Človekovo poštenje je osnovna prvina v vsaki družbi
V teh dneh, ko se spominja-mo rojstva naše republike, praznujeta sedemdesetletnico svojega rojstva naša občana Andrina in Pavle Žavcer. S sta-rima revolucionarjema in bor-cema, nosilcema spomenice 1941, ki sta prispevala bogat delež pri rušenju starega, ne-pravičnega sveta in pri gradit-vi novega, za katerega so bili postavljeni temelji. na II. zase-danju AVNOJA, se je pogovar-jala naša sodelavka Eda Ko-mavli.
Kod sta hodlla in kakšne naloge sta opravljala v času vellke odločltve?
»Po kočevskem zboru sem bila določena, da grem na Štajersko«, je med pogovo-rom povedala Andrina. Pot ni bila lahka. Bila je zelo zaplete-na, ker je bilo treba čakati na zveze. Prešli smo Savo in prek Gorenjske sem prlšla konec oktobra all v začetku novem-bra na Moravško. Ker so se tod zbirali Nemci sem morala nadaljevati pot v šaleško in mislinjsko okrožje, kjer sem kot partijska aktivistka obisko-vala domačije, v kateri so žive-li Ijduje, za katere smo vedeli, da nas ne bodo izdali. Potem sem bila kot inštruktorica po-krajinskega komiteja za sever-no Slovenijo poslana na Po-horje v brigado z nalogo, da poglobim stike med okrožjem in štabom Zidanškove briga-de. Nato sem se spet vrnila na Moravško, kjer sem bila odgo-vorna za partijski tečaj in prav m§d njeggvjm potekom - gd februarja do maja 1944 - sem zvedela, da je bila vzpostavlje-na oblast. To sem sprejela kot samo po sebi umevno in disci-plinirano«.
Na Štajerskem je bila Andri-na do oktobra 1944leta, ko je zaradi novih nalog šla na Ko-roško, kjer je srečala svojega bodočega moža Pavleta. Nju-no prvo srečanje je bilo šest let prej - tudi na Koroškem, v Kotljah, kjer je kot napredna brezposelna učiteljica sode-lavka pri organiziranju naro-dnoobrambnega tabora in pri popisovanju socialnega ploža-ja kmečkih družin. Sicer pa je živela v Mariboru, kamor je še kot otrok prišla s starši iz ro-dnega Trsta po zasedbi Pri-morske. Kot naprednjakinja je aktivno delovala v raznih druš-tvih, sodelovala v raznih akci-jah, ki jih je organizirala ko-munistična partija, v katero je bila sprejeta 1936 leta. Tega leta je, po štiriletnem skojev-skerfi stažu, postal član KP tu-di Pavle Žavcer:
»Jeseni 1943 leta sem bil kot član pokrajinskega komi-teja KPS za severno Slovenljo odgovoren za Koroško. Prvi občutek neprijetnega odnosa v partiji sem osebno doživel ob dejstvu, da nismo uživali zaupanja pri CK. To je šlo tako daleč, da nas glavni štab ni informiral o prihodu 14. divizi-je na Štajersko. Za posamezne člane so bile uvedene sankci-je, za katere pa se je ugotovi-lo, da so bile nepremišljene in prenagljene. Osebno sem bil prizadet, ko je pokrajinski ko-mite dobil obvestilo, da je for-mirano enotno politično vod-stvo za Koroško. To je bilo v avgustu 1943. O tem nas prej ni nihče nič vprašal. Prišlo je le kratko obvestilo in to je bilo vse. Od 1942 pa do 1943 leta sem bil sekretar koroškega okrožja.
Po tistem obvestilu sem odšel na Kozjansko in bil tam v času zasedanja AVNOJA. O njem ni bilo moč ničesar zve-deti, ker ni bilo zvez. Šele v zadnjih  dneh  januarja  1944.,
ko sem na Dolenjskem čakal na zasedanje SNOS, sem zve-del za zgodovinske sklepe. Toliko bolj sem jih doživljal ob srečanju s starimi soborci -dr. Pajom Gregoričem, popom Vladom Zečevičem in z nekim najbolj pristnim prijateljem iz študentovskih let. Veličino II. zasedanja AVNOJA sem dojel iz sklepov SNOS.«
Pavle Žavcer se je rodil kot sln bajtarja v Selnici ob Dravi. Očeta je izgubil v prvi svetovni vojni v nekem italijanskem ta-borišču. Gimnazijska leta je preživel v Mariboru, študen-tovska pa v Zagrebu, kjer je študiral agronomijo in kjer se je priključil napredni univerzi-tetni mladini in aktivno sode-loval v raznih tudi zelo tvega-nih ilegalnih akcijah. Bll je med drugim tudl tehnični or-ganizator pošiljanja prosto-voljcev državljanske vojne v Španiji, kamor je želel tudl sam. Prišel pa je le do Pariza, od koder se je na željo tova-riša Tita vrnil v Jugoslavijo, kjer so mu bile zaupane na-daljnje partijske naloge in kjer je spoznal »blagodati« zapo-rov tedanjega režima.
Po izgnanstvu v Srbiji, kjer so ustaši ubili njegovo mater, za kar je zvedel mnogo pozne-je, se je takoj priključil partiza-nom in postal komisar sloven-ske čete v Užicu. S prvo prole-tarsko brigado je doživel Ig-manski pohod in se tako prek Bosne prebil do Kočevskega Roga, od koder je bil poslan na Štajersko in Koroško no-vim nalogam nasproti.
Pogovor je   prešel   na
današnji čas. Na vpraša-
nja morale komunista in
socialistične morale nas-
ploh. Oba sta govorila o
disciplini — ranosti komu-
nistov pri opravljanju na-
log pred vojno in med njo
ter o poštenju Ijudl.
»Človekovo     poštenje     je
osnovna prvina v vsaki družbi
in v vsakem obdobju njenega
razvoja. V času NOB je bila
pripravljenost   komunistov   v
prvih frontnih vrstah. Danes to
lahko imenujemo zdrav odnos do dela. Takrat je bilo tovariš-tvo tista prvina, ki smo jo na-joblj cenili. Danes pa so to medsebojni odnosi med Ijud-mi. Med NOB se je to odražalo v odnosih do ranjencev. Da-nes pa je to - s sodobno be-sedo povedano - solidarnost, pod katero razumemo pomoč Ijudem v stiski, pa najsi bo to doma ali v svetu. Disciplina je bila včasih nepremagljiva last-nost, danes pa niti o osnovni državljanski disciplini ne mo-remo govoriti. Tu je mišljeno heplačevanje raznih obvezno-sti - stanovanje, RTV naročni-no, elektriko in podobno. Dis-ciplina šepa. Tisti, ki nima čuta do osnovne discipline, tudi ne more biti dober samo-upravljalec«
Pa vl* tmvcmr j» bll enajšt I0I šodnlk u$tavnega »odliča Slovenl/e. Na vpraian/e ka\ Btorltl za učlnkovlto Izpopolnjeva-n/e polltičnega slatema \e dejal:
»Ljudem dopustiti, da sproščeno lahko povedo svoje pripombe, svoje predloge in da se resnično na demokra-tičen način nizvaja dialog in da se pri tem ne apostrofira Ijudi z raznimi izmi, če nimajo popolnoma isto usmerjenega pogleda oziroma mnenja.
Vprašanja ustavnosti in za-konitosti so izhodiščne kate-gorije. Na žalost pa v današ-njem času vse bolj prevladuje nespoštovanje zakonov in predpisov ter iskanje lukenj ne sammo za skupinsko, mar-več tudi za osebno okorišča-nje. Imamo preveliko obilico raznih sporazumov in dogovo-rov, pa se že ob podpisovanju razmišlja kako jih podpisniki ne bodo spoštovali. To pa je prav gotovo v nasprotju z načeli avnojskega zasedanja.« Kakšna je vloga borčev-ske organizacije in borcev v sedanjem trenutku? »Razumljivoje, da stari bor-ci, ki nismo več v središču družbenega dogajanja, zaradi starosti, bolezni ali drugih te-žav,  ne  moremo več kaj  bi-
stvenega prispevati k tem do-gajanjem. Borčevska organi-zacija pa, prav zaradi aktivno-sti svojega članstva in ugleda, ki ga uživajo člani organizaci-je, lahko še veliko prispeva, predvsem na nivoju krajevne skupnosti, pri neposrednih nalogah v skrbi za malega člo-veka«
Pavle Žavcer je velik prijatelj Koroške - tostran in onstran meje. Nanjo ga vežejo spomin na revolucionarno delo, ki ga je kot mladenič opravljal pred vojno, kot partizan med vojno in kot ilegalec tudi dve leti po njej. Vežejo ga tudi osebni spomini. V Kotljah je leta 1938 spoznal Andrino, ki mu je po-stala življenjska tovarišica šele čez neka) let. Na Koroškem je leta 1944 zvedel, da mu je zločinska četniška roka ubila mater. In nepozaben spomin na Karla Prušnika-Gašperja. Onstran Karavank je po naši osvoboditvi sodeloval pri pri-zadevanjih, da dobimo tisto kar nam je odvzel krivičen ple-biscit.
Kot dober poznavalec ra-zmer na Koroškem je na vprašanje o odnosih do narodnostnih manjšin po-vedal:
"Z Župančičem mi je Koro-tari že od mladosti v srcu. Da-nes,   ko  se  v  svetu   krepijo
reakcionarne sile, to najbolj občutijo naši zamejci tako v Italiji in še posebej na Koroš-kem. Na Koroškem se nacio-nalistične šovinistične sile, ki jih mjrno lahko istovetimo z neonacisti, čedalje bolj krepi-jo. Še prav posebej je prišlo to do izraza letos ko sta Heimat-dienst in takoimenovana slo-bodarska stranka razpihovali protislovensko gonjo na vprašanje osnovne človeške prvine - materinskega jezika - kratenje dvojezičnega pou-ka v šolah. Ob tem pa pride marsikaj do izraza pri nas v Sloveniji ne kot črnogledo pe-simistično ocenjevanje polo-žaja koroških Slovencev oziro-ma njihove borbene priprav-Ijenosti za dosego svojih pra-vic. Taki Ijudje ne poznajo de-janskega stanja med koroški-mi Slovenci, ker ob pritisku se krepi tudi njihova zavest, nji-hova odločnost in borbenost. Ob tem pa pridobivajo vse bolj nove zaveznike med demokra-tično mislečimi Avstrijci. To je še posebej razveseljivo, da se med mladino tako socialistič-ne kakor tudi Ijudske stranke in med nestrankarskimi mno-žicami vse bolj uveljavlja po-moč koroškim Slovencem.
Pri tem njihovem boju pa igra pomembno vlogo pomoč matičnega naroda in matične države. Da bi pa to ustavno obveznost lahko uveljavljali občani, je potrebno, da si pri-dobijo čimveč vednosti in zna-nja o resničnem položaju na-rodnostnih manjšin v sosed-njih državah.
Na Koroškem smo pred ne-kaj leti uvedli novo obliko ra-zvijanja tradicij koroškega partizanstva, predvsem pa šir-jenja vednosti in znanja o zgo-dovinskem dogajanju ter o da-našnjem položaju koroških Slovencev z Gašperjevo bral-no značko. Z imenom prvo-borca koroškega partizanstva in vidnega voditelja koroških Slovencev za njihove naro-dnostne pravice Karla Prušni-ka-Gašperja, izpolnjujemo po-litično in kulturno poslanstvo.
V štirih letih smo dosegli iz-jemne uspehe v osnovnih in srednjih šolah ter v dijaških domovih, predvsem pa v do-micilnih   občinah   koroškega partizanstva. Prve uspehe smo dosegli   s   krožki   Gašperjeve bralne značke tudi med odra-slimi v krajevnih skupnostih, v delovnih in borčevskih organi-zacijah.   Omembe   vreden   je predvsem   izjemen   uspeh   v rojstni  vasi   Prežihovega Vo-ranca - v samorastniških in partizanskih Kotljah.
V  naši občini  ne beležimo pomembnejših    uspehov    pri organiziranju Gašperjeve bral-ne značke. Letos so jo uvedM v osnovni šoli Mirana Jarca. Že v prvih začetkih pa je bila or-ganizirana   na   osnovni   šoli 7. maj v Dobrovi pri Ljubljani.
Pač pa štejemo koroški par-tizani  bežigrajsko  občino za
svojo stvarno, neformalno do-micilno občino, kajti tu je kra-jevna skupnost Koroški parti-zani, kjer je sedež osrednjega odbora koroških partizanov v Ljubljani. Gostoljublje pa užl-vamo tudi v stavbi občinskih družbeno-političnih organiza-cij ob večjih sestankih in srečanjih.
Omenim naj še, da sta prav v naši občini imenovani ulici po vidnih koroških borcih -po narodnem heroju Matiji Verdniku-Tomažu in po Fran-cu Primožiču-Marku. Obe ulici sta na Črnučah. Na območju občine pa stanuje tudi lepo število koroških partizanov.«
Tudi Andrina Zavcer po voj-ni ni mirovala, kljub trem majhnim otrokom. Delovala je tako na prosvetnem kakor tudi na socialnem področju -službeno in aktivistično Bila je med organizatorji otroških in mladinskih domov, nekaj časa je bila šolska nadzornica. Delala je pri GO AFŽ in pri or-ganizaciji Rdečega križa, dela-la je v uredništvu Naše žene. Publikacija Naše borbe je nje-no delo. V Beogradu, kjer je nekaj časa živela z družino, je bila na komiteju za socialno skrbstvo.
Tudi sedaj ne miruje. Pridno deluje v organizaciji Rdečega križa in se ukvarja z zbiranjem zgodovinske dokumentacije.
Ko je pogovor nanesel na sedanji socialni položaj ogroženih družin in na vzgojo otrok je menila:
»Ob letošnjem Tednu otro-ka je bilo naše geslo: .Otroci in mladina soustvarjajo našo prihodnost.' Za to soustvarjal-nost pa je treba otroke in mla-dino pripraviti, učiti jih in na-vajati jih na samostojnost, dati jim znanje, vzgojo pa usmeriti tako, da bo oblikovala bolj hu-mane odnose med Ijudmi.
Otroke je treba navajati na štednjo, na odnos do hrane in obleke, opozarjati jih naj ne mečejo kruha po dvoriščih in ulicah in jim ob tem prikazati koliko milijonov njihovih vrst-nikov umira v svetu zaradi la-kote. Glede tega starši in tudi šole premalo naredijo. Otroci in mladina premalo vedo tudi o vrednotahdela in odnosa do njega ter odnosa do poklica. Povedati jim je treba, da je vsako delo častno, če se ga pošteno opravlja.
Obutev in oblačila so zelo draga, zaradi česar jih družine z nizkimi dohodki ne morejo nabaviti. Menim, da je treba to blago poceniti, kar se prav go-tovo da z poenostavitvijo kro-jev in odpravo raznih nepo-trebnih dodatkov.
Rdeči križ je letos sprožil tu-di akcijo: Pomagajmo starej-šim občanom in invalidom, da bo starost lepša. Akcija je po-tekala med mladino oziroma mladimi člani RK. Bila je zelo uspešna. To je konkretna po-moč človeku v stiski«.