Opravičilo stJu*3'*' °*tvare tiskarskega mini? -er Pomote pri spre-ohJ.^P0^ strani in is jr *** teden niso dobili pra-V nre ]6 ®*enjskega lista. novici6;?^ Us.tU S0 P°8re5al' kateri ™ jrknke 12 občine, v te«a te.r nam zaradi celo n- 0mral> ali nekateri bi v?/!0 Protestirali. Da Dako i , P0Pravili na- zadetima ero * vsem Pri' opravičujemo, po- S?Jemo ^nes na 16. membnejieb*ereh |mjp°' mivp ” najbolj zamoti ***** iz osmih Brat«:’ • azen *z novomeške. niS bVC °S“ ”eč novomešk9 Pnkrajšani, saj °beh nni? S ,zide v Pokrajinskih izdajah. UREDNIŠTVO dl 'J Brez odmikov in izmikanj ,Mala ustava" velja in jo je treba tudi uporabljati — pravi Mitja Švab, svetovalec slovenskega izvršnega sveta ZIMA POKAZALA ZOBE - Ne samo stari godrnjači, tudi mladež že pripoveduje, da zima ni več kot njega dni. Ni več tistega pod nogami škripajočega snega, ušesa ne občutijo pravega mraza. Kaže pa, da se je zima le spomnila svojih dolžnosti. Kamera je v torek dopoldne zabeležila sneg na Gorjancih, več kot ena snežinka pa je zašla tudi v dolino. Zima je potemtakem pokazala dobro voljo, lahko pa ji namignemo, naj da nekaj nase. Sicer jo bo prehitela pomlad. (Foto: J. Pavlin) Najbrž je odveč zapisati, da zakon o združenem delu ni knjiga, ki bi jo po branju odložili, njeno vsebino pa začeli prenašati v življenje šele po izteku vseh rokov za postopno uveljavljanje zakonskih določil. „Zakon velja in sodišča združenega dela bodo vse spore razsojala z uporabo členov tega zakona,“ je poudaril Mitja Švab, svetovalec pri republiškem svetu, ko je 29. januarja na Otočcu članom kolektiva ČZP Dolenjski list razlagal nekatere manj jasne in teže razumljive formulacije iz „male ustave4*. Mitja Švab je nadalje menil, da bi morali v delovnih organizacijah takoj začeti izdelovati akte, ki jih narekujejo posamezna določila OTVOdit MeSTO: 7 aIEV D0MA 2 AKADEMIJO bter°emn?!!0meški dom JLA, o ti, bodo ,im° Že nekajkrat pisalo, S. fPu °Vesno odprli v sobo-v veliki ^^a- R° otvoritvi bo ^demiia rani slavnostna *k*ntli k.iit P°sveoena sloven-40-letnicj U5*emu prazniku in »a čelo U, °da tovariša Tita np.fi. Sodelovali bodo: zb°r Dnč Z^or Krka> moški skupina p Jereb> folklorna ^a srenmona ter Revolucio-? Zagreb? 8°dba doma JLA do teea ?r'bakujejo, da se katere n . ?8°dka udeležile [ePublikP osebnosti iz J° v novem hA' februarJa VeEa ii,„ , omu premiera ”De)dišk m0!d^anskega filma . redu tri dni °St ’ *C' na SP°' Ne »papirna ploha" ne „nova revolucija” Razumeti in kmetom prav pojasniti bistvo novosti v kmetijski politiki — Regijski posveti v Novem mestu, Brežicah in Ljubljani kot priprava na javno razpravo — Nujni ukrepi, ne le stališča Kaj je treba narediti in doseči v kmetijstvu v srednjeročnem obdobju do leta 1980, kako uveljaviti nove družbenoekonomske odnose, ki jih prinaša zakon o združenem delu, kako preobraziti našo vas, vse to je dala v obravnavo republiška konferenca Socialistične zveze. Minuli četrtek so bili v vsej Sloveniji regijski posveti kot uvod v javno razpravo, ki naj ne bi zajela le kmetov in tistih, ki se s kmetijstvom ukvarjajo, temveč tako rekoč vse ljudi, zavedajoč se velikega pomena kmetijstva za naš gospodarski razvoj. Na novomeškem regionalnem po- v javni razpravi, ki se začenja, bo svetovanju so poudarili, da čaka treba kmetom natančno pojasniti, „novo revolucijo" v kmetijstvu, ki bi jim - kot ponekod še vedno napačno mislijo - grozila celo z odvzemom zemlje, temveč gre za uveljavljanje novih družbenoekonomskih odnosov, za tesnejše povezovanje dela, sredstev in zemlje. Le v tem je, kot poudarjajo teze za razpravo, trajno zagotovilo za napredovanje kmetijstva, družbenega in zasebnega. Kmetom je treba tudi od- kmetijcc veliko dela. Delno uspel poskus medzadružnega sodelovanja je šele začetek trdnejše organiziranosti, o čemer je, kot smo poročali, svoja stališča izrekel tudi medobčinski svet ZK. Dolenjske zadruge so zrele za novo organiziranost in povezavo med seboj in navzven, le več poguma in širokopoteznosti je za kaj gre, namreč, ne za nekakšno PODPORA AKCIJI RDEČEGA KRIŽA Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko je na zadnji seji med drugim razpravljal tudi o široko zastavljeni dobrodelni akciji občinskega odbora Rdečega križa v Novem mestu, ki zbira denar za nakup dragih medicinskih instrumentov za potrebe pokrajinske bolnišnice v Novem mestu. Člani sveta so pohvalili prizadevanja Rdečega križa, dosedanje uspehe akcije in njen širši namen, saj bodo deležni koristi od novih pridobitev vsi pacienti. Sklenili so javno priporočiti akcijo RK, krito povedati, da za kmetijstvo ni izhod v nenehnih podražitvah hrane, temveč predvsem v uvajanju sodobne velike, cenene, produktivne kmetijske proizvodnje ter v medsebojnem povezovanju in sodelovanju, ki pa mora sloneti na prostovoljnosti kmetov in zadrug, na združe- (Nadaljevanje na 4. str.) „LisciiT vrtec za vse otroke % V nekdanjem samskem domu Lisce vrtec za 80 otrok — Posojilo dveh tozdov Kljub pred leti zgrajenemu vrtcu v Sevnici vsi starši niso mogli najti zanesljivega družbenega varstva za otroke. Skupnost otroškega varstva že pred dvema letoma ni mogla zbrati dovolj denatja za še en nov vrtec. Lani, ko je položaj postajal že brezupen, je Lisca svoj samski dom, ki je bil sicer namenjen za rušenje, brezplačno odstopila skupnosti otroškega varstva. ^ Prisrč- VRTCU Malčki so v novem vrtcu gostom en program. (Foto: Železnik) To jc bilo okrog prvega aprila Ko smo takrat zapisali to vest, je nek bralec v pismu napisal: „Laž! Le kdo je še komu kaj dal? “ Minuli ponedeljek so prenovljeno in preurejeno stavbo slavnostno izročili namenu. Skupnost otroškega v arstva je to veljalo 1,50 milijona dinarjev, nova gradnja pa bi stala 6 milijonov. Poudariti velja ob tem še, da sta dva tozda Lisce - Šivalnica in Krojilnica za ta dela dala premostitveno posojilo. Medtem je sevniški izvršni svet sprejel spremembo urbanističnega zakona o združenem delu. To prav gotovo ni lahka naloga, saj je treba vedeti, da zakon zahteva prvenstveno vzpostavitev dohodkovnih odnosov na povsem novi podlagi. Vzorcev za urejanje teh zadev ne bo, nihče ne bo mogel ničesar prepisati od soseda, to pa pomeni, da bodo morali dopolnilni dokumenti nastati izključno ob lastnih samoupravnih pobudah v sleherni delovni organizaciji. Zahtevnejše naloge imajo vsekakor delovne organizacije s tozdi. Mitja Švab je 'navedel, da se prav dobra pobuda (morda zgled za druge) glede prihodkovnih razmerij rojeva v Novolesu oziroma za SOZD Uniles. Na posebno vprašanje, ali število zaposlenih lahko pogojuje ustanovitev tozda, je Švab odgovoril, da ne, vendar pa je treba predhodno razčistiti, ali je „drobljenje“ na tozde smotrno. V zvezi s tem je menil, da bi lahko tudi CZP Dolenjski list ostal še nadalje enovita delovna organizacija. j ^ NEKOČ JE BILO POLJE. Na posvetu o kmetijstvu v Čateških Toplicah so opozorili, da se gramoznice na Krškem polju ne bi smele širiti v nedogled. Tudi za tovrstno izkoriščanje zemljišč bodo potrebni programi, saj so zaloge gramoza tudi tam, kjer ni treba uničevati Kmetijskih površin. (Foto: Jožica Teppey) načrta, tako (Ja bo v bodočnosti lahko zrastel tudi nov vrtec. Zaenkrat je namreč še nemogoče ustreči kar 28 prošnjam za varstvo v jaslih. Vprašanje otroškega varstva je v občini še toliko bolj pereče, ker je med zaposlenimi kar 49 odst. žensk. Kot je ob otvoritvi tega vrtca dejala predsednica skupnosti otroškega varstva Marija Jazbec, se bo sevniški vrtec tudi letos spomladi odprl podeželju s potujočimi vrtci, v Sevnici pa potekajo za otroke, ki niso v vrtcu, ure pravljic vsak torek popoldne. A. ŽELEZNIK ■RLOGA Morda je nenavadno, da priporočamo bralcem Priloge sila kratek zapis na 31. strani. Milan Markelj se je v komentarju lotil obljub Cankarjeve založbe, ki je zvestim bralcem, napovedala izdajo slovitega romana „Gargan-tua in Pantagruel", storila pa bo nekaj čisto drugega. Namesto Rabelaisa se bo v Sto romanih predstavil Andrič. Ni dvoma, da oba pisca zagotovo zaslužita priznan kotiček pod bralskim soncem, motijo samo lažni obeti založbe, ki doslej ni požirala izrečenih obljub. Sodražico so obiskali koroški Slovenci. Predstavili so se s petjem. Naš novinar Jože Primc je v prispevku „N’mau čez iza-ro“ med drugim po Radovanu Gobcu zapisal, da „ljudstvo, ki ljubi svojo besedo in pesem, ne more umreti44. Verjamemo. O naših ljudeh na tujem piše tudi Jože Prešeren, pisec niza reportaž „Med Dolenjci v Ameriki44. Njegov junak je tokrat dolenjska Podgorka, ki se v domoljubne namene oblači najbolj nenavadno. Zapis ije sicer sila resen in temeljit, vendar se skoraj ne da zamolčati, da ima Franccs Vodopivec med drugim tudi 15 klobukov. Ladislav Lesar začenja na zadnji strani Priloge nadaljevanko „Obrazi“. Bralce vabi k sodelovanju. Obraz je lahko kamen, drevo, človek, bežna misel. Če ste razumeli, kaj hočemo povedati, „obrazov44 ne more zmanjkati. V sredini tedna se je vreme izboljšalo in ohladilo.f Proti koncu tedna pričakuj« mo nekoliko toplejše vreme, občasno pa so možne tudi manjše padavine. Od 15. januarja do 15. februarja 1977 ^SEZONSKO ZNIŽANJE CEN do 40% OTROŠKI MOŠKI ZENSKI O KONFEKCIJI PERILU OBUTVI PLETENNAM s<- 5 (K36) Leto XXVIII NOVO MESTO, četrtek, 3. februarja 1977 '3 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom -i^LUGEZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI a#/#////##////##//##/////////###///##/#/#######/####/###//########//########### ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Prav nič ne pretiravamo, da se naš Beograd počasi spreminja v četrto središče Združenih narodov. V tem stavku je nekaj sentimentalnosti, nekaj pa tudi resnice. Vsekakor, Beograd se kot mednarodno središče pomembnih srečanj vse bolj uveljavlja. Prvo središče svetovne organizacije je New York, kjer zasedajo vsi organi Združenih narodov. Drugo Beograd kot četrto središče je Ženeva v Švici. Tretje središče je Dunaj, naš Beograd pa si polagoma utira pot v ta krog. V torek so se v našem glavnem mestu sestali predstavniki devetih zahodnih držav - nevtralnih in neuvrščenih. Prišli so predstavniki zunanjih ministrstev Avstrije, Švice, Švedske, Finske, Lichtensteina, San Marina, Malte, Cipra in Jugoslavije. V imenu naše države je zbrane pozdravil veleposlanik v zveznem sekretariatu za zunanje zadeve Milorad Pesič. Povedal je, da bo 15. junija v Beogradu konferenca o varnosti in sodelovanju v Evropi. Do tega datuma bomo zgradili v Novem Beogradu kongresni center, kjer bodo odslej vsa večja mednarodna srečanja. Leta 1975 so evropske države sklenile: Napravimo konec starim zdraham. Zgradimo mostove med zahodno in vzhodno polovico Evrope. Meje so dokončne, spremenijo se lahko samo s pristankom obeh strani, ne pa enostransko. Omogočimo svobodno izmenjavo mnenj. Ne gre samo za popuščanje napetosti med državami, omogočiti moramo tudi živ in neposreden stik med ljudmi samimi. Šele potem bo zaživela Evropa. Helsinški dokument ima tudi podpis Amerike in Kanade. Drug moment, ki ga moramo zdaj omeniti, je tudi obisk podpredsednika ZIS Miloša Minica v Budimpešti. Naš zvezni sekretar za zunanje zadeve je v Budimpešti razpravljal o pospešitvi sodelovanja med Jugoslavijo in Madžarsko. Centralna tema pa so bile priprave za beograjsko konferenco o sodelovanju in varnosti v Evropi Med bivanjem v Budimpešti je Minica sprejel tudi prvi sekretar CK madžarske socialistične delavske partije Janos Kadar. V tem sestavku bomo ostali v Evropi, da bi ohranili skupni imenovalec. Naši bralci so bili že obveščeni, da so češkoslovaški izobraženci podpisali dokument, ki ga na splošno označujemo kot „listina 77“ V tej listini apelirajo na dosledno spoštovanje načel, ki so jih evropske države prejele v Helsinkih. Svobodno izražanje — svobodna izmenjava misli. Podpisniki tega dokumenta - okrog 250 podpisov - trdijo, da češkoslovaške oblasti ne spoštujejo teh načel. Med podpisniki listine omenja svetovni tisk posebno dva: dr. Hajeka in dr. Potockega. Te dni so oba poklicali na javno tožilstvo, opozorili so ju, da njihova dejavnost ni v skladu s češkoslovaškimi zakoni. To listino so namreč prvi objavili tuji listi. Avstrijski tisk poroča, da bodo verjetno nekatere izgnali iz države. Po drugih virih pa so sami podpisniki dokumenta proti temu, ostati hočejo še naprej na češkoslovaškem. Nekaj podpisnikov listine so medtem tudi zaprli. Dokument take vsebine so podpisali tudi madžarski izobraženci, vendar pa ta ni vzbudil posebne pozornosti v svetu. tedenski mozaik Znana francoska arheologinja Francoise Claustra je končno na svobodi. V Čadu, afriški deželi, je bila skoraj tri leta. Francoska vlada jo je že večkrat skušala osvoboditi, pripravljena je bila tudi plačati 10 milijonov frankov. Vendar upornikom ni bilo do denarja - zanje je bilo važno, da se svet seznani z njihovimi političnimi pogledi. (Telefoto) Razmišljati, iskati najboljše Ob razpravah o kmetijstvu in preobrazbi vasi v obdobju do leta 1980 Razprave o hitrejšem razvoju kmetijstva in preobrazbi vasi poskušajo nekateri speljati na stranski tir. Pravijo, zakaj se v to vmešavajo tudi delavci, saj kmetje najbolje vedo, kaj je treba storiti. Tako menijo predvsem tisti, ki bi kmetijstvo radi izboljševali le s krepkim zviševanjem cen. Take cene pa morajo na koncu koncev plačati delavci. Zato jim ni vseeno, kaj se godi z našim kmetijstvom. Na to opozarja tudi socialistična zveza, ki je pripravila javne razprave. Pridelovalec mora namreč dobiti toliko, da bo zadovoljen z izkupičkom, sicer ne bo prideloval hrane. Delavec pa naj bi dobil živila po takih cenah, ki bi ustrezale njegovim osebnim dohodkom, sicer jih ne bo mogel kupiti dovolj. Pri pospeševanju kmetijstva je torej treba upoštevati oboje. Do takih pridelovalnih stroškov, ki jih bodo odkupne cene pokrile in bodo prodajne cene hkrati sprejemljive tudi za p.o- EPOLITIČNI rabnike, pa je moč priti le z boljšo organizacijo dela, ustreznejšimi družbeno gospodarskimi in dohodkovnimi odnosi ter večjimi naložbami v kmetijstvo. Najbolj otipljiv je denar za urejanje hlevov, nasadov, nakup strojev in plemenske živine ter druge naložbe, ki zvečujejo pridelke in dohodke. Kmetijstvo ga ne more ustvariti dovolj. Potrebni so še drugi viri in krediti pod ugodnejšimi pogoji. Kdor kaj prispeva, pa ima pravico razmišljati, razpravljati in celo predlagati, če stvari dovolj pozna, kako sredstva uporabljati, da bi več koristila. Pred leti je bilo še hudo neprijetno razlagati kmetom, da jim na malih kmetijah veliki stroji ne bodo prinesli dovolj dohodkov. Nekateri zdaj prav s takimi stroji poskušajo dokazo- Konec januarja je bil v Ljubljani tradicionalni novoletni sprejem za predstavnike verskih skupnosti, ki ga prireja Komisija SRS za odnose z verskimi skupnostmi. V svojem uvodnem pozdravu je predsednik komisije Stane Kolman poudaril trdno odločenost vseh sil socialističnega samoupravljanja, da vztrajajo na tako oblikovani politiki do vere, vernikov in vernosti, kot se je izoblikovala in praktično uresničevala že v pravam in odločenosti, da se z vsemi sredstvi in silami upremo morebitnemu napadalcu, kajti cena, ki smo jo že doslej plačali za svobodo, je previsoka, da bi nanjo pozabili. Zanimivo je, da je prav takšen poudarek konference SZDL Jugoslavije močno odjeknil v svetu, pri čemer še posebej izpostavljajo govor zveznega sekretarja za ljudsko obrambo, ko je pozval h krepitvi splošnega ljudskega odpora. > NAŠE OKOLJE IN ZAKON osvobodilni fronti slovenskega naroda, nadaljevala skozi aktivnost njene dedinje socialistične zveze, opredeljena pa je tudi v novi ustavi in republiškem zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti v Sloveniji. Hkrati je Kolman podčrtal pomen koordinacijskih odborov za urejevanje odnosov med samoupravno družbo in verskimi skupnostmi pri občinskih konferencah SZDL, s pripombo, naj se vse morebitne spornosti, brez odvečne arbitraže zakona ali koga drugega, rešujejo po mirni poti, s pogovori in tam, kjer nastajajo - že v krajevnih skupnostih. Občinsko tožilstvo v Velenju je zahtevalo uvedbo preiskave zoper tri odgovorne delavce „Gorenja“, ki jih sumijo, da so z nevestnim poslovanjem zakrivili pomor rib v Paki in Savinji. Kakršenkoli že bo epilog pred sodiščem, velja popdariti naslednje: varstvo našega okolja ni in ne more biti le zadeva časnikarskih poročil, takšnih in drugačnih deklaracij, skupnosti in posameznikov. Bili smo tudi dežela, ki je gostila konferenco o zaščiti Sredozemlja, da pri teh perečih problemih še vse prevečkrat ostajamo zgolj pri besedah. In če res ne gre drugače, je potrebno tudi z dosledno uporabo zakonskih določil spametovati vse, ki danes brezvestno onesnažujejo okolje. RAZPLETANJE »PRIDELANE" IZGUBE Poleg nesporno dobrih rezultatov pri našem gospodarjenju v minulem letu smo „pridelali“ v jugoslovanskih delovnih organizacijah tudi precej izgub, poudarja sporočilo nedavne seje ZIS. Slednje znašajo za 1976. leto 29,3 milijarde dinarjev (upoštevanih je prvih devet mesecev). ZIS terja, naj v vsaki tozd takoj prouče ukrepe za zmanjšanje izgub. ODMEVNO SPOROČILO Zvezna konferenca SZDL Jugoslavije je namenila pozornost našim obrambnim pri- Po energični akciji ZKS in SZDL se je pokazalo, da v domala štiridesetih slovenskih občinah več sto srednješolcev in študentov ne prejema štipendij, ki so jim bile dodeljene iz tako imenovanih združenih sredstev. Največji del odgovornosti za nastali problem nosijo delovne organizacije, ki še niso ugotovile svojih kadrovskih potreb, a tudi nekateri drugi dejavniki. Poročajo, da so se v zadnjem času lotili tega problema v posameznih slovenskih občinah resno, ponekod pa se je že razpletel. Sprašujemo: je bilo res potrebno čakati na intervencijo Zveze komunistov in SZDL? MILAN MEDEN 1 I TELEGRAMI vati, da so cene pridelkov prenizke. Nočejo pa razmišljati, kako naj se amortizira stroj, ki stoji brez dela na njihovem dvorišču ali v šupi skoraj vse leto razen nekaj dni ali ur, kakršen pač je. Stroj, ki ne dela, se tudi v tovarni ne more amortizirati ne prinašati dohodka. O tem že razmišlja vse več kmetov in se povezuje v strojne skupnosti. Ali se ne bi kazalo združevati še naprej tudi pri delu? Nekateri so tudi to že poskusili v vinogradništvu in drugod in se jim zdi koristno. Razmišljati in preizkušati je treba še naprej. Nekateri bi sicer radi naenkrat preskočili vse stopnice, da bi bili takoj na cilju. Taki predlogi na javnih razpravah motijo nekatere kmetovalce. Ni se jim pa treba vznemirjati. Nihče ne more prisiliti kmetov, da bi jih sprejeli, saj je združevanje njihovega dela, zemlje in sredstev povsem prostovoljno. Na takih razpravah pa lahko zvedo tudi dobre in takoj uporabne stvari, ki se jih sami ne bi spomnili. Zakaj torej ne bi poslušali in razmišljali tudi o takih mnenjih in predlogih, ki se jim v začetku morda zdijo pretirani? Tokio — Ameriški podpredsednik Mondale je po obisku zahodnih držav navezal stik z japonskimi državniki. Vsi ti pogovori so v nekem smislu priprava na ekonom-skivrh, ki bo letos maja v Londonu. Več pa obisk Mondalea ni pomenil. Sel je na pot takoj, ko se je nova ameriška uprava pojavila v Washing-tonu. Vendar — Amerika je pokazala dobro voljo. Hočemo sodelovati z Zahodno Evropo in Japonsko - tu so naši zavezniki, z njimi se pogovarjamo. JOŽE PETEK Že Plinij starejši■ n pisatelj, je govoru: V A je vedno kaj novega-dvakrat res za Srednjih Ne mine teden, da ne « vznemirila kaka vest. kratkem sestavku tntx opozoriti na dva moM prihod Waldheima in ^ boje na jugu Libanona boji so samo dobrih D metrov severno odi#} torej v nevarni coni. 1 ralni sekretar svetovne o nizacije začenja svojo tuj jo v Egiptu, svojo P° n končal na Cipru. j vprašanju sc je mahnilo naprej - sestf.j se Makarios in Den^\ KOI Prvi je predsednik C,P.; m V( republike, drugi 8°v0uj Usi> imenu ,, Turške zvezne ' sta 1( ve Ciper". Prvi pogovor". odhc obema državnikoma p° {žijo, 1963 - prvi uradni » med otoškimi Grki m po enem letu! V drugi polovici febrj bo prišel na Srednji *' | ameriški zunanji rm \ Cyrus Vanče. Se pravi-, ' rika vodi vodo na svoj i Amerika se ne i preveč za ženevsko renco. V Ženevi bi • deliti svoje mesto s a sko zvezo. Kissing politika pa je bila, daj} Srednjega vzhoda ji jetske zveze. In Pote ^ Amerika v tem delu , posebne interese - nap: Prav zdaj, ko je Ameriki strupen rnrf\ Amerika, kako je &e p riva odvisna od uvo1 ^ grejejo Američani staj nja predvsem s tijo pomanjkanje Prehn-; te surovine. Čeprav D ^ čela čez nekaj meseefiM nafta s petrolejskih ji Aljaske, bo Amerika go, zelo dolgo uvoza nafte. industrije narašča tuojr d tow“ ba nafte. AmeričankiL* priporočili, naj S"® L: tri m do 18 stopml/J pa novanja dnevi in 15 stopinj P°^ veljai, To pa je malo P}ef^A Ptaši' za razvajene Arne Srednji vzhod samo P va v očeh Američanov- Iz zadnjega PAVLIHE giiiiiiiinMiiiiliiiiiniiijiliiiiniiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiliiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiuiHiiiiiiHiiiiuii1111111 New Delhi — Indijske parlamentarne volitve bodo marca. Sklep indijske vlade so pozdravile vse stranke - tudi opozicijske. Vladaje odpravila vse omejitve, ki jih je uvedla pred teti. Menijo, da bo kongresna stranka dobila volitve -kongresna stranka je na oblasti že od proglasitve indijske neodvisnosti 1947. = = | i Bangkok - Tanjug poroča, da je prišlo na meji med Tajsko in Kampučijo do hudega spopada - ta je terjal več kot 30 žrtev. Zanimivo in značilno je, da radio Phnom Penh o teh bojih sploh ni poročal. Tajske oblasti trdijo, da je napad prišel z druge strani. To je ena verzija spopada. - Ga vidiš 1 Po smeteh brska, pa ga nihče ne xa premoženje, čeprav vsi vemo, da so v snirt^, Jarde. IIIIIIIIIIIIH11111111 A \ iiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH London - V teh dneh je eksplodiralo v Londonu kar 12 bomb - menijo, da so jih podtaknili pripadniki tajne irske organizacije -IRA - kakih 30 podtaknjenih bomb so odkrili v severni Irski - Ulstru. Ti atentati so v zvezi s petletnico „krvave nedelje" ko je angleška vojska pobila v Londondcrryju kar 13 irskih demonstrantov. New York - Ameriški predsednik Carter nadaljuje s svojimi akcijami. Te dni je imenoval za svojega poga- uJe jalca s Sovjeti visokega funkcionarja Pa aula Warnkeja. Ta bo v imenu Amerike vodil pogajanja o skrčenju jedrske oborožitve. Sporazum o tem naj bi podpisali še letos. Za letos predvidevajo tudi obisk Brežnjeva v Washingtonu. M s> - Ha skrbite, tovariši, film bomo iinanfino boli® bomo avtomatizirali tudi samoupravljanja! Vi 8a vj korti % C $ken Ti Pove s hiko Pr steki H 'hro, .% Kže J* Sa« ko i( loči A in vedno ZAHODU. Zapuščena, mrzla 'OH busna nos?^metena *°Pa na Je krška avto- wm f •' if: busna nost' pa na sllkJ Je krska avto" ‘j sta le dve tf3 ”a desnem savskem bregu. V lopi r w °dhod avtrpi’ 2340 nekateri potniki čakajo na n i % Ha ; »Usa *car 03 stojnicah. Potniki se tola-* ’ 03 Je ta postaja le začasna. hJ,T|PENDUE ?TmTUD| N0VI štipendisti Kot c« _ „ZIMA JE PRIŠLA, SNEG LETI Z NEBA“ -Zimske počitnice bodo na koncu vendarle malo zimske. Sneženega moža, simbol zimskega veselja, je mali Aleš v Novem mestu le s težavo spravil skupaj, sedaj ob novozapadlem snegu pa to ne bo težko. (Foto: J. Pavlin) NOVI VRELCI? — V neposredni bližini rastlinjakov Agrarie na Čatežu vrtajo delavci Geološkega zavoda iz Ljubljane novo vrtino do zalog termalne vode. Vodo potrebuje Agraria za razširitev toplih gred. Vrtalci se nadejajo, da jo bodo našli 380 do 400 m globoko. NOVA BANKA - Ob Ljubljanski cesti v Novem mestu (pri Petrolu) so se pričela zemeljska dela za novo štirinadstropno stavbo Ljubljanske banke. Izvajalec del SGP Pionir bo gradbena dela predvidoma končal v oktobru. (Foto: Janez Pavlin) izpostavi siT1 povedali Pri Psovanje v ePpnostl 22 za' nuli tedP,f Jevnici, so mi- je vsem štiPendi' distom u novim štipen- ostreiv’ ' lzPolnjujejo nove S0 aPlačJl?8H0je', ,Stipendije cembra n do vklJučno de-na pobi,?311?8 ob 8. uri je rence ZSMQ ke konfe' rani 2?® m SZDLvdvo-d°ma s£?ega gasilskega stov. Ok r štipendi- Pendijsk„ravnavali bodo šti-nosti vklii.jPO lti!co in mož-® diiatn VanJa študentov ‘‘tičnodelo V ^benopo- Kmetijstvu podporo, ne velikih besed Seimišča I PtM* "^^PravCCnC puJskov tudi I Kjje bilo 30lmnC .P°PUStilC' Na’ | “ mesece starih P^JS.ek in 29 nad ! verJf bil° skun Prasičev’ prodanih I S. 7°0 do Pn246-. PuJski 1 RCipa1.000H din’ StareJŠj ' Dn ' din. *upr‘rejemsorcjci dl le ‘3 starih. 08 Ptičev, od din' S°jih skunnna^tri mesecc- Pro- H?’,nad tri n! 27; lnladc po 40 ^kiloj^^ce Stare na no 2.s Trajno pomanjkanje hrane, ki se bo še zaostrilo, saj bo ob koncu tega stoletja sedalo za mizo, kot napovedujejo strokovnjaki, že šest do sedem milijard lačnih ust, je streznilo ne le tiste dežele, kjer hrane primanjkuje, temveč tudi tiste, kjer jo imajo še v obilju. Pšenica je postala celo strateško važnejša surovina kot nafta. Tudi pri nas je zato kmetijstvo prednostna gospodarska dejavnost, toda bolj na papirju kot v resnici. Tako vsaj zatrjujejo v dolenjskih kmetijskih organizacijah, ki bi rade uresničevale svoje razvojne načrte, pa jih ne morejo, ker same nimajo dovolj denaija, banke pa se zanimajo najprej, če bodo sposobne pravočasno povrniti posojeni denar. „Toliko in toliko udeležbe je treba,, pokrit poslovni sklad, toliko in toliko obratnih sredstev; če imate, se pogovarjamo o posojilu, če ne, na svidenje kdaj drugič,“ tako je na regijskem posvetovanju o kmetijstvu označil obnašanje banke direktor KZ inž. Jože Tanko, direktor KZ Metlika inž. Janez Gačnik pa je temu pritrdil, rekoč: „Odnos banke se ni premaknil niti za centimeter, sprašujem se, in ne le jaz, v čem se pravzaprav v Kmetijski nasveti eničenje na pragu \ v-no^a bo kmalu še bolj omejila prodajo odprte- £ Se bol’da SC 'z^°*jSa kakovost vina in ustreže porabni- £ .očiti ^ zauPaj° v stekleničena vina. Odprto vino bo £ P0tneni°ZH pr°daJati samo na območju, kjer je bilo pri- * ^ ’ aa bi smeli odprt cviček točiti le na Dolenj- ^ Ponfin ^ k° začel, kot pravijo, veljati letos, bo še £ ne jjo sodobnih velikih vinskih kleti, saj brez njih vino- J , zat ^ de*?vn*b priprav skoraj toliko kot prideta V tiroma _ Je nujno povezovanje in sodelovanje zadruž- 4ilnasi^ePn^0Valcevvina- %e.n*čenja sv ■ ^ zasebnih vinogradnikov, ki so se sami lotili ^roH *vinsk°Je^a V'na 'n se z nJ'in kosali tudi na sloviti rajj. nem vinpr'red'tv* °b koncu avgusta v Ljubljani - med-nijen.ati, da jju sejmu. Teh je bilo malo, vendar je mogoče £ * 'ike *°tili t„ i ° v Pr*bodnje več, saj se bodo lastnega stekle- # t. fOSVft i . 1 Vinogradniki lillhitAlii no r\TirdiA c*» na im. ^ Kr”SICe, ki iih '“‘^‘auniKi - ljubitelji, ne oziraje se na vc-ie,^ r Je torej St uf eva stekleničenje v majhnih serijah. <5t Rjavilo Zrenje „na pragu“ - v razvitih deželah se ^iti ie *C l° oclveč še nekaj splošnih napotil, k 'n je i a- Zre*° v‘no> ki ima oblikovane sortne lote,, V*n° Preto^.OČ^Čeno' Pr'meren čas je od januarja naprej, 'tla 6 Vfste stek|tn° 'n um'rjeno. Vinska trgovina -1-- ^v^l^^lianjsk., eT (P°renska steklenica za kak« doloj1*3 bela i, ^kakovostna rdeča in litrska oz. < ___ Polni6en.e,nposto^eef.Vina)- Stekleničenje mora potekati po (.tjinJe> ZapiraiJ U’ “ obsega pranje steklenic, filtriranje vina, detn t st 'k,2 ysaJ ^ cm dolgimi plutovinastimi zamaški j eWenic. Stpklpni^pnn vina mnro Iniati i/vai va. zahteva do-kakovostna bela i praksi kaže, da je kmetijstvo prednostna dejavnost tako, kot je elektrika ali železnica, za katero naj bi vsi prispevali." Kako naj ob takem odnosu in ob skromnih lastnih možnostih organiziramo lastno kmetijsko proizvodnjo, ki naj bo vzorčna, v kateri bodo imeli zasebni kmetje in kooperanti kaj videti, kaj -posnemati, se upravičeno vprašujejo v zadrugah. Ni treba velikih besed, treba pa je več resnične podpore kmetijstvu, če želimo, da bo dalo od sebe tisto, kar v razvojnih načrtih od njega pričakujemo. M. L. gov delež zmanjšal še na 9 do 10 odstotkov. Modernizirati tako razdrobljeno kmetijstvo je zato toliko bolj zapletena naloga. Majhni kmetiji postane sodoben kmetijski stroj bolj breme kot pomoč, ker je premalo izkoriščen. To spoznavajo tudi naši kmetje, ki bodo zato prej ali slej morali še bolj prisluhniti klicu o združevanju dela in sredstev ter ustanavljanju proizvodnih skupnosti. M. L. Izgubljena zemlja Kaj bi po nepotrebnem dvigali prah, če na robu mesta zazidamo nekaj parcel, kmetijci (ki glede zazidave tako in tako nimajo prave besede) pretiravate! Tako mnenje je pogosto brati med vrsticami ali pa kar naravnost. Ko pa se vse izgubljene parcele seštejejo, gredo številke v tisoče hektarjev. Tisoče hektarjev nepovratno izgubljene kmetijske zemlje! Slovenija ima še posebno tehtne razloge, da misli na to. Po novejših podatkih pride na prebivalca naše republike samo 16 arov njih in vrtov - po tej površini se uvrščamo na predzadnje mesto v Evropi. Nekdaj izrazito kmetijska dežela se je tako znašla na repu kmetijskih možnosti, ki jih predstavlja v bistvu najdrago-cenejše — plodna zemlja. Še ta zemljišča pa so razdrobljena kot le malokje v svetu. Računa se, da ju v Sloveniji še nekaj nad 50.000 čistih kmetij, njihova povprečna velikost pa je komaj 6,4 ha. Kmetijskega prebivalstva je še 16 do 17 odstotkov, dolgoročni načrti pa predvidevajo, da se bo do leta 1995 njc- Inž. Andrej Rogač: „Velika škoda, da se ne dogovorimo za skupen nastop v deželah v razvoju!“ Vsak kuje zase V Jugoslaviji je že cela vrsta izdelovalcev industrijskih proizvodnih in drugih dvoran, vendar večina izmed njih ne more ponuditi izdelovanje v celoti, od temeljev do strehe. Kot ugotavljajo v krmeljski Metalni, je veliko dela v deželah v razvoju, vendar le za tiste, ki lahko nastopijo s popolno ponudbo, najbolje v obliki inženiringa. Žal med našimi proizvajalci še vedno ni ustreznega dogovora. Za zgled so lahko Bosna in Hercegovina pa tudi Srbija, kjer že imajo skupine tovarn, ki so kos takim nalogam. V Sloveniji sporazum podjetij kovinske industrije in gradbeništva šele pripravljajo. Pomemben član te skupine je Metalna, ki si prizadeva predvsem za boljše sodelovanje z jeseniško železarno, ki izdeluje potrebne profde železa. TrebanjskiTrimo ima v Sloveniji edini tak proizvodni program, da lahko zmore celotno ponudbo. Verjetno bi kazalo tudi krmeljski Metalni bolj sodelovat^ saj nekaj kilometrov razdalje med obema krajema ali različnost občin ne bi smelo predstavljati nikakršne ovire. Pri nastopanju v deželah v razvoju ima posebno veliko vlogo kreditiranje naložb. Izdelovalci tipskih proizvodnih dvoran menijo, da banke doslej niso imele dovolj razumevanja in niso ponujale dovolj ugodnih kreditov. Tako so ponudniki iz Nemške demokratične republike ponujali posojila z osemletnim odplačilnim rokom, naši izdelovalci pa le s triletnim. Ob tolikšni razliki je pač težko uspeti in dobiti naročilo. A. ŽELEZNIK »Lanska slika” Predsednik občinske konference ZSMS Novo mesto je zadnji četrtek po zadolžitvi članov osnovne organizacije Zveze komunistov z drugega terena sklical vse mlade člane ZK, ki stanujejo na območju centra. Komunisti naj bi ustanovili iniciativni odbor za ustanovitev osnovne organizacije ZSMS center in se pogovorili o delu partijcev v bodoči mladinski organizaciji. Ustanovili so jo namreč že pred dobrim letom, pa vse od takrat do danes, čeravno je v njej veliko komunistov, ni dala od sebe ničesar. Na sestanek je predsednik povabil nekaj več kot 35 mladih komunistov. Ponovila pa se je „lanska slika": za okroglo mizo v sejni sobi družbenopolitičnih organizacij je sedelo (lani je bilo še slabše) vsega osem članov ZK, medtem ko se drugim ni zdelo potrebno niti opravičiti se. Navzlic skromni udeležbi so na sestanku imenovali iniciativni odbor Kritika in samokritika za ustanovitev osnovne organizacije. Prav gotovo za konec današnjega zapisa ni odveč zapisati vprašanje enega od mladih komunistov, ki je bolj za šalo kot zares na račun nedelavnih in neodgovornih mladih članov ZK dejal: „Kaj, ko bi enemu ali dvema odvzeli rdečo knjižico? “ Kaj, ko bi to res storili, in sicer za ceno dobrega mladinskega dela v novomeškem centru, zakaj v tem mestnem delu živi nekaj lastnikov knjižic, ki bi morali v roke večkrat vzeti statut ZKS. Z njihovo družbeno aktivnostjo je nekaj narobe. J. PEZE L J Za kakovostna rdeča in litrska oz. dvolitrska za r?e*a vina). Stekleničenje mora potekati po |P. U, ki obsega pranje steklenic, filtriranje vina, "*uJe st u1 Vsaj ^ cm dolgimi plutovinastimi zamaški w n°v, (ja tenic. Stekleničeno vino mora ležati vsaj se- C e povsem umiri in doseže najboljšo kakovost. 4 Inž. M. L. t Dvigalec uteži (Branko Babic) p redno ie zapisni* ••• Potem ko je koordinacijski odbor za družbeno samozaščito pri Republiški konferenci SZDL Slovenije sprejel v preteklem letu vrsto nalog in sklepov za svoje delovanje, naj bi prav letošnje obdobje pomenilo enotno akcijo na tem področju. Opredeljena stališča do vrste vsebinskih in organizacijskih vprašanj naj bi, kot so dejali na novinarski konferenci prejšnji teden, končno privedla do tistega odločilnega koraka pri podružbljanju» družbene samozaščite v tozdih, krajevnih skupnostih in občinah. Proč s krinko! Seveda pa bo vse to lahko izvedeno le ob resnično kritičnih ocenah razmer delovanja družbene samozaščite, ki bo slej ko prej morala postati sestavni del samoupravljanja. Žal, danes še marsikje tako ne kaže. Vzrokov za to je več, vendar bi se na začetku „spotaknili“ ob najočit-nejšega. Nekakšna zaprtost peščice ljudi, nemalokrat utrjene še z vojnodobskimi okviri, ki pod krinko tajnosti ljubosumno varuje informacije in tudi način svojega dela, predstavlja v današnjih razmerah precejšnjo oviro uspešnemu podružbljanju družbene samozaščite. Na tak način ostane javnost nemalokrat prikrajšana za podatke, novinar pa dobi v roke le kakšen razpis vojaških šol. Najboljšo in verjetno najučinkovitejšo injekcijo zoper takšno stanje pa bi pomenilo dosledno in načrtno spreminjanje starostne strukture. Že dolgo je govor, naj bodo prav mladi nosilci praktičnih akcij v primeru vojne ali elementarnih nesreč, sedaj pa postaja ta ugotovitev že nuja. Z vključevanjem družbene samozaščite v učne programe naših šol, z zagotovljenim ustreznim kadrom bi podružblja-nje dejavnosti, ki mora biti del nas samih, vendarle pretrgalo okvire lokalnosti in zaprtosti, seveda ob izdatni pomoči družbeno-političnih organizacij. Delo in samokritičnost sta edini zagotovili, da bo družbena samozaščita končno le postala neločljiv člen v življenjski verigi samoupravljanja. BOJAN BUDJA a 1977 DOLENJSKI LIST OTOČEC: ZUNANJEPOLITIČNO PREDAVANJE Na povabilo medobčinskega sveta Zveze komunistov Novo mesto bosta v torek, 8. februarja, predavala na Otočcu političnemu aktivu novomeške občine o razvoju neuvrščenosti po konferenci vColombu in o mednarodnem delavskem gibanju Drago Košmrlj in Lojze Skok. Predavanje se bo začelo ob 14. uri. KOČEVJE: RAZSTAVA ŠOLSKIH IZDELKOV V Likovnem salonu v Kočevju so odprli tradicionalno razstavo centra tamkajšnih poklicnih šol. Na njej prikazujejo izdelke, storitve in dejavnosti učencev poklicne kovinske, poklicne oblačilne in posebne poklicne šole. Namen razstave, ki bo odprta do sobote, 5. februarja, je seznaniti javnost z delom in življenjem učencev šolske skupnosti pri teoretičnem in praktičnem pouku ter v izvenšolski dejavnosti. MOKRONOG ŠE NI NA VRSTI Delegat Jože Jerič se je na seji občinske skupščine v soboto pozanimal, kako je z novo telefonsko centralo v Mokronogu. Odgovorili so mu, da še ne bo nič. Predvidena je centrala s 60 številkami, hkrati naj bi potegnili telefon na Trebanjsko, od koder se morajo ljudje še za vsako malenkost podati na pot. Sedaj bo najprej razširjeno telefonsko omrežje v yelUci Loki in na Čatežu ter v Šentlovrencu. Letos naj bi delno razširili še telefonsko centralo na Mimi. V tem kraju ’naj bi letos zgradili tudi novo pošto v dogovoijeni akciji z osnovno šolo in TVD Partizan. MIRNA: ŽENSKA V SAMOZAŠČITI V kinodvorani na Mimi je bilo 1. februarja ob 18. uri predavanje o zaščiti in samozaščiti prebivalstva, ki ga je organiziral oddelek za ljudsko obrambo pri občinski skupščini Trebnje. Predavanje je bilo to pot namenjeno samo ženskam od 15. do 60. leta starosti. Večina jih je v društvu V črnomaljski občini sta 1.502 upokojenca, od tega 798 starostnih, 324 družinskih in 380 invalidskih upokojencev. Upokojence združuje Društvo upokojencev Črnomelj in njegova podružnica v Semiču. Lani je izvršni odbor društva začel akcijo in na novo se je včlanilo 125 upokojencev, tako da sedaj le manjši del upokojencev ni včlanjen v društvo; povedati je treba, da so prav vse pismeno povabili k članstvu. Od 935 upokojencev v črnomaljskem društvu jih 468 plačuje vzajemno pomoč, 102 pa plačujeta tudi za ženo. V lanskem letu je umrlo dvaindvajset članov in vse je na zadnji poti spremljala tudi društvena zastava, če so le svojci pravočasno sporočili dan pogreba. Pohvalno je, da so samo člani društva iz krajevne skupnosti Črnomelj vpisali 260 tisoč dinarjev posojila za ceste, res pa je, da nekaj članov ni hotelo vpisati posojila, čeprav imajo dobre pokojnine in celo svoje avtomobile ter bi si morali zato še bolj prizadevati, da bi tudi pri nas imeli čim boljše ceste. V društveni pisarni nudijo članom strokovno pomoč pri raznih pojasnilih, prošnjah, pritožbah, pomagajo vdovam pri uveljavitvi pravice do pokojnine po umrlem možu itd. ' Društvo vsako leto pripravi tudi več izletov. Za letošnje leto načrtujejo tri izlete. Maja se bodo podali na tridnevni izlet od Črnomlja preko Bihača, Drvarja, Knina, Sinja, Splita, kjer bodo prenočili; pot jih bo naprej vodila v Mostar, Sarajevo in Travnik, naslednji dan pa se bodo preko Jajca in Bosanskega Petrovca vrnili domov. Cena tega izleta bo okoli 600 dinarjev. Junija bodo na dvodnevnem izletu' obiskali Samobor, Rogaško Slatino, Ptuj, Lendavo, Mursko Soboto, Maribor, Dravograd in Šoštanj; cena izleta bo okoli 400 dinarjev. Tretji izlet pa načrtujejo za september; tudi za izlet bo dvodneven, pot pa jih bo vodila na morje, na otok Rab, še prej pa si bodo ogledali Plitvička jezera; cena bo 450 dinarjev. Točen datum bo društvo sporočilo mesec dni pred izletom. ALOJZ ČRNIČ Ne »papirnata ploha” ne „nova revolucija” (Nadaljevanje s 1. str) vanju obojestranskih interesov, takih, ki so gospodarsko utemeljeni. Kot so na posvetovanju povedali predstavniki obeh belokranjskih zadrug, kjer so pravkar imeli javne razprave glede lastne zadružne organiziranosti, bo treba kmetom odgovarjati tudi na kočljiva in neprijetna vprašanja. Kmetje so previdni, celo nezaupljivi zaradi napak, ki smo jih v kmetijski politiki naredili v preteklosti. Sprašujejo, če ne prihaja le nova ,.papirnata ploha". Pričakujejo vzporedne gospodarske ukrepe kot dokaz, da je družbena skupnost pripravljena pomagati kmetijstvu tako, kot že pomaga nekaterim drugim prednostnim dejavnostim. Tudi na posvetovanju so menili, daje akcija predvsem politična in ne zadosti podkrepljena s sistemskimi gospodarskimi posegi oz. pomočjo. Dolenjski zadružniki se zavedajo, da je treba razmere in miselnost dolenjskega kmeta ocenjevati stvarno, brez iluzij, potem je mogoče pričakovati uspeh. Nova organiziranost bo lahko trdno zgrajena le na svobodni volji tistih, ki bodo združevali delo in sredstva, pa tudi zemljo. Ob novih akcijah je treba upoštevati tudi dosedanje izkušnje in dobre zglede. M. LEGAN Posavska razpotja Na posvetovanju za posavske občine v Čateških Toplicah so udeleženci izrazili zadovoljstvo nad tem, da se tokrat vključujejo v javno razpravo o kmetijstvu tudi predelovalci in porabniki kmetijskih dobrin. Kljub temu so nekoliko zaskrbljeni, če bodo ti preveč površni in bodo samo potrdili obstoječe stanje, pri tem pa pozabili na dejanja. Gre za to, da se ne bi ponovil dosedanji odnos do obravnavanja kmetijskih problemov, ko so zahteve kmetijcev imeli za nadležno moledovanje. Razpravljale! so poudarili, da so v Posavju premalo dosegli za spreminjanje družbenoekonomskih odnosov, veliko več pa so naredili za povečanje proizvodnje (mleko, živinoreja, vinogradništvo). Zasebni sektor znese v Posavju 87 odstotkov, zato so vsi mnenja, da pospeševalna služba ni sposobna obvladati tako velikega območja. Torej bi jo morali okrepiti, kar pa je možno le, če bi jo sofinancirali tudi porabniki kmetijskih dobrin. Zagotoviti bi morali prelivanje sredstev med kmetijskimi in nekmetijskimi občinami, saj bi potem lažje organizirali mrežo pospeševalne službe. Socialna varnost kmeta je tudi vprašanje, ki bo v razpravah deležno velike pozornosti. Kmetje zahtevajo, naj bi jim za njihove pridelke priznali vsaj polno lastno ceno. Če ima večina družbenega sektorja izgube kljub modemi tehnologiji, kako naj potem kmet dela rentabilno? V razpravi so se nadalje ustavili ob neugodnih kreditnih pogojih za kmetijstvo. Za organizirano proizvodnjo zahtevajo kmetijci organizirano tržišče. Veliko pozornosti je bilo in bo še deležno združevanje dela, sredstev in zemlje kot najhitrejša pot k modernizaciji kmetijstva, pot po povečanju produktivnosti, ekonomičnosti in rentabilnosti. To Vojaški obisk Starešine iz Cerkelj so si ogledali krško tovarno Starešine vojašnice Cerklje so obiskali in si ogledali gradbišče nuklearne elektrarne in tovarno celuloze in papirja Djuro Salaj v Krškem. V tovarni Djuro Salaj so starešinam razkazali ves proizvodni proces, po obhodu delovnih prostorov pa so v sejni sobi vodstveni delavci svoje goste seznanili z načrti razvoja proizvodnje, samoupravljanja in izvajanjem zakona o združenem delu v njihovem kolektivu. Gostje so pokazali zanimanje tudi za poslovni uspeh kolektiva, zanimalo jih je delo družbenopolitičnih organizacij v OZD ter še več drugih stvari. Posebno pozornost so posvetili vprašanju SLO in družbene samozaščite v tovarni. Ob koncu obiska je komandant vojašnice Cerklje Rade Japundžič v imenu pripadnikov garnizije predal pomočniku direktorja tovarne Monetiju monografijo o oboroženih silah Sl-RJ, sliko maršala Tita v uniformi letalskih sil kot darilo ter priznanje za večletno uspešno sodelovanje. 1). MARAŠ je tudi pot do socialne varnosti, uo postopnega izenačevanja delavca in kmeta, vendar jo moramo pojmovati kot proces, je pojasnil predsednik zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin, ki je sodeloval na posvetovanju. J. TLPPEY Kočevje: nujno je združevanje Posvetovanja, ki gaje sklical medobčinski svet SZDL Ljubljana, se je udeležilo večje število družbenopolitičnih delavcev in kmetijskih strokovnjakov tudi iz kočevske občine. Ugotovitev obravnave je pokazala, da bo potrebno nakazana vprašanja v kočevski občini obravnavati pozorno in kritično. Značilno za kmetijstvo v občini je to, da je preživljalo težave v preteklosti. Ne glede na to, da je v občini le manjše število kmetov, bo potrebno tem in vsem ostalim, ki se pečajo s kmetijstvom 'pokazati, kaka nujnost je združevanje dela, sredstev in zemlje. Sedanja razdrobljenost zemljišč in proizvodnje ne vodi k uspehu. Po sedanjem programu bodo javne razprave o tem pomembnem dokumentu SZDL v februarju in marcu. Na njih bodo obravnavana številna vprašanja, ki sc nanašajo na kooperacijsko sodelovanje, povezovanje v skupnosti in pod. VIKTOR DRAGOŠ ZIMSKA GOZDNA ŠOLA — Skrb za nove kadre je ena izmed stalnih dolžnosti občinske Zveze tabornikov v Novem mestu. Zadnji trimesečni vodniški tečaj, ki se ga je udeleževalo 36 vodnikov, so sklenili v zimski gozdni šoli na Gorjancih pretekli teden. V gozdarski koči „Pri tovarni" in v treh šotorih na obronku gozda je potekalo načrtno taborniško delo. Ing. Vlado Pavec je nove vodnike tudi tokrat seznanil z življenjem v gozdu, z divjadjo in lovstvom v naših krajih, med drugim pa so bodoči taborniški organi-zatotji spoznali tudi osnove družbene samozaščite. - Na sliki: ob lovnih drevesih-pasti za lubadarje v gorjanskem gozdu (levo: inž. Vlado Pavec iz GG Novo mesto) - (Foto: Tone Gošnik) „ZADNJI VLAK“ — V ponedeljek, zadnji dan za oddajo davčnih napovedi, so občani novomeške občine oddali skoraj 70 odstotkov prijav iz skupnega dohodka. Tisti, ki napovedi v roku niso oddali, bodo morali plačati na račun povečanega davka 10 oz. 20 odstotkov odmeijenega zneska. (Foto: J. Pavlin) Stane Dolanc: 0 pripravah na XI. kongres ZKJ Osnovna tema kongresa bo nedvomno obravnavanje w Zveze komunistov v nadaljnjem razvoju socialistične safliv upravne Jugoslavije, vloge, ki ‘ se kaže v splošnem, v obsežnem pristopu k ideološki, politični in družbeni p blematiki naše družbe in v perspektivah njenega nadaljnje? razvoja. Izhajali bomo iz določilne vloge Zveze komuni* kot idejnega in notranjega vodilnega gibala naše drua>®, nosilca zgodovinske odgovornosti za ta razvoj. Obenem s sprejetjem nove ustave je X. kongres označil veliko zmago smeri revolucionarne akcije, s kate f Zveza komunistov premagala vse tiste sile in tendence, w se postavljale po robu socializmu in samoupravljanju, m tovila zanesljivo kontinuiteto naše socialistične revolucU® ( ji odprla jasne perspektive. Ta kontinuiteta se kaže daJ). nadaljnji odločni preobrazbi naše družbenogospodarski politične ureditve na temeljih socialističnega sam°i|P^ ljanja, v vidni krepitvi položaja delavskega razreda in . nega človeka samoupravljalca ob odločanju o vseh druzt’ zadevali kakor tudi v povečanju vloge in odgovornosti ko nistov v vseh procesih nadaljnje samoupravne Pre nV(j: družbe. Zdaj smo sredi boja, Id v bistvu pomeni boj za n m socialistično, neposredno demokracijo, za človeka, za Akcije bora I Pozi v Novi govo resnično svobodo. (Iz uvodnih besed sekretarja na seji predsedstva CK ZKJ) sklad skih ii bolnišn vanje j * je d Vll0 p] omenit ta je s svetel2 Mar; Franc Šali: Ne ukrepi, temveč večja odgovorno^ . . . Samoupravni sistem zahteva tudi visoko osebno jjj kolektivno družbeno odgovornost članov kolektivni11 m specialj (Ljublj; Pa tud najbolj; bližja, način ostale ] Mravlji Pacient kovno! . Prav ^jato ka. individualnih izvršilnih organov ter strokovnih teles, kot j® na primer programski sveti ipd. Zahteva visoko razvito san — '“"IjMsIl upravno in politično kulturo. Danes se mnogi samoup1 organi in programski sveti ter individualni izvršilni družbeno premalo odgovorno obnašajo, zato tudi pfM ^ estetsko ali idejno spornih teženj v kulturni produkcij1- ^ lahko opazimo v delu gledališke dejavnosti (»Cement^ gre za estetsko-vzgojno spotakljive scene, ,,Ljud°žerci > gre za idejno in etično problematično obravnavanje <51°' družbe ter vojne in razmer v vojni itd.), v delu knjižne P dukcije, ko gre za vprašanje zapadnjaške mentalitete,v j. ^ s pojavi glasbenega kiča in v televiziji z raznimi TV ig1'31^. filmi s prenapetimi freudovskimi in gangsterskimi kons • nekimi uk1 sve° cijann. Vsega tega ne gre preprečevati z --------------- ,. temveč s tem, da se samoupravni organi in programsKi zavedajo svoje odgovornosti in motrijo te stvari tudi lišča boja za uveljavljanje vrednot socialističnega human v družbeni praksi... ji Oz razprave člana IK predsedstva CK ZKS na II- korfer ZKPO Slovenije v Novi Gorici) ,38 . . ____________________________________________________ ttetlič ne“B ‘et. Je ^rni' sen, , kupj, gani l‘*g sem r Rak na dojki povsem ozdravljiv Skoraj v 95 odstotkih primerov lahko ženska pravočasno odkrije bolezen tudi zmanjšuje smr*n>kra Prav H S kov, Pi sta. kov, Pod, debi A Teo, ^sa H f o stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami!— To stran ste napisali sami! Kdor hitra da, Jjvakrat da bora^RilJledobčinske9a od' “K moramo vsi pod- - preti ____________________ v Ku'V občinskega odbora RK namenienihmeStU 0 prisPevkih’ sklarf v medobčinski skih i atnaP dragih medicin-bolnifn metltov novomeške vanie {,1Ce’Je na^etel na razume-J*1.1* občanov. Čeprav vilo nn J ^vrsti*° že lepo šte-omenLSpeV v’ ve'ja posebej C vorVOmeške8a svetel »m i Pnspevkom lahko '"Zgled ostalim. fev7L ° 86 bo ob tem spra- b°lnišnico U P°sodobiti lokalno ,“t0’ ko pa imamo več klinik v bližini (J jn» vse-pro- i jeg)| Stov; e is ZKJ' roj« ci so ag» ; tet ies' e in 0' I fj. '•"“•■lil 5 patuft Zdagreb)- Rc^e^l mi)- naJt)0liša n’ Je naJhitrejša in 1 bC?aP°m0Čtista’kijenaj- * "■£ l J fkaj Je: na tak počno razbremenili specialj; ‘branih °lt ostale vL-r™° razbremenili Zdravlipn- zmanjšali stroške P« m obe"em nudili ^nobolnlu0 potrebno str°- , .Prav °iŠkoP°moč. ' Veljalo a^° !em mnenja, da bi ka. 'J1 ^ati še več poudar- B. K. pro- jdi«. iiii> ruk- epi. yet> 5] m i 2A STAREGA Človeka vse dobro? Dlla SPm ^ttičatnj navz°ča v trebanjski r1"1 venec p omenjeni cvetli-e,CaJ nagi ^elir>i so v tem vencu. rul. ravno' ,V,‘. prevz™u venca nekai n ,at prišla noter S^ni na8eli^elj.nov’ter videla, t ? dni°nP°sušpni. kot daTo * ,*kla, zak»° Prodajalki 2^e|jne. nji ? Je dala stare al, vT^>la>, da so bili t yenci «-K fr >0 bili ostali ^ lepih svežih rož. O. M. topl,sakcta"na '-'oKEM ODRU v f“te ia£TItl času sp avrpohvalijo £^ela\!>nir Dolenjske z bogatim n^T* ^ ztaSfi1?* Sezona, ki sc a,iui<>. '.anskim septembrom, v novo let0. v to se ^ P'°s^tneoa a d *“?* dramska "jih tetn? * Dol ?US,tva ”Maks stavil se J?1; Toplic. V zad- S * ski^k° letoTp skuP>na pred- Z eno lcrrr\ I tr3r .Odločili ar je bila; 22- in rj M v soboto in f ^ Ch,komeUiia^nuarJa- Tokrat skupina v Semiču in 52*« ruaqa pa se nam stavil; LS komedij0 Babi-'Sn režira Majda F. M. *kcije\tu,di mlaJš' člani V '% 01 " V LT na Mirni ne počivajo Modelarji in fotografi v društvu Ljudske tehnike na Mirni želijo tudi letos zastaviti delo v enakih okvirih Mirenski modelarji pri delu; znanja v delavnici ni nikoli preveč. Društvo Ljudske tehnike z Mirne, ki združuje modelarski in foto klub, je izpolnilo delovni načrt za leto 1976. V načrtih za leto 1977 imajo predvsem poglobitev zastavljenega dela in povečanje števila članstva. Mirenski modelarji so lani opravili 5382 prostovoljnih delovnih ur. Letošnje dejavnosti ne nameravajo razširjati, razen pri modelih na radijsko vodenje. Zadali so si nalogo graditi modele take velikosti, ki bo primerna za učenje enot SLO. V načrtu pa imajo sedanje delo izboljšati tako, da bodo bolje pripravljeni in uspo- Uspešno leto domskih delavcev Ob pregledu delo\i»iih rezultatov v preteklih dveh letih so domski delavci Dolenjske dosegli vrsto lepih uspehov — Tudi vnaprej tako sobljeni za tekmovanja in pri delu v delavnici. Želijo tudi dokupiti nekaj orodja. Fotografi bodo svojo dejavnost usmerili predvsem v organiziranje in izvajanje tečajev fotografije, razstavljanje v vitrini na Mirni in v Trebnjem ter v ustvarjanje lastne dokumentacije. Radi bi v letošnjem letu zamenjali stare naprave z novimi. Društvo je -s temi svojimi programi seznanilo interesne skupnosti ter družbenopolitične organizacije, prav tako pa tudi oddelek za ljudsko obrambo pri SO Trebnje. Člani pričakujejo, da jim bo predvideno vsoto 80.000 dinarjev uspelo dobiti. »Naravnost na maršalat” V črnomaljskem dijaškem domu so se pred kratkim zbrali domski delavci Dolenjske in na zaključnem posvetovanju pregledali v zadnjih dveh letih narejeno delo. - Dosedanje vodstvo vzgojiteljev in ravnateljev je v podanem poročilu ugotavljalo, da so imeli ob svojem delu vrsto uspehov. Tako so organizirali 12 rednih sestankov, posvetov, pripravili pa so tudi vrsto strokovnih predavanj o problematiki domske organiziranosti pri nas. Prav tako so izvedli več športnih tekmovanj, pri- ho 1 ?avah nS0 T°PličanF0scbej Poudal" N" am P°lnili h na obeh pred-l ‘ dv°rano in z boea- 6. fe^iiano nastopajoče. n 60 JAKA ŠMID Po imenu je bil Jakob, rekli smo mu Jaka. Če je kdo izven našega kroga vprašal, o katerem Jaki govorimo, smo mu, čeprav odrasli ljudje, z otroško začudenimi očmi odgovorili: „Jaka pilot, vendar.11 Sčasoma ni bilo več ljudi, ki ne bi vedeli za nekega Jakoba, kije pilot. Pravzaprav je bil Gorenjec. Dolenjci smo počez in podolgem hudo raztegljive duše. Nekaj od tega je prevzel tudi Jaka Šmid. Težko je reči, da je kogarkoli izmed nas vzljubil, velja pa, daje imela ta ..gorenjska trma“ rada v Novem mestu dve stvari. Krko i ■ te* i zaradi rib, ki jih je rad lovil in nikoli jedel, in kos travnika v Prečni, ki mu pravimo letališče. Jaka je bil samosvoj človek. Najbrž ga ni med nami, ki bi lahko trdil, da je imel kdajkoli na dlani njegovo srce. Z gotovostjo lahko trdimo samo, daje Jakob Šmid resnično živel samo v zraku. Zase in za druge. In v zraku je živel veliko časa. Na zemlji živi nekaj milijard ljudi, samo dva tisoč pa jih je med njimi, ki lahko rečejo, da imajo zlato letalsko značko s tremi diamanti. V vseh letalskih knjigah bo ostalo za vse čase zapisano, da je bil Jakob Šmid 1544. pilot, ki si je priboril to priznanje. V zraku je ta podatek zelo zgovoren. PRIJATELJI tojski festival vabi in 28 ' žabavnV0Usta k° v Ptuiu že 9- festival domače ^ ne 9lasbe — Prijave do 28. februarja ' - ■■ ■ - 4tw'ki bo toLtraci'c‘onidnega festivala domače zabavne glasbe v a risam hi 3 K deveti po vrsti, vabijo tudi letos k sodelovanju J>ji ll T„ble 12 Slovenije in tudi zamejstva, iti tn''—. i.astoP' z dvema deloma, eno od njih mora biti vokalno; Diota^1 Za nastn'*’ Jlovcn|jc in tudi zamejstva, la fj° biti pLs.,„ P so *zv>rne in še ne predvajane skladbe, besedila pa hu. 8^Vali, v slovenščini ali v narečjih. Vsak nmarnhel lahko ?jo'biurftast°P * o, Sspo«, — kstiv^jevale^ pl°^ in kaset RTV Ljubljana. Vsa poslana dela kovi, ’ °bcneni SC*3ne komisije, ki jih bo imenoval upravni odbor » °Dnr*,_» Pa bodo ansamblom po potrebi tudi nudile stro- slovenščini ali v narečjih. Vsak ansambel lahko , m°ra bhTZ ‘ bodr«C 2a Posneti,an Pristanek, da izvajalci odstopajo od mehaničnih Rojevale P'05č ‘ ;>la ^Ov^Pfavlja ^ doi»ačo zabavne glasbe, ki bo letos 27. in 28. avgu-Podeij *®ije in _ ®^žence tri nagrade občinstva, 3 nagrade stro- 'Hitj ' nagracj: k ° avtorju za najboljše besedilo. Obenem bosta . ntu a najboljšo instrumentalno izvedbo in najboljšemu SSJH ?».<*»!' . marca na naslov: Zavod Kadi Na, m ki jih Ih, ■K Vošnjakova 5. Avdicija bo obvezna ^ C(*tcni ko h ’ organizator, predvidena pa je v začetku '- 0 sneinanje plošč in kaset določeno kasneje. prijave za sodelovanje do 28. februarja, marca na naslov: Zavod Radio-za pravili nekaj obiskov, organizirali prvi izlet vseh domskih delavcev Dolenjske v bolnišnico Franja in na Vrhniko. Hkrati so se pogovarjali o organiziranju prvenstva dijaških domov v republiškem merilu in ne kot sedaj po območjih. Med posvetovanjem se je porodila ideja o koristnejšem izrabljanju prostih dni in ZANIMIVO PREDAVANJE KRŠKIH „ REZERVISTOV" Od 21. do 23. januarja je Zveza rezervnih vojaških starešin iz Krškega pripravila predavanje o zakonu ljudske obrambe. Predavanja so se razen rezervnih vojaških starešin udeležili tudi številni občani in mladina. Navzočim je govoril načelnik oddelka za ljudsko obrambo v Krškem Slavko Kunej. Marljivi člani občinskega odbora ZRVS pa pripravljajo že drugo predavanje, tokrat na temo „Ognjeni sistem", ki pa bo izveden v dveh delih: v učilnici in na terenu. DUŠAN VLADIČ konca tedna, ki naj dijakom nudijo dovolj možnosti za zabavo, kulturno in športno izživljanje. Ob 40-letnici KPS in prihoda tovariša Tita na čelo partije bodo pripravili športno tekmovanje dijaških domov Dolenjske, sodelovali bodo na pohodu Ob žici okupirane Ljubljane, nadaljevali pa bodo tudi s pripravljanjem strokovnih predavanj in posvetov. M. TRATAR NI NUJNO da se uredništvo Dolenjskega lista strinja z vsemi sestavki, ki so objavljeni na tej strani. - K prispevkom, ki jih pošiljate za objavo v našem tedniku, pripišite svoj celi naslov, sicer ne pridejo v poštev za tisk. Na posebne željo pisca lahko ostane njegovo pravo ime za javnost tajno (podpisali ga bomo s kraticami ali kako drugače), vsekakor pa je pred sodiščem za resničnost napisanega odgovoren predvsem sam. UREDNIŠTVO DL Primer sodelovanja za vse Mladinski aktiv Krke in učenci novomeške Posebne šole že lep čas vzorno sodelujejo Že ob obisku dijakov slovenske gimnazije iz Celovca v Dijaškem domu Majde Šilc, ko so se predstavili z lutkovno igro Rdeča kapica, je bilo videti vzorno sodelovanje mladinskega aktiva iz Krke in novomeške Posebne šole. Tokrat smo temu sodelovanju namenili nekaj več besed. Mladinski aktiv Krke vabi že lep čas dijake Posebne šole na svoje izlete, saj so jih pred časom popeljali tudi po Sloveniji in na izlet na Petrovo goro. Med počitnicami so bili gojenci te šole gostje „Krke“ v Fazanu ob Jadranski obali. Seveda pa moramo omeniti tudi hvaležnost učencev, ki v Krki prirejajo številne nastope, lani pa so organizirali v tovarni celo razstavo svojih šolskih izdelkov. Prijateljstvo je še posebej potrjeno ob praznikih in pomembnih dogodkih, ko delegacija učcncev Posebne šole redno hodi čestitat vodstvu tovarne in mladine. M. TRATAR Primer sevniške Kopitarne govori v prid resnici o prepočasnih postopkih reševanja pritožb V letošnji četrti številki Dolenjskega lista je bil pod naslovom ..Naravnost na maršalat“ objavljen sestavek, v katerem je sekretar novomeške občinske skupščine Jože Florjančič govoril o tem, da nekateri naši organi predolgo vodijo postopek. Navedeno misel bi rad podprl s primerom, ki je bil v naši delovni organizaciji najbolj očiten. OZD Kopitarna Sevnica in njeni delavci so 23. 2. 1976 sprejeli samoupravni sporazum o delitvi sredstev za osebne dohodke. Navedeni sporazum je na svoji 25. seji potrdil tudi delavski svet in s sklepom razglasil spremembe in dopolnitve samoupravnega sporazuma za pravno veljavne, hkrati pa določil, da začno veljati od 1. 3. 1976 z vrednostjo točke 1,00 din. Brez vsakršnega sklepa je bila za ta mesec obračunana točka po vrednosti 0,97 din. Sprašujem se, ali je to zakonito? Odgovor sem iskal pri družbenem branilcu samoupravljanja Branku Pircu iz Krškega, ki pa je samo potrdil sprejem moje vloge, ukrenil pa še do danes ni ničesar. Pisal sem tudi drugim organom, med njimi na maršalat, vendar je moja vloga šele sedaj prišla na občinsko komisijo. JANKO BLAS, predsednik samoupravne delovne enote obrata kopit v OZD Kopitarna iz Sevnice Prosvetni delavci v Novoteksu Občinska izobraževalna skupnost je v sodelovanju s komisijo za kultumo-prosvetna vprašanja pri občinskem komiteju ZK pripravila seminar za idejnopolitično izobraževanje prosvetnih delavcev. Na dvodnevnem seminarju, ki je bil 25. in 26. januarja v Novem mestu, so prosvetni delavci najprej poslušali predavanji o uresničevanju samoupravljanja v šolah ter naši samoupravni etiki. Drugi dan pa so prosvetni delavci obiskali novomeške delovne organizacije, kjer so se s predstavniki kolektivov pogovarjali o samoupravnih in gospodarskih vprašanjih, vprašanju svobodne menjave dela, odnosu šol do združenega dela, delovanju delegacij itd. Tekstilno tovarno Novotcks so obiskali prosvetni delavci ckonom- STARCEVSKE OCl SO SE OROSILE Veseli in razposajeni dnevi šolarjev so vendarle napočili. Šolske potrebščine počivajo, učcnci pa veselo izkoriščajo trenutke odmora. ■Mladi člani RK iz Bršljina ga plodno izrabljamo. Že lansko jesen sino obiskali precejšnje število ostarelih občanov, jim pripravili krajši kulturni program in prigrizek. Ker pa vemo, da sc vsi tega praznovanja niso mogli udeležiti, smo jih obiskali tudi doma, jih skromno obdarili in jim s kratko pesmijo zaželeli vse najboljše. Vsem smo obljubili, da jih bomo še obiskali. Se bomo potrkali na vrata samotnih hišic, dotlej pa vsem želimo prijetne urice ob topli ANDREJA KAVŠEK OŠ Bršljin ske srednje šole iz Novega mesta ter mirnopeške, šmarješke in škocjanske osemletke. Najprej so si ogledali proizvodnjo v Novoteksu, nato pa so sledili zanimivim predavanjem in problemom te novomeške tekstilne tovarne. Razgovore v Novoteksu je vodil predsednik izvršnega sveta novomeške skupščine Avgust Avbar. O samoupravljanju je spregovoril Tine Geršič, o pripravah za uresničevanje zakona o združenem delu Miran Simič, o poslovanju v preteklem letu Drago Sotler, oceno delovanja delegacij za SIS izobraževanja je podal Bojan Pureber, o izboljševanju odnosov med šolo in združenim delom pa je spregovoril Ivo Ivkovič. MIHA GOŠNIK »Zahtevamo preklic!” Zbadljivka „Ena gospa' je zadela v živo „Prejšnji teden je bila na novomeški strani Dolenjskega lista v rubriki Ena gospa objavljena netočna vest. Mi tega ne bomo pustili in zahtevamo preklic! Tukaj šef poslovalnice Kompas v Novem mestu. Zakaj pišete stvari, ki niso resnične? ! Objavljeno je bilo, da je ena gospa kupila pri nas karto za letalo na progi Ljubljana-Beograd, in da ni letelo, kar pa sploh ni res. V Beograd je dotična normalno letela, pač pa na progi Beograd-Ljubljana ni bilo letala. Tudi ni res, da so že aprila lani to progo ukinili, ampak so jo šele proti koncu leta. Nas o tem niso obvestili in mi nismo nič krivi, če smo prodali karto.“ - Tovariš, pomirite se in povejte, ali ste prodali karto ali ne? „Seveda smo jo in smo se stranki tudi opravičili, povrnili škodo, ampak to sploh ni res ...“ - Se ne bi raje v miru pogovorili čez dva dni? „Mi zahtevamo ime dotične! Saj tako vemo, kdo je, ampak se ne damo. Zakaj podaja lažno prijavo? - Nihče ni dal prijave in „dotična“ niti ne ve, da smo njen primer objavili v časopisu . . . „A, tako poslujete! Saj bi morali vendar imeti njeno prijavo, podpis. Jaz vem, kako to gre. Mene ne boste tako zlahka. Mi bomo šli do konca. Do skrajnosti! Ne bi radi zaostrovali, ampak se ne damo blatiti." Takle je bil telefonski pogovor v petek okrog 13. ure. Tokrat smo objavili domala vse, kar je tovariš iz prizadetega urada povedal, čeravno v prvi objavi ni bilo nikjer nobenega imena. RIA BAČER VESELI TOBOGAN V ČRNOMLJU Z veieljem smo sprejeli novico, da nas bo 4. januarja obiskal Veseli tobogan, in skrbno smo se začeli pripravljati. V pevskem zboru smo se naučili pesmico o goskah, ki jo je prav za nas napisal skladatelj Bojan Adamič. Pesmica nam je bila všeč in hitro smo se je naučili. Na dan nastopa smo najprej imeli gpneralko, potem pa je šlo zares. Dvorana se je polnila, ura se je bližala 18. in tobogan se je začel. Vodila sta ga Monika Glavič in Rado Časi, kiju poznamo s televizijskih zaslonov. V oddaji je sodeloval priljubljeni karikaturist Božo Kos. Nastopili so učenci nižjih razredov z recitacijami ter pionirski in mladinski pevski zbor. V uvodnem delu je naše mesto predstavil učenec iz osnovne šole v Loki Gorazdu Lema-niču, priljubljenemu Pipiju iz televizijske nadaljevanke ..Odprava zelenega zmaja", in skladatelju Adamiču smo zastavili nekaj vprašanj o njunem delu. Med sporedom smo se nasmejali domislicam in risbam Boža Kosa. PETRA DRŽAJ literamo-novin. krožek OŠ Mirana Jarca Črnomelj Po ogledu tekstilne tovarne Novoteks je okoli 60 prosvetnih delavcev iz novomeške občine prisluhnilo zanimivim predavanjem in orisu situacije v tej novomeški tovarni (Foto: M. Gošnik) Bodimo pravični do zgodovine NOB Nekaj pojasnil o pomembnih sestankih v pripravah na vseljudsko vstajo V Dolenjskem listu ste 20. maja 1976 na 20. strani v .trebanjskih novicah*1 objavili članek „Obeležja v počastitev 40-letnice ZKS“. V tem članku je netočnost v zvezi s sestankom na Rdečem kalu (in ne na Jordan kalu, kot je napisano v knjigi Trebnje v NOB). Pri tem tolmačenju je pisec članka v zmoti, predvsem pa je v zmoti tisti, ki mu je dal netočne podatke. Imam vtis, da ljudje, ki dajejo podatke, niso seznanjeni z zgodovino NOB v občini Trebnje. Ni res, da je bil sestanek samo na vprašanja razčistili pri vas samih. To Rdečem kalu, bil je tudi na Jordan kalu. Tudi vsebinsko sta imela svoj specifični značaj, zato želim nekaj stvari pojasniti. V gozdu pri Jordan kalu je bil sestanek septembra 1941 in se ga je udeležil Boris Kidrič. V knjigi „Občina Trebnje v NOB“ na strani 93 pa je zapisano tole: Ko je minilo poletje, je CK sklical konferenco članov dolenjskih okrožnih komitejev. O njej in o svojem drugem srečanju z Borisom Kidričem je med drugim napisal Radko Polič v knjigi Čudežna pomlad naslednje: Drugo srečanje je bilo na Jordan kalu - to je nekako na pol poti med Mirno pečjo in Dobrničem — v prvih dneh septembra 1941. Tam je bila v gozdu konferenca dolenjskih okrožnih komitejev KPS, ki jo je sklical centralni komite. Zastopala sta ga Boris Kidrič in Tone Tomšič. Novomeški komite sta zastopala Dušan Jereb in Srečo Prezelj, mokronoške-ga Jože Borštnar in Jože Jurančič, grosupeljskega Dolfe Jakhel in Radko Polič ter dobrniško-topliško področje Jože Slak. Najprej so bila na vrsti poročila iz vseh okrožij, potem pa je vzel besedo Boris Kidrič-Peter. Ni bil najbolj zadovoljen z našim delom, čeprav je bilo iz poročil razvidno, da je OF zajela domala vsako vas in pritegnila veliko večino ljudi na Dolenjskem. To je vse lepo, je dejal, toda brez akcij, od naj-neznatnejših sabotaž pa do oborožene vstaje, bo naš boj ostal mrtvorojeno dete. Akcij pa pri vas tako rekoč še ni in prav tako še niste tega je bila osnovna misel njegove analize našega dotedanjega dela. Na Rdečem kalu pri Kresalu pa je bil sestanek januarja 1942, vendar na njem ni bil navzoč Boris Kidrič niti ne Tone Tomšič. Iz knjige „Ob-čina Trebnje v NOB“, stran 156, pa je razvidno naslednje: V gostilni Kresal na Rdečem kalu je januarja 1942 zasedal okrožni plenum OF Novo mesto. Udeležil se ga je kolektiv učiteljev iz Dol. Nemške vasi, pet udeležencev iz Dobrniča (Jože Kovač, Stana Stupar, Jože Zukovec-Vladimir, Francka in Ludvik Slak), več Novomeščanov in Mirnopečanov. Plenum je vodil Dušan Jereb. Že pri prvi točki so ga zmotili karabinjetji in dva žandarja. Prisotne so karabinjerji legitimirali. Jože Slak-Silov, kije bil že v ilegali, ni imel legitimacije, zato se je' izmuznil za hrbti karabinjerjev v kuhinjo in skozi okno v gozd. Mara Ru-pena iz Mirne peči seje takoj pojavila s predpasnikom in jih odpeljala v prazno sobo. Ko so karabinjerji odšli, se je Jože Slak vrnil. Na plenum so prišli na smučeh. Tako so povedali Slavko Lavriha, Ludvik Slak in Francka Slak in napisali, da je bil ta sestanek 6. januarja. To pa bržkone ne bo prav, kajti zgodovinar J. Jarc pravi v svoji knjigi Partizanski Rog (str. 47) takole: V nedeljo, 18. januarja 1942, je bil v gostilni pri Kresalu na Rdečem kalu sestanek, ki se ga je udeležilo približno osemnajst aktivistov iz Mirne peči, Trebnjega, Ponikev in Novega mesta, iz partizanskega taborišča na Malem vrhu nad Globodolom pa Jože Slak-Silvo in Ivan Kovačič —Efenka." Naj pojasnim tudi, kako sta Tone Tomšič in dr. Jože Rus prišla 8. septembra 1941 v Mirensko dolino in tam imela več sestankov s člani KP in OF: Zastopnik Sokolov v Izvršnem odboru OF dr. Jože Rus je dobil od Borisa Kidriča nalogo, naj gre s Tonetom Tomšičem 8. septembra v Trebnje, na Mirno in v Mokronog, kjer ju čakajo tovariši, s katerimi se bosta pogovorila o organizaciji ter o prihodnjih nalogah in delu OF. Jože Rus se tega datuma točno spominja in pripoveduje, da sta odšla s Tomšičem s prvim jutranjim vlakom najprej v Trebnje, kjer sta se le za kratek čas ustavila v gostilni in govorila z nekom, ki ga Rus ni poznal. Nato sta odšla na Mirno in stopila v Kolenčevo gostilno. Tam ju je čakalo več ljudi. Z njimi sta sc na hitro domenila za sestanek v mirenskem gradu. Sestanek naj bi bil po njuni vrnitvi iz Mokronoga. V Mokronogu sta se v Majcnovi gostilni sestala z Jožetom Borštnarjem, Živkom Berno-tom in Sandijem ter Nacetom Majcnom. Živko Bernot je tedaj vzdrževal zvezo med Ljubljano in Mirensko dolino. Še istega dne sta odšla Tone Tomšič in Jože Rus z Borštnarjem na Mirno, kjer je bil sestanek v gozdu pod gradom. Tam se je zbralo okrog deset ljudi. Prisotnim so gosti govorili predvsem o stanju, kakršno je vladalo tedaj v OF, razlagali so pomen enotnosti te nove, vsenarodne organizacije in o neprek-licnosti obveznosti, ki sledi za vsakogar, ki stopi vanjo. Rus se je obračal zlasti na člane Sokola, ki jih je posredno ali neposredno poznal iz predvojnega dela. O tem sestanku je napisal Riko Kolenc naslednje: Spominjam se prvega sestanka, ki smo ga imeli jeseni 1941 v mirenskem gradu. Na njem smo razpravljali o prvih nepo- srednih nalogah v zvezi s širjenjem OF. Na sestanku sta govorila pok. Tone Tomšič iz Ljubljane in Jože Borštnar iz Mokronoga, od nas z Mirne pa, kolikor se spominjam: Franc Lunaček, Alojz Kunstck, Adolf Bulc, Vladimir Berce, Jože Žan in Tone Marin. Prisotni smo bili še Polde Jerovšek in jaz ter verjetno še kdo drug. Pričevanje Vladimira Berceta z Mirne se glede tega sestanka popolnoma ujema z opisom, ki ga je dal Riko Kolenc, le da Berce navaja tudi Jožeta Rusa in točneje določa čas prvega sestanka (t.j. september 1941). Ce bi hoteli vse sestanke OF obeležiti, bi bilo tega verjetno preveč. Prav pa bi bilo, da se napravi primerno obeležje na Jordan kalu, kjer je bil sestanek (občina Novo mesto), in v Kresalovi hiši na Rdečem kalu, kjer je bil plenum okrožnega odbora OF Novo mesto. Predlagam pa tudi obeležje na hiši (marof) na Drečjcm vrhu pri Trebelnem, v kateri je bila od januarja do aprila 1944 partijska šola okrož. komiteja KPS Novo mesto. Ta dogodek je neposredno povezan z ZKS in je prav gotovo lahko vključen v počastitev 40-letnice ZKS. Končno bi želel povedati še tole: Če si človek pobliže ogleda knjige: Izbrani dokumenti KPJ 1919-1941, Edib Hasamagič, Zagreb 1959; Mihajlo dr. Vučkovič: Poljoprivreda stare Jugoslavije 1918-1945, Beograd 1958; Ferdo dr. Čulinovič: Ekonomsko in politično stanje Jugoslavije 1918-1945, Beograd 1958; Metod dr. Mikuž: Svet med dvema vojnama 1918-1939; Koledar zgodovine KPJ 1969; Dolenjski zbornik 1961; Krajevni leksikon dravske banovine iz 1937. leta in še druge, je moč sklepati, kakšno je bilo gospodarsko in politično stanje v bivši Jugoslaviji na območju sedanje občine Trebnje. Odboru za proslavo 40-letnice ustanovitve KPS v Trebnjem priporočam, da uporablja poleg drugega gradiva tudi vire in dokumente, ki so že zbrani pri občinskem odboru ZZB Trebnje. PAVLE MIKLIČ Prijateljeva c. 5 TREBNJE iiiiiiiiiuiiiiin „Krila bi vam morala ob rojstvu dati” Janez Murn iz Dolenje vasi pri Ribnici se spominja dneva, ko je padel partizanski pesnik Kajuh „Da, štiri in pol metra sem bil od Kajuha, ko je padel," mi je zagotovil 72-letni Janez Murn iz Dolenje vasi pri Ribnici. „Jaz sem takrat vrata pridržal, on pa je skočil ven, pa ga je zadelo.“ Janez Murn je bil včasih lončar in rešetar. Zdaj še pomalem stroji kože. Na vrata je že obesil napis „Zaradi starosti in pomanjkanja kož začasno ne strojim več.“ Nekoliko je tudi živčen. In sluh je izgubil takrat na Štajerskem, pravi. Ni bilo lahko na pohodu 14. divizije. Včasih se sporazumeva, včasih pa ne povsem, ker tudi sam ne slišim več najbolje. „Profesor Cesar iz Ljubljane mi je pisal veliko pisem, naj mu povem, kako je Kajuh padel. Vedno je hotel zvedeti še kaj novega. Jaz sem mu vse povedal in sem zaradi pisem že jezen. Lani pa je prišla z avtobusom šoštanjskih šolaijev še upokojena učiteljica Mlakarjeva. Obiskali so soseda-lončarja. Poiskala pa je tudi mene in sva se zmenila,, da pridem gor, v Šoštanj. In jeseni me je zet res zapeljal tja. Pokazali so mi Kajuhovo sobo v šoli, pa Kajuhovo gostilno v Šoštanju, pa Kajuhov spomenik v Šoštanju ... in Kajuhov spomenik pred hišoo v Žlebnikih oziroma Belih vodah, kjer se je tisto zgodilo .. . Je rekel gospodar tiste lepe kmečke domačije na hribu: ,Vsaj vi mi pomagajte. Sem prihajajo vedno ljudje, izletniki, in sprašujejo, kako je bilo takrat, ko je padel kajuh.‘ Pa sem mu pokazal. „Jaz sem stal tukaj pri vratih. Tam je ležal moj kuhar Adamič. Veste, to je bil divizijski kuhar. Doma je bil iz Sodražice. Jaz sem bil takrat pa mulovo-dec. Blizu njega pa je ležal Kajuh. Zdaj, jeseni, smo vse pregledali in premerili, da se natančno ve, kako je bilo.“ „Koliko vas je pa bilo v tisti hiši in kako se je vse izteklo? “ sem bil radoveden. „Nasje bilo takrat 15. Potem sta padla Adamič in Kajuh. Preostalih nas 13 pa je odšlo v zgornji del hiše. Matija, to je bil naš komandir, nam reče: „Zdaj smo pa izgubljeni, fantje, bodite pozdravljeni. Izpad!" In smo se zapodili po stopnicah dol. Sam ne vem, kako je šlo. Menda se sploh z nogami nismo dotikali tal. Veste, takrat človek ne dela s pametjo. Nekaj deluje v njem, ukrepa. Kot podivjani smo bili. To se ne da povedati ne zamisliti. Jaz sem tekel bos, ker sem dal sušit čevlje. In štiri bombe sem imel. Vsi smo vedeli le, da moramo hitro ven. Matija je zavpil: „Juriš! Boga vam švabskega!" Zdrveli smo ven. Nemškega cugsfireija, ki je streljal z zbrojevko in je prej ustrelil Kajuha, je najprej pohodil Matija, potem pa smo ga še nekateri izmed nas, da je bil od tega mrtev. Njegovega pomočnika pa je pokončal Borut menda s puškinim kopitom. Še enega Nemca smo nato ustrelili.. . in smo se prebili, vseh nas trinajst." „Kako pa veste, da je Kajuha in Adamiča ustrelil prav tisti cugsfirer? “ „Ko smo bili v hiši, smo slišali pogovor Nemcev. Ostali so pred hišo. Tam so postavili nemško zbrojevko tako, da je merila v vrata. Najbrž niso vedeli, da smo mi notri. Ko smo navalili ven, je cugsfirer začel streljati, vendar je bil najbrž tako presenečen, da ni nobenega zadel. Mi pa nismo mogli drugam kot naravnost preko njega in smo ga pohodili do smrti." Povedal je še enkrat, da je takrat ranjen in bos bežal iz hiše. Kdaj je bil ranjen in kam, nisem zvedel, ker ni slišal prav mojega vprašanja ali pa so ga spomini preveč prevzeli. Razumel sem ga le, da je čevlje dal sušit, ker so pred prihodom v to hišo gazili preko neke vode. Povedal je še, da je sezul padlega Adamiča in mu slekel tudi usnjeni suknjič. Vendar spet iz istega vzroka nisem zvedel, kdaj natančno se je to zgodilo: ali med tem, ko so bili v hiši, ali potem, ko so se prebili ven in pobili tiste tri Nemce. JOŽE PRIMC JANEZ MURN: ,,Zdaj, ko ste mene fotografirali, ste fotografirali hkrati lončarja, rešetarja in strojarja." Drugi pa so povedali, da je bil Janez Murn tudi borec 14. divizije. (Foto: J. Primc) Delovna skupnost osnovne šole Škocjan objavlja prosto delovno mesto vzgojiteljice za vzgojnovarstveni oddelek Pogoj: vzgojiteljica Pismene ponudbe z dokazili o izobrazbi in kratkim življenjepisom pošljite v roku 15 dni na naslov: Osnovna šola Škocjan, 68275 Škocjan. DOBRA KAPLJICA IN HARMONIKA - V dobrem i loženju v krogu svojih dragih sta Marija in Jože Jazbec l desni) slavila zlato poroko na svojem domu v Zabukovju. Ob trdem delu visoka jubilej1 Dvoje zlatih porok v Zabukovju nad Sevnico Konec minulega tedna je bilo nadvse veselo pri Španovih in Jazbečevih v Zabukovju: obe družini sta v nedeljo slavili zlati poroki. Helena in Andrej Špan sta imela 7 otrok, v rodu je že 14 vnukov in pravnukov, Marija in Jože Jazbec pa sta imela 11 otrok (trije so pomrli), vnukov pa zaenkrat naštejejo 11. Oboji živijo na malih kmetijah. Jože Jazbec je pravi ljudski značaj iz kozjanskih hribov. Kar težko je našteti vsa dela, ki jih je po življenjski nuji moral opravljati v 78. letih. Že njegov ded je bil grobar, mrliška lopata je ostala tudi sinu. Jože se še dobro spominja, kako je pri tem najbolj žalostnem opravilu lil pot že pri 12 letih. V tistih časih smrti ni bilo treba ugotavljati zdravniku, Jože je 35 let kot mrliški oglednik premeril vse hribe. Poznajo ga daleč naokoli, vendar ne le zato, ker jim je položil k zadnjemu počitku svojce, temveč tjidi kot človeka, ki se je znal prav obrniti pri porodih. Zena Marija je bila, prva od 15 otrok, doma iz Mlačevega pri Grosupljemu Ko ga je huda zima leta 1929 zatekla na ženinem domu na obisku, je pomagal na svet 15. otroku v tej družini. Ves Jožetov 'Toi CIs trud ni zadostoval, da bi J vsaj dovolj kruha pn “S: 33! Ponavadi so ga jedli 1 šele zvečer, ko ga je prinesla z dnine. Med vppjj so pri njih vedno p , vetišče tudi partizani-na njihovo kmečko pec se hodila gret dva angl« pilota, ki sta odnesla c,!©" kožo od šestčlanske p° . TJ* ke, ko se je zrušil bom pri Miškovem dolu. ^ Helena Španova je skromno kmetijo kot rej^ ka. „Zato ker je pridna rekli rejniki in odttjl grunt rodni hčeri. Z^nj® sta preživela vsa Q0 i i VSA LETA NA ZEMl^j Zlatoporočenca Andrej Špan sedaj uZ zasluženi preužitek. zemlji. Andrej Špan je P, zanil kot inženirec p° , krajini. Nekaj od se bolezni se je moral n j. tudi tisti čas. Med zanščino je vse breme in sedmerih otrok le* gel1 Hrva £astn zem. a. žele: '3$ PUSIHM filf/0 Import— Export FARRA D'ISONZO Zastopstva podje*1! ( MAB "AGRIFulL in drugih Gorica (Italija) Tel. 888-025 •Motokultivatorji od 5 ^ •Traktorji in gosenic31^ - 90 KS »Preše za , prot' grozdje »Mreže . , •Gume„GOODYEAH torje in avtomobile ,«|| REZ nika aro % drob Zvez< sredr bradi Prst, Jli ški j 1« zemi ostat Z; zgod . Ži j< Ljudje darujejo od srfj na"a 'lijev >d kote sprei «emj bilo sevce Do 28. januarja je občinski odbor RK v 1.695 zbral za drage medicinske aparate že 290. Od 13. do 28. januarja so bili nakazani v sklad Z* medicinske instrumente naslednji novi prispevki: d D dflUija C PODARJENA POSOJILA ZA CESTE: .1 Anton Žonta, monter central, kurjave, Novo rt* Kozine 3 - 3000 din; Marjan Tomazin, soboslikar, Novo mesto — 2 Milan Tomazin, soboslikar, Novo mesto - 2.L~ no gospodarstvo, TOZD Gozdarstvo Novo mesto din; Občinski sindikalni svet Metlika (namesto n? čestitk) — 700 din; Valter Gošnik, Maribor — 700 ’ NAMESTO VENCEV NA GROBOVE: delavci Vodnogospodarskega podjetja Novo ^ - ■ * di .i 01*1 V cas0 ki d val , en0 l w • IfV'] '*u 2.000 dm-trda . - ^ Cer’ S* la c «i y *viiv*n im puis.. jV//.Ciii i uvaciu/ QV I , družina Cejan, Novo mesto (namesto venca na S M Albine Žiberna) - 300 din; Terezija Povše, (namesto venca na grob pok. sina Jožeta Povšeta) Mestni odbor RK Novo mesto (namesto venca na ff J Ančke Zupančič) - 300 din. fl8 *fi| Od začetka akcije do 28. januaija 1977 zbrano .m računu 283.395 din, od podarjenih posojil za ceS A din, skupno na skladu: 290.695,- din. Občinski odbor Rk Novo mesto prosti vse delo ^ ase nizacije na Dolenjskem, da sc pri sprejemanju zak*J 4 ata čunov za leto 1976 spomnijo človekoljubne akcijc* t; ***** ta .1,3 J# co ZMAGA. VEDNO ČAKA MED USODO VOUO 'Narodno - Oslobodilačka Vojska Jugoslavije National EiSSUfion Army of Yugfoslavia ★ ISKftZNICfl IDENTIFICATION CftRD N." Prežimo i ime:... Surname s- name: SIGNATURE: ilijaživkovič “Sw5 "JŽi®5-?- Mr4 Začetni strani izkaznice št. 24. Priimek in ime Živkovič llija. Izdala Narodnoosvobodilna vojska Jugoslavije. ac, &8*eiand^0hio»r* * | GLAVNI ŠTAB NOV IN PO SLOVENIJE , 15,okt« 4» Na potolaju, dnt 194 6-1. Sf. 5 MR. ILIJA ŽIVKOVIG Poručnik pilot btab Baze N»0«V.J» Personalni Odsjek, Tpvarlš Živkovi potrebi v Italijo z avijonomi1 Dovolilnica I 1 1 j a,potuje po.službeni Smrt fagizmu - Svobodo narodu! R M Al L Pomoč.na] iVNi. )N£ ftl z letalom. ajiglee^f01’v katerem v hrvaščini jjilna voiska Tp ’ »Narodnoosvobo-4. Pn!mekJ^0slavije- paznica št. Lt,A.fi ln ŽIVKOVIČ jjanstvo; TP°rocnik letalstva. Držav-Hrvat. Kra: ^»oslovan. Narodnost: f lastrebarslL JS^a: Drag°sevci. Okraj: e; °^c: pilot'“ j6n 14‘ 4‘ 191°' $ Cmo n« u i ^ f3 izkaznica stoJ' tudi, daje bila 'lanskem m j13 marca 1944 v M knm ° Snu na ukaz povelj-#^QdnooS‘S,ai?a v°jnih bolnišnic V v°jske Jugosla- ^r°bne kniiji/ nečitljiva. Dalje iz SrVe.zdo zvemo6 h rdečo Pete.rokrako . edtlje postavp -3 Je 1Uia Živkovič „rado brije na HI]avolas’ modrih oči, prst. Je- ^ desni roki mu manjka ^ ?rez°vidV«t(.Ž-H danes v žumber-_ in D0uTčl?eU lvet- kmetje. Tudi krn 0vtooi„Sje bUo “»e llija. Za SDr e^6n °d Dion'0^6 ^ °Stal zaPisan n! emenljivoP,‘ Bxlrjev ^jaske, kjer je s ie n!°,S eč« iskal zlato O fen v 2* 1°Etfe?al tucli sin: ko mu je e- ’Je 2aPustil rodne Drago- ^ UThkDAteloje »JJ/ >.v2ail u °L|KALNIK x4 n?: m?ji &’ki je bil prva D »,V 7a u LIKALNIK l’i^m bil deček za vse. ,3 ‘lija -V|Je I solaina5'’ ki sem ru raznašal časopis, d' * Za str . zaslužil, sem se sl°' ■ ki JaV m> je ostaTf tehnika- lz teh nO Val najbrž ni vlPx°minu d°g°dek, rj % , kot Do,in mogoč. Stano- '9 4?^emniJk-lmel \A ^r !raJcapa vL?|0Sp0d,nja Je bila ol ; sam0 m jo opS dan UIJlazana. Zve-t>o tatnik I * na skrivaJ zlikal telo lra se je’ nn ^iPaleeel nanJ°-(nP1* cp ■ic°> bi mp U e bi z'ikal nO ^ V Elektrika°Sp(ud,inja Postav>la u / 'lija l1^ in Dnn J® blla Predraga.“ i1' ^ta ?nVkovič nn0bn,ih okoliščinah je > <1!?9 /trojni tehnik. -f9 ^^«fc«5t,BgS5S5,S ‘j1'! ^ebnZaine»jal y. 0 eta'sko krmilno V* \ ^r*MotTed;? j^no, postal je l Putu e Prej pa ‘.J ze 0 sloveče firme J paje pilotaril pri Aero. „Po Evropi se je takrat širokoustil in žvenketal Adolf Hitler. Vojna je bila na pragu," se spominja Živkovič. „Leta 1939 so me poklicali v rezervo. V Veliko Gorico. Po zlomu stare Jugoslavije sem prišel v ujetništvo. Švabi so rias prisilili delati v tovarni letal Messerschmidt. To je bilo v Dunajskem Novem mestu. Prisega zvestobe domovini terja od vsakega častnika, da pobegne. Leta 1942 mi je uspelo zbežati v domovino. Skrival sem se po Zagrebu in iskal zvezo s partizani. V začetku 1943 sem postal borec Žumberškega odreda in 13. proletarske." PRST JE SEL NA ONI SVET Julija 1943 je bil llija Živkovič ranjen. Takrat je šel na oni svet že omenjeni prst na desni roki. Bile pa so tudi druge rane, posledice čuti sicer po duhu vitalni llija še danes. V tem času je razposlal glavni štab NOV in PO Jugoslavije okrožnico, da išče pilote in letalsko osebje. Živkovič se je prijavil. S slovenskimi, hrvaškimi in srbskimi kolegi je odpotoval v italijanski Bari, kjer so letalce in pomožno osebje razporedili po enotah RAF (kraljevske letalske sile, uradni naziv angleškega vojaškega letalstva). „Naučil sem se leteti na izvidni-škem spitfiru. Bil sem oglednik v Sredozemlju; včasih smo leteli vse do Male Azije. Spominjam se, da me je nekoč napadla - to je bilo moje edino neposredno srečanje z nemškimi piloti - trojka messerschmidtov-109. Takrat mi je rešilo življenje prisilno delo v tovarni letal tega tipa. Jadrno sem se spustil do zemlje, manj okretni nemški lovci so šli na led. Takrat Nemčija ni več imela dobrih pilotov. Ti trije so bili zelenci, jaz pa svoje čase celo učitelj letenja. Moje strojnice so izpljunile svinec. Imel sem srečo, dvoje nemških letal je omahnilo v dimu, tretje je pobegnilo. Pilota sta izskočila s padalom. Angleži so me predlagali za medaljo, vendar je nikoli nisem dobil. Na to zmago (eno so mi priznali, druge pa ne, ker je bil posnetek fotostrojnice preslab) nisem kdove kako ponosen. Bolj važno je, da sem s tega poleta prinesel uporabne izvidniške posnetke. Bil sem namreč pilot-izvidnik in ne pilot-lovec. Fotografije sovražnih položajev so strateška stvar, en Nemec več ali manj na tem ali onem svetu pa ni niti stvar taktike.1* Živkovič pripoveduje, da je bilo takrat v Italiji že toliko jugoslovanskih pilotov, da ni bilo za vse letal. llija bi najbrž še naprej kot izvidnik križaril po Sredozemlju, če ne bi prišel poziv našega štaba v Bariju. Potrebovali so strokovnjaka za zasilna letališča, v Živkovič evih papirjih pa je pisalo, da je pred vojno končal tečaj za urejanje pomožnih letališč. PADALO NA TREH JELKAH Sprejel ga je Poljanec, poveljnik našega štaba v Bariju. Z zaupno pošto za glavni štab NOV in PO Slovenije ter osebno pošto za Borisa Kidriča, Franca Rozmana in še nekatere se je vkrcal v DC-3, zavezniško transportno letalo. Bilo je avgusta 1944. Noč. Poveljnik letala sporoči lliji Živkoviču, da so 1000 metrov nad Belo krajino, v bližini Tanče gore. llija izskoči s padalom. Svilena kupola se v temni noči obesi na vrhove treh jelk. Živkovič ne ve, kje je, reši se padala, v grmovju pričaka jutro. „Kljub kompasu in zemljevidu se nisem znal natančno orientirati, le približno sem vedel, kje sem. Zjutraj sem srečal - bil sem v angleški uniformi ter oborožen z ameriškim avtomatom - pastirčka. Poklical sem ga k sebi in vprašal za partizane. Ničesar ni hotel povedati, jezik se mu je razvezal, ko sem mu prijazno ponudil čokolado iz železnega obroka. Sreča: pristal sem v neposredni bližini Lipe pri Dragatušu, kjer je bila celo partizanska telefonska centrala. Partizani so bili o mojem prihodu obveščeni, vendar so me kljub temu gledali kot bitje z drugega planeta. Ko sem skočil iz DC—3, sem namreč pozabil dati posadki signal z baterijo. Ker znaka ni bilo, je posadka menila, da se padalo ni odprlo in da sem se raztreščil. To so sporočili svoiemu poveljstvu, slednje pa partizanom. KIDRIČ JE BIL ODREZAV V Lipi so me po telefonu zvezali z Borisom Kidričem. Bil je odrezav človek. Najprej me je vprašal, če sem kaj partizani. Ko sem mu povedal, da sem bil pred odhodom v Italijo v Žumberškem odredu, je bil v hipu bolj prijazen. Pome je poslal motociklista. V glavnem štabu NOV in PO Slovenije sem izročil zaupno pošto. Bilo je tudi nekaj zasebne, med drugim tudi za Vido Tomšič.“ S tem pa je llija Živkovič opravil samo kurirski del svoje naloge. Čakala ga je še Ureditev pomožnega partizanskega in zavezniškega letališča v Podzemlju. Postavili so ga za nadzornika, vendar je, tako sam pošteno pove, ugotovil, da se partizanski strokovnjaki bolj kot on spoznajo na to delo, čeprav tudi njegovi nasveti z letalske plati niso bili odveč. „Najbolj napeto je bilo,“ pripoveduje Živkovič, „ko smo čez mesec dni poklicali prvo letalo. Teren je bil kljub utijevanju precej mehak, bali smo se, da se letalo ne bo postavilo na nos. Iz Podzemlja so v Italijo vozili na zdravljenje ranjene partizane. Vsi smo se oddahnili, ko je poskusno* letalo srečno pristalo. Zanimivo je, da je bilo letalo ameriške izdelave pod britanskim poveljstvom, posadko pa so sestavljali Sovjeti. Ker nismo vedeli, kako bo z vzletom, smo se vkrcali v letalo poleg posadke samo še Stane Semič—Daki, žena Josipa Vidmarja, neki Milan, ki je danes menda v Ljubljani polkovnik JLA v pokoju, in jaz. Tudi s poleta-njem ni bilo težav, za zračni most Podezmelj-Bari ni bilo več ovir. Vsaj kar se moje dolžnosti tiče.** V Bariju je llija Živkovič zaprosil, naj ga zaradi bolezni, ki je bila posledica ran, premeste v partizansko civilno poveljstvo. Do leta 1947 je Živkovič delal v ministrstvu za industrijo in rudarstvo Hrvatske, bil je tudi delegat Unre, nato pa do leta 1959 pri geodetski upravi. Vmes je bilo tudi nekaj razočaranj, o katerih pa llija Živkovič ne govori rad. Sicer pa je vse pozabljeno, pravi. Kanček razočaranj in veliko nemirne žumberške krvi je Ilijo Živko-viča poslalo v Kanado. V KANADO G RES LAHKO SAMO MLAD „V Kanado greš lahko samo mlad,“ pripoveduje danes llija. „Jaz pa sem bil že v letih in bolan. Kot v mladih letih sem bil spet vse po vrsti: gozdni delavec, kruh sem si služil celo v železarni itd. Ko se je nabralo nekaj denarja, sem se preselil v okolico Toronta. Tam sem postavil farmo prašičev in telet. To je bila zelo sodobna farma, denar je bogato tekel. Bolezen pa ni dala miru, leta 1969 sem se odločil, da bom dal farmo v najem in se z nečakinjo Maro preselil v Brezovico. Tako sva tudi storila. Hiša, v kateri živim danes - priznati morate, da je videti kot nova - je bila podrtija. Dala je sedem partizanov, vsi so bili moji sorodniki. Okupator se je znesel na kamenju. V hišo, bolje rečeno tisto, kar je ostalo od nje, je bilo mogoče priti samo po lestvi. Pravzaprav je bila to smešna situacija. Imel sem veliko denarja, stanoval bi lahko v najboljšem hotelu, pa sem se plazil spal po tisti lestvi. V Brezovici sem nameraval postaviti industrijski obrat za okoli Sodelavcev. Zaposloval bi ljudi iz našega konca. Slovenskega in hrvaškega. Izdelovali bi plastične vodovodne cevi.“ Zakoni pa so veleli drugače, kljub obetom ljudi na precejšnjih položajih. Po dolgih in zamotanih dogodivščinah (llija je hotel, potem ko mu ni uspelo s cevmi, zgraditi farmo za 10.000 ovac, čevljarski obrat, industrijo betonskih izdelkov itd.) je obupal. Slovenskim in hrvaškim firmam je pošiljal dopis za dopisom z eno in isto vsebino: ustanovite v Brezovici obrat, ljudem boste dali kruh, investiram lahko toliko in toliko sto tisoč dolaijev ... NA KONCU JE PRAŠIČJA FARMA Ni šlo. Zaradi tega se je llija Živkovič, ki ni nikoli hotel sprejeti kanadskega državljanstva, odločil, da bo z denarjem, ki ga je zaslužil v tujini in prinesel domov, uredil prašičjo farmo. Načrt je bil, da bo zredil vsako leto okoli 1000 prašičev, od katerih bo vsak na tehtnici potegnil čez 100 kilogramov. Sodelovale naj bi tudi zadruge in njihovi kooperanti. Postavil je hleve, najsodobnejše za tiste čase (električno ogrevanje, povsod tekoča voda, kanalizacija itd.). Prvo leto je šlo dobro, drugo leto pa je prineslo 10 starih milijonov izgube. Tretje leto so farmo zaprli, plemenske svinje pa razprodali. Zakaj? Hrana je bila dražja kot meso. Taka je bila takrat politika cen. Farma je onemela. Kaj si danes želi llija Živkovič? „Zase ničesar, denaija imam dovolj, vedno sem ga znal zaslužiti. Želim pa, da bi ta kraj dobil industrijski obrat. Prostore, kjer so nekoč krulili prašiči — ocenjeni so na 5.5 lilijona dinarjev — sem ponudil nekaterim slovenskim in hrvaškim podjetjem. Praktično zastonj. Edini pogoj ' ,i mi v zameno dajo dostojno .^vanje kje ob moiju. Zaradi bolezni. Želim pa, tudi to je pogoj, da bi bil to tak obrat, ki bi dajal prebivalcem tega nerazvitega območja kruh. Ne bi hotel, da so v teh prostorih skladišča, ki zaposlujejo kvečjemu tri ljudi. Če že meni ni uspelo, želim, da bi imeli nekaj od mojega dela vsaj sovaščani. Na obeh straneh meje.“ Taka je življenjska zgodba Ilije Živ-koviča. V njej nastopajo tudi podedovana zlata mrzlica, neka s telesom sušena in edina srajca, trije messer-schmidti in en izvidniški spitfire, Unrini paketi, ščepec razočaranja, nekaj sto potomcev svinj pasem land-race in yorkshire, jugoslovansko državljanstvo, ki ni nikoli hotelo postati kanadsko itd. Je to veliko ali malo za eno človeško življenje? MARJAN BAUER OTON ZUPANČIČ: Prešeren in današnji dan Težko mi je ubrati pravo besedo. Zgodaj se mi je oprijel srca. Toliko sem se od mladih nog poglabljal vanj, se prepuščal njegovim sanjam in mislim, tolikokrat sem že govoril o njem v javnosti in med prijatelji, s književniki pa tudi s preprostimi ljudmi ali tujci, ki so se zanimali za našo knjigo, da bi vsak mislil: v tej snovi se moraš čutiti domač, kamor posežeš, tam se ti ponuja in uvija kakor polna veja, kjer se je dotakneš, se ti vdaja pod prsti kakor mehka glina. In vendar: kako ujeti vse to trepetanje, vse te 'nemirne črte, ki rišejo njegov obraz, da se ti zdaj prikaže ves jasen, pa se zopet zabriše in izgine, da ne veš kdaj ne kam? Odkod ta večna borba za njegovo podobo? Odtod, da mi je res živa, da diha in utriplje v meni, da se neprenehoma spreminja in raste z menoj, kakor se spreminjam in rastem jaz sam. Zato je ne morem nikdar zares ujeti ter ji dati zadnje zaključenosti in stalnosti. In kakor je vedno drugačna meni, tako je vedno drugačna tebi, pa tudi vsaki dobi; kakor si jo moram vedno in vedno na novo ustvarjati, tako si jo ustvarja vsako pokolenje zase in po svojih potrebah, in vsak rod je zajemal in bo zajemal iz Prešernove zakladnice tisto, kar mu je potrebno za pogon na poti izpopolnjevanja in napredka. Tudi to je eno znamenje Prešernovega genija, da nikoli ne otrpne v togo nepremičnost in konser-virano muzejsko nesmrtnost, kakor so otrpnili nam navadnim zemljanom njegovi sodobniki čebeličaiji, da imajo za nas samo toliko lica in lika, kolikor jim gaje dal on v svojih poezijah: brez njegove osvetljave bi nam jih bil zagrnil popoln mrak, in samo učenjak in radoveden knjigobrsk bi jih iskal po zaprašenih zgodovinah in razmetanih literarnih zapiskih. Vsi ti Prešernovi sodobniki — pa tudi predhodniki z Valentinom Vodnikom vred — so peli iz rodoljublja in kulturne dolžnosti, ki jim jo je nalagala njihova poštena narodna zaved-. nost, ne pa iz notranje stiske in srčne zahteve; s Prešernom pa se je oglasilo slovensko srce in izpovedalo svoje strasti, radosti in bolečine, svojo ljubezen, svoj up in strah, svoje trpljenje in zmagoslavje nad trpljenjem. In zazvenela je Sovencem pesem v tako plemenitem jeziku, kakor bi ga bilo prej oblikovalo že nešteto mojstrov, da se je voljno upogibal najrahlejšemu valovanju čustva in misli. Novi glasovi, dotlej neznani toni, melodija, kakršne Slovenci še niso slišali, veličastna in hkrati preprosta, tako naravna, kakor da so sonet, ottava rima, tercina, gazela in druge oblike najprikladnejši izraz slovenskemu duhu, tako neprisiljeno se snujejo in prelivajo umeti tuji ritmi v prej neobdelanem kmetskem jeziku. Poudaril sem že pred nekaj leti v Vrbi in moram tu ponoviti: Trubarje bil prvi, Prešeren je edini. Častitljivo in vsega spoštovanja vredno je, kar je storil za nas Trubar. In vendar: ako bi Trubarja ne bilo, bi bil njegovo nalogo opravil kdo drug. Malo pozneje morda, toda opravil bi jo bil prav gotovo. Da ni Prešeren zastavil peresa, ne bi bil mogel njegovega dela opraviti prav nobeden drug. Zakaj Trubarjevo delo je bila stvar treznega pogleda, umske moči, verske 'gorečnosti in dobre volje. Prešernovo pa stvor genija, ki je enkraten in nenadomestljiv: skrivnostno snovanje, pri katerem so vse človeške zmožnosti strnjene za silovit zagon, da se iz njega rode čuda kakor sama po sebi. Brez Prešerna bi bili Slovenci ostali v somraku, narod brez genija, ljudstvo brez luči: strahota je pomisliti na takšno temno vrzel, na takšno zevajočo praznino in njene naslednike za našo kulturo, kajti zavedajmo se: kar pri nas poslej piše in poje, se oslanja na Prešerna in nje-govo_ genialno delo. Ves curek ustvarjanja, ki se imenuje slovenska literatura in kultura, izvira iz tega bujnega, čistega studenca. To je živa, oživljajoča in oplajajoča voda, vse, kar se je skušalo uveljaviti brez Prešerna ali se je drznilo uveljavljati celo proti Prešernu, je zastajajoča mrtva voda, ki se brez zveze z bistrim osrednjim strže-nom izgublja v stranske zatone in za-jeze, se sproti usmraja in kuži ozračje. Vsi pravi pisatelji pri nas, ki so res bogatili slovensko duševnost, vsi, s katerih imeni je zvezan napredek slo- venskega slovstva, so se priznavali k Prešernu, so gledali v njem nedosežnega mojstra, vodnika in vzornika. Prešeren je v vsem pravem, res naprednem prizadevanju slovenskih ljudi vedno in povsod pričujoč. Pevčevo srce je tudi po sto letih ne-iztrohnjeno srce, Prešernov genij živi s svojim narodom, zvest mu do zadnjega v vseh buijah časa. Kako nam je bilo, ko so grmeli prvega okupatoija bobni na konjih in so bučale po ljubljanskih ulicah trobente ob njihovih slovesnostih, mi pa smo s povešenimi glavami, stiskaje pesti in ustnice, škripali z zobmi. „Poglejte,“ sem dejal mračnim tovarišem: „Prešeren je z nami tudi v teh časih. Kaj vse je videl ta mož! Ne le, da nam je zapisal, ne, vžgal v srce: Manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncem sužni dnovi, ter nam obudil vojsko vernih partizanov, ki jim je svoboda več kot življenje, tudi take situacije, kakršna je prav današnja v Ljubljani, ni pozabil naslikati zvesto in po resnici, kakor da jo je gledal z lastnimi očmi pred seboj. Kar poslušajte: Zgodi se včasih, da mohamedani, praznujejo budisti v daljni Kini, al ljudstva, kjer šopirjo se bramini, en dan z med njimi vjetimi kristjani. Veselje onih glasen hrup oznani, pojo trobente, piščal k tamburini; obhajajo v srca ga globočini v samotnih kotih ti z nočjo obdani. In vsem nam je odleglo, zakaj začutili smo, da je blizu nas, da bedi z nami, čutili smo vsi, da je vseviden in vseveden in nas ne bo nikoli zapustil. Ali pozneje, pod Nemci. Kje so stihi današnjega poeta, ki bi bili s težjimi poudarki upodobili naše trpljenje pod zavojevalcem s severa, kot so Prešernovi iz Krsta: Na tleh leže Slovenstva stebri stari, v domačih šegah vtijene postave; v deželi parski Tesel gospodari; ječe pod težkim jarmom sini Slave, le ptujcem sreče svit se v Kranji žari, ošabno nosjo ti pokoncu glave. V teh kadencah je res čutiti vso neizprosno krutost, vso neusmiljeno težo tujega jarma. Ko je Prešeren slikal davno preteklost svojega naroda, je nevede slikal tudi njegovo bodočnost — današnje, ali polpretekle dni. Prav vede in hote pa je podčrtal besede: Največ sveta otrokom sliši Slave, in z energičnim okretom: Tja bomo našli pot, kjer nje sinovi si prosti voljo vero in postave, preroško pokazal, kje nam je iskati rešitve in svobode. On, ki je bil tako od srca vdan slovenski zemlji, predragi deželi, 1 v kteri očetje so naši sloveli, ktera zdaj ima grob komaj za nas, ipsssaai mmm* lllfc: m Viharjev jeznih mrzle domačije bile pokraj’ne naše so, kar, Samo, tvoj duh je zginil, kar nad tvojo ramo, pozabljeno od vnukov, veter brije. Obložile očetov razprtije s Pipinovim so jarmom sužno ramo; od tod samo krvavi punt poznamo, boj Vitovca in ropanje Turčije. : l Minuli sreče so in slave časi, ker vredne dela niso jih budile, omolknili so pesmi sladki glasi. Kar niso jih zatrle časov sile, kar raste rož na mladem nam Parnasi, izdihljaji, solze so jih redile. (Dr. France Prešeren: SONETNI VENEC - osmi soi i/i dl on je videl bodočnost slovenstva in vsega sveta v harmoničnem sožitju vseh narodov, in je zapel že utrujen in blizu groba zanosno in jasno zdravico svoji zemlji in vsemu svetu in je kakor v svetlem snu napovedal srečo in prerod sveta v bratstvu. In še to ni še ono in še marsikaj bi mogel navesti iz njegovih del, vrste in kitice, ki zvene, kakor da so ulite danes, izpete iz naših današnjih tegob in nad. S skrivnostno zono čutim nevidno perot, ki leti preko časov in njih viharjev in se dotika napetih strun današnjih dni. Na vidno in pomembno mesto, prav na prvo, naslovno stran svojih poezij je postavil Prešeren štirivrstično kitico, v katero naj bi bila zajeta vsebina njegove knjige, na kratko zarisana pot, ki jo je prehodil. Štiri vrstice, jedrnate, da moraš, kakor tolikokrat pri njem, zopet občudovati mojstrstvo, ki s tako malo besedami toliko pove. In vendar: vsa vsebina njegove knjige ni zajeta v te vrstice, čeprav so ji postavljene na čelo za motto ali geslo. V teh izklesanih vrsticah je obsežena samo osebna usoda Prešernova in subjektivna plat njegovega dela, kakor bi bili Sonetje nesreče njegova poslednja beseda, zaključek njegovih dognanj. Ni pa zgrabljen drugi, objektivni pol njegovega življenjskega spoznanja in njegove poezije, tiste, ki je že vsa v službi naroda in človeštva, s katero je poetova duša šele našla ravnovesje, da je mogla prenesti tudi najbridkejše udarce brez škode za harmonično ubrani kozmos, ki ga je vzpenjal preko kaotičnih brezen svojega življenja. Neznosna bi bila misel, da so Sonetje nesreče res poslednja izpoved Prešernova, kakor bi bila neznosna vera, da tiči v blaznem obupu Timona Atenca, ko prekolne ves svet in njega dobrine, zadnja modrost Shakespearovega gledanja na svetovni red. Ne upam si trditi, da bi se tak bistrovidec, tako realen duh, kakor je bil Prešeren, tega ne bil zavedal. Saj je približno v isti dobi nastala pesem velikega spoznanja „Pevcu“. Silne, vroče, iz krvavega dna srca in duše iztrgane vrstice in vanjo zgnetena tragika izmučenega poeta, pa tudi vzpon in premaga z odločnim sklepom in neizprosno zapovedjo samemu sebi: Stanu se svojega spomni, trpi brez miru! Kak nauk, kak ukaz sebi in slehernemu pisatelju za vse dobe, za vse razmere in vse položaje! Ali ga iz skromnosti, iz neke sramežljivosti ni postavil na prvo mesto? Mar mu je bilo v njem preveč živega, bolečega drhtenja, premalo klasičnega miru? Ne vem in ne vemo, samo domnevamo lahko. Neznosna misel! Zakaj ko bi bila utemeljena, bi se nam zrušilo nekaj pomembnega, velikega, nad vse dragocenega. Prešeren nam je ustvaril Slovencem poleg tega vidnega in otipljivega gmotnega sveta svet svojih sanj, namišljen svet, ki pa nam je tako živ, kakor bi bil resničen. Ta svet pesniških podob je postal naša duhovna domovina, v njej se kreta naša domišljija med ljubimi predstavami, ki nam jih osvetljuje njegova beseda, ki jih navdihujejo ritmi njegove pesmi. Tam se navzemamo globokih čustev in visokih misli, tam si zajemamo moči, navdiha in poguma za nadaljnjo pot, za obrambo svojih pravic in svoje svobode. Po teh čustvih in mislih se spoznavamo med seboj bolj kot po obrazu in postavi, zakaj ta Prešernov svet je del naše prebujene slovenske duše, ena izmed tistih sestavin naše notranjosti, ki si jih ne smemo dati nikomur vzeti, in jih moramo braniti do zadnjega. V tem, recimo idealnem, a ne umsko abstraktnem svetu, ki se nam je odprl s Prešernovo knjigo, je poet razpel slovensko obzorje tako na široko, da se je stopilo s svetovnim. S praznim srcem nam tega čudežnega sveta ne bi bil mogel ustvariti. To Prešernovo srce, najg®0®? slovensko srce, je bilo zdravo, ^ srce brez sleherne dekadentsK^. havosti, srce, rojeno za ljubezen^ in radost, a zgodaj globoko, ne ljivo ranjeno. Srečno ni bilov ’ toda prazno ni moglo biti nik<® ’ temu srcu je bilo naloženo vse samo osebno goije. Njemu je veijena skrb za napredek slov za našo svobodo, za široko P J narodnosti, ki je vodilo vseh narodov sveta in MEDS v Tret tek je E pet cen Ste\ StO| mai vas dm Pis: zač Pis: pre Slo Prti di, Van co otr« ind' dan vak osn kraj Tak bral niši ški, tret von oba zna i bra] so, in i nih nje stva vseh narodov sveta «* -m dela za vseobčnost. In tako in ^ ta pevec ljubezni in boleč#1. j pevec življenjske radosti. Dolga je bila hoja od nila^j šegave, poredno prešerne ■ snjene pesmi preko Potr.,„i Sonetih nesreče in trezne, nK* povedi v Krstu do vesele, Zdravljice, v katere toplo lu* * sklical Slovence in vse mI m, Pot je držala po strmini in puščah, kjer preži blaznost in « — prepadih, ki strašijo in obenern i tei Iz bridkih izkušenj, iz razb^J0 Pr* strasti, iz zavržene ljubezni, # ljenosti, iz razbitin svoje ^®. obupnega kaosa svojega , Prpčorati c ^ J .Lah ^ltur, e®0 sv< tei Pfin ci" Prt lW! Prešeren s genialnim silo poetičnega - * srcem Pr lj/ayn; S, s®, mar svojim genialnim srcem r . osebno bolečino ter se mirnega ravnovesja, do obje ^ sti vedre modrosti, ki je vzboč j objf iill njim in nad nami urejeni poezij, z daljnimi razgledi Kes i nost. Tudi v bodočnost sjjj’ j prva pesmi, ki je morala umolkni 1 ■ V!#1 vredne dela niso je budile11 Draga mi je misel in rad se k nji: misel, da se Prešeren P životvomi umetnosti pridruži) ^ mitičnim pevcem davnih . umeli prebirati strune, da se hovih zvokih kamenje samo s J hrame in stolpe in so se 0K1 1 zidala mesta. (Novi svet, 1946, Št' V Zvesti Prešernu in kulturnemu prazniku Dolenjci, Belokranjci in Posavci bodo 8. februar, Prešernov dan in slovenski kulturni praznik, tudi letos proslavili z akademijami in drugimi prireditvami, ki se malone v vseh občinah začenjajo že ta teden. Nastopile bodo domače in gostujoče kulturne skupine, posebne prireditve pa pripravljajo tudi osnovne in srednje šole. Čeprav v času, ko to poročamo, spored vsega, kar bodo v tem času priredili, še ni znan v celoti, lahko rečemo, da bo tudi letošnje praznovanje dostojno kot ponavadi. V Posavskem muzeju v Brežicah bodo v ponedeljek, 7. februaija, ob 16. uri odprli razstavo „Pet let Dolenjske slikarske kolonije". Na otvoritvi bosta nastopila flavtist Aleš Kacjan in kitarist Igor Saje, pesmi pa bo recitirala dijakinja Janja Zorko. V krški občini so predvideli več prireditev, ki se bodo zvrstile do konca februaija. Že jutri ob 16. uri bodo v Lamutovem likovnem salonu v Kostanjevici odprli razstavo mono-tipij slikarja Borisa Kobeta; umetnika bo predstavil prof. dr. Jože Kastelic. 21. februarja naj bi prišla v goste ljubljanska Drama s Cankarjevim delom „Za narodov blagor11, 28. februarja pa bodo v Krškem priredili Večer Srečka Kosovela. V novomeški občini osrednje prireditve ob kulturnem prazniku ne bo, pač pa bodo Prešernovemu dnevu posvetili med drugim kulturni spored ob otvoritvi novega doma JLA v Novem mestu v soboto, 5. februarja. V Dolenjski galeriji bodo jutri odprli razstavo „Baročna in kmečka plastika Posavja11. Prešernove proslave bodo v nekaterih šolah in ponekod v krajevnih skupnostih. Sevniška prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku bo 8. februarja ob 19. uri v dvorani gasilskega doma, kjer bo nastopil moški pevski zbor gasilskega društva, sodelovali pa bodo recitatorji dramske skupine. Dramska skupina osnovne šole „Savo Kladnik" je_ za praznik pripravila Linhartovo »Županovo Micko“. V trebanjski občini bosta dva pomembnejša kulturna dogodka. V Mokronogu bodo odprli prenovljeno ljudsko knjižnico (v kulturnem domu), 11. februarja pa bo na Mirni koncertiral domači moški pevski zbor, nakar bodo zaslužnim pevcem podelili Gallusove značke. Osrednja proslava letošnjega Prešernovega dne za kočevsko občino bo v torek, 8. februarja, ob 19. uri v dvorani gimnazije. Poslušalcem se bodo predstavili znani slovenski glasbeniki Tomaž Lorenz (violina), Aleš Kacjan (flavta) in Igor Saje (kitara). Izvajali bodo Haendlova, Ibertova, Paganinijeva in dela drugi skladateljev. Ob 16. uri bo enak koncert za mladino. 11. februarja bodo v hotelu Pugled pripravili sprejem za kulturne delavce. Sprejem bo organiziral klub P kočevskih kulturnih delavcev^, čevski literati bodo ob tej P Jpi svoja dela, z g^f^oV sodeloval «■ Stafl^ slo*} osV«S nosti brali sporedom pa bo Doremi pod vodstvom Iveta Klub kulturnih delavcev je skemu kulturnemu prazniku p ^ tudi novo. številko revije ^ razgledi", ki bo izšla te dni. Edina javna prireditev venski kulturni praznik bo J v nedeljo, 6. februaija, ko ' yjli 19. uri v domu Partizana gP^s novomeški amaterski Ij11' Covvardovo igro ,,Kome£llJ 9 bežni". t e aikc ?5 nob sPrc N Prej H Prav ■■uainiHiuin Inllttf , tev v počastitev našega * jjji praznika. Pripravili so j Centra srednjih šol. S vT-kulturnim programom bodo obiskali tudi delavce v Beltu. kultura . • / m 1 izobraževanje i m Tabor 77 z jubilejno zvezdico v Trebn' SPODBUDA — Na dosedanjih taborskih srečanjih telcjezj®m * udeleženci med seboj spodbujali pri delu. Posne-lanskeoa, devetega tabora likovnih samorastnikov. Na 10. taboru likovnih samorastnikov v Trebnjem bo 40 udeležencev (dva iz tujine) - Pokrovitelj bo Stane Dolanc — Novost: mali tabor, na katerem bodo delali osnovnošolci Jubilejni 10. tabor likovnih samorastnikov bo v Trebnjem od četrtka, 23. junija, do sobote, 2. julija. Na njem bo sodelovalo 40 ustvarjalcev, med njimi dva iz neuvrščenih držav. Pokrovitelj letošnjega srečanja samorastniških slikarjev in kiparjev bo Stane Dolanc, sekretar izvršnega komiteja predsedstva CK ZKJ, ki bo govoril tudi pri otvoritvi tradicionalnega 4. salona jugoslovanskih samorastnikov 2. julija. niel! M* keb« ;« i ifiL ‘ Bralna „nadaljevanka” Petnakt°Vfn.S*c^1 osemletkah že cem, jo n, P°d.eljujejo učenčevih v„:P ereJ° predpisano kopnin obranih za njihovo manja hr“umevanja in doje- sgfssfifpsfi,1”, Pšateli ,eset*h let sodobni Predsednik ?P°ld Suh°dolčan, Sloveniip - ^v®ze bralnih značk Prtim 4’J? ba,a sprejeta z od- di PodatelT’^ ?er, 8°vori tu' vanje Je bralno tekmo- 00 vseh o 0 danes že polovi-otiok tu°Venskih šoloobveznih “dvajset 7e"Ci.tekmujej° za tri-damo di , m naJ tak°j do' valno’ v t0 bralno-tekino-““ovno^nS0 a v,lc'jučeni tudi ktaniskih in doleniskih, belo-Tako .. Posavskih občin, bralno ,nirJulei° Levstikovo nSkioSV.kočevsklinrib- 8a. w>K' ’ Kajuhovo v breži-^ebaniski 5? ,sevn^ki občini, v v°meški ^ mi Goliovo, v no-občini A,:rQ,omaljski in metliški značko ^uPančičevo bralno te akcije in ?° «8otov,!;0Jmed osnovnošolci m Heptetrol’ se sistematično nih knjig br.anje leposlov-Po končani osemletki nenadoma prekine, razvite bralne navade začenjajo krneti, skratka, v osnovni šoli razvejena in tudi pedagoško vsestransko podprta bralna dejavnost nima nadaljevanja. Zato so se prejšnji teden na zboru delegatov vseh bralnih značk zavzeli, da se mora bralna akcija, bolje bralna vzgoja, kar najhitreje nadaljevati na vseh šolah druge stopnje. Knjiga, potreba po branju, privzgojena bralna navada in ob tem pridobljena kultura dorašča-joči mladini ni nič manj potrebna kot njenim mlajšim vrstnikom, tudi zategadelj ne, ker je to ena temeljnih poti kulturnega osveščanja ljudi v današnjem času. Nov program bralnega tekmovanja bo treba torej pripravljati za mladino od štirinajstega do osemnajstega leta. Kakšno ime „si bo izbrala" značka, za katero bodo brali srednješolci v tem ali onem kraju, je vprašanje stranskega pomena, saj gre predvsem za to, da uvrstijo v bralno akcijo kar največ dijaštva in tistih leposlovnih del, ki po sedanjem učnem načrtu niso obvezna. Očitno pa je, da bo treba v tej akciji mladini predpisati literaturo, ki jo prebirajo predvsem odrasli. I. z. Prireditelji desetega tabora, ki bo spet združil pomembna imena jugoslovanske naive na desetdnevnem delovnem srečanju in bo hkrati ena osrednjih likovnih manifestacij širšega pomena pri nas, so že pripravili „vozni red“ za celotne dneve kulture in umetnosti, med katere se taborsko dogajanje uvršča kot njihov osrednji dogodek. Dnevi kulture in umetnosti bodo med 29. majem in 4. julijem - v dobrih petih tednih -ponudili prebivalstvu trebanjske občine v najrazličnejših krajih tradicionalno raznovrsten kulturni napoj, se pravi poleg likovne umetnosti še vrsto drugih kultumo-umetniških stvaritev (kresna noč v Mokronogu z baletnimi nastopi, folklorni nastopi, koncerti oktetov — udeležencev šenljernejskega Srečanja 77, gledališka gostovanja itd.). Tabor bo potekal nekako že po ustaljenem programu, vendar z novo vsebino spremnih prireditev. Tako bo že naslednji večer po slavnostni otvoritvi pisatelj Tone Svetina vodil kulturniški pogovor, na katerem bodo sodelovdi udeleženci tabora in literarni ustvarjalci iz Dolenjske. Za 25. junij je napovedana otvoritev slikarske razstave brazilskega likovnika Ivonalda Ve- aterizem ni leglo diletantov ^akaj nekateri še vedno omalovažujejo amaterska kulturna snovanja? ^ *cu*turnil1^!irt*“no Ivu Tavčarju, ki je na nedavni konferenci Zveze ti 6,10 ^ojih tem^i^a<"^ SloveniJe dejal, da bi ta organizacija izgubila 1 razsežnosti, če bi zanemarila razvoj kulturnega #, Ptav zavoli amaterizem, se nima za manjvredno, čeprav ! & °l*alovažUje^°ltt^8a nekateri tako v kulturnih kot političnih krogih 01 Prišli od ta' P0<^rta* govornik in pristavil, da so taki „udar-k0der je zveza pričakovala podporo. ne gre de in mnogokrat le malo bolj aktiv-tm ga P°dkultnr/rak tradiciona- na kulturna vzgoja ter možnost, da ttfl ’ kot ™ kaJ Podobne- .......................... iv# Ida^0^ člnvoi, o^ost, ki po svoje po svoje , stijC?«. odtui^oboditi se raz-f da ^ sn»ottov 2 ' m nehumani- h Sgi&sr *"............. o vcli- USt^arjalJnaa^ate?2em najčešče Jdlna Preizkušnja za mla- človek v njej razkrije svojo nadarjenost in nagnjenje. Toda ob skupnih kulturnih nastopih prav ta ..iščoči se“ človek spozna in goji kolektivnega in solidarnega duha, ruši socialne in profesionalne pregrade. Ce se preselimo na domača tla in v sedanji čas, lahko pristavimo, da se ob takem sodelovanju krepi tudi njego-samoupravna izkušnja. Amateri- če s Kak° otr°ka cesa učimo J# ne smi01 otro^°m kaj delaš, potem delovna situacija V* ’ na P.nvzet* značaja preizkušnje. Otrok naj ne dobi n čakamo na to, ali bo nalogo rešil ali ne. s n načinenOSJavno navaj11110 na določene zaposlitve, na ^tn°> Zelo nS 'zražajmo dvonov o možnosti uspeha. Na-pt • ošteva Sn° ^cazem0 zadovoljnost nad doseženim. mr^a’ n' česa Prav naredil. Cesto pomeni to jtav gotovi3 Rajati otroka, ki dela najboljše, kar zmore, «nn“ ru na mestu. Z majhnimi „obratnimi nezgo- ati, fij*. Pa ^a no^e- Seveda je treba tudi kaj Qami' sa ^oram ‘“»tu. z, majnnimi „oDratmmi nezgo- i^° tedaj e° vnaPrej računati. Preprečiti jih moremo *egavenH.,e Preprečimo vsakršno samostojno dejavnost, ^ ar no^pmrv :______________L: d!? tožnik1 no^emo- Včasih izpusti otrok pri pogrinjanju 0^bne nesreč 'n S' zamaže obleko, ko sam je. Take in Qh "k “a Poti v ~ S° učn'na> ki io moramo plačati mi in naš danosti * ^ dostojnosti. Ce otrok ni napravil škode iz OŠ 1 ril n 1 ■!. ga potolažimo: „Sai si se potrudil, upajmo. - uqei nri,- Potolažimo: „Saj si se potrudil, upajmo, iic ali P, “ognjič s tem več sreče." Nepremišljeno bQ °> da otrok nePreudarjena zaušnica ima lahko za posle-^8odil0 x no^e znova prijeti za isto delo iz strahu, kaj se P ^ Maria pŽ.T Spet PriPeti nezgoda. ktin) &g- Moj otrok je drugačen (prev. dr. I. Arko in NE PREOBREMENJUJMO OTROI^ De otrok Nm-,skušaj h C m?re naučiti samo tega, za kar je zrel. Zato mn°SjČ' ci*ja’ ki leži izven njegovih možnosti, stom,- samo tisto, kar zmore ob svoji trenutni Pre> r Hoč!' ■*' sPreJeti in predelati... Ne obupuj, če se Vjj?0^aj. ^a b* se ^esa naučil. Morda je še ka ei,a boš, da h ma^°’ ne^aJ časa ponovno poskusi. Pot^Pričakui,0« bolje' Ne preobremenjuj svojega otro- oonpri, J ocl njega storitve, za katere ni sposoben, edv°mno odpovedal. Navedena avtorica v istem delu losa de Mela, za torek, 28. junija, pomenek o kulturi in umetnosti Alžira in Brazilije ter za petek, 1. julija, gostovanje folklorne skupine iz Obrenovca — občine, ki je pobratena s tre' banjško. Zadnji dan srečanja sa- morastnikov bosta imela slavnostno sejo upravni odbor tabora in častni odbor 4. salona, nakar bodo podelili odličja tabora. Za jubilejni tabor so pripravili prireditelji zanimivo novost: mali tabor, na katerem bodo sodelovali mladi likovniki iz osnovnih šol trebanjske občine pod mentorstvom učiteljev likovnega pouka. I.Z. Dva dneva za obzorje 500 učiteljev iz novomeške občine med zimskimi počitnicami na idejnopolitičnem izobraževanju zem razvija namreč vse tiste vrednote in odnose, ki so bistvo samoupravne socialistične družbe. Resnici na ljubo je treba povedati, da „vsak“ amaterizem le ni povsem tak, z vsemi navedenimi vrlinami, saj je navsezadnje nenehno v nevarnosti, da si ga podredi tak ali drugačen odtujevalni tok. Ni imun za pridobitništvo, lahko se skomer-cializira, omogoča manipulantstvo, skriva diletantizem ali celo primitivizem. Zato je tembolj pomembno, da so v tej množici „amaterjev“ še posebno aktivni in ustvarjalno dejavni napredni kulturni delavci, saj bo amaterizem, za kakršnega se zavzemamo, le tako neprikrajšan za vrsto prav nič kulturnih pritiklin (prilastkov). Vsega po malem, dobrega in slabega, bi mogli ,.odkriti" tudi v dolenjskem amaterizmu. Delno opravičilo bi našli morda le za njegovo pri-dobitniško plat. Zakaj se je pojavilo pridobitništvo, pa bi mogli 'najti odgovor ob malone stalnem pomanjkanju denarja. I. Z. Iz napovedi Spet obilica slovenskih izvirnih knjižnih del Slovenske založbe so že decembra napovedale letošnji knjižni program. Sodeč po objavah, se obeta lepa knjižna bera, v tej pa številne slovenske leposlovne in družboslovne novosti. Mladinska knjiga bo npr. v zbirki „Nova slovenska knjiga" med drugimi izdala tale dela: Ivan Mrak: „lgre sveta", Mate Dolenc: „Oranžna eksplozija", Tomo Rebolj: „Balta-zar“, Alja Tkačeva: „Pisma z Mo-' jotoka", Jože Snoj: „Lila akvareli", Herman Vogel: „Breme nesporazumov" in Matjaž Kmecl: „Lepa Vida ali problem svetega Ožbalta". V zbirki „Pota mladih" so napovedane izdaje: Branko Gradišnik: „Čas‘‘, Anita Hudi: „9ikc samostanskega vrta", Aksinja Kermauner: „Ples pravljic" in Blaž Lukan: „Pesem in pesmi". Pri Cankarjevi založbi bo izšlo delo Bena Zupančiča „Noč in dan", pesniška zbirka Svetlane Makarovič „lzštevanje“, prozni tekst Pavleta Zidarja „Jezus iz pekla", Krakarjeva zbirka publicističnih zapisov „Prc-pletanje" in druge. Pri koprski Lipi bodo izšla naslednja pesniška dela: Branko Hofman: „Lok“, Igor Torkar: „Balada o smehu" in osem pesniških listov, ki bodo predstavili osem avtorjev. Ko so v novomeški občini podelili polletna spričevala, so šli osnovnošolci in srednješolci na štirinajstdnevne zimske počitnice, njihovi učitelji pa dva dni na idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje, ki ga je v sodelovanju z Zavodom za šolstvo in partijsko komisijo za kulturna in prosvetna vprašanja pripravila novomeška izobraževalna skupnost. 25. januarja je okoli 500 prosvetnih delavcev v športni dvorani prisluhnilo besedi Bogdana Osolnika, ki je govoril o socialistični morali, in Jožeta Deber-ška iz republiške izobraževalne skupnosti, ki je obravnaval nadaljnje poglabljanje samoupravljanja v vzgojnoizobraževalnih organizacijah in svobodni menjavi dela s posebnim poudarkom na določila zakona o združenem delu. , 26. januarja so udeleženci, razdeljeni v skupine, obiskali osem največjih delovnih organizacij v novomeški občini. Po ogledu proizvodnih prostorov in potem, ko so bili seznanjeni z drugimi podatki iz življenja in dela kolektivov, so učitelji sedli z delavci k skupni razpravi o pomembnih vprašanjih in nalogah vzgoje in izobraževanja. Tehtni pogovori so stekli zlasti o usmerjenem izobraževanju, ki ga poskušamo uvesti v naši republiki hkrati s temeljitejšo preobrazbo srednjega, višjega in visokega šolstva. Menili so, da Tretja „Beseda V Trebnjem gre na pot tradicije še eno, morda do zdaj premalo osvetljeno in poudarjeno kulturno dejanje, rojeno ob vsestranskih prizadevanjih za popularizacijo kulture in umetnosti v vsakoletnih taborskih dneh. V mislih imamo ..Samorastniško besedo", publikacijo z literarnimi objavami avtorjev iz trebanjske občine in ilustracijami udeležencev tabora likovnih samorastnikov, kije predlanskim skoraj s preveliko sramežljivostjo zagledala beli dan, letos pa pripravljajo že tretjo številko. Namen te publikacije kaže njen posrečeni naslov: objavlja naj pesniške in prozne zapise samoraslih avtorjev, ki pišejo iz notranjega vzgiba in s tem duhovno bogatijo včasih pre-enolične delovne dni na polju, v proizvodnji in drugod. In še to: avtorji naj bodo trebanjski občani ali vsaj v tej občini rojeni. Kajpak to načelo „Samorastni-ška beseda" sama ruši; že lani se je odprla drugim Dolenjcem, letos pa se namerava še bolj. Po mnenju urednikov se bo kakovostna raven publikacije dvignila, če bo imela še več sodelavcev. Odločili so se, da bodo v publikaciji od letos dalje predstavili bralcem po enega gosta. To bodo že uveljavljeni književniki, ki so ali Dolenjci ali pa pišejo o Dolenjski. Skratka: izdajanje „Samorast-niške besede" ni le pomembno kulturno dejanje, ampak tudi eno takih, ki obetajo čedalje boljšo, večjo in v Sloveniji odmevno letino besedne umetnosti. I. Z. bi morali čimprej dobiti koncept, ki bi bil zadovoljiv za vse in bi ga lahko uresničili tudi v novomeški občini. Poskus, da bi prosvetni delavci pobliže spoznali „predmet“ materialne proizvodnje in odnosov, ob katerih se ta „dviga in pada“, se je, sodeč po prvih vtisih, povsem posrečil. Seveda se bodo „posledice“ pokazale kasneje. Že zdaj pa lahko zapišemo, da je taka oblika stikov ne le obojestransko koristna, ampak tudi nujna. Nedvomno je ena od priložnosti za temeljitejše medsebojno informiranje, izmenjavo pogledov, mnenj in stališč, na kar v menjavi dela med izobraževanjem in proizvodnjo ne bi smeli pozabljati. POSAVSKA PLASTIKA V NOVEM MESTU - Jutri ob 18. uri bodo v Dolenjski galeriji odprli razstavo „Baroč-na in kmečka plastika Posavja", ki so jo strokovno pripravili v Posavskem muzeju v Brežicah, v Novo mesto pa dobili s sodelovanjem Do-muzeja. Na sliki: !KI JEZUS (les z ostanki poslikave, višina 35,5 cm), kakor ga je v drugi polovici 18. ali v 19. stoletju upodobil neznan ljudski rezbar. Čeprav večina žepnih, namiznih in stenskih koledarjev 8. februarja že kakšnih deset let ne priznava za dan Prešernove smrti (zanje je to čisto navaden delavnik, za Janeze pa godovni dan), ga kljub temu - in to je „zakri-vil“ odlok SNOS med NOB - slavimo kot slovenski kulturni praznik. Na ta dan, dostikrat pa tudi pred njim in po njem, so v središču pozornosti kulturne prireditve in druge manifestacije, na katerih poveličujemo Prešernovega duha, nagrajujemo pomembne stvaritve s kul-tumo-umetniškega področja in sprejemamo nove obveznosti za osvoboditev kulture vsega nekulturnega in zaviralnih poti. Dan premislekov Seveda ne nameravamo zlivati žolča na koledarske pomanjkljivosti in proglašati njihove avtorje za take ali drugačne grešnike. Recimo samo, da jim tak spodrsljal malo teže oprostimo. Namesto tega se raje vprašajmo, koliko v nas Prešeren in z njim slovenski kulturni praznik še živi, ali dajemo kulturi tisto mesto v družbi in med dejavnostmi, ki si ga je prislužila skozi stoletja in bila, denimo, med narodnoosvobodilnim bojem soborka na položajih in vedrilka v daljni dan zmage in osvoboditve zazrtih obrazov. Morda je Prešernov dan tudi priložnost, da vsaj za hip premislimo poti, ki jih hodi naša kultura, kaj nam pomenijo kulturne skupnosti, kako je z odnosi, ki jih je zastavil na kulturnem področju ustavni duh, kako z delegatskimi razmerji in še posebej, kako se je kultura že znašla v svobodni menjavi dela. Prav gotovo se moramo ob tem vprašati, kaj lahko pričakujemo na „njivah“, ki smo jih začeli prečesavati z lani začeto akcijo „Človek, delo, kultura", „aV bo kal pognalo seme “ ali smo sejali na ilovici. Vrsta vprašanj, ki se ob takem premisleku zastavljajo, je brezkončna. Cankar bi jo presekal z enim samim: „Ali smo že dosegli, da kultura ni več le bogastvo bogatega? “ I. ZORAN Si s s ZA 25 MILIJONOV ZAOSTALIH ŠTIPENDIJ - Pomanjkanje denarja za štipendije buri kri. V Sloveniji bi morali zbrati kar 25 milijonov dinarjev, če bi hoteli izplačati tako imenovane zaostale štipendije. Hkrati se zavzemajo za dosledno izpeljavo ukrepov, ki so jih uvedli za boljši red na področju štipendiranja. Ugotavljajo namreč, da to področje kali še obilica nejasnosti. Med te sodi tudi ta, da marsikje ne vedo za skupno število štipendistov. O TISNIKARJU V ITALIJI - Pri florentinski založbi Zeta bo v kratkem izšla obsežna monografija o slovenskem slikarju Jožetu Tisnikarju. Natisniti jo nameravajo v desetih jezikih in v nakladi 40.000 izvodov. To je vsekakor lepo priznanje našemu slikarskemu samorastniku, ki je do zdaj ustvaril okoli 1.000 del, njegova platna pa visijo tudi že v nekaterih svetovnih galerijah. ..zadnja Šolska naloga" - Prvi teden v marcu - tako je na- povedano - bomo na malih zaslonih videli televizijsko dramo „Zadnja šolska naloga", za katero je napisal scenarij Matjaž Klopčič po novelah Bena Zupančiča ..Življenje za smrt" in „Brez naslova in junaka". V glavnih vlog*ah bomo videli Tanjo Po-beržnik, Zlatka Šugmana in Radka Poliča. PLEČNIKOV NAGRAJENEC -Plečnikovo nagrado za leto 1976 je žirija soglasno prisodila profesorju Dušanu Ogrinu za njegovo pionirsko pedagoško delo in metodološki prispevek na področju urejanja in oblikovanja kulturne krajine. HRISTO BOTEV V „LIRIKI“ -Mladinska knjiga je nedavno izdala v svoji popularni zbirki ..Lirika" izbor pesmi znanega bolgarskega pesnika Hrista Boteva. Njegove pesmi so v slovenščino prelivali Igo Gruden, Fran Albreht in Katja Spur. Slovenskemu izidu je spremno besedo napisal bolgarski litetr,;n zgodovinar Petar Dinekov. tekmovanju' leluje tudi Vabimo grafike! Zaradi razširitve dejavnosti in zanimivih razvojnih načrtov vabimo k sodelovanju v ofset grafični pripravi Eni montažerja - ročnega stavca reprofotografa Obveščen Dolenjec bere iuHentski i.tst St. 5 (1436)-- 3. ČZP Dolenjski list Novo mesto Glavni trg 3, tel. /068/23-611 Za obe delovni mesti iščemo sodelavce s končano poklicno grafično šolo. Želimo vas seznaniti z delovnimi in socialnimi pogoj' še pred vašo ponudbo — obiščite nas! Pismene ponudbe sprejemamo do 12. 2. 197/ \ 20. FEBRUARJA TRNOVSKI MARATON Organizatorji tradicionalnega „Tmovskega mara-tona“ so sporočili, da bodo prijavnice za nastop sprejemali samo do 10. februarja. Medtem ko je lani nastopilo nekaj več kot 1300 tekačev, pričakujejo letos okoli 2000 prijav (veliko so jih dobili tudi iz tujine) in prav gotovo bo med nastopajočimi veliko Dolenjcev. Zato naj vsi tisti, ki bi radi nastopili, pošljejo svojo prijavo z vsemi podatki na naslov: Trnovski maraton, 65280 Idrija, Vodnikova 2. Šola plavanja Novomc ki klub za podvodne aktivnosti je dosedaj slabel zgolj za podvodne športe in hitrostno plavanje s plavutmi, poslej pa bo svojo dejavnost razširil tudi na klasično plavanje. Zato bo prihodnje dni pripravil za osnovnošolce iz novomeških in okoliških šol „šolo plavanja", v katero bodo zaenkrat sprejemali le plavalce, s katerimi bodo poskušali uresničiti dobro zastavljen načrt. Obenem pa bodo „šolo“ pripravili tudi za predšolske otroke, in sicer za tiste, ki bodo šli jeseni v prvi razred. Prav z njimi bodo delali najbolj intenzivno, da bi že v kratkem času v primerjavi z rezultati njihovih ljubljanskih in drugih vrstnikov, ki trenirajo klasično plavanje, videli, kako sc njihovo delo obrestuje. Sola sc bo pričela'8. februarja CUJNIK IN RIFELJ V BUDIMPEŠTI Mlada novomeška atleta, 17-letni Darko Cujnik in leto dni starejši Jože Rifelj, ki sta kandidata za državno mladinsko reprezentanco (prvi v metu diska in kopja, drugi pa v metu kladiva), sta se v nedeljo vrnila z enotedenskih priprav v Budimpešti, kjer je vadila skupina enajstih atletov-metalccv. Skupini najboljših slovenskih metalcev, ki jo je vodil državni rekorder v metu diska Zdravko Pečar, trenerji pa so bili Ivan Markež in Pavla Peitler iz Maribora ter ing. Jože Kopitar iz Celja, bodo priprave v madžarskem glavnem mestu, ki sta jih financirala jugoslovanska in slovenska atletska zveza, gotovo koristile. V družbi z najboljšimi madžarskimi metalci kopja, diska in kladiva ter njihovimi trenerji so prav gotovo vsi veliko pridobili. Zato lahko pričakujemo, da bosta tako Cujnik kot Rifelj v prihodnje še hitreje napredovala in si zagotovila plavi dres z državnim grbom. F. MIKEC CELULOZAR ŠESTI Slovenska plavalska zveza, pravzaprav inž. Dušan Kit, je pred kratkim pregledala najboljše dosežke slovenskih plavalk in sestavila lestvice desetih najboljših. Ovrednoteni rezultati po desetericah so krški Celulozar pri klubski uvrstitvi postavili na šesto mesto. Vrstni red tekmovalk - 200 m hrbtno: 10. S. Blatnik 2:56,0; 100 m delfin: 10. B. Škafar 1:19,82;'200 m delfin: B. Škafar 2:58,2; 200 m mešano: 9. B. Škafar 2:53,0; 400 m mešano: 9. B. Škafar 6:09,0. TEČAJ PREKINJEN Med zimskimi počitnicami so imeli dijaki z brežiške gimnazije v Pečicah smučarski tečaj, vendar jim je slabo vreme onemogočilo, da bi ga izvedli do konca. Kljub temu je vseh petdeset tečajnikov pokazalo zadovoljivo znanje, tako da je bilo pet smučarskih vaditeljev s svojimi varovanci na moč zadovoljnih. Tečaj bodo dokončali takoj, ko bo zapadel nov sneg. G.R. BARIČEVA IN ŠOŠKOVA REPREZENTANTKI? Pred kratkim so v Novem mestu odigrali najboljši mladinci in mladinke v Jugoslaviji drugo izbirno kolo za državno reprezentanco. Dve novomeški kandidatki sta po drugem kolu zelo blizu dresa z državnim grbom, tretja, Kondejeva, pa ima v Varaždinu lepo priložnost, da prehiti dve nasprotnici in se še uvrsti v najboljšo mladinsko vrsto. Uvrstitev pred zadnjim nastopom: 1. Vazdar (Grmovška) 1.630, 3. Baričeva (Krka) 1.598, 6. Soško (Krka) 1.540, 10. Konda (Novo mesto) 1.470. NUKLEARNA ELEKTRARNA V USTANAVLJANJU 68270 KRŠKO oglaša delovno mesto VODJE FINANČNEGA ODDELKA Pogoji: — dokončana ekonomska fakulteta — 8 let delovnih izkušenj, od tega 4 leta pri finančno-raču-novodskih poslih — pasivno znanje angleškega jezika. Ponudbe pošljite v roku 8 dni na naslov delovne organizacije. 4 ♦ ♦ PROMETNA SEKCIJA NOVO MESTO sprejme takoj v redno delovno razmerje več delav- ° cev za: * - KRETNIKE, -ZAVIRAČE - IN P REMI KAČ E na postajah: - od Metlike do Ljubljane, - od Sevnice do Trebnjega na Dolenjskem, - od Grosupljega do Kočevja. Pogoji: starost od 18 do 35 let, po možnosti vojaščine prosti. Poskusno delo 3 mesece. Prošnje sprejema Prometna sekcija Novo mesto. Kolodvorska 1. Na vrsti je množičnost Ribniškemu športu se obetajo lepši časi — V novi dvorani bodo lahko zaživeli vsi športi NA LISCI NAD 100 MLADIH SMUČARJEV Smučarski klub Planinskega društva Lisca je v sodelovanju z osnovnimi šolami sevniške občine pripravil na Lisci nekakšno šolo v naravi s poudarkom na smučanju. Minuli petek so popeljali na smučišča na tej planini 55 šolarjev, ki naj bi se bili vrnili v dolino včeraj. Nemudoma naj bi jim sledila druga skupina okrog 50 smučarjev, ki naj bi bili tu na smučanju kraj S čas. Ker so to že bolj usposobljeni smučarji, jih bodo do kraja počitnic dvakrat odpeljali na Pohorje. IDOLENJSKI LISTI Penko in Milič Šahovsko prvenstvo Novega mesta vse bolj zanimivo Letošnje šahovsko prvenstvo Novega mesta se bliža koncu in boj za najboljša mesta ter za izpolnitev norme za I. kategorijo je od kola do kola hujši. Prva poraza sta doživela tudi mojstrski kandidat Igor Penko, ki je v časovni stiski izgubil z Isteničem, in Komelj, ki ga je premagal Tone Šporar. Rezultati - 7. kolo: Sitar - Poredoš remi, Materni - Pucelj remi, Šporar - Petkovič remi, Istenič -Komelj 0:1, Polenek - Penko 0:1, prost Milič; 8. kolo: Poredoš -Petkovič 1:0, Pucelj - Šporar prekinjeno, Komelj - Materni remi, Penko - Istenič 0:1, Milič — Polenek 1:0, prost je bil Sitar; 9. kolo: Petkovič - Pucelj preloženo, Šporar - Komelj 1:0, Materni - Penko 0:1, Istenič - Milič 0:1, Polenek -Sitar 1:0, prost je bil Poredoš. Vrstni red po 9. kolu: Penko in Milič 5, Istenič in Komelj 4,5, Šporar 4 (1), Poredoš 4, Pucelj 3,5 (2), Polenek 3, Sitar in Materni 2,5. T. S. Brestanica: za množično*! Denarja za rekreacijo je dovolj, le občani zanjo še niso najbolj zagreti zaeo' V današnjem času, zlasti pa po portoroških sklepih, je povsem odveč govoriti o nujnosti organizirane rekreacije. Brestaniški izvršni odbor TVD Partizana pa ugotavlja, da v njihovem kraju še ni vse tako urejeno, kot bi lahko bilo. Odbor je v minulem letu pripravil nekaj množičnih in uspelih trim akcij (kolesarjenje, hoja), za silo uredil trim kabinet v osnovni šoli, kjer sc ženske dobivajo ob ponedeljkih, ob torkih pa moški. Rekrea-torje vodi Armin Tomašič. Razen tega Partizan skrbi tudi za namizni tenis, žensko odbojko in mali nogomet. Predsednik izvršnega odbora TVD Partizan Miran Bračun meni, da je denarja za to potrebno dejavnost dovolj, občani pa zaenkrat za rekreacijo še niso dovolj zainteresirani. Navzlic temu, da delavci prispevajo denar za potrebna telovadna orodja, na rekreacijo ne prihajajo. Razveseljivo pa je dejstvo, da v telovadnico radi zahajajo srednješolci in študentje. Prav bi bilo, da bi nekoliko pozabili na igre z žogo, ki so pri njih močno priljubljene in se bolj posvetili tudi vajam na orodjih. Prav tako ne bi bilo napak, ko bi se telesnokultumi delavci iz krajev- ‘ CK i, nili skupnosti Brcstan^ ’ Rožni dol za ceno b;« povezali. Morda za za 0 nacijskim odborom, K ^ in organiziral skupna .. ^ društev in klubov. Str «j{| dela ne bi bili veliki, kvaliteta pa zagotovljen- POGORELCA NAJBOLJŠA iški Kočevski namiznoten ^ so minuli teden P^P^-nst^ namiznoteniško ?,rvsj M katerem so nastopu'.,^ ( igralci iz Kočevja, N ji Ribnice, Sodražice 1,a:h0|tfi pričakovati, šo bili naj čini in Novomeščani- n0:" Vrstni red - posaiti gorelec, 2. S. Pog°r 4 sjjjl čevje), 3. G. Guštin, y)jji, (oba Novo mesto), J. , Marinč (oba Kočevje)’ (Sodražica), 8. Mern itd- Pari: 1. Borut in Sa^ J (Kočevje), 2. S. G { ^ ^ (Novo mesto), 3. Vlaj ji (Kočevje), 4. S. GuS> (Novo mesto) itd. NAJMLAJŠI TELOVADCI - Društvo za rekreacij" , vzgojo skrbi tudi za najmlajše. Vsak četrtek od 15-telovadnici novomeške gimnazije zbere najprej °|^? ajaV8 ?' za njimi pa pride še ena skupina otrok, s katerimi111^^ Koščeva in Požarjeva med tem, ko starši s klopi °P otroke, kar precej dela. (Foto: J. Pavlin) pravilu na sestankih zagovarjajo svoja stališča in ne stališč tistih, ki so jim zaupali pomembno delo. Zavoljo tega bo potrebno poslej na tem področju krepko zaorati, zlasti pa uresničevati vse portoroške sklepe. Po Portorožu je ribniška telesna kultura dokazala, da je že dalj časa na dobri poti. Ribničani so namreč že prej skrbeli za množičnost in rekreacijo, sedaj pa ji bodo posvetili^ še več pozornosti. Kar 60 odstotkov denarja bo namreč poslej namenjenih predvsem „bazi“, 30 odstotkov kakovostnemu športu, deset pa drugim športnim namenom. Marsikdo se bo pri teh odstotkih začudil, kajti le malokatera občinska telesnokulturna skupnost bo toliko denarja namenila ža množičnost. Zato moramo povedati, da je v šestdeset odstotkov vključen tudi denar, namenjen za prepotrebno športno dvorano in pokriti bazen pri ribniški šoli. Verjetno se novega športnega objekta najbolj veselijo rokometaši, ki so najbrž edino moštvo v drugi zvezni rokometni ligi, ki nima primerne dvorane, kjer bi lahko nemoteno vadilo tudi v zimskem času. Bržkone bodo športniki dobili dvorano konec leta. Povsem razumljivo je, da se bo z njeno pomočjo razmahnila telesna vzgoja predvsem med občani, na katere so odgovorni do sedaj, četudi niso hoteli, ob nemogočih delovnih pogojih morali pozabiti. Potemtakem se ribniškemu športu obetajo lepši časi. Razen rokometašev, ki so daleč najboljši športniki v občini, bo občina zaradi organizirane množičnosti po vsej verjetnosti dobila dobre športnike tudi v drugih disciplinah, ki se bodo razvile v novi dvorani. M. G. Na letošnjem raDy Monte Carlo so Marko Kožar, ki je po rodu Ribničan. Na minulem Monte Carlu je vozil s Pušnikom in z njim je tudi (na sliki desno) na današnjem posnetku Danijela Divjaka. Na startu 45. rallyja je bilo približno 200 avtomobilistov. OBVESTILO O DERATIZACIJI (zastrupljanju podgan in miši) V OBČINI TREBNJE Po odloku o obvezni splošni deratizaciji v občini Trebnje (Skupščinski Dolenjski list št. 24/76 z dne 18. 11. 1976) bo Zavod za socialno medicino in higieno Novo mesto opravljal splošno deratizacijo v naseljih TREBNJE, MIRNA, ŠENTRUPERT in MOKRONOG v dneh od 7. 2. do 16. 2. 1977. Točna navodila in opozorila bodo izpostavljena na vidnih mestih v naseljih, kjer bomo opravljali deratizacijo. Zavod za socialno medicino in higieno. Novo mesto Mej vrti 5, tel. 21—253 V ___________________________J Pri ribniški telesnokultumi skupnosti dokaj dobro deluje tudi aktiv komunistov, ki je pred kratkim grajal delegatske odnose v skupnosti, zakaj po mnenju članov aktiva delegati in posamezne delegacije še sedaj niso dojeli novih odnosov. Zakaj? Zdi se.namreč, da delegati več ali manj kot po nenapisanem KRKA; TOZD ZDRAVILIŠČA ZDRAVILIŠČE ŠMARJEŠKE TOPLICE OBIŠČITE NAŠ KOZMETIČNI, FRIZERSKI IN SALON PEDIKURE INFORMACIJE DOBITE V RECEPCIJI ALI PO tel. 84-900 V -J Mladinci slabši kot pionirji Ribniški mladinci niso ponovili uspeha svojih mlajših tovarišev in so namesto pokala RZS prišli domov s tretjim mestom — Inles še naprej zmaguje Letošnja številna zimska rokometna prvenstva, ki so v preteklih letih dokazala, da močno dvigajo kvaliteto slovenskega rokometa, se počasi končujejo. Prejšnji teden so končali tekmovati člani pionirskih medobčinskih rokometnih selekcij, zadnjo nedeljo pa so prišli na igrišče še reprezentantje mladinskih medobčinskih selekcij* ' £ci?¥iRJI DOLENJSKE GOSTUJEJO - V prvem kolu gostu! v s .s^ovenske košarkarske lige selekcija Dolenjske boljši in V jesenski tekmi so bili Dolenjci precej težka tekm* as premagali (95:71), v gosteh pa jih čaka Itai - .^na’ ^akaj Sežančani so na domačem igrišču izgubili °^Dnas SfeČanj' prizor z „novomeške“ tekme skoku z ^ * bosta pomerila v soboto zvečer. V ^elj) u °2° (y belem dresu) je Šeničar, akcijo pa spremljata ju Vacevič (skrajno levo) in Munih (8). (Foto: Janez Medtem ko so pri pionirjih brez težav zmagali Ribničani, so organi-zatoiji in tudi ekipe največ možnosti med mladinci dajali prav tako Ribničanom. Žal pa je imel Inlesov podmladek na minulih srečanjih precej smole: v svoji skupini je zbral ravno toliko točk kot prvouvrščena Gorenjska, ker pa je imel nekoliko slabšo razliko v prejetih in danih golih, je pristal na drugem mestu in nastopil lahko le v „malem“ finalu. Tako je sicer nadarjena vrsta, ki bi bila lahko z malo več sreče (pa tudi vloženega truda) precej boljša, osvojila tretje mesto in ni potrdila uspeha svojih mlajših klubskih tovarišev. Rezultati - predtekmovanje: skupina B: 1. Gorenjska 6, 2. Ribnica 6, 3. Kras 6, 4. Posavje 1, 5. Sl. gorice 1; finalni rezultati: za 1. mesto: Ljubljana - Gorenjska 10:9 (4:4), za 3. mesto: Ribnica -Koroška 16:8 (8:6) itd. Končni vrstni red: 1. Ljubljana, 2. Gorenjska, 3. Ribnica, 4. Koroška, 5. Goriška, 6. Kras, 7. Posavje, 8. Obala, 9. Zasavje, 10. Sl. gorice. INLES: DVE NOVI ZMAGI V nadaljevanju vse bolj zanimivega tradicionalnega zimskega rokometnega prvenstva Slovenije so minulo nedeljo Ribničani odigrali dve tekmi in brez težav dosegli nove točke. Najprej so se pomerili s Krmeljem (23:15; 10:8) in s precej slabšim nasprotnikom „trenirali“ taktiko. To se jim je v prvem polčasu skoraj maščevalo, zamujeno pa \ Sevnica: skrb za najmlajše Partiz^----------- '"m SUmi—j ■ i ima premalo vodnikov in vodnic — Poslej kvalitetnejše delo z najmlajšimi Rokometašem zagotoviti denar — Kdaj trim steza? I pi" i a v Sevnic* rnu Je Društvo za telesno vzgojo in športno rekrea-ki je (jj.1 Poredilo za člane in občane nastop svojih telovadnih ;et/ so bflj _ P°yezan z občnim zborom. Akademija je lepo uspela, n£ zbon, p’ razgibani in dokaj kvalitetni. StVo SO Dovortol; -j .. : . , J Posebno skrb bodo posvetili najmlajšim. V Šentjanžu se bodo pomerili s telovadci tamkajšnje šole, obiskali bodo Murnice, Hrastnik, Planino. Plavalci in neplavalci bodo odšli v Laško, Šmaiješke in Dolenjske Toplice, ob zaključku šolskega leta bodo društveni delavci pripravili pohod po poteh Jančija Mevžlja in Milana Majcna itd. a doK •, težaveS°?.0VjC?ali> da ima dru-šoisjS kadrov čen‘ pomanjkania del,7?" letom’ Prav Je z novim itzi Vel'ko vn?0?'0 Z mladino Mladost? in vodnic-* bon P°lreboJ- m neizkušenosti ■ d° LP0™.°.Č- Ce je ne dtuš^^nosti • 1112111 Poide-delo v načrtlmu0 v sevn'škem IWvi’astoP na Jr , kvalitetno ^brii ’n.našo'^^- teKmovanjih Pionfe bo *nski w!!s.tV0' v marcu spo- Jlm lahko začetno > % i • V £> Prve° drUŽtV0 pripravilo v marcu spo-pom. u,.Pa sc , ,v naslednjem bodoU' »a Wof0 lal,ko najmlajši ,i^0 boli W°SU s knlnci „b.0lj skrbel?1 s kolesi. Posiej aeiisV J ' Poživil- ? lzlete> s kate- svoje Vejavnosf' DPa°rtno in rekre' °bča„ CaJ ’ p ne samo za e- Pač Pa tudi za ostale V društvu delujejo tudi druge sekcije. Namizni tenis in nogomet delujeta le v rekreacijskem smislu, popolnoma drugače pa je z najboljšim posavskim športom, z rokometom. Klub uživa veliko materialno pomoč matičnega društva. To je bilo doslej mogoče samo zaradi lastne pridobitvene dejavnosti, ki jo je imelo društvo s kino dejavnostjo. Ob prenosu te dejavnosti v kulturno dvorano gasilskega doma bo potreb- fff (d V n id ŠPORTNI KOMENTAR njec ni - Slovenec? D°lenht etošnJa zima n*n°Pokie'V ni in na/'brž ^°p, to svojih pravih ^ ’ vjiii [jruvui Zav°ljo „ l7?*ICe> predvsem bolelSt\' da veči™ šol tesn° n[Sem ne jemlje nSl,e Smučarske T' nepriharSka izkazni' er°ZUn,ir 0,0,0 P^poznu. S po ka športna dru-S°iah, č snov>uh in srednjih xo bila « ko-h seznanjena, v°st hi Za izkaznice. z obema . °knjej gabiti predvsem §Žnih i-enuhri po mneniu Senec ’ da ie vsak Hnjct nr ,c'e" smučar, " QV S°t°vo nismo h k a l!e,n‘ člam /° društva in m. oto ' člani undi-kci/o , ionizacij) od nove S se zav v i°? Dru' Spčarske novih pravil ke »eze lahko di-ToknUČiio v članstvo možn>noč"o pove- n Tičijo rano smučarsko rekreacijo in si, kar je najbolj pritegnilo nekatere Dolenjce, zagotovijo redno in cenejšo smuko. Lastniki smučarske izkaznice (za mladince je 150, za pionirje pa le 60 din) imajo pri nakupih smučarske opreme deset odstotkov popusta, prav tako so občutno cenejše vožnje na vseh slovenskih žičnicah in vlečnicah, udeležba na raznih tečajih itd., poleg tega pa so člani mdi zavarovani. Cel kupprednosti, ki naj bi med drugim poskrbele tudi za množičnost slovenskega narodnega športa, pa zaenkrat telesnovzgojnih delavcev iz Dolenjskega, na škodo varovancev, še niso ogrele. Na SZS pravijo, da za akcijo še ni prepozno, zakaj prihodnji teden se začne drugo polletje in v februarskih dneh bo po slovenskih smučarskih središčih (najbrž tudi na Dolenjskem) še dovolj snega. februarja 1977 no za rokomet zagotoviti dodatna finančna sredstva. Še beseda o trim stezi: brez pomoči delovnih organizacij ne bo šlo. Člani društva bodo dali svoj prispevek s prostovoljnim delom. Šteza naj bi se vila nad ..Jutranjko", za njeno opremo pa bo poleg materiala potrebno delo gozdarjev, kovinarjev in tesarjev. Akcije za zgraditev potrebne trim steze se bodo udeležile tudi sindikalne organizacije in nosilci športne rekreacije v delovnih organizacijah. EDI RAUTER Leskovec: deklice nimajo mentorja Leskovški Partizan je pred dnevi pripravil namiznoteniško prvenstvo domače osnovne šole. Boji so bili zanimivi in dobri, posebnost na tekmovanju pa je bil sicer zelo dobri Savko Petrič, ki je namerno izgubil dva boja. Najboljšim je Partizan podelil priznanja, zmagovalec je prejel pokal, drugo in tretje uvrščena pa praktični nagradi. Vrstni red: 1 Pirc, 2. Petrič, 3. Bizjak, 4. Češnicvar, 5. Jazbec. 6. Budič, 7. Cerovšek, 8. Kozole itd. V kratkem bo podobno tekmovanje tudi za mladince oziroma člane. Navzlic prizadevanjem, da bi k tekmovanju pritegnili še dekleta, organizatorjem ne uspe. Bržkone je za to krivo tudi društvo, ki ne more dobiti mentoijev, da bi pionirke naučili te lepe in koristne igre. Prav gotovo je zadnji čas, da se kdo posveti tudi deklicam, kajti v Leskovcu jih je veliko, ki bi rade stopile za zeleno mizo. L. ŠRIBAR AK NOVO MESTO DVAKRAT NA LESTVICI Pri pregledu rezultatov lanske atletske sezone se je med deset najboljših atletskih klubov v Sloveniji v disciplini 4 x 100 m in 4 x 400 m novomeški klub uvrstil dvakrat. Prvič je njegovo atletsko moštvo s časom 44,0 na šestem mestu, drugič pa s 3:26,5 na petem mestu. Član atletskega kluba Rafko Križman je lani v teku na 400 m z ovirami dosegel 58,4, kar ga je uvrstilo na deveto mesto. POLDE BUČAR ŠTIRIKRAT V LESTVICI NAJBOLJŠIH Novomeški atlet Polde Bučar se je kar štirikrat uvrstil v lestvice desetih najboljših slovenskih atletov. Na 800 m je deveti (rezultat 1:55,6), na 1000 m trelji (2:31,6). na 1500 m osmi (3:57,3) in na 3000 m deseti (8:51,0). so nadoknadili v drugem delu Novomeška Krka je igrala s TREBNJE: ZVEZA TELESNOKULTURNIH DRUŠTEV V Trebnjem bodo v začetku februarja ustanovili Zvezo telesnokulturnih društev trebanjska občine. Sekretar TKS Darko Krištof je o ustanavljanju povedal: „Zvezo TKD bi lahko ustanovili že prej, vendar zanjo nismo imeli potrebnih ljudi. Sedaj je to vprašanje rešeno in vsi pričakujemo, da bo poslej organizacija dela boljša. Dobili smo strokovno institucijo, ki bo povezana s terenom po strokovni in organizacijski plati. Po vsej verjetnosti bo ena izmed prvih nalog nove zveze obuditi društva Partizan v tistih krajih, kjer so včasih že delovala, in tam, kjer so za delo telesnovzgojnih organizacij dobre možnosti." J. PLATIŠE NA STOL TUDI NOVOMEŠCANI Občinska organizacija ZZB NOV Jesenice bo ob sodelovanju alpinističnih odsekov Jesenice, Mojstrana, Tržič in Radovljica ter gorskih reševalnih služb Gorenjske tudi letos priredila tradicionalni pohod na Stol. Pokrovitelj XII. zimskega spominskega pohoda je „Dclo“, trajal pa bo v soboto in nedeljo (19. in 20. februarja). Z njim bodo udeleženci počastili 85. rojstni dan tovariša Tita, 40-letnico njegovega prihoda na čelo KPJ, 40-letnico ustanovitve KPS, 35. obletnico boja na Stolu in 15. obletnico prvega zimskega spominskega pohoda na Stol. Akcije se bodo udeležili tudi novomeški planinci. PENCA IN ŽUŽEK V AK NOVO MESTO Znano je, da je bila pred leti Dolenjska „dobavitelj“ kakovostnih atletov za ljubljansko Olimpijo in celjskega Kladivarja. Sedaj, ko se pogoji za razvoj „kraljice športov" izboljšujejo tudi v manjših centrih, kot je Novo mesto, so sc „selitve,‘ ne samo zavrle, ampak je celo prišlo do prvih vrnitev v matični klub. Pred dnevi sta se v AK Novo mesto vpisala dva Olimpijina atleta -Janez Penca, lanski državni prvak na 400 m z ovirami in najboljši slovenski tekač na 110 m z ovirami, ter Metod Žužek (nekdaj je tekmoval za Partizan Kočevje), ki je lani presenetil z osvojitvijo naslova prvaka Jugoslavije v teku na 3000 m z zaprekami. Janez Penca se je namreč pred nedavnim vrnil iz JLA in je že zaposlen kot profesor germanistike v Novem mestu, Metod Žužek pa bo letos diplomiral na pravni fakulteti v Ljubljani in se želi zaposliti na novomeškem sodišču. AK Olimpija je obema izdala izpisnico, ker ni razlogov za preprečevanje vrnitve na Dolenjsko. Oba državna prvaka in reprezentanta bosta močna okrepitev zelo mladi in perspektivni ekipi novomeškega atletskega kluba. vanom (20:14; 9:5), nato je Inles ugnal še Preddvor (27:19; 11:8), Krka je izgubila tudi s Prulami (16:26; 9:11), Krmeljčani pa so pošteno namučili Iskro in le malo je manjkalo, da bi dosegli zmago (14:15; 7:5). STRAŽA: MITROVIČ PRVI Na januarskem hitropoteznem prvenstvu Straškega šahovskega kluba je največ točk (10) zbral Mitrovič, drugi je bil Bačnik (8), tretji Zadravec (7), četrti Nose (6), Medved je zbral pet točk itd. SEVNICA: TAVČAR ZMAGAL Odprtega hitropoteznega šahovskega prvenstva ŠK Milan Majcen za mesec januar se je udeležilo enajst igralcev, brez poraza pa je zmagal Rado Tavčar. Vrstni red: 1. Tavčar - 10 točk, 2. Maurer 7, 3. do 4. Blas in Derstvenšek 6, 5. do 7. Šoper, Blas in Hočevar 5, 8. Tekavc 4,5, 9. Belak 3 itd. Lisca: le delo rodi uspeh Za šport in rekreacijo v sevniški konfekciji Lisca je dolžna skrbeti posebna komisija pri sindikalni organizaciji. Njeno zastavljeno delo je bilo kljub obseženosti v celoti uresničeno. Poskrbeli so za množičnost in resno delo je rodilo lepe uspehe predvsem v občinskih sindikalnih igrah. Prvi so bili v moški in ženski konkurenci. Žal pa splošna ugotovitev, da v sindikalnih igrah nastopa vse premalo mladih delavcev in delavk, velja tudi za Lisco. Lep uspeh množične rekreacije je komisija dosegla z organiziranjem tradicionalnega srečanja delavk-OZD Lisca na planinskem vrhu Lisca. Tokrat so se že petič zapored srečale delavke iz sedmih tozdov, pri petem „vzponu“ pa so sodelovale tudi predstavnice iz tozda „Mideri“ iz Zemuna. Udeleženke pohoda so tekmovale v štirih disciplinah, zmagale pa so športnice iz obrata v Senovem. Poleg tega so se športniki in športnice iz Lisce udeleževali vseh pomembnejših športnih prireditev v sevniški občini, bili so na republiški zimski tekstiliadi na Krvavcu, na kegljaškem tekmovanju v Novem mestu, svojo ekipo so poslali tudi na pohod ob žici okupirane Ljubljane itd. Komisija je poskrbela za redna mesečna tekmovanja v šahu, kegljanju in streljanju, uspešno pa sodelujejo z ženskim rokometnim klubom Lisca, kjer skrbijo za rekreacijo in tudi za tekmovanja v ligi. E.RAUTER Pozabili na Portorož Medobčinski svet SZDL za Dolenjsko bo v marcu sklical posvet o telesni kulturi — Atletski center Pred nedavnim je bil v Novem mestu na medobčinskem svetu SZDL za dolenjske občine sestanek predstavnikov novomeškega atletskega kluba in Atletske zveze Slovenije z družbenopolitičnimi delavci in predstavniki TKS, na katerem so obravnavali izvajanje portoroških dogovorov in s tem v zvezi uresničevanje prioritete atletike, ki je tudi v Novem mestu in drugih dolenjskih občinah prva športna panoga. V razpravi so ugotovili, da v večini osnovnih šol (ena od častnih izjem je novomeška osn. šola Grm) še niso pričeli izvajati selekcioniranja (testiranj učencev) in vadbe izbranih skupin otrok. Zato bo treba storiti vse, da sklepi iz Portoroža ne ostanejo le na papirju. Da bi prešli od besed k dejanjem, so na sestanku sklenili, da bo medobčinski svet SZDL za Dolenjsko v marcu sklical poseben posvet o telesni kulturi na Dolenjskem, s posebno točko: uresničevanje prioritete atletike. Prav tako so se dogovorili, da bi skupina telesnokulturnih delavcev Novega mesta pripravila za posvet teze o razvoju telesne kulture na Dolenjskem v prihodnjem obdobju. Zelo pohvalno je, da je vodstvo atletskega kluba v Novem mestu že pripravilo podroben načrt razvoja in organiziranosti atletike v NoVem mestu in na Dolenjskem v prihodnjih štirih letih. Glavni nosilec kakovosti atletike bo „Atlatski center Dolenjske", v katerega bo sčasoma prerasel sedanji AK Novo mesto. F. MIKEC rt Na dobri poti Menda že kar od 1968. leta na Dolenjskem ni prvenstva v namiznem tenisu, na katerem ne bi sodeloval tudi Egon Žabkar, član novomeškega namiznoteniškega kluba; če ne kot tekmovalec, pa kot vodja tekmovanja, sodnik in zadnji dve leti vse pogosteje kot trener obetavne novomeške namiznoteniške šole, o kateri pravi: „Več kot pet let smo se starejši novomeški igralci namiznega tenisa pogovarjali, da moramo poskrbeti za podmladek našega društva. Že skoraj petnajst let namreč dres najboljše ekipe oblačijo eni in isti ljudje, člani, ki so takrat imeli za sabo nekatere dobre namiznoteniške šole. Želje so bile eno, možnosti drugo. Kot Romi smo sc seliii od prostora do prostora, prosjačili za pomoč in bili v primerjavi z ostalimi slovenskimi klubi, ki so nastopili v prvi slovenski ligi, daleč na najslabšem. Bržčas bi bilo še danes tako, če ne bi dobili prostor v novi športni dvorani. ..“ Dobro leto je že, odkar so igralci namiznega tenisa dobili stalen in v primerjavi s prejšnjimi odličen prostor za treninge. Takoj so sklicali občni zbor, potegnili na svetlo že zaprašene delovne načrte in se lotili najvažnejše naloge, skrbi za množičnost. Še tisto leto so organizirali pionirsko namiznoteniško šolo, v kateri se je seznanilo z igro za zeleno mizico več kot 70 učencev z novomeških osnovnih šol. Po letu dni je ostalo petnajst resnih pionirjev, ki so že, kljub kratkemu času, lep dokaz, da lahko društvo dosega uspehe le s pomlajevanjem. „Kot kaže," je nadaljeval trener najmlajših igralcev, „smo na zelo dobri poti. Vsi naraščajniki prihajajo na treninge redno. Kar trikrat na teden po slabi dve uri vihtijo loparje, nabirajo izkušnje, znanje, moči. Pazimo pa, da šestumo igranje namiznega tenisa ne bi kateremu škodovalo pri šolskem uspehu. Tu smo se s pionirji o vsem dogovorili, zato dobro vedo, kaj jih čaka, če bi popustili v šoli. Tako jih razen seznanjanja z igro s celuloidno žogico učimo tudi discipline, reda itd." Žabkar je med drugim dejal, da bodo v kratkem poskrbeli še za dodatno „poživilno“ injekcijo. Meni, da je petnajst mladih igralcev, ki jih Novo mesto dolgo časa ni imelo, za dvig kvalitete še vedno premalo. Zavoljo tega bo s svojimi tovariši - podpira ga predvsem predsednik kluba Ivan Kapš - v kratkem pripravil nove šole namiznega tenisa, razen tega pa je že obdelal načrt, po katerem naj bi mesto imelo poslej redno pionirsko namiznoteniško ligo, v katero bodo vključili tudi šmarješko, mirno-peško in šentjemejsko osnovno šolo. Žabkar pa ima na skrbi tudi rekreatoije. Takoj, ko pet miz zapustijo pionirji, pridejo v dvoranico „rekreatoiji“, igralci, ki so sc pred leti aktivno ukvarjali z namiznim tenisom. „Vesel sem," je pogovor zaključil prizadevni Egon, „ker je tudi med odraslimi za koristen šport vse več zanimanja. Nemalokrat se zgodi, da je pet mizic premalo, to pa je dokaz, da bo novomeški namizni tenis, ki je bil pred desetletjem med najboljšimi v Sloveniji, kmalu prišel na zeleno vejo. Takrat bom zadovoljen prepustil marsikatero funkcijo v klubu mlajšim in se posvetil izključno pionirjem." J. PEZELJ g# 7 NOVO KEGLJIŠČE — Novomeščanom se že v marcu obeta novo kegljišče, in sicer za restavracijo Pri vodnjaku. Razen štiristeznega kegljišča bo imel objekt dva gostinska prostora s pivnico in kuhinjo ter trinajstimi parkirnimi prostori. (Foto: Janez Pavlin) iz monografije dvanajste brigade f 1 I brigada brani belo krajino K niše: lado ambrožič-novlj IjUNAKIŽ]&ŠJ1 DL »TISOČ IN iPOLMER VRH NA ENE NOČI i : SVETU NAROD V STAREM LACIJU Lang ““ [IGRALEC ZIVAl PRITOK VISLE MESTNA UTRDBA ncr IZDELEK STRAVA 2. IkoSnje ATENINO SVETISCE BOLEČINA SVETU OKOLI C Vneti za pravo srečo ljudstva (Rojaki, volitve!) Kakoršne postave — takova sreča državljanov; kakoršni poslanci, take postave. To je dandanes, ko se nobena postava ne razglasi, ako je ne sprejme državni zbor, popolnoma resnično. Kako važno mora biti tedaj za vsacega pametnega človeka, volilca, da voli poslanca, vestnega in vernega poštenjaka, kateremu je mar sreča ljudstva! Da, kakor si posteljejo volilci, tako bodo ležali dolgo vrsto let! Vsakdo naj dobro preuči, koga bode volil. Popraša naj izkušene može, od katerih ve, da so vneti za vero katoliško, narodnost slovensko in sploh za pravo srečo našega ljudstva. Taki svetovalci pa so vam pred vsemi vrli slovenski duhovniki in pa konservativni slovenski listi. (Z Rak e.) Deželni zbor je vže sklenil da se napravi cesta od Maršeče vasi skozi Cisti breg, Koprivnik, Malence do Kostanjevice. Temu se pa nekateri ustavljajo zahtevaje, naj se gradi nova cesta od Gmajnice naravnost skozi Krakovski gozd, da se združi v nižavi s cesto z Rake vodečo. Nam se zdi, da bi bila ta cesta brez potrebe, ker ne bi bila nobene koristi -vsaj ni prometa — pač pa grozno draga. (Vže leta) ugibajo novomeški očetje, kje bi se napravilo pripravno sejmišče, kajti vsakdo sprevideva, da je sedanji prostor popolnoma nepripraven, zlasti ker so sejmi vedno večji in boljši, odkar imamo železnico. Resnica je, da je Loka popolnoma neprikladna za sejmišče. Le poglejmo jo! Dohod je samo jeden, in sicer mimo pošte in davkarije. Gnječa je taka, da ti ni mogoče preriti. (Oglas.) V prodajalno z mešanim blagom sprejme se takoj trgovski učenec, ki ima veselje do trgovine, ter je slovenskega in nemškega jezika v govoru in pisavi zmožen. Kje, pove vred-ništvo tega lista. (Iz DOLENJSKIH NOVIC t 1. februarja 1897) MUSOM ImmM i iiiMTrffn»i V1 j ) il». 11 (IB . I botnice in sipe. Barva krvi je odvisna od prisotnosti atomov kovin v zgradbi pigmentov: hemoglobina, klorokmorina, he-meritrina in hemocianina. Pri človeku in vseh vretenčarjih, prav tako pa tudi številnih nižjih živalih, je kri rdeča zaradi hemoglobina, v katerem se nahaja oksidno železo, ki daje pigmentu izrazito barvo, po njem pa vsej krvi. V krvi hobotnic in sip daje modro barvo hemocianin, v katerem je namesto atomov železa atom bakra. Prav ta je odločilen za modro barvo krvi teh glavonožcev. V živalskem svetu pa poznamo še živali s svetlo rožnato krvjo; to so nekateri črvi, ki imajo v krvi hemeri-trin, v katerem je atom železa. Nenavadne barve je kri nekih drugih črvov, ki imajo v sestavi klorokruorina pro-toksidno železo. To daje krvi lepo zeleno barvo. V mnogih domovih so se nerodni, veliki televizorji morali umakniti prikladnejšim minivi-zoijem, ki imajo vrsto prednosti pred tradicionalno ,,škatlo“. Zmanjševanje televizorjev pa ni ostalo samo na tej stopnji, ampak je stopilo že tako daleč, da je praktična uporaba mikro-vizoijev, kakor jih imenujejo, vprašljiva. Najnovejši izdelek te vrste je proizvod, ki so ga izdelali v Veliki Britaniji. Na evropsko in ameriško tržišče prihaja prav te dni. Mikrovizor angleškega izumitelja Cliva Sinclaira, znanega tudi v zgodnji dobi razvoja žepnih računalnikov, ne bo prvi te vrste. Že pred nekaj leti so podoben mikrovizor izdelali v Sovjetski zvezi, vendar pa sovjetska naprava ni našla poti do kupcev, saj je šlo po vsej verjetnosti le za prestižno zadevo in preskus sposobnosti izdelave izredno majhnih elektronskih naprav. Angleški mikrovizor naj bi po besedah svojega načrtovalca postal nepogrešljiv pripomoček poslovnim možem. Omogočil naj bi jim spremljanje vesti na potovanjih. Temu namenu primemo je tudi opremljen za spremljanje evropskih in ameriških televizijskih programov. S svojimi 15 centimetri dolžine, 4 cm višine in 10 cm širine' televizorček res ne bo delal prevelike napote, prav tako pa 821 gramov ni prevelika teža za televizor. Vsekakor pa je vprašanje, kdo bo na zaslonu, ki premore le 5 centimetrov, lahko kaj videl. Vsemu navkljub izumitelj zatrjuje, da mikrovizor ni igračka. Po ceni sodeč (300 dolarjev), res ni. KMEČKI ZAKOL — Na kmetih je bil nekdaj in je ponekod tudi še danes zakol prašiča pravi praznik, katerega so se veselili vsi po vrsti. Janez Platiše je bfl s svojo kamero prisoten pri tem dogodku. Zabeležil ga je na film in naredil fotografijo, ki je zanimiva, čeravno ji manjka precej tistega, kar daje fotografiji posebno izrazno moč. Platiše je ujel trenutek, ko se je voda iz vedra razpršila preko zaklanega prašiča, prav tako pa je ujel moškega in žensko v kaj „krvoločni drži“. Zanimiva je razporeditev ljudi na sliki in njihovi izrazi, moti pa preveč razčlenjeno ozadje (opeka, bel madež na vratih), ki odvrača pogled od osrednjega dogodka. Slik je na zalogi za našo rubriko še precej, vendar je malo novih avtorjev in malo res dobrih fotografij. Zato ponovno vabimo fotoamaterje, da nam pošljejo svoje najuspešnejše posnetke. Objavljene fotografije nagrajujemo z 200 dinarji. Bataljona sta se morala umakniti na rob gozda in sta odondod nadaljevala obstreljevanje sovražnikovih pozicij. Nemci so na hitro roko napravili bunkeije, ki so le delno ustrezali namenom obrambe. Kmalu je Hassler imel 1 mrtvega in 3 ranjene.4 Sovražni poveljnik je bil v skrbeh. Bal se je, da ga ponoči partizani ne bi obkolili, kar je slutil po ostrem naskakovanj Dvanajste. Dne 14. novembra ob 3. uri zjutraj je za obrambo pred obkolitvijo oblikoval posebno rezervno skupino, ki se je prebila proti severu, torej v smeri Novega mesta in zasedla koto 536 na hribu Ljuben. S tem so se zanj že začele težave. Odcepiti je moral del svojih sil in skrbeti, kako jih bo ponovno pripeljal v sestavo bojne skupine. V noči na 14. november namreč ni mogel računati na podporo Haagove bojne skupine, ki ji je določil za čas odhoda iz Novega mesta 14. november zjutraj. Ta njegov ukrep glede zavarovanja pred obkolitvijo je bil torej popolnoma obramben, zato moramo poudariti, da so Nemci tako že izgubili pri pohodnem udarnem tempu. Nadalje je Hassleijev ukrep napovedoval upadanje njegove odločnosti. Hassler je začel omahovati. Sedaj smo opisali razmere pri Hassleijevi bojni skupini. Kako pa je bilo pri XV. diviziji v dolini Krke? Dve brigadi, Cankarjeva in Gubčeva, sta po načrtu odkupovali v določenih vaseh. Petnajsta pa je v ostrem napadu poskušala zavzeti Št. Jernej, vendar se ji to ni posrečilo. Del brigade je odkupoval in rekviriral v za to določenih vaseh. Poglejmo še k največji bojni skupini, ki je 13. novembra začela gohod v Belo krajino. Ta skupina, ki se je nastanila v Kočevju in v Salki vasi pri Kočevju, je bila sestavljena iz 1., 2. in 4. bataljona slovenskih domobrancev (četrti bataljon je bil brez ene čete) in čete SS podoficirske šole iz Ljubljane. Dne 13. novembra zvečer je ob slabem vremenu zapustila Salko vas in se razdelila v dve koloni. Prva, močnejša, v njej so bili 1. in 4. bataljon slovenskih domobrancev in šolska četa stiške taktične šole, pod poveljstvom komandanta stiške šole kapetana Schumacherja odpotovala proti Koprivniku. Smer njenega nadaljnjega pohoda je bila Ovčjak-Mavrlen. Drugo kolono je sestavljal 2. bataljon slovenskih domobrancev. Ta se je pomikala vzporedno s prvo po cesti proti Mozlju in Nemški Loki. Njena nadaljnja smer je bila DobUče-Kanižarica-Čmomelj. Glavni poveljnik celotne operacije polkovnik Nickel je spremljal prvo, glavno kolono. Bilo je slabo vreme in slaba vidljivost, vendar sta koloni nekaj časa dokaj dobro potovali po cestah, dokler se kapetan Schumacher vendarle ni uštel in zašel. Zgodaj zjutraj 14. novembra je bila na bojišču takale situacija: XV. divizija je v dolini Krke zadovoljivo opravila nalogo in se je začela težko otovorjena vračati na Gorjance, Hassler se je v Uršnih selih pripravljal za nadaljevanje pohoda, 12. brigada pa je bila z dvema bataljonoma še vedno pred Uršnimi seli, pripravljena, da ubrani sovražniku nadaljevanje pohoda. Tedaj pa se je začela iz Novega mesta pomikati še ena skupina. To je bil kapetan Haag, ki je ob 4.45 zapustil Novo mesto in se napotil protu Uršnim selom po najkrajši poti skozi Birčno vas. Toda Haag se ni priključil Hasslerju, ampak je potoval za njim in mu varoval zaledje. Štiri bojne skupine so torej 14. novembra zjutraj začele pohode in manevre, da bi izpolnile svojo nalogo. Dvanajsta brigada je imela v skupini XV. divizije zaenkrat najtežjo bojno nalogo, kajti edina je bila postavljena pred sovražnikom. Hassler bi bil moral zapustiti Uršna sela že zgodaj zjutraj, če bi bil hotel o pravem času priti v Semič, da bi zapletel partizane v boj. Toda tega ni mogel storiti. V megli in dežju njegovi kurirji niso mogli najti izvidnice na Ljubnu. Šele po dolgem iskanju so naleteli nanjo in jo pripeljali v sestavo bojne skupine. Hassler je torej šele okoli 8. do 9. ure zjutraj udaril iz vasi. Najprej so streljali z minometi, nato se je vsula na cesto pehota in je odrinila že zelo utrujena bataljona 12. brigade. Partizani so bili v tej borbi izredno požrtvovalni. Ni bilo lahko v snegu, mrazu in dežju vztrajati na položajih Vso noč. Bataljona 12. sta to storila, zjutraj pa nista mogla vzdržati protinapada in sta se umaknila. Tedaj sta se lahko prepričala o tem, da sovražnikova skupina v svoji sestavi nima le 400 vojakov, pač pa mnogo več. Poveljnik divizije Molan Tominc, razboriti komandant, in voditelj političnega delovanja v diviziji Janez Vipotnik sta že vedela, kaj se dogaja za hrbtom divizije. Ukazala sta Dvanajsti brigadi, naj se umakne v vas Raduho in naj še naprej napada Hasslerja. Vas Raduha je bila nekoliko odmaknjena od glavne ceste, ki je peljala iz Uršnih sel proti Semiču. Ležala je torej nekoliko bočno na maršruto sovražnikovih čet, če bi le-te potovale naravnost proti Semiču. Ker je Hassler to vedel, se je z vso silo zagnal proti Dvanajsti na položajih Raduhe, da bi jo potisnil proti severu v Gorjance. Dvanajsta pa je bila že vsa zbrana v Raduhi. Drugi bataljon je bil namreč do 7. ure zjutraj tega dne še v vasi Konec. Ko je prispela Gubčeva brigada, se je 3. bataljon na povelje komandanta brigade priključil 1. in 3. bataljonu. Dvanajsta je imela le malo časa, a se je vendar dobro pripravila na boj. Najprej je Hassler udaril po njej z minometi, nato je tudi brigada odgovorila z istim orožjem. Sledil je juriš pehote, Dvanajsta ga je odbila in začela protinapad. Tako silovito je pritisnila, da je sovražnik hitro zapustil bojišče. Imel je izgube. Ranjen je bil tudi politični komisar brigade Štefan Gebert-Stepko. K temu umiku je pripomoglo tudi to, da se je Hasslerju mudilo, saj je bil že v taki zamudi, da je nikakor ne bi mogel nadomestiti. Na pohodu je Hasslerja dohitel Haag in dolga kolona se je pomikala dalje proti Beli krajini po cesti mimo Rožnega dola, nato se je okrenila proti vzhodu in po gozdnih poteh dospela nad Semič na področju Pleša. Tu je Hassler poslal Haaga nazaj, da bi v vasi Pribišje pripravil prenočišče za vso bojno skupino in ga zavaroval, Hassler je napredoval še dalje in je prišel do kote 547, ki obvladuje vse položaje nad Semičem. Tu je bilo izhodišče za njegov vdor v Semič. Ta zadnja akcija Hasslerjeve skupine pa ni imela posebnega pomena. Prvič, glavna kočevska bojna skupina je po mnogih nezgodah že zapuščala Črnomelj in rinila v klance Mevrlena in ji torej Hassler z zadrževanjem Črnomelj in rinila v klance Mavrlena in ji torej Hassler z zadrževanjem mogel z nikomer spoprijeti, ker so bili partizani že zdavnaj obveščeni o vseli sovražnikovih premikih in so pravočasno umaknili vse ljudi iz izpostavljenih krajev ter poskrili ves material. 4 Padci jc domobranski nadporočnik Henigman, ki ga je ubila mina pred Jakšctovo hišo. Ranjen je bil tudi načelni-štaba Radoje Perovič. (Podatki odbora 12. brigade, zapisnik je v arhivu te brigade.) e križanke ^ Različna mnenja o®11, je abstinenca prava Zdravniki, socialni i psihologi se na splosn jo, daje za k normalnemu na opustitev pitja pijač. Ozdravljeni od drugih ljudi loči ne sme popiti niti več. Prav to pa je v nekateri že kar odkn , SdravljePne°ga0 alfagf večji problem. ZiflJ, „nekdanje“ bolezni , iz enega od načino^ nosti, prikrajšan je. mu lahko tako z*. dmžbenega življenja- , O temf ali zdravi^ lik le ne bi smel sem f piti kozarček alkoh _ prepirajo strokovnj . odkar so tnje ^J David Armor, J-in Harriet Stambu, svojih raziskav napi lo, v katerem zatf. lahko mnogi nekdaj ' ki začno zmern0 ^!-. brez nevaf Ljube Zen ^ večna, dokler traja. H. de REGNIER kotd°^receje zahtevati veli- k in malo od drugih. Strahi n°Petnost A. GUINON je mati okrut-MONTAIGNE (SKUPINA PTIC RUSKO ZIME 4RIB PRI BEOGRADU AFR.REKA MEDICIN. NAB00AL0 KINEMATOGRAF AFR. PLEMENSKA SKUPINA zdrknil'v holne pijače 1 bi ponovno -- |joj alkoholizma. Zavz gibljivejši odnos do J preprečevanja I Kaj bodo odkrili letos? Obotavljivi „da” za življenje na Marsu? ____________ mUcrn 2nanstven'kov meni, da so dosedanji poskusi pokazali, da na Marsu žive organizmi — Uradno mnenje je bolj previdno - naI°Sa> ki so jo določili obema ameri-sledov živi -lma son(^ama> Vikingu 1 in Vikingu 2, je iskanje pust, in J6 H3. Marsu. Odkar samodejni napravi počivata na laboratorii Vp°St0^U^,n* Povr^n* rdečega planeta, sta v svojih bili ,,pozjt ?,Prav^* že več poskusov. Rezultati poskusov so P°Wni d"-”1 ’ ^ndar pa to za strokovnjake pri NASA ne Pot pokonci je lahka. Po njihovem - fl] zaliteva o popolne"1 P pitja, če se kdo alkoholizma, tisto odvrača od nja pomočr. v ,,pj ri je misel na pop0 , tako odbijajoča, f ne poišče zdrav'nonVe f gove ali sociolog ^ dokler ni že po’ Tem trditvam uprli; smatrajo ce poročilo ker je v ZDA al Q$> fino hud druzbegP^ vsako popuščal j vo. ni konfet ^ na ^arsu kakršna koli oblika življenja. Na tiskovino sta?vV '^ash*n§tonu ob koncu lanskega leta so povedali ®e zanTc • x 8*as*’ ^ Vikingovi izsledki ne potrjujejo manjše sku da bi na Marsu bilo življenje. Neuradno mnenje Fizik b ,^me znanstvenikov pa je drugačno. Ssti,UteG0dHr! HJaStrOW’ direktor « -----' ave pri NA^d za vesoljske razni! 50 Poskusi 'vi?atrjuje: ..Čerav-„ Pogledih ,lngov v nekate-^načujejo ri° - ?.vni> Pa vseeno Je Posnemam* Jenje ali živlJe" Marsu,- maJ°c pojav obstaja na .^tfOvv in dl® te°rije nnJe8 jV' somišljeniki ^ amnalf ® e na novih po-|a)^Ke ie opravi* O.snovi izčrpne tatoriiih S.Cn,h Poskusov v °beh vesoljskih sond. TR!KRat v DA|IM|\iE! roka USU £ V,k'"g°va žen “Vlh 'al in P°brala vzorec naPtaveS,0r' Tu ~--P—nes,a v vla' PrstiIe zabeeU?iPaj b' občutljive na ali nastaJa v bodisi "a^,k0riV dvokis, kar nizmi £astlinski J- a so v Prsti ‘ati n,ožnanstvenike soVa'Ski °rga' tal > očno Drpl KL so prvi rezul- hiC ^I^netu,: B V20rca V drugem poskusu so Marsovo prst navlažili s hranljivo tekočino. Naprave so zabeležile hitro sproščanje ogljikovega dvokisa, kar naj bi pomenilo (taico so si poskus zamislili), da bakterije v prsti meta-bolizirajo hranljive sestavine. Toda ponovno so morali znanstveniki priznati, da nekateri peroksidi v prsti lahko povzroče tak proces. V tretji vrsti poskusov so merili spremembe atmosferskega ogljikovega dvokisa in ogljikovega monoksida v organske spojine. Poskus je pokazal, da je ta pojav, ki se na Zemlji dogaja v živih celicah, mogoč tudi na Marsu, čeprav poseben spektrograf ni odkril v vzorcu tal organskih molekul. Prav teh je Zemljina prst bogata in so zanesljiv dokaz prisotnosti živih bitij. Znanstveniki se strinjajo, da jc negativni izid tega poskusa prav lahko le stvar pomanjkljive občutljivosti naprave, ki premajhnega števila organskih molekul ne more zabeležiti. JASTROVV JE OPTIMIST Strokovnjaki so pričakovali, da bodo poskusi v drugi Vikingovi sondi razjasnili te nejasnosti, • vendar so se ušteli. Rezultati nadaljnjih poskusov na drugem območju Marsove površine so podobo še bolj zapletli. Iz vzorca tal v drugi sondi se je sprostilo bistveno manj kisika, po drugi strani pa se je izkazala večja stopnja verjetnosti, da v Marsovih tleh potekajo mikrobiološki procesi. Jastrovv s svojimi somišljeniki meni, da to spodbija trditve o peroksidu kot povzročitelju pojavov, ki so jih naprave v sondah pri poskusih zabeležile. Za to skupino znanstvenikov ostane samo še ena logična razlaga - zabeležene pojave so povzročili mikrobiološki organizmi. NOČEJO SE ZMOTITI Čeravno so dvomi o obstoju življenja na Marsu močni, pa je misel o življenju na drugem planetu tako osupljivo vabljiva, da bi ji radi kar hitro podlegli tudi drugi znanstveniki, ko bi jih prav pomembnost takega odkritja ne silila v skoraj pretirano previdnost in skeptičnost. Mrzlično iščejo formule tistih kemičnih reakcij, s katerimi bi lahko razložili nepojasnljive in dvomljive rezultate opravljenih poskusov. Veliko pričakujejo od novih poskusov, s katerimi so začeli ob koncu lanskega leta, ko je Mars stopil izza Sonca; zveza med obema sondama in Zemljo je bila ves ta čas, ko je bil Mars za sončno kroglo, prekinjena. V nadaljnjih poskusih bodo vzorce Marsove prsti pustili v posebnem prostoru dlje časa, da bi morebitni mikrobi nemoteno razvili svojo dejavnost. Prilagodili bodo tudi temperaturo poskusnega prostora s temperaturo, ki so jo zabeležili na Marsovi površini. Prav tako pa bodo poskušali dobiti in proučiti vzorce prsti iz globljih plasti kot do sedaj. Morda bo že letos optimizem Jastrowskega potrjen ali pa ovržen. Posnetek Marsove površine z Vikinga 2. splav Pr' ,[ pr<|.ih 'J' V notranjo* k«! kažipot- K j \ ^ di J Hno i» »£4* se izgubil 128 Hodila sta morda že dve uri, čeprav zaradi naporne poti nista prehodila velike daljave, 2a splav primernega lesa pa še vedno nista našla. Postala sta žalostna. »Nisva storila Prav,« je dejal Bojan, »da sva zgradila koli- °. ne da bi se prej prepričala, če raste kje v bližini les, ki ga potrebujeva, človek mora vsako stvar dobro premisliti, preden se je *oti.« 129 Stala sta ob deblu starega drevesa, ki je zrušeno ležalo blizu gosto obraščenega potočka in jima nudilo prostor za odpočitek. Sedla sta nanj in pričela premišljevati, ali naj iskanje nadaljujeta ali naj se za danes vrneta h kolibi. Kunija ni bilo v bližini. Izginil je nekje v divjini po svojih poteh, kjer je morda zavohal kak plen. Dečka sta nanj po- Tnhiln VZGOJNE METODE - Učitelj neke osnovne šole v japonskem mestu Macumoto je bil grozno jezen, ker mu 14 učencev ni napisalo domače naloge. Sklenil jih je kaznovati, vendar se je zadeve lotil precej po svoje: 14 lenobnežev je privezal z vrvjo okoli nog in jih obesil z glavo navzdol skoz okna v drugem nadstropju. Po 10 minutah jih je potegnil nazaj v razred. Ko se je za izvirni način kaznovanja moral zagevarjati, je izjavil, da se fantom ni moglo prav nič zgoditi, ker jih ie zaradi večje varnosti kar dvakratno privezal za okenski okvir. LJUBITELJ TRAVE - Arhitekt Burger iz Muenchna je velik ljubitelj travnatih površin, zato je prišel na izvirno zamisel, da si uredi travnik kar v svojem stanovanju. Dnevno sobo je temeljito izoliral, nasul na da humusa in posadil travo. Ob skrbnem zalivanju in gojenju je njegova dnevna soba kmalu ozelenela. Zdaj mu manjkajo samo še murenčki in regrat, da ga bo nabiral za solato. NAVIJAŠKE STRASTI - Na Dunaju so sodili vročekrvnemu Josefu Z., ki je iz razočaranja nad slabo igro avstrijske reprezentance in iz jeze, ker ga je zaročenka pri gledanju prenosa ves čas motila, prisilil izbranko svojega srca, da je popila stekleničko — bencina. SPEKTAKEL SMRTI - Američanom se obeta, da bodo njihovi televizijski programi še pestrejši in polnejši v prikazovanju nasilja. Zvezni sodnik William M. Taylor je dovolil, da televizija lahko prenaša izvrševanje smrtne kazni. Drugačnega mnenja je 70 odstotkov anketiranih Američanov, ki teh „spektaklov“ nikakor ne želijo gledati. USTREZNA KAZEN - Pri kaznovanju nepoboljšljivih šoferjev so sodniki v raznih deželah sveta kar domiselni. Tako je sodnik Whitney iz Sidneya obsodil štiri kršitelje prometnih predpisov, ki določajo, da mora vozilo pri rdeči luči na semaforju stati in čakati (česar pa omenjeni štirje grešniki nikakor niso hoteli razumeti), da morajo en dan pomagati v odlagališču starih avtomobilov razstavljati karambolirana vozila. Uporabna igrača? — Zaslon ima le 5 centimetrov [ BotenfsM Ii*l V iPStf Ali leti —v 1 Kino - kakšna reč je to? TUDI KMETJE s Suhorja si želimo kulturnega in gospodarskega napredka. Večkrat že smo izrazili željo, naj bi nas od časa do časa obiskal potujoči kino, žal pa se nam ni izpolnila. Pri nas še mnogi, tudi starejši ljudje še niso videli nobene kino predstave. Ko jim njihovi otroci govorijo o tem ali onem filmu, si ne morejo predstavljati, kakšna je ta reč. Pri nas bi bile kino predstave dobro obiskane, kajti mnogi bi si želeli ogledati to redkost prvič v življenju, mlajšim pa bi bile koristno nadomestilo za gostilne. DRAGOMLJA VAS si je pred nekaj leti napravila prav veliko kapnico, tako da zadošča vsem vaškim potrebam. Kljub temu pa so sklenili, da bodo tudi oni gradili vodovod. IZREDNO VAŽNO vprašanje je izbira kandidatov za odbore Socialistične zveze, saj je prav od delavnega odbora v veliki meri odvisno delo celotne organizacije. Zato naj pridejo na kandidatno listo res najbolj delavni in požrtvovalni člani. Zlasti je treba dati mesto v odborih ženskam in mladini. ČIM JE ZAPADEL prvi sneg, so se mladi Metličani poskusili v skokih. Bilo je seveda tudi nekaj padcev in nalomljenih smuči, kar pa jim ni vzelo poguma. Prvič pa so se skakalci pomerili v nedeljo. Nastopili so 3 člani, 3 mladinci in 6 pionirjev. Čeprav so imeli večinoma doma izdelane smuči in tudi sicer preprosto opremo, so nekateri izvedli prav lepe skoke. NA EKONOMIJI Graben so letos zaklali 417 kilogramov težkega prašiča. Na Grabnu prašiče skrbno negujejo in imajo vzorno urejene hleve. Prodali so že več svinj, težkih nad 250 kg. Imajo pa tudi dobro izbiro plemenjakov. Letos se bodo posvetili predvsem vzreji prašičev krško poljske pasme, ki pri nas najbolje uspeva in je najbolj cenjena. (Iz DOLENJSKEGA LISTA 7. februarja 1957) Novi televizor na dlani roke. Prihaja žepni televizor V Mišjem dolu je živel bolnik, ki je imel eno najhujših bolezni in ji pravimo lenoba. Že vsa leta, odkar ga poznam in je hodil v službo, je bil več doma kot na delu. Enkrat ga je ščipalo tu, drugič ga je zbadalo tam pa pri srcu, v križu in drugje. Hodil je po bolnicah, vendar najbolj učeni dohtarji niso mogli odkriti njegove bolezni. Če ni mogel drugače, si je nalašč z vrati ali s čim drugim preščipnil prst, da ga je ves mesec pestoval doma in hodil na previjanje. Njegove rane se na začudenje vseh zdravnikov niso celile. Kako neki, ko je zdravila metal proč, rano pa mazal s sokom zlatice, da je bila vedno lepo sveža. Nekaj strahu je pa le imel. Na njivi je z družino kopal krompir. Ko je od daleč zagledal zdravnikov avtomobil, se je zvil kot črv in ležal v senci pod vozom, dokler nevarnost ni minila. Le enkrat so ga zalotili Ko je žena prišla prosit, naj bi prišel po končanem delu zdravnik na obisk, ga je ta obiskal takoj in iznenadil, saj je ubogi bolnik kidal zadnji voz gnoja. Izgovarjal se je, da mu je zdaj odleglo in da je bil zjutraj prav zares bolan in slab. Končno so ga upokojili. Sicer je bil še premlad po letih in ni nabral dovolj delovne dobe, vendar je le prepričal razne, sicer stroge komisije, da so mu izpolnile željo. Zdaj dobiva majhno pokojnino. Zakaj bi dobival več, ko je tudi družbi dal kaj malo od sebe, vendar jo vedno pridno izkoriščal Zdaj lahko brez skrbi pridno opravlja domača dela na majhni kmetiji. Celo toliko je boljši, da se jc lotil težkih del pri zidarjih, ki še vedno dobro zaslužijo. Pri vsem tem se je vidno pomladil. Pa naj še kdo reče, da so naši zdravniki zanič! Saj so našli zanj najboljše zdravilo, ki je zanesljivo pomagalo. MARTIN KRPAN ■ / Najboljše zdravilo 1»0TA ix sm/ Dežurni poročajo RAZGRAJANJE NA CESTI -24. januarja zvečer so novomeški miličniki izpred Hrastarjeve gostilne v Šmihelu odpeljali dva srboriteža: 25-letnega Antona Hudorovca in 29-letnega Borisa Šabiča iz šmihel-skega naselja. Prišla sta h gostilni in iskala dva druga, da bi z njima obračunala, ker pa ju ni bilo, sta začela razgrajati. Opita sta kričala, dokler ju niso odpeljali. STROJ JE IZGINIL - Gradbeno podjetje Novograd, ki izvaja dela na gradbišču restavracije Pri vodnjaku, je bilo med 22. in 24. januarjem ob električni stroj za obdelavo lesa. Stroj je bil spravljen v priročnem skladišču, nekdo pa je našel ključ in stroj odnesel. TOK UBIL VOLA - 25. januarja proti večeru je Jože Petan z volom in vozom pripeljal mimo zidanice Franca Mrvaija na Ljubnu. Nenadoma se je vol zgrudil in poginil. Ugotovili so, da se je zaradi napačne vezave električne instalacije pri zidanici elektrika odvajala v zemljo in vola ubila. JUNAŠKO NAD NEMOČNE! -27. januarja zvečer so miličniki v Dol. Toplicah pridržali do iztreznit-ve 34-letnega Jožeta Rotarja iz Podturna 31. Opit je razgrajal v domači hiši, pretepi ženo in otroke ter jih nagni iz hiše. Dajal bo odgovor še pred sodnikom za prekrške. JE BILA POJEDINA? - V noči na 29. januar je iz kurnika Jožefe Eržen v Dobruški vasi izginilo 9 kokoši. DVA VLOMA V AVTE - 30. januarja zvečer je nekdo iz avtomobila Antona Prusa iz Gotne vasi ukradel radio. Avto je stal na Društvenem trgu. - V Mimi peči pri železniški postaji pa so se neznanci polotili avtomobila Ludvika Urbančiča iz Podboršta. Njegov avto so s spojem žic skušali spraviti v pogon, vendar je šel le do najbližjega travnika. IZSILJEVAL 26. januaija popoldne je Alojz Praznik iz Sevnice pripeljal po Florjanski ulici v križišče enakovrednih cest, tam pa je iz leve izsiljeval prednost kolesar Andrej Stopar iz iste ulice in kraja. Prišlo je do trčenja, pri čemer se je kolesar Praznik hudo poškodoval in so ga prepeljali v celjsko bolnišnico. • t Nož je bil za obešalnikom Henrik Hudorovac je v novomeških zaporih poškodoval ,,kolego" Slavka Kovačevič Prepirček so gledalci razpihnili v pretep Okrožno sodišče v Novem mestu je prejšnji teden obravnavalo dogodek od 9. septembra lani, ko je v dnevnem prostoru zaporov prišlo do pretepa in lažje telesne poškodbe. Na zatožno klop je moral 50-letni Henrik Hudorovac iz Malega Gabra. Javni tožilec je Hudorovca obtožil za poskus uboja, dokazni postopek pa je senat pod predsedstvom Janeza Kramari- ča privedel do spoznanja, da je šlo le za pretep in lažjo telesno poškodbo. Kot se je izkazalo na razpravi, je dogodek potekal takole: Henrik Hudorovac je tistega dne zunaj pomagal premetavati List za vsakogar K SREČI SE TOPI! V noči od ponedeljka na torek je po naših krajih zapadlo okrog 10 cm novega snega. Medtem ko na posavskem koncu promet ni bil posebno oviran, pa so bili okrog 5. ure zjutraj veliki prometni zastoji v karteljevskem klancu. Potem so ni * I#* I* * začeli izločati tovornjake. Plugi so že navsezgodaj stopili v akcijo, ))U0l6njSKI IISt(( zato smo lahko povsod videvali take prizore, kakršen je na sliki iz Črnomlja. _________________________________ Dvakrat pobegnil iz zapora Vlomilec, ki je dolga leta presedel po zaporih, je pustil sled kazalca tudi na vratih v Smolenji vasi — Sedmič je bil obsojen v Novem mestu Nijaz Čerimagic, star 30 let, doma iz Bosne, je znanec kriminalistov po \sej državi. Pred kratkim so imeli opraviti z njim tudi na novomeškem okrožnem sodišču. Julija 1975 je ta človek pobegnil iz zapora v Zenici, v Brežicah pa so ga slučajno prijeli kot klateža brez dokumentov. Izdajal se je pod drugim imenom in sodnik za prekrške mu je prisodil 15 dni zapora. To kazen je prestajal v Novem mestu, toda ko je pomagal skladati drva pred muzejem, je izginil v neznano. Očitno je, da je na begu v Smolenji vasi vdrl v hišo Jožeta Roliha in mu vzel večjo vsoto Krivde se je takoj zavedel Avtomobilist, ki je podrl predm. učitelja Lapajneta, kaznovan Pred novomeškim okrožnim sodiščem je bila obravnava zoper 26-let-nega Draga Lampe ta, steklarja s Podturna, ker je 30. oktobra 1975 zvečer na prehodu za pešce pred hotelom Kandija zadel pešca, 82-let-nega Novomeščana Ivana Lapajneta. Lampe je pripeljal po Zagrebški in zavil proti Partizanski, pešca pa je spregledal, ker je bil bolj pozoren na promet z mosta. Hudo poškodovani Ivan Lapajne je obležal na tleh, zatem pa ga je Lampe sam odpeljal v bolnišnico in se tudi potem zanimal za njegovo okrevanje. Zal je poškodovanec dva meseca zatem v bolnišnici umrl zaradi pljučnice. Kot je ugotovil sodni izvedenec, je bila pljučnica posledica dol- fotrajnega ležanja zaradi poškodb, odisčc je štelo obtožencu kot olajševalno ravnanje po nesreči, obtežil-no pa, da je zaradi prometa že dajal odgovor pred sodiščem. Prisodilo mu je 7 mesecev zapora. Sodba še ni pravnomočna. denaija, ker so na vratih hiše kriminalisti našli sled kazalca. Potem niso več dvomili, da je bil tatinski gost znani „specia-list“ Čerimagic. Na novomeško obravnavo so ga privedli iz zapora v Tuzli. Pri nas se je izgovaijal, da ga sploh IGRA S PETARDAMI SE KONČA V BOLNICI 24. januarja se je doma poškodoval 11-letni Alojz Lesjak iz Ragovske ceste v Novem mestu. Fantič je s prijatelji preizkušal doma izdelane petarde. Ker ena ni hotela počiti, jo je pobral in razpihoval ob tlečem papiiju. V roki je petarda eksplodirala, drobci pa so fantu ranili lice in oči. Odpeljali so ga v novomeško bolnišnico in ga namestili na očesnem oddelku. NEVARNO PREHITEVAL 31. januarja popoldne se je Ivan Ivančič iz Zagreba očitno zanašal na srečo, ko je v Mostecu na nepreglednem ovinku prehiteval dva traktorja. Ravno takrat je nasproti pripeljal z avtom Alojz Kežman iz M. Obreža. Avtomobila sta trčila, gmotne škode je za 25.000 din, voznik Kežman pa je bil laže ranjen. To je posledica Zagrebčanovega veijetnostnega računa. ni bilo v Smolenji vasi in da je takrat z avtostopom potoval proti Brčkemu. Niso pomagali izgovori, ker je bil dokaz s sledjo levega kazalca očiten. Sicer pa so vedeli, da je bil Čerimagic že šestkrat prej kaznovan zaradi podobnih podvigov. Ko bo odsedel kazen v Tuzli 9 mesecev zapora, bo odslužil še novomeški dodatek. Prisodili so mu 1 leto in 4 mesece. Sodba še čaka na pravnomočnost. TRK V OVINKU 27. januarja dopoldne je Franc Skraber z Brega vozil z avtom proti Brežicam, v Skopicah pa je v desnem ostrem ovinku po levi pripeljal nasproti s kamionom Irfan Vehabovič iz Cerkelj. Ta seje zaletel v osebn-avto, na srečo pa telesnih poškodb ni bilo. Gmotna škoda je precejšnja, saj znaša 40.000 dinarjev. NE PRIZNA POSILSTVA Posilstva je obtožil okrožni javni tožilec 25-letnega Srečka Kovačiča iz Željn 42 pri Kočevju. Razprava bo v kratkem pred okrožnim sodiščem v Ljubljani. Obtožnica bremeni Kovačiča, da je septembra lani posilil 16-letno dekle. Kovačič dejanja ne priznava. Izvedensko mnenje ginekološke klinike pa potrjuje izpoved dekleta, ki trdi, da je bilo posiljeno. Umrla je na kraju nesreče 27. januarja je bila povožena 74-letna Marija Klančar Pri Dol. Medvedjem selu seje 27. januaija okrog poldneva zgodila ena tistih nesreč, ki po- V naši ustavi je napisano, da je vantvo objektov in območij, ki so posebno pomembna za narodnostni značaj Slovenije in za njeno zgodovino, ter varstvo naravnih znamenitosti in redkosti posebna skrb socialistične družbene skupnosti. S tem temeljnim ustavnim načelom in z drugimi pravnimi predpisi, ki so jih in ki Med pravne predpise te vrste, ki jih je sprejela pred kratkim skupščina SR Slovenije, spada tudi odlok o zavarovanju redkih ali ogroženih živalskih vrst ter njihovih razvojnih oblik. Odlok določa, katere živalske vrste so razglašene za zavarovane ali ogrožene. V tem sestavku ni moči našteti vseh. Zato so v na- Med zavarovanimi sesalci pa so ježi, vrtni polh, drevesni polh. Prav tako so zavarovane vse živalske vrste, ki žive stalno v podzemeljskih jamah in v podzemeljskih vodah, ter hrošči in metulji, ki žive nad gozdno mejo. Po odloku se štejejo zi rovane žive in mrtve živali za zava-v vseh Naravo smo dolžni varovati jih še bodo sprejele družbenopolitične skupnosti, hoče naša socialistična samoupravna skupnost urediti varstvo narave ter tako: - vzdrževati naravno ravnotežje in smotmo izkoriščati naravo in naravne dobrine, - ohranjevati značilno podobo> posameznih pokrajinskih predelov, slednjih vrstah navedene samo nekatere najbolj poznane. Med zavarovanimi žuželkami so na primer planinski kozliček, nosorožec, rogač, veliki nočni pavlinček. Med zavarovanimi plazilci so želva sklednica, navadni gož, progasti gož, rilčasti gad. Med zavarovanimi ptiči so ponirki, ujede (razen kragulja in - zavarovati naravne znamenitosti in redkosti, ki imajo zaradi znarttvene in kulturno-prosvetne vrednosti ali zaradi posebnih lepot poseben družbeni pomen. planinskega orla), vodne kokoške (razen črne liske), galebi, labodi, golob duplar, vodomec, zlatovranka, hudourniki, žolne, detli, ptice pevke, pelikani, štorklje, čaplje, kanje, sove, krokar, črne vrane, poljske in planinske vrane (ne pa sive vrane). razvojnih oblikah (jajca, ličinke, bube, mladiči in odrasle živali) ter deli mrtvih živali (lobanje, kožuhi). Živali zavarovanih živalskih vrst je prepovedano loviti, ubijati, zadrževati v jetništvu ali pa jih namerno vznemirjati ter uničevati ali poškodovati gnezda, legla in jajca. Prepovedano je tudi primerke zavarovanih živalskih vrst prodajati, kupovati ali darovati. Kršitev teh predpisov je tudi prekršek, za katero predpisuje zakon denarno kazen od 500 do 10.000,00 din. Stefan simonCiC menijo hud krvni davek, s katerim smo začeli leto 1977. Z osebnim avtom je vozil od Trebnjega proti Mirni 24-letni Janez Koščak. V ostrem in nepreglednem ovinku med potjo je dohitel 74-letno Marijo Klančar iz Rodin, ki je šla peš ob desnem robu ceste. Ravno takrat je naproti pripeljal avtobus „Gorjanci“, v katerem je bil za volanom Jože Kumelj iz Žužemberka. Koščak je močno zavrl, na mokri cesti pa je avto zaneslo, zadel je Klančarjevo. Z glavo je ženska udarila ob rob strehe, nato jo je odbilo še kakih deset metrov daleč v jarek. Bila je tako hudo poškodovana, da je umrla na kraju nesreče. SPET TO KRIŽIŠČE! 27. januarja je v sicer preglednem in lepo izpeljanem križišču Brcžice-Catež v vasi Tmje spet prišlo do nesreče, kar tu ni nobena redkost. Martin Cerjak iz Črnca je z osebnim avtom vozil po prednostni cesti proti mestu, nasproti pa je izsiljeval prostor Jože Zorko, avtomobilist iz Trebcža. Avtomobila sta trčila, pri tem pa sta bila Cerjak in njegov sin Andrej ranjena in so ju prepeljali v bolnišnico. Gmotna škoda znaša 60.000 dinarjev. premog in je nekako prišel do pijače. Vinjen se je zvečer znašel v dnevnem prostoru in se spustil v prepirček s sozapornikom, vmes pa je posegel Slavko Kovačevič. Najprej je srboriti Henrik pograbil stol in z njim udaril Kovačeviča po glavi ter zraven kričal, da ga bo ubil. Potem, ko je kazalo, da se je že umiril, so začeli gledalci spodbujati k tepežu, češ: „Pa se menda ne boš pustil! Daj ga še!“ Henriku ni bilo potrebno dvakrat reči, mu je kri znova hitreje pop*; po žilah. Izza obešalnikaJf F tegnil nož od jedilnega pn (ki ga je ob neki P1^0 -a prav tako vtihotapil po P® nostnem delu na Pr0Stem’,J njim zamahoval po Kovat-I Dvakrat ga je zadel v gj®* ■ mu povzročil dve rani, kip^. bili ocenjeni za lažjo posK Pazniki so kmalu tepež rili, plačilo pa je sledilo na šču: Henriku Hudorovcusop- sodili 7 mesecev zapora-žali so ga v priporu do sodbe in pod ključem bo Pjjj, kal tudi pravnomočnosti Visok davek najstniške „igre’ _________ Na celjskem območju so lani zabeležili kar 515 nivih dejanj mladoletnikov, 147-krat pa so sezope* zakon „pregrešili" otroci(!) . ^ gov mladoletnikov in doma in 112 primerov poW* vzgojnega doma v Radečah- { Velik skok je v pn™ef\ letom 1975 naredilo števil , kaže stanje požigov in P0^. na celjskem območju: od p' lanskih 50 se je povzpelo na lanskem letu. Naklepnih p še prevrnil. Škode je 28 jev. -i SE ENA 2rT^ Prometna nesre^I zgoaua ju. Jau,7V ie 18. ure pri Grobljah-la novo življenje- Jj. ko ie 20-let* Ennažiz Dol. z avtom proti K te p* na ravnem delu c M * d1 naproti pripel gimi lučmi. Drmaž je tako spr # ga lesaija pred seboj ^0\e& del, da je P^re'inar»z^c1 65-letni Janez Stra^J; deče vasi, je bu ^1 poškodovan, da J kraju nesreče 141 DOLENJSKI UST Stran uredila: RIA B.1ČEP. St. 5 (1436) - 3. EETRTMJV INTERVcIU Kdor prej pride, prej melje . Prejšnji teden je bil v marjeških Toplicah posvet 0 s^anju srednjega šolstva pri nas m možnostih za čimprej-jo uvedbo usmenenega izobraževanja in pridobila kadrov glede na velike n j !' Jožetu Deberšku, Predsedniku izvršnega od-°ra republiške izobraževal- ’ S0 Novo-nesčani posredovali izčrpne Podatke, kakšna stališča pa ° na Posvetu obveljala, ie P«4ll Avgust Avbi pred- S"* EvtSneg, sveta SOb Novo mesto. vrw^tera so bila osnovna P anja, ki ste jih skušali posvetu izrecno osvetli- DoftaVnavali smo celotn° ffi* stanja v srednjem Predvsem pa smo se kafc?’ na vPrašanja: v srednji prc?st0rsko stisko boljšati m ?°lstvu; kako iz- ^PoslpnL az'3eno raven Podatk V0^ 1° naših Se ve'iko prema-osnovto x°!rok s končano Ijevati x , odloča nada-stoPnii- k° fnJe na srednji dino"?’1J? mli najboli m -,Ce’ kJer kadrov zirati iz0h! ; kako orSani-in u razevanje ob delu internatov03! 0^ priti do Zaos‘ajamo 'č* poseb"° UsPelo v SrPH nam bo Črtu ure2?'er°čnem na‘ nalofie in, }1 .Postavljene P^jekte v g, Predvidene imeli ie*, bomo *«> i,!h98°v teh dine, ,18 odst. mla- sk° ponre^6"!,ko bo sloven-v Prečje 30 0dst.“ naloVd!?,Za uresničenje „ izdel8ana0Slejženaredili? °vskiVi Je študija ka-in reS P,°treb. a občino 23 etl° naihJ r*bua ocenJena SRS-v gih °sebnih stiske , reSitev prostorju n m'J..srednjih šolah tega Sm 'J?nov dinarjev. ^ijona zTVf,porablU ‘>2 ^stinstvo T® ki center za na dmari,;0^ 2,7 milijo-Za Projekte, na- dohodki smo zbrali ov in dru- s0i2^ud,^-. čia"i kns, ebr»°- Zar ...- : dalje. TJ* ravni S oLLeit"c.,kon^:- V 1° delovm°hgnI11Zacij sind‘- S5»ž ^čTteefan'Mcijah- tenc« ’.so bile i„? J P° Prvih % nr, nje konfe- ■ - Plavljene kot Pa so na njih - „bolje 2aeeav ^djov ®k°ij0 C\?? ** *e zt*aJ ajpaktnH’- 1mcd‘eni ?l'dikal„Sn'i,1u Ki lzJenie v K ,^tv&vni,° bila ? 9t> t! 0 razum a in kicr so hiueVanJe ™ sin- *cpSega. kup zemljišč in gradbeno dokumentacijo, medtem ko imamo še na razpolago približno 6,7 milijona dinarjev za investicije. Za gradnjo dijaškega doma v Novem mestu je v novomeški občini že zbranih preko 8 milijonov dinarjev, po dogovoru pa bodo še enkrat toliko prispevale druge občine v regiji, tako da bomo imeli polovico potrebne predračunske vsote iz domačih virov.“ — Katere gradnje prostorov za potrebe srednjega šolstva je po vaši oceni šteti kot podčrtano nujne? „Najbplj nujno bi morali imeti že ta trenutek 18 novih učilnic in 12 delavnic. Kot prvo nalogo smo si zadali gradnjo nove stavbe za potrebe tehniškega in poklicnega izobraževanja. Nujna je gradnja pedagoškega centra, saj je znano, da bomo do leta 1980 potrebovali 354 prosvetnih delavcev s srednjo, višjo in visoko izobrazbo, ob tem ko nam jih polovica že zdaj manjka. Odločili smo se tudi za gradnjo novega zdravstvenega šolskega centra.‘‘ — Zakaj ravno gradnja teh šol, ko je stiska tudi na drugih srednjih šolah izredna? „Ker imajo tovrstne gradnje (za tehniške šole, pedagoške in zdravstvene) prednost v republiških planih in imamo več možnosti potegovati se za sofinanciranje. Mislimo, da se ne bi smeli „bockati“ okrog nazivov posameznih novogradenj za potrebe srednjih šol. Važno je, da čimprej pridobimo prostor, da bi lahko čim več mladih šolali in organizirali usmerjeno izobraževanje.“ — Kakšne pa so realne možnosti, da bi se Novo-meščani znašli v republiških srednjeročnih investicijah za srednje šole? „Navadno je tako, da prej melje, kdor prej pride s kompletnimi načrti in dokumentacijo. V tem imamo precej prednosti. Glede gradnje dijaškega doma, ki je sicer v merilu republike na 4. mestu, smo tako daleč, da lahko bankam vsak hip predložimo kompletno dokumentacijo. Tega drugod še nimajo. Na podoben način hitimo pri planiranih gradnjah srednje šole. Poudaril pa bi, da utegnejo vsi lepi načrti pasti v vodo, če ne bomo doma dosledno upoštevali družbenih dogovorov o zbiranju dogovorjenih sredstev.11 R. BACER DOGOVARJANJE 2 IVI V četrtek, 27. januarja, je bila redna seja sveta krajevne skupnosti Žužemberk. Obravnavali so osnutke delovnih programov za leto 1977, ki jih bodo predstavili ljudem po vaseh in zaposlenim v delovnih organizacijah. Razen tega so ocenjevali delo delegacije KS in SIS in se seznanili z osnutkom samoupravnega sporazuma glede ustanovitve skupnosti krajevnih skupnosti v Suhi krajini. Ta bo predvidoma zajemala krajevne skupnosti Ambrus, Dobrepolje, Dobrnič, Hinje^ Knežja vas, Krka, Muljava, Sela-Sumberk, Stari Log, Struge, Svetinje, Zagradec in Žužemberk. Te bodo med seboj usklajevale skupne interese za hitrejši razvoj celotne Suhe krajine. M. S. Hočete vedeti, kaj se pri nas godi? Naročite Dolenjski list! ŽENSKE V VSEH POKLICIH - Novomeška občina je po številu zaposlenih žensk na 7. mestu v Sloveniji. Ženske najdemo že skoro v vseh poklicih, ki so bili včasih rezervirani samo za moške. Na fotografiji sta dve delavki, zaposleni v lakirnici tovarne avtomobilov IMV. (Foto: R. Bačer) - Ne bomo več med zadnjimi ? Predvideno je, da bomo do leta 1980 v občini dobili še vrsto novih zdravstvenih objektov — Glede na razmere je zadnji čas, glede na možnosti pa ni vse jasno -'JSKl KOZOLCI' Icntje, £ Zaradi k*arjajo tudi s ClSj? Pripravili Pa*,?1 na fS P^davanje ... -J*17. urp"d.|kalnem domu, predstavili Večina med nami na lastni koži občuti, da so prostori novomeškega zdravstvenega doma vse prej kot primerni za to službo, vrh vsega so tesni, premajhno število ambulant pa povzroča čakanje in izgubljanje delovnih ur. V neprimernih prostorih delajo tudi zdravstvene postaje Škocjan, Dolenjske Toplice, podobno je v Straži, zelo slabe in tesne poslovne prostore pa ima tudi Zavod za socialno medicino in higieno dela. Da bolnišnici prav tako primanjkuje ambulant1 in da imajo težave z energetskimi viri, je tudi znano. Medtem ko so na te pomanjkljivosti opozarjali delovni ljudje na sestankih, v krajevnih skupnostih in tudi zdravstveni delavci, ni bilo doslej realne možnosti, da bi od besed prešli k dejanjem. Šele zdaj, ko deluje zdravstvena skupnost novomeške občine, za katero prispevamo zaposleni, je posvetila napredku zelena luč. V osnovah plana te skupnosti je že zapisano, da bomo v obdobju od 1976 do 1980 zgradili vrsto novih zdravstvenih objektov. V prvem letu planskega obdobja v letu 1976 smo zgradili zdravstveno postajo v Ločni in predvidel: sredstva za gradnjo kuhinje in pralnice v bolnišnici. V letu 1977 je predviden začetek gradnje zdravstvenega doma v Novem mestu, gradnja zdravstvene postaje v Škocjanu in Dol. Toplicah. Skupna vrednost investicij v zdravstvene objekte bo znašala letos 37 milijonov dinarjev. Prihodnje leto sta v načrtu nadaljevanje gradnje novomeškega zdravstvenega doma in gradnja zdravstvene postaje v Straži. V letu 1979 bi moral bi- Porinjeni na stranski tir Cela vrsta dejavnosti, ki sodijo v Ljudsko tehniko, nima zagotovljenih rednih virov financiranja — Doklej? Medtem ko smo za vse ostale dejavnosti več ali manj uredili stalen pritok sredstev za uresničevanje programov, pa je celotna dejavnost Ljudske tehnike s finančne plati zaenkrat še nejasna. Da bo potrebno glede tega čimprej ukrepati, so poudarili tudi na nedavnem zboru združenega dela občinske skupščine. Doslej je Ljudska tehnika v novo- cer tudi njihov srednjeročni razvojni tneški občini imela lepe uspehe in razvila vrsto dejavnosti. Tako na primer Radio klub vključuje več kot 50 Članov in se je izkazal že na raznih tekmovanjih v širšem merilu, delaven je foto-kino klub, podobno je z društvom Ljudske tehnike Žužemberk pa z Avto-moto društvom, z Aeroklubom, Klubom za podvodne dejavnosti, jamarji in nekaterimi komisijami, ki se bavijo zlasti s tehniko na vasi. Nekaj tisoč članov, organiziranih v te dejavnosti, bi lahko še veliko več pokazalo in doseglo, vendar ostajajo delno neuresničeni programi največ zaradi pomanjkanja sredstev. Po podatkih, ki jih je zbrala Zveza organizacij za tehnično kulturo novomeške občine, bi za uresničevanje res minimalnega delovnega načrta v letošnjem letu potrebovali okrog 810.000 dinarjev. V naslednjih letih pa bi omenjene dejavnosti morale postopoma dobivati več, si- ti novomeški zdravstveni dom kot eden najsodobnejših dograjen in predan namenu, za leto 1980 pa je v načrtu gradnja v bolnišnici in novo poslopje za potrebe Zavoda za socialno medicino dela. Po družbenem standardu v zdravstvenih domovih in ambulantah smo trenutno Novomeščani med zadnjimi v Sloveniji. En sam, toda velik ČE se postavlja pred celoten plan izgradnje. Predračuni so narejeni na osnovah cen iz leta 1975, medtem pa je bila že vrsta občutnih podražitev. Že pri prvih obravnavah tega osnutka so nekateri dvomili, da bo možno uresničiti vse, kar je sicer tako lepo zastavljeno. Razprava o tem pa bo v kratkem zajela vse kolektive. Ne držijo besede Spoštovanje dogovorov glede sofinanciranja Muzeja NOB, komunalnega urejanja, Ljudske obrambe in potreb krajevnih skupnosti je po najnovejših podatkih nezadovoljivo. Med 172 podpisniki tega dogovora v novomeški občini je po stanju ob začetku leta 1977 precej razlik. Medtem ko nekateri kolektivi zgledno drže dano besedo in nakazujejo dogovorjena sredstva, pa je nekaj takih, ki bi se radi izmuznili plačilu, nekaj pa jih je v resničnih finančnih težavah. Ker ne gre, da bi dokumente le podpisovali, obveznosti pa bi smatrali le kot plačilo, ki ga daš, če je res nuja, bodo zaostankarji v kratkem dobili ljubko pisemce z opominom. Ne gre pri tem le za finančno plat, zadeve, od katere je sicer odvisen ves predvideni napredek, od gradnje kanalizacij, vodovodov, čistilnih naprav itd. - Gre tudi za moralnopolitično odgovornost. Do sprejetih obveznosti se je treba odgovorno obnašati. Spoštovanje dogovorov na vseh ravneh je, mimogrede povedano, pred kratkim zaostril tudi centralni komite ZKS. Na odgovornih položajih v delovnih organizacijah pa so večinoma komunisti. Vprašali bi jih lahko, kakšna je njihova odgovornost. R. BAČER Obnova vinogradov se širi Vsako leto je v novomeški občini obnovljenih okrog 40 hektarov vinogradov — Letos vpeljujeta sodelovanje Hmeljnik in zadruga Na novomeškem območju poteka obnova vinogradov že celih osem let in vsako leto je zanjo več zanimanja. Do zdaj je bilo obnovljenih že okrog 200 hektarov površin, medtem ko srednjeročni razvojni načrt predvideva, da bo leta 1980 obnovljenih 370 hektarov vinogradov. načrt ne bo uresničen. Vemo pa, da je ravno Ljudska tehnika področje, ki ga poudarjamo kot pomembnega v sklopu SLO pri vzgoji mladih itd. Glede takega stanja bo v javnosti v kratkem predlog za sklenitev družbenega dogovora ali sporazuma, po katerem naj bi Zvezi organizacij za tehnično kulturo prispevale stalna sredstva tiste SIS, organizacije in delovne organizacije, ki so ji dolžne pomagati. LEPOTE ŠPANIJE Turistično društvo Novo mesto priredi 3. februarja ob 17. uri v dvorani sindikalnega doma predavanje „Spanija-dežela sonca". Svetovni popotnik Stane Tavčar iz Kranja bo ob predavanju pokazal tudi več kot 300 barvnih superdiafilmov. Vstopnine ne bo! Pri obnovi je doslej zasebnim kmetovalcem pomagala le TOZD Hmeljnik, ki se tudi sama ukvarja s pridelavo grozdja na 9 hektarih, bavi pa se s prodajo pijač. Prek te delovne organizacije so vinogradniki tudi nabavljali trte in jih zasadili okrog 160.000 na leto. Medtem ko je bilo sprva precej težav, ker so se ljudje težko odločali za rigolanje, je interesentov vedno več. Obnova je zajela boljše vinorodne lege, kjer je že prej rasla žlahtna trta, vendar pomešana s hibrido, v zadnjem času pa je segla tudi na Ljuben, Straško goro in okrog Brusnic, kjer so znani predeli samorodnice. Alfonz Čučnik, direktor TOZD Hmeljnik, pravi: „Obnova vinogradov je doslej potekala le v korist individualnega posestnika, medtem ko priporočamo skupinsko obnovo, zložbo parcel in s tem v zvezi večjo KMALU V NOVIH PROSTORIH Po izpraznitvi velike, po vojni zgrajene stavbe za potrebe JLA zraven novomeške pošte je poslopje prevzela občinska skupščina. V tej stavbi so zdaj številni obrtniki, ki nameščajo centralno kurjavo, belijo, preurejajo, nameščajo kompletno novo električno instalacijo in urejajo sanitarije. Prfedvideno je, naj bi spomladi v teh prostorih dobili ustrezne pisarne za delo sodniki za prekrške, prometni uradi, davčna služba iji še nekateri drugi, ki imajo več opraviti s strankami. Ko bodo za vse te delovni pogoji urejeni, bo tudi delo lahko hitrejše in bolj kvalitetno. ZAPOSLENOST IN ZASLUŽKI Ob koncu novembra 1976 je bilo v novomeški občini 21.175 zaposlenih, od tega 18180 v gospodarstvu in 2995 v negospodarskih dejavnostih. Zaposlenost se je v primeri z enajstmesečnim obdobjem 1975 povečala za 4,4 odstotka. Konec novembra je znašal poprečni osebni dohodek zaposlenega v domači občini 3.674 dinarjev. Izračun pokaže, da so se zaslužki v primeri z istim obdobjem leta 1975 povečali za 12,6 odst. V gospodarstvu je znašal poprečni zaslužek 3.507 din in je dosegel 12,9-odstotno povečanje, v negospodarstvu pa so imeli poprečno 4.732 din osebnega dohodka s poprečno povišanim zaslužkom 10,7 odstotka. družbeno korist. Do tega ni prišlo, več pa si obetamo v letošnjem letu.“ Hmeljnik in novomeška zadruga se dogovarjata za sodelovanje pri načrtni obnovi vinogradništva, kar bi prineslo kmetovalcem občutno korist Prek zadruge bi lahko dobili kredite, vpeljali bi kooperacijsko proizvodnjo, prav tako pa odkup pridelka. Februarja letos bosta zadruga in Hmeljnik organizirala po vsej občini predavanja, na katerih bodo ljudem razložili pomen obnove, jim prikazali možnosti in jih skušah zainteresirati za kooperacijo. To pa je tudi osnova za gradnjo sodobne vinske kleti v Novem mestu, predvidene v srednjeročnem obdobju, vendar z začetkom gradnje že v letu 1977. POGOVOR Z MATURANTI Klub novomeških študentov bo v kratkem pripravil že tradicionalno in dobro utečeno akcijo, s katero bo seznanil maturante novomeških srednjih šol z življenjem in delom študentov v Ljubljani. Pri pogovorih bodo sodelovali tudi novomeški študentje, ki obiskujejo mariborske višje in visoke šole. Poleg stanovanjskih, prehrambnih in podobnih brucovskih težav bo bodoče študente bržkone zanimala tudi občinska kadrovska in štipendijska politika, zato organizator pričakuje, da se bo pogovora udeležilo čim več srednješolcev. Novomeška kronika KJE ČEZ CESTO? - Prehodi za pešce, označeni z zebrami, so po vsem mestu izginili. Bele črte so zbledele, najbrž jih je vzela sol, s katero pozimi posipavajo ceste. Pešci so zdaj v precejšnji nevarnosti. Domačini že vedo, kje so prehodi, in dajejo pešcem prednost pri prečkanju ceste, toda od tujcev ne moremo pričakovati, da bi zebre slutili na pravem mestu: Nesreča visi v zraku! ROK JE MINIL - Ves januar so imeli na davčni upravi veliko dela s sprejemanjem davčnih napovedi občanov,- Posebej so letos organizirali prodajo obrazcev, kljub navalu zavezancev prispevka pa so se vrste čakajočih še kar hitro manjšale. NAPELJAVO OBNAVLJAJO -Po Koloniji so sredi decembra začeli obnavljati staro električno napeljavo. Zamenjevali so drogove in žice. Občani tega predela so bili obnovitvenih del sicer, veseli, pripombe pa so bile: „Zakaj pozimi!" V dopoldanskem času so zaradi del izključili električni tok, zato pa tudi centralna po hišah ni delala. Vsekakor bi biio primerneje obnavljati v letnem času. Dela so bila pred dnevi končana. TRIJE DEČKI - Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile: Bernarda Supan iz Ragovskc 6 a -dečka; Martina Picek iz Trdinove 5 b - Jurija in Marija Klobučar z Mestnih njiv 9 - Roberta. ŽIVAHNA TRŽNICA - Ponedeljkova izbira na novomeški tržnici je bila že v znamenju napovedujoče se pomladi. Šopki teloha in prvih pomladnih cvetic so šli kar dobro v denar, kmetice pa so imele tudi domač motovilec in regrat po 10 din merico. Jajca so veljala 2,50 din, sirčki 1,5 din kos. Na stojnicah so imeli čebulo po 12,45 din, solato po 25 din, paradižnik po 29,50 din, špinačo po 18,20 din, karfijolo po 23 din. Za pomaranče so zahtevali 9,80 din, za hruške 20,50 din, za jabolka 9,70 din, za limone 14,80 din, za por 10 din in za kilogram grozdja 15,50 dinarjev. Ena gospa je rekla, da so novomeški trgovci prepričani, da meščanom ni več do — naraščaja. Že dva meseca išče po trgovinah kasete s pravljicami, pa jih ni in ni.... Stran uredila: RIA BACER Premalo dela z ljudmi Sevnica: komite o neuspelih referendumih v občini Komite občinske konference ZK je na seji 18. januarja obravnaval neuspelo združevanje sev-niškega Kmetijskega kombinata s krškim Agrokombinatom. V krajšem času je bil to za propadlim referendumom pri sevni-9tem Trgovskem podjetju že drugi udarec v prazno. O neuspelih stvareh se na splošno ne govori rado. Politične organizacije se še celo ne morejo zadovoljiti s takimi neuspehi, kadar gre za tako pomembno odločanje delovnih ljudi, kot so bili ti referendumi. Ko so se nekateri člani komiteja udeležili sestanka pri trgovcih po neslavnem referendumu, so med drugim dobili v brk: „Pustite nas že enkrat pri miru!" Kot da bi šlo predvsem zanje. Toda prav novi zakon o združenem delu je pometel s takimi stvarmi, kot so skupinsko lastniški odno- Ob obeh neuspelih referendumih za združevanje je lep zgled edino združevanje sevniške osnovne šole in poklicne oblačilne šole. Tudi kolektiv sevniške osnovne šole ni tako majhen, zato so pred referendumom aktivisti delali z vsakim človekom. Odnosi med zaposlenimi morajo biti na taki stopnji, da delavci razčiščujejo nejasnosti in nesoglasja v odkriti izmenjavi mnenj, v razpravi, ne šele pri glasovalni skrinjici. Nihče si ne želi več političnih združevanj, kar pa seveda ne pomeni, da ni treba bolje zastaviti političnega dela v kolektivih, kjer so referendumi propadli. Komite ni mogel sprejeti ocene osnovne organizacije v Kmetijskem kombinatu. Ob tem se tudi ni postavil v vlogo žugajočega, saj sklep o čimprejšnji seji komiteja s člani osnovne organizacije ZK v kombinatu lahko bolje osvetli storjene napake. ALFRED ŽELEZNIK BLAGOVNICA DO OBČINSKEGA PRAZNIKA Novomeški Pionir je v Trebnjem pričel pripravljalna dela za gradnjo 1.400 kvadratnih metrov prodajnih površin. Sicer gre za gradnjo za trg, v bistvu pa naj bi to bila nova blagovnica „Do-lenjke“. Čeprav pravijo pri „Dolenjki“, da gre za mini blagovnico, bo to velika pridobitev za trgovino v Trebnjem. Pravzaprav „Dolenj-ka“ niti v Novem mestu nima tolikšne trgovine. Trebanjska blagovnica naj bi bila zgrajena do občinskega praznika. V njej bo mogoče kupiti vsa živila, sveže meso, najrazličnejše tehnično blago in pohištvo. Delavski dom brez zamude Za petstoletnico bo družbeni center na levem bregu Save v Krškem pravočasno n#® j' seji pa so sklenili, da morajo tudi to delo voditi povsem enotno, ob sodelovanju ljubljanskega regionalnega Zavoda za spomeniško varstvo. Predstavnik Turističnega društva je na seji povedal, da name- Nobena kmetovalka ne sme izostati Seminar za kmečke žene letos na osmih krajih — V Šentlovrencu gospodinjski tečaj Pospeševalna služba pri Kmetijski zadrugi v Trebnjem že vrsto let prireja seminarje za kmetovalce in kmetovalke. Zadnja leta se je teh oblik zimskega izobraževanja na vasi udeležilo nad 1.400 ljudi. Pred nedavnim je bilo uspešno zaključeno takšno usposabljanje za kmetovalce, včeraj pa so se pričela predavanja za žene v Suhi kra- jini. Zajeti nameravajo kmečke žene in dekleta z območja vse občine. Predavanja v Dobrniču, Knežji vasi in Veliki Loki naj bi končali danes popoldne. 2., 3. in 4. februarja naj bi predavatelji obiskali Sela-Šum-berk, Veliki Gaber in Trebnje, 9., 10. in 11. februarja pa še Šentrupert in Trebelno. Direktor KZ Trebnje inž. Skvko Nemanič bo govoril o zakonu o združenem delu in razvoju kmetijstva v občini. Letos so vključili tudi kulturna vprašanja; o tem bo govoril inž. Jože Falkner. O novejših zaščitnih sredstvih bo govoril vodja pospeševalne službe inž. Alojz Metelko. Terezija Potrbin z Mirne bo obravnavala prehrano na kmetiji. Manjkala tudi ne bo obravnava zdravstvenih vprašanj: dr. Marjeta Pavlin-Metelko namerava obravnavati zdravstveno stanje žene in otrok ter načrtovanje družine. Inž. Tončka Borštnar bo tokrat spregovorila o ureditvi kmečkega doma, vrta in okolice. Pospeševalna Že dvakrat izpodrinjeni Srečo poskušajo tretjič Prva letovanja za otroke je občinska Zveza prijateljev mladine Krško organizirala pod šotori v Poreču. Potem so jih nekaj časa pošiljali v medobčinsko bazo ZPM v Rovinju, tam pa jih je kmalu izpodrinil ekonomski turizem. Za šolaije rahlega zdravja so nato spet oskrbeli počitniško bivanje v Poreču, toda ponovila se je stara zgodba, le da je tokrat pregnala otroke sanitarna inšpekcija. Občinska zveza vidi rešitev v lastni počitniški bazi in se zanjo dogovarja približno tri leta. Ko so na Malem Lošinju začeli snovati počitniško bazo za odrasle, so šole, skupnost za otroško varstvo in skupnost za izobraževanje podprle predlog, da bi tam uredili tudi otroško letovišče. Tako so lani zbrali dva milijona dinarjev, do poletja letos pa bodo iz sredstev otroškega varstva zbrali za Lošinj še dva milijona. To bo dovolj za investicije, ki so predvidene. Letos bi radi poslali na letovanje 800 otrok, po 80 do 120 v eni izmeni. V tem številu upoštevajo tudi šolo v naravi in verjetno nekaj predšolske mladine, ki je prav tako potrebna letovanja iz zdravstvenih razlogov. Na morju bodo tudi v prihodnje zagotavljali počitnice predvsem otrokom šibkega zdravja in otrokom iz socialno ogroženih družin, samoplačnike pa bodo sprejemali le, če bo ostalo kaj prostora. Največ otrok je doslej letovalo predlanskim. Bilo jih je nekaj čez 800, lani pa zaradi slabega vremena le 600. Neurja so jim uničila vse šotore, zato je nujno potrebno oskrbeti otrokom trdna bivališča. J. TEPPEY služba razpošilja osebna vabila za udeležbo na seminarju, vendar so r K POMLADITVI IN DELAVSKI VEČINI Komite občinske konference ZK v Krškem je pred koncem minulega leta objavil letošnji program vseh svojih komisij in tistih, ki delujejo pri konferenci. Med njimi ima vrsto nalog tudi komisija za organiziranost in razvoj, ki si bo v prvi vrsti prizadevala povečati število članstva in hkrati s tem zagotoviti pomladitev ter postopno delavsko večino v Zvezi komunistov. Tako naj bi povečali delež občanov, ki so včlanjeni v partijo (trenutno v ZK nekaj več kot 3 odstotki vseh občanov), in povečati sedanji 42-odstotni delež neposrednih proizvajalcev. Pri sprejemu novih mladih članov bodo sodelovali z aktivom mladih komunistov in OK ZMS, ustanoviti pa nameravajo tudi nekaj novih osnovnih organizacij. Te naj bi organizirali v treh krajevnih skupnostih, štirih osnovnih šolah in prav tolikšnem številu delovnih organizacij. Poleg tega bo komisija tudi poslej skrbela za interesno povezovanje komunistov v aktive, saj predvidevajo ustanoviti še tri, za člane partije med kulturnimi delavci, v samoupravnih interesnih skup-^lostih in med ribiči dobrodošle vse kmetovalke in gospodinje, tudi če morda ne bi prejele vabil. V šentlovrenški šoli bo to zimo še poseben gospodinjski tečaj. Vsi dosedanji gospodinjski tečaji so izredno dobro uspeli. Doslej so priredili v Šentrupertu in na Trebelnem že dva, dobro obiskani so bili v Velikem Gabru, Selih -Šumberku in Knežji vasi. Po vsej verjetnosti bodo tudi letos priredili posebne ekskurzije. A. ŽELEZNIK Do osrednje prireditve v počastitev 500-letnice krških mestnih pravic pravzaprav ni več daleč. Ob odštevanju dnevov, ki nas ločijo cxl začetka junija, je več kot očitno, da je treba še kako hheti. če hočemo, da bo dotlej stoijeno vse, kar so člani koordinacijskega odbora za praznovanje načrtovali. Še najbolj se mudi pri vsem tistem, kar naj bi kraju za visoki jubilej prineslo lepšo podobo. Prav to zahteva po eni strani denarja, po drugi pa fizičnega dela. SGP Pionir je na zadnjem sestanku koordinacijskega odbora zagotovilo, da bo njegova operativa lahko do roka zgradila tako Družbeni dom na levem savskem bregu kot tudi nov hotel. To moramo še posebej poudariti tudi zato, ker v javnosti že krožijo glasovi, da bo treba računati z zakasnitvijo del in s tem na prestavitev osrednje proslave na kasnejši datum. Seveda bo treba dotlej urediti še okolje tega novega mestnega trga, kjer bo stal kip Matiji Gubcu, delo pokojnega častnega občana, akademskega kipaija in grafika Toneta Kralja. Seveda fte bo treba hiteti samo pri gradnji že omenjenih dveh objektov, marveč tudi pri načrtih za obnovo nekaterih poslopij v starejšem mestnem delu, na desnem savskem bregu. Zasebni lastniki stanovanjskih hiš že oddajajo prošnje, da bodo dobili za obnovo zunanjosti hiš dokaj ugodne kredite, na ra vaj o razpisati tekmo'^ med krajani za hortik* urejanje stanovanjske^ Kraj bo v bližnji prUiodno»> radi jubileja dobil se : novega asfalta po mest cah, pa tudi nekaterih ce obmestnih predelih. Za t FJ zagotovljeno kar precej milijonov, nekaj denajja bi seveda prispevali tudi sami. Ž. ® Škoda velika, krivca pa spet ni V minulem letu je kočevske ribiče najbolj prizadelp°£® Rinži, do katerega je prišlo v februaiju. Tako so ugotovili na nem rednem letnem občnem zboru ribičev. Usklajevalni odborribi&* Kočevje, Brod na gospodari s Kolpo nadD° ■ # branko ter njunimi pn jj lani v Kolpo 30.0UUUP" .. s in Q 500 mladi® Takrat je posebna komisija ugotovila, da teče v Rinžo gnojnica s kmetijskega obrata Mlaka in odpadna voda iz novih blokov v Kajuhovem naselju. Ker je bila Rinža zaledenela, ni bilo mogoče natančno ugotoviti glavni vzrok pogina in kje so ribe poginjale. Največ mrtvih in omamljenih so videli pri zapornicah v mestu. Krivec za pogin ni bil ugotovljen. Kljub temu je ZKGP Kočevje prostovoljno nakazalo Ribniški družini prispevek 15.000 din. Prav bi bilo, da bi pri morebitnih bodočih poginih rib pristojni organi natančno ugotovili krivca, ki bi moral ribičem povrniti tudi dejansko škodo. Ta je v lanskem primeru znašala gotovo nekaj 100.000 din. Skupna strokovna služba za SIS Ocena delovanja samoupravnih interesnih skupnosti - Boljša povezava med posamez nimi SIS in SIS ter združenim delom v črnomaljski občini Konec tega meseca bo v občini končantemeljita ocena dela samoupravnih interesnih skupnosti, ki so jo začeli decembra lani. Za vsako samoupravno interesno skupnost je zadolžena posebna delovna skupina, v kateri so poleg strokovnih služb in izvršnih odborov SIS tudi predstavniki OK ZKS, SZDL in sindikata; ta skupina bo na podlagi posebnega vprašalnika in po enotni metodologiji pripravila oceno. O oceni bodo nato najprej razpravljali aktivi komunistov v interesnih skupnostih; ti bodo tudi sprejeli določene sklepe, ki jih bo strnil občinski komite ZK in predložil v začetku februarja občinski konferenci, ki bo podala dokončno oceno delovanja SIS ter zadolžila komuniste v posameznih skupnostih, ki se morajo še posebej truditi, da bodo pomanjkljivosti čim prej odpravili. V lanskem letu je bilo čutiti nepoenoteno delovanje strokovnih služb v posameznih SIS. Pokazala se je potreba po ustanovitvi skupne strokovne službe za vse SIS. Izvršni svet je zato pripravil predlog sporazuma o organizaciji skupne strokovne službe, o katerem so razpravljale vse skupščine SIS in ga podprle. Poslej bo torej to urejeno, prostore pa bo skupna strokovna služba dobila v stavbi starega Prvi uspehi in težave delegacij Samoupravna miselnost je ponekod prodrla bolj med delovne ljudi kot vodilne. To je ena izmed ugotovitev ob oceni prvih skupščin sindikalnih organizacij v ribniški občini. Zakon o združenem delu ljudje osvajajo, čeprav je čutiti, da bo trajalo še precej časa, preden ga bodo vsi razumeli in popolnoma osvojili. Prve konference so bile v obvezni medsebojni poravnavi Zdravstvenem domu, Riku, dolgov. Ugotovili so, da je prav ITPP, Osnovni šoli Sodražica in tozdu Inles v Loškem potoku. V Riku pa tudi drugod so kritizirali pomanjkljivo delovanje delegatov, delegacij in konferenc delegacij. Delegati se še ne zavedajo dovolj svojih dolžnosti in pogosto ne prihajajo na seje. Ponekod je tudi čutiti težnje, da bi se vrnili na odborniški sistem. Tudi informiranje v obe smeri je še slabo. Delavske kontrole delajo bolj slabo. V Riku je v začetku krepko poprijela, potem pa je zaspala, ker ni dobila pomoči organov in organizacij. Povsod so poudarjali, da je potrebna večja disciplina in odgovornost. Oboje pa je eden izmed glavnih ukrepov za trdnejše in boljše gospodarjenje. Tudi odnos do skupnih sredstev (strojev, orodja, opreme in naprav) je treba izboljšati. Člani sindikata so zahtevali več reda in discipline na delovnih mestih, pa tudi več skrbi za kulturno delovno okolje. Povsod obravnavajo tudi rezultate gospodaijenja, ki so bili ob koncu polletja v glavnem zaskrbljujoči, proti koncu leta pa so se zelo izboljšali. K temu je veliko prispeval tudi zakon o njegova zasluga, da se ribniške delovne organizacije ne otepajo več s prevelikimi težavami. Vse osnovne organizacije sindikata sprejemajo tudi programe dela. Vanje so med drugim vnesle izobraževanje delega- tov in delavcev, letošnje proslave 40-letnice KPS in 85-letnice Titovega rojstva, proučevanje zakona o ljudski obrambi in samozaščiti, izboljševanje dela sindikalnih skupin, povsod pa so določili tudi po enega člana kolektiva, da bo skrbel za pospeševanje kulture. Ponekod so te skupščine združili s kulturnim programom, v katerem so se predstavili članom kolektiva domači kulturni delavci ali šolske kulturne skupine. J. F. Slavje krvodajalcev Vedno več Sodražanov med krvodajalci - Diploma Donitu — Kateri so darovali največ krvi? ..Darovali ste svojo kri in tako rešili drugim življenje,“ je v svojem govoru na nedavni krvodajalski proslavi v Sodražici poudarila predsednica občinskega odbora D K Ribnica Vesna Lavrič. Na proslavi so podelili značke in diplome večkratnim krvodajalcem. Ob tej priložnosti so izvedli kulturni program učenci osnovne šole, med njimi pa je požel največ aplavza otroški pevski zbor, ki ga vodi Angelca Šega. Z območja Sodražice je vedno več krvodajalcev; med njimi so v približno enakem številu zastopani mladi, starejši in ženske. Največ krvodajalcev je iz Donita, zato je ta delovna organizacija prejela v znak zahvale še posebno diplomo. Diplome in značke za 20-krat darovano kri so prejeli: Rudolf Lovšin Frane Rus in Franc Košir. 15-krat so darovali kri: Mirko Oražem, Slavko Stupica, Milan Stupica, Ivan Benčina, ‘Rudolf Turk Ivan Silc.T nton Prijatelj in Rudolf Lovšin. 10-krat so darovali kri: Milka Gornik, Mirko Oražem Marjan Grilj, Pavla Pucelj, Anton Bregar, Anton Benčina, Mirko Košir, Matija Petrič, Jože Oblak Anton Košir, Rudolf Lovšin, Frane Zaic. Draeo Kožar, Ivanka Fajdiga, Stane Gašparič, Jože Gornik, ota Zavodnik in Jozc Vaktov. Razen tega je 5-krat darovalo kri 51 občanov. Predstavnica zdravstvenega doma Slavka Drobnič se ie vsem krvodajalcem zahvalila in pozvala še druge občane, naj vstopajo v vrste krvodajalcev. M. GLAVONJIC' zdravstvenega doma. Da bi za-vrli težnjo po naraščanju zaposlenih, bo en tajnik opravljal posle za dve ali tri interesne skupnosti; tako bo en tajnik za izobraževanje in otroško varstvo, tudi kultura in telesna kultura bosta imeli skupnega, prav tako socialno varstvo in socialno skrbstvo itd. Doslej so razprave pokazale, da bo treba o delu posamezne SIS bolje obveščati združeno delo, saj delovni ljudje ne poznajo dovolj vsebine dela SIS, kaj šele njihovih programov in uresničevanja le-teh. Delovne organizacije pa bodo morale več skrbi posvetiti svojim delegacijam za interesne skupnosti, se vključevati v razprave in sodelovati pri razlagi gradiva, ki je sedaj včasih tako, da ga ljudje brez dodatne razlage težko razumejo. Iz razprav v aktivih komunistov v SIS je prišlo tudi priporočilo, naj se predstavniki SIS udeležijo razprav o samoupravnih sporazumih o temeljih planov za letošnje leto v vseh delovnih organizacijah in delovnim ljudem pojasnjujejo vsebino programov in jih seznanjajo s problematiko -samoupravnih skupnosti. ^ g DONIT USPOSABLJA Donit — tozd Tovarna tesnil iz Velike Loke se je dogovoril s trebanjskim Centrom za izobraževanje in kulturo o izobraževanju delavcev. Dvoje skupin po 40 delavcev te tovarne bo obiskovalo posebno šolo, kjer bo posvečena pozornost nekaterim splošno izobraževalnim temam, družbenopolitičnemu usposabljanju in še strokovnim predmetom za šest delovnih področij, ki jih potrebujejo v proizvodnji. postrvi in 9.500 - . 01 Načrt vlaganja je bil Pre 1 vlt». saj je predvideval, da 4, 2.500 postrvi manj * sulcev manj. Ta odbor ] goriziral vode. Tako J izvira do Broda na, „, iaiarJ voda, nato do Slavskeg na, od tam do Dola pa P ^ ločili so tudi, na katerem je kdo dolžan čistiti bregov^ Za Rinžo je bil ^ '0 vložek 730 kg krapov.* * 20 cm, in 70 kg amui] > ni bil uresničen, hodo! nikjer rib. Sklenili so,®” izpolnili letos, ko bodo ££ vložili še za 15.000 d ZKGP) krapov. Za.“**/sW bo prispevala kraje )s, Kočevie, saj amurji pasej ^ -ki je je Rinža. P0/"^ leto krajevna skupnost vsa* ^ j zirati košnjo vodnega >1 PRIPRAVE NA VELIKO OBLETNICO^; Poseben l2'člaV\jno f je za metliško kit pravil okvirni prog1 . j,0vil novanja 40-letnice u ^ ve Komunistične parJjj venije in prihoas ^i Tita na čelo jugojjl Komunistične P?VJ#nice slave te velike ob bodo vrstile odL (,0« 25. maja. Med drug ^ v kviru praznovanja črnomaljsko občin oK na Mlakah spoim«* Mlakah & Dti ob dl novar diugii Voza nje je vilo < honc Sta vseen fako skrbi, ttto, daj a denar sestai W na Poslai nost im, neko, Tisti, vsa i odgoi kpd 'ozd n‘od s' na Politi Joti deltM rno 1 vanja varjal ledov, sPtiči »edn Ve batič čine dinar za so 'to se ^n zacij Pajo. ‘e raz ti see vanj; 1ozd vanja krat, lovni! čn0v hj c trnor nutn, ležje; na 1»u«*--1932 ustanovljena P ^ tijska celica v BeU ^ , prvo belokranjsk kmečkih fantov g fcl katerega P°bud!| t in ^ predvojni komun lucionar inž. Jan tič. Na šolah bodo tej ci posvetili p°se d0 v t(l nost, prav tako jzb času pripravili po J« 21. obe Uit filmov, šolaije bod .# j*, ................,n p J1 in i S Sd Ptav r komunisti ter obujaj pij NOB *n 'fn sp0'11 ■ali v * aktivisti SU delovanje- ‘J ne na svoje del ^ sebna naloga v j$ novanja je °bnov® pre'1 naše revoluciona losti. Dobro obvej ^ občani - J- samouprav S? S-fi “Ja K Nekaj zanimivih obldfi 1 LETI (1377) je posta- lo Kočevje trg. V listinah je bilo Kočevje prvič omenjeno leta 1363. Takrat je bilo še vas na levem bregu Rinže v smeri proti Salki vasi. ^55 LhTI (1422) so pričeli zidati grad nad mestom na Stojni ter ga imenovali Fridrihštajn. Ime je dobil p0 celjskem grofu Frideriku, k* ga je dal sezidati. Več o tem gra-berete v zbirki vodnikov št. I, ki ga je izdalo Turistično društvoKočc^e. Vodič je napisal in uredil znani raziskovalec Fridrihštaj-na France Cankar iz Kočevja. PRI D 135 LFTI (1 842) je bil se-iiclan most če? P»n7o v smeri proti Salki vasi, se pravi ( R0 u oaiM vasi, »v k-- : v ntfOV * nes 111 večohianje*1 ker je bil ze večkrat r dozidan. .,J PRED 50 L&p j fl končno uzakonjcp1 yft,oVs sipJ Ljubljana-Kočcvjt ključkom na Pr°£U. I pri Srbskih Mora'^1 ca ^MJI bila do SuSaka » 1 zveza Ljubljana''^), p 2al do gradnje p0|iti<^rlt, ^ - k? J tekla proga n zaradi prepirov lastnikov gozdov, v” Stii ,of'; za tn L1 ’e zna,io. da se je ' zgraj c no se' Denar drugam? Zfnie izročanje ključev If^aditvi 42 novih sta-fa j1 vJrebnjem vliva med mnfw ^di nekaj sani ■ ?VZ,stva- Navsezad-nfln f zgrajenih lepo šte-stanovanj, blok v Mo-Pa se še gradi. tSflZl0Va.niska skupnost pa Kat!! Zma kthkega dela. skrh; vnaPrej, ni malo m,’Xl jezna, je bilo denar',??, še gradl' otekal sestavn Vprašalniki za rit, ?0Vega srednjeročne- podai? « kl lih ]e lani raz~ nos, , stanovanjska skup- itrn Sotmm organizaci- "ekod John v 0bleŽdi P°' Tki\ff?ko v Predalih. vsa 'Z 0,0 Matično že odgovor*0 na vprašalnikc $Zl t?tokrat',ipr' ‘ozd r ° ' lrenska IM V -'v °Preme sploh , Ziya,v Trimu paso Politike Van,e stanovanjske botrah takole: delavcev f no nekaj sto m0 n’ ?mu Primemo bo-knja u°Zali t“di stano-Vai1ali bu ekateri so odgo-ZoS n° Mfonska mo-meoZ^Mijivoje, da srednje,„ - 111 la,tko sestaviti Ve??1 načrt. Etičnih t0zdov s sedežem cifle zdf°dietii zunal ob' dinar, ,a, ZU^e stanovanjski Za solidnZ? manjšega deleža sedeiihTh stanovania\ Podjetij. Pn Zacii se teen d,ovmh organi-Pajo. o?, do vrat no okle- le razve,Jm pa ie trenutno P sedaj da so nekate-z? Z? . Precej stano-,Qzd TovnZ avcc: Donit->/a bi /Jf tesr}il 4 stano-Zarnike ? “sfn/a gradbene ‘^nih nt Potapljanje de- ftovanju ???lZacii pri na~ Zl 0pravičUa-SICer ^ ne' marsikdo ne e udeležbe, tre- ^rjenja 0L Same8a gospo-'™re % H SOLIDARNOSTNA STANOVANJA - Pri stanovanjski skupnosti ugotavljajo, da se delovne organizacije in tudi drugi premalo vključujejo v delo organov skupnosti. Očitno je, da tudi delegati obdržijo marsikaj zase ali za vrati sej. Vsaka vselitev v nova stanovanja je po svoje praznik. Na sliki: z nedavnega izročanja ključev solidarnostnih stanovanj v Trebnjem. Letos naj se izkažejo nove tovarne Po načrtih gospodarskega razvoja občine v letošnjem letu po družbenem proizvodu na prebivalca še vedno zaostajajo 37 odst. za republiko Delegati občinske skupščine so v soboto sprejemali enega temeljnih dokumentov za razvoj občinske skupščine — gradivo o možnostih razvoja v tem letu in neposredne naloge, ki izhajajo iz uresničevanja srednjeročnega načrta razvoja občine. Osnovni pokazatelji gospodarskih gibanj, predvidenih za letošnje leto, so postavljeni optimistično. Drugače seveda tudi ne gre, če hočejo kot manj razvita občina dohajati republiko. Doseganje takšnih stopenj rasti bo teijalo skrb vseh dejavnikov. Rast družbenega proizvoda naj bi letos znašala 17,4 odst., v družbenem sektorju kar 23,1 odst. (lani 10 do 11). Zaposlenost naj bi se povečevala na splošno za 3,2 odst. (okrog 150 delavcev), medtem ko naj bi se število tistih, ki so zaposleni zunaj meja občine, zmanjšalo za 7 odst. Sestavljalci gradiva so se odločili za takšen skok zlasti pri družbenem proizvodu, ker bi morale letos dajati pravi učinek predvsem novozgrajene proizvodne zmogljivosti. Predvideni obseg družbenega proizvoda znese v denarju 540 milijonov. Slika pa je brž manj razveseljiva, če jo pogledamo skozi očala družbenega proizvoda na prebivalca. Znaša namreč še vedno le 32 tisoč dinarjev na glavo, kar je 21 odst. več kot lani, v primerjavi z republiškimi merili pa še vedno pomeni zaostajanje za 37 odst.! Po teh načrtih naj bi gospodarstvu na kraju tudi več ostalo, čeprav bodo obveznosti pri odplačilu poso- jil še vedno visoke. Vseeno naj bi bilo letos ng voljo več denarja za razvoj družbenega standarda, ki je v preteklosti zaradi nuje industrijske- Gabrske DO ŠOLE S TEPEŽEM - Tudi predniki niso prišli zlahka do svoje enorazrednice v Velikem Gabru. Še danes ni pozabljeno, da so se morali najbolj vneti za šolo iz Velikega Gabra pred 99. leti na šentviški fari s pestmi udariti za svoje pravice. Razvoj je šel po polževo tudi poslej. Do popolne osemletke so prišli šele le(a 1963! KOLIKO LJUDI „DRŽI“? -Znani so razni študentski rekordi o tem, koliko se jih npr. lahko nagnete v telefonsko govorilnico ali majhen avto. V Velikem Gabru so take stvari povsem resne, če hočejo imeti kakšno kulturno prireditev pod streho. Šolska jedilnica in hodnik kot edina „dvorana“ (tla v gasilskem domu so tako rahla, da ne prenesejo še smeha enega gledalca) naj bi lahko sprejela le 60 obiskovalcev. Na proslavi dneva JLA pa se jih je nagnetlo 250. ga razvoja zaostajal, povzroča pa neskladja. V petih letih tega srednjeročnega obdobja naj bi bilo za potrebe krajevnih skupnosti zbranih 29 milijonov dinarjev, letos pa vsaj 6,2 milijona dinarjev. Razne naloge dolgoročnejšega značaja, kot npr. urejanje kanalizacij in gradnja čistilnih naprav, se morajo pričeti pripravljati že letos. Sama investicijska dejavnost bo letos manjša, kot smo bili vajeni prejšnja leta. Delovne organizacije iz gospodarstva načrtujejo v osnovna sredstva okrog 43 milijonov naložb. Večinoma gre za nove stroje in opremo. Letos bi morali pripraviti tudi korenitejše načrte za vlaganje v gostinstvo, turizem in trgovsko mrežo (pri slednji zlasti na podeželju). A. Z. Mladim veljavo na zemlji Lani je bil v kuhinji Pavle Lah v Mali vasi gospodinjski tečaj za kmečke žene iz Knežje vasi. Ko je bilo letos govora o seminarjih za žene, je predlagala še šiviljski tečaj. Nasploh je bila Pavla med pobornicami zadružništva v tem delu Suhe krajine. Na tej kmetiji so privezali prva teleta v kooperaciji. Do sedmih križev ji manjkata še dve leti. Vse življenje trdo dela in tudi sedaj kaže, da ji je vse skupaj le še v večje veselje, ko vidi, da mlada pogumno snujeta načrte za nadaljnji razvoj kmetije. Ravno od tod so v preteklosti silili v Ameriko; v hiši, kjer je Lahova domačija, se je rodil tudi škof in prosveti-telj, Friderik Baraga, ki je ravno tako odjadral v novi svet. Tudi Pavla se spominja, da so jo vabili preko velike luže, a je vztrajala doma. „Tudi če bi tam padale z neba pečene piške, sem srečnejša doma pri svojem delu. Še med medvojnimi borbami, ko smo tudi pogoreli, sem ostala tu.“ Ob mislih na preteklost ne more mimo tega, da ne bi izrekla tudi kakšne graje na račun razvoja zadružništva. „Ko bi tedaj imeli takšno vodstvo zadruge, kot ga imamo sedaj, bi bilo drugače. Koliko bi npr. pomenila gospodinjska šola, kot je bila na Mali Loki,“ modruje o tem, ko danes drugje kot po šolah ali enostavno v kmečki kuhinji ni mogoče imeti tečaja. „Ko je odšel sin v kmetijsko šolo, sem dostikrat slišala modrovanja, da poslej ne bo hotel oststi na zemlji. Kot da za delo na kmetiji ne bi potrebovali bolj razgledanih ljudi! Če ponekod bežijo z zemlje, odhajajo zaradi drugih stvari. Mladim je treba dati veljavo,“ izraža upanje v mladino. Znanje in volja do dela na zemlji sta Lahove v tem letu pripeljala do odločitve zgraditi nov hlev. „V starem hlevu je prostora le za 14 glav živine, medtem ko bi lahko redili najmanj 30 glav živine. Ob tehtanju, ali preurejati star hlev ali graditi novega, se je sin odločil za slednje, saj bo staro poslopje lahko dajalo streho za stroje.“ VSAKA IVER PRIDE PRAV - Lahovim bi prišlo prav kaj več gozda. Od nekdanjih 45 hektarov ga imajo le tri hektare. Zato s še toliko večjo skrbjo izkoristijo vse: smrekove veje za kolje, vejice za butare. Odločeni voziti po boljših cestah Anketa po vseh krajih KS Šentrupert obeta 71,5 odst. glasov ZA modernizacijo cest in boljše vzdrževanje sedanjih makadamskih cestišč Šentruperška krajevna skupnost se ne loteva akcij na slepo. Tudi pred samoprispevkom za ceste pred leti so izvedli anketo. Vprašalniki so napovedovali 80-odst. uspeh; samo glasovanje se je močno približalo prvotni napovedi: 79,3 odst. volilcev je glasovalo za samoprispevek. Sedaj ugotovljeni odstotek 71,5 po mnenju organov krajev- !^rt krajevne skupnosti ni kos papirja Bati -------------------------------------------------------------- HI SVpt3 C \/nl ■ l/i Ooknr -»on-»n+i ■»o vmti■ m/vin rl/imnnrti Mnnnrv ■ rnrlrvknoičo trnmrino nn i sveta KS Veliki Gaber zavzeti za razvoj svoje skupnosti — Mnogo potreb: sodobnejša trgovina, pošta, krajevni urad, telovadnica, delo bliže domu ^ g! P°vabilv L-Ve* *craJevne skupnosti Veliki Gaber skupno z 1% jm^ske skunšč^ 113 Posvetovan.F najodgovornejše predstavni-„ fesnlh siri, Clne’družbenopolitičnih organizacij, samouprav-Pnosti, pošte in Mercatorja. resno lotili. Da bi prišli do kar najboljših podatkov, so v začetku minulega leta izvedli med prebivalci KS anketo. Z vprašalniki so zajeli 657 občanov ali 57 odst. prebivalcev. pono obča C* um0’ iic m i P^Pore re - se l u,rUgih akeij SkuPnostu mal0 kra ^no Lrepubliki P() TRGOVINA V IZBI Velikemu Mercatorju trgovina v tem kraju ne more biti v čast. Kakšen je promet v stari, neustrezni trgovini ali lepo urejenem lokalu, je podkrepil s po- sredni, 5 KRAJANOV — Posvetovanja o možnostih "toin ^re^stavi>,v>V'e^a llačrta KS Veliki Gaber so se udeležijo družb.en«političnega življenja v občini. Le 1 cevanje stališč vodi k napredku. datki Franc Lavš, poslovodja v novi trgovini KZ Trebnje. Ko so pred desetimi leti začeli prodajati, je bilo za 180.000 din letnega prometa, lani pa že za okrog 9 milijonov. Predložena rešitev o gradnji ene stavbe za namene trgovine, pošte in krajevnega urada je bolj življenjska rešitev za vse. Ob primernejših prostorih bi novomeško Podjetje za ptt promet sedanjo pomožno pošto lahko spremenilo v redno pošto, kar bi omogočalo, da bi ljudje na njej lahko dvigali tudi denar in vlagali na hranilno knjižico. V baraki, kjer je pošta sedaj, niti ne morejo postaviti avtomatske telefonske centrale. S trebanjsko Kmetijsko zadrugo bi morali priti do soglasja, predvsem glede ekonomske odškodnine za komunalne priključke. KAJ ZA STOLETNICO ŠOLE? Prihodnje leto bo minilo sto let od začetkov šolstva v Velikem Gabru. Pri .krajevni konferenci SZDL so že leta 1975 ustanovili odbor za proslavo te obletnice. Ob zadnji obnovi šolske zgradbe in dograditvi je bila narejena le tretjina predvidenega po idejnem načrtu. V kraju kot središču krajevne skupnosti hudo pogrešajo prostor za kul- turne prireditve, posebno za telesno kulturo. Dali so pobudo za zbiranje denarja za telovadnico. Predvsem naj bi zajeli v sodelovanje interesne skupnosti za kulturo, telesno kulturo in otroško varstvo. Po dosedanjih izračunih bi bilo za tako večnamensko telovadnico treba okrog 4,1 milijona dinarjev. Na tem sestanku v Velikem Gabru je bilo ugotovljeno, da v nobenem kraju občine še nihče ni dal take pobude za sodelovanje interesnih skupnosti. Zato bi morali preiti k izdelavi načrtov. ZAMISEL O OBRATU NI POKOPANA V anketi, izvedeni pred sestavo srednjeročnega programa KS, so ugotovili, da se želi zaposliti 156 ljudi, samo z območja sosednje KS Sela-Šum-berk pa še 78. Razen tega bo do leta 1980 končalo osnovno šolanje 85 otrok. Zamisel o kakšnem industrijskem obratu je seveda še starejša kot ta anketa, ta le odraža razpoložljivo delovno silo. Na zadnjem sestankuje bila izražena podpora tem prizadevanjem. Dokler namreč občina še spada med manj razvite, je lažje pridobiti za sodelovanje delovne organizacije iz bolj razvitih sredin. alfred Železnik ne skupnosti, ki so se sestali minuli teden, vseeno zagotavlja uspeh. Ob raznih podražitvah so žepi občanov in delovnih ljudi vsekakor že precej načeti, vendar krajevna skupnost drugače ne more priti do potrebnega denarja. Prvotno določeni program asfaltiranja cest v Dragi, na Vrhu, Jesenicah, Straži in Trsteniku naj bi dopolnili še z 20-odst. sofinanciranjem akcije s strani krajanov. Tako bi malo primaknili v mošnjiček za vzdrževanje drugih makadamskih cest in bi lahko bolje skrbeli tudi za stranske ceste, pripravili pa bi tudi dovolj gramoza, da bi gospodarji po enkrat na mesec v peskokopu dobili pesek za posipavanje dvorišč in dovoznih poti. Za to bi plačali le najnujnejše stroške. K taki odločitvi krajevno skupnost napeljuje zgled Škrljevega, ŠENTRUPERT: AGROSTROJ DO OBČINSKEGA PRAZNIKA Minuli petek je bil v Šentrupertu lokacijski ogled za novo proizvodno dvorano ljubljanskega Agrostroja, ki naj bi v tem kraju zgradil svoj obrat. Agrostroj je prvotno nameraval organizirati proizvodnjo le v prostorih nekdanjih župnijskih hlevov. Za to so si pridobili že tudi vsa ustrezna soglasja. Kasneje so sklenili, da naj bi v teh prostorih uredili le skladišče, za proizvodnjo pa naj bi zgradili popolnoma nov objekt. Tudi če bi se odločili za to, naj bi bilo do septembrk, ko trebanjska občina slavi svoj praznik, vse nared. kjer so krajani dali za asfalt nad 120.000 dinarjev, krajevna skupnost je prispevala le 67.000 dinarjev, razen tega pa so sami opravili še večino ostalih del. Računajo, da bi s tem samoprispevkom zbrali okrog 1,9 milijona dinarjev. Delavci in upokojenci naj bi plačevali 2 odst. od svojih dohodkov, obrtniki 6 odst., kmetje pa 5 odst. od katastrskega dohodka. Sami ti odstotki bi lahko koga zavedli glede tega, koliko bo kdo prispeval. Preprost račun pove, da bodo delavci predvidoma prispevali po trikrat več kot npr. kmetje po določenih 5 odst. od katastrskega dohodka. O uvedbi samoprispevka je razpravljal v nedeljo zbor volilcev v Šentrupertu. Samo glasovanje je predvideno za nedeljo, 6. marca. RAZVESELJIV ODZIV Predavatelji, ki vodijo tridnevne seminarje za kmečke žene in dekleta po vaseh, so bili nadvse ugodno presenečeni nad odzivom že na prvih predavanjih v Dobrniču in Knežji vasi minuli teden. V Dobrniču je prišlo na predavanja nad 60 žensk, v Knežji vasi pa okrog 50. Poslušalke z velikim zanimanjem sledijo temam in postavljajo zanimiva vprašanja. MNOGO DELA Delegati občinske skupščine so na seji v soboto sprejeli program dela skupščine do letošnjega julija. V času do skupščinskih počitnic ne bo manjkalo dela, prav gotovo bodo dnevni redi zasedanj še obsežni. Sam program vsebuje enajst strani, prav gotovo bo življenje navrglo še dodatna vprašanja. Med prednostnimi nalogami je sprejem programa aktivnosti pri uresničevanju zakona o združenem delu. Predvidoma v februarju naj bi sprejeli tudi družbeni dogovor o revalorizaciji priznavalnin borcem. Za tri mesece v zaostanku Solidarnost šepa — V brežiški občini manjka trenutno 930 tisoč dinarjev - Kdaj na tekočem? Tako kot v številnih drugih občinah se tudi v brežiški ubadajo z vprašanjem, kako zagotoviti socialno varnost študentom. Izplačilo štipendij zaostaja za tri mesece, in kljub temu da so zmanjšali število prejemnikov za 186, ne morejo poravnati zaostankov. Manjka za 930 tisoč dinaijev solidarnostnega priliva. Delovne organizacije v občini redno izpolnjujejo svoje obvez-npsti in zberejo 112.916 dinarjev. Za izplačilo štipendij je potrebno vsak mesec 405.923 di- MILIJONI ZA STANOVANJA Za stanovanjsko gradnjo bodo v brežiški občini zbrali do leta 1980 okoli 206 milijonov dinaijev. V tej številki sta zapopadena družbeni in zasebni sektor. Iz skupnih sredstev šestodstotnega prispevka delovnih organizacij se bo nateklo 103 milijone dinaijev, razen tega pa računajo, da bodo delovne organizacije iz skladov skupne porabe namenile za stanovanja še dodatnih 29 milijonov. Delavci in drugi občani naj bi v obdobju 1976-1980 privarčevali ter vložili v zasebno gradnjo 54 milijonov dinaijev. Približno za 14 milijonov dinaijev bo angažiranih bančnih sredstev, iz raznih drugih virov pa se načrtovalci nadejajo še nekaj nad pet milijonov dinaijev. naijev. Razliko bi morali dobiti iz sredstev solidarnosti. Izvršni odbor republiške konference SZDL naroča skupnim komisijam v občinah, naj z izplačilom kljub temu ne čakajo, ampak naj poskušajo premostiti težave z bančnimi krediti. Vsem tistim dijakom in študentom, ki se brez štipendij ne morejo šolati, bi torej nujno morali izplačati zaostanek. Republiška konferenca SZDL naroča občinam, naj takoj ugotovijo število nezasedenih kadrovskih štipendij. Po podatkih celjskega zavoda za zaposlovanje so v brežiški občini delovne organizacije razpisale 42 kadrovskih štipendij in prav toliko imajo tudi štipendistov. Tovarna pohištva jih ima pet, Tovarna prikolic IM V dva, Železniško gospodarstvo dva, Splošna bolnica sedem, trgovsko podjetje „Posavje“ pet, Slo-vin enega, Regionalna zdravstvena skupnost dva in Gozdno gospodarstvo 18. O drugih kolektivih ni glasu. Po spremenjenih merilih je izgubilo štipendijo 186 dijakov in študentov. Med njimi je 119 takih, ki se izobražujejo za poklice, s katerimi so delovne organizacije zasičene. 22 je šti- Zavod za raziskavo materiala iz Ljubljane raziskuje sestav in trdnost tal v Krkini strugi v Krški vasi, kjer bodo gradili nov most. Sedanji leseni je močno zdelan in ga vsak čas popravljajo. Zaslužil sije pokoj. (Foto: Jožica Teppey) Novo v Brežicah ZAHTEVO BODO PONOVILI. V Brežicah je nujno potreben obrat družbene prehrane. Sindikat je že nekajkrat opozoril, da delavci zahtevajo ureditev tega vprašanja, vendar pravega odgovora niso dobili. Slišati je bilo sicer, da bo za to poskrbelo trgovsko gostinsko podjetje Posavje v gostišču Pri gradu, potem pa je bilo vse tiho. Tako zdaj zaposleni ne vedo, kdaj lahko računajo na obrat, ki jim bo zagotavljal redno in poceni Erehrano. Občinski svet Zveze sindi-atov bo ponovno dal na dnevni red to pereče vprašanje in poskušal doseči, da bi se za rešitev čimprej zavzel izvršni svet pri zainteresirani gostinski organizaciji. ZA KRŠITELJE SE SE NE VE. Po podatkih Službe družbenega knjigovodstva je lani do konca septembra v brežiški občini prekršilo samoupravni sporazum o delitvi dohodka in osebnih dohodkov 15 gospodarskih delovnih organizacij od 41, s področja negospodarstva pa ena delovna organizacija od osemnajstih. Do konca leta naj bi bili to popravili, vendar se še ne ve, koliko BREŽIŠKI VESTI pendistov z zadostnim uspehom, 10 jih ni predložilo potrdil o šolanju, 26 pa jih s kadrovsko štipendijo in otroškim dodatkom presega dogovorjeni cenzus. Rešitev je v večjem številu kadrovskih štipendij in Zveza skupnosti za zaposlovanje bo preusmerjala nanje študente, ki prejemajo štipendije iz združenih sredstev. Solidarnostno prelivanje prav tako močno šepa, zato so potrebna zanj nova merila in novi mehanizmi, saj bodo študenti le tako deležni večje socialne varnosti. J.T. CENEJE DO VODE Geološki zavod bo na Bizeljskem raziskoval zalogo pitne vode. Na zadnji seji upravnega odbora sklada za negospodarske investicije so to vprašanje obravnavali in jim je uspelo zmanjšati znesek, ki ga je za raziskavo zahteval ljubljanski Geološki zavod. Ta bo usposobil vrtino tako, da se bodo porabniki vode lahko takoj priključili nanjo. Nezadovoljivo belih vran je ostalo. To bodo v kratkem pokazali zaključni računi. ClMPREJ OBVOZNICO! Skozi mesto se odvija izredno velik promet in vsak dan bolj se čuti potreba po tem, da bi dokončali obvozno cesto, ki je predvidena za mestom proti Črncu. Zaradi težkih tovorov, ki jih bodo že to jesen začeli prevažati z Reke na gradbišče jedrske elektrarne v Krškem, se za cesto že mudi. Pri gradnji pa seveda računajo tudi na ustrezen finančni delež JE Krško. NESOLIDARNO OBNAŠANJE. Letošnjo skupno akcijo za enotno obdaritev otrok za novo leto bodo podrobno ocenili februaija, vendar po odzivu delovnih organizacij že zdaj ugotavljajo, da je bila uspešna. Edini tozd, ki se ni solidarno vključil v zbiranje sredstev pri občinski Zvezi prijateljev mladine, je Agrotehnika. V tem kolektivu so enako kot lani sami obdarili otroke svojih delavcev, za kar so prispevali nekajkrat več kot bi bil znesek za skupno akcijo. Delovne organizacije pozabljajo na ceste Delegati in delegacije občinske skupščine v Brežicah bodo še ta mesec dobili natančno informacijo o dotoku sredstev za modernizacijo občinskih cest. Marsikoga bo presenetilo, da denar, na katerega so z gotovostjo računali, ne doteka redno. Tu ni mišljen samoprispevek občanov, ampak prispevek delovnih organizacij na zaposlenega. Tudi iz proračuna za te namene ni bilo dano toliko, kot je bilo za minulo leto predvideno. Nezadovoljiv dotok denaija je po mnenju predsednika občinske skupščine Franca Skin-dra poglavitni problem pri modernizaciji cest. Lani program ni bil v celoti uresničen. Pet kilometrov cest je ostalo nedokončanih. Za toliko se povečuje letošnja obveza, zato bodo v občini okrepili cestno službo. Občinska skupščina bo dobila podroben finančni prikaz in etapni program modernizacije cest za razpravo na seji 25. februaija. Zdaj so končno rešene tudi najhujše težave okoli piše-ške ceste. Petmilijonski kredit za modernizacijo na odseku Globoko — Pišece je odobren. Obvezo za vračanje kredita sta že lani sprejela cestni sklad in izvršni svet, ker Salonit Anhovo tega ni zmogel. Kaže, da bodo stvari kmalu urejene, saj si skupščina in izvršni svet prizadevata, da bi delo na cesti čimprej steklo. DVE DIPLOMI. Vinogradnik Franc Balon z Bizeljskega je na razstavi posavskih vin v Kostanjevici prejel diplomi za bizeljsko belo in bizeljsko rdeče vino. Sodeloval je tudi pri organizaciji prireditve in tako bo izkušnje koristno uporabil za praznik posavskih vin, ki bo ob letu na Bizeljskem. (Foto: J. Teppey) 101bit ŽELEZO IN BETON. To je podoba z gradbišča za novi delavski dom in hotel na levem savskem v Krškem. Oba objekta gradi SGP Pionir, ki zagotavlja, da bosta dokončana do roka. Potem govorice o preložitvi proslave petstoletnice Krškega niso utemeljene. (Foto: Jožica Teppey) Odpirajo si trojna vrata V Kovinarski v Krškem kljub izgubam ni črnogledosti — Izhod v ekspanziji Več dela, več zaposlenih — to je cilj krške Kovinarske, ki ima dovolj razsežno streho še vsaj za 200 ključavničarjev. Tovarna zaposluje blizu 600 delavcev, od tega polovico kovinaijev. Razmerje ni najbolj ugodno, zato težijo k povečanju proizvodnje in k večjemu številu delavcev kovinske stroke. To pomeni, da bi bili potem stroški manjši, izdelki pa cenejši. Tudi več strokovnjakov z visoko izobrazbo potrebujejo, saj so minili časi, ko so naročniki prinašali načrte s seboj. Rešitev iz krize vidijo v ekspanziji, v hitrejšem prodoru na tržišče, zato skušajo sanacijski program razširiti ob sodelovanju drugih partneijev. Poslovno leto 1976 so zaključili z izgubo. Ob tem pripominjajo, da se polovica izgube skriva v polizdelkih, v nedokončani proizvodnji. Za asfaltno bazo potrebujejo dva do tri mesece časa, zato se denar pri njih počasi obrača. Del izgube so jim prinesli z nesrečno roko izbrani posli, ki niso dali obetanega dohodka. Izgubo jim prinašajo tudi tečajne razlike, ker se dinarske obveze za dolgove v markah vsak dan povečujejo. Del izgube so pokrili s tem, da so odpisali vlogo osnovnega kredita tujih firm, ki vlagajo v Kovinarsko, za pokritje drugega dela izgube pa se dogovaijajo za kredit pri Ljubljanski banki. V prihodnje nameravajo v Kovinarski organizirati dva tozda, enega za asfaltni program, drugega za ostalo dejav- Štirinajst let poštarja Bila je sreda, zato sta Karel Švajger in Ivan Puntar prej kot običajno obšla vsak svoj poštni okoliš. Kadar je več časopisov, so torbe težje in dnevi napornejši. Takrat ju čaka po pet, šest torb na dan. Pošto raznašata v ožjem delu Krškega na levem bregu Save. To sta dva okoliša, ki ju poznata kot svoj žep. Pri obhodih se namreč menjata. Skupno delo ju je zbližalo in že Karel Švajger dolgo sta prijatelja. Pri pošti delata štirinajst let. Švajger je začel na Zdolah. Med tem ko je bil pri vojakih, so zdolsko pošto spremenili v pomožno in tako je prišel v Krško. V službo se vozi iz Zgornjega Obreža v brežiški občini. Njegov sodelavec Puntar ima bliže; doma je iz Stare vasi, ki spada k mestu. Kljub temu je zjutraj že ob štirih pokonci, da pred odhodom na delo še doma kaj postori. Pojasnil mi je, kako je prišel v to službo: ..Nameraval sem biti kmet kot oče, pa se je vse spremenilo, ko so nam za sadovnjake Agrokombinata arondirali pet hektarov zemlje. Le gozd in vinograd sta nam še ostala. Znanec poštar me je tedaj nagovoril, naj grem med pismonoše. Sprejel sem njegov nasvet in se zaposlil pri pošti. Starši dobivajo preživnino. Skromna je, preveč skromna, saj so občinske podpore dostikrat večje. V poklicu sem zadovoljen. Svoje delo imam rad, čeprav je Ivan Puntar naporno. Bil sem že telefonist in delal scin pri šalterju, vendar sem najraje to, kar sem - pismonoša. Tudi naročnike za .Dolenjca' rad pridobivam. Zdaj jih imam devet, Ivan Puntar pa štiri ali pet. Največkrat jih dobiva med tistimi, ki sc na novo priselijo. So pa tudi ljudje, ki nimajo nobenega časopisa in pravijo, da jim zadostujeta televizija in radio, berejo pa sploh ne.“ JOŽICA TEPPEY nost. Tozd Asfalt bo oW ke s firmo Wibau, od kateIJ* čakujejo, da jim bo zago ( ftn neprekinjeno Pr0‘zv ;Lj* sto zaposlenih in jim po™^ pri organizaciji. Program izdelovanja losov je za Kovinarsko p , ^ ko zanimiv in ga navezuj J ^ ^ uresničevanje '>ze*e”e*L* ^ črta". Ta bi obsegal ^ proizvodnje, tretjino pa P u za kemično industrijo- t nja usmeritev zahteva g razvejeno sodelovanje sp> f. g ji doma in na tujem. ^ glabljajo predvsem sod .j slovenskimi železarna®® družbeni skušajo ob vključiti v njiuuv -— ^ slej se bodo najbrž pon govaijali za integracijo ; tjem SOP, ki z novo ^ meji na njihovo. Cas, ,0f podrli ograjo mednjjiji tovo prišel, kakor hiti®> -vinarska utrdila svoj g ski položaj. JOŽICA IZBOLJŠATI INFORMI” V poročilu za minul0 sindikalna organizar"a v elektrarni, da bodo eienuarm, ua .— svetiti večjo Pozorno.s*fii niu, zato bodo dobrodo želje posameznikov, KONFERENCA -PRELOŽENA Tudi na tej strani smo za januar napovedovali problemsko konferenco o kmetijstvu v organizaciji občinske konference Socialistične zveze delovnih ljudi. Ker so v pripravah nanjo doslej dobili le gradivo, ki sta ga za razpravo pripravili kmetijska zemljiška skupnost in davčna uprava, so jo morali seveda prestaviti. Novi datum zanjo še ni dokončno določen. nju ifl i/ujaji**— — nili organov in organizacij. Sindikat se posvetil svoji lektivu, zlasti ustanavljaj*^^ ®P0i nih skupin. Najpomembn6^ n0si je uveljavljanje zak°^ievanj« ‘"J i, ki zahteva usklaje v.,.h ^moupiaVrUo, V dika bani zboi dov. obse nare Tcppf' ugot T ^ vilki nje. da v javn °dst lovn šnji moji od dina SOCi; tele; jim 5P0l aeiu, ki iuiuuva ^ vrnil •rt lagajanje vseh samoupi ^ Letos bodo nadaljevali ^ * izobraževanje delavcev, samoupravnih organov r... bolje. Sindikat se b°"”Lle,j9 čil v delo delavske kon g kovanje kadrovske P° pravo praznovanj. ._pn“t nim delavcem, ki se *? taZali,^/ vih akcijah posebno 12 do za 29. november .h znanji Krške novice I m mm mm -vr- —' divizije. Pričeli ga bc*Ly Kf pred spomenikom kamor vabijo vse seno ^e K posebej pa še mladino gjeJ# občine, ki naj se v t'u?0ion<>' vilu vključi v pohodno . „Z1MSKE PRff^Sljfof najboljših in naJb^,|Uiozafly valccv krškega & jutri zaključilo P®* ” jC°(v5f SE EN „ZA“ - Novo leto so v krški občini pričeli s prvim uspešnim glasovanjem za „cestni samoprispevek". Imeli so ga v krajevni skupnosti Rožno-Presladol, kjer je v podporo ..asfaltnemu programu in za vzdrževanje vaških poti, reklo svoj „da“ 69 odstotkov vpisanih vo-lilcev, glasovalo pa jih je vsega skupaj skoraj 89 odstotkov. ZA ZAČETEK - Kostanjeviški ..Dolenjski kulturni festival" pričenja svojo že dvaindvajseto prireditveno sezono jutri ob 16. uri. Takrat bodo v ..Lamutovem likovnem salonu" odprli razstavo monotipij Borisa Kobeta. O umetnikovem delu bo spregovoril univerzitetni profesor, dr. Jože Kastelic, z razstavo pa sc festival vključuje v prireditve za slovenski kulturni praznik. VABILO ZA SOBOTO - Občinska konferenca Zveze socialistične mladine bo v sodelovanju s senovsko krajevno skupnostjo ter tainkajšnimi družbenopolitičnimi organizacijami in društvi to soboto pripravila že tradicionalni partizanski pohod na Bohor po poteh legendarne XIV. šoli „Jurija Dalm^^traj«0,/ razen tega pa so nje na Ravnali pla**9 tudi za smučanje. nolW PO PRVI - TUD* cCn«V > Dijaki krškega <$°^s pred dnevi izdali v cgj $ naslovom ..Diagonale :.tet)SVLf\ bina prinaša vrsto v#>jrf humorističnih prispe’» pove tudi o dejavni« { , osnovne organizacije stične mladine. V: j Trži: satni ledj Sl nost anai nov Pipi . P< % ske jw. S K s taij Prisr P*n Ptes Pošt , v % £.1 8" Pod Lisca s SNEGOM — Smučarski učiteji in vaditelji smučarskega kluba pri Planinskem društvu Lisci Z° 1 °^°. Prizadevnosti omogočili smuko mnogim otrokom tudi ko je skopnel zadnji sneg na (Foto- Želez^j S° ^ V0Z**'113 P0*1018*13 smučišča. Na sliki: pred odhodom na Kope minuli četrtek. Doslej le sitnosti z novo streho Metalna začela delati v novi proizvodni dvorani šele 21. januarja — Vsak delovni dan izpade za 100.000 dinarjev novo n gjtn4! khkih k0 pr0l*v®dno dvorano Metalne v Krmelju, tozd Tovarna orav c P*azniku j j ru c'j’ slavnostn° izročeno namenu ob občinskem Liieio^ faradi p«^kn°Veni^ra>vse nedavnega ni bilo tako, kot je treba, ^dratnjm- . ^P3^ izvajalca del na strehi dvorane z 2.500 ^ktričnOj1 metr' (*zvajalec Trimo, Trebnje) in manjših napak na „„ lani ni m« ,naPravah komisija za tehnični prevzem 2. decembra 3 & Ko dovoljenja za delo. a ** Andrei deJ*> dipl. inž. odstranil napak niti decembra, j pa^' skega t07H8aČ’ direktor krmelj- )oflHP s>reh0 zna,?’ .so bile težave s ^ Prej. Trimo 1. Prej .... va^I!nKoleto zbor sevniet Vn’ci redni °bčni “‘hoPj 0v- laniT?a društva invali-0ioK °bsežen n Je društvo zadalo Zos< Program dela. Kai ™ to' ko t*>> ti ,restC j' Za nnm^A S0 °b Pr0‘ ^"pravne im napoti'e na sa’ V S? teh pa !" eresne ^upnosti, V Ularii ,|lm je lani z 2.000 dela. Kaj so ne, samokritično zadnji dvojni šte-&ssila Naše življe-r ' ‘nmulem /flja Poudariti, Javnost niso - za svoj° de-?dst- DrPri„JSpeh zbrati niti 30 tako da se je vse zavleklo v drugo polovico januarja. V novi proizvodni dvorani delajo šele od 21. januaija. Streha je puščala na desetih mestih. V tovarni računajo, da so imeli zaradi tega na delovni dan v proizvodnji za 100.000 dinarjev izgube. Zakasnitev te naložbe in pomanjkanje del sta glavna krivca, da lanski proizvodni načrt ni bil dosežen. Sedaj se otepa tudi marsikaj, kar pri tej naložbi ni bilo odobreno. Tako je izpadla ureditev zunanjih ploščadi, podaljšek proizvodne dvorane in sanitarije. Slednje sedaj zahtevajo . o :• --- - inšpektorji, rok, ki so ga postavili, se izteče konec tega leta. Manjka tudi precej opreme, ki bi omogočala, da bi bil proizvodni proces zaključen v tehnološkem smislu. V tovarni so se korenito lotili tudi vprašanja produktivnosti. Po uvedbi stalne kontrole že ugotavljajo napredek. Veliko dela je na voljo v tujini, predvsem v deželah v razvoju, čeprav nastajajo pri tem dostikrat hude težave zaradi prestavljanja rokov. Kar 60-mili-jonsici posel za tekstilno tovarno v Sudanu prenašajo že drugič v letošnji proizvodni načrt. V Krmelju govorijo posebno pohvalno o sodelovanju z Emono pri gradnji njenih trgovin. V minulem letu so opravili precej velikih del, eno takih je bila ogromna dvorana jeseniške hladne valjarne. A. ŽELEZNIK Boljša cesta - davna želja *-i jst) v skupnost občinska skupnost :ir; dejav- Socialne£0ni?8ala le telesnokult, bstva’ |im je pomi™!3 ^pnost pa &A !P°nne in Eala pri financiranju M "OS“M0^|»e Oci..- lctu 0 dobili vodo iz Ze decembra so se sestali organi krajevne skupnosti na Blanci in razpravljali o politični akciji na vsem območju krajevne skupnosti, da bi občani in delovni ljudje tudi s svojimi prispevki podprli modernizacijo ceste od Sevnice naprej. Govora je, da bi za to name- rejen za 500.000 dinarjev. Če nili tudi presežek od zbranega posojila za ceste v občini. Predsednik izvršnega sveta KS Niko Marn je prepričan, da bi ljudje akcijo široko podprli. „Sam sem komaj verjel s kolikšnim deležem ljudi je bil lani zgrajen vodovod na Blanci in po okoliških vaseh. Objekt vreden 1,25 milijona dinarjev je bil na- % ®6vniški paberki OB s Ve«'. n r elektri* delavci pf Z Ptedzadnjo ^ S0 naPetost^ n topili O&tno ^1SMni krmelj-kni. p stavbi ie km 23 nespora-n naJ bi ? ne*caj Prcure-Wu^,toi, v “ P^mestila v aJevna 1aJ bi imPu . Petnem im pr ^Pnost piSVi?J0 JP*sarno “CS ^rakvne su, ^' bi Nesfk P°Sta se LhUPnosti n°v K? telefon k« ni bil na 53i>T£i Ponavadi c ^sin^ei^Jih urah največ jeDvZBoštr-=Konec k«; . 0 novih P°- >i Sik,h Cfe^a. piskih Ng Sto |L^ra Prijave BO NARAVA DOBRODUŠNA? - Najkrajšo zvezo Sevnice z Ljubljano po Mirenski dolini ogroža že lep čas posedanje ob robu ceste nad kmetijo Flajsovih v Sp. Vodalah. Posedla sc je prvotna ograja, slika pa kaže, da se je cestišče podsulo v glavnem že tudi pod na novo postavljeno zasilno ograjo. Očitno bodo cestarji korenitejše ukrepali, ko sc jim bo podsul dobršen del ceste! ki vrni vzamemo za primer samo asfal tiranje ceste na Spodnjem Brezovem, smo ogromno prihranili z lastnim delom. Krajevna skupnost že dela na tem, da bi usposobili dva peskokopa, da bi bil pri roki pesek. Tudi denar, ki ga imamo pripravljenega za drugo plast asfalta smo voljni dati za to akcijo. Govorili smo tudi že o neposrednem denarnem prispevku ljudi. Zajeti bi morali res vse, prispevali naj bi od 3.000 do 6.000 dinarjev, pač glede na socialno stanje. Prepričan sem, da moramo krajevno skupnost najprej odpreti svetu, da bo k nam lahko sploh kdo prišel. Z nadaljnjimi akcijami bi že poskusili usposobiti druge poti." Kot so se že pogovarjali j predstavniki sosednje krške ob čine, so le-ti pripravljeni priti z asfaltom do železniške postav ljalnice 19. „V akcijo bi morali zajeti tudi železnico s soudeležbo za morebiti odstranjene zapornice," meni Marn. Nasploh so s podpisno akcijo že leta 1972 ugotovili, da so ljudje pripravljeni dati 300.000 dinarjev. Potrebo za modernizacijo te ceste so ljudje teh krajev poudarjali ob podpisu posojila za ceste. Nekateri te akcije tod niso ravno vzorno podprli, češ, drugje bodo delali, tu pa bo še desetletja prah. Če bo presežek usmerjen proti Blanci, bo za vse občane te krajevne skupnosti še toliko večja moralna obveznost, da se izkažejo. A. 2. Običajna obravnava poročila o vzgojnoizobraževalni dejavnosti osnovnih šol v trebanjski občini je bila na sobotni seji občinske skupščine razširjena še na sodelovanje delegatov izobraževalne skupnosti in skupnost otroškega varstva. Resnično je minilo že prvo polletje novega šolskega leta, obravnavalo pa seje šele poročilo za predzadnje šolsko leto 1975/76, vendar je vrsta stvari zanimivih za obravnavo tudi v tej časovni odmaknjenosti. Regijska enota Zavoda za šolstvo pri spremljanju dela šol in vseh dejavnikov, ki so s tem povezani, ugotavlja predvsem razveseljive rezultate. Tako je že vrsto let, hkrati pa zaključujejo poročilo z mislijo, ki naj vzpodbuja. Ni namreč take popolnosti, da ne bi bilo lahko še bolje. Ugodno je ocenjeno sodelovanje krajevnih skupnosti. Očitno gre bolj za dobro voljo kot za dejansko možnost pomoči. Tako se je mokro-noška KS vključevala pri akciji za gradnjo tamkajšnje nove šole, v Velikem Gabru pomaga pri iskanju stanovanj za prosvetne delavce pri zasebnikih, kot običajno so na Mirni Premalo denarja za vse S podaljšanjem samoprispevka za šolstvo bi lahko uresničili odložene gradnje objektov Občinska izobraževalna skupnost je ob koncu leta kot običajno pripravila poročilo o zbiranju denarja s samoprispevkom za šolstvo in njegovo porabo. Kot je že znano, že prvo obdobje zbiranja tega samoprispevka, ki se bo iztekel prihodnje leto, ni bilo vzpodbudno, saj so ugasnili republiški viri za posojila. Sklad za izgradnjo šolskega prostora je računal na 50 do 60 odst. udeležbo teh posojil pri vrednosti del. Gradnja nove šole v Mokronogu namesto dotrajane in tudi nevarne stare zgradbe je veljala 17.017.111,20 dinarjev. Bilo je nemalo težav pri pokrivanju te investicije. Uporabiti je bilo treba ves denar, ki je ostal od predhodnega samoprispevka in denar zbran s sedanjim samoprispevkom v letih 1974, 1975 in 1976. Od lanskih sredstev je bilo 5 milijonov dinarjev že namenjenih za odplačilo Marlesovega premostitvenega posojila, vendar ga bo treba odplačevati še vse do konca letošnjega leta z nemajhnim mesečnim obrokom 251.321 dinarjev. Razen tega Volja do dela Mladi v Velikem Gabru delajo — Prostor za nastope Mladinska organizacija v Velikem Gabru ve, kaj hoče, v glavnem pa od zamišljenega ne morejo kaj prida uresničiti. Kot ostale dejavnosti v kraju mladi še posebno občutijo pomanjkanje prostora za kulturne in športne prireditve. Posvetovanja delegatov, krajevnih družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti z občinskimi predstavniki so se udeležili. V razpravo niso posegali, pogovor v mladinski sobi, ki jim ga je v baraki odstopila krajevna skupnost, je pokazal, da niso za razvoj kraja nič manj zagreti kot drugi. Njihov predsednik je Marjan Žefran, grafik v tiskarni Dela.. Razne prireditve potrjujejo, da imajo veselje nastopati na odru. Sedaj so sicer izgubili režiserja, vendar volje ne manjka. Pravkar vadijo dva skeča, za 8. februar pa bodo pripravili recitacije. Ob pogledu na hladno peč so dejali, da raje varčujejo in ostanejo zaviti v plašče ali pa zaplešejo. Ker v kraju ni ničesar, kar bi bilo vsaj podobno dvorani, ni lahko nastopati. Veselje bi imeli tudi z nogometom, a kaj, ko ne morejo priti do igrišča, čeprav ga imajo drugi skoraj že vsepovsod. Mladi delavci in dijaki, ki delajo v tej organizaciji, so lani prijeli za delo v dveh lo-------------- tudi lokalnih delovnih akci- odplačuje občinska izobraževalna skupnost še posojilo iz solidarnosti republiške izobraževalne skupnosti v višini 3.620.000 dinarjev iz povečane stopnje. Dobro znano je, kaj vse ni bilo mogoče zgraditi. Če se bodo občani in delovni ljudje prihodnje leto odločili za podaljšanje samoprispevka, bi z vsemi drugimi viri tja do leta 1980 zbrali 51 milijonov dinarjev. Vrsta družbenopolitičnih organizacij se je na delovnih srečanjih svojih teles že večkrat izrekalo za podaljšanje samoprispevka. deležni pomoči pri urejanju šolske okolice. Tudi trebanjski šolski stadion je bil ob velikih naporih kolektiva šole deležen podpore delovnih organizacij in krajanov. Za posebno osnovno šolo na Mimi je nepogrešljivo sodelovanje delovnih kolektivov pri vključevanju njenih učencev v delo. S posebno skrbjo spremljajo vsi, ki imajo opravka s šolstvom, vprašanje učnega uspeha in osipa. Razmerje učencev, ki izdelujejo, se je povzpelo na 97,58 odst., osip pa znaša še 23,35 odst. Vprašanje ponavljal-cev je še vedno najbolj občutno v šestem razredu. Navsezadnje je treba omeniti tudi prizadevanja izobraževalne skupnosti, da si zagotovi prosvetne delavce za prihodnja leta z razvojnim sistemom štipendiranja. Tako je na pedagoškem oddelku novomeške Gimnazije v Trebnjem podelila kadrovske štipendije kar 23 dijakom od 25. Skupno število vseh štipendistov pri izobraževalni skupnosti lanskega oktobra je bilo 46. VZAJEMNA POMOČI Kot drugod potekajo v osnovnih sindikalnih organizacijah redne letne skupščine. Med prvimi so jih imeli v Trelesu, IMV - tozd Tovarna opreme na Mimi,; GG - tozd Gozdarstvo Puščava in Trebnje. Člani . sindikata v Tovarni opreme na Mirni so se na skupščini odločili ustanoviti blagajno vzajemne samopomoči. Če bi prispevali vsi, bi zadostoval mesečni polog od 20 do 50 dinarjev in že bi lahko našel pomoč vsak. „POSADKA“ BREZ ODRA — Čeprav mladi v Velikem Gabru nimajo odra, radi nastopajo. Skupina na sliki se pripravlja na uprizoritev zabavnih skečev. Iz kraja v kraj jah. Delali so na vaški poti nd Žubi-ne na Primskovo in na poko^sjišču. Ponosni so tudi na to, da so v brigadi v Brkinih imeli dva predstavnika. „V Trebnjem so nam obljubili predavanja, vendar iz tega ni nič. Radi bi se odpeljali tja, čeprav je težko usklajevati zamujeno s pripravami za šolo, kot je bil postavljen lanski umik za politično solo." Radi bi sodelovali tudi s sosednjimi organizaci- jaml' A. 2. SEMINAR ZA SEKRETARJE Jutri popoldne se bodo v Trebnjem sestali na seminariu sekretarji osnovnih organizacij ZK. Obravnavali bodo vsa vprašanja, ki se tičejo varnosti, družbene samozaščite in splošnega ljudskega odpora ter vprašanje kadrovanja za politično šolo pri komiteju in srednjo politično šolo. Proučili bodo tudi organiziranost ZK in doseganje delavske večine v članstvu. NA NEPRAVEM KONCU - V Velikem Gabru sicer že lep čas premorejo asfalt, za katerega so zbirali samoprispevek, vendar je cesta v glavnem še vedno brez ustreznih prometnih znakov. Vsega tudi niso dolžni storiti sami. S prstom kažejo na službo, zadolženo za vzdrževanje cest. Pod klancem in železniškim podhodom je bilo že dosti nesreč, nekateri menijo, da bi tu pomagalo prometno ogledalo. Očitno je, da se varčevanje pri prometnih znakih ne obnese. V VSAKO HlSO - Občinski izvršni svet je na seji občinske skupščine menil, da je treba pripraviti pregled o zbiranju denarja s samoprispevkom v občini za vsa leta nazaj in tudi o porabi tega denarja. Takšen pregled naj bi dobilo v roke sleherno gospodinjstvo v občini. SE VEDNO STISKA - Čeprav je po eni sUani npr. v mokronoškem vrtcu znatno premalo ouok v varstvu, vlada v drugih krajih, kjer že delujejo vrtci, stiska. V poročilu o vzgojnoizobraževalni dejavnosti v trebanjski občini še vedno ugotavljajo, da je bilo odklonjenih 13 otrok zaradi pomanjkanja prostorov. V Velikem Gabru, kjer nimajo vrtca, pa bi takoj imeli dovolj otrok za varstvo. GRAD SE SPET POLNI - Iz trebanjskega gradu so pred nedavnim preselili v solidarnostna stanovanja nekaj družin. Stanovanja v tej stari stavbi so v glavnem neprimerna, vendar je zanje dosti zanimanja. Odgovorni bi se morali slednjič dolgoročneje odločiti, kaj z gradom: ah z njim krpati stanovanjska vprašanja ali ga nameniti za kaj drugega. SPET STABILIZACIJSKA SEJA - V Trebnjem si prizadevajo sklicevati seje občinske skupščine na proste sobote, da bi tako čim manj prizadeli delovni čas v tovarnah. Tak je bil tudi sklic minulo soboto, ko je občinska skupščina zasedala skupno z delegati občinske izobračevalne skupnosti in otroškega varstva. Nekaj delegatov v vsakem zboru je sicer manjkalo, večina pa se sej redno udeležuje. TREBANJSKE NOVICE Novo ocenjevanje nekaterih predmetov vzpodbudnejše od starega Šesti razred še ločnica v uspehu Smeli načrti razvoja občine Povečali se naj bi: celotni dohodek, družbeni proizvod, investicije, izvoz, zaposlenost Dinamična rast vseh gospodarskih panog Razvoj črnomaljske občine v letošnjem letu je zastavljen dokaj smelo, vendar temelji na realnih možnostih. Upošteva tudi družbeni plan občine za obdobje 1976-1980 in nujnost hitrejšega razvoja manj razvitih območij. Rezultati gospodarjenja v lanskem letu kažejo, da si bo letos treba prizadevati predvsem za ekonomičnost gospodarjenja in bolj dinamično gospodarsko rast. Celotni dohodek se naj bi po Računajo, da bo v letošnjem predvidevanjih povečal od lan- letu dobilo zaposlitev v občini okoli 320 novih delavcev; število zaposlenih bi se tako dvignilo od lanskih 5.393 na preko 5.710. Nadaljevala se bo tudi rast prebivalstva in bo občina štela okoli 17.300 ljudi. Gospodarstvo načrtuje, da letos ne bo imelo izgub in da se bo ostanek dohodka povečal od 12.205.000 dinarjev v lanskem letu na 57.853.000 dinarjev ali kar za 474 odstotkov. Bolj dinamično rast predvidevajo v vseh gospodarskih panogah, še posebej v semiški Iskri, v Beltu in v tozdu IM V. Po predvidevanjih se naj bi nominalni-osebni dohodki v občini povečali v letošnjem letu povprečno za 24 odstotkov. Število stanovanj se bo po načrtih povečalo za 114, od tega bo 80 družbenih. Zastavljeni cilji so res precej smeli in predvidevanja optimistična, vsekakor pa temelje na predvidevanjih delovnih organizacij. Kljub temu pa se bodo morali za uresničenje teh na- skih 926.638.000 dinarjev na 1,189.892.000 ali za 28,4 odstotka. Družbeni proizvod se naj bi povečal za 27,9 odst., v tozdih pa načrtujejo celo 67-odstotno povečanje. Večji porast načrtujejo tudi pri investicijskih naložbah, ki se naj bi v primerjavi z lanskim letom povečale za 56,5 odst. in dosegle 108.607.000 dinarjev. Uvoz se naj bi zvečal za 17 odst., izvoz pa kar za 40. TISKARNA ZAVIRA V precej nerodnem položaju se je znašla občinska konferenca ZSMS Črnomelj. Že trikrat so morali preložiti formalnosti okoli pobratenja z občinsko konferenco iz Duge Rese, ker jim novomeški Knjigotisk že dva meseca zaman obljublja, da jim bo natisnil listine o pobratenju občinskih konferenc in nekaterih osnovnih organizacij iz obeh občin. SEMINAR ZA NOVE ČLANE ZVEZE KOMUNISTOV OK ZKS Črnomelj je v petek, soboto in nedeljo v kovinarski šoli organiziral seminar, ki se ga je udeležilo okoli 40 kandidatov in novo-sprejetih članov Zveze komunistov. Poslušali so predavanja o osnovah marksizma, obravnavali so program in statut ZK, govor je bil o metodah političnega delovanja, konferenci evropskih komunističnih in delavskih partij beseda je tekla o aktualnih nalogah ZKJ in o uresničevanju sklepov kongresov; seminaristi so se seznanili tudi z nastankom in razvojem Zveze komunistov ter z zgodovino mednarodnega delavskega gibanja. črtov zavzeti prav vsi dejavniki v občini, če hočejo naslednje leto ugotoviti, da so zastavljene naloge uresničili. . „ A. B. KAKOR KJE? Bralec Janko Potokar iz Črnomlja sprašuje, kako je mogoče, da mora za 750-ku-bični Zastavin kombi, ki je registriran za osem oseb, plačati 1.200 dinarjev cestne takse na leto, medtem ko v sosednji metiiški občini znaša ta taksa za enak kombi 360 dinarjev. Kako je to mogoče, tudi mi ne vemo, vsekakor pa ni pričakovati, da bi se Črnomaljci zgledovali po Metličanih ... S ' PROSVETNI DELAVCI V DO V sredo in četrtek, 26. in 27. januarja, je bil v telovadnici osnovne šole v Črnomlju seminar za vse prosvetne delavce v občini. Na programu so bile teme: SLO in družbena samozaščita; delegatski sistem; uresničevanje zakona o združenem delu; planiranje in srednjeročni razvoj. Prosvetni delavci so obiskali Iskro, Belt, Beti, Rudnik, Delovno organizacijo za gradbeništvo, obrt in komunalo, kjer so se pogovarjali z ožjimi političnimi aktivi in se seznanili s problematiko in razvojem teh delovnih organizacij. Manj kot dopušča lista Regres za dopust in nagrade nižji kot dopušča sindikalna lista — Strogo proti kršiteljem Kot nadomestilo za območni dogovor je črnomaljski občinski sindikalni svet izdelal stališča za uresničevanje in izvajanje sindikalne liste 1977. Delovnim organizacijam sindikalni svet priporoča, naj izplačujejo nadomestila in ostalo v okviru sindi- NAMESTO SMUČANJA — Zimske počitnice so se začele, snega pa niti za vzorec. Toda čas je treba nekako izkoristiti, zato taki prizori na igrišču pri Centru srednjih šol niso redki. Stari ljudje pa majejo z glavami, češ: „Danes je res vse narobe, sredi zime igrajo nogomet, poleti se bodo pa po ledu drsali. “ črnomaljski drobir ŠTUDENTJE NA SMUČEH -Klub belokranjskih študentov pripravlja za svoje člane od 12. do 19. februarja smučarski tečaj na Gospodični. Cena tečaja bo od 400 do 500 dinarjev, kar je res zelo poceni. Morda pa bodo študentje prišli še ceneje skozi, saj nič ne kaže, da bo do takrat sneg prekril Gorjance. Če bo šlo tako naprej, bodo lahko kvečjemu nabirali zvončke in stikali za gobami... MATURANTJE NA DEŽELO -Da je tudi mladi rod sit bučnih, umazanih, smrdečih in zastrupljenih mest, priča tudi primer maturantov srednje tehnične gradbene šole iz Ljubljane, ki so svoj maturantski ples pripravili prejšnjo soboto v selniškem Smuku. RED MORA BITI - V črnomaljski glasbeni šoli so uvedli poseben režim. Učenec, ki hoče vaditi v manjši učilnici, mora po ključ k enemu od učiteljev, ključ mora po vaji vrniti in se vpisati v zvezek vaj. Vadijo pa lahko ob torkih in petkih od 13.30 do 19.30, ob sredah od 14. do 17. ure ter ob sobotah od 7. do 13. ure. ČAS RAZPRODAJ - Več trgovin v Črnomlju ima te dni razprodaje, na kar občane opozarjajo napisi v izložbah. Razprodaje imajo Dolenjka, Planika, Peko, Veletekstil, ceneje pa je moč kupiti zimsko obutev in oblačila pa še kaj. TRŽNICA - Črnomaljska tržnica je bila prejšnji teden dobro založena z domačimi pridelki, cene pa so bile nižje kot na drugih tržnicah v Sloveniji. Za jajca so branjevke zahtevale 2 do 2,20 dinarja, fižol je veljal 30 dinarjev liter, večja zeljnata glava je stala pet dinarjev, prav tako kila koruzne moke; čebula je bila po 15 dinarjev kila, koren 10 din, koleraba 5 din kilogram; česen so prodajale po 10 dinarjev venec, krožnik motovilca pa po 5 dinarjev. kalne liste, vendar v skladu z razpoložljivimi sredstvi, storilnostjo in produktivnostjo. Glede na slabše stanje gospodarstva so sprejeli sklep, da lahko znaša najvKji regres za dopust 1.250 dinarjev in ne 1.450, kot dovoljuje sindikalna lista. Tudi nagrade ob jubilejih morajo biti v črnomaljski občini nižje, kot določa lista. Za 10-letno delo lahko znaša nagrada največ 1.500 dinarjev, za 20-letnico 2.500 in za 30 let dela 3.500 dinarjev. Nagrade ob odhodu v pokoj ne smejo dosegati treh povprečnih osebnih dohodkov v republiki v lanskem letu, kot dopušča sindikalna lista, marveč le dva. Izkušnje iz preteklih let kažejo, da so posamezne delovne organizacije kršile sindikalno listo in družbene dogovore glede izplačil osebnih dohodkov in drugih nadomestil. Zato je občinski sindikalni svet letos sklenil temeljito analizirati te pojave in najmanj dvakrat na leto ugotavljati, kako uresničujejo dogovore in letošnje sklepe sveta ter proti kršiteljem resno ukrepati. LETNE SEJE KRAJEVNIH KONFERENC SZDL Od konca januarja do 10. februarja bodo v črnomaljski občini letne seje krajevnih konferenc SZDL. Na njih bodo pregledali svoje delo v preteklem obdobju, ga ocenili, sprejeli program dela za letošnje leto in obravnavali druge aktualne naloge v krajevnih skupnostih po programu, ki so ga predsedniki krajevnih konferenc in oddelkov KK sprejeli 11. januarja na skupnem seminarju. PRIPRAVE NA DIRKO ZA DRŽAVNO PRVENSTVO Prejšnji ponedeljek seje v Črnomlju sestal odbor za pripravo dirke v motokrosu za državno prvenstvo, ki bo 1. maja na stezi v Dragovanji vasi. Na sestanku so si razdelili naloge, predvsem pa so zadolžili športno komisijo, naj naveže stike z društvi zaradi prijav tekmovalcev. Pričakujejo okoli 20 domačih tekmovalcev in več kot deset tujih v kategoriji 125 ccm; v kategoriji 50 ccm pa se bo pomerilo 40 do 50 dirkačev. POSVETOVANJE MLADIH FUNKCIONARJEV Za soboto, 12. februarja, je OK ZSMS Črnomelj pripravil posvetovanje ter povabil vse predsednike in sekretarje osnovnih organizacij, delegate organov OK in predsedstva OK. Govor bo o zgodovini in organiziranosti ZSMS, vodenju in pripravi sestankov; pretresli bodo operativni program vseh organov OK in pred- .1inniior.uinii sedstva OK za obdobje januar-junij; psiholog bo predaval o metodiki dela z mladimi, obravnavali pa bodo še zakon o ljudski obrambi in družbeni samozaščiti. KADROVSKA POLITIKA IN DELO DRUŠTEV Na občinski konferenci SZDL Metlika, ki bo v začetku tega meseca, bodo obravnavali poslovnik organov občinske konference SZDL, družbeni dogovor o kadrovski politiki v občini, beseda bo tekla tudi o organiziranosti in vsebini dela društev in družbenih organizacij. ZA OHRANJNJE TRADICIJ NOB Na zadnji seji predsedstva OK SZDL - bila je v sredo, 5 .januarja -so izvolili svet za ohranjanje in razvijanje tradicij NOB in spomeniškega varstva. Do sedaj je te naloge opravljala predvsem ZZB NOV v občini, poslej pa bodo za to skrbele tudi druge organizacije: ZSMS, sindikat, SZDL idr. Na prvi seji mora svet sprejeti delovni program in določiti naloge za delo v krajevnih skupnostih. O VERSKIH VPRAŠANJIH V ponedeljek, 31. januarja, je bila v Metliki seja odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in versko skupnostjo pri predsedstvu OK SZDL Metlika ter občinske komisije za verska vprašanja. Govor je bil o uresničenju odloka o pogrebnih svečanostih v metliški občini ter o zakonu o pravnem položaju verskih skupnosti. PRIPRAVE NA SNEŽNO POMLAD? - Vremenoslovci so kot vsako leto napovedovali dolgo in mrzlo zimo, vendar se vr^ za njihove napovedi kaj malo zmeni. Ljudje pa iz izkušenj vedo.f po taki zimi spomladi kaj rad pritisne mraz. Na to računajo metliškem hotelu, saj so sredi januaija naročili žagarja. Dve socialni delavki dovolj? Republiški seznam prednostnih poklicev nikakor ne ustreza potrebam metliške občine — Faktor KD 9, ne pa 14 po Ena od točk dnevnega reda 13. seje OK SZDL Metlika — bila je 20. januaija — je bila štipendijska politika v občini. Seje sta se udeležila tudi predsednik Kluba belokranjskih študentov in Franc Štefanič, referent za kadrovska vprašanja in štipendije pri metliški občini. V metliški občini je od vsega aktivnega prebivalstva 2,8 odst. učencev, dijakov in študentov, Brez „klubašev” ni proslave Z enoletnim delom je metliški mladinski klub prav gotovo upravičil svoj obstoj in obenem dokazal, da bi moral biti deležen večje podpore, saj je tako rekoč najmočnejše občinsko kulturno središče. ,,V okviru mladinskega kluba delujejo folklorna skupina, tamburaši, recitatorska skupina, kino sekcija,** je povedal predsednik izvršnega odbora Janez Žele. „Klub ima okoli osemdeset članov, svoje prostore pa smo dobili v najstarejši šoli. O mladinskem klubu se je v Metliki že dolgo govorilo, vedno pa so bili problem prostori; ko so se iz te hiše izselile stranke, smo dobili spodnje prostore. Po ustanovitvi se je izkazalo, da je pri mladih veliko zanimanja za kulturno dejavnost. Mladino najbolj privlači folklora, veliko je tudi tamburašev. V naši občini skoraj ni proslave, na kateri ne bi nastopale skupine našega kluba." Financirajo se v glavnem sami; med drugim organizirajo tudi veliko turistično-folklomo prireditev „Noč na Kolpi**. Metliška kulturna skupnost jim je lani dala 12 tisočakov. „Ta denar smo porabili za nakup tamburic, kljub temu pa so si jih pol morali kupiti člani sami. Z opremo imamo nasploh težave, ker je precej draga: moška narodna noša stane 1.500 dinarjev, ženska pa je še dražja; tamburice so po 500 do 1.500 dinarjev, bas pa stane celo tri tisočake. Na zadnji razpis za nove člane se je prijavilo 26 mladih, ki jih zanima folklora. Tudi tamburašev bi lahko imeli več, če bi imeli denar za inštrumente, “ pravi Žele. ,,Starejši še vedno gledajo z nezaupanjem na našo dejavnost in se neradi vključujejo v naše skupine; to velja še posebno za folklorno." f V mladinskem klubu prirejajo tudi predavanja, pogovore, sestanke, literarne večere, ure pravljic za najmlajše. „Radi bi še bolj razširili našo dejavnost in pritegnili čim več novih članov, predvsem iz vrst delavske mladine." A. BARTF.LJ kar je za gospodarstvo občine nedvomno velika obremenitev. Iz sklada skupne komisije prejema štipendije 51 štipendistov, povprečna štipendija znaša 974 dinarjev; razlike prejema skupaj z učenci v gospodarstvu 175 štipendistov. Čeprav spada metliška občina med razvite, dobijo iz republiške solidarnosti povprečno 125.430 dinarjev na mesec, v skladu pa se na mesec nabere 49.712 dinarjev. „Kot v drugih občinah se tudi pri nas ne strinjamo z republiško listo prednostnih in neprednostnih poklicev," pravi Stefanič. „Tak seznam bi lahko naredila kvečjemu vsaka regija zase; pri nas je na primer socialni delavec suficitami poklic, saj sta v celi občini le dve socialni delavki, in še ti dve na občini, republiška lista pa ta poklic uvršča med neprednostne. Podobno je s politologi in še s celo vrsto poklicev." Poslej bo treba pri štipendijski politiki upoštevati, kakšna bo dolgoročna usmeritev metliškega gospodarstva. Doslej je namreč občina veliko investirala v kader, ki se po končani šoli ni vrnil. „Od mladih pričakujemo, da se bodo odločali za take poklice, kijih v občini potrebujemo, na primer tekstilce, ekonomiste, pravnike, veliko pre- malo je tudi delavcev s poklJc mi šolami.“ Zadnje čase opažajo, da število štipendistov v delcj organizacijah zmanjšalo. ke za to vidijo predvsem v1 da se mladi bolj odločajo klice, ki za metliško gosp011* stvo niso zanimivi; &e'°v organizacije dajejo veliko S* stev za šolanje ob delu; pa . v tem, da so v preteklosti p1®'-' vlagale v štipendiranje. Na seji so tudi sklenili. za štipendiste iz metliške™ ne ne bi upošteval kot pw> v, pridobitev štipendije fakt°' tastrskega dohodka 14, za to občino realni Zavzemajo se tudi, da bi s službe za štipendiranje d®® * ori skupnosti za za SPREHOD PO METLIKI Franc Štefanič: „Delovo<| nizacije, tozdi in SIS ni® delati srednjeročni drovskih potreb.“ V občini pripravljajo nek z vsemi štipendisti, n3 rem jih bodo seznanili z ^ ^ tvijo štipendijske politih j, finančnimi možnostmi- gl A. BA° | a | li Vi 4 Z; OTROCI ŽELJNO POGLEDUJEJO proti oblakom, želeč si snega in zimskih radosti, starejšim pa je zima brez snega bolj pogodu, saj prinašata sneg in led le nevšečnosti. Ljudje namreč neredno čistijo pločnike pred svojimi hišami in zgodi se, da se marsikateri pešec zapelje nekaj1 metrov naprej po lastni hrbtenici, poleg tega pa se vam lahko usuje na glavo količina snega, potuhnjenega na strehi, in vam za hip zmede tok misli. PUST BO VSAK CAS - Značke gradaških mačkov so že naprodaj in Gradčani obljubljajo kopico norčavosti in smeha. V Metliki se bodo našemili le otroci, kajti odrasli so preveč zasedeni z delom, zlobneži pa radi pripominjajo, da traja v sodobnem času maskiranje skozi vse leto. Torej nc bi bilo slabo predlagati, naj bi na dan Pusta ljudje sneli maske. To bi bilo smeha! i ugotoviš, kdaj bo v dvoranii ^ čanov. Pisec teh vrstic * • pustnih krofov, da v gotovo ne. Sicer pa boste d° na obeh prireditvah. BETI IMA NOV KAT. katerem je predstavljena P° poletna kolekcija 1977. bili narejeni v Tunisu, <** vedbo kataloga, ki je bil naJ deset tisoč primerkih, pa J® zaupalo ekonomsko^proP službi Pavlihe. Letošnji gotovo najlepši med vsemi njimi, odgovorni pa razrnj tem, da bi predstavili na način tudi modele jescnsK0 kolekcije. NI STRAHU, da bi se liudi objedli kulturnih priredit® \ 4 E da občin* praven' :ncri!llc K r. pripravila Partizana MESTNA GODBA bo 18. februarja v domu koncert, naslednji dan pa pustno zabavo z bogatim srečelovom. Ni treba biti pretirano pameten, da zadnje čase v “ u mrtvilo v esede. Največ enert-j- ^ kulturni delavci za ugibanj rešiti problem zaprte kin° ^ Predstave pogrešajo predvs ^ ki so naučeni drugačnega j js kot posedati doma, Prcna?fip in se s kurami zvaliti v p°sl * metliški tedni* Gozdarji o uspehih in slabostih Premalo stanovanj za gozdne delavce — Urediti prehrano — Kaj bo prinesla združitev? ,re ^ katero so bili vabljeni tudi upokojenci, unr/r 1 • poročilu je bilo povedano, da smo kot samo- p vijalci razmeroma dobro opravili svoje delo. Bile so tudi po- sraeno gradivo ^ ** seje delegatom ni bilo vedno pripravljeno pida^6’ W smo Jih vodili, so v za IzJema je le posojilo DriW? S1 na*’ dajani v bližnji * letajo od njega po-zlasti ne rekonstiuk-žica ? raVa"Loški potok-Sodra- skia’innPiau S0J1afe zveze s svetom odšel (p v * J® tudi vzrok za Ni n mladih iz naše doline, bene £2 USpel? organizirati druž-vani ,5 h ,*16' Manjka tudi stano-Načrt e ‘z drugih republik. Vzrok i! JC J® v cel°ti izvršen, načrt m !,ZIedno slabo Tudi PofnLri'dn?g0J,tVenih *1 ni bil iz-manikani Predvsem zaradi po-Plino n^3 delavcev- z delovno disci-ker je ip more.m° biti zadovoljni, drutdh LfeV'c bolniških in raznih izostankov3'?06? -m neopravičenih samounravi- ,Z° azcvanje delavcev-viS^v tudi ni bilo na za- i ravni. Razprava o združitvi gozdarstva in lesne industrije ni dala pri nas pravih rezultatov, ker iz predloga ni bilo razvidno, kaJcšno korist bi prineslo Dragarski dolini. Poudarjeno je bilo tudi, da bi morali gozdnim delavcem, ki delajo v težjih delovnih pogojih, priznati beneficirano delovno dobo, kot so to uredile že nekatere republike. V letni načrt sindikalne organizacije, ki je bil soglasno sprejet, so vnesli organiziranje družbene prehrane in obnovo ter gradnjo novih stanovanj. Obravnavali so še sindikalno listo. Nekaj pripomb je bilo glede nespremenjene kilometrine, saj je znano, da so stroški občutno narasli. Mlajši člani kolektiva so opozorili, da se za kulturo in rekreacijo pri nas nič ne naredi. Delavcem v Kočevju plača ZKGP uporabo keglji- ®0ČEJO N A PR P i ~ r\l . načrte kai v u ~ a8a Je vas> ^ noče izumreti. Občani delajo ^jevna sku ^ toka še sezidati in izboljšati. To je tudi edina dobro nncU„ki”0St v °bčini izven Kočevske doline, kjer je še kar Jeno za zaposlovanje. (Foto: Primc) Veliko z malo denarja (Costai„8? Jf Preko 200.000 197S’°koli občinske skiiL?13^ dotaciJa nesa sklaH . P^lne> komunal- ,^^ttlPriSpeVkip0Sp<> lastai dohodki Pa S° znaSali ^^oo^ ^naija so lani porabili leJlo za urejanfp °k0h 140 000 din feev- Padova £St^, obm°čiu . “ki odbori p,. , _ Osilnice-Sela. v, Bosljiva Lo^a d°v°. Ribjek 5^0 din za ° „a -50 dobili P^ko r!a^o stavbe cement- Za P°-^ Unicijebilo;,H a^™ega urada v Razen tega je inicia krajevna skupnost še približno 100.000 din dohodkov (prispevki krajanov, zdomcev in delovnih organizacij) za zdravstveno postajo v Osilnici. Od tega denatja je bilo lani porabljenih skoraj 80.000 din. Seveda je bila ta postaja financirana v glavnem iz drugih, virov. J;(.. ... Posebej irna krajevna skupnost izdelan še obračun porabljenih sredstev za gradnjo prizidka k obratu Tekstilane. Zdaj so najeli pri banki milijon dinarjev posojila, do konca leta pa so izplačali skupno 876.811 din. Posojilo bodo plačevali tako, da bodo Tekstilani zaračunali najemnino za obrat. J. P. šča, bazena itd. Predlagano jim je bilo, naj narede delovni program, potem pa se bo videlo, kaj bi lahko uresničili. Po zaključku uradnega dela skupščine je bilo prijateljsko srečanje s pogostitvijo, na katero so bili povabljeni tudi upokojenci. Škoda je le, da je bilo več upokojencev zaradi bolezni odsotnih. Za povabilo so se upokojenci predsedniku sindikata in ostalim članom kolektiva lepo zahvalili. FRANC KALIC Bo spet zmešano? Letos bo v Kočevju vrsta pomembnih proslav. Programe za nekatere že pripravljajo. Čimprej pa bi morali natančno vedeti, Majin kje bo kakšna prireditev. Zdaj je čas, da bi izdelali okvirni program prireditev v občini za letos. Društva in organizacije bi potem lahko uskladile svoje programe s programom pomembnejših občinskih prireditev. O tej pomanjkljivosti govorimo in pišemo že leta in leta, ne naredimo pa dovolj, da bi jo odpravili. Za to delo niso potrebni nobeni strokovnjaki, pač pa le nekdo (pri neki organizaciji), ki zna na običajen koledar (ali pa na poseben „ koledar prireditev“) napisati kraj, datum in uro prireditve. Vsi pa morajo vedeti, kdo ta koledar vodi, se pravi, kje naj priglase prireditev. Izkušnje so pokazale, da so v Kočevju vsako leto zadrege. Zgodi se, da zaradi neusklajenosti prireditev odpade marsikateri domači program ali pa jih je predvidenih več isti dan in celo na isto uro, včasih pa še celo v isti dvorani. Podobno se je zgodilo tudi za minuli dan republike. Odbor, katerega skrb je organizacija in usmerjanje proslav, mora vse to upoštevati in uspešno delati. Dan žena, OF, praznik dela, dan mladosti oziroma 85. rojstni dan maršala Tita in drugi prazniki, ko bo zelo veliko prireditev, niso več daleč. A. ARKO Učitelji za napredek kraja Pred kratkim je osnovna sindikalna organizacija osnovne šole Vas-Fara izvedla letno konferenco. Predsednik Franc Cimprič je ugotovil, da je bilo leto 1976 za naše članstvo ^robne iz Kočevja GOSTOV - ’ zamrlo. Jlje '^Osebni a °tV°St Za Kočev' 1 av‘omobil (taksi) ki iertV na tak ur»>ani-t"Vodna i°Čil’ da bo nova „*aj ^ dvorana Opreme dl banova ^eSiCt metrov °d SsBSfcJJ S' odlikovanje, saj 5>Valcem °bčanom oziroma ^mSta ^ prib,ižali stoji pred hotelom Pugled. Ce ga ni tam, ga lahko naročite po telefonu. POČITNICE BREZ SNEGA -Vreme je pokvarilo vse načrte za smučarske tečaje šolaijev med počitnicami. Tudi društveno trimsko terensko smučanje in sankanje za cicibane je odpadlo. Malo verjetno je, da se bo vreme zadnje dni počitnic izboljšalo in bi lahko izvedli svoj del predvidenih akcij. DRSALIŠČE BREZ LEDU -Drsališče, kije bilo narejeno letos in za katerega je bila napeljana tudi električna razsvetljava, je obratovalo le nekaj dni, ker je odjuga stopila led. Dokler nismo imeli drsališča, je bil vedno mraz, zdaj pa je drsališče še najbolj podobno plavalnemu bazenu. LETOS 60 NOVIH - Avto-moto društvo Kočevje deli članom „pake-te“ z raznimi navodili, brošurami, boni za brezplačne usluge in podobno. Kočevsko Avto-moto društvo je imelo lani 768 članov. Pravijo, da jih bodo letos pridobili še 60. Kandidatov za vozniške izpite je veliko, zato bodo predvideni načrt članstva lahko dosegli. GOSTINCI SE UClJO - Te dni so tečaji o higieni za gostinsko strežno osebje. Organizirani so za družbene in zasebne obrate. Znanja o higieni ni nikdar preveč. Bevske novice naporno, a uspešno, ker smo si dc.o enakomerno razdelili. Poleg svojega zahtevnega rednega strokovnega dela v šoli in v izvenšolskih dejavnostih smo vsi člani sindikata zavzeto delali tudi v KS, njenih organih in delegacijah ter se zavzemali za napredek doline. Tako delo je naša obveza, če hočemo izpolnjevati smernice, začrtane v dokumentih sindikalnih in partijskih kongresov ter besedah tovariša Tita. Sindikat je poskrbel tudi za rekreacijo svojih članov, in sicer v obliki krajših izletov v znane zgodovinske kraje. Dvakrat na leto, vsaj ob novem letu in 8. marcu, pa se vsako leto sestanemo tudi z upokojenci in njihovimi družinami. Študirali smo tudi zakon o združenem delu, sodelovali v pripravah na referendum za samoprispevek, posojilo za ceste smo daleč presegli itd., itd. Sprejeli smo tudi program za bodoče delo. MARIJA VOLF Iz Kolpske doline DOPOLNJEN ODBOR - Organizacija RK postaja v naši krajevni skupnosti vse pomembnejša, ker je vedno več ostarelih, bolnih in betežnih, ki so potrebni vsaj dobre človeške besede, če že ne druge pomoči. Zato je krajevna konferenca sklicala odbor te organizacije, da bi se pogovorili o bodočem delu. Nekaj članov odbora se je odselilo, oziroma prenehalo delati, zato so izvolili novega predsednika, tajnika in blagajnika; to so postale tovarišice Milka Bratož, Katica Grgurič in Ivanka Lisac. ODLIČNI PRI TESTU - Člani ZRVS v zadnjem času pridno študirajo materiale iz „Našc obrambe" in drugo gradivo. Zato ni čudno, da so odlično opravili test, ki ga je konec decembra organiziral občinski odbor ZRVS. M. V. ZAPRTA GOSTILNA - Znana in priljubljena gostilna Cetinski v Novih selih nad slikovitim Kostelom in Čolnarskim klancem je zaprta. Popotni in domačijo pogrešajo. NAJVEČ MLADIH BRALCEV — Ribniško knjižnico obišče na mesec le okoli 100 odraslih in kar okoli 700 mladih. Vodi jo absolventka jugoslovanske književnosti za področje srbohrvaškega jezika Nedeljka Mujezinovič. (Foto: Primc) Ribnica: največ berejo mladi Knjižnica v domu JLA v Ribnici se neprestano izpopolnjuje — Tudi študijski del knjižnice nastaja — Imajo okoli 9.000 knjig ,,Te dni smo v naši knjižnici ustanovili še marksistični oddelek, v katerem so dela naših in tujih avtoijev. Po takih knjigah je bilo namreč precejšnje povpraševanje. Zanje so se zanimali predvsem delavci, ki se šolajo na raznih večernih šolah,“ nam je ob prvem ponovoletnem obisku povedala Nedeljka Mujezinovič, ki vodi knjižnico v novem domu JLA v Ribnici. Knjižnica dela od septembra družbe in druge. Uvedli so tudi lani. V teh štirih mesecih je število bralcev naraslo od 306 na 639, v novembru na 723 in decembru na 851. Med bralci je le okoli 100 odraslih, ostalo je mladina. Zanimivo je, daje med odraslimi bralci več moških, med mladimi pa prevladujejo dekleta. Knjižnica ima okoli 9.000 knjig. Izposodila jih je septembra 534, oktobra že 1,333, novembra kar 1.775, decembra pa 1.675, se pravi skupno 5.317. To je precej, če upoštevamo, da je bila v knjižnici zaposlena le ena moč, šele po novem letu pa je tovarišica Mujezinovičeva dobila pomočnico. Razen marksističnega oddelka je knjižnica dobila v zadnjem obdobju še več novosti, in ^ sicer zbirko del sodobnih jugoslovanskih pisateljev, knjige založbe Borec, knjige Mohorjeve SKUPEN SEMINAR Občinski konferenci SZDL Ribnica in Kočevje pripravljata skupen dvodnevni seminar, na katerem se bodo udeleženci seznanili s predpisi na področju ljudske obrambe in družbene' samozaščite ter z nalogami na tem področju. NOVI ASFALT V ribniški občini bodo letos asfaltirali 3 km lokalne ceste Rakitnica-Dolenja vas in cesto za Sušje ter Slatnik. V srednjeročnem programu SIS za komunalno in cestno dejavnost je letos predvidenih za te ceste 500.000 din. SREČA V NESREČI Srečo v nesreči je imel 12. janu-aija ob 14.15 24-letni Alojz Debeljak iz Žlebiča pri Ribnici. Vozil je proti domu in to, po ugotovitvi miličnikov, z neprimerno hitrostjo pa še prehiteval je v škarje. Ko je hotel zavreti, je začelo vozilo na mokri cesti zanašati,, nato pa je trčilo v nasproti vozeči tovornjak. Debeljakov fiat 850 special je bil popolnoma uničen, voznik pa le malo opraskan. Delegati vprašujejo VODOMERI - Na vprašanje delegata Marjana Lesarja iz Ribnice o vgrajevanju vodomerov v Ribnici, je bil dan na seji občinske skupščine odgovor, da Hydrovod še ni izdelal meril o vgrajevanju. SKAKALNICA - Franc Lavrič iz Loškega potoka je vprašal, kateri organ je predlagal urbanističnemu inšpektorju prepoved gradnje smučarske skakalnice v Loškem potoku. Odgovor: Nihče sploh ni zaprosil za gradbeno dovoljenje, zato gradnja ne more biti dovoljena. ZAKAJ LUC? - Delegat Franc Merhar iz Dolenje vasi je vprašal, zakaj gore luči javne razsvetljave včasih vse dni in zakaj je slaba razsvetljava od pokopališča do Dolenje vasi. Vprašanje je skupščina poslala Elektru. KDO JE LASTNIK? Delegat KS Gora je vprašal, kdo je čitalnico oziroma kotiček za branje, ki pa je še bolj reven, zato ni dovolj obiskan, saj v njem manjkajo dnevniki, tedniki, lokalni časopis in drugo, razen tega pa posebno za ženske razne revije o modi, pletenju itd. J. PRIMC Nedisciplinirani delegati Po dveletnem delu je podal ostavko izvršni odbor telesnokultume skupnosti, čeprav je bil izvoljen za štiri leta. Dosedanji predsednik izvršnega odbora Jože Jamnik je v obrazložitv-ostavke navedel, da se več članov odbora neodgovorno obnaša do zaupane dolžnosti. Odbor je imel 14 sej, od tega jih 5 ni bilo sklepčnih, ostale pa so bile komaj sklepčne. Zaradi nediscipline in neodgovornosti delo ni moglo redno potekati in tudi pravih uspehov ni bilo mogoče doseči. Na seji so kritizirali tudi delegacije, ki niso izpolnjevale svojih dolžnosti, ki niso spoštovale načel delegatskega sistema in so tako s svojim početjem Škodovale delu organizacije. Skupščina je sprejela ostavko starega odbora in na predlog delegacij imenovala novega, v katerem je spet predsednik Jože Jamnik, člani pa so Franc Češarek, Alojz Lavrič, Tomaž Lovšin, Majda Picek, Tone Bojc, Toni Andoljšek, Cveto Marinšek in Tomo Vučemilo-vič. Delegatski sistem pomeni, da delovni ljudje in občani odločajo prek delegatov o porabi svojega denarja, ki so ga namenili za posamezno dejavnost (v tem primeru za telesno kulturo). Če ta sistem ne dela dobro, pomeni, ali da se ljudje ne zavedajo svojih pravic in dolžnosti ali da ne vedo, da gre za njihov denar, ali pa da jim gre tako dobro (predobro), da si lahko privoščijo nekontrolirano zapravljanje denarja. M. GLAVONJIČ Ribniški zobotrebci ŠTIRISTOTI CLAN - Ribniška ljudska knjižnica, ki dela v domu JLA, hitro pridobiva nove člane. Te dni je izdala člansko izkaznico s številko 400: dobil jo je Janez Žnidaršič z Brega. Ker imajo bogato izbiro knjig, lahko pričakujemo, da bo število članov kmalu narastlo na 500. RADI PRIDEJO - V veliki dvorani doma JLA rade gostujejo kulturne skupine iz raznih krajev države. Tudi gimnazijci iz bližnjega Kočevja radi prihajajo sem. Te dni je organizirala ZSM iz kočevske gimnazije, ki jo obiskuje tudi veliko dijakov z območja občine Ribnica, v domu JLA zabavno prireditev „Ve-seli večer“. Nastop dijakov so pozdravili z burnim aplavzom gledalci z območja občin Ribnica in Kočevje. NOVA SLAŠČIČARNA - Pred kratkim so odprli v Ribnici še drugo slaščičarno. Imenuje se „Pri Novaku". Promet ima kar dober in precej konkurira slaščičarni „Pri lsenu“. V DOLENJI VASI DELAJO -Tudi mladinski aktiv iz Dolenje vasi pridno dela in se lahko pohvali s precejšnjimi uspehi. Omenimo naj, da so pred kratkim ustanovili folklorno skupino in tudi že z uspehom javno nastopili. Nosilec mnogih kulturnih prireditev je mladinska organizacija, ki je pred kratkim organizirala v Ribnici „Večer slovenskih pesmi in plesov". Program sta izvajala folklorna skupina in moški pevski zbor „Lončar“. SPET ZABAVE - Tokrat, pa tudi že prej smo pogosto pisali o ribni- škem domu JLA kot nosilcu kulturnega in zabavnega življenja v Ribnici. Nekateri mislijo, da s pisanjem pretiravamo, vendar to ni res, o resničnosti pa se lahko prepričajo. Naše mnenje je, da se tu največ dogaja in da moramo to upoštevati. Uprava doma pripravlja zabavne prireditve že za pusta in 8. marec. GREMO V KINO — V kinu doma JLA v Ribnici bodo ta teden predvajali naslednje filme: 3. februarja „Tudi Džimi se približuje mavrici"; 5. in 6. februaija »Predstava Hamleta v Mrduši donji , 9. in 10. februarja „Z lepoto in žalostjo”. 5. in 6. februarja bo gramu tudi matineja: na pro-o „Trezni vrabec . občan vprašuje medved odgovarja — Zakaj pa zadnje čase hvališ vsako podražitev? — Ker me je direktor Hydrovoda na svečani otvoritvi vodovoda Izber—Ribnica v govoru kritiziral, da sem preveč opozarjal občane na podražitev vode. egat ks lastnik osnovne šole na Gori, ki je v zelo slabem stanju in bi jo morali popraviti. Odgovor: Uporabljajo jo osnovna šola, kmetijska zadruga in prostovoljno gasilsko društvo. Dokončno pa zadeve glede šole še niso urejene. REŠETO V času od 20. do 26. januarja so v novomeški porodnišnici rodile: Marija Plut iz Drašičev - Jožeta, Jožica Judež s Pristave - Janjo, Ljubica Gojmerac iz Pravutine -Maco, Ankica Štefančič iz Špehaijev - Brigito, Silva Šmajdek z Vrha - Marjano, Jožefa Perc iz Dolškega - Lada, Štefka Žagar iz Mirne peči - Tadeja, Hema Bizjak iz Rakovnika — Cirila, Antonija Razpet iz Srednika - Boruta, Jožica Knapič z Otočca - Boštjana, Tatjana Badovinac iz Metlike -Roberta, Fanika Petkovšek iz Prečne - Brigito, Amalija Kobe iz Črnomlja - Simona, Zlata Dobovšek z Drske — Boruta, Gabrijela Markeljc z Brinja -Matejo, Marija Kočevar iz Petrove vasi - Tatjano, Vlasta Hutar iz Črnomlja - Gregoija, Crtomira Maljuna iz Bršliina - Majo, Branka Živanovič iz Črnomlja - Zorana, Sonja Sterle iz Hrastja - Mojco, Anica Cerjak iz Mrčnega sela -Mojco, Vlasta Jakubovič iz Podgore - Danijela, Tončka Zupančič iz Starega trga - Klementino, Radmila Stare iz Crmošnjic - Andreja in Damirja, Majda Udovč s Krke -Gorana, Ivanka Vidmar iz Mačkovca - deklico, Marija Kukovičič iz Lokev - dečka, Anica Vlahovič iz Omote - dva dečka, Anica Hočevar iz Stopna - deklico in Ivanka Fašing iz Semiča - Karmen. - ČESTITAMO! »Dolenjski list« tribuna bralcev — HITRO, MOJA ZENA JE SE NOTRI! — JAZ SE NERAD UMIVAM TI ME NERADA UMIVAŠ: ČEMU SE POTEM SILIVA? — Če bi bila namesto Milene Ivanka, bi stavila glavo, da je tisto mož od Cirile. muh n Hlinili mi ................................................................ — NEHAJ 2E NERGATI, OTON: ALI HOCES BITI V TEM MRAZU KAR NAPREJ PREHLAJEN? — KADAR BOS SPET UGRABIL TAKEGA PO-KOVCA, NAJ BO VSAJ BREZ OŠPIC! illlllimillllllllllllllllimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllUlllllllllllllllI — Mi, slikarji, smo uboge pare. Sploh nam ne dovolijo, da bi malo spremenili stil. Cenjene stranke obveščamo, da bo steklarski obrat od 1. 3. 1977 dalje opravljal vse steklarske usluge v prostorih „SOP" KRŠKO, Gasilska 3. „SOP" KRŠKO, TOZD STORITVE, Gasilska 3 Komunalno in gradbeno podjetje „IMOVOGRAD", Novo mesto, n.sub.o. Novo mesto, Germova ul. 3 razpisuje JA \/NO LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev: izklicna cena 1. buldožer TG 50 50.000,00 2. prikolica: traktorska, pre- kucna, enoosna — nosilnost 3 t 5.000,00 3. prikolica: traktorska, prekucna, dvoosna — nosilnost 3,51 16.000,00 4. prikolica: enoosna za kombi IM V 3.500,00 5. 2 dizel motorja T 101 po 2.500,00 6. ogrodje 250 I mešalca — dizel 2.000,00 7. kombi 750 v voznem stanju 2.000,00 8. mizarska stiskalnica: 5 stolic s po 5 vijaki 5.000,00 9. drobilec — dizel 1.400,00 10. drobilec - DDVI 300,00 11. mlin za pesek 500,00 12. snežni plug HT 100,00 13. kamion—pometač Schoerhing 50.000,00 14. kombi FIAT 750 6.000,00 Licitacija bo v petek, 11. februarja 1977 ob 9.00 uri, na Cesti herojev 22 (garaže delovne organizacije). Ogled strojev in vozil je mogoč dan pred licitacijo med 10. in 13. uro na kraju, kjer bo licitacija. Udeleženci licitacije morajo pred licitacijo položiti kavcijo, ki znaša 10 % od izklicne cene. NOVOTEKS, tekstilna tovarna Novo mesto, n.sol.o., s svojimi temeljnimi organizacijami združenega dela razpisuje naslednja vodilna delovna mesta Delovna skupnost skupnih služb podjetja: 1. DIREKTOR SPLOŠNEGA SEKTORJA TOZD STREŠNIK, izdelovanje strešnikov, Dobruška vas, o.sub.o.: 2. DIREKTOR TOZDA 3. VODJA KOMERCIALNE SLUŽBE 4. VODJA PROIZVODNJE POGOJI: pod 1. visoka strokovna izobrazba in 5 let prakse na ustreznem delovnem mestu pod 2. visoka ali višja izobrazba, 3 ali 5 let prakse, od tega polovico na vodilnem ali vodstvenem delovnem mestu pod 3. višja strokovna izobrazba ekonomske smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu ali srednja strokovna izobrazba ekonomske smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu pod 4. višja strokovna izobrazba tehnične smeri in 3 leta delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu ali srednja strokovna izobrazba tehnične smeri in najmanj 5 let delovnih izkušenj na ustreznem delovnem mestu Kandidati morajo biti državljani SFRJ in morajo izpolnjevati splošne pogoje, določene z zakoni, družbenimi dogovori in samoupravnimi sporazumi ter morajo biti moralno in politično neoporečni. Pod 2 mora kandidat predložiti program razvoja tozda. Ponudbe s kratkim življenjepisom, opisom dosedanjega dela, dokazili o izobrazbi in praksi je treba dostaviti v 15 dneh po objavi v kadrovski oddelek podjetja. Udeleženci razpisa bodo obveščeni o izbiri v 15 dneh po odločitvi delavskega sveta podjetja oziroma tozda. DELOVNA ORGANIZACIJA ZA GRADBENIŠTVO, OBRT IN KOMUNALO ČRNOMELJ objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. STROJNEGA KNJIGOVODJA za nedoločen čas 2. STROŠKOVNEGA KNJIGOVODJA za nedoločen čas 3. BLAGAJNIKA za določen čas (eno leto) Pogoji za sprejem: Pod 1 in 2: poleg splošnih pogojev še ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj v stroki ter pod 1 opravljen mehanografski tečaj za Ascoto. Pod 3: srednja ali nižja izobrazba, praksa zaželena. Prošnje sprejema Delovna organizacija za gradbeništvo, obrt in komunalo, Črnomelj, Belokranjska cesta, 10 dni po dnevu objave oglasa. Komisija za razpis prostih delovnih mest v upravi skupščine občine Metlika razpisuje delovno mesto REFERENTA ZA KMETIJSTVO IN GOZDAR STVO v upravi občinske skupščine. Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še n3" slednje. #_ iptidfil^’ a) višja strokovna izobrazba ustrezne smeri in i nih izkušenj ali . g |eti b) srednja strokovna izobrazba ustrezne smeri m delovnih izkušenj. .. prj- Prošnje, kolkovane z 2,00 din, naj kandidati dostavi) stojni komisiji do 1. 3. 1977. Organizacija združenega dela „ITAS" — Industrija transp nih sredstev in opreme Kočevje objavlja prosto delovno mesto KOMERCIALNI REFERENT I. v predstavništvu v Beogradu Za zasedbo delovnega mesta se zahteva naslednji prof ><# ca: — ekonomist - komercialist ali strojni inženir in - 2 leti delovnih izkušenj na komercialnem poar'J Prijave s priloženimi dokazili o izpolnjevanju p°9^g,/, zasedbo objavljenega delovnega mesta sprejema r0|ai* Kočevje, Kočevje, Reška c. 13., kadrovska služba, dni po objavi. MEst ŠOLSKI CENTER ZA GOSTINSTVO NOVO odbor za medsebojna razmerja na osnovi sklepa z dne 26. 1. 1977 razpisuje prosto delovno mesto MATERIALNEGA KNJIGOVODJE. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu OD Pogoji: , -h izk^'1 — ekonomska srednja šola in 2 — 3 leta delov ali . a ,-orod^ — srednja šola in 5 let delovnih izkušenj n delovnem mestu. _ ... jn de10" Pismene prijave s podatki o strokovni kvalifikacljg^etiP11 nih izkušnjah — dosedanjih zaposlitvah pošljite v objavi na naslov Šolski center za gostinstvo Društveni trg 1. i ce^ Zavarovalna skupnost Triglav n.sol.o., Ljubljana Območna skupnost Krško n.sol.o. Cesta krških žrtev 51 Krško, objavlja prosto delovno mesto ZAVAROVALNEGA ZASTOPNIKA v zastopu Senovo. Pog°ii: -JI Poleg splošnih pogojev mora kandidat imeti še sre kovno izobrazbo. Poskusno delo je 3 mesece. Objavni rok je 15 dni po objavi. s# ŽITO LJUBLJANA - TOZD IMPERIAL KRŠKO raZp. po sklepu delavskega sveta z dne 26. 1. 1977, 08 ^ določil 10. člena zakona o prometu z zemljišč' in (Ur. list SFRJ št. 43/65), v skladu z določili gojih za prodajo stanovanjskih hiš in stanovanj v lastnini (Ur. list SRS št. 13/74) JAVNO DRAŽBO {t(l za prodajo stanovanj v dveh objektih, stoječih naPar stavb. k. o. Videm, in sicer: v objektu 1—1 stanovanjska enota in v objektu II — 1 stanovanjska enota pod naslednjimi pogoji: _f$ 1- Prednost pri dražbi imajo delavci Žito Ljubija0® Imnprial ^ . n P8** objekt I' Imperial Krško. 2. Izklicna cena za stanovanjsko enoto v 131.536.00 din, izklicna cena za stanovanjsko enoto v 89.487.00 din. ■ kSv' 3. Dražitelji morajo pred pričetkom dražbe položi*1 višini najmanj 5 odstotkov od izklicne cene. . 0 opr 4. Prodajalec si pridrži pravico, da v roku 30 dni ^ Ijeni dražbi ponudbo sprejme ali odkloni. l9^\ri- avna dražba bo v ponedeljek, dne 28. februari® l2, « mestu ‘ “ i! Javna dražba bo v ponedeljek, dne 28. februarja "^2. lokacije stanovanjskih objektov. Pričetek ^ in Vse druge informacije v zvezi s to dražbo lahko resenti na upravi Žito Ljubljana - TOZD Zl|U .Vi I TOZD IMPER|A s, 20 DOLENJSKI LIST Sl. 5 (1436) -J lebrUS ZAHVALA V bolečini je ugasnilo mlado življenje. Utrnil se je cvet. ki nas je komaj dve leti osrečeval, ko smo bedeli ob njem, da ga ohranimo. Toda bolezen je bila močnejša od naših prizadevanj in naši upi so ostali neizpolnjeni, ko nam je za vedno vzela sinka, bratca, vnuka Marjana - robija drenika j|| iz Bregov pri Leskovcu čutmio3? m0gla 'z src >z,rSat' ljubezni zanj, ker ta trenutek vsi * tolik 1 "asje trpljenje samo zbližalo, da bo spomin nanj ostal Iskr ° SVe^’ *,omo skrbno krasili njegov zadnji dom. vanje Cn° * zabvaljujemo vsem za izrečeno sožalje, sočustvo-enei= cvetje in še posebno podjetju Transport Krško za Leskov10 P°mo^’ kakor tudi športnemu društvu Rekreacija iz Valiano ,^aP'anu' za obred in besede, vsem sorodnikom, malčkom ■ ®-ov 'n Leskovca, vsem znancem in še najlepše V»m!n’ a. vas'. ki so Robija tako lepo pospremili na zadnji poti. vscm5 enkrat iskrena hvala! alujoči: Ati, mamica, sestrica in drugi sorodniki ZAHVALA Ob prerani smrti drage mame in stare mame JOŽEFE ŠIMEC gospodinje iz Gribelj 30 se isl^ vsem sorodnikom, znancem, sosedom, ^Pniku in pevskemu zboru Nova Štifta, org. ZB, v? Pljujemo so J0 sPren>il' na njeni zadnji poti. Obenem se No' zdravstvenemu in strežnemu 'cm mestu t"‘“'?.”c.1.,v;l,,u ln strežnemu osebju bolnice v Žalu’ -• ' S0-*’ *aJŠali bolečine v poslednjih trenutkih. hčerke^sr*'• S'nov* Tone, Stanko in Jože z družinami, drug° sorodštv' ^n'Ca’ ^‘m'ca 'n Milena z družinami ter ZAHVALA Ko v 78. letu dotrpel naš dobri mož, oce in stari oče franc bayer upokojeni mizarski mojster iz Žabje vasi živfe zahvali Heži?*1 kolcktiii^enl° ?a vs0 Pozornost ob zadnjih trenutkih Sovn^.^hvaliuior, plJucne8a oddelka splošne bolnice Novo „°ni!lr„ "-lUJemo'se tllrti Tn-7r> Trn ,^'ku p^i^o sc tudi kolektivu Novojes-TOZD TTP in pe . skl ttraZili sni I7""‘“ uoiu.anrau c*eija Ul vsem, KI (. zaijc. Spoštovanje, ki ste mu ga izkazali na 11. nam in •> J_ .L »1 i • . . , I »t Jdtav,i » 2a Dodnuii x,nla' Kolektivu Novoles-TOZD TIP in Ijenj neVl. ' ne bcsedc- osnovni šoli Šentrupert, Tovarni ste n, d. m za zapete žalostinke in duhovščini za oprav-azin ^a. zahvala vsem darovalcem cvetja in vsem, ki , '°bred nu na,n SQVl^Pot;. "Trn je J°či. žena Pepca in otroci z družinami - v dneh žalosti v tolažbo. ZAHVALA 0b boleči i teli iskre vsem sorodnikom, ' 'n nenadni izgubi naše drage žene, mame, stare mame in tete ANICE ŠKARJA iz Gubčeve 11 a te d znancem in pnja-z nami. Hvala sindi-IMV Novo mesto in za podarjene vence, pevcem za 41 »Ig y fnii,-! »jviii sUIUUIIIKUIII, učetw 0l*anizarii .,rL'nutkih sočustvovali S a & N°voles, SGP Pionir, 1 a,>*0stinke in * Grm za podarjene ............................ ™ 0vali cvetic- ?uPn'ku za opravljeni obred. Hvala vsem, ki m jo pospremili na zadnjo pot. Vsi njeni ZAHVALA Vsem, ki ste nam ob izgubi našega dragega očeta in starega očeta MIHAELA ŠTERKA kovaškega mojstra iz Gribelj 71 del hvala v.88 sPrenui,°fU. iV0Val' 1,1 “rokli soža|jt. se poklonili Crl? il' *Jlepša hvit velikem številu na njegovi zadnji notnC|: .0r8anizacii ■ a Za darovano cvetje vsem sodelavcem iz "!>lj i“r^n>zaeij To^joči; u,.usm' urW Z(*tl*žinam; i ‘n Anica, sinovi Jože, Lojze in 'n. Za izrečene poslovilne besede ZB u>iu društvu Griblje. zinami 7cT,u,1,in sinov ’ 15 ynukov in pravnuk Gr*blje, 13. januarja 1977 ZAHVALA Ob nepričakovani smrti očeta, starega očeta, brata in strica JOŽETA AVGUŠTINA iz Bušinje vasi 2 se iskreno zahvaljujemo vsem. ki ste nam izrekli sožalje, nam pomagali v težkih trenutkih in darovali vence ter pokojnika v tako lepem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna hvala osebju^Doma počitka v Metliki za nego, ZB in KS Suhor, obratu IMV Suhor, tov. Piberniku za poslovilne besede, vaščanom ter župniku za opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: sinova Jože in Tone z družinama, hčerka Marija z družino ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi ljubljenega moža. očeta, deda in brata MATIJE JAKŠA smo prejeli toliko iskrenega sočustvovanja, da se vsem ne moremo osebno zahvaliti. Hvala vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na njegovi zadnji poti in mu poklonili cvetje, govornikoma za poslovilne besede, in godbi. Zahvaljujemo se medicinskemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnišnice za skrb in prisrčne odnose, s katerimi mu je bilo lajšano kratko zdravljenje na tem oddelku. Posebno se zahvaljujemo doktorju Morcli in primariju Šavlju za njun trud. Enako sc zahvaljujemo domačemu zdravniku dr. Kohnu, prav tako smo hvaležni tudi Alojzu Bukovcu, ki mu je zadnje trenutke življenja stal ob strani. Zahvaljujemo sc njegovim nekdanjim sodelavcem, članom kolektivov Iskre, IMV iz Semiča in SAP-a Ljubljana, Občinskemu odboru ZB ter vsem krajevnim organizacijam ZB z območja Semiča, Društvu upokojencev, vsem sosedom, prijateljem in znancem. Žalujoči: žena Martina, sinovi Bojan, Pavle in Vojko z družinami, sestre in bratje ter drugo sorodstvo Semič, 28. januarja 1977 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše najdražje žene, mamice, hčerke, sestte in svakinje HELENE DOLENŠEK rojene Šetina se iz srca zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so sočustvovali z nami, nam ustno ali pismeno izrekli sožalje, ji darovali cvetje in vence in jo v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti. Še prav posebno sc zahvaljujemo prijateljicam, prijateljem in znancem iz njenega rojstnega kraja Mokronoga. Iskreno sc zahvaljujemo tudi članom delovnih organizacij Dekorativne, Totre, Dela in Elektrotehne iz Ljubljane in OO ZSMS Gunclje ter Gostinskemu podjetju Sevnica in Kmetijskemu kombinatu Zasavje, obrat Mesnica iz Sevnice. Posebna zahvala govornici za ganljive besede slovesa, duhovniku za obred in pevccm. Iskrena hvala vsem, ki ste jo imeli radi. Mož Ivan, hčerka Zlatka, sin Janko, mama, sestri Mara z družino in Pavla z družino ter drugo sorodstvo Novo mesto, 3. februarja 1977 ZAHVALA V 87. letu starosti smo na njeni zadnji poti spremili našo drago mamo, staro mamo in prababico MARIJO BOBIČ iz Dob pri Kostanjevici Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sovaščanom za izraženo sožalje in podarjeno cvetje. Posebna hvala zdravnici dr. Kocutarjevi, zdravnikom in medicinskemu osebju internega oddelka novomeške bolnice za lajšanje bolečin. Zahvala velja tudi kolektivu Iskra Žužemberk in ostalim kolektivom. Vsi njeni Novo mesto, Žužemberk, Dobe, Logatec, Ljubljana, Tržič V SPOMIN 5. februarja bo minilo leto dni, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče in stari oče JOŽE ZEVNIK Sela 1 Cas beži, bolečina v naših srcih pa je vedno večja. Vsem. ki se ga spominjajo, iskrena hvala. Žalujoči: žena, sin. snaha in vnuk Darko ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage in dobre mame, stare mame, sestre in tete MARIJE MAKOVEC iz Dol. Dul 17 pri Škocjanu se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za pomoč, izraze sožalja in tolažilne besede ter podarjene vence. Posebna hvala splošni bolnici Novo mesto za pozornost, zdravnikom, medicinskim sestram in strežnemu osebju kirurškega oddelka za nego in lajšanje bolečin. Prisrčna hvala duhovniku za_ lepo opravljeni obred ter vsem, ki ste na kakršenkoli način počastili njen spomin in jo spremili na zadnji poti. Žalujoči: mož Alojz, hčerke Minka, Alojzija, Ivana in Anica z družinami, sinovi Alojz, Milan in Janez z družinami, sin Albin ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega očeta in tasta ALOJZA HRIBŠKA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mu poklonili cvetje in ga spremili na zadnji poti. Posebna zahvala tovarišu Ivanu Prevejšku za organizacijo pogreba in Justinu Kranjčiču za poslovilne besede. Žalujoči: Hermina z možem in drugo sorodstvo REPUBLIŠKI SEKRETARIAT ZA NOTRANJE ZADEVE SR SLOVENIJE LJUBLJANA, Kidričeva 2 OBJ A VLJA prosta delovna mesta za delo za določen čas v počitniških domovih DEBEL! RTIČ, S A V UDRI J A in UMAG: 1. VODJE KUHINJE 2. EKONOME-ŠOFERJE 3. FINANČNE MANIPULANTE 4. SAMOSTOJNE KUHARICE 5. TOČAJKE 6. KUHINJSKE POMOČNICE 7. SERVIRKE 8. PERICE 9. SNAŽILKE Delo bo od 1.6. 1977 do 15. 9. 1977. Pismene ponudbe s podatki o strokovnih kvalifikacijah in delovnih izkušnjah pošljite v 15 dneh po objavi Republiškemu sekretariatu za notranje zadeve SR Slovenije v Ljubljani, Kidričeva 2. NAROČNIKI OGLASOV! DELOVNE ORGANIZACIJE IN DRUGE NAROČNIKE OGLASOV \ OBVEŠČAMO S i s da je redni rok za oddajo oglasov, razpisov in drugih s naročenih objav do vključno petka, zadnji rok pa v ponedeljek do 14. ure. Prosimo, da upoštevate to obvestilo in dostavljate gradivo za objavo pravočasno. Naročila, ki bodo prispela kasneje, bomo objavili šele v naslednjem tednu. Priporočamo vam tudi, da tekste in naročilnice za oglase in druge objave pošiljate priporočeno ali jih dostavite osebno oglasni službi Dolenjskega lista -Novo mesto, Glavni trg 3. tedensk6le m Četrtek, 3. februarja - Blaž Petek, 4. februarja - Bojana Sobota, 5. februarja - Agata Nedelja, 6. februarja - Dora Ponedeljek, 7. februarja - Ksenija Torek, 8. februarja - Ivan Sreda, 9. februarja - Cirila Četrtek, 10. februarja - Dušanka LUNINE MENE 4. februarja ob 04.56 uri - ščip ČRNOMELJ: 3. 2. italijansko-jugoslovanski barvni film Ubijalec id SLUŽBO DOBI SPREJMEM dekle, staro 16 let, ki ima veselje do dela v slaščičarni v Mariboru (osemletka ni pogoj). Hrana in stanovanje zagotovljeno. Informacije dobite po 15. uri: Senica, Pot na Goijance 10, Novo mesto. SLUŽBO ISCE DVA ŠTUDENTA iščeta kakršnokoli zaposlitev, da bi lahko nadaljevala študij. Penič-Crljenica, Gotna vas 75, Novo mesto. STANOVANJA IŠČEM garsonjero ali podobno neopremljeno stanovanje v Šentjerneju ali bližnji okolici. Možno plačilo vnaprej ali manjša adaptacija. Naslov v upravi lista ali telefon 85-350 (325/77). DVE DEKLETI, KV natakarici, iščeta eno sobo. Ružiča Surina, spodnja kavarna, Glavni trg, Novo mesto. ENOSOBNO STANOVANJE ali garsonjero išče v Novem mestu mlad zakonski par brez otrok. Dava predplačilo. Ponudbe na podružnico Dela. PRODAM POCENI prodam spalnico. Naslov v upravi lista (347/77). UGODNO prodam: buldožer TG 50, 65 KS, letnik 1967, 7 t; Fiat Campanjola, zaprta kabina, nov motor, žago (gater) za razrez hlodov, 3 kline, železna izvedba kpl z elek. mot.; cirkular za obrezovanje tramov kpl; tračno žago (band žaga), tovarniško litoželezno kpl z elek. mot. in nagibno mizo, premer koles 60 cm; namizni pokončni rezkar (frezar) kpl z elek. mot. in hrastovo mizo; kotel brzoparilnik 150 1, bakren. Jože Zgonc, Topol št. 12, 61385 Nova vas pri Rakeku. UGODNO prodam malo rabljen črno bel televizor Iskra. Telefon 23-172. PRODAM belo dolgo poročno obleko. Dol. Kamence 6, Novo mesto. PRODAM konja, starega 6 let. Franc Dejak, Rakitnica 41, 61331 Dolenja vas pri Ribnici. PRODAM kmečki mlin (beli kamni, premera 80 cm) v odličnem stanju in z elektromotoijem. Pavla Ban, Pesje 17, Krško. PRODAM 4000' kg dobrega sena. Cena po dogovoru. Janez Zulič, Dolšce 20, Kostanjevica na Krki. PRODAM frezo Maček (8 KM) v dobrem stanju. Možna montaža raznih priključkov. Naslov v upravi lista (334/77). PRODAM smučarski kombinezon, dobro ohranjen, velikost 38, oranžne barve. Lučka Serini, Majde Šilc 18, telefon 22-967. PRODAM kozolec s šestimi okni-dvojnik. Jože Rebzelj, Drama 9, Šentjernej. PRODAM BCS Diesel s snopove-zalko in grabljami. Grabnar, Razdrto 4, Šentjernej. PRODAM kostanjevo kolje, stebrič- ke za vinograd in vprežni obračalnik Sonce. Alojz Cervan, Goriška vas 5, Mirna peč. VAŠKA SKUPNOST DRAGOVANJA VAS, Dragatuš, poceni proda mlatilnico v dobrem staniu (z dvojnim čiščenjem), nemške izdelave. 12, 13, 15 in 16-COLSKE gumi vozove prodam. Delam tudi vozove za traktor. Stane Bulc, Jurčkova pot 73, Rakovnik - Ljubljana. PRODAM TELEVIZOR Panorama. Naslov v upravi lista (314/77). prihaja iz groba. 6. 2. italijanski barvni film Heroji v peklu. 8. 2. ameriški barvni film Janis Joplin. 10. 2. italijanski barvni film Klovni. KRŠKO: 5. in 6. 2. francoski film Komisar brez kolta. 9. 2. ameriški film Spartak. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 4. do 7. 2. italijanski barvni film Zdrahe v Hong Kongu. 6. 2. matineja - švedski barvni film Bučko Gromovnik. Od 8. do 10. 2. francoski barvni film Govori mi o ljubezni. RIBNICA: 5. in 6. 2. italijanski barvni film Nočni portir. SEVNICA: 5. iri 6. 2. ameriški film Dva detektiva. 9. 2. ameriški film Salzburška zveza. 5. in 6. 2. ameriški barvni grozljivi film Žrelo. OB PRODAM dobro ohranjen osebni kombi po ugodni ceni in tehnično pregledan. Naslov v upravi lista (313/77). PRODAM zastavo 1300, letnik 1970, registrirano do oktobra, ter menjalnik,- dinamo, zaganjač in dele za motor. Ogled vsako popoldne. Ragovo 9, Novo mesto. KUPIM KUPIM kosilnico BCS 127. Naslov v upravi lista (348/77). PRODAM kozolec enojnik na šest oken z dvema nadstreškoma. Jože Vide, Šentjernej 178. PRODAM 1000 kg oglja. Karel Pungerčar, Maline 5, Trebelno. PRODAM rabljeno peč Kuepers-buch. Naslov v upravi lista (349/77). PRODAM 100 kostanjevih stebričkov za vinograd. Naslov v upravi lista (268/77). PRODAM rabljeno vitrino. Ogled vsak dan od 15. ure dalje. Mikič, Jerebova 16, Novo mesto. PRODAM navadni šivalni stroj Bagat, kombiniran otroški voziček, oboje malo rabljeno. Gregor Rupar, Kristanova 22, Novo mesto, telefon 21-049. PRODAM dobro ohranjeno spalnico (letnik 1973) in peč EMO 8. Informacije po telefonu (068) 7.6-306. Milan Šimec, Kolodvorska, Črnomelj. PRODAM kosilnico Alpina z žetveno napravo in po ugodni ceni. Ivan Kralj, Pristava 13, Stopiče. PRODAM 2500 kg krompirja vrste igor. Venetič, Vrčice 3, Semič. PRODAM kombinirani mizarski strojss petimi operacijami. Veljko Skukan, Na Bregu 3, Črnomelj. PRODAM enoosno traktorsko kiper prikolico z zračnimi zavorami. Franc Bartelj, Jablan 37, Mirna peč. PRODAM skobelni lesni stroj, akvarij in štedilnik na trdo gorivo, vzidljiv. Informacije na telefon (061) 312-225 ali Špolar, Škofljica 106 pri Ljubljani. PRODAM 7-letnega konja prama, srednje težkega. Danijel Papič, Griblje 31, 68332 Gradac v Beli krajini. PRODAM kosilnico BCS Diesel. Albin Jordan, Dobrava 27, Škocjan. UGODNO prodam spalnico Meblo. Ogled vsak dan od 15. do 18. ure pri Zajcu, Rimska cesta 1, Trebnje. UGODNO prodam italijanske grablje Sonce 3 in motorno žago Stihi 050. Vinko Brudar, Malo Mraševo 28, 68312 Podbočje. Motorna vozila PRODAM zastavo 750. Rajko Bevc, Dol. Toplice 75. PRODAM traktor Fcrguson in kosilnico Bartolini. Janez Povše, Sev-no 8, Otočec. PRODAM škodo 1000 MB, letnik 68, lahko tudi po delih. Štefan Bistan, Delavska 3, Krško. PRODAM zastavo 750, 1972, karambolirana, gen. motor, nov menjalnik. Telefon 85-714, zvečer. PRODAM traktor Deutz 15 KM, po generalni, s koso in plugom. Ogled vsak dan. Podturn 53, Dolenjske Toplice. Cena 26.000 din. POCENI prodam fiat 750, potreben manjšega popravila. Na Tratah 17, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1970. Stane Mežnar, Ločna 12, Novo mesto. PRODAM R 10, letnik 1966, ali zamenjam za fiat 750. Informacije vsak dan od 15. do 18. ure. Franc Novak, Adamičeva 11, Novo mesto. PRODAM FIAT 124 (italijanski), letnik 1970, dobro ohranjen. Naslov v upravi lista (298/77). PRODAM ŠKODO 1000 MB, registrirano do 1978, v dobrem stanju. Informacije: Zagrebška 9 (Vis, Novo mesto). PRODAM traktor Pasqali 18, letnik 73, s plugom in branamiv Naslov v upravi lista (300/77). PRODAM PZ po ugodni ceni. Drago Saje, Dol. Toplice 59. Ogled proti večeru. PRODAM osebni avto VVartburg, registriran do 31. decembra 1977. Naslov v upravi lista (307/77). PRODAM ŠKODO, letnik 1970, registrirano do januarja 1978. Prečna 29, Novo mesto. DRAGI mami PEPCI RANGUSOVI iz Mihovice pri Šentjerneju za 77. rojstni dan iskreno čestitata njeni hčerki z družinama. ANTONIJI ADLEŠIČ iz Novega mesta za njen rojstni dan, 20-let-nico, vse najboljše, mnogo sreče in zdravja želijo ata, mama, sestri Brigita in Olga z možem Jožetom ter mala Bernardka. DRAGI mami MARIJI PETRIČ iz Birčne vasi za dvojno praznovanje želijo vso srečo in še mnogo zdravih let vsi njeni. DRAGIM staršem ANICI in JANEZU FABJAN iz Dolnjih Sušic želijo za 50 let skupnega življenja še mnogo zdravih in srečnih let med svojimi domačimi hčerke Anica, Milka, Vera in Darinka z možmi, sinova Ivan in Jože z ženama, šestnajst vnukov in štirje pravnuki. V PETEK, 4. FEBRUARJA, bosta praznovala ALOJZ in FANI ŠUTAR iz Orešja pri Šmarjeti 10-letnico skupnega življenja. Še na mnoga leta in medsebojno razumevanje jima želijo mama 1-rancka, brata Rudi in Franci z družino. PRODAM vinograd v Karteljevem (12 arov). Cena po dogovoru. Anton Rozman, Dol. Karteljevo 7, Mirna peč. PRODAM 8,80 ha zemljišča (gozd, pašniki in njive) blizu ceste Čmomelj-Vinica na Gornjem Suhorju. Prodam ugodno v celoti ali deljeno. Nežka Červan, Gor. Straža 35. PRODAM manjši vinograd z zidanico na Okrogu pri Šentrupertu. Ogled ob nedeljah. Ivan Bartolj, Vrh 32, Šentrupert. V MALEM VRHU prodam parcelo za vikend, vinograd in gozd (42 arov). Dostop z avtomobilom, cena ugodna. Minka Cetin, Sela 1, 68257 Dobova. PRODAM njivo v bližini Vajndola, primerno za vikend, in del vinograda v Vrbovcih. Anton Gregorič, Gor. Brezovica 25, Šentjernej. PRODAM vinograd z zidanico v Plinku pri Šentrupertu. Cena po dogovoru. Metod Slak, Slovenska vas št. 3, Šentrupert. PRODAM vinograd v Vajndolu. Dostop z avtomobilom. Naslov v upravi lista (293/77). UGODNO prodam hišo z velikim vrtom v bližini Krškega. Ogled je možen vsak dan. Naslov v upravi lista (297/77). PRODAM zazidljivo parcelo v Gotni vasi. Naslov v upravi lista (311/77). VINOGRADNIŠKE TERASE (30 arov), pripravljene za sajenje trte, prodam. Najlepša lega med Rado-vico in Boldražem pri Metliki. Dostop z osebnim avtomobilom. Vsi drugi podatki v upravi lista. Šifra: „NAJLČPŠE“ PRODAM lepo parcelo, primemo za vikend. Dostop z avtomobilom. Karol Pirc, Trbinc 17, Mirna. RAZNO PRED 14 DNEVI se je zatekel lovski pes. Na usnjenem paščku ima napisano RAF. Lastnik ga lahko dobi pri Marku Stojanoviču, Češča vas 3, Novo mesto. JE KJE OSAMLJENA (upokojena) oseba s svojim domom? Sem osamljena in si želim poštene družbe. Ponudbe pod „SAMOTA ME UBIJA" POROČNI PRSTANI! - Poroka -spomin nanjo naj bo lep in trajen! Zato izberite sodoben poročni prstan pri zlatarju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite 10 odst. popusta! OTOKIH ŠTEFAN KOLAR, dimnikarski mojster Krško, CK2 12, p. 68270 Krško, prepovedujem opravljanje dimnikarskih uslug v privatnem sektorju, kakor tudi v državnem, dimnikarskima mojstroma tov. Francu Kovačiču iz Brestanice in Martinu Vračunu iz Krškega in sicer v okolišu, ki mi je po 2. členu, 2. toč. Zakona o dimnikarski službi (Ur. list SRS št. 16. z dne 26. 4. 1974) dodeljen z odločbo občinskega organa Krško. V kolikor se omenjena mojstra ne bosta držala te moje prepovedi, bom primoran zoper njiju postopati po zakonu. 1^OBVESTI LA ■ FANI KOŠAK obvešča cenjene stranke, da je gostilna začela obratovati s 1. februarjem 1977. SPOROČILO NAROČNIKOM Naročnike Dolenjskega lista, ki želijo spremeniti naslov, prosimo, naj hkrati z natančnim novim naslovom pošljejo tudi starega, da bomo lahko vnesli spremembo v kartoteko. Prav tako prosimo posameznike, ki list odpovedujejo, naj upravi lista sporočijo tisti svoj naslov, ki je odtisnen na prilepljenem listku na prvi strani tistega izvoda časopisa, ki ga oni prejemajo! Uprava lista & V 78. letu starosti nas je za vedno zapustila draga mama, sestra, teta in stara mama TEREZIJA ANTONČIČ iz Gor. Kronova Lepa hvala vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem, ki so nam pomagali, nam stali ob strani ter poklonili vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo delavcem Zavarovalne skupnosti Triglav-DOS Novo mesto za podarjene vence in udeležbo na pogrebu. Hvala dr. Vodniku za lajšanje bolečin ter kaplanu za opravljeni obred. Žalujoči: sin Lojze in hčerka Cvetka z družinama, brat Janez z družino, sestri Alojzija in Anica ter drugo sorodstvo Ob nepričakovani in nenadni smrti drage mame, stare mame in tašče ANTONIJE ŠKRJANC iz Kokrice pri Kranju se iskreno zahvaljujemo vsem sosedom, znancem in prijateljem ter sorodnikom za vsestransko pomoč in tolažbo v težkih trenutkih. Posebna hvala za prvo pomoč Mariji Macele, ' Pepci in Francu Taborskemu ter Avguštinovim. Najlepša hvala vsem za darovane vence in cvetje ter izrečene besede sožalja. Posebna hvala Rudiju Mrazu in Ankici Avguštin za tople poslovilne besede, pevskemu društvu „Dušan Jereb" in društvu upokojencev Novo mesto za udeležbo s praporom. Hvala vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerka Anica z družino Novo mesto, dne 31. januarja 1977 Ob boleči izgubi naše drage mame, sestre, babice in prababice FRANČIŠKE SREBRNJAK iz Roj pri Šentjerneju se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste se poklonili njenemu spominu, ji podarili cvetje in z nami sočustvovali. Posebno se zahvaljujemo tov. Dodu Majzlju za poslovilni govor in vsem članom ZB, ki sojo spremili na zadnji poti. Zahvalimo se duhovnikoma za opravljeni obred, vaščanom za pomoč v teh težkih trenutkih ter vsem, ki ste jo spremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerke Francka, Micka, Tončka in Angelca z družinami, brata in sestre, vnuki, pravnuki in drugo sorodstvo V SPOMIN dragemu možu VINKU SEPCU iz Velikega Obreža Minilo je že leto dni, odkar si bil še med nami, ljubi mož in oče. Boleč spomin nam jc ostal na tebe, nikdar ne boš pozabljen. Žena Rozika s hčerkami DOPOLNITEV ZAHVALE V zahvali za pokojnim^ tom Novakom iz objavljeni v četrtek, 27.1. W je po naši pomoti izpadlaz®j| la za podarjeno cvetje tudi*^ sosedom, katerim se že na Mn? iskreno zahvaljuje z& vso t sebično pomoč. . ; Uredništvo D-j' K I I I I M maam ZAHVALA Z bolečino v srcu sporočamo v*® sorodnikom, prijateljem in borcem. ® nas je po težki bolezni v starosti 74* zapustila naša ljuba mama ANA ZUPANČIČ z Daljnega vrha pri Novem mestt Iskrena hvala za ves trud v času njene težke bolezni na d°mU 0 bolnišnici dr. Debeljuhu in dr. Balogu. Posebno zahvalo »n dolžni družini Cesar iz 4. bloka na Mestnih njivah, ki namJei mamino boleznijo toliko pomagala. Hvala tov. Pavlinu » Janezu Potočarju iz Bučne vasi, Ivanu Avbarju, OO 'n RK Novo mesto, godbi in pevcem ter govornikom, kako1 . vsem, ki so pokojnici podarili vence, Zvezi borcev in kr?)® skupnosti Bučna vas, kolektivu gimnazije, stanovalcem 12- W ^ bloka ter vsem sorodnikom za velW\;, prijateljem iz 9. in 4. velik0 šopke. Hvaležni smo tudi Bojančevi družini za njeno ■ pomoč. Še enkrat hvala vsem za vence in šopke rož, s katenim zasuli njen grob in ki jih je tako zelo ljubila. Žalujoči: sin Tone z družino, hčerka Mici z Milan0® brat Matija z družino, družina Strajnar, družina Zupanff' iz Ljubljane, družina Brank iz Ljubljane ter Jakopinovi fl> vsi Bojančevi. Sporočamo žalostno vest, daje umrl naš tovariš JAKA ŠMID j pilot, učitelj letenja, nosilec jadralske zlate značke s tremi diamanti Dobrega tovariša bomo ohranili v trajnem spominu! Na zadnji poti ga bomo spremili v četrtek, 3. febr^ 1977, ob 15. uri na pokopališču na Blejski Dobravi- AEROKLUB NOVO MESTO, DOLENJSKI LETALSKI CENTER ZAHVALA V soboto, 22. januarja, smo se v Vojni vasi pri črnonuju njikrat poslovili od naše drage in skrbne mame FRANČIŠKE PERHAJ roj. Jamnik j. Iskrena hvala vsem, ki ste nam v težkih trenutkih bili y nam izrazili sožalje. Posebno smo hvaležni njenim p rij®* A-o ^ znancem in sorodnikom za podarjeno cvetje in za spreifl , p.r njeni zadnji poti. Iskrena hvala organizaciji ZB Čn10«1 7jjjHT sebno tov. Enici za poslovilne besede, Društvu upokojence melj, kolektivu OŠ Brusnice in KS Brusnice. Vsem se iskrena hvala. Sin Ivan z družino vs 2.00, 8.00, 13.0C 19.00 Progi; torki) 5.00, . & 8.08 šolarji Polpn kako napot 1.03 kiji. 1230 Aleks dreve' 14.05 Mehu Pogov doma: Lahke ansam Četrt) napev, 21-40 Litera Popev PE1 Glasbi 9.30 jugosl, narod, ■n p, napoti n.3o wija jHieti, ^Panri uradne ■>ljj( stita gost. "Mest noč, an^m' 20.oo »o«ju ^terat Polnoč fen,k 5daj, i £utisti filme. ‘2'I0 Kmetij Č>fošn SSi «5? IS? bj. ; ^mov l^edi fisejjer DOLENJSKI LIS! IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI i&'st mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konfete« ^ Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mest°> , Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ sednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni i« urednik), Ivan Zoran (namestnik glavnega in odgovorne? ! Ria Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Markelj, Janez Pezeli, Jože Primc, Jožica Teppey in Al*18 a Oblikovalec Priloge 3. 1974) se za Dolenjski list ne P*® davek od prometajJroizvodov. „ RAČUN pri podružnici SDK v 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo ve: talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23- 606 - Naslov “P* $ j Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon Nenaročenih rokopisov in fotogralij ne vračamo - ^ a„..£vni1 tumi in prelom: ČZP Dolenjski list, Novo mcSto - 3 tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. .1 G< Rv0 JV I* »A Ne S N let a, 4 Sl v H $ s: I 22 DOLENJSKI LIST St. 5 (1436) - 3. lei!l HVALE nim J® Črno# M.IW dlazal* tudi'*fi ;na >W vso * ništvo®- Sradio M< LJUBLJANA TELEVIZIJSKI SPORED j vse® :m, d* 74 W nestu iu inv , gn» je > trUi in MO ,r tud) •ajevtf blok?' nce» velike jnist* inonJ ančič ovit1 2-Oof^U)0DankP®f?eiIa ob l.OO, 80« 900 irinn 9’ 60°' 7.00, 13.00, 14 on ?cnA U 0°’ 12 00> 19 00 22 00nn°’ V 00' 18 00' Pr°giam od n nt P ln 24 00- Nočni torkih); pisil i °u5-00 (razcn ob 500 do 8 0(f glasbem spored od «.08EcŠeKn 3' FEBRUARJA: »Ulje. 9 3ca matineja. 9.05 Za I Sugamte"^ g°^5 tujine! kiji- 12 10 7 p?.vam zaigramo po : 2-30 Krnetf:!? znanih melodij, ^ksander u^' - nas^etl - ing. ! pesnicah n ?»: Škodljivci v , 05 Kaj n* vasi 410 vasi- | Mehurčki. d,‘ P°slušajo. 14.40 Pogovorj. on V,45., Jezikovni J*°mačega onem rtUjak“- 18 05 lz ^hko noč „frmeSa “hiva. 19.35 ^mblorn Fra *9.45 Minute z Cet«kov večer"^3 ^harja- 20 00 napevov. 21 nn in?ačitl PeslT>i in ?M0 Lel;00 L>terarni večer. lJteratn' nokt„mmelo^ije- 23 05 P°gevk'nplesn?h ’ 2315 Paleta petek U 5 ntmov. ?fbena matin ^UARJA: 8 08 9.30 hma,meja. 9.05 Za šolarje. Jugoslovanskih e tradicije Rodnosti. io 15 Kn.arod,ov in ^ P° čem’ in ,aj’ kam’ kako llPi°nk' a naše Turistični 11-30 Po T ~e goste iz •uaij3 yeviia orkestmim*h potch-^tijsk, „°VV‘n »listov. ^no 8LMava ' novih 'sc tujine. 12.10 12.30 ulici. 11.00 Pogovor s poslušalci. 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.05 Nedeljsko popoldne. 17.50 Zabavna radijska igra. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Glasbene razglednice. 20.00 V nedeljo zvečer. 22.20 Skupni program JRT. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Plesna glasba za vas. PONEDELJEK, 7. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb. 9.20 Izberite pesmico. 9.40 Vedre melodije. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Za vsakogar nekaj. 12.10 Veliki revijski orkestri. 12.30 Kmetijski nasveti- - dr. Tatjana Stupica: Možnosti dopolnilnega kmetijskega izobraževanja na biotehniški fakulteti v Ljubljani. 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru. 14.05 Pojo amaterski zbori. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.45 Naši znanstveniki pred mikrofonom. 16.00 ..Vrtiljak". 18.05 Iz tuje glasbene folklore. 18.25 Zvočni signali. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Štirje kovači. 20.00 Kulturni globus. 20.10 Operni koncert. 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje jazza. TOREK, 8. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo. 9.30 Iz glasbenih šol. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 11.03 Promenadni koncert. 12.10 Danes smo izbrali. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Slavko Gliha: Ali smo z uporabo strojev dovolj zmanjšali porabo dela? 12.40 Po domače. 14.05 V korak z mladimi. 15.45 Pota sodobne medicine. 16.00 „Vrtiljak“. 18.05 Obiski naših solistov. 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom Slavka Žnidaršiča. 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. 20.30 Radijska igra. 21.30 Zvočne kaskade. 22.20 Pota jugoslovanske glasbe. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Popevke sc vrstijo. SREDA, 9. FEBRUARJA: 8.08 Glasbena matineja. 9.05 Za mlade radovedneže. 9.25 Zapojmo pesem. 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.45 Turistični napotki za naše goste iz tujine. 12.10 Lahka glasba za opoldne. 12.30 Kmetijski nasveti - ing. Jelka Hočevar: Zatiranje plevela v glavnih poljščinah. 12.40 Pihalne godbe. 14.04 Ob izvirih ljudske glasbene kulture. 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 14.45 Spomini in pisma. 16.00 ..Loto vrtiljak". 18.05 Odskočna ČETRTEK, 3. FEBRUARJA: 8.00 TV v šoli: Atlantski ocean, Klavir, Od Sutjeske do Gatskega polja (do 9.00) (Zg) - 14.00 TV v šoli - ponovitev (do 15.00) (Zg) -17.30 Mala čebelica, barvna oddaja (Lj) - 17.45 Risanka (Lj) - 18.00 Obzornik (Lj) - 18.15 Mozaik (Lj) - 81.20 Poljudno znanstveni film (Lj) - 18.45 E. Rostand: Cyrano de Bergerac (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna p^veii' ^d,n° P0Udit?a h— «r, za 14 i otroci! tiomo20-0« Spoz^tSamblom Mladi Cd> 2l l5JVaj7m0 SVCt •ttseljenr°' 21-30 QHrfa Pr'jetno Pom?' 23.05 s 3Ja a naše L NEdelt0!* telianl° Sei^ nared iSV0^e b°lehnosti precej A S \ > bili milj, Ah drugače je bilo )■ $ f H di me vidito Sem bil v va5lh letih. zdaj, ne bi Poznate Scheffiovega ,Trompeteija Saekkin-škega? ,.Ne,“ odgovo i Nikolaj. Pristav pa nr. kakor nalašč citira ona dva nemška verza zopet in zopet. Za ta dan je bila dobra volja Nikolajeva izgubljena. Na potu domov je največ molčal in, ko bi si bil upal, bil bi ..materialistu1' pristavu, ki je razne pravne šale uganjal, odkrito svoje zaničevanje izpovedal. Vedno pa sta mu šumela po ušesih ona dva nemška verza. Še zvečer, ko seje ulegel spat, ponavljalo se mu je v spominu, kakor da bi kdo na ulične vrtilne orglice muziciral: „Liebe ist ein schlimmes Feuer, brilM den, so es angeblasen.“ In začel je premišljevati, da li je njegova ljubezen taka. Zazdelo se mu je - da ni. Kje je v njem tak ogenj? — Morda ... vsa ta njegova ljubezen ni prava in cela ... In kako se sme potem za celo življenje vezati? ... Morda ... on sploh ljubezni, kakor polni in objema druga blaga srca, sploh zmožen ni? ... Tako je mladenič premišljal in nemirno sc je prekladal brez sparija. Crv dvoma se je oglasil. Uboga Tončka! Morda srečna v tem hipu moliš za njegovo zdravje in srečo njegovo. XIV Brinovo brdo je bila nevisoka gora pol ure od torišča naše povesti. Na vrhu je stala kapelica, zidanje nekdanje stare graščakinje iz obližja, o kateri je pripovedka trdila, da je kot mlada vdova razkošno živela in vsa veselja uživala, zato pa na stara leta zidala na Brinovem brdu kapelico na čast svetemu Antonu. Pobožno ljudstvo je hodilo ob nekih dnevih v letu tu gor na božji pot; drugi bolj posvetni ljudje so hvalili lep razgled z gore na jug in na sever po deželi ter narejali tja izlete. Tako se je bil tak izlet po prizadevanju gospoda pristava tudi to jesen naredil. Razen naših mladih znancev, bolehne gospe pristavovc ne izvzemši, ker je vsekako hotela zraven biti, obljubilo se je tudi od one strani gore po drugem potu priti več uradniških družin in kaplan je bil naprošen, da pride maševat. Od one strani je bila večja druščina napovedana, od te pak so zjutraj ob petih vzdignili se pristav Kralj z ženo in njeno sestrično, gospodično Luizo, Nikolaj in Tončka. Hlapec je bil že pred njimi odšel, obtovorjen z vsemi pripravami za tečen zajtrk, kateri se je imel na gori pri ognju na prostem pred kapelico pripravljati. Do pod gore so se vozili, potem pak je bilo treba peš korakati. Jutro je bilo krasno, nobene meglice nikjer videti. Kmalu ko so začeli navzgor hoditi, videlo se je, da bolehna pristavova žena ne more dohajati drugih, zato sta jo prijela njen mož in Tončka vsak za eno podpazduho. A še tako je šlo po polževo. „Midva nečeva tako počasi hoditi. Stopiva brže, nič ne de, če sva prej na vrhu,“ reče gospodična Luiza Nikolaju, izroči mu svoj pled in stopi z urnim korakom naprej. Nikolaj je tako moral tudi umeje stopiti. Ker sc je steza med brinjem in češminovim ter drugim grmovjem po kačje vila, kmalu onih treh za seboj nista več videla, ko sta nazaj pogledovala. „Zdaj sem pa že trudna,“ reče gospica, kije do zdaj pred Nikolajem hitro navzgor stopala, ter postoji. Krasna rdcčica je bila oblila njeno polno, lepo licc in labodji vrat in oči so se ji veselo iskrile. Ko Nikolaj do nje pride, dene mu roko pod njegovo ramo, široki rokav se odgane po belem laktu nazaj, kakršnega on še nikdar ni videl. „Cc ste vi tako negalantni, da mi roke in podpore ne ponudite, jemljem si jo samareče ona. Nikolaj kasneje ni vedel povedati, kaj je na to odgovoril. Posebno kaj pametnega menda ni bilo. Tu je treba dodati, da Nikolaj zaradi daljšega občevanja z gospodično ni imel več one „antipatije“, o kateri si je od početka mislil, da jo ima do nje, vendar sam ni bil še nikdar z njo. an8eblasen. Vselej jo je našel le pri Tončki. „Slišite, nekaj mi morate pojasniti, gospod Nikolaj. (Ona ga je s krstnim imenom klicala, ker je od Tončke vedno tako slišala, ali pa mogoče tudi, da njegov priimek njenim mestnim ušesom ni ugajal.) Hočete? “ „Gotovo, če morem.“ ,,Prav lahko. Vi ste edini zmožni odgovoriti na vprašanje. Jaz sem Tončko vprašala, ali me bode povabila na svoje ženitovanje. Pri tej priliki pa sem zvedela, da se niti ne ve, kdaj bode. Zatorej se moram na vas obrniti.11 „Tega pa tudi jaz natanko še ne vem,“ odgovori on; ni mu bilo ljubo, da je o tem začela govoriti. „Kako to, da ne? “ „Nisem še odločil časa; a tudi ni le od mene odvisno, temveč so še neke majhne razmere.14 ,,Kake razmere? Le glejte, da mi nazadnje mojo ljubo, drago prijateljico še pustite in se drugod zaljubite. Tedaj, kdaj me boste povabili? „Boste li vsak čas iz mesta hoteli priti? “ „Za svojo prijateljico, svojo sestrico Tončko, pridem, kadar koli in od koder bodi. Res! Jaz jo imam tako rada, kakor da bi mi sestra bila. Zaradi nje pridem. In nazadnje — da ne boste hudi - tudi nekoliko zaradi vas, ker menda ženin moje sestrice je vendar tudi nekoliko moj ...“ ,,Moj brat... le izrecite," dopolni on. „Ne ... svak sem hotela reči.“ „Je li to velik razloček? “ „Velik. Sicer pa, če mi ravno hoteče biti brat, nimam nič zoper to ugovarjati.11 „In vi meni sestra? “ vpraša on. „To se razume da." „Hočem!“ Ona se pripogne naprej in z nazaj obrnjenim obrazom mu v oči pogleda, z nepopisno sladkim nasmehom vprašaje; „Res? Dajte roko na to.“ Oči so se srečale z očmi. Nikolaj ni še nikdar takih videl. Niti zavedal se ni, daje stisnjeno držal njeno ročico več sekund, preden mu jo je zmuznila. URICE OB NITI, PREJI IN VOLNI - Zabukovške & žene in dekleta prebijejo mnogo uric ob najrazličnej delih. Upokojena trgovka Marija Žabek (prva z leve) J® celo vrsto izdelkov, ki jih je naredila od 16. do 70. 'eta pred razstavo. (Foto: Železnik) S s S N * S N N S S 5 1538 novih naročnikov Še 93 novih naročnikov smo do torka naročniške kartoteke, največ iz novomeške (18) in trebanjske (16) občine. V naši dobljenih 1538 novih naročnikov je po ljeno takole: občina BREŽICE občina ČRNOMELJ .. občina KOČEVJE .. . občina KRŠKO ...... občina METLIKA . .. občina NOVO MESTO občina RIBNICA občina SEVNICA občina TREBNJE ... razne pošte v SRS in SFRJ................ naročniki v inozemstvu .................. Najuspešnejši pismonoše doslej so: Maks Krevelj, y 71 novih naročnikov, Anton Hren, Trebnje - ■ Senovo - 47, Jože Trefalt, Zabukovje - 27, Ivan v Sromlje - 25, Jože Malkovič, Ribnica - 24, Anto» Semič - 19, Jože Umek, Stopiče - 19, Anton Onief"1’ vas - 19, Andrej Mešiček, Artiče - 17, Darko Avgust vec - 17, Martin Kink, Zabukovje - 17, Jože Kuple«"^ | - 14, Pavel Kastelic, Stari trg - 13, Terezija Zgonc, Sc i 12, Martin Svalj, Kostanjevica —11, Franc Simončič- 1,0 i 11, Alojz Skušek, Velika Loka -11, Tatjana Hace, jy - * — 10. Franc Kos, Novo mesto - 10, Franjo Bajo, Kot- ^ 9 Ni še prepozno: vsak novi naročnik f Vašega pismonošo in za uspeh v akciji: V VSA DOLENJSKI LIST. j Lep pozdrav vsem starim in novim naročj^^g-pV^ * Ta teden 9 knjižnih iM , _0.aience, darila: Franc Sepic, 68233 Mirna 98 na *fw' Levstek, Sv. Gregor 14, 61316 Ortnek; Ma,nff II I^aK rmi/\ 1 1 ^ CAiini/'*)' - S flP ..... >rcb w, Med novimi naročniki Dolenjskega lista Je . .. naslednje nagrajence, ki bodo po pošti pr®J , . fi darila1 C___\mi___________________nQ I/ Vlaric« P.. Vera -. i k Cesta na Dobrovo 13, 68290 Sevnica Goliov trg 12, 682 Padovo 3, 61337 68270 Krško; Anica Golobič, Štrekljeva Semič; Nada Novina, Majde Sile 22, 68000 N Ana Ilc, Goriča vas 10, 61310 Ribnica na Dol- 'o u, OKJVU Sevnica, • -j. v!lc \ | H -10 Trebnje na Dol ; Anton 0fCtl Osilnica; Rafael Švigelj. , (>& ■ [ nica Golobič, Štrekljcvec ’ .... č:i. 11 AHfinO NOvu Ribji vi Pri Boštanju v do Mirne je Stane l pomoči Rada Fabjana,' člana ribiške družine Sava, ujel kapitalnega i tako z lepim ulovomj sezono lova na to ribo. jL V soboto, 22. jaW* levem bregu Mirne. rut)! izgubila upanje, da bo« ko sc je Stanetu Hoče < smehntla sreča. Zagazil. Tak je bil pogled (glej fotografijo) na zamrznjeno Krko leta 1929 iz kandijske strani. Temperatura je bila izredno nizka, padla je na 30° pod ničlo. Snega pa je tisto zimo zapadlo več kot pol metra. Krka je popolnoma zamrznila. Najtrši in najdebelejši led je bil na desni strani Krke. To je senčna stran. Vsak dan pa so ledeno ploščo polivali vneti drsalci. Na ledu je bilo vedno polno mladi- JE BIL ROP? 30. januaija dopoldne je razburjen prišel na postajo milice v Novem mestu 35 letni Anton M. iz Novega mesta. Povedal je, da se gaje prejšnji večer „malce nabral11 in se dobre volje vračal domov. Na stezi pri železniškem prehodu v Kandiji so mu nasproti prišli trije moški, ga podrli na tla in mu iz notranjega žepa suknjiča vzeli denarnicq s 550 dinarji. Prav tako so mu z roke sneli zapestno uro, vredno 900 din. Primer raziskujejo. MERJENJE JE V TEKU Novembra lani je bila na novomeškem rotovžu nam šč .na naprava za merjenje koncentracije dima in žveplovega dioksida v ozračju. Naprava deluje neprekinjeno 24 ur na dan. Za zdaj so znani podatki le za november, ki pa niso nič posebno zaskrbljujoči. Izkazalo se je, da je bilo med 27. in 28. novembrom v zraku 0,12 miligramov dima' na kubični meter zraka in da je bilo med 2. in 3. novembrom kar 0,14 mg žveplovega dioksida. Res da dovoljena meja onesnaženja zraka še ni uradno določena, vendar po oceni strokovnih služb znaša dovoljena koncentracija žveplovega dioksida 0,13 mg, dima pa 0,15 mg. Naše poprečje za november pa je bilo: koncentracija žveplovega dioksida 0,07 mg, dima pa 0,08 mg. drsalca hkrati. Reševalci so oba kmalu potegnili iz vode. Seveda kopel pri taki temperaturi ni bila nič kaj prijetna. Huda zima in led sta sicer razveselila mladino, hudo pa je mraz prizadel tiste prebivalce, ki niso imeli dovolj kurjave. VANE MURN 0 NEKEM POROČILU Čez noč je zakrhalo snega do gležnjev in čez, a so ljudje, sedeči v menzi podjetja, kljub temu živčno pogledovali na ure in proti vratom, ki jih je tovariš sekretar skrbno zaklenil, da ne bi koga prijela želja po odhodu domov, kar je bilo Repičanom v krvi, kakor hitro je pritisnil vratar na zvonec in oznanil konec delavnika. Loputanje z vrati bi namreč hudo motilo bralca letnega poročila o dejavnosti organizacije, ki ga je mastno plačevala in na čelu katere je stal, urejal papirčke po predalih in od časa do časa pošiljal pisma v Veliko mesto. Poročilo, ki mu ga je sestavila sekretarka, je bilo dolgo; v njem je bilo navedeno, da je v preteklem letu članstvo pripravilo pet seminaijev o delu samoupravnih organov, da so imele ženske ob svojem vsakoletnem prazniku problemsko konferenco, na kateri so razgrnile svoje težave in se zavzele za več besede ter pravic, kar je seveda prav in pohvale vredno. Nadalje je pričela skupina pripadnikov organizacije izdajati Bilten z vsemi informacijami o dogajanjih v Repičevi dragi, Tine Rajža je posKrbel,« da je več kot sto petdeset ljudi letovalo nekje ob moiju, Katarina Zračnikova pa je zrežirala ob prvem maju nepozaben recital z delavsko tematiko, da, na pobudo Zofke Zračnikove pa je bil ustanovljen mešani pevski zbor, ki je sicer nastopil le dvakrat, toda takrat z velikim uspehom: na proslavi občinskega praznika občine Repičeva, draga ter drugič ob otvoritvi kilometer dolge asfaltne ceste od Spodnjega do Zgornjega Kašlja. „Vse to nam kaže,“je počasi zaključeval svoje poročilo tovariš predsednik, „da je bila naša organizacija v preteklosti več kot delavna. S svojo aktivnostjo smo dokazali, da denar, namenjen mojemu osebnemu dohodku, ni vržen v smetišče." Poslušalstvo je iz vljudnosti zaploskalo, in ker se razprava ni hotela razplamteti, je predsedujoči zaključil zbor, pa so se ljudje rinili skozi vrata, da bi se čimprej razsuli po bajtah. „Lepo poročilo, čudovito poročilo,“ je vrtela Klotilda Zračnik. „Lepo in čudovito, samo pomanjkljivo!” je usekal Jožič Repič. ..Pomanjkljivo? Ne bi rekla, prav izčrpno je bila orisana aktivnost članstva. Se ti ne zdi? “ „To že, to. Pogrešal pa sem poročilo o tem, kaj naredi tovariš predsednik za denarce, kijih prejema vsak mesec.“ TONI GAŠPERIČ DOKUMENT ČASA: meščani Novega mesta in njihova enkratna priložnost, da hodijo po Krki Najbolj strupena zima stoletja Se en spomin na leto 1929, ko so ljudje lahko po ledu prečkali Krko ne, pa tudi ostali meščani so prihajali na zamrznjeno Krko. Kljub svoji precejšnji teži je Josip Matko iz Gotne vasi prekoračil Krko, in s tem dobil stavo, sklenjeno z Vindišarjem iz Kandije. Dogodila pa se je tudi nesreča. Drsalec Lojze Mežnaršič se je pri drsanju preveč približal izteku mestne kanalizacije, led ni vzdržal in znašel se je v vodi. Istočasno se je udrl led še Ninu Zupanu, tako da so reševali dva Delo s srcem Zabukovčani pokazali svoje spretnosti Samorastnik z Bregov Knjige so več kot poldrugo desetletje nepogrešljive j spremljevalke Ivana Škof-Ijanca z Bregov na Krškem ; polju. Cicibani, ki jih je kot šolar vneto prebiral, so še ; danes zloženi na klopi v do-\ mači izbi Rad jih znova prelistava, toliko mu pomenijo. Vzbudili so mu željo po branju, željo po novih spoznanjih. Ko se je Ivan poslovil od osnovnošolskih klopi, je postal reden obiskovalec knjižnice v Krškem in Brežicah, pozneje pa je zahajal v Zagreb in Ljubljano. V knjigah je iskal odgovore na zapletene probleme življenja. Pomagale so mu razumevati sebe in druge in mu odkrivale nova spoznanja. „ Toda zakaj ne bi pomagal še sovaščanom in jim približal zakladov pisane besede? “ se je spraševal. In tedaj je v njem dozorel sklep: ,,Zbiral bom knjige za vaško knjižnico. “ Zamisel je uresničil in knjige so mu prinašali iz vseh vetrov. Miza in klopi so bile kmalu založene z njimi. Začel jih je posojati. Zastonj. V lanskem maju so v vasi tudi formalno ustanovili knjižnico in ji odstopili prostor v gasilskem domu. Približno tisoč knjig imajo. Za začetek dovolj, a premalo, da bi trajneje pritegnile bralce. S knjižnico upravljajo dijaki, ustanovitelji pa so darovalci knjig iz vse Slovenije. Njihova imena so zapisana v spominski knjigi. Na to knjižnico je Ivan Škofljanec lahko ponosen, saj je sad njegovih prizadevanj. Kot kmečki sin je Ivan zelo navezan na zemljo, vendar i> kmetovanju ne vidi prihodnosti. Poskuša se odtrgati od nje, zato se je lotil študija. Svojo navezanost na zemljo izpoveduje tudi v pesmih. Napisal jih je že več, kot ima leto dni, vendar je bilo do sedaj le malo objavljenih. Nekajkrat sta mu jih priobčila Kmečki glas in Dolenjski list. Mladinski knjigi je poslal doslej dve zbirki. Čeprav o njiju ni dobil še nobenega glasu, upa, da mu bodo vsaj eno natisnili. Samorastnik Skofljanc je napisal tudi roman ..Zgublje-ni ideali" in ga oddal Kmečkemu glasu. „Morda nisem pesnik," razmišlja, ..zagotovo pa sem dolžnik, ki mora povrniti svoj dolg zemlji, soncu, človeku .. . Vprašujem se, kako bom povrnil ta dolg. Zato pišem, živim. “ Njegovi literarni vzori so Prešeren, Gradnik, Cankar. To so njegovi stalni spremljevalci. Ob branju njihovih mojstrovin si brusi jezik in ostri pogled na življenje. Branje literarnih del je le del Skofljančevega izpopolnjevanja. Vzporedno s tem študira. Kot izreden študent je dokončal srednjo ekonomsko šolo v Zagrebu in prvi letnik ekonomske fakultete v Ljubljani. Ko se mi je predstavil, je dejal: „Študiram ekonomijo in ustvarjam poezijo. “ „In kako to usklajujete? “ „Brez težav. Sem vsaj zvedel, zakaj so siromaki in bogatini na svetu. “ JOŽICA TEPPEY Na občinski konfercnci za družbeno aktivnost žensk v Sevnici je bil lani sprejet predlog za pripravo razstave ročnih del žena. Na razstavah po krajevnih skupnostih naj bi izbrali predmete za občinsko razstavo okrog dneva žena. Zaenkrat so uspešno uresničili to pobudo v Zabukovju. V nedeljo sekvojo razstavo že zaprli. Kaj znajo narediti v redkih prostih uricah v Zabukovju, niso pokazale le žene, temveč tudi ,.močnejši" spol s številnimi kmečkimi orodji. Kot je v nedeljo ob pogledna številne predmete v največjem razredu zabukovške podružnične šole dejala predsednica krajevne konference SZDL Štefka Vrtačnik, se je prene-katera žena še bolj razveselila, ko je videla, da vsa razstava dokazuje, da gospodinjski tečaji v preteklosti niso bili zaman. Med razstavljenimi predmeti je bilo mogoče našteti kar SO imen izdelovalce. Starost raz st;- v-ljalk je bila različna, od 16 do 70 let. Jože Horjak še pri 74 letih plete lepe koše, enakopravno sodelujejo tudi invalidi. Marsikatero kmečko orodje je izgledalo trdnejše od kramarskih na sejmih. Marija Jazbec, ki je minulo nedeljo slavila zlato poroko, je razstavila izdelke, spredene iz domačega lanu, narejene pred 30 leti. Niso manjkali niti predmeti iz domače volne, pri katerih je bilo vse dobljeno pri hiši. A. Z. PRVO CVETJE - Za letošnji januar se že ve, da se ne bo mogel pohvaliti s preobilnimi snežnimi odejami, kar bi bila sicer njegova dolžnost. Razočaral je predvsem otroke, ki so jih starši med šolskimi počitnicami do zob opremili s sanmi in smučmi. Nekako kaže, da se je pokojni januar preveč pajdašil z marcem, sicer fotografova kamera ne bi mogla zabeležiti nežno rumenih cvetov trobentice. Med januarjem in marcem je še februar. Ta še ni rekel zadnje besede. (Foto: B. Bud ja), srede ledeno mrzlega vrgel „malico“ in ž*Jr metu dobil »odgovor • vzvalovila, močno zap sulec je prijel. Po previdnem je trajalo komaj sedem sulec popustil. Hočev ^ tegnil na suho. O. ulov presen:til, saj J® riba tehtala 12 merila pa je 110 c& iti!#" TAKO JE NEKOČ VIDELA KAMERA njegovih sodelavcev bakrorez, ki v ..Slavi vojvodine Kranjske" kaže Novo mesto s privlačne kandijske strani, se odlikuje s preobilno in precej netočno risarsko domiselnostjo. Čeprav se ne da preveriti, nam je iz Valvasorjeve „Slave" še vedno najbolj všeč stavek, da je bilo Novo mesto v tistih časih ,,kljub vsemu za Ljubljano najimenitnejše na Kranjskem". Za Valvasorja in njegovo ,,Slavo" pa so risali tudi Novomeščani. Ivan Koch, bil je tudi novomeški sodnik, je poleg slikarskih predlog za bakroreze v drugem in tretjem delu ..Prizorišča človeške smrti" izdelal tudi okoli 70 risb za ..Slavo". Njegovo Novo mesto je po mnenju strokovnjakov dokaj blizu resnici. Kapiteljska cerkev je „podobna" sama sebi, vsak lahko prepozna Ljubljanska vrata s štirikotnim stolpom, mestno obzidje, v ozadju pa valovite vzpetine Grma. Če primerjamo to veduto z že omenjenim Valvasorjevim Novim mestom v 11. knjigi „Slave", je treba priznati, da je Kochova risba v nadrobnostih mnogo bližja resnični podobi. Koch je bil pač domačin. Omenili smo tri znamenite zgodnje risarske upodobitve Novega mesta. Do rojstva kamere se je potem v Krki rodilo in na krožnikih končalo veliko rakov. Dokler so bili. Kot že rečeno, vam predstavljamo štiri stare fotografije Novega mesta. Ne poznamo imen ljudi, ki so držali v rokah ali pa postavili na stojalo „fotografični aparat". Za njimi in aparati so ostale samo slike. Ena od njih predstavlja del novomeškega glavnega trga s starim rotovžem. Mestne hiše ali malo nižji, o njem je tudi govor, pa se je nekoč bohotil nekoliko višje od kandijskega. Košček pokojnega in lesenega pradedka je zabeležila kamera. Pokojni most čez Krko pomni (na onem svetu) bleščeče čase. Ko je bilo Novo mesto še drugo najbolj imenitno mesto na Kranjskem, so morali njegovi v Krko zabiti piloti prenašati tovore kož, žita, medu in voska, vina, soli, kramarskega blaga, olja, južnega sadja, začimb, finega sukna, svile, dragotin vsake vrste, železa in jekla. Prešle so ga tudi črede govedi, konj in prašičev. Most je takrat Novemu mestu prinašal blagostanje, bil je pravi most. Prof. F. Gestrin meni, da je v letih največjega razcveta Novega mesta šlo čez najstarejši novomeški most do 15.000 tovorov najrazličnejšega blaga. Usoda in čas menjata ljudi in mostove. Leta 1898, ko je bil župan dr. J. Schegula, je bil zgrajen novi most čez Krko. Za starim mostom iz Valvasorjevih časov (večkrat so ga obnovili) in vsem, kar je prinesel in odnesel, je ostala sa-mo orumenela fotografija. Se dve fotografiji sta danes na tej strani. Ena je zabeležila Novo mesto v letu 1900. Pred objavo jo je videl znanec. Prijel je v roke to krhko Prepir je nevšečna zadeva, važno je, da je ka- rjavo sličico in se je razveselil. Ugotavljal je mera zabeležila, kakšen je bil videti stari/otovž. predvsem, česa vse okoli preloma stoletja še ni Podobno je z novomeškim mostom. Še so ži- bilo v dolenjski metropoli, vi Novomeščani, ki so videli kar tri novomeške Morda bi bilo treba ugotavljati, česa ni več. glavne cestne mostove. Današnjega v Ločni, ki Morda. Kamere nam na to vprašanje ne znajo se še ni oženil s cesto, kandijskega, ki zaradi odgovoriti. Samo beležijo preteklost, prometne mrzlice vsako jutro in popoldne (sicer ga imamo radi) zakuha vrelo kri; tretji most, MARJAN BAUER rotovži so v vseh mestih že s svojo zunanjščino izpričevali veljavnost mesta. Če je bilo mesto bogato, je bil imeniten tudi rotovž. V Novem mestu se rotovž ne po svoji zunanjosti ne po notranji opremi»ni razlikoval od sosednjih meščanskih hiš. Da bi mu dali nekaj veljave, so mu leta 1720 nadzidali stolpič. Latinski napis je oznanjal, da je bil mali stolp zgrajen „v letu spridenega vina" — anno Vini CorrVptl aeDIfl-Cata sVM. Verjetno se je na podlagi tega napisa rodila legenda. Novomeščani so bili takrat tako gorki Ljubljančanom, da so svoj rotovž namesto z vodo zidali z vinom. Vino, čeprav sprideno, se bolje sliši kot voda. Tako ali drugače: nekaj teh lastnosti je v Novem mestu preživelo, stari rotovž pa ne. V začetku 20. stoletja so ga podrli in na njegovem mestu zgradili sedanjega. Ta je po mnenju tistih,-ki hite v zakonski jarem, dokaj znamenita zgradba, neprizadeti umetnostni zgodovinarji pa trdijo, da je današnji rotovž značilen spaček stilov. Od ponarejene gotike v prvem nadstropju do slabo prepisane florentinske renesanse v drugem. DOLENJSKI LIST MARJAN BAUFR KRIMINALISTOVE BELEŽNICE M IVAN NOVI Če ne bi bilo vedno budnih očes delavcev uprave javne varnosti, bi se kaj lahko zgodilo, da bi marsikatera tatvina ostala neodkrita. Pač po pravilu: kjer ni tožnika, ni sodnika. Enega takšnih primerov je med drugimi reševal Ivan Novina, vodja varnostnega okoliša na območju Uprave javne varnosti Novo mesto. „Bilo je na začetku tega desetletja," pripoveduje Novina. „Zvedeli smo, da je neki mladenič v novomeškem hotelu Metropol menjal štiri bankovce po 20 ameriških dolarjev. Slišati je bilo tudi, da se fantje z dolarji pri menjalnih pultih kar vrste. Takrat smo lovili tako imenovano ..zagrebško tatinsko klapo", zato smo bili na vsako trošenje ali menjavo denarja še posebej pozorni. kanca". To je izraz za zdomca iz Združenih držav. Najprej so „Amerikancu" zginjali podpisani čeki, kasneje pa je druščina prešla na gotovino. „Amerikanec" je z materjo stanoval v precej uborni hišici. Februarja 1971 se je mati zadrževala v vinogradu, sin pa je v gozdu sekal drva. „Naša" fanta sta zavohala lepo priložnost in začela stikati okoli osamele hišice. Ključ (tako velik kot od zidanice) sta našla pod kupom cunj. Eden od fantinov je stražil, drugi pa odklenil vrata. Mladenič s ključem je zašel tudi v klet, kjer je pod sodom našel zajeten sveženj dolarskih bankovcev. Bili so v ženski torbici. Vzradoščen nad najdbo je poklical v hišo pajdaša s straže. Po krajšem posvetu sta si prilastila del dolarjev, preostanek pa vrnila v skrivališče. Na staro mesto je seveda romal tudi ključ. Računamo, da sta fanta vzela blizu 2000 dolarjev. Točne vsote nismo nikoli mogli ugotoviti, ker lastnik ni vedel, koliko dolarjev je bilo v torbici pod sodom. Po dejanju sta fanta jadrno odhitela v Novo mesto, kjer sta še isti dan zamenjala nekaj dolarjev v dinarje. Malo sta se veselila v gostišču „Na ranču", nekaj denarja je bilo treba dati za taksi, eden od fantinov si je kupil tranzistor, obleko, nogavice in lakaste čevlje. Ko smo ju prijeli, sta imela tudi nekaj dinarske gotovine. Vsega skupaj smo pri njiju našli natančno 1560 ameriških dolarjev, kar je bilo takrat 28.400 dinarjev. Prvi fant je povedal svojo zgodbo. Drugi pa je bil bolj trdovraten. Najprej je tajil, sčasoma pa se je pod težo dokazov odtajal in povedal, da je svoj del plena zakopal 150 metrov od domače hiše. Dolarji da so v pločevinasti škatli. Pokazal nam je tisto mesto in res smo v pločevinki našli del razdeljenega dolarskega plena. Vse smo dali lepo v zapisnik in stvar je bila, kar se uprave javne varnosti tiče, rešena. Vsaj videti je bilo tako. Fanta sta sicer kradla tudi drugod, vendar so bile to v primerjavi z dolarji malenkosti. Zadeva se je zapletla, ko smo hoteli vrniti najdenih 1560 dolarjev. „Amerikanec" se je pridušal, da mu ne manjka niti cent. Denar, ki mu ga ponujamo, da ni njegov. Izjavil je celo, da mu ..zelene tolarje" krade kvečjemu lastna mati. Če sploh kdo. Malo smo se pozanimali kako in kaj. Ugotovili smo, da je ,,Amerikanec" delal v Združenih državah 11 let. Marca 1970 se je vrnil na rodno Res nenavadne stvari si včasih ljudje zbiramo za konjičke. Na desetine bi jih lahko imenovali, vendar bi na to, da si meščan zbere za konjička pravega konjička, prav gotovo pozabili. In prav tak nevsakdanji hoby, kot se temu s tujko reče, si je izbral Novomeščan Jože Bračika, knjigovodja pri podjetju Krojač. Želja, imeti svojega konja, sega daleč nazaj, ko je Jože še kratkohlač in bosonog pomagal med počitnicami na kmetiji stare mame v Smar-jeti. „To so bile delovne počitnice. Ponosen sem bil, da so mi zaupali konja in voz, kajti na kmetih je vladala miselnost, da meščani niso za kmečka dela. Vendar težak delovni konj ni imel posluha za moje skrite želje. Ni me maral na svoj hrbet in me je vedno po najkrajši poti odpravil. Želja pa je ostala: imeti vranca, ki bi ga kot iskro pognal po ravnicah in dolinah, da bi jahal ob obronkih gozdov, da bi bil samo moj. In vendar moram priznati, da sem se na kmetih naučil veliko novega in lepega, ob vrnitvi v mesto pa sem moral postati meščan. Del kmečke idile pa sem vseeno skrival po kotičkih, pod balkoni in še kje. Gojil sem zajce, ptice pevke, pa tudi mačko in psa sem pripeljal domov," s ponosom zaključi o svoji mladosti. Ob poletnih večerih, v času košnje, je Jože, oprtan s košem, grabljami in koso, postrigel marsikatero zelenico v parkih in tako dobil krmo za svoje zajčke, zelenice pa so postale mnogo lepše. Še vedno pa je v njem tlela želja iz otroštva. Zlasti se je razplamtela, ko je na Strugo prišel (danes že pokojni) veterinar Vili Stanjko, takrat lastnik več jahalnih konj. Postala sta prijatelja in Jože je bil vsakdanji gost Vilijevih konj. „Prav tu sem se naučil osnovnega znanja vzgoje športnih konj: osnove jahanja, preskakovanja ovir in drugega. Večkrat sem šel tudi v bližnje Mokrice, kjer so imeli in še imajo jahalne konje za turistične jezdece. Potem pa sem nekje staknil staro sedlo, oguljene vajeti in stremena in to je bil pravzaprav ves jahalni pribor. Manjkal je le še konj." Več mesecev je jahalno opremo prenašal sem ter tja, dokler se naposled ni odločil. V Šentjerneju je zvedel za žrebe — Jadrana. Več večerov je znova in znova „glihal" z gospodarjem, in ko je bila cena primerna, sta pljunila v dlani in vranec je bil njegov. Hlev si je poiskal prav blizu mesta, na Mestnih njivah (ali na Marofu, kot Novomeščani imenujejo bližnji grič). Klemenčičeva kmetija je edina tako blizu mesta pa še dokaj velika je. Od tedaj, ko je vranec v hlevu, Jože ve, kam mora vsako popoldne. Veliko skrbne nege zahteva konj. Uredil mu je novo stojišče in vsak dan ga ščetka, hrani in sprehaja, kot to sam imenuje. Sprehajanje pa je tudi prvo vzgajanje. Vranec se je že naučil lepe hoje, . Čanja in tudi povelja mu niso več tuja- jk nje pa je še premlad, zato si je Jože kuP^§ jahalno kobilo Abro. Ta mu sedaj n.°^jfe7S mladega Jadrana, ki ju iz hleva opazuje 1° jBtfg izbrati si Jožetovega konjička ni kar .AŽB Precej stane in veliko skrbi povzroča. Tut) včasih pogodmja, sin pa je nad očetovirn čkom navdušen, saj je Jadran sedaj nje9 mogoče bo tudi sin zaoral po očetovi poti- Novomeščani, ki so žejni konjskega športa, se bodo v spomladanskih dne r0fU-’! prijetno razgibali na svežem zraku na M3 ^ poletnih vročih dneh pa bo Jožetov P3^ ^!^ no ,,fijakal" goste Šmarjeških Toplic- F* se že dogovorili. pA^T‘*J Enega od fantov, ki so v Metropolu menjavali dolarje v dinarje, sem vprašal,'od kod mu denar. Takoj je imel pri roki birmanskega botra iz Amerike in podobne nepreverjene zgodbe. Nisem mu verjel in zato predlagal hišno preiskavo. Mladenič je pristal. Med bežnim brskanjem v njegovi sobi se je vznemiril. Še posebej takrat, ko sem se približal postelji. Zadeva je postajala resna. Ko sem bolj natančno pregledal žimnico, sem našel 600 ameriških dolarjev. Ker fant, bil je mladoletnik, ni imel pametne obrazložitve, sem ga privedel na postajo milice. Klobčič se je pričel odmotavati. Fantič je priznal, da je imel pri pridobivanju dolarjev sodelavca. Prav tako mladoletnika. Beseda je dala besedo in fanta sta priznala, da sta že večkrat vdrla v hišo nekega „Ameri- grudo. S seboj je prinesel za okoli 6300 d°'a prihrankov. Dolarje je skrival na najbolj m°9° '^jpi mogočih mestih, nazadnje v ženski sodom. Ugotovili smo tudi, da lastnik o ni najbolj duševno uravnovešena oseba L je imel nesrečo), poleg tega pa je b'*°.vJp družini nekaj samomorov. Vmes tudi K* alkohola. . .j|afi ..Amerikanec" je bil samski, gospodin) je mati. Večje hvaležnosti ni pokazal; k čeli izginjati čeki, je dolžil tatvin m3ter. ^ i^l temu da ni imela reva pri dolarjih 'nJjevratc benih prstov vmes, ji je držal nož P .«n0t Kaj vse ne pride na dan. Včasih je re.sni r ko biti delavec uprave javne varnosti-1 boljši želodec ne prenese vsega. Če še naprej peremo to perilo, je vjll povedati, da je „Amerikanec" P°n0. ' njj( jemal v roke vžigalnik ali radijski sprel® „sporočal" v Združene države Amerik obvestila. Halucinacije. Ko smo zvedeli vse to in še kak&n „ več, nam je bilo takoj jasno, da ^0\» ne more in nikoli ne bo vedel, koliko l natančno je bilo pod sodom. Zaradi teg®^, do danes natančno ne ve, koliko dol ^ izpod soda vzela mladoletna fanta. ^ Tudi zgodba o fantih je žalostna. takrat mladoletnih prestopnikov je ura | pri babici in dedku. Oba skupaj $ta „(^1 okoli 140 let. Fantova oče in mama ^ I la drugje, v kraju, ki je bil bliže Lj^’ mor sta se vozila na delo. .0|etJ Podobna je tudi usoda drugega ml'8(LjŽ nepridiprava. Oče se je obesil, mati Pa ^ poročila. Fant je živel pri starem °£e^'0W ga je ta nagnal. Zaradi tega, ker je vnU dedka." ^ Tako Ivan Novina. Čeprav zgodb3 te vrste pri nas, ima še zanimiv dodate - j ^ njej je bil omenjen tudi neki tranzist0 ,, jemnik. Baje kupljen za „Amerikanče .j^r je. Službo naročnin Radiotelevizije LJ -e bil pri vsej zadevi najbolj zanimalo, kom javni licitaciji prodan z ukradenimi do ^ Ijeni sprejemnik znamke „Aiwa"- 'j v P mesto je korektno sporočila, komu hodnje zaračunavajo radijsko naročn'0 reV Žal pa ni naročnine, ki bi zagotavU3 jeno poštene ljudi. KONJ KOT , KONJIČEK i . C|_ 9,asben?L-1501110 živel'- dokler bomo iN m;S r®binie n •s|mou*< in skladatelj Pavle y St's° Ponovil' nt "*u °b Dravi. To nje-h Wo*|,Pevskega 7k 'n poHdl1' Pevci in Pevke N.vr°5ki ru.. ^°drajjCj Str'*a^< ki so pred kratkim goje v svojih odgovorih na koroški pisatelj Janko tako: U5niava f3 n^e tuc*' boljši zaslu- nas ohran-V? a' ^at0 pa )e Potrebna a"ia kot narod." Ena izmed oblik kulture je tudi slovenska narodna pesem, ki se je v preteklosti širila v glavnem kar v družini iz roda v rod, danes pa to prevzamejo tudi pevski zbori. Eden izmed njih je tudi Šentjakobski iz Roža, ki se je na koncertu v Sodražici predstavil: Rožekarji (Rožanci) mi smo dro (zares) uštni (veseli) ludi, mamo skraužane vase (lase), pa črne oči. Narodna pesem na Koroškem prehitro tone v pozabo. Mešani pevski zbor iz Šentjakoba v Rožu pa jo pomaga ohranjati ne le za Koroško, temveč za vse slovensko kulturno območje. Humorja tej pesmi ne manjka, pa čeprav ljudem ni lahko, o čemer govori tudi zadnja kitica te pesmi: Koroščeci mi smo dro lapi (lepi) ludi, mamo lice rdeče, * pa dnarjev nič ni. O veselju do petja lepo govori tudi pesem „Bog oče, poj z nam", ki jo je v Spodnjem Rožu zapisal pred okoli 50 leti L. Horvat in med drugim poje: K' je Korošca ustvarov, je biv Bog vesev, saj koj dobro je vedov, da bo puobič rad pev. „Rožanska pesem je otožna, mehka, a tudi vesela in razigrana; je odsev koroške duše," je dejal Anton Nagele. Ta ugotovitev velja tako za čisto narodno kot ponarodele pesmi. Omenimo naj pesem Janeza Kajžnika, ki je rad prepeval in zlagal pesmi, najbolj pa slovi njegova otožna „Pojdam u Rute". Ljudski pesniki in vižarji še danes živijo med Korošci. Tako je župnik Janko Mikula spesnil domovinsko himno „Rož, Podjuna, Zila — venec treh dolin", skladatelj Pavle Kernjak je napisal zanjo zelo lepo melodijo in pesem je ponarodela. Koroške pesmi pojejo o veselju, ljubezni. Člani pevskega zbora iz Šentjakoba so mladi, saj imajo v povprečju 22 let. Kravarica me sreča, ko krave pela, dobro jutro mi vunša (vošči) pa polubiva se- Tudi zbor je mlad, saj je bil ustanovljen šele. pred tremi leti, a zelo lepo zapoje pod vodstvom Lajka Milisavljeviča, ki pravi: „Najbrž bi me pot bolj poredko zanesla preko Karavank, če tod ne bi, vsem viharjem navkljub, vztrajala slovenska beseda in z njo naša koroška ljudska pesem." Tudi oktet Donita iz Sodražice, ki bo kmalu vrnil koroškim rojakom obisk in priredil koncert v Šentjakobu, neguje narodno pesem. Stiki med Sodražico in Rožem bodo trajni, obsegali pa bodo predvsem kulturno področje. Razveseljivo je, da pomaga krepiti te stike in s tem ohranjati narodno pesem ter z njo narod temeljna organizacija združenega dela Donit iz Sodražice, se pravi industrija. Prav industrija je namreč tista gospodarska panoga, ki je največ prispevala k razkroju družine, k izumiranju podeželja, k odhajanju po svetu „s trebuhom za kruhom", se pravi k izumiranju krajevnih (in tudi narodnih) običajev, k izumiranju narodne pesmi in s tem odmiranju narodne zavesti, kar bi lahko vodilo tudi k odmiranju dela naroda ali kasneje celo vsega naroda. Vendar brez dela, industrije tudi ni napredka in denarja. Ena redkih proizvodnih dejavnosti na Koroškem je puškarstvo v Borovljah, o katerem govori tudi „Pesem od Brovlancov", zapisana leta 1899, ki med drugim poje: Ko so v Brovlah devo (delo) imeli, so po oštarijah peli, al' zdaj pa v Brovlah deva nči se pa le žavostno godi. Kar presenetljiv nov smisel dobiva ljubezenska pesem, ki so jo Korošci tudi zapeli v Sodražici: Kje so tiste stezice, ki so včasih bile, zdaj pa raste grmovje in zelene trave. Ne izumirajo le stezice ljubezni, izumirajo steze, pota, vasi, narod. Na Koroškem naštejejo vedno manj Slovencev. Nemška „trava in grmovje" bi rada čimprej zarastla slovenske „steze". Vendar Slovenci se ne dajo. Vedno bolj se zavedajo, da jih lahko ohrani le kultura; pa tudi v matični domovini se moramo zavedati, da so naši rojaki na tujem naša predstraža in da smo dolžni z njimi tesno sodelovati. „ Ljudstvo, ki ljubi svojo besedo in pesem, ne more umreti," je dejal Radovan Gobec. JOŽE PRIMC DAMOKLOV MEČ ■ Kako igriva in hkrati kruta je včasih roka usode! Ukrotil si jo že nič kolikokrat, toda povrne se, udari ti v obraz silna in strašna, razodene, da se da tudi ubijati mimogrede in brez hudega. Med grobo opoldansko telesnostjo in med meglami polnočnih sanj postavlja pregrade, visoke in mogočne, ki ustavljajo in ustavijo človeka sredi dela. Ne izbira časa ne kraja in ljudi, le udari in se skrije, da bi lahko ponovno napadla. V letu, malone ob istem datumu, ko so se prebivalci Zidanega mosta spominjali velike tragedije izpred natanko sto let, ko se je v njihovi bližini utrgal velik in mogočen plaz, je znova zagrmelo. Zidani most je treslo, pokalo je, kot lahko tolčejo le stari vojaški kanoni, ogromne, nekajtonske skale so se iznad strmih previsov preselile na cesto. Na srečo ni nobena izmed njih ostala okrvavljena ... MIZA JE POSKOČILA IIM STEMNILO SEJE Še nekaj dni po tem dogodku so prebivalci bloka, pred katerim so se nagrmadile velike skale in kupi kamenja, spali pri svojih sorodnikih. „Pa vendar," pravijo, „naj bo ta primer v poduk vsem. Koliko je samo danes zapuščenih hribov, koliko je danes krajev, ki jih lahko doleti enaka usoda!" Avgust Ernesti, predsednik hišnega sveta, se je takole spominjal dogodkov tistega mrzlega dne 14. januarja. „Sedel sem za mizo in urejeval neke zapiske. Bilo je okoli pol šestih zvečer. Naenkrat je počilo, miza je poskočila in elektrike je zmanjkalo. Sam sem bil doma, hipoma sem pogledal skozi okno in nato stekel na piano. Še je letelo, padale so skale in kamenje. Klical sem ljudem, naj bežijo in na srečo smo vsi odnesli celo kožo. Seveda nikomur ni prišlo na misel, da bi šel nazaj v stanovanje. Spali smo pač pri sorodnikih, znancih, kakor se je kdo znašel. Veliko strahu in tegobe je bilo v teh urah, to se ne da povedati, res ne." TRENUTEK, KI POSTAJA VEČNOST Toda strah in tegoba ostajata še naprej. Posledice plazu so vidne tudi danes, skale in kamenje še vedno stojijo na cesti, ljudje s strahom gledajo v sivo nevarnost prežečih skal na vrhu hriba. Bo znova padalo? Vzroki, ki so privedli do te nesreče, so po mnenju prebivalcev Zidanega mosta na moč enostavni, če že ne očitni. Hrib, ki je bil zadnja leta kamen spotike v očeh številnih občanov, je star, odgovorni zanj pa že lep čas ne kažejo za njegovo podobo nobenega zanimanja. Prej so ga čistili, urejevali, zadnja leta pa tega ni bilo. Starejši občani pa so k temu dodali še tole: „Veliko bombardiranj je pretrpel ta hrib med vojno, tu je bil vojaški bunker. In ni vrag, da ne bi bil tudi od tega nekoliko razmajan, zrahljan in seveda manj odporen za boj z naravo." Tudi v tem je nekaj resnice. In če oboje združimo, nam bodo vzroki hipoma postali jasnejši, korenine nesreče pa bomo našli marsikje tudi v naših krajih. „Vseskozi smo govorili, da tukaj ni vse v redu," je povedal Avgust Ernesti. „Potrese na Kozjanskem in Tolminskem smo pri nas čutili neprimerno močneje kot v bližnjih krajih. Pravi čudež, da že takrat ni prišlo do sprožitve plazu." IN KAJ PRAVIJO KOMISIJE, OGLEDNIKI? V Zidanem mostu pravijo, da gre vse prepočasi. Komisija, ki je prišla iz Ljubljane, ni dala nikakršnih rezultatov. Le cesta in vsi prehodi naj se zapro, ker nevarnost še vedno ostaja. Kupi skal in kamenja pa so nagnali strah v kosti tudi številnim oglednikom. „Tudi pri nas imamo tak hrib in prav lahko nas doleti ista nesreča,'' je bilo slišati iz množice radovednežev sosednjih krajev. Prav imajo, ostaja le vprašanje, če se tega dovolj zavedamo. Po primeru v Zidanem mostu lahko odgovorimo: NE! Toda življenje teče naprej, kupi nagrmadenega skalovja vnašajo nemir le v spanec prebivalcev Zidanega mosta. Ostali ostajamo ravnodušni. Doklej? Mar skalovje nad magistralno cesto od Krškega proti Sevnici ali od Ribnice do Kočevja ne daje dovoljšnje podobe za premislek? Verjemimo pogledu in ne prepoznim dejstvom! Le pogled vidi stvari in obraze, ki jih ni utelešenih nikjer, neusmiljeno in resnično. Kakor je resničen kes, ki danes žre mnoge v Zidanem mostu ... BOJAN BUDJA '5: ti. Občine čakajo, da se bo delegat sam jav,l< pa čakamo, da bi nas poklicali medse, Ijali gracfiva, nas vabili na seje itd/ — Je sodelovanje z delegati na tudi šele v povojih? _ „Na tej ravni je sodelovanje boljše inie«f zirano teče." _ — Kolikokrat morate po delegatskih Beograd ali kam drugam? ..Obvezno enkrat na mesec skupščina v Beogradu, pred tem pa je zen sestanek slovenske delegacije v Obvezno enkrat na mesec so v borov in komisij, razen tega so še posebeisl®1 sestanki skupin, kjer obravnavamo posarn® i me. Delegatskega dela je veliko, jaz pa prijeten občutek, ker ne morem tega ti tako, kot bi želela, niti ne morem—^ opravljati svojih dolžnosti na delovnem kjer prejemam osebni dohodek." j. — Konec lanskega leta je bila vsa slove ^ legacija v zveznem zboru na obisku v No« stu. Je bil to izjemen primer? ...j „Šlo je za eno izmed oblik sodelovanja, ta z bazo. Prvi tak obisk slovenske dele9*J veljal nerazvitim področjem Prekmurja' obisk je veljal občini Novo mesto. Tiaw dela se je pokazala zelo koristna za obe P1 ■ PREMALO SNOVI ZA DELEGATSKA VPRAŠANJA • m dek — Kakšne so izkušnje s postavljanjen1 skih vprašanj? „ , „Premalo izkoriščamo možnost, K' ^ tem ponuja, to pa zaradi tega, ker iz ■ skupščin, od delovnih organizacij ne do1 1 diva, ki bi nam služilo kot osnova za ta j sanje. Ker je v praksi čutiti to a'[ °n0 ,a| katero je sicer pristojen zvezni izvršni sv govi organi, ne pride pa stvar na dne^Vžs nih zasedanj, bi se lahko spremembe P° delegatskimi vprašanji. To možnost bi lj■ ■ močjo boljšega sodelovanja z bazo veli koriščali." . Ja — Kakšne izkušnje imajo delegati zbora v drugih republikah? Je tem usp staviti boljše stike navzdol? „Vse kaže, da smo v Sloveniji kar dobro pot, saj imajo tudi druge^j podobne težave kot mi. V klubu de našo obliko dela pohvalili in jo prip°r I posnemanja vredno." . J)tl — Kakšno priporočilo zvezne del69 p^-občanom Dolenjske, Bele krajine in de j da bi bilo delo boljše? . „Mi in oni si moramo prizadevati za^{ji delovanje. V občinskih skupščinah, v J konferencah SZDL, v klubih delegat® J nah in regijah bi morali dolžnost s^reS|iC zveznimi delegati smatrati ravno tako ^ kor jo mi. Če bomo v tem dosegli nap' ^ ^ mo res sprejemali samo take zakone, z^jj! ^ se delovni ljudje mmožično opredelili-bo delo delegatov usklajeno z ustavni li." kotirati šolo zaradi tega, ker so bili n)®^eu na temelju slovenskega porekla Prer^e,0 d; venski oddelek. Otrok ni pustiI v „/{ eno leto, proti odloku se je pritožil ce 12/ ni svet. Ni uspel. Na vseh ravneh je tudi s pritožbo zaradi slovenskega P1 ^otf|J vega priimka. Jurkovič je namre's jef( Jurkovvitsch. Jurkovič ali Jurkovvits pošiljati svoje otroke v slovenski takrat, ko so mu naložili globo o/ J Podobnih neprilik je bilo še več. V šolskem letu 1939/40 je bilo « 0 šoli 93 učencev. Od tega 43 Nemo® vencev. Ker Kočevarji po porazu kra) so , slavije niso dočakali nemške okupa odporu zoper Italijane odločili za iz* žiško in krško občino. V Mozlju * venci, ki pa so se zaradi italijanske na junija 1942 umaknili skupaj z učitelj jcP^t Horvatom in Jožico Štimec v goz ^ren zanom. Jeseni 1942 so se vaščani v z3Set>nl j teljev), v Mozlju je nato 3 mesece njepe[,,l poučevala Frančiška Potočnik. po j biM hodu januarja 1943 do osvoboditv pouka. LANI SAMO SE 19 UČENCEV ... ' JL Med vojno sta bila uničena *°!f jfifr J knjižnica, šolsko poslopje delno P°,0|0^/ drevje posekano. Po osvoboditvi s°?0|o1 v šolskem letu 1946/47 je hodilo v . cev. Poučevala je Marija Fabijan. ^ ol hodu ni bilo pouka vse do leta jflj hodiII v li voldsko šolo. v Velike zasluge za obnovo S°lstvajveA* J Hedvika Lisac, ki je poučevala kai_ Poskrbela je za novo šolsko pohi^^nM mlečno kuhinjo, šola je dobila *. Leta 1962 je postala mozeljska osrednje osnovne šole „Mirko ®r.aisac v%jfj Po premestitvi učiteljice Hedvike L ^ |ci J so učenci mozeljskega šolskega ok ^j^j! po razselitvi Suhega potoka le se^j5| sii' med dolenjii u ameriki BOTRI) Z URHD Svojo stal6 razmere- Pravijo, da ima vsak zbor da njihoVj Publiko; sami pevci pa poskrbijo, Popestrijo nastoPi niso zgolj koncerti, temveč jih turnerri s skeči, z družabnimi igrami, po kul-'9ra kater^ramu pa Je redno P*es' na katerem ^niblm/ o°d znar|ih tamkajšnjih slovenskih 'ne ^ensk eda °b takih priložnostih naše pri- Ce< *a n P0skrbii° tL|di za domačo jed, za Sez°ni, k0 .t,c°. krofe in podobno. In v jesenski v®'andu skie ?'avni čas za take prireditve, v Cle-PoPold°raj 06 m'ne sobotni večer ali nedelj-■ ^^o tr^ brez takega slovenskega praznika. Jle ned am ,da kulturno in družabno življe-.enske. priHer ‘ Slovenci držijo pokonci naše h^na ie rnH' ZVeste- zavedne slovenske ženske, p. tra 2 y drugimi v okolici Pittsburgha tudi ln,k Vod0nr a ' s Pravim imenom pa Frances I? ’n §teviin'keC' kakr5ne so v Clevelandu, Chica-. ..^enk 'h drugih mestih članice Progresivnih Pevskihriu' ^iovenske ženske zveze pa Štern L^noqi ces Vodopivec. „Ne vem, kaj n°?nas drži <;t T10 ime'i tega domačega branja, e i 'i^dm !iPa^ ^ako vemo> kaj se dogaja med Cances Fink vf IT P°VS0d P° SVetU'“ nT to; rari Vodopivec pa ne dela samo za so ^ti, pa n a P°ma9a povsod, kjer je treba po- kuh^0v Za t ° Pr' nabiraniu prostovoljnih pri- pf iu- Dri° ono človekoljubno akcijo, pri iu^itve. hiiPe kruha ali peciva za slovenske ^ ob|ege Z po tem' ker na vsakem Hia3 Pa se npH'3' mno9i se ji smejejo zaradi tega, Itf *ato, da zrn.eni za to. Vse to dela nameno-Pridobi jj0 '*ud*e °Pazijo, in v šali jih tako ijov ' v prvg s° bili moj oče dvakrat ože-v At^9 s° Dom f.ak°nu se jim je rodilo osem si-Po p efiko vs' razen enega. Janez pa je šel bilo °d9orju raPred mojim rojstvom. Tistikrat je ?k°|j |e. z^lala huda bolezen, kolera. To je Vi 2.0stal je - . Očetu je umrla tudi prva Marj. ič i, unil drugič, je vzel mojo mater 'tl ^ u se jj^ . Hrušice pri Stopičah. V drugem r°istv ^va r0dil° pet sinov in dve hčeri, jaz Se> Miha °la brata sta umrla pred mojim ^artin lfita iol?QJože- Brat Francelj je šel v N«riil^atiia tal<.° da smo ostali doma še Sl Za bra*eStra *^*icka in jaz. Martin je šel v *lt'anjšala°''ri ,6ta tako da sejedru- PRVA VOJNA JE PRINESLA NESREČE ,,Leta 1914 se je začela prva svetovna vojna," nadaljuje Francka. „Veliko fantov in mož je odšlo na fronto. Naša vas pod Gorjanci ni velika in pobrali so vse, kar je bilo količkaj sposobno za vojsko. Prva vojna je prinesla same nesreče tudi v našo družino. Leta 1915 so nam nagle smrti umrli mati in zapustili moža, ki je bil že v letih, brata Matijo in naju, mladoletni sestri. Midve sva morali potem gospodinjiti za vse. A bili sva mladi in vse sva prestali. Brat Matija je moral v vojsko leta 1917, komaj sedemnajst let star. Vesel je bil, ko je bil potrjen, žalostno pa je bilo za nas, ker nismo vedeli, če se bo še kdaj vrnil. Že septembra tistega leta smo dobili obvestilo, da je bil ubit v Galiciji. Vsi smo bili prizadeti in žalostni. Še posebno hudo je bilo za mojega očeta. Kaj vse je prestal v svojem žalostnem življenju! Ko je sina Matijo pospremil na štacjon v Novo mesto in se je vračal nazaj domov, ga je nekdo povozil. Eno leto so ležali na postelji. Ko je minilo leto, so pa odšli za zmeraj še naš oče. Tako je bilo življenje v naši družini. Še danes se spominjam njihovih zadnjih besed, ko so mi rekli, ko sem prj njih čula: .Francka, ne jokaj, saj ne bom umrl.' Še par besed so rekli, potem pa so izdihnili. Hitro pokličem sestro Micko. Ona hitro vstane pa svečo sva prižgali in molili za našega očeta. To je bilo ob pol treh zjutraj marca meseca, ravno na cvetni petek. Hitro grem klicat strica in njegovo hčer in moža od vasi, Jožeta Golobiča. Hitro so jih preoblekli in jih dali na pare. Oni so vedeli, da bojo umrli, saj so naredili testament in vsaki od naju pustili po petsto goldinarjev. Povedat sem šla še drugim sorodnikom, da so naš oče umrli. Niso bili presenečeni, saj so bili že stari 71 let. Zame pa niso biji stari. To je bilo še v vojskinem času leta 1918. Še danes se vsega spominjam, kot da bi bilo včeraj, čeprav sem bila takrat še zelo mlada. No, /daj bom pa jaz kmalu stara 71 let. BRATA V AMERIKI EDINO UPANJE Ostali sva sami na svetu. Sestra je bila stara 14 let, jaz pa enajst. Časi so bili slabi, a medve sva morali gospodarit, kakor sva vedeli in znali, da sva se preživeli. Nihče nama ni dal ničesar, sami sva skrbeli za živino in za ves grunt. Zdaj šele razumem, kaj vse sem morala pretrpeti v mladosti. V Ameriki sva imeli dva brata. Nič nisva vedeli, kje sta in ali sta sploh še živa. Tudi onadva nista vedela, kaj vse se je zgodilo v naši hiši. Kmalu po vojni pa sta nama brata pisala in midve sva jima odpisali, da sva ostali sami na gruntu, da so vsi pomrli. Onadva sta nama pisala, da kmalu prideta domov po naju. Pričakovali sva ju vsakdan, onih dveh pa ni bilo od nikoder. Čez nekaj mesecev sva dobili pismo, da ju ne bo domov in da sta nama poslala paket z vsakovrstnimi rečmi in da naj se pripraviva, da bova prišli k njima v Ameriko. Sestra je bila vesela njunega vabila, jaz pa sem bila bolj navezana na vse, kar sva imeli, na dom in na živino, ki sem jo pasla. Bilo mi je žal, da bova morali vse prodati. Cel mesec je trajalo, da sva vse uredili. Morali sva iti tudi v Beograd, kjer so nama dali papirje. Potem je prišel tisti dan, ko sva morali zapustiti najin dom. To je bilo 21. avgusta 1920. Zdaj pokriva črna zemlja že vso Finkovo družino. Samo še jaz sem ostala. V starem kraju po očetu nimam več bratrancev, samo njihovi otroci so, pišejo se Mantel. Po materi imam še dva bratranca, Franca Brulca in Janeza Jeraliča, in dve sestrični, to je vse, kar imam. Trikrat sem jih že obiskala, mogoče pa bo še kdaj prilika, če bom zdrava. PETNAJST KLOBUKOV IMAM Leta 1923 sem se včlanila v Slovensko narodno podporno jednoto, ki je imela svoje krožke povsod tam, kjer smo živeli Slovenci. Isto leto sem se tudi poročila z Lojzom Vodopivcem, ki je bil doma iz okolice Krškega. Zdaj sva poročena že 53 let. Imela sva tri otroke, dva sta še živa. Slovensko dobro razumejo, govoriti pa nočejo. Amerike sem se težko navadila. Govoriti nisem znala. Niti dela si nisem znala poiskati. Potem sem se najprej naučila tistih besed, da sem lahko vprašala za delo. Najprej sem delala v neki šolski jedilnici. Vedno sem težko delala, tudi težaška dela. Vse, kar sem si želela od Amerike, je bilo to, da bi bilo tam vse zlato in da bi nosila velik klobuk. Zdaj imam doma več kot petnajst klobukov. Še zdaj veliko delam, nekaj za to, da kaj zaslužim, veliko pa zastonj za slovenske organizacije. Rada bi šla še enkrat v stari kraj z možem, pa ga ne morem spraviti. Sama bi se tudi za zmeraj vrnila v stari kraj. Rada bi živela kje v okolici Novega mesta, tam mi je najbolj všeč. Ko sem bila tam na obisku, me je kar pri srcu stiskalo. Takrat, ko smo mi odšli v Ameriko, je bila tam revščina, zdaj pa ni več tako .. Botro z Vrha sem srečal v počitniškem središču Slovenske narodne podporne jednote v kraju Enon Valley v Pensilvaniji. Tam ima ta slovenska organizacija več kot petsto akrov (to je več kot dvesto hektarjev) veliko zemljišče, kjer so postavili vrsto počitniških hišic, zgradili veliko dvorano za prireditve, kohinjo, razstavne prostore, kjer so preteklo jesen uredili prvi slovenski izseljenski muzej, pa še dva plavalna bazena, uredili balinišča, zemljišče za golf idr. V vse to so slovenski rojaki vložili okrog tri milijone dolarjev. Vse od pomladi pa do jeseni so tod številne prireditve za starejše in mlajše rojake in vsako nedeljo skoraj lahko tu srečaš tudi „botro z Vrha". In vedno je drugače pisano oblečena. Vse obleke si sešije sama iz ostankov. In vedno nekaj dela: zdaj zbira prispevke za Prosveto, zdaj za potres v Posočju, zdaj za kaj drugega. „ Vidiš," je rekla, „vedno sem taka, pa čeprav se mi nekateri smejejo. Tudi doma živimo vsi skupaj, vsi si pomagamo med seboj. Zdaj imam že enajst vnukov in 5 pravnukov. Radi se moramo imeti. Nesreče, ki smo jih doživeli v življenju, nas ne smejo streti. Dolgo sem že v Ameriki, letos bo 57 let, to pa lahko rečem, da skoraj ni dneva, ko bi se ne spomnila mladih let pod Gorjanci. Še vedno ne morem pozabiti tistih stezic, ki sem po njih hodila in kjer sem v mladih letih pasla živino." JOŽE PREŠEREN kako vrednotimo značke Zbiralci znamk in novcev že imajo kataloge s podatki o vsakem primerku, ki so ga natisnili ali skovali. Za značke, katerih zbiranje je postalo velika moda, katalogov še ni. Prav zaradi tega je določevanje vrednosti značk še več ali manj ..neznana zemlja". Kljub temu so pri zamenjevanju in kupovanju značk neka nenapisana pravila, ki pomagajo določiti njihovo vrednost. Najprej velja, da se zamenjujejo značke iste vrednosti. Pod značko iste vrednosti razumemo, da je izdelana iz enake ali podobne snovi, posvečena isti temi in izdana v približno enaki nakladi. Nekaj primerov. Če je značka iz plastike — takih je ponavadi največ — je njena tržna vrednost zelo majhna. Nekoliko bolj dragocene so značke iz nepobarvanega aluminija. Sledeča stopnja „dragocenosti” so značke iz aluminija z eno ali več barvami. Korak naprej so značke iz drugih kovin. Z eno ali več barvami, zaščitene z emajlom, posrebrene, pozlačene, izdelane iz čistega srebra, zlata itd. Vse do značk z diamanti, kot je na primer letalski diamantni C, značka, ki je iz čistega zlata in ima vdelane tri briljante. Drugo merilo za določanje vrednosti značke je število, v katerem je bila značka izdana. Če so jo izdali v 10.000 ali več primerkih, to praktično pomeni, da jo srečamo na vsakem koraku. Zaradi tega zanjo ni zanimanja, majhna pa je tudi njena vrednost Bolj dragocena in iskana je značka, ki so jo izdali samo v nekaj tisoč primerkih, prava gonja pa se bo sprožila za značko, ki so jo skovali v 500 primerkih. Zbiralcev je namreč v Jugoslaviji že na tisoče in vsak jo hoče imeti. Včasih se zgodi, da izda naročnik priložnostno značko, katere naklada je samo 100 do 200 primerkov. Popolnoma jasno je, da je taka značka (ne glede na snov, iz katere je narejena) še posebno iskana in dragocena. Tretje merilo za določanje vrednosti značk je tema, kateri je posvečen ta košček kovine ali plastike. Skoraj ni zbiralca, ki si ne bi želel imeti v zbirki športnih značk. Torej lahko trdimo, da so športne značke najbolj zanimive. Drugo poglavje iz te teme so značke, ki jih izdajo ob obletnicah — tako imenovane jubilejne značke. Skujejo ali odlijejo jih samo enkrat, zato je njihova vrednost veliko večja od vrednosti značk, ki se lahko ponavljajo. Ponavljajo se na primer značke delovnih organizacij. Podjetje izda značko v 5000 primerkih. Ko teh zmanjka, naročijo naslednjih nekaj tisoč kosov. To se nekajkrat ponovi. Zaradi tega je taka značka nenehoma „na trži- urbanistični načrt novega me; šču". Ker je tako pogosta, zanimanje zanjo pada, s tem pa tudi vrednost. Delovna organizacija, ki je značko naročila, je z veliko naklado res dosegla precejšen propagandni uspeh, med ljubitelji pa ni značka vredna počenega groša. Kar se tiče tematike, so med zbiralci najbolj iskane športne značke (predvsem nogometne, ker je nogomet baje v Jugoslaviji najbolj važna druga stvar na svetu), športnim slede po priljubljenosti in zanimanju jubilejne značke, slednjim planinske itd. Ne glede na vsa omenjena merila vrednotenja, so tudi značke, ki ne spadajo v danes sproti in približno določljivo lestvico vrednotenja. To so značke, ki so jih izdali pred 30, 40 ali več leti. Število takih primerkov je danes tako I da je prava sreča naleteti nanje. Njihova' nost se odreja z dogovorom. Zanje je ^5 odšteti toliko in toliko drugih redkih znač* pa denar. Zgodilo se je že, da je značka, izd® na začetku našega stoletja, „končala" na Pra pravcati licitaciji. Kaj hočemo s tem povedati? Zbiig značk je za nekatere prav gotovo zanimiv k®j ček. Ne bi pa se smel preleviti v dobičkar*” Veljalo naj bi pravilo, da značke samo zarti* jemo in ne prodajamo. Torej značka neke v nosti za značko podobne cene. ,.jg Seveda je ob vsem tem načelno vpra®1;), če se bo „značkarska mrzlica" sploh obdrz Moda je muhasta reč. naenkrat bo pomlad lapuh j Od nekdaj so to rastlino uporabljali pri prehladih in kašlju. Nizka vztrajnica z belo koreniko, iz katere spomladi zrastejo 3 do 6 cm visoka, z rjavimi luskami krita kosmata stebla s svetlo rumenimi cveti, raste po vlažni, ilovnati zemlji kot nadležen plevel. Cvete od februarja do marca; takrat nabiramo cvete, liste te rastline pa tudi kasneje. Listi in cveti vsebujejo precej sluzi in hlapno olje ter čreslovino, kar vse preprečuje in topi sluz. Zaradi teh lastnosti uporabljamo lapuh za zdravilo pri kroničnem katarju dihal, pri prehladu, pri kašlju in hripavosti, pri vnetju rebrne mrene, redkeje pa tudi pri črevesnem katarju in slabi prebavi. Lapuh uporabljamo sam ali pa v kombinaciji z islandskim lišajem, bezgom, trpotcem, kaduljo itd. Za zdravilo kuhamo čaj iz 5 do 8 gr posušenega laPu pj skodelico vode, dodati .J med ali sladkor. Tri J takega čaja na dan bodo j ku pomagale. ,:rup' Zelo je uporaben tudi ^ ki ga napraviš, če dene ^ enako množino mlečneg 0 korja enako množino ^ narezanih lapuhovih l'st0 t nanje rabimo zmečkane^ „j lapuhove liste za obkla ' jih stavimo na čire in gn°l ne. ___ #: z domačim zeljen1 ajdovi žganci Že Poli^ ibirk, V|n t Prevo *ep Mate d| spi zajel starej •va f P* nai|a H?Vsk Miod . Ma ■toru teljev ^to *nani unva Nismo še imeli pravega snega po dolinah, da bi se dodobra nasankali in nasmučali, ampak ker smo že v februarju, bomo pri oblačilih mislili na pomlad in ne več na zimo. Kolikor bo še mrzlih dni, jih bodo prenesli s staro garderobo, novo pa bomo kupovali za novo sezono. Le brez strahu, da nam moda prinaša take novosti, da bi vse staro nič več ne veljalo! Nove so edino nove barve. Močnejši zeleni toni so v zatonu, turobne barve izginjajo. Pač pa se pojavlja modrina v raznih odtenkih, modna je temno rdeča, rdečkasto-lila, modne so pastelne barve, vedno, najprej in na prvem mestu pa so peščeni toni in veliko bo belega. Pri dolžinah ni nič novega. Krila še vedno zakrivajo koleno, hlače so še vedno aktualne, samo širokih ni več. Take spravimo v naftalin, pa nam bodo še kdaj prav prišle. Lahko pa iz širokih hlač naredite tudi ozko krilo. V splošnem so krila široka, od valujočih do plisiranih in nabranih. Če se še niste, se pripravite na tesne, ozke čevlje z visoko peto pa na skodrano pričesko. Brez rutic in šalov še ne bo šlo, pletenine niso nikdar ob veljavo, in če vam razmere ne dopuščajo novega spomladanskega kompleta iz trgovine, ga lahko napletete sami. Ravno prav je še časa. da ga lahko ob nepretiranem sukanju pletilk začnete in končate. R. BAČER Resda sodobne gospodinje rade segajo po jedilih „instant", med katerimi so tudi ajdovi žganci, vendar so doma pripravljeni iz prave moke veliko bolj sočni. „Pravi ajdovi žganci morajo biti taki, da se kar tresejo, ko jih neseš na mizo," pravi go stilničarka Marija Gorenc iz Brusnic. Njene žgance s kislim zeljem in ocvirki so pohvalili že mnogi gostje. Kako jih pripravlja, je povedala: „Za 6 oseb potrebujemo okrog 60dkg ajdove moke. Jaz Marija Gorenc jo kupujem v mlinu, ker tista iz trgovine ni tako dobra. Vzamem trilitrski lonec, ga do polovice napolnim z vodo in osolim. Ko voda zavre, naenkrat stresem vanjo ajdovo moko in pustim kakih 10 minut. Šele potem kepo s kuhalnico prerežem na pol in spet kuham 10 minut. Nazadnje odlijem odvečno vodo in kakih 5 minut hitro mešam žgance. Potem jih s kuhalnico drobim v skledo, polijem z domačimi ocvirki in serviram. Ha d0"1! Zraven se dobro P°? ^ V* če kislo zelje. Tega ku di, in ko je napol men ' ^Ijt' nem ocvirke. Ku,ia medtem pa posebej J prežganje. Končno o° . (F ga zelja odlijem vodo, » ^ sem na prežganje in 9 dušim. Kuhanemu vrhu dodam doniap®. g^i Kajpak gredo zelje m bolj v slast, če jezra domača krvavica." m 30 00LENISKI LIST Pisateljica Han Suyin, kitaj skega in francoskega rodu, V sodelovanju treh jugoslovanskih založb: Mladinske knjige iz Ljubljane, Mladosti iz Zagreba in Vuk Karadžič iz Beograda je začela izhajati zbirka „Pet enciklopedičnih izdaj". Prva knjiga te zbirke je delo ameriškega znanstvenika Lancelota Hogbena »Matematika v nastajanju", ki je v ZDA kmalu po izidu postala uspešnica. Temu se niti ne gre preveč čuditi, saj je matematika tista znanost, ki je v današnjem svetu najgloblje zajeta v vsem dogajanju. Avtor knjige je takole zapisal v enem od poglavij: „ ... matematika je prodrla prav na vsako področje našega vsakdanjega življenja do take mere, da je vsakomur, ki mu matematični prijemi niso vsaj malo znani, onemogočen dostop do globljega razumevanja okoliščin, ki to življenje oblikujejo." Poznavanje matematike »instrumenta inteligentnega planiranja" je torej že kar nujnost, gotovo pa ne v takem obsegu, kakor je potrebno poznavanje te vede strokovnjaku. Prijeten, ne preveč naporen izlet v svet matematike, vpogled v zgodovino nastajanja in oblikovanja matematičnih pojmov in osnov, nam nudi prav knjiga »Matematika v nastajanju". Delo odlikuje bogat izbor slikovnega gradiva, črno-belih in barvnih slik, skic in reprodukcij. V slovenščino je tekst prevedla Maja Žaucer, uredila pa Mojca Mihelčič. obzorja Makedonske "sanke studio za risani prod,, ' uie v okviru filmske film Dnntske hiše Vardar -Jih L-sta)a doma in zunaj na- iij'vseboli poznan-,zvir' sturiin81 '.n nač*oa realizacij sta "sk°Pskar'lC|bila- Že kar naZ'V V |etns . *°*a nsanega filma". delavci J!™ Ietu imai° filmski Črtu ,pske9a studia v na-Prva l; elav° šestih risank. Že Posnete5'HaSl°V "Feniks"ie „Pet min,. 90 z naslovom čenjajo J dvanaiste" Pa za‘ Peter R,- emat>- Avtor obeh je “ligorovski. niso iz razumljivih razlogov upoštevani slovenski avtorji, saj je namen knjige seznaniti bralce s književnostjo, s katero se težje seznanijo bodisi zaradi jezikovnih ali drugih ovir. Izbor je Miha Mate naslovil „Na sončni strani" ter tako v naslovu izrazil eno od meril, ki ga je vodilo pri izbiranju — pričevanje »sončne strani pisateljske zavzetosti, ki nas na različne načine opozarja, da se je potrebno kjerkoli in kadarkoli upreti kakršnemukoli zlu in nasilju, ki bi hotelo zasužnjiti ali celo uničiti človeštvo". V obsežni spremni besedi je Mate očrtal značilnosti jugoslovanske kratke proze ter izrisal portrete posameznih pisateljev ter njihovega dela. ' 5**'cah ifn--a$a ^aka kupce na ' *^rka KnrJ'^arn 162. zvezek V'St ^ha iui°r’V katerem ie sla’ j Prevodov b lte Pr'Pravil izbor i 1, Ptoze 1 kratke jugoslovan-Prevci , ana dela ie Miha ; h 'n pm naP'sal tu’ )e'l1 iun fSed°' ^ 'zk,or Je , pl' farejše i„9osl°vanskih avtorjev J M9 ^driL u6dn,'e generacije: ">| gg,,Vekoslava Kaleba, > ES !?' Blažeta Ko- 5 ,la Ulila ona Desr|ico, Mi- drUP' n ®ranka ’a a Marinkovi- * S Slavka Ja‘ S M '?dra9a B„.t0niia lsakoviča in 'JZ\ fr- v A\ teli0 predvsem -° VOd,l° pri IZ‘ ^ l'ter?Je ,zdelana Pisa‘ .; «5* “i 'ine a 0stVarialcev d'"'" uterarmn rav tako v izboru "iSl Slfe” '* j arialCev p0,nih literarnih J Prav tai,« .. ______ V že dobro znani in priljubljeni knjižni zbirki Zlata ptica, ki prinaša najlepše pravljice in pripovedke iz svetovne književnosti in po kateri radi sežejo tudi tisti, ki so že odrasli otroškim letom, je tokrat izšla zbirka korziških pravljic pod naslovom »Mezinčica". Pravljice in pripovedke s tega sredozemskega otoka, kjer med prebivalstvom živi še izredno bogato ljudsko ustno izročilo, je zapisal J. B. Frederic Ortoli, v slovenščino pa jih je prevedla Maja Žaucer. Kakor so pravljice in pripovedke mnogih narodov, ki so bili že predstavljeni v zbirki Zlata ptica, obdelane, raziskane, pa ne več žive med ljudstvom, tako so korziške pravljice malo raziskane, neobdelane, a živo prisotne v življenju Korzičanov. Velik del plodov ustvarjalne ljudske domišljije, ki pod vročim sredozemskim nebom še bolj cveti, ostaja nedostopen ljubiteljem tovrstnega snovanja, saj korziške ljudske tvornosti ne raziskujejo in ohranjajo tako, kot bi lahko. Zato je tudi vsako delo, opravljeno na tem področju, hvalevredno, še posebno če je bilo opravljeno z dobršno mero posluha in spoštovanja, kar lahko po površni oceni rečemo za F. Ortolija. Knjiga »Mezinčica" je opremljena z večjim številom ilustracij, katere je prispeval Kostja Gatnik. KLASIK Tehnična založba v svoji knjižni zbirki Spektrum že lep čas ponuja slovenskemu bralcu v svetu zelo priljubljeno zvrst pripovedi, ki jo mednarodno označujemo s Science — fiction, prevajamo pa kot znanstveno fantastiko. Slovenski knjižni trg žal ne premore veliko del tovrstne literature, čeprav v svetu, pa tudi v drugih jugoslovanskih republikah knjig SF nikakor ne primanjkuje. Res pa je, da je slovenska bera prevodov mnogo bolj pretehtana in čista, saj slovenski bralec dobiva v roke večinoma res izbrana dela, za katera velja, da so tako po literarni obdelavi kakor po idejnem sporočilu enakovredna tradicionalni literaturi. Zadnja knjiga iz zbirke Spektrum, ki je že nekaj časa na policah knjigarn, je natis dveh romanov ameriškega pisatelja znanstvene fantastike Roberta A. Heinleina. V slovenščino je Alojz Kodre prevedel »Vrata v poletje" in »Neprijeten poklic Jonathana Hoaga". Ameriški pisatelj Upton Sinclair je bil izredno plodovit ustvarjalec, saj obsega njegova bibliografija več kot 100 knji-ž .vnih del, med katerimi je za r obri dve tretjini romanov. Njegova dela doživljajo pri literarnih kritikih različen sprejem: nekateri ga odklanjajo kot premalo kvalitetnega, spet drugi hvalijo njegov pogum v iskanju novih izraznih možnosti, dinamičnosti njegovih pripovedi in družbeno angažiranost. Upton Sinclair je v mnogih svojih romanih razkrinkaval ameriško družbo ter kazal njene manj svetle in lepe plati. Obsežni roman »Zmajevi zobje", ki je izšel v zbirki Ljudska knjiga pri Prešernovi družbi in čigar izdajo je denarno podprla Ljubljanska banka, je v mnogočem podoben ostalim Sinclairovim delom, le da je morda za našega bralca pretresljivejše, ker opisuje čas nacističnega preganjanja Židov. Roman je izšel v dveh knjigah, prevedel ga je Mart Ogen. osebnost, ki združuje Vzhod in Zahod, je pri slovenskih bralcih znana avtorica zelo berljivih romanov. Skoraj dosledno je prizorišče pripovedi njenih del eksotični Vzhod, ki pa odkriva v svoji eksotiki tudi manj razkošni in opojni del svoje podobe. Med najuspešnejšimi deli Hane Suyinove je tudi roman »Gora je mlada", ki ponovno prihaja na police knjigarn; prva zaloga je namreč hitro pošla. Roman je izdala koprska založba Lipa, prevedla pa Rapa Šuklje. »Gora je mlada" je v bistvu ljubezenski roman, vendar ob to osrednjo temo pisateljica uspešno riše visokogorsko kraljevino Nepal z njenimi prebivalci ter zgodovinsko dogajanje prelivanja vzhodne in zahodne kulture. V starodavni svet, v katerem »so si bogovi in ljudje blizu", prihaja zahodnjaški napredek, s seboj pa nosi tudi negativne stvari, vendar hkrati postajajo tudi nosilci tega napredka oplemeniteni s starodavnimi vrednotami nepalskega ljudstva. Roman je zelo prijetno branje, ki na račun razvedrilnosti ne izgublja premišljeno odmerjene, primerne globine. Opravljal je že več poklicev, poskušal najti tisto delo, pri katerem bi se dobro počutil in bi ga nemirni duh ne gnal drugam, vendar je od vseh del, kar jih je doslej opravljal, še najraje slikal. Od šolskih let naprej je risal in slikal, posvetil veliko prostega časa temu ustvarjalnemu konjičku, zdaj pa se mu zdi, da je likovno ustvarjanje njegov edini pravi življenjski poklic. Njegova največja želja je, da bi postal slikar. Beseda teče o Jožetu Kotarju, šoferju Kmetijske zadruge Krka, ki je eden od številnih ljubiteljskih likovnih ustvarjalcev v novomeški občini. Z ženo in triletno hčerko Klavdijo živi v kletnih prostorih enega od blokov naselja Majde Šilc v Novem mestu. V stanovanjskem prostoru, že tako skopo odmerjenem, ni pravih možnosti za postavitev slikarskega stojala, na katerem bi se sveže poslikano platno lahko sušilo ves dan. Tudi / svetlobe je malo, le kolikor je pride skozi prizemna kletna fykna. Pa vendar tudi v ta-kiff 'razmerah Jože Kotar še ved^o, če ne celo še z več vcjljein več veselja slika. »stanovanje je moj atelje," pravi Kotar. »Žena je pdpcildne v službi, jaz pazim otroka in slikam. Včasih de-lapn tudi do ene ure ponoči. Delam kar v kuhinji ali na hodniku." Potrebo po ustvarjalnem delu začuti Jože Kotar pogosto in takrat mora slikati ali risati, to je že zunaj njegovih vsakdanjih odločitev. Morda ga platno, barve in čopiči toliko bolj vabijo k delu, ker se mu zdi, da počasi prihaja do tistega, kar želi v slikanju doseči. Takole pravi: »Doslej sem veliko posnemal druge slikarje. Ker sem brez znanja želel slikati, sem pač obiskoval razstave, opazoval slike in potem poskušal še sam nekaj podobnega ustvariti. Tako sem se seznanil z razli- čnimi smermi v slikarstvu, vendar mi je realizem še najbolj pri srcu, čeprav se mi zdi, da realistična slika zgolj s posnemanjem nekega predmeta ali narave premalo pokaže, premalo da gledalcu; kot da ji nekaj manjka. Poskušal sem že to manjkajoče v sliki podati z abstraktnim vložkom. V čisto realno okolje, gozd, sem vrisal abstraktno obliko. Res, premalo je »namalati" samo pšenico in nebo. To ni celovitost trenutka." Hotenja so velika, presegajo Jožetove sedanje zmožnosti in sedanje znanje. Tega se Kotar sam dobro zaveda, zato rad prisluhne vsakemu nasvetu, vsaki dobronamerni kritiki in pomoči izkušenejših ustvarjalcev. »Ko me je oče pregovoril, da sem šel v šolo za električarja, sem razumel njegove razloge, s katerimi me je prepričeval, da slikarstvo ni noben poklic. Danes pa mislim, da to laViko je!" komentar ZBIRKA JE ADUT Izdajanje knjig je nadvse pomembna dejavnost, lahko bi celo dejali, da v naši družbi tej dejavnosti še nismo prisluhnili tako, kakor bi morali. Vendar pa nekateri pojavi v založništvu niso razložljivi iz samega položaja, v katerem so slovenske založniške hiše. Res je, da se riba v roki zvija, da naše založbe v kleščah gospodarjenja iščejo in tudi najdevajo pota za reševanje finančnega položaja, vendar si nekaterih spodrsljajev ne bi smele privoščiti, že iz lastnega interesa ne. Naročnike zbirke Sto romanov je Cankarjeva založba vljudno obvestila, da ne bo izpolnila obljub, ki jih je dala, ko je naročnike vabila k podaljšanju naročita za zadnji letnik. Namesto prevoda slovitega Rabelaisovega romana »Gargantua in Panta-gruel" bo izšla Andričeva Travniška kronika. Ta odločitev je čudna in je razjezila marsikaterega naročnika, ki je upal v zbirki dobiti eno tistih proznih del, brez katerega si podobe svetovnega romana ne moremo zamisliti, pa tudi zbirke, ki hoče to podati, ne. Nihče nima nič proti Travniški kroniki, „s slavo Nobelove nagrade ovenčanemu delu", neprijetno je le, da prevoda celega romana Gargantua in Panta-gruel v slovenščini še nimamo, Travniška kronika pa je izšla že večkrat; da prevoda v precej propagirani izdaji Zbranih del Ivana Andrica, ki se ga loteva Državna založba v sodelovanju z več jugoslovanskimi založbami, sploh ne štejemo. Nihče ne more biti vese!, če založba udari mimo žeblja po naročnikovih prstih. Prav mogoče, da je v ozadju račun, ki se je pri slovenskih kupcih knjig že večkrat izkazal za pravilnega: naši ljudje radi kupujejo zbirke in žele imeti celovite, kljub temu da bodo imeli posamezno knjigo natisnjeno kar v dveh naročenih zbirkah. M. MARKELJ J. PRIMC od havbice za točilni pult NJENO TUJSTVO Pot jih je vodila v Južno Ameriko, Argentino in Brazilijo. Toda zaradi nenadne mamine bolezni so se že čez kakšno leto vrnili. In prav tu v Novem mestu jo je doletela vojna. Oče je bil interniran in postali so večni begunci. Spominja se strahotnega Čerkeza, ki jo je hotel posiliti, in maminega krika na pomoč. Bila je strašno prizadeta in vse'te vojne grozote še danes odmevajo v nji. Po vojni se je Nadja Ferličeva poročila. Rodila sta se ji dva otroka. Mama je umrla in z družino se je preselila v Kalifornijo. „Sanje o velikem svetu so samo velika iluzija," pripoveduje Nadja in v njenih očeh se zrcali žalost. Prepotovala je ves svet. Bila je tudi na otokih Fidži in na Novi Zelandiji itd., toda nemir ji ne da miru. Rada bi še popotovala. Najraje pa prihaja v svoje Novo mesto. Tu so njene prave korenine in nekega dne bo Ferličeva Nadja kakor že tolikokrat doslej spet priletela iz daljne Kalifornije. In mogoče boste srečali zadržano osamljeno gospo s pšenično rdečkastimi lasmi in velikimi rjavimi očmi. Morda vas bo povprašala, kako je s to in ono rečjo v Novem mestu. Obiskala bo znance in sorodnike, toda začutili boste nemir, daljavo in neizbrisljivo odhajanje. Nadja se zaveda te dvojnosti, dveh domovin. Zato je doživljanje prave domovine še toliko močnejše in dragocenejše. Kadar pride, si nakupi slovenskih knjig, naužije se domače govorice in v droben zvežčič si zapiše polno novih imen. Njena človeška toplina izžareva nenavadno moč kakor pokrajina in spomini na neko obdobje, na neko življenje v tem srečnem mestecu, ki pa se počasi in nezavedno odmika. V obrazu in rokah, v očeh, v človeškem telesu in človeških sanjah je neuničljivi vrelec domotožja, je nekakšna travnata preproga naše mladosti in našega umiranja. Nadjin oče Ferličev Gustelj pa je rekel: „Vsaj ptice naj bodo svobodne!" LADISLAV LESAR Cetinskega gostilna v Novih selih je bila gotovo ena najbolj znanih, če ne celo najbolj znana v kočevski občini. Slovela je po dobri slanini, salamah, klobasah, šunkah, tlačenkah in jancih na ražnju ter seveda po dobrih odprtih vinih iz Primorske in Jastrebarskega. O gostilni govorimo v preteklem času, ker nima več firme nad vrati, saj je sanitarna inšpekcija zahtevala, da jo zapro. Dokončna beseda o obstoju ali ukinitvi te gostilne pa še ni rečena, saj je za obrt zaprosila 55-letna Marija Cetinski, medtem ko se je njen 65-letni mož Tone, dosedanji gostilničar, upokojil. Na območju bivše občine Banja Loka je bilo pred vojno 16 gostiln. Danes uradno ni nobene več, najdalj pa se je obdržala prav Cetin-skijeva. „Koliko je naša gostilna stara, ne vem, ker nisem o tem nikoli vprašal očeta," pove Tone Cetinski. „Moj oče jo je prevzel od deda še v ranjki Avstro-Ogrski, leta 1902. Predniki so imeli registrirano trgovino z mešanim blagom, vinom ter .prašiči in teletino v živem in zaklanem stanju'. Se moj oče je v Avstro-Ogrski vozil pozimi meso na Reko, v Bakar in Kralje-vico. Nazaj pa je solaril (vozil oz. tovoril sol). Živino in meso je pokupil od naših kmetov. Takrat so naši dajali kmetom v trgovini na vero (na kredit)/ jeseni pa so kmetje plačali s slanino, mesom, fižolom in drugim." Kljub vojni se je le ohranilo nekaj knjig iz starih časov, v katerih so zapisani dolgovi kmetov. Pred datumom 26. 6. 1910 smo prebrali: „Dragarski Jože dužan 39 kilo ovsa po 10 je 390 in 50 kilo soli je 550. Zel (vzel) hlapec Stefan. 27. 7. 1910 10 kg moke po 22 je 220 in prezgarna (kvasa) za 18. Zela dekla, kada se pugemaster (župan) voli" in tako dalje do 18. 10. 1910, ko je bil ves dolg poravnan. Zanimivi so še vpisi za Mihaela Klariča, ki „je imel 100 fl (florintov) duga (dolga) tabolira-nega (knjiženega) in je interes (obresti) za 1909 leto plačal". Neki Jakšič pa „je dug odslužil, kada smo kozolc zakopali in štalo (hlev) pregrajevali". Spet drugi „je imel 6 dni odsluženja kada smo drva vozili iz Jazbin", neka ženska pa je odplačala s 40 kg Špeha (slanine) po 0,65 je 36 fl. Nekdo pa se je zadolžil, ker je kupil „1.000 kom. dasak" (desk za prekrivanje strehe, ki so bile nekaj večje in širše kot skodle). Ko so po kapitulaciji Italije in po Kočevskem zboru okoli 20. oktobra 1943 prodirali Nemci od Delnic proti Brodu na Kolpi in Kočevju, je bil gostilničar Tone kanonir pri 150-milimetrski havbici, ki so jo partizani dobili v Peklu (pri Knežji lipi). Zanjo so imeli le 11 granat. Naprave za merjenje so bile pokvarjene, vendar je partizanom le uspelo kar 3 dni zadržati nemško ofenzivo. Še potem Nemci niso prodrli po glavni cesti, ampak so se prebili okoli. Marija Cetinski se tako spominja težkih dni: „Mi smo se umaknili proti Kolpi v Rauhovo hišo, da bi se izognili Nemcem. Ampak prav tam so Nemci prekoračili Kolpo v gumijastih čolnih. Tam smo jokali in stokali, ena pa je molila. In takrat sem videla Pepeta Tekstarja, ki je nesel petelina pod roko in zavil kar med Nemce. Nekaj besed je znal nemško in ji^ l6 povedal, da nese petelina nekemu bolniK_ Nemci so mu dali celo cigarete. Prepriča sem, da so ga poslali partizani v izvidnico. Čolnarski klanec za Nemce takrat ni bil Pjf hoden. Sicer pa je tudi pred vojno in * nedavnega bil pozimi pogosto neprehoden osebne avtomobile in avtobuse. Gostilni Tone, čigar gostilna je na vrhu klanca, je P gosto šel na pomoč s konji in verigami- > Pri gostilni je bila avtobusna postaja. P° ki so čakali na toplem; zdaj, ko je novaces pa je postaja na drugi strani vasi in Potn čakajo na mrazu in burji. V gostilni so se ustavljali vsi popotni, p vsem pa ribiči, ki so se vračali s Kolpe-lovska družina Banja Loka je imela tu . ke od svoje ustanovitve dalje. Vse volitve sestanki so bili pri Cetinskijevih. CeloreniF ali pa tehnični pregled mopedov je bil tu. Tudi med vojno je bil „promet", ^ ?0?j( stilno zasedli Italijani, Nemci, partizaniin ^ pred koncem vojne celo četniki. Nobeden ^ veda ni ničesar prinesel. „Nekaj smo da milo, nekaj pa s silo," pravi Marija Cetinski se spominja, kako je bila od leta 1943 dalj ^ komanda mesta Kočevje in rajon. Spomini ^ predvsem Staneta Otoničarja. Kaže P3 da se bo do smrti spominjala partizanke M ce, ki si je tu likala obleko in perilo, pregnala uši, komaj pa je odšla, je nalete ^ bele, ki so jo takoj ustrelili. Takrat je°'aaSe enkrat polna vas belih, koimnda mest je malo prej umaknila proflBfivršju, od k je bilo sem, v Nova sela, slišati Part,zj’- ' harmoniko. „Če bi komando dobili tu, D vsi mrtvi, tudi mi." .J Tone Cetinski se je odločil, da ne b0-eji več gostilne, pač pa naj ima žena bife, ^ bodo dovolili. Njemu se je nekaj zameri ■ ma lepega vtisa o inšpektorjih, ki zahtevaj in ono izboljšavo in ker so mu očitali, da ^ da kmetu tudi bencin, če pride P°nij nad 20 km do najbližje bencinske Črpalke-^ Marija Cetinski pa pravi: „Bila je v°ln?,' ja ščina in polno hudega. Vedno sem n[’lS'^sili bo bolje in lepše ... V naši vasi je bilo 130 ljudi, zdaj jih je le še 30, v glavnem ■. in bolnih. Podobno je v vsej okolici. Vs ^ ra, izumira. Teh nekaj starih, kar nas )e Kostelskem, bi morali več narediti, da šla domov mladina, ki je odšla v mesta • • ^ je lepo pri nas. K srcu ti priraste ta a(ll telj ti je, če ga imaš rad. Strašno rada ^ na polju ali kjerkoli. Z očmi božam ^ pogovarjam z zemljo, poljem, drevesi- -ej razume, ti je naklonjeno, da niti ne po1 kakšnega drugega prijatelja. ,0(Iia. Med vojno je bilo hudo. Moža ni bll° t,jla Oče je bil bolan. Dva majhna otroka s j. pri hiši. Vsi so nam jemali. Vendar ta ^jta sem bila obupana. Danes pa sem- . jgit* zaposlena v Ljubljani. Zdaj bom stara