- čil, ki jih je zbral republiški svet za strokovno šolstvo in to objavil v odprtem pismu. To je važno že zato, ker mnogo sredstev, ki bi jih bilo možno zbrati v ta namen, ni bilo izkoriščenih za to izobraževanje. ' i Stalno spremljanje in izvajanje zahteva organizacijske in kadrovske okrepitve. Izvršni svet se je na zadnji seji poleg omenjenih predlogov zavzel, da naj gospodarska zbornica neposredno in trajno skrbi za uspešen razvoj nje. Tudi investicije niso v pravilnem razmerju, saj so te šole lani dobile komaj 6 odstotkov vseh investicijskih sredstev za te namene. Ob teh osnovnih problemih teh šol se čuti potreba, da bi pomagali ustvariti takšne zamisli, ki bi uresničile šolanje takšnih tehnikov, kakršne bosta v prihodnje zahtevala gospodarstvo in družbene službe. Na mnogih tehniških šolah je praktični del vzgoje le informativno simboličnega znača- strokovnega izobraževanja v go- vseh sredstev iz 1 odstotka izpla- ne ustanove (vključene so osnovne ja in zato absolventi teh šol v or- spodarskih organizacijah in to v čanih osebnih dohodkov v breme šole). ganizaciji proizvodnje ne morejo obliki in smeri, ki najbolj odgo-: zadostiti osnovni funkciji tehni- varja interesom in potrebam pokov, ki je v tem, da so tehniki sameznih gospodarskih orgamza- nujen'člen med znanstveniki, konstruktorji, projektanti in drugimi kadri s fakultetno izobrazbo na eni strani ter neposrednimi izvajalci njihovih zamisli na drugi strani. Predlogi in ukrepi Nedvomno je potrebno resno in stalno obravnavati strokovno izobraževanje, saj brez njega kot raziskovalnega dela ni možno doseči stalnega napredka. Institucija cij. V enakem smislu naj za področja družbenih služb za to skrbijo pristojni republiški sekretariati. Poleg tega je treba posvetiti posebno pozornost materialnim pogojem ustanov za strokovno izobraževanje. Gospodarska zbornica in republiški sekretariati morajo pripraviti pred pričetkom šolskega leta ustrezne predloge za rešitev odprtih finančnih vprašanj, poskrbeti za prilagajanje učnega programa potrebam stro« (tudi banke), ki odobravajo poso- kovnega izobraževanja ter za pra- jila, bodo morale pretresti tudi to, kakšpe kadrovske zagotovitve daje interesent za kredite, ker tudi zagotovitev strokovnega kadra ob uvajanju moderne tehnologije daje zagotovilo za rentabilnost in uspešnost investiranja. Prav tako je potrebno, da vsi organi (republiški sekretariat za šolstvo, gospodarske zbornice, podjetja in šole) stalno skrbijo za uresničenje predlogov in priporo- vilno nagrajevanje pedagoškega kadra v strokovnem izobraževanju. Hkrati je treba krepiti republiški zavod in medobčinske zavode s strokovnjaki za področje strokovnega izobraževanja. Pri izdelavi programa sedemletnega plana je upoštevati tudi problem strokovnega kadra, ker ham to daje priložnost, da se sistematično uredi tudi reprodukcija kvalitetne delovne šole. Usposabljanje učnega osebja za osnovne šole Ze dalj časa tečejo razprave o novih oblikah in zahtevah pri usposabljanju učnega osebja za osnovne šole. Problem zastavlja kar pomeni, da bo presežek učiteljev .usposobljenih za razredni pouk, v prihodnje še večji. Stanje učnega dsebja za predmetni pouk Učilnica Šolskega PTT centra v Ljubljani Trenutno stanje izobraževalne dejavnosti v gospodarskih organizacijah in ustanovah družbenih služb poslovnih stroškov. Tudi porazdelitev teh stroškov kaže, da razviti izobraževalni službi ta sredstva ne zadostujejo, a pri nerazviti ostajajo. Razumljivo je, da bi bilo potrebno najti oblike združevanja teh sredstev iz teh virov pri sred-Po zamisli sveta vso izobraže- tike. Znan je primer, da so celo jn manjših podjetjih, valno dejavnost zajemajo izobra- v ISKRI ugotovili, da potrebujejo ževalni centri. Ti centri pa lahko okoli 300 novih elektro inženirjev širijo svoje delo in ga usmerjajo (številka je ogromna, če upošteva-skladno z osnovnimi smotri taks- mo, da smo po vojni dobili okoli načelne opredelitve. Stanje in potrebe po učnem kadru za osnovne šole v Sloveniji V zadnjem času se je povečalo število oddelkov na osnovnih šolah in število učencev na višji stopnji osnovne šole. Reforma je vnesla v osnovno šolo vrsto novih nalog in dejavnosti. Pomembnejši i j . • , ^ so Postali predmeti, ki zahtevajo kaksm odnosi nastajajo med temi predmetne učitelje itd ... Od šol- 1 T7 TO i c? i t i' I o l ITI y~r> 4- i praksa in rešitev zahteva jasne je drugačno. Skupno število uči- Osnovni problemi tehniških in njim ustreznih strokovnih šol za gospodarstvo in družbene službe Ob ustanavljanju poklicnih šol nujno zastavlja vprašanje, Do kod smo s poklicnimi šolami Svet SRS za strokovno izobraževanje se je odločil, da pred dokončno organizacijo poklicnih šol opravi tiste naloge, ki bodo ugodno vplivale na začeto delo poklicnih šol. Med te naloge sodijo; zagotovitev pomoči gospodarskih zbornic in matičnih organov družbenih služb, krepitev strokovne pomoči in prosvetno pedagoške službe, razčistiti probleme okoli ustanoviteljstva in financiranja, uresničiti izobraževanje učnih ka- in tehniškimi šolami in med temi šolami skupaj in visokošolskimi zavodi. Eden izmed odnosov je odnos med kapacitetami poklicnih, tehniških in njim ustreznih strokovnih šol ter visokošolskih zavodih. Po zveznih podatkih pride na enega visokošolskega študenta 2,6 učencev vseh šol druge stopnje. V Sloveniji znaša to razmerje 1:3,1. Stanje laže ocenimo, če ga primerjamo z razmerji v drugih državah. V Švedski je raz- teljev za predmetni pouk je 2070, število oddelkov za 2437. Za te oddelke bi potrebovali 3400 predmetnih učiteljev. Tako je sedaj 1400 predmetnih učiteljev premalo. K temu je potrebno dodati še to, da morajo imeti tudi učitelji za razredni pouk višjo strokovno usposobljenost. Predlogi in ukrepi Ker pedagoška usposobljenost učnovzgojnega osebja ni ustrezna z vsemi nalogami reformirane osnovne šole, bi prepočasno reše- skega leta 1959/60 do šolskega leta 1962/63 se je število učencev osnovnih šol povečalo od 228.364 vanje višje strokovne usposoblje- na 245.611. Primerjava je zanimiva za višje razrede s predmetnim poukom. Tako je bilo v šestem razredu v šolskem letu 1959/60 26.627 učencev, v šolskem letu 1962/63 pa 33.066; v sedmem razredu 18.336 učencev v šolskem letu 1959/60 in 26.555 v šolskem letu 1962/63 in v osmem razredu ___„4_ „ .J4: ,.,4 0 se je število učencev v tem času merje 1.11,9, v ZR Nemčiji . 4,2, povečalo od 11 100 na 19 930 v Angliji 1:29 itd Primerjava po- ^ecaio oa ii.iuu na iy.y.3U. 4° „ j C*'3 koncu lanskega leta je bilo VfJaa^°’ nasa razmerja v osnovnih šolah 8962 rednih in vsekakor neskladna. honorarnih učnih moči s polno Tudi finančni položaj tehniških zaposlitvijo, med temi 6388 učite- nosti učnovzgojnega osebja nedvomno povzročilo dolgotrajno škodo, ki bi se poznala tudi pri srednjem in visokem šolstvu. Ko je Izvršni svet na zadnji seji razpravljal o tem, se je odločil, da naj posebna komisija najde najprimernejšo obliko usposabljanja učnovzgojnega osebja za osnovno šolo. Ta komisija naj do jeseni pripravi vsestransko in vsebinsko utemeljen predlog in upošteva programske, kadrovske in materialne oziroma investicijske elemente, ki so pogoj za uspešno drov, urediti odnos poklicnih šol in njim ustreznih strokovnih šol Ijev za razredni pouk. Ker je bilo spremembo šolanja učiteljskega do reforme v tehniških in njim ge ni urejen. Te šole so lani vkl.ju- 5288 oddelkov z razrednim pou- Veselo so se poslovili od šole dijaki koprske Ekonomske srednje šole podobnih ustreznih strokovnih šolah za gospodarstvo in družbene službe in ureditev pravnih predpisov. Izmed vseh omenjenih nalog se javljajo najtežji in najbolj karakteristični pokazatelji pri problemih ustanoviteljstva in financiranja. Kakor za sedanje vajenske šole in šole s praktičnim poukom tudi za bodoče poklicne šole ostaja odprto, kdo naj bo ustanovitelj. Takšno stanje povzroča finančne težave v teh šolah. V letu 1962 je bilo v teh šolah 35 % vseh učencev in dijakov, ki se po končani osemletki izobražujejo v kakršnikoli šoli do vključno univerze. Kljub številčnosti pa so te šole dobile od celotnih sredstev za osnovno dejavnost vseh šol (seve, brez osnovnih šol) le 23 odstotkov. Tudi je zelo visok odstotek sredstev, ki so jih te šole dobile z čevale 19 odstotkov vseh učencev kom, je torej 1100 učiteljev za druge stopnje, a so bile deležne le razredni pouk preveč. Število od- 17 odstotkov vseh sredstev za delkov z razrednim poukom pada, so nujne. kadra in bo tako možno že v prihodnjem letu uresničiti načrte in uveljaviti pozitivne spremembe, ki hepa izobraževalnega procesa, če 600 novih elektro inženirjev), če ,. ---- - imajo v gospodarskih organizaci- hočejo rentabilno izpolniti odobre- ^st”0^fJtavVon^t]tg ?^7fbeni skla; ESEsSFES Sstg=i ho, da se pri investicijah upošte- vi tehnične osnove niso mislih na ne c^ Saln,nami so te vajo osnovna sredstva, obide pa dovoljno število strokovnega ka- s70?f "st'[al]'*t*®l0de4^v/" se kadre ki naj te nove investici- dra. Skoda je velika, saj so to ^ 1 ‘ -^v110^ S°1 ze ie naredijo rentabilne. Zanimivo tudi podjetja, ki imajo vse moz- P^s ^ z1 to iahwgo,šk<; nor; le dejstvo, da nekatera podjetja nosti za povečanje izvoza ^nrimerom steklarske - U «al' životarijo toliko časa, dokler ne Trenutno stanje m zadovolji- " P’kerzeJ6 J •Bremenijo prav kadrovske poli- vo. V letu 1962 je imelo lastno gaski blatim, kjer z lastno dejav- Osnovna šola v Sežani — eno Izmed novo zgrajenih šolskih poslopij v naši republiki v zadnjih letih OBISK LJUBLJANSKIH PEDAGOGOV V BEOGRADU Skupina ljubljanskih šolskih upraviteljev in prosvetnih svetovalcev je vrnila obisk enaki skupini upraviteljev iz beograjske občine Čukarice. Sprejem v Beogradu je bil zelo prisrčen. Skrbno so pripravili delovni program, da smo se že doma pripravili na razpravo o določenih vprašanjih. Obiskali smq. zavod za prosvetno pedagoško službo mesta Beograda in osnovne šole: »Brade Jerkovič«, »Vladimirja Nazorja«, »Filipa Klajiča« in »Nikole Tesla«. Na zavodu smo se pogovorili o oblikah sodelovanja s šolami. Zavod ima 37 svetovalcev in 60 zunanjih sodelavcev za preko 300 šol. S šolami sodelujejo v različnih oblikah. Pogosti so pregledi šol, ki so: obči — ti trajajo več dni in jim sledijo sestanki s kolektivi in obširna poročila; pregledi po določenih problemih, ki jih proučujejo; informativni pregledi, v katerih svetovalci na začetku šolskega leta ugotavljajo, če se je pouk pričel po pripravljenih programih, ob koncu pa pregledujejo analize v zvezi z realizacijo učnih načrtov ih načrta šole. Druga oblika sodelovanja so strokovna društva in strokovni aktivi po predmetih, v katerih delajo svetovalci kot organizatorji ali predavatelju Resno strokovno in družbeno politično moč predstavljajo občinski aktivi upraviteljev. Komune redno rešujejo vsa vprašanja s področja prosvete s pomočjo teh aktivov. Največjo pozornost je zavod za PPS posvetil vprašanju položaja in dela šolskih upraviteljev, ker želi, da bi bili čimprej pedagoški vodje šol, ki bi se ukvarjali prvenstveno s kvaliteto pouka. Zavod skrbi tudi za strokovno izpopolnjevanje učiteljskega Opozorilo V skladu z okrožnico sekretariata sveta za šolstvo SRS glede razpisov delovnih mest za učno-vzgojno in drugo osebje šol in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodov opozarjamo šole in za šolstvo pristojne organe občinskih skupščin, da bomo izdali posebno številko Prosvetnega delavca z naknadnimi razpisi, in sicer bo številka izšla 10. julija 1963; uredništvo lista bo sprejemalo razpise za objavo do vključno 4. ju-lija-1963. Pri razpisih naj se šole držq, navodil omenjene okrožnice. NAROČNIKOM IN BRALCEM NAŠEGA LISTA ŽELIMO PRIJETNE POČITNICE! kadra. V prostem času je organiziral veliko število seminarjev, ki so zajeli skoraj štiri tisoč prosvetnih delavcev. V zvezi s šolskimi kolektivi raziskujejo probleme šolstva prosvetni svetovalci in nekateri univerzitetni profesorji. Tudi vsaka šola zasleduje vse leto neko vprašanje, ki ga ob koncu analizira, posreduje zavodu in ostalim šolam. Pri proučevalnem delu so se uveljavile predvsem gimnazije. Redno je sodelovanje predstavnikov občinskih svetov z zavodom in s šolami. Tako so na sestankih šolskih kolektivov, na posvetovanjih zavoda za PPS največkrat prisotni predsedniki in sekretarji, ki živijo z aktualno tematiko terena. . HODNIKI POLNI CVETJA ... Obiski na šolah so bili za nas zelo zanimivi in prijetni, saj so nas povsod pričakali z izredno naklonjenostjo in gostoljubnostjo. Šola »Brade Jerkovič« nas je presenetila s pestro ureditvijo. Prostorni hodniki so namreč polni zelenja, cvetja, kanarčkov, okusnih izdelkov učencev, kar ustvarja prijetno razpoloženje. Čeprav je šola nova, si je že pridobila tradicijo prav z gojenjem cvetja. in okrasnega grmičja v okviru šolske zadruge, ki je imela 3,5 milijona dohodkov. Še važnejše pa je to, da je dosegla velik kulturni vpliv na svojo okolico. V neposredno okolico šole se naseljujejo ljudje iz notranjosti dežele, se zaposlujejo v industriji in posnemajo šolo pri urejanju novih stanovanj in vrtov. Po ogledu šole smo razpravljali o - svobodnih aktivnostih. Učenci te šole so prejeli za velike uspehe dve prvi nagradi v jugoslovanskem merilu. V razpravi smo prišli soglasno do zaključkov: da morajo biti letni načrti svobodnih aktivnosti sestavni del programa šole, da se naj organizirajo le tiste oblike, za katere imamo materialne in kadrovske pogoje, da so nekatere uspešnejše, če se vršijo v seminarski obliki, da smejo sodelovati učenci največ v dveh dejavnostih, da niso preveč obremenjeni. Tako šo zajeli na tej šoli v svobodnih dejavnostih 80 % učencev. Tudi na šoli »Filipa Klajiča« so nas sprejeli prisrčno in toplo. Učenci so nas pozdravili s petjem, igranjem in slovenskim nagovorom. RAZGOVOR Q TEMELJIH SOCIALISTIČNE MORALE Razgovor o temeljih socialistične morale v naših šolah je načel predstavnik sveta za prosveto. Pojasnil je, da so opustili to kot poseben predmet in težijo k temu, da bi izdelali podrobne učne načrte moralnega vzgajanja za vsako razvojno stopnjo. Vsakemu učitelju (pa tudi staršem) želijo dati v roke priročnik — moralni kodeks. Precej različna so bila mnenja o oblikah posredovanja te snovi. Izoblikovala pa so se enotna gledišča, da bi morala celotna družba zlasti preko komunikacij bolj enotno in skladno vplivati na mladino, da bi moral biti vsak državljan na vsakem koraku tudi vzgojitelj, da bi morali biti vzgojni vplivi staršev še bolj koordinirani z moralnimi normami družbe. Šola pa jih mora razvijati od vstopa v šolo z vsebino pouka, z metodami dela in organizacijo takih situacij, ki največ prispevajo k formiranju socialistične osebnosti. Tovarišica upraviteljica je naglasila še pomemben faktor vzgajanja, to je učiteljeva osebnost, njegovo osebno prepričanje in marksistično znanje. Zato večina članov tega šolskega kolektiva, ki so člani ZKJ, izredno študira na dveletni partijski dopisni šoli. Na šoli »Nikole Tesle« smo razpravljali o organizaciji šole in njenega dela. Izmenjali smo izkušnje o sestavljanju statutov šol. Naši beograjski prijatelji so poskrbeli poleg izčrpnega delovnega programa tudi za zanimivosti in razvedrilo. Peljali so nas na naše najmodernejše letališče v Surčinu, razkazali so nam so-, dobno urejen športni center na Košutnjaku in muzej na Topči-deru. Mnogo gostoljubja, iskrenega prijateljstva in veselja smo doživeli na družabnem večeru, ki so ga pripravili naši gostitelji na Avali. Tu so bili vsi upravitelji občine Čukarice, predstavniki občine, komiteja, zavoda za PPS in drugi povabljeni gostje. V napitnicah se je ponavljala radost, ----------- • , , da smo navezali tesne stike pri obiskali Zagreb, poslej ne bo več reševanju šolske problematike n ^ ^ ^ posedati pQ par, zelja, da se ta oblika sodelovanja kih če bodo čakali na vlak_ od_ med ljubljanskimi in beograjski- sle. s- bodo lahko oddahnili v mi upravitelji utrdi kot stalna )>svojern(< hotelu, Id so ga odprli v oblika izmenjavanja izkušenj in Zagrebu na Dan mladosti, poglabljanja prijateljstva med Objekt, ki je namenjen mla-našimi narodi. M. J. dim obiskovalcem mesta, so za- Iz šole raznih strok v Ljubljani: dijaki frizerske stroke pri učenju V Zagrebu prvi mladinski hotel Mladim izletnikom, ki bodo čeli graditi pred tremi leti, zanj majo kam, ko si ogledajo mesto. pa so porabili okoli 150 milijonov. Hotel je okusno opremljen in zelo udoben, zgrajen je v obliki šesterokotnika. Ima dvaintrideset spalnic z 240 ležišči. V vsakem nadstropju je poleg klubskega prostora še čajna kuhinja (samopostrežna) ter tuši in sanitarne naprave. V pritličju hotela, ki ima centralno kurjavo, je še recepcija, sprejemnica in garderoba ter pisarna mladinske turistične poslovalnice FSJ, medtem ko je v šestem nadstropju še terasa ter prostor za seminarje. ko bi imeli tako pa mladinski hotel Za Zagrebom bosta dobila podobne mladinske hotele še Reka in Split, že prihodnje leto pa bodo zrasli takšni domovi tudi po drugih večjih mestih v SR Hr-vatski. V naši republiki tako daleč: zdaj šele mo, da bi bil Ljubljani takšen hotel potreben posebno zato, ker je tudi to mesto močan prehoden turistični center. Skoraj vsak dan obiskuje Ljubljano precej ljudi — posebno mladih, prihajajo tudi številne šolske ekskurzije ter druge izletniške skupine, ki ni- Beograjski prosvetni delavci obiskali Maribor Pred dvema letoma so pionirji mariborske osnovne šole »Otona Župančiča« prvič obiskali beograjske pionirje oziroma šolo »Franceta Prešerna«. Tudi kasneje je bilo še več podobnih obiskov, ki utrjujejo med mladino bratstvo jugoslovanskih narodov. Pionirji obeh šol si dopisujejo, prijateljske vezi pa družijo tudi oba učiteljska kolektiva. V drugi polovici letošnjega maja je dopotovalo na obisk v Maribor 22 članov učiteljskega kolektiva iz Beograda, ki so obiskali osnovno šolo »Otona še nismo Župančiča« ter osnovno šolo ugotavlja- »Staneta Rozmana«, Po hospita-cijah, ki so jih imeli v obeh šolah, so se Mariborčani pogovarjali o delovnih metodah ter uspehih v šoli. Prosvetni delavci beograjske in mariborske šole so nato obiskali Pohorje, med drugim pa še ptujski muzej. N. C. Tudi modeliranje sodi k likovnemu pouku. (Z osnovne šole M. Bračiča v Kočevju) KOMPAS LJUBLJANA prireja JESENSKO KROŽNO POTOVANJE z luksuzno motorno ladjo »Jadran« po SREDOZEMLJU: Reka—Pirej/Atene—Heraklion na Kreti—Aleksandrija Reka—Pirej/Atene—Heraklion na Kreti—Aleksandrija—Kairo—Gize—Bengazi—Catania—Bari—Benetke—Reka. Odhod iz Ljubljane 21. oktobra. Potovanje traja 14 dni. KOMPAS LJUBLJANA vabi tudi na druge izlete, ki jih prireja z modernimi turističnimi avtobusi: šestdnevni avtobusni izlet PO ŠVICI; šestdnevni avtobusni izlet na AŽURNO OBALO; šestdnevni izlet v PARIZ; šestdnevni avtobusni izlet v SAN MARINO-RIM; štiridnevni avtobusni izlet po DOLOMITIH; štiridnevni avtobusni izlet v BUDIMPEŠTO in drugi. Prijave sprejemajo poslovalnice KOMPASA, kjer zahtevajte tudi programe izletov. Kategorizacija in evidenca vzgojno motenih otrok V Beogradu je bilo pred kratkim posvetovanje o aktualnih problem rehabilitacije otrok in mladine, ki so moteni v fizičnem ali psihičnem razvoju. Posebna pozornost je bila usmerjena na kategorizacijo in evidenco take mladine. Društvo defektologov Jugoslavije, ki je to posvetovanje sklicalo, je v posebnem referatu obrazložilo, kaj smo do danes v tem pogledu napravili in kje so ovire, da se zadevni predpisi ne izvajajo, oziroma, kaj bi bilo še treba ukreniti, da se pred dvema letoma započeto delo pospeši. V SFRJ je bilo do sedaj ustanovljenih preko 120 prvostopenjskih strokovnih komisij in to: v SR Srbiji z Vojvodino in Kosme-tom 80, v SR Hrvatski 34, v SR Sloveniji 21, v SR Makedoniji 16 in v SR Cmi gori 5. Po podatkih Sekretariata za ljudsko zdravje in socialno politiko SIV-a je bilo od julija 1960 do konca leta 1962 prijavljenih za kategorizacijo 40.407 otrok. Od teh je bilo kategoriziranih 10.759, kar znese 27,7 V« od skupnega števila pri- javljenih. Razmere med števili prijavljenih in okategoriziranih otrok pove, da se vrši kategorizacija počasi. Vzroki, ki jih poedine republike navajajo, so v glavnem v pomanjkanju strokovnjakov, ki so potrebni za komisije (zdravniki, pediatri, psihiatri, nevrologi, defektologi, socialni delavci in psihologi). Ker je kategorizacija osnova za pridobitev pravic po uredbi o poklicni rehabilitaciji invalidnih oseb socialnih zavarovancev, imajo prizadeti starši, šole in občine velik interes, da bi to delo teklo hitro in nemoteno. Toda še počasneje kot kategorizacija poteka delo invalidskih komisij socialnega zavarovanja. Te morajo namreč ponovno pregledati vsakega okategoriziranega otroka, predno prizna Zavod za socialno zavarovanje upravičenost zahtevka po plačevanju oskrbovalnine. Točnih podatkov o rešenih zahtevkih sicer ni, vendar je mogoče po delnih informacijah sklepati, da je od vseh vloženih rešena komaj četrtina. Vsi ti razlogi so gotovo vplivali na to, da je bilo ob pričetku tekočega šolskega leta vključenih v redno šolanje manj otrok z motnjami v duševnem in telesnem razvoju, kakor pa pred pričetkom kategorizacije, čeprav je iz navedenih podatkov razvidno, da je kandidatov za posebno šolanje znatno več. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da pravilnik o evidenci in kategorizaciji ne zajema vseh kategorij psihofizično prizadetih otrok. Taki otroci so na primer težji epileptiki, otroci z emocionalnimi in karakternimi okvarami, kakor tudi otroci, ki se morajo dalj časa zdraviti in biti zato hospitalizirani. Prav tako tudi ni rešeno vprašanje tistih otrok, za katere predvideva drugi odstavek 65. člena splošnega zakona o šolstvu posebne zvezne predpise za osnovno izobraževanje in vzgajanje. Tu so mišljeni vzgojno zanemarjeni in družbeno neprilagojeni otroci. Teh sicer ni veliko, predstavljajo pa med našo osnovnošolsko populacijo problem, ki ga ni mogoče reševati z rednim šolanjem in običajnimi pedagoškimi postopki. Po pretežni večini gre za intelektualno insuficientne, emocionalna prizadete in značajsko neuravnovešene otroke, ki potrebujejo za uspešno vzgajanje, oziroma pre-vzgajanje poseben pedagoški prijem. Vsled pomanjkljivih zveznih predpisov, kakor že omenjeno, so nekatere republike tistim zavodom, ki za take otroke že obstajajo, priznale status posebnih šol, nekatere republike pa še čakajo na zvezne predpise. Potrebna bi bila vsekakor podrobna analiza vsega dosedanjega poteka kategorizacije, da bi se moglo izdelati konkretne predloge tako za dopolnitev samega pravilnika, kakor tudi drugih predpisov, ki so v zvezi z njim. Zato je bil sprejet sklep, da se sestavi zvezna komisija v okviru Društva defektologov Jugoslavije z nalogo, da napravi tako analizo s konkretnimi predlogi za izboljšanje celotnega postopka kategorizacije. Veliko se je rapravljalo tudi '0 tem> da je otrok iz poedinih kategorij razvojnih motenj mnogo več, kot pa znašajo kapacitete obstoječih šol in zavodov. Za nekatere kategorije, kot na, primer za logopate, slabovidne, močno naglušne, jih sploh ni. Organi prosvete, kakor drugi odgovorni činitelji, bodo morali posvetiti temu dejstvu večjo pozornost kot doslej in poskrbeti, da se tudi za te kategorije otrok odprejo posebne šole in zavodi. Postopek za dosego pravice do rehabilitacije na osnovi socialnega zavarovanja je treba skrajšati. Udeleženci so bili mnenja, da bi se dalo to doseči učinkovito na ta način, da bi invalidske komisije upoštevale izvide prvostopenjskih komisij kot strokovna mišljenja in ne izvajale celotnega postopka ponovno. Na ta način bi potekalo delo ne samo hitreje, temveč tudi ceneje. V zvezi s kategorizacijo in evidenco razvojno motenih otrok se je na posvetovanju razpravljalo tudi o profesionalnem usposabljanju in zaposlitvi te mladine. Sprejeto je bilo načelo tkz. sub-stidiarnosti, kar pomeni, da naj se v invalidske delavnice katerekoli vrste pošiljajo, oziroma profesionalno in delovno usposabljajo le tisti, ki se ne morejo usposobiti ali zaposliti pod normalnimi delovnimi pogoji. Posebno primanjkuje delavnic za delovno usposabljanje mentalno nezadostno razvitih. Prav ti otroci pa postanejo do dovršeni šolski obveznosti lahko zelo dobri delavci za določene vrste dela, če se jih zato seveda usposobi. Tudi obstoječe invalidske delavnice imajo težave, ker nimajo zagotovljene materialne in finančne osnove. Tudi strokovnih kadrov primanjkuje v takih delavnicah. Na splošno so ugotavljali, da so v tehničnem pogledu slabo opremljene, da je strokovnost kadrov nizka in da se zato v takih delavnicah ne morejo doseči zadovoljivi rezultati. Ce v takih delavnicah delajo zaposleni pod težkimi ali slabimi delovnimi pogoji, potem se ne morejo toliko usposobiti, da bi se lahko integrirali v proizvodnjo pod normalnimi pogoji. Iz tega jasno sledi, da je treba vse te pomanjkljivosti v invalidskih delavnicah odpraviti. Predvsem bi morali imeti strokovni inštruktorji v invalidskih delavnicah specialno pedagoško izobrazbo. To nalogo bodo morale prvenstveno opraviti defektološke šole. Pa tudi gospodarske organizacije bodo zaposlitvi invalidov morale posvetiti večjo pozornost. Na posvetovanju je bilo načetih še mnogo drugih problemov s področja rehabilitacije razvojno motenih otrok. Posebne omembe je vredno vprašanje metodologije defektološkega dela ter učnih načrtov in programov posebnih šol in zavodov. Prihodnie posvetovanje defektologov naj bi obravnavalo prav ti dve temi. -i SKUPNOSTI SO NAJŠIRŠA OBLIKA SAMOUPRAVE UČENCEV t V Klubu ljudskih poslancev Slovenije je bilo pred nedavnim posvetovanje o samoupravi v šolstvu, ki ga je organiziral CK ZMS. Na posvetovanju, ki se ga je med drugimi udeležil tudi sekretar Sveta za šolstvo SRS Boris Lipužič, je govoril Emil Rojc o samoupravi učencev kot nepogrešljivem elementu nove pedagoške prakse pri organiziranju učno vzgojnega procesa. V razpravi so sodelovali: prof. Stanko Gogala, dr. Ivo Toličič, Franc Strmčnik, Vladimir Cvetko, Boris Lipužič in drugi. Splošni zakon o upravljanju v šolah je 'al družbeno pedagoško in pravno osnovo za razvijanje skupnosti 'učencev kot obliko, ki omogoča in zagotavlja sodelovanje učencev pri upravljanju šole, pri reševanju problemov pouka, organizacije notranjega življenja šole, in to s samostojnim reševanjem, ali pa s soodločanjem pri vprašanjih v skladu s pravicami in dolžnostmi. — je v uvodu poudaril Emil Rojc. Skupnosti učencev so se doslej v polni meri uveljavile. Našle so svoje mesto v šoli kot najširša oblika samouprave učencev, preko katere vpliva organizacija ZM na razvoj pravilnih odnosov v šoli, pospešuje reševanje Vsakodnevnih problemov v učno vzgojnem procesu in izvenšolskem delovanju učencev. Po večletni praksi in izkušnjah ugotavljamo, da so skupnosti v večini primerov opravičile pričakovanja, čeprav začetne slabosti v njihovem delu še niso pre- E. Rojc je v zvezi s temi vprašanji govoril tudi o odnosu šolske mladine do učenja in dela. Aktivizacija učencev za učenje bi bila lahko mnogo večja, ko bi bolje izkoriščali potencialne možnosti (z večjim vključevanjem aktivnih metod dela) in izobraževalni proces tesneje povezovali s kontrolnim. Če bomo hoteli stopnjevati kakovost pouka, bomo morali med drugim strokovno obde- lati metodiko pisanja učbenikov, ijajo metode, ki so že preživele zasnovati pouk prirodoslovnih ved (pogosteje) na eksperimentalen način itd. Predvsem pa lahko dosežemo boljši in zavednejsi odnos mladine do učenja z uveljavljanjem zavestnega uviddvanja osebne perspektive edino z delom in prizadevanjem v učenju. Pomoč pri samoupravi, učencev naj bo posredna V razpravi na tem posvetovanju je prof. Gogala dejal, da se pedagoška teorija doslej še ni po- Seja Sveta za šolstvo Verifikacija gimnazij pokazala na vrsto pomanjkljivosti 12 junija je bila v Ljubljani nic. Kot dober primer navajajo zadnja seja Sveta za šolstvo SRS. gimnazijo v Ravnah. Tam so ob-Pod predsedstvom tov. Ludvika čani skupaj s kolektivom pokazah Gabrovška so člani obravnavali veliko prizadevnost, da bi ustano-poročilo o izvajanju reforme gim- va dosegla pogoje za verifikacijo: nazije in pa vprašanje vpisa v šo- za večino predmetov imajo ze so-le v druge stopnje. Nato je tov. dobno opremljene kabinete, pro-Gabrovšek na kratko označil po- učujejo delo dijakov v proizvod-men dela sveta za šolstvo v pre- nji uvajajo skratka moderne teklem 5-letnem obdobju in se oblike pouka. zahvalil sedanjim in tudi vsem Na drugi strani pa imamo vrsto ve, ™ JC 6ov^ o JC prejšnjim članom za sodelovanje, gimnazij, ki ima jo le slabo oprem- so zahtevali nekdaj - prav dejal, da bodo zaživele in se afir- Svet za šolstvo je v omenjenem 1;|e"®. ka^f^’1*h ^ ^o zato pa je treba nuditi učiteljem mirale, ko bo rešeno vprašanje obdobju opravil zelo pomemb 3 ’ , ureditev dodatno pedagoško in psihološko kolektivnosti, kolektivne zavesti, in koristno delo Med drugim je jaKoratoriiev Tako znanie Izhod je v oblikovanju jedra, razpravljal o 15 zakonih, ki jih sodobnih laboratorijev. iaKO . Nekateri učitelji imajo še ved- okoli katerega in na katero bomo je nato sprejela ljudska skupsci- stanje ^r.P^kazaleK|™na^setoj. no uradniški odnos do problemov: lahko naslonili naše naloge m šolstvu, o na in’Stična). Posebno vprašanje PA v Mariboru, o PP službah so šolske delavnice, ki so dokaj itd.), obravnaval je 31 predpisov redke, ali pa ne ustrezajo higien-ter izdelal oziroma izdal 42 samo- sko zdravstvenim predpisom, niso stojnih predpisov s področja vzgo- opremljene ipd., tako da poteka i ciz ui a vi cuv. ivi vi.-, je in izobraževanja. Vsebinske delo v njih bolj po osnovnošol- jal, da ko je govoril o skupnostih plati opravljenega dela seveda m skem učnem načrtu kakor pa po učencev, da bo treba uvesti samo- mogoče označiti s številkami. "acallh lehnicne vzgoje na šolah upravljanje tudi v drugih skupno- O stanju na 25 slovenskih gim- druge stopnje, kakor pravi poro- ---------------- stih, kjer se mladina uveljavlja, nazijah, kot ga je pokazal zahte- čilo komisije za verifikacijo Sko- Franc Strmčnik je poudaril, da kot npr. v najrazličnejših društvih, vek za verifikacijo, je poročala raj nikjer nraajokatoetov za tuje je sam razvoj samoupravljanja, v šoli in izven nje. Poudaril je, da predsednica komisije za verifika- J J J „ • demokratizacije odnosov, sprošča- sta razredna in šolska skupnost le cijo gimnazij Slavica Zirkelbacho- ne), redke so bralne sobe in po-nja samoiniciative, odgovornosti priprava za širše, bolj samostojno va. boljši učenci sami pomagali slabšim. Ko je dr. Toličič govoril o pomoči učiteljev pri samoupravi učencev, je poudaril, da je le-ta nujna, vendar bi jo morali nuditi posredno. Vzbujati mora aktivnost in dati mladostniku v premislek, kako je treba kaj narediti. Med drugim je dr. Toličič v nadaljevanju dejal, da gledajo naši učenci dokaj kritično in zrelo na odnose med učitelji in terjajo več, kot dolžnosti mladih ljudi in vzgojiteljskega Kadra. V nadaljevanju je dejal, da bi se morala tudi mladinska organizacija zavzeti, da bi dobil naš učitelj boljšo izobrazbo za svoj poklic. Na izobrazbo učiteljstva danes ne moramo več gledati kot samo vsebino posredovanja, saj postaja njegova strokovna usposobljenost tudi sredstvo izobraževanja, animiranja, aktiviziranja, discipliniranja. Ko je govoril o skupnostih, je v razred pridejo kot predavatelji, ne zanima pa jih, kaj se sicer dogaja z učenci. Dostikrat uporab- je dejal dr. Toličič — poseben problem pa je ocenjevanje, ki povzroča kampanjsko učenje. Samoupravljanje povsod, kjer se uveljavlja mladina dolžnosti. To jedro mora biti moralno močno utrjeno in oblikovano javno mnenje, ki pa zajema tisto, kar je najvažnejše. Med drugimi je sodeloval v razpravi še tov. Cvetko, ki je de- tivistično pristopanje k problematiki samouprave učencev je namreč pogosto vodilo v črno-bele ocene o šolski mladini v zvezi z njeno zrelostjo in sposobnostjo za samoupravo, nerazumevanje njene vloge itd. — ni pa temeljilo na upoštevanju psiholoških in socioloških aspektov samouprave učencev. Učenec naj bo soustvarjalec učno-vzgojnega procesa ' V praksi se vse prepočasi uveljavlja načelo, naj bo učenec soustvarjalec učno vzgojnega pror česa, zato pa je treba odgovornost naj bi ne imele le družbeno vzgojnega načela, temveč tudi didaktično. Šolsko upravljanje naj bi pojmovali kot posebno področje aktivnosti mladega človeka, družbeno področje njegovega delovanja ter neko posebno sredstvo, s katerim se lahko pospešuje njegova vzgojna rast. Šolska in razredna skupnost ne bi smeli delovati le v okviru šolskega življenja, temveč kot neka povezanost posameznih članov razreda in šole v tem, da pridejo do svojega enotnega gledanja na najrazličnejše gospodarske, poli-za uspešnost tega procesa prena- tične, kulturne in umetnostne pro-šati tudi nanj. Prizadevati si bo- bleme. Prof. Gogala je govoril turno morali, da bo nov učni kader, di o vprašanju dodatne pomoči za učence. Opozoril je, da ni prav, če je ta pomoč namenjena le slabšim učencem ali pa vsemu razre- sebne knjižnice... Na nekaterih mladih ljudi in tudi učenčeve ose- aktivno in dinamično življenje v Akt verifikacije je dal v enem gimnazijah so d ki §a bo republiški zavod za Težko si je predstavljati, da bi se mov v Ljubljani so zvedeli defek- p i. ItU,,!.«, nff Poljskem nain«f da n ndnio socialno zavarovanje preuredil, da uslužbenci vozili vsžik dan iz Kra- tologi Gorenjske šole iz dnevnega rOUK «1016 MO rOljSKem se bo v novih delovnih prostorih nja, ali celo od drugod, zato bi tiska, zato so jih ti novi načrti v jubilejnem članku o kitaristu, usposabljala defektna mladina za bilo treba zgraditi nov stanovanj- nemalo presenetili. O tem bo še sldadatelju in oedagogu.,Stoku Pre- ____■ T • _ GP i-. t t »-vrl V-v*-. 1 1—71 t" s-* Žr 1 -: er t^T^o T zl 4 010 Ir/N- ..i . » ... ____i i.: _ l-n ^ ške službe čaka naloga,da uvedejo kot stalno prakso seminarje za usposabljanje učiteljev za delo s skupnostmi učencev, medtem ko naj bi pedagoška vodstva šol za vzgojo učiteljskega kadra podrobneje seznanjala ta kader z metodološkimi in ostalimi načeli razvijanja samouprave učencev. proizvodnjo. Zavod bo lahko že ski blok. posebej razpravljala posebna ko- ob ustanovitvi sprejel blizu 50 go- Tudi to, da je kraj preveč od- misija gorenjskih defektologov, ki jencev iz vse republike. Načrt naj daljen od industrijskega centra, mladina pa, ki se bo v kratkem času (od dveh mesecev do največ dveh let) usposabljala za to delo y industriji, bi morala biti v neposredni bližini industrijskih objektov. Zavod bi imel prav go- bi uresničili že v nekaj mesecih. Misel in prizadevanja .za ustanovitev takšnega zavoda so de- bo poslala pristojnim forumom tudi svoje mnenje. VI. R. Razgovor s poslancema v Domžalah rsc je vj kij a. v j. j g j i * *-'*.*«/ - Vilki našega lista, so se nam pri tiskanju zamešale nekatere vrstice. Konec prvega odstavka se mora pravilno glasiti takole: »V zadnjem času. je nadaljeval svojo misel, se povsod po svetu kaže povečano zanimanje za igranje na kitari in lutnji. Obstajajo in se snujejo društva ljubiteljev teh instrumentov — za lutnjo se navdušujejo zlasti v Veliki Britaniji, kitara pa prodira na novili v Kranju, ali kakšnem drugem industrijskem središču. Navsezadnje je čas, da ne ustvarja- letk), no in tudi pri nas . odjckiov. so- .ahPBrf^ve^‘^ nTOsvetnih’ dSavc« Poljskem (prav zdaj šo'uvedli obvezni tovo večje uspehe, k° bi ga usta- pouk na kitari.v VI. razredu deset- 7bor Božidarjem Debenjakom ter poslanskim kandidatom za republiški zbor tov. Vrhovcem, ki sta sedaj že oba poslanca. Tov. Debenjak je govoril na tem posvetovanju o načrtih za vzgojo do-raščajoče mladine, posebej pa o tem, kako naj bi v prihodnje čim bolj uspešno razvijali pedagoško delo na naših šolah. Med drugim je poudaril, da j® zaradi nesorazmerja v šolskih proračunih (80 % sredstev je določenih za osebne dohodke, 20 */• pa za materialne izdatke) težko doseči več- POTOVANJE V TUJINO Komisija za mednarodne zveze Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Jugoslavije — Beograd — Kr. Milutina SC, — organizira za prosvetne in znanstvene delavce ter ostale člane sindikata delavcev družbenih dejavnosti dve potovanji v inozemstvo, in sicer: V Grčijo — od 26, julija do 3. avgusta ter v Mdnchen — od 15. do 23. avgusta letos. Cena potovanja v Grčijo je 40.000 dinarjev. V tej vsoti so vračunani naslednji Izdatki: vize tujih predstavništev za potne liste, vozna karta za pot po tujini, postanek v Grčiji (prenočišče in dva obroka dnevno), dva enodnevna izleta iz Aten (Peloponez in Delfi), vstopnice za galerije, muzeje ter oglede izkopanin, pa tudi okrog 3S0 grških drahem za male izdatke (blizu 9000 din). Cena potovanja v Miinchen je 61.600 dinarjev, v tej vsoti so vračunani naslednji izdatki: vize tujih predstavništev za potne liste, vozna karta za pot po tujini, postanek v MOnchenu (prenočišče in trije obroki dnevno), vstopnice za muzeje in galerije, dva izleta iz Mtin-chena (taborišče Dachau in nemške Alpe) ter blizu 15.000 din za male izdatke (okoli 80 DM). Prijave za potovanja morate poslati takoj komisiji za mednarodne zveze, Kr. Milutina 66, Beograd. Udeleženci naj navedejo v prijavi, za katero potovanje se kdo prijavlja, ter naslednje osebne podatke: Priimek in ime, poklic, imena staršev, kraj in datum rojstva, naslov stanovanja ter naslov šole oziroma ustanove, v kateri dela prijavijo-nec. Prijavo mora potrditi prostoj-na sindikalna podružnica, poleg prijave pa naj pošljejo prijavljene! komisiji 500« dinarjev predujma, in sicer na račun št.' 101-18-608-52. RAZPIS Na podlagi 9. člena odločbe o Zavodu za napredek šolstva SR Slovenije. razpisuje zavod v skupini za prosvetno pedagoško' službo delovno mesto prosvetnega svetovalca za tuje jezike. Pogoj: visoka izobrazba in najmanj 5 let šolske prakse. Razpis velja do zasedbe delovne-ga mesta. prošnje sprejema Zavod za napredek šolstva SR Slovenije, Ljubljana, Poljanska 28. POTRES UNIČIL ŠOLO V ŠMARTNEM ................. V Litiji in okolici, ki je pre- lesenimi oporami, sicer bi se že ja vzgojne in učne uspehe, ki so živela 19. maja potres Vil. stop- zrušili. '"T-!",, z*^eva^.dol^,^i nje — V nasledniih treh tednih V šoli svetnih delavcev. Dejal je tudi, da ))0 treba posvetiti vso skrb usmeri a- nje — v naslednjih treh tednih V šoli ni zdaj nikogar več. pa še petindvajset močnejših in Klopi so odnesli iz razredov, le - v Gtt ti v t,.*.. — -* — j—- - - — 1- - liju mladine v poklice ter opozoril, šibkejših potresnih sunkov — k šolske table samevajo in redke odločajo' o1* bodočem' p^kUcu “švojm feči ni bilo človeških žrtev, med- slike po stenah . Učence so pre-otrok, ravnajo povsem nepravilno. tem ko so doslej ocenili material- selili drugam: dva razreda v Tudi tov. Vrhove je podrobneje no škodo na okoli 400 milijonov telovadnico Partizana, enega v govoril o mnogih problemih, kot n. din H pr., da je na naših šolah precejšnje Omarjev, število »vozačev«, kar predstavlja svojevrstno vprašanje. Poudaril je tudi. da bo treba poskrbeti za hitrejšo gradnjo stanovanj ža prosvel- sindikalno knjižnico, ostale pa na pokrito kegljišče ter v zadružni dom. Tako so začasno — do konca šolskega leta — rešili seveda. Po dosedanjih potresnih sunkih je poškodovanih nad 360 hiš, Koncert sevniške mladine . irejšo gradnjo stanovanj ža presvet- pa tudj * industriiskih obiek- . sgfrvrmfrg s “S s- tt- • ,7 • Huivrnni TVn *■ v nekaterih ustanovah še vedno na vrtcu Je občinska komisija oceni- ,. .. *_v bi osnovne šole’ Velika Štanga stev' Da bi JO m<>gU dokončatl’ Krenčiča oddolžil našemu naivec- sodelovanja med prosvetnimi delav- j^-OOO, v šoli Javorje blizu 400 cl ter poslanci, zato bodo tudi v pri- tisoč din, io ho -i , . ocenjevanja, prosvetnih delavcev še pesmijo »Bohor« se je 80-clanski v9 ■ „ oH.,a V , el ter poslanci, zato bodo tudi v pri- tlSOC jemu parti/tanskemu ^ skUtclatelju podnje takšna srečanja zelo korist- n;ca Po prvih potresnih sunkih 1e Radovanu Gobcu, slišali pa smo na. tudi nekaj besed o njegovem živ- v_ razpravi je med drugim govo- ijenju in delu. Zbor, ki je imel v ffiakeTobž?«!* tSTČ? neriS^DelaTje. biIa med najbolj poškodovanimi 3. c. osnovne šole Velika Štanga S šP 72 00(1 7, šoli Javor1e b,izu 400 bodo nU3n0 potrebovali še 72 , 1 Javorje duzu mlii:jonov _ sicer bo v nasled-v osnovni šoh Kostrev- njem golskem letu nad 500 otrok Pa okoli pol milijona din. ^ šolgke strehe... Zadnje dni pouka sem obiskal . . v žalske občine Milan rierin. Dejal je. u“a Iutu najooij poškodovanimi 3. c, ki ga je Marija Kisovec zadnjih letih na mnogih revijah da b<> treba storiti vse, da bodo šole stavba osnovne šole v Šmartnem, učila na kegljišču. Otroci so bili prav lepe uspehe, je zapel na tej ,?/n|o?skaZaž^r V.ak7,,J$ota?M3fmld?e Najpre:i 50 ocenili, da je škode za mirni, čeprav so jih potresni prireditvi še nekaj narodnih pes- poudaril, da bo^ebapreurediti pra- 7,728.000 din, zdaj pa so ugotovili, sunki — vendar mnogo manj kot mi. viinike o delitvi osebnih dohodkov, da bodo morali šolo podreti... Ze starejše ljudi — preplašili Vča- Drugi del večera je izpolnila “Je tako) .P0 19- maju je strokovna sih gredo po dva, trije pogledat revija zabavne glasbe, popevkar- tudi zavodi. ’ komisija prepovedala pouk v v staro šolo, ali še stoji, je pa je spremljal zabavni orke- Na tem posvetovanju so razprav- stavbi osemletke, ki jo obiskuje Stala pa ne bo več dolgo, ster DPD Svoboda iz Sevnice. Na- vf11neemoXPrhf«n:iP.Am^:1HnmMVZfase’ okob 595 učencev. Prvo nadstrop- kajti preveč je poškodovana — I stopili so tudi harmonikarji, flav- Marveč^^L^^VauS je je bilo ““ nav- marveč naj bo povezana z ostalim je je bilo popolnoma uničeno, zato jo bodo podrli. Sicer pa je tisti in kitansti-gojenci glasbene poukom. Udeiežefici, ki so bili s se- stene so razpokane, oboki zdrob- sedaj najbolj aktualno vprašanje, bUo t®k' najn bi^e^Mr/akšni8 pogovori1”' po- H*™’ so obodi nosilnih kje dobiti denar za dograditev, M. K. ( Najmlaiši na sprehodu. (Slika s španskega dela stalne mednarodne movanje ekip podmladkarjev RK »Vanči tudi po voU^ah^eTredkost. sten; 'ru inutam 16 odpadla opeka, nove šole. ajmlajsi na sPre‘,0“ol^e razstJc y 2eBnevL) ter organizacije prve pomoči. Nace vodnik Oboke na hodnikih so podprli z Kje? ZVEST IZROČILU Obisk pri Lojzetu Zupancu Križm po Sloveniji je učite-lj«val, v isti sapi pa zbiral ludi narodno blago. Zdaj živi že nekaj let v Škofji Loki, Pisatelj in pedagog, zbiratelj in zapisovalec. — Ko sem pred enaintridesetimi leti služboval v Beli Krajini, me je prevzel pravljični svet med ponosnimi Gorjanci in zeleno Kolpo. Zdel se mi je ko nalašč za oživljanje narodnega blaga, — je pripovedoval pisatelj. Marsikatera pravljica, povest in zgodba bi šla že zdavnaj v pozabo, da ji ni prisluhnil L. Zupanc in jo zapisal. — Resnično povest lahko slišiš danes samo iz ust pristnega očanca, vaškega originala, 'ali pa — da je stvar bolj pisana — od cigana, — je nadaljeval pisatelj. Motivov je mnogo in tudi pestri so, le pripovedovalcev je vedno manj. Do- V šiptcuskem jeziku izšlo 590 del Ni le teko dolge, ker eem Oblekel Koemet. V Pedi sem *e seznanil * upraviteljem osnovne sole, ki ml je pokezel razstave Šolskih izdelkov, pismene naloge in prve poakuse llterar-nege udejstvovanja dijakov viljih razredov. Ko sem mu omenil, da me tt uspehi presenečajo, je rekel: »NaSa manjšina hoee nadoknaditi, kar je zamudile v stari Jugoslaviji, kajti danes imamo veliko motnosti za kulturni razvoj.« znaten kulturni razvoj Slptarske manjllne na področju Kosmata je zgovoren primer, kako dosledno uveljavlja SFRJ načelo enakopravnosti vseh narodov. Skrb za razvoj Slptarske kulture, jezika, književnosti in umetniške ustvarjalnosti Je že rodila bogate sadove. Pred vojno na Kosmetu skorajda ni bilo založniške dejavnosti, po osvoboditvi pa je izšlo 590 del v Šlp-tarskem jeziku (v skupni nakladi 2,5 milijona izvodov). Poleg tega Izdajo v tem jeziku vsako isto tudi precej učbenikov. Zadnja leta je naraslo število del, ki so jih napisali avtorji Slptarske narodnosti: štirideset jih je izdalo blizu SO del s področje leposlovja, glasbe in posameznih ved. Le-ti predstavljajo pravzaprav »prvo generacijo« piscev, ki Z razveseljivim uspehom uresničuje zamisel o ustvaritvi kulture naroda, ki se tako dolgo ni smel izpovedovati v tvojem jeziku. S. g. Lojze Zupanc sti tistih, ki jih je srečal Zupanc, je danes že umrlo. To vemo: zgodbe, ki jih je zbral, je L. Zupanc strnil v zbirke: Belokranjske pripovedke, Svi-rel povodnega moža, Dedek, povej in druge. — Zbirateljstvo seveda ni lahko, -- je pripovedoval, — kajti nenehno je treba paziti na izvirnost. .. Prvim objavljenim zbirkam narodnega blaga so se kasneje pridružile tudi Zupančeve samostojne zgodbe, povesti in romani, kot na primer Mlini stoje, Pod križem, Stari Irk, Ukle-njena mladost... V Gornjem gradu ga je spet zvabila folklorna snov in nato Izšla v treh knjigah: Povodni mož v Savinji, Palček v čedri in Zmaj na Menini planini. Pred petimi leti se je pisatelj »zasidral« v Škofji Loki in tudi tu potrpežljivo zbira narodno blago. Tako bo verjetno že letos izšla njegova nova knjiga Kamniti most, v katerih so zbrani motivi iz Poljanske in Selške doline. Podobe ljubljanskega predmestja v prvih desetletjih dvajsetega stoletja je naslikal Zupanc v knjigi Lajnar svete družine. Sam je povedal o njej takole: — Mnogi mi zamerijo, da sem napisal zgodbe v tej knjigi v žargonu ljudi, ki so živeli tedaj. Na Selu pa je bilo življenje pred tridesetimi leti vendarle precej drugačno od današnjega in če sem hotel vemo prikazati tedanjo revščino in položaj ljudi, sem moral ostati zvest tudi tistim originalom in navadam. Zakaj naj bi se sramovali nekdanjih časov in z besedo lepšali stvari, ki v resnici niso bile niti lepe niti dobre., — Takšen je Lojze Zupanc: skromen in priljubljen pri mladini, prizadeven pri svojem poklicnem delu, ob katerem še vedno najde toliko časa, da seže po pisateljskem peresu. Kot vemo, je prejel pred leti za svoje pisateljsko delo Levstikovo nagrado, njegove knjige pa z veseljem prebira precejšen krog bralcev. Vlado Rozman Unicef in prosveta Čeprav je Izmed Institucij, ki jih je OZN ustanovila za napredek človeštva, razvoju kulture, prosvete In znanosti posebej namenjena UNESCU, ima na prosvetnem področju velike zasluge tudi UNICEF sama. Otroški sklad ZN skrbi za več kot milijardo otrok na svetu. Veliko vlogo igra ta ustanova pri odpravljanju lakote, bolezni In revščine sploh, s tem pa je tesno povezana skrb za prosvetni napredek. V okviru UNICEF se Izvaja splošni program malih asanacij šol. ki obsega razne dejavnosti,' povezane s šolo: delo šolskih kuhinj, obdelavo šolskih vrtov, gradnjo šol. vodnjakov in vodovodov, šolske kopalnice, sistematične zdravniške preglede učencev, splošno in zdravstveno prosvet-l.ievanje Solarjev, gradnjo šolskih Igrišč In podobno. Za obdobje do konca 1. 1965 Ima UNICEF predvidene programe, ki zajemajo razširjanje splošnega šol. programa, zdravstveno zaščito matere In otroka, rehabilitacijo duševno zaostalih otrok, ustanavljanje delavnic za lako imenovano predpoklicno šolanje, ustanovitev mednarodnega centra za usposabljanje kadrov za zdravstveno zaščito matere In Otroka Iz nerazvitih držav in še mnogo drugega. ’ Poslovili smo se od tovarišice, ki nam bo vedno ostala v spominu kbt svetal lik delovnega in plemenitega človeka — ravnateljice Marice Krašnja. Življenje jo je naučilo premagovati težave, s svojo vztrajnostjo in razumevanjem pa jih je pomagala lajšati tudi drugim. Ce se še enkrat spomnimo postaj na njeni žlvljeniskl A DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE opozarja pedagoške delavce na naslednje nove knjige: Dr. VLADO SCHMIDT: zgodovina Šolstva in pedagogike NA SLOVENSKEM I. del, 327 rtrahi. BE2D ANO V-POTKON J AK: PRISPEVEK K METODIKI TEHNIČNE VZGOJE VILKO in ZLATA KUNST: OPREMA IN UČILA V OBVEZNI SOLI 206 strani, 104 slike. ŽIVKO KOSTIC: MED IGRO IN MATEMATIKO 242 strani. Knjige bodo v kratkem na razpolago v vseh knjigarnah. I. OSNOVNA SOLA DOMŽALE razpisuje mesto profesorja ali predmetnega učitelja matematike Novo družinsko stanovanje v nekaj mesecih. ŠESTI A Lansko leto se je izteklo, po imeli svoj odbor in sestanke. Na običaju- sem pripeljal učence od prvem sestanku so otroci izjavili, šestega do osmega razreda, letos da hočejo vedeti, koliko en ima-sem začel znova, prevžel sem raz- jo, da bodo vedeli, kaj se je sploh redništvo šestega a. Skraja šem treba učiti. Izročil sem jim redo-se počutil kot vdovec, ki se je na valnico, prebrali so vse rede od novo oženil. Ti so 'čisto nekaj A do 2, se smejali in zaključili drugega, kot so bili oni. Z onimi sestanek. Potem sem jih učil piše je vendar dalo. Tile pa ... ta- sati zapisnik. Na drugem sestan-le mala dva v prvi klopi sta' ne- ku so že dali zapisnik, zakaj ta ugnana kot kozlička, onile dolgin .mesec' še niso imeli športnega zadaj j£ trmast kot mula. klepe- dneva, zakaj so imeli enkrat na-tulje, tožljivci, božji volki — ni- mesto gospodinjstva matematiko koli ne veš, kaj klepetajo... No- in zakaj učitelji čisto po neko-bene spoštljivosti ne kaže ta pi- trebnem izgubljajo živce. Lojze sani svet. mi je pravil, da sem nekoč v za- Potem so se začele težave. Med četku leta kričal na Bojana in to Velikim odmorom je Tatjana pri- se mu je zdelo močno smešno; le jokala, da so ji strli nalivno pe- da se ni upal na glas smejati, ker ro. Tonček in Lojze sta se stepla, sem bil take volje, da bi potem prevrnila klop in pero je šlo. Po še nanj kričal. njunem mnenju ni noben kriv. Uvidel sem, da se stvari suče- potl, lahko zapišemo tole: M. Krašnja je bila rojena 9. novembra 1913 v Mariboru, kjer je obiskovala osnovno šolo in končala učiteljišče. Po letih brezposelnosti, ko se je preživljala s poljskim delom pri sorodnikih, je službovala v Lazah pri Planini In v Petru na Medvedjem sedlu. Od 1942 do 1943 je učiteljevala v 2e-limjah, nato pa jo je OF nastavila (novembra 1943) v Velikih Laščah. Po vojni je Marica Krašnja službovala najprej v vzgajališču v Smledniku, nato pa na Pobrežju, od 1952. leta pa je upravljala osnovno Solo »Tone Čufar« v Mariboru. Poleg poklicnega dela je ves čas sodelovala tudi v raznih organizacijah. Za svoje delo je bila večkrat nagrajena, odlikovana pa je bila tudi z medaljo dela. Vsi, ki smo poznali Marico Krašnja, jo bomo ohranili za vedno v spomin ul Delovni kolektiv osnovne tole »Tone Čufar »Kriva ali nekriva,« sem razso- jo meni v škodo. Na tretjem se-dil, »prinesla bosta vsak po tisoč Stanku sem se usedel na sredo dinarjev za novo pero.« Napisal mednje in smo se kar brez zapis-sem tudi obvestilo staršem. Loj- nika pogovorili iz oči v oči, kak-ze je ponaredil podpis, prodal šen je kdo. Od začetka jim kar zajca in drugi dan prinesel tiso- m šlo od srca. Za vsakega so de-čak. Tonček je prinesel origina- jalL »O, ta je pa fejst poba!« Ko len očetov podpis na' papirju in sem pa le vrtal, vrtal, so pove-klobase na zadnji plati, po prvem dali: pa tudi dogovorjeni tisočak. »Jože je hitro užaljen, včasih Potem je prišla na vrsto ubi- noče govoriti, pa če dobi sto en.« ta šipa, zlomljeno šestilo, s črni- >>Bo^n ^ Počasen, preden lom polit pulover... Otroci so se Fu Pnde vprašanje do mozgan,- 4 4 s vv-\ rt ry/-»rs tv v«/-v/~4 rtrv«"! I m/"«-t m ima že eno v redovalnici.« »Lojze je revež, doma mora navadili in kar sami predlagajo v kolikšnem času bodo poravnali »f-ojze je revez aoma mora cel dan delati, potem pa v soh ’ i , , . nori.« Komaj sem dobro tehniko razrednika obvladal Iznašli so imenitne oznake: sodnika za živčen, važen, žilica mu ne da, Marija Mikuževa Se vedno se ne moremo sprijazniti z žalostno resnico, da ni več med nami drage tovarišice, ki nam ni bila le kolegica, temveč je bila prlpravliena tudi vselel In vsakomur 1 m Tiskovna pomota V poročilu z občnega zbora Samopomoči prosvetnih In znanstvenih delavcev, ki smo ga objavili v našem listu It. 11, dne 5. junija letos, se nam je vrinila neljuba pomota. Tretji odstavek se mora pravilno glasiti: Posmrtnina 58.000 din in posmrtninskl prispevek 20 za smrtni primer ostaneta še naprej v veljavi. Prosimo brav-ce, da nam tiskovno napako oproste. Prodam zbirko hroščev, ptičev in mineralov Zaradi nujnega roka selitve takoj prodam svojo zasebno muzejsko zbir-, ko. V njej je velika zbirka ptičev, hroščev in mineralov, ki bi bila delno ali v celoti primerna za šolske učne zbirke. Plačilni roki so možni po dogovoru. ostale informacije dobe Interesenti na naslov: Vlado Miki, Gorišnica pri Ptuju. pomagati. Marija Mikuževa je vestno in zavzeto opravljala svoje dolžnosti, njeno delo je vedno rodilo uspehe. Občudovali smo njene .pedagoške sposobnosti, njen smisel za otroške lutkovne Igrice in ljubezen, s katero je začela pripravljati kroniko ljubljanskega Viča ter šole. Marija Mikuževa je bila plemenita: nikoli ni pomislila nase, vse svoje moči je posvečala drugim. Bila je človek in pedagog, kakršnih je malo. Od nje smo se učili, kako je treba živeti In žrtvovati Iskati resnico in vzgajati. Slava njenemu spominu! A. B. prekrške je nadme privrsala prežvekovalec... Tudi sam sem Francka, naša snažilka, da se ni- povečaj nekaj zgodb iz svojih di-koli itt nikjer niso bile take klo- jaških let. Potem nam je bilo ne-pi, kot so v sestem 6. Med uro kaj dni kar nerodno, ker smo ta« sem si ogledal na klopeh uspe- ko spoznali drug drugega, le. abstraktne črteže: P = aXb Tako poteka življenje v še-o = a + b + c, In tudi nekoliko gtem a Vem,, da razred ni storil manj uspele poizkuse figurativne- ničesar takega, da bi si zaslužil ga slikarstva. Najlepši se mi je diplomo DPM ali PPS, vendar zdel obrazek na Marjanovi klopi, razredni 'kolektiv uspešno urav-sošolci so hiteli praviti, da je to nava, da posamezni učenci niso Iva, fant pa je rdel do ušes. Ta- preveč samopašni, da dober uče« krat sem se odločil za nekaj ši- nec ni več deležen posmeha. Če rokopoteznega za razredno ak- sedaj poberem papirček poleg cijo. Učencem sem povedal zgod- klopi, se učenec zgane in pobere bo, kako so dečki njihovih let VSe smeti okoli sebe, od začetka oribali In prepleskali čoln, odkri- ieta se samo smejal. Zgodilo li skrivališče tihotapcev in konč- se je celo, da je bilo nekega fan-no osvojili veliko ladjo. Mimo- ta sram, ker ni znal. Upam si grede sem namignil, da tudi od učenca nagovoriti za marsikatero njih pričakujem kaj takega, za delo, vendar vem, da bi bilo pre-začetek pa bi očistili šolske klo- vee, ee bi zahteval od njih, da ne Pu . smejo nikdar pozabiti napisati Seme je padlo na rodovitna domačo nalogo, klepetati med tla. Ko sem drugi dan prišel v urami, loviti se in tepsti med od-razred, se je kadilo huje kot v mori. Držim figo, da ne bi kdo mizarski delavnici. Moral sem če- ustrelil kakega prevelikega koz-trt ure počakati s poukom, da so ia. Ko takole že pol leta urejam si stepli hlače in krila in prezra- njihove zadeve, se jezim in sme-čili razred. Naslednje jutro je bi- jem, razburjam in čudim, sem se lo navidez vse mimo, samo nekaj zalotil, da že govorim o njih: moje sumljivo dišalo, učenci so nam- ji, moj razred. reč premazali klopi s firnežem. Zaskrbelo me je, kaj bo rekla žena, če si zamažem hlače, in kaj bo rekel upravitelj, če bodo zvezki mastni. Poslal sem k Francki po žico in zdrgnili smo klopi, da F. Žagar Lilija Bogomil petdesetletnik so se svetile kakor zrcalo. Kaj se b*niZndaeniaveUcUlSu;PrSS\i ^ Lilija Bogomil je pra-začetku letošnjega junija hoče, pol šolske ure je šlo po gobe. Vendar mi ni žal za izgublje- SV0;Ui,®t£.ef5ti.£?is,tr?i ltan: ni čas, klopi so sedaj gladke, da Obletnica mature Maturanti mariborslcega učiteljišča 1961, s. a letnik, sporočite nujno svoje naslove na naslov: Marič (Tratnik) Marija, Osnovna Šole Tišina, Pomurje. Zaposlitev Slovenec, profesor srbohrvaščine ž enajstletno prakso, Išče službo v Sloveniji. Edini pogoj: enosobno družinsko stanovanje. Ponudbe pošljite na naslov: Cajnko Gojko, Titov trg 19. Slavonski Brod. Kot prosvetni.delavec je prizadev- se jih svinčniki in peresa sploh, skih^čruh*1 posebio0 vP°noVviPGr?rvI ne primejo. ter v Postojni, kjer je bil referent Začela me je skrbeti iznajdljl- pt j^Tuirv^prJsmnm^dru^tvth^v vost mojih učencev in doslej sem Postojni je ustanovil študijsko knjiž-se tudi sam udeleževal njihovih pa 1e v kolektivnih akcij. Potem so oči- “Po vrnita v novo mesto je Listih parket, s kričeče barvastimi lija Bogomil kot referent za prosveto trakovi okrasih razred za novo le. polagal pri razvoju kmetijsko izo-to počrnili bi tudi tablo, če bi do- “S. ^va?^^ bili kredit za barvo. Organizira- društvih ter mnogo prispeval k počili smo tudi krožek za materna ti- kulturno-prosvetnega življenja na Dolenjskem. Sedaj je vodja izobraževalnega centra v novomeški tovarni Farmis-. Krka. Liliji Bogomilu želimo .pri. ko, pri kateri je največ cvekov in na njem sem se tudi sam marsičesa naučil. Po nekai mesarih nniikn m 1p nleSovem sedanjem vsestranskem de- rio nesaj mesečin pouKa se je lu ee velik0 uapehovl razredu zazdelo Imenitno, če bi ,r. T. ZADNJA LETA JE MED OBISKOVALCI LJUBLJANSKE NARODNE IN UNIVERZITETNE KNJIŽNICE VSE VEC DIJAKOV, KI ZBIRAJO GRADIVO ZA SVOJE NALOGE. LE-TE MORAJO NAPISATI ZA ZAKLJUČNI IZPIT NA GIMNAZIJI. DOSTIKRAT, POSEBNO PRI IZBIRI TEME, NIMAJO NAJBOLJ SREČNE ROKE: VEČKRAT SE ODLOČIJO ZA PRETEŽKO, ALI PA ZA TAKO, DA ZANJO NE MOREJO NAJTI PRAVE LITERATURE. Zato naf bi bila predvsem dolžnost profesorjev, da bi pomagali dijakom pri izbiri teme. Mnogo je primerov, da se dijak odlOčj ** nalogo, ki bi prav lahko bila diplomska ali seminarska naloga na univerzi. Ne morem na primer razumeti profesorja, ki je dovolil dijaku, da si je izbral nalogo »Gregorčič in Mahnič«, ki bi lahko bila diplomska naloga za slavista! Le kako naj srednješolec podrobno opiše slovenske politične In kulturne razmere tiste dobe, kako naj analizira osebnosti Gregorčiča in Mahniča itd. Take zrelosti od gimnazijca pač ne moremo zahtevati. Drug primer: dijakinja si je izbrala nalogo o nerazvitih področjih v Sloveniji po osvoboditvi. Kdo ve, DIJAKI V ZADREGI “o "d0* *“ fltaMdisU zaključni izpit problemu ni prave literature. Laže je bilo dijakom, ki so se moral bibliotekar takemu dijaku revije niti ne razumejo citatov, odločili za temo iz domače zgodo- posebej posvetiti, da bi lahko s ne znajo napisati naročilnice za Vine ali književnosti (o kmečkih pomočjo raznih strokovnih biblio- knjigo niti se ne spoznajo v naših uporih, ilirskih provincah, marč- grafij našel kakšen osamljen katalogih. Dijakom tega seveda ni revoluciji, 6 Kreftu, Preglju člančič iz zaželenega področja. V ne moremo zameriti, saj se Itd.), kajti o tem je dovolj litera- takem primeru izgubi dijak veli« vsakdo izmed nas spominja iz ture. Nekateri so segli tudi preko ko časa z iskanjem. svojega fakultetnega študija, da naših meja in pisali o nacizmu, Profesorji dajejo dijakom pre- ^skih stvari niti v prvih seme-antisemitizmu in celo o antični malo napotkov pri delu strih nismo znali in se tudi nismo tragediji. Tudi nalog iz biologije Sedanji sistem zaključnih na- uPa]i vstopiti v knjižnico. Zal pa in fizike je bilo precej in če lahko log zahteva od dijaka, da do neke Profesorji, ki so sami pisah se-ocenjujem po literaturi, ki so jo mere uporablja pri svojem delu mlnarske in diplomske naloge in iskali dijaki v NUK-u, lahko znanstveno metodo. Prejšnja ge- literaturo svoje stroke in rečem, da so bile te naloge dobre, neracija se je s tem začela sso Vs' kut študenti uporabljali Nekoliko teže je bilo pri te- ukvarjati sredi univerzitetnega j” knjižnico, teh svojih izku-mah iz umetnosti in etnografije, študija, ko je dobil študent prvo sen-1 ne prenašajo v dov;oljnl me-O baročnem slikarstvu na Slo- seminarsko nalogo. Univerzitet- n fa dijake. Poleg splošnega venskem je bilo že precej na- nega študenta uvajajo v to me- f k ?.n^a v znanstveno delo se na pisanega, toda to je raztreseno po todo posebna predavanja in učbe- . ,?tah profesorji in asistenti raznih člankih in razstavnih niki (prim. skripta prof. R- matvldualno ukvarjajo s študenti katalogih, kjer se dijak težko Sajovica za juriste In prof. B. ir! z aaPotki spremljajo nastaja-znajde. Grafenauerja za zgodovinarje). S,-’6 Jamovih pismenih Izdelkov. Več dijakov se je odločilo, da Za gimnazijce, ki so hodili v10 DJbilo v gimnazijah še bolj bo obravnavalo domači kraj ali našo ustanovo, pa lahko trdimi potrebno- okoliš s posebnega stališča, npr. da o tem ne vedo ničesar. Ne Kako pa naj dijaki oblikujejo kmetijstvo, turizem, NOB. Taka vedo, kaj je Enciklopedija Jugo- tsmo, o tem so v šoli kaj malo naloga je videti na prvi pogled slavije, ne kaj je Slovenski bio- izvedeli. pisanje razprave terja prav lahka, zato so šele ob obisku grafski leksikon, ne Slovenska ne le poseben slog, temveč tudi v naši knjižnici spoznali, da bo bibliografija, še manj vedo za jasno razčlenitev vsebine tn lo-šla prav težko. Podrobni podatki druga bibliografska pomagala, da nizanje misli. Pri doseda- o posameznih krajih ao namreč o bibliotečnem poslovanju sploh njih šolskih nalogah to premalo raztreseni po raznih časopisih In ne govorim; tako ne znajo pravil- 2ato bi že v predzadnjem statističnih biltenih, pa bi *e no označiti citata Iz kakšne letniku morali profeeorji pri- pravljati dijake na pisanje nalog za zaključni Ispit. Ob preprostejših zgledih, a na podlagi dane snovi (npr. 6 člankov), bi morali z dijaki sestavljati vzorne krajše razprave. Taka priprava bi potem dijakom zelo olajšala delo pri nalogi za zaključni izpit. Nekaj primerov. Iz Kopra je prišel dijak v našo knjižnico po nasvete za literaturo, ki jo je potreboval za nalogo. To, kar je izvedel pri nas, bi mu bil prav lahko povedal tudi njegov profesor, pa tudi pogled v Enciklopedijo Jugoslavije bi ga bil seznanil z literaturo, ki prihaja zanj v poštev. — Dijakinja si je izbrala za nalogo pisatelja Alojza Rebulo. Pisala mu je v Trst In ga naprosila, naj ji pošlje podatke o sebi. Res je, da je to nekaj posebnega, če lahko dijak stopi v pismen stik s pisateljem, in tudi Rebula ji je ljubeznivo odgovoril, toda v odgovoru jo je predvsem napotil na članek v SBL. Tudi ko je prejela odgovor, deklica ni vedela, kaj je SBL; pripeljala se je v Ljubljano, prišla v našo knjižnico in takole izpolnila naročilnico za knjigo: Alojz Rebula: Slovenski biografski leksikon. Takšno knjigo je iskala v naših katalogih in je seveda ni našla. — Dijak z Gregor- čičem in Mahničem bi bil rad prebral vse Mahničeve spise in je zahteval Rimskega katolika za celo desetletje prej, preden je za-čeTizhajati; za Koblarjevo monografijo o Gregorčiču pa ni vedel, še manj seveda o bio- in bibliografiji obeh mož v SBL. Takšni primeri mi dokazujejo, da profesorji premalo pomagajo pri delu svojim dijakom. Drugi primeri spet kažejo na to, da dajejo profesorji dijakom zelo pomanjklive informacije. Prišla je npr. dijakinja s seznamom literature, ki ji ga je dala profesorica; potožila je, da nobene od teh knjig ne najde v katalogu. Pogledal sem listek: povsod je bil naveden avtor, naslov dela, impresum, celo tiskarna je bila navedena. Ker mi je snov znana, sem takoj ugotovil, da to niso knjige, ampak članki iz raznih revij, Namesto, da je navajala tiskamo, bi bila morala profesorica navesti revijo, saj člankov (bili so predvojni), drugače ne bi bilo mogoče najti. V splošnem so prihajali dijaki samo z navedbo naslova revije, včasih morda še z imenom avtorja, niso pa vedeli ne naslova razprave, ne letnika in številke revije. V takih primerih so naslov revije zmotno imeli za naslov knjige, avtorja razprave pa za avtorja te »knjige« in to potem iskali V katalogih. Ce ima dijak samo podatek, da je razprava izšla V Kroniki, mu je delo toliko otež- I Problemi estetske vzgoje Ko je prišel med volivce kot kandidat, je napravil prijeten vtis na prisotne. Tedaj so se sestali volivci glasbene šole, šole za oblikovanje in elektrotehniške srednje šole ter se pogovorili s C. Cvetkom o skupni problematiki šolstva druge stopnje. Ciril Cvetko je mimo in zbrano poslušal pereča vprašanja iz šolske prakse ob novih pogojih in smernicah družbenega razvoja ter zagotovil pomoč po svojih močeh pri reševanju skupnih problemov. Kasnejši razgovor z muzikologom in glasbenim pedagogom Cirilom Cvetkom pa je osvefil problematiko estetske vzgoje v sodobnem razvoju. Družba daje vse več pozornosti estetski vzgoji mladine, zato je le-ta zadobila široko veljavo na raznoterih področjih umetnosti, Ciril Cvetko se je dolga leta bavil z glasbeno vzgojo mladine, zato so tu njegove izkušnje najbolj obsežne. Kot vsaka estetska vzgoja tudi Razgovor s prof. Cirilom Cvetkom France Bevk: Učiteljica (Mladinska knjiga) V novi Bevkovi povesti se srečamo s snovjo, ki je za pisatelja posebno značilna: to je pripoved o Goriški in njenih ljudeh med NOB. Samo to pot so nosilci glavne vloge otroci — učenci, ki so brezmejno vdani svoji učiteljici — partizanki. Ta jim pomeni več kot samo vzgojiteljico. Zavzeti so nad njeno usodo in ko zvedo, da jo preganjajo Nemci, store vse, da bi jo pravočasno rešili. Ti otroci so že skoraj zreli ljudje, ki se zavzema- glasbena pomaga formirati idejno in estetsko zrelega človeka s kvalitetami humanističnega človeka sodobnega profila, ki v razvoju družbe zna ceniti in presojati materialni progres in kulturno nadstavbo. V zvezi z glasbeno vzgojo je C. Cvetko nanizal nekaj aktualnih problemov. Umetnostni pouk poteka v okviru šole in izven nje. Le-tega je treba privzgojiti do stopnje, ko konzumentu ni več formula, marveč potreba. Danes se daje prednost tehniki po svetu in pri nas, idealno pa bi bilo, ko bi dosegli harmonično ravnovesje med tehniško izobrazbo in estetiko v neki celoti. Izkušnje kažejo, da se glasbeni pouk na osemletkah izvaja verbalistično, sulv>, ne da bi bili na voljo viri, in učenci ne morejo aktivno sodelovati. Glasbeni Svet bo ostal mladini tako dolgo zaprt, dokler si ne bodo mogli ob ponazoritvah predstavljati in dojeti konkretnih glasbenih del. Tudi gimnazija in srednje šole sploh bi morale imeti možnost, jo za vse, kar je dobro in pravično. Zato tudi sprejmejo medse italijanskega dečka Renata potem, ko spoznajo, da so ga po krivem obdolžili izdaje. štvo glasbenih umetnikov Slovenije trudilo ustvariti zvezo glasbene mladine — kot jo imajo že več let po vseh ostalih republikah, razen v Cmi gori in Sloveniji! Ker v okviru Svobod ni mogoče reševati vseh vprašanj estetske vzgoje različnih stopenj, se kulturniki trudijo, da bi ustanovili omenjeno zvezo. Mimo osnovnih ciljev bi dosegli tudi to, da bi vzpostavili mednarodne stike, kar bi imelo močan politični pomen. Od novih organizacijskih oblik si kulturni delavci mnogo obetajo. Estetsko vzgojo je treba vključiti tudi na univerzo, da bi jo kasneje slušatelji prenesli na pedagoško področje. V šolstvu so najvidnejši tile problemi: 1. Vprašanje kadra še vedno ni rešeno, saj praksa pove, da niti na gimnazijah ni dovolj kvalificiranega kadra za glasbeno vzgojo. Se bolj pereč je ta problem na osemletkah, kjer naj bi bila najbolj masovna glasbena vzgoja. Kader odhaja na ugodnejša službena mesta, ker na šolah ni zadostne stimulacije, so težavni delovni pogoji, pa tudi lepše in bolje uspevajo glasbeniki drugod. 2. Sredstva. V okviru vsakega zavoda naj bi se formirala sredstva, prostori, pomagala, kajti le to je izhodišče za sistematično delo. 3. Nerazumevanje ljudi. Nekateri ljudje še vedno menijo, da estetska vzgoja med mladino ni produktivna, ne da bi se zavedali, da se takšna vzgoja lahko odraža šele po daljšem, mnogoletnem obdobju ter se kaže kot estetska in idejna oformljenost posameznika. 4. Angažiranost kadra je pre-majhna v smeri estetske vzgoje. 5. Vprašanje učil pomeni resno oviro za sistematično delo. Zavod za napredek šolstva se je zavzel, da bo prihodnje šolsko leto izpolnjena vrzel in lahko z zaupanjem gledamo na priprave in realizacijo. Izven šole pa je stanje tako: V Sloveniji imamo 43 nižjih glasbenih šol, le dve srednji glasbeni šoli, kar pomeni neko nesorazmerje. Dalje eno akademijo, vmesna stopnja je na pedagoški šoli, prišteti moramo še pedagoško akademijo v Mariboru. Treba je vskladiti tipe glasbenih šol ter njihovo delo, da bo glasbena vzgoja potekala kontinuirano in bo učenec lahko prišel najhitreje do rezultatov. Na Akademiji lahko uspeva tristopenjski študij le tedaj, če je prejšnja podlaga ustrezna. Dosti obeta muzikološka stolica na univerzi, toda ta zastopa znanstveno smer, treba pa bi bilo ustanoviti še pedagoški sektor. Številna vprašanja, ki jih je nanizal Ciril Cvetko, zaslužijo nadrobnejši pretres, predvsem pa uresničenje mnogih načrtov in pobud. I. G. Prof. Igor Pleško: Ulcinjska hiša, tempera, 1962 IZKUŠNJE IN PERSPEKTIVE Prof. Ciril Cvetko PREŽIHOVA ZNAČKA kot Letošnja podelitev Prežihovih značk na Ravnah značaje in ideje, posebno še tam, spodbuda za pravilnejše vred- kjer so zahtevani zapiski, se notenje pomena dobre knjige in nam vrednost opravljenega dela hkrati priznanje temu prizadeva- odlomkom iz del v izvirni pisani nih začetkov vendarle spodbudno še precej poveča. Mladi človek le rvnlnn Ho mioH^o foi™u=H,mn oioc ni« (gl- še članek v Prosvetnem govorici pisateljev iz raznih naših raste. Slovenjgraška ekonomska je ob branju začutil, da mu daje Bevkova pripoved je polna da m mladma fataltativno glas- delavcu 13 februarja) si med pokrajin ter drugim točkam spo- se žal še ni resno odločila, dasi knjiga obilo estetskih in etičnih ’in 7 mladim rodom na svojem pod- reda. Po svoje je slavnostno na- so se tudi tam že kazala neka užitkov in zadovoljstva, kar je ^ K£»«s&r&K£ nars m sr-sar* "“h —■ - m sm- s&a-s ssus« “ž,v no kampanjsko akcijo, s širokim in amaterskih iz koroškega kino šol, in potem graditi naprej, ker Nazadnje pa nikakor ne sme-zamahom začeto, a brž nato že kluba. se^ sicer v višjih letnikih dokaj mo pogovorov o prebranih skoraj pozabljeno, ampak se zdi, Posebno mesto je zavzela po- teže vključijo. ^ delih — tisoč jih je bilo! — ki so da prerašča v neko trajnejše, na delitev značk, častnim gostom- ysota v treh šolskih letih po- giede na namen v vsej akciji še zunaj bolj umirjeno,, a notranje pisateljem v spomin na obisk in deljenih značk (časovno gre prav- posebej dragoceni, zlasti če so v kratkem fiasu je izšlo troje del jih je po abecednem redu. Nebistveno dovolj bogato in plodno kulturno nekako skromno priznanje za zaprav šele za^ dve celi leti) se jzve(jeni s primemo širino in z glasbenega področja, kar je posebej je, če se je tako odmaknil povezanim poslanstvo med mladino. njihovo delo, pa značk najvišjih je povzpela že na tisoč, pri giobino in seveda metodo. Tu se razveseljivo, če upoštevamo, da so vsa pojavom v svetu opere, ker knjiga stopčnj skupini učencev in dija- čimer je treba omeniti, da je šte- v tovariškem suroščenem kon- « vrhu teaa11^ /e^ooera ^e^ef gla^bene že vS- j^ z^Sn^ kOT' ki so ^eli že vilo pri drugi podelitvi za nekaj- t^u med ^UkuS se mla^m sfovestnosrio na Ravnah na Pre! k™žn? da5ila-.......krat PO*ko«V»> .medtem ko nkt,° človekom in njegovim izkuš- nejšim učiteljem, samo pri rednem učnovzgojnem Troje knjig na temo glasbe jev: -Opera in" njeni mojstri«, »Svet vrhu tega pa je opera le del glasbene ^ ^ ^ L operne glasbe«, »Glasbeni slovarček«, ustvarjalnosti. Zato pa zadobe posa- ““ ^''J“ Kakor se nam je glasbena literatura mezni avtorji in odbrane opere kon- siovestnostjo na Kavnan na Pre- Zvečer so književniki imeli ni napredovalo, čeprav smo pred- n„iMm učitcliem do kakršnega zarinia leta leoo oomnožila, tako nam cizno razlago v okviru zamisli; kon- žlhov smrtni dan prispevala OS- _________v „ , , i j. •-i j ^ nejsim ULiLeijem, uu k.cuk.1 Miegd misli in želje neskromno uhajajo k cept podajanja razkriva glasbenega novn4 zamisli dragoceno dopol- nas^°J) se za 0<^ras‘^f kilo ]e to videvali. Med posameznimi sola- samo pri rednem učnovzgojnem upanju, da bomo dobili novo, izpopol- strokovnjaka, ki se opira na metodo- nroišniih v Počastitev Vorančevega sporni- mi so seveda razlike. Toda upo- delu pride dosti teže) marsikdaj njeno glasbeno zgodovino v svetov- loške in znanstvene izkušnje preteklo- mtev in ODogatitev. o p j njin na — tako da je ta dan dvorana števati moramo tudi razne ob- spip do kraja osvetliuieio dotlej nem merilu, ustrezen koncertni vodič, stl in sedanjosti. Pretehtano stilizirana posamičnih poskusih (Prevalje, cnmiela nnH fifin nosliišalcov iattUmo mHro ki naataiaio tako , 00 .V; , osvetljujejo aouej »Svet operne glasbe« Marijana Ko- beseda je rabljena funkcionalno, z ob- pavnpi ;p bii0 namreč Dri nrav- sPreleia nacl °uu poslušalcev, jektivne ovire, ki nastajajo, taKO sknta gibala dejanj in nehanj lično nrvo širše srečanie mladih Pok^iteljstvo nad obema ^pri- še vedno občutno pomanjkanje posameznih likov, vrednotijo z etično mero posamezna dogaja- Zine V ZDlrKl rJlOS J c SVUJCVi&UlC i:u tlVUUl /,a V. v .v o„_ v ___ . , s. 1 i v/xvi\-rv iLC-LJOUVVJ HClia J^xx- delo, kjer ubira avtor samosvoje poti skladateljevih slogih m izrazih služijo Ueno prvo sirse srečanje miaditi reditvama sta prevzela občinski mimo izglajenih prijemov. Dosedanja kratki, ilustrativni izvlečki iz partitur, prežlhovcev S književnimi UStvar- o,7r>h , ■ nhAinski oHHnr praksa pri obravnavanju opernega Razveseljivo je, da je C. Cvetko vklju- , lci katerih dela SO na sporedu svet bvobod in Občinski odbor sveta je težila in teži, da podaja tva- čil med opere tudi dela Jugoslovan- I ’ 1 SZDL. s«“ se je hotel Kozina izogniti. Z željo, je avtor obravnaval skladatelje, diri- Bevk, Tone Seliškar, Anton In- rezultatih da napiše privlačno delo za širok gente, virtuoze in glasbene zgodovi- g0ijg) Karel Prušnik-Gašper iz i/ llii da napiše privlačno —-- - krog na temo operne glasbe, je .upo- narje; razumljivo je, da je o le-teh Od 14 matičnih osnovnih šol perne giasoc, je uaije; raz.uimjivw j vx« jc kj xc-lcii - . TZ" r«/^ o Ir/-. TV/T«4- X UT — — števal tisto giasbeno-zgodovlnsko lahko povedal le kratko, karakteristič- zamejske JvorosKe, iviatevz Hace, področja so se v tekmovanje ogrodje, ki mu je bilo potrebno. S no informacijo z navajanjem osred- Smiljan Rozman in Leopold vkliučile vse razen ene, ki Da sc humorjem, meditacijami je preprosto njih del in glasbenih posebnosti. V subodoJfan. S svojim obiskom ga narnera-vn v Drihofiniom oblikoval svoje zamisli, ni se bal sto- drugem delu pa je avtor tolmač do- . . .. - “ namerava pridružiti V prihodnjem piti na stranpoti in popestriti svoja iz- mačih in tujih strokovnih izrazov, je počastila tudi zena Prežihove- ]etu. Polovica šol je izvedla vajanja. Potlej ko Je na nezahteven in predvsem tistih, ki so najbolj poveza- ga Voranca. akcijo vsai trikrat polovica pa preprost način objasnil pot opere ni z glasbeno problematiko. Avtor pa , . ... , . , , , .v ln ,ral! skozi stoletja, je obravnaval tvorce je v drugem delu marsikje dopolnil, Stik med učenci m dijaki iz dvakrat ali enkrat. Po številu železnega repertoarja ter podal vsebi- popravil, izbistrii ta ali oni pojem, ki skoraj vseh naših krajev ter prežlhovcev prednjačita ravenski n0vzbrbirki Kozmos je izšla knjiga mv^fundac^. nl lmel s% s; ^ ^ ve. ^ «• & * Xo tu£ naša krivda^da pre- ^ ^ lahko dobil tudi v krajevni ljud- števali dijakov inteligenčni nivo in bo treba pritegniti založbe) najbrž treba načeti in obravnavalo obveščamo javnost o načinu ln lahko vellal° kot izjeme. skj aii v študijski knjižnici v in pa razpoložljivo literaturo. Z kakor večkrat neugodne perso- vati v širšem merilu; prvi je to hašega poslovanja, o knjižnični Odkar so uvedene zaključne Novem mestu. Zato Di si smeli vsakim dijakom naj ob izbiri nalne spremembe na šolah. Z javno sprožil članek prof. Petre Vreži po Sloveniji in o medbi- naloge na gimnazijah, se to v izvenljubljanski dijaki izposojati pretresejo probleme naloge in tu- izpopolnjenim statutom oziroma Dobrilove o Prežihovi bralni hliotečni izposoji. Tako prihajajo našem izposojevalnem in infor- v naši knjižnici le v primeru če di med delom naj jim dajejo pravilnikom in okrepljeno agita- znački v aprilski številki Infor- k nam dijaki iz Kopra in Novega macijskem oddelku občutno po- so že izčrpali vse možnosti na natančne individualne napotke, cijo med učitelji in učenci upamo macij zavoda za prosvetno-peda- Vesta in si potem pri nas ogle- zna, saj je zaradi tega vse slo- terenu. Dijaki tudi ne vedo, ka- Vse dijake skupno pa naj sezna- doseči večjo stalno zavzetost in gosko službo Vič. ^ kujejo SBL, Enciklopedijo, Slov. vensko knjižničarstvo na nogah, tere vrste knjig posojajo knjiž- nijo z metodo dela in z glavnimi načrtnejše izvajanje tekmovanja. O bralni znački smo doslej bibliografijo, torej knjige, ki jih Z nekaterimi ljudskimi knjižni- niče na dom in katere ne. Tako pomagali. Za izposojo knjig naj ./".i*00 Podeljenih značk pomeni govorili le z nam trenutno bližje- ima tudi študijska knjižnica v cami smo zato v stalnih stikih je dosti dijakov pismeno prosilo bodo dijaki seznanjeni z biblio- Prit|llzno šest tisoč prebranih ga vidika osnovnega namena, se njihovem kraju. Da obstaja med- in jim pošiljamo literaturo za na- za izposojo revij, ki jih ne po- tečnim poslovanjem in naj si vrednih knjig, to pa je že število, pravi glede na vpliv na mladino; bibliotečna izposoja, tega dijaki loge, včasih pošiljamo knjige celo sojamo. Ko bi pa ta dijak nave- knjige izposojajo v najbližji ki je upoštevanja vredno; je pa v spregovoriti pa bi seveda mogli ne vedo tako je prišel k nam naravnost na šolo, če ni v kraju del, katera razprava v tej reviji knjižnici, ljudski oz. študijski, ali resnici se višje, ker vsi tekmo- tudi o širšem vplivu in ne na- Prestranka s kolesom v nevihti nobene knjižnice ali če ta nima ga zanima, bi mu morda lahko pa preko nje, Y,alci ne vztrajajo čisto do kraja, zadnie o kaleh spodbud za same dijak po knjigo, ki bi jo bil primernih prostorov. Seveda pri pomagali, ker imamo za sloven- ,TIT nC pvnAft , 7?™,°’ .da je vsak udeleženec književne ustvarjalce, ki jih lahko dobil tudi v postojnski tem večkrat opravljamo delo, ki ske revije na razpolago tudi se- .. MILOŠ K ob teh knjigah tudi premišljal, si akcija zagotovo nosi v sebi. Pa 1514 skem, o katerem si zelo želimo besede v našem glasilu. Z- razširjanjem zamisli pa se knjižnici ali bi sf jo bila ta pri bi ga moral opraviti dijakov pro- parate; tako pa je ostal praznih h as zanj izposodila. fesor. Dijaki nam samo pišejo: rok. ustvarjal, o njih sodbo in skušal za to je še zgodaj. knjižnica ovrednotiti Drikazane dogodke*. Stanko Kotnik PROGRAM založbe Mladinska knjiga v šolskem letu 1963/64 NAJDIHOJCA (kartonske slikanice) — vrednost knjig cca 1.400.— — Poklici I. J. Ciuha (že izšlo) — Poklici II. J. Ciuha (že izšlo) — Poklici III. J. Ciuha — Vozila J. Ciuha — Domače živali. M. -Jemec — Peljemo se. M. Jemec ZBIRKA ZVEZDICA (poceni slikanice) — skupna vrednost cca 1.000.— — Janko in Metka. Priredil France Bevk. Ilustracije R. Piščanec — Moj dežnik je lahko balon. Ela Peroci. Ilustracije M. Stupica — Sneguljčica. J. in W. Grimm. Prevod Fran Albreht. Ilustracije M. Stupica — Mojca Pokrajculja. Koroška narodna. Ilustracije M. Kralj — Kraljevič in obrt. Bolgarska narodna. Ilustracije L. Koporc SLIKANICE — skupna vrednost cca 2.000.— — Sreda je po četrtku. M. Alečkovič. Ilustracije Djordje Miladinovič — Puhek v Benetkah. M. Mihelič. Z risbami Melite Vovk — Marjanka Vseznalka. Branka Jurca. Z risbami Cite Potokarjeve — Hišica iz kock. Ela Peroci. Z risbami Lidije Osterčeve — Deček Jarbol. Beno Zupančič. Z risbami Jožeta Ciuhe — Pika poka. Lili Novy. Ilustracije Marije Vogelnikove CICIBANOVA KNJIŽNICA - skupna vrednost cca 6.500.— a) Domača dela: — Pesmi za otroke. Izbral Janko Glaser. Ilustracije Stefan Planinc — Ribič Luka in delfin. Tone Seliškar. Ilustracije Janez Vidic — Luna je na zemljo padla. Dušan Mevlja. Ilustracije Marjance Jemec b) iz svetovne književnosti: — Drugi pri piratih'. Simon Chauffier. Prevedla Mira Mihelič. Ilustracije Cita Potokar — Zviti lovec. Karel Novy — Popotovanje pravega palčka. Ludvik Aške-nazy — Ostržek. Collodi — Najdihojca. Fran Levstik c) pomožno šolsko in poljudnoznanstveno čtivo: — Ciciban bere 1964 — Ciciban — vezani letnik, cca 1.100,— cpl. — Pionir — vezani letnik, cca 1.100.— cpl. II. ČEBELICA — skupna vrednost knjig je cca 800.— za broširane, 1.600.— za karto-nirane — Hudobna in pridna deklica. Charles Per-rault. Ilustracije Ančke Gošnik-Godeč — Taščica. Zima Vrščaj. Ilustracije Jože Ciuha — Trnjulčica. J. in W. Grimm. Ilustracije Marlenke Stupica — Mali samouk. Boris Pahor — Srnjaček. Danilo Lokar. Risbe Cita Potokar — Dopoldanski in popoldanski otroci. Marja Cerkovnik. Risbe Marjanca Jemec — Košček koruznega kruha. F. NovŠak. Ilustracije Vladimir Lakovič — Nahod v živalskem vrtu. Desanka Maksimovič. Ilustracije Sava Nikolič III. KNJIŽNICA ZA ŠOLARJE — skupna vrednost knjig je cca 7.500.— — Tudi v vesolju odveč. Milivoj Matošec. Prebedel Lojze Maruško. Ilustriral Stefan Planinc — Pasje življenje. Ludvik Aškenazy. Povesti. Risbe po originalu — Basni. Krylov. Prevedel Mile Klopčič. Ilustrirala Melita Vovk — Ptički brez gnezda. Fran Milčinski. Ilustracije Hinko Smrekar. Ponatis — Otroci samote. France Bevk — Rolf Gozdovnik. Thompson Ernest Peton — Rižejedec Savi. Gotz R. Richter — Robinzon Cruzoe. Defoe Daniel — Bobri. J. Jalen IZBRANA SELIŠKARJEVA DELA - skupna vrednost knjig je cca 2.800.— — Rudi. Risbe Stane Kumar — Deklica z junaškim srcem. Risbe Janez Vidic — Janko in Metka — Posadka brez ladje IV. KNJIŽNICA SINJEGA GALEBA - skupaj 9 knjig cca 1.700.— za broširane, 4.500.— za cpl. — Tatič. France Bevk — Hči mestnega sodnika in druge zgodbe. Josip Jurčič, Ilustracije Nikolaj Omersa — Sadako hoče živeti. Karl Bruckner. Prevedla Alenka Bole. Ilustracije Maria Sorger — Dogodek v tihi ulici. Pavel Vežinov. Prevedel Matej Rode. Ilustrirala Melita Vovk — Hiša ob bolnišnici. Valja Styblova. Prevod Zdenka Jerman — Mehikanec. Jack London. Prevedla Gitica Jakopin — Serjoža. Vera Panova. Ilustrirala Tinca S1<*~ govec — Mravlje. Žabe. Fran Erjavec — Odiseja. Homer-Sovre V. ZLATA PTICA - skupaj 4 knjige cca 5.600.— — Tisoč in ena noč I, Tisoč in ena noč II. Angleške pravljice. Japonske pravljice VI. KNJIŽNICA KONDOR - skupaj 8 knjig cca 1.600.— za broširane, cca 4.000.— za cpl. — Črtice. Ivan Cankar ; — Pesmi. Oton Župančič — Esej med dvema vojnama. Franc Zadravec — Kmetske slike. Janko Kersnik — Pesmi. Simon Gregorčič — Novele. N. V; Gogolj — Pesmi. Kette-Murn-Cankar — Proza. Ivan Potrč — Rodno mesto. J. Kozak. Ponatis VII. KNJIŽNICA SIVI KONDOR (izbira posameznih del) — skupaj cca 3.000.— — Pesmi. A. S. Puškin (dvojezična izdaja) — Gilgameš. Prevedel Mirko Avsenak. Uredil Franček Bohanec — Dve drami. A. Miller — Antologija srbske lirike. B. Popovič (kooperacija z založbo Savremena škola) — Šakuntala. Kalidasa VIII. LEVSTIKOV HRAM 1963 - skupaj 4 knjige cca 5.500.— ppl., 6.800.— cpl., 8.200.—plus — Pravda za seržanta Grišo. Arnold Zweig. Prevedel L. Mrzel. Že izšlo — Strastno življenje Amedea Modiglianija. Andre Salmon. Prevedli Ada Škerl in Sonja Plaskan — Ljubov Kabo. Težki koraki. Prevedla Vera Brnčič — Brezdomci. Stefan Žeromski. Prevedel Franc Jakopin IX. ŽEPNA KNJIGA ŠKOLJKA - 12 X 250,— za broš., 12 X 480.— za krt. — Tu je vest prepovedana. Anders-Eatherly. Prevedel L. Mrzel. Že izšlo — Lepa Imperija. H. de Balzac. Prevedel A. Debeljak. Že izšlo — Zapiski majorja Thompsona. Pierre Dani-nos. Prevedla Marija Kovač. Že izšlo — Kresni ples. F. E. Sillanpaa. Prevedla Mimi ' Malenšek — Spomini na partizanska leta. Zbral, pripravil in uredil Ferdo Godina — Mož v sivi flanelasti obleki. Sloan Wilson. Prevedla Seta Oblak (dvojna št.) — Hoteli so v. Anglijo. Singmund Evensmo. Prevedel Janko Moder — Sovji dan. Leonardo Sciascia. Prevedel . Ciril Zlobec — Na kmetih. Ivan Potrč. Ponatis (dvojna št.) X. ZBIRKA KOZMOS (izbira posameznih del) — skupno cca 17.000.— — Sociologija. A. Žun. Izbor tekstov — Stroj in mišljenje. Rovenski — Pomorstvo, M. Šober — Zgodovina kraljevine Jugoslavije. M. Mikuž — Gastronomija. Matjašič — cca 800.— — Predhodniki sodobnega oblikovanja. N. Pevsner — Knjiga o gobah. V. Petkovšek cca 1.500.— — Knjiga o lepem vedenju. Jože Šircelj — Slovensko slovstvo do 1848. Lino Legiša — Telesna kultura in šport. D. Stepišnik — Dramaturški vademecum. VI. Kralj — Zgodovina evropske in ameriške književnosti od renesanse do danes. Paul van Tieghen — Prešeren. A. Slodnjak — cca 2.500.— — Svetovna književnost II. — cca 700.— — Šolsko čtivo v tujih jezikih (nova zbirka drobnih tekstov 10 a 40.—) — Glagolske oblike (v petih jezikih) cca 400.— XI. ZBIRKA GLOBUS - skupno cca 6.000.— — Operacija - 1000. Codaux, Lavigne, Matieu, Potie. Prevedla H. Kunaver. Že izšlo — Kolumba vesolja. Jurij Gagarin. Prevedel Dušan Željeznov — Dežela vzhajajočega sonca. Vojin San tič. Prevedel Albert Širok — Oceanija. Dr. Dušan Savnik XII. PRIRODA IN LJUDJE -7 Človek. Božo Škerl — cca 3.000.— — Svet zvoka in glasbe. Miroslav Adlešič — cca 3.000.— — Svet znanosti. Walt Disney — cca 3.000.— — Varstvo pred jedrskim sevanjem. Dr. Alenka Dekleva — cca 1.000,— — Jamarski priročnik. Gams. Priročniki cca 800.— — Priročnik Unesco — cca 800.— Mladi kemik II. Maks Prezelj — cca 800.— Mladi vedež. Ponatis — cca 2.500.— XIII. IGRA IN DELO - skupno cca 1.700.— — Model P 141. Jože Prhave — cca 200.— — Vesele Ure. Dr. Niko Kuret — ec* 1.500.— — Elektromotorček — cca 150. XIV. SIGMA — skupno cca 3.000 — — Uvod v teorijo informacij. Jamnik — Numerično izračunavanje enačb. Dr. France Bohte — Teorija množic. Dr. Niko Prijatelj XV. IZ ŽIVLJENJA RASTLIN, ŽIVALI IN SVETA KAMNIN - skupno cca 3.500.— — Nevretenčarji. Polenec, Matjašič, Tarman cca 3.500.— XVI. EKSPERIMENTALNE OMARICE a cca 3.500.— — Kemija. Joško Batestin — Mikroskop pionir. Joško Batestin — Radiotehnik. Viktor Avbelj XVII. DICKENSOVA IZBRANA DELA - skupno cca 7.000.— — Mala Dorit Dve knjigi. Prevedla Mira Mihelič — Domey in sin. Prevedla Mira Mihelič XVIII. ZBIRKA KULTURA — Pisma moji hčerki. Nehru — cca 1.500,— — Zgodovina srca. Richard L. Maruš. Prevedel Cvetko Zagorski — cca 2.000.— — Anabasis-Kirova vzgoja. Ksenofont. Prevedel Janez Fašalek — cca 1.500.— — Monografija Franceta Miheliča. Spremna beseda France Stele — cca 2.500.— — Zgodovina grške književnosti — cca 2.500.— XIX. KOMET — skupno cca 1.000.— — Uničujoči zakoni. Hubert Monteilhat. Prevedel Jaro Komac — Bedaki umirajo v petek. A. A. Fair. Prevedel Branko Perko — Krivda drugega. Edgar Wallaee. Prevedel Rudolf Kresal — Ko Jagnje krotak. Lockridge — Bayleyska skrivnost. Symons XX. POMOŽNI UČBENIKI skupno cca 2.000.— — Živali na velikem popotovanju. Gerold Alschner. Prevedel Fran Onič — Človek in narava. Tarman. Ilustracije Božo Kos — Človek, ki je svet spremenil. V. Walther — Najboljši prijatelj. V. Walther XXI. K. MAV 3 ZVEZKI a 200 - XXII. FRITZ STEUBEN skupno cca 3.000.— — Hitra noga in bela puščica — Leteča puščica — Rdeči vihar Založba si pridržuje pravico, da vrstni red knjig izpremeni ali zamenja navedene knjige z drugimi, če bo nujno potrebno. Isto velja tudi za eventualne spremembe pri cenah. RAZPISI DELOVNIH MEST Šolski odbor OSNOVNE SOLE V ČRNOMLJU razpisuje naslednja delovna mesta: 1 predmetni učitelj ali profesor za angleški jezik — družinsko stanovanje; 1 predmetni učitelj ali profesor za matematiko — samsko stanovanjc; 1 predmetni učitelj ali profesor za fiziko — samsko stanovanje. Šolski ptt center Ljubljana, Celjska ulica 30 razpisuje naslednja delovna mesta: 2 vzgojitelja, I vzgojiteljico. Pogoji: potrebna pedagoška izobrazba. Prošnje s kratkim življenjepisom pošljite Šolskemu ptt centru Ljubljana, Celjska ulica 30, do 20. julija. Šolski odbor osnovne sole RENČE razpisuje naslednji dve delovni mesti: — učitelj za matematiko in fiziko, U—PRU—P; — učitelj za biologijo in kemijo, U—PRU—P. Za obe delovni mesti Je preskrbljeno novo komfortno družinsko ali samsko stanovanje. Zagotovljeno je tudi nadomestilo za stanarino in kurivo. Kraj ima ugodne prometne zveze z , avtobusom in vlakom. Prijave s privoljenjem So pošljite najkasneje do IS. avgusta t. 1. na na- slov: Šolski odbor osnovne šole Renče, p. Renče. ______ svet za solstvo pri občinski SKUPŠČINI LJUBLJANA-BEŽI-GRAD razpisuje sledeča delovna mesta: 1. Osnovna šola dr. Vita Kraigherja, Trg ». maja: ravnatelj — PRU ali P. pomočnik ravnatelja — u, pRU ali p. 2. Osnovna šola Mirana Jarea, Peričeva 12: učitelj za angleški Jezik — PRU ali P. . ' varstveni nje Scurk,iTrg 9. maja: vzRojiteljica za predšolske otro — srednja vzgojiteljska šola. delovna mesta pod št. 1 vlož 5™*nle na ObLO Ljubljana-Bc *"™> P°d 2 na šolo In pod 3 pa : vzgojni zavod. Šolski odbor OSNOVNE SOLE PORTOROŽ razpisuje 3 učiteljska mesta v šol. letu 1963/64. Prednost imajo učitelji z znanjem ital. jezika, f P? možnosti tudi angl. jezika ter yf*J° veselje do glasbenega pouka. Stanovanja ni. OSNOVNA SOLA II — MURSKA SOBOTA razpisuje: 1 nčitelj za glasbeni pouk, PRU U, sposoben voditi pevski zbor. prednost ima U, sposoben prevzeti tamburaški zbor; 1 učitelj za likovni in tehnični | Tekstilna trgovina | | v Kresiji | [ nudi naj lepšo izbiro tkanin za obleke in dekorativno | | blago. I 1 jj Novost za Ljubljano pa je trgovina »MOŠKE MODE« na Trubarjevi cesti 27. I Poslovalnice 1 »CVETA« s trikotažno in tekstilno galanterijo so vedno | lepo založene. S 1 a s llBiffllllllllllffllillillllllilllllllilllillillllllllllllililllilliilllilllllllilllBlillllillliliilllllllllilllllllililJIllllllllllllIllIlillllllllllllllillilllililllllilllliiiliiltlllffllilllilllllllllllllllillillllllllllilff pouk, PRU ali P. kihSam8h* stanovanja pri privatnl- Solski odbor OSNOV. SOLE ANTONA AŠKERCA, RIMSKE TOPLICE, razpisuje v šol. I. 1963/64 službeno mesto učitelja za angl. jezik, P ali PRU. Samsko ali družinsko stanovanje — 3-sobno v novem bloku. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. GIMNAZIJA V KRANJU razpisuje mesto PROFESORJA FIZIKE IN MATEMATIKE. Prijave pošljite na upravo šole. U. GIMNAZIJA V LJUBLJANI razpisuje naslednja uslužbenska mesta: 1. z visoko strokovno izobrazbo mesta pomočnika ravnatelja, šolskega psihologa, profesorja za matematiko in fiziko ter profesorja za glasbeno vzgojo, 2. z višjo strokovno izobrazbo mesta dveh predmetnih učiteljev za predvojaško vzgojo in predmetnega učitelja za tehnični pouk (elektrotehnično stroko). Osebni dohodki pripadajo po pravilniku o delitvi osebnih dohodkov. Stanovanj šola ne more preskrbeti. Razpis velja do zasedbe razpisanih mest. začasni solski odbor GIMNAZIJE V LJUTOMERU razpisuje delovno mesto profesorja za telesno vzgojo. Pogoj: visoka ali višja šola za telesno vzgojo. Prošnjo s kratkim življenjepisom vložite pri Obč. ljudskem odboru Ljutomer. Družinsko stanovanje bo zagotovljeno do konca leta 1963, samsko pa ob pričetku pouka na šoli. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. S 1. septembrom 1963 potrebuje VAJENSKI DOM ŠENTVID št. S, Ljubljana 2 vzgojitelja s srednjo ali višjo izobrazbo s polnim delovnim časom. Mesečni prejemki so po tarifnem pravilniku. Na razpolago so samska stanovanja. Upravni odbor ZAVODA ZA USPOSABLJANJE INVALIDNE MLADINE V KAMNIKU razpisuje naslednja prosta delovna mesta; 1. učitelja za matematiko in fiziko — P ali PRU — enosobno stanovanje 1. septembra 1963; 2. učitelja za zemljepis in zgodovino — P ali PRU — družinsko stanovanje februarja 1964; 3. učitelja za tehnični In likovni pouk — P ali PRU; 4. vzgojitelja za vzgojno delo v internatu — samska soba v januarju 1964; 9. učitelja praktičnega pouka — elektro stroke — visokokvalificiran delavec v elektro stroki. Nastop službe 1. septembra 1963. Osebni dohodki po pravilniku Zavoda. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. ZAVOD ZA PROSVETNO PEDAGOŠKO SLUŽBO KRANJ razpisuje prosta sistemizirana delovna mesta: 1. stalni svetovalec za matematiko, p— kandidat mora imeti dovršeno prirodoslovno-matematično fakulteto In najmanj 5 let službe v posvetni službi; 2. svetovalec za osnovne šole, višja ali visoka izobrazba prosvetne stroke, strokovni izpit, nad S let prakse v učnovzgojnem delu. Razpis ostane v veljavi do zasedbe delovnih mest. SLOVENSKI SOLSKI MUZEJ V LJUBLJANI razpisuje mesto kustosa razstavne zbirke. V poštev pridejo diplomirani pedagogi ali zgodovinarji z največ 10 let službe. Nastop službe takoj ali po dogovoru. Ponudbe kolkovane » 50 din poslati na naslov muzeja Poljanska e. 28. Priložiti Je treba življenjepis z opisom študija in dosedanjega službovanja. Razpis velja do zasedbe delovnega mesta. “PROSVETNI DELAVEC« Izdaja republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti SR Slovenije — Izhaja štirinajstdnevno med šolskim letom — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Drago Ham — Naslov uredništva: Ljubljana, Kopitarjeva 2 — Telefon uredništva 92-122, int. 369 — Naslov uprave: Ljubljana, Nazorjeva 1 — Telefon uprave 22-284 — Poštni predal 355-VII — Letna naročnina 400 din, za šole in druge ustanove 700 din — Štev. , tek. računa soo-li/sos-is — Tisk* CZP “Ljudska pravica«.