AMD UUiaiBUlMB PI (Ri. M) iOUUftUD BY Tfl ACT OF OUTOKIK IflT, OV FILI AS 1K1 POST UfflUI et Ivi Tort, I.T. By Order of m Prvftel i. S Bnrieson. foatmgnn- On«« Vajvetjl slovenski dnevnik Velja u vn leto k pol GLAS NARODA List slovenskih delavcev v Ameriki, Tke Largest tlorefdaa Dalit im tke United State« Every Day Except and Legal Holiday« TfcOOO Readers TRLBFOH: 287« CORTLANDT. Entered u Second Clau Matter, September 11, 190S, at the Poet Office at New York, N. Y„ under the Act of Congre«* of March 3, 18tf TBLEFOM 4687 CORTLAND^ NO. 3rr STEV. 302. NEW YORK, FRIDAY, DECEMBER 26, 1919 — PETEK, 26. DECEMBRA, 1919. VOLUME XXVII - LETNIK XXVD NEMŠKA MIROVNA POSLANICA AMERIKI VODILNI NEMŠKI PACIFIST IZJAVLJA. DA JE TREBA POPRAVITI ZLO. KI IT. BILO STORJENO FRANCIJI IN BELGIJI. V VSAKEM NEMŠKEM DOMU JE GOSPODARILA SMRT. to. kar se proti nebu. decembra. V spominu na v h- roke proti trmi ho/it'ui' nočj ter prisezimo: — Nikdar ve«"-! i-ttiekinir, vodilni nemški pacifist, je poslal no poslanico na naslov naroda Zdru2t*nili sklenitev miru, - j«* i/javil Schueking, — božičnega veselja. Človeštvo je preveč tr- Berlin. Nemčij*. 24 dogodilo. dvigniuio »vo obsejan«'mu t/ zvezd..rti Profesor Walter S iIhii^n to lx»žično miru« držav. — I'll/a w lio/i'- 11: 4. v uašdi sr«-il» manjka pelo. — Številni miljoiu naših bratov so stopili v ono temno deželo. ./ kateri- ni nobenega povratka. ho bo napočil sveti večer, bo čuti po «fb*in svetu veliko ilitenje izgubljenih starih mater, ko jih sinovi so mrtvi. Vžaloščei-e matere bodo stale pri božičnih drevesih ter delile darove otrokom, ki niso nikdar poznali svojih očetov. Samotne deklice bodo z žalostjo opomnjene na usodo, ki je uničila vsa njih upanja za bodočo srečo. s V Nemčiji ni uiti enega doma. v katerem bi ne bilo zaznamovali Mitrti. Največje veselje vseh bi bilo, če bi mogli okrasiti gro bove svojih mrtvih. - . __ To je Božič po šis.-ih letih vojn.. in po enem letu premirja. Posamezni ljudje ihmj mogoče v tako veliki nn-ri krivi t»'ga kot na-rodi sami. Iloriti s»* menimo sedaj proti svetovnemu sovraštvu. Zvečati moramo skupaj v.se, kar je lastno celemu človeštvu. Ali ne cu-t ,to aricrb-ske, francosk ali ameriške matere proti svojim otrokom i*tejra. kar euti nemška mati? Kako korist imamo od tega, če se sovražimo med s**b«j 1 Združimo se «er pozabimo, kar smo storili zlega drug drugemu. Vzgojimo svoje otroke v misli, da j«1 pravica višja kot nioe ut da mora vladati med narodi pravica. -- Vse 7|o. storjena Kmuciji in Belgiji, mora bili popravljeno in zlo, ki je bilo podpisano v vcrsaillski pogodbi, m3ra biti istota-ko popravljeno. _ ■' IMajmo skupaj *a veliko Ligo narudov, ki bo pribežališče v zadružništvu dela. \ spornimi na vs..-. kar se je zgodilo, dviguimo svoje roke v t Mitu bo/ieni no«-i v vsaki deželi proti zvezdnatemu nebu ter priss / mo, da se kaj tak- ir:. n^- sme zgoditi nikdar več. D'ANNUNZIO JE POGOREL PROTI D ANNUNZIJU JE NASTALA VELIKA OPOZICIJA. KATERI NAČELJUJE ZANELLO. — SLEDNJI JE IZJAVIL. DA NE MORE NJEGOVA VLADA DOLGO TRAJATI. — ON JE VPRI-ZORIL CELO GONJO PROTI NJEMU. Rim, Italija, 15. decembra. — List "Tempo" j«- objavil m-, raj precej člankov, ki se pečajo s sporom med D'Aiinuuzijem ter >i-gnorjem Zanello, posh*.ncem i/. Kek». i Kaj pa je s signorom Rizzi, ki je bil baje izvoljen od italjali-skega reškega narodu poslancem v rimski parlament 7 Soglasno s tem listom je zahteval D'Annunzio od Zanene brezpogojno pokorščino. Slednji se je temu uprl in prav posebno potem ko ga je dal pesnik neprestano opazovati ter mu pretil, da ga bo stavil pred vojno sodišče. I/. Italije, kamor je pobegnil, je vtihotapil Zanella manifeste v Keko ter poživljal narod, naj se oprosti tiranstva prismojenega pesnika in si zagotovi varstvo laške vlade. Tozadevna poročila niso dospela v primernem času, da bi upli-vaia na splošni izid volitev, vendar pa je bila njih posledica, da so odpadli številni pesnikovi pristaši. Naslednji dogodek se je izvršil, ko je izdal Zanella manitest, v katere m je razložil pogoje laške vlade ter pozval reški narod naj glasujejo o tem vprašanju. Kakorkitro so se tozadevni letaki pojavili. je izdal pesnik povelje, naj jih zatro. Odposlal je karabinjerje, vojake in častnike, v privatne hiše in tam so slednji nastopili na naravnost nesramen in bre/obzireu Na sliki vidite še par radikalcev. k* so bili deportirani prejšnji teden v Rusijo. Na pamiku so do- način proti prebivalcem. Posledica tega je bila, da je prišlo do spo-fcili nove gorke obleke, perilo itd. Ženskam so odkazili kabine prvega razreda, možki so pa v dru- Ipadov med prebivalstvom in vojaštvom in da je bilo veliko areti-gem in tretjem razredu. V najkr ajšem času bodo poslali za njimi njihove družine. Ruski boljševi- ranih. ki bodo gotovo z veseljem sprejeli svoje "preganjane"' brate. Vojaški terorizem pa je bil brez uspeha — pravi list "Tempa". _____________________________________________i Agitacija, katero je uprizoril Zanella, se je hitro razširila. Njegovi nmirnr ll lirilrtl ll ninilA milil n manifesti in letaki so z veliko silo in naglico uničili avtoriteto re- nAZmtnt V NtMulul DAKILu JOHN Ui škega takozvanega narodnega sveta in avtoriteto zaveznikov. Pretežna večina naroda se je naveličala avtokratičnega režima DnPVpDCril CD J A jD'Annunzija ter se izjavila za sprejem predolgov kot jih j- stavi-IIUUIXLIII LLLLIlUn K Jaška vla(Ja poroeila prihajajo tudi od drugih strani. ~~ D'Annunzio je bil zelo vznemirjen, ko je izvedel, na kak na- rii. — Plačal je velikanske cene. Glasi se, da je podaril stari Ročke čin je narod gias0val. Domneval je, da bodo vsi ljudje zanj ter ho- feller nadaljne svote v "dobro-i dil po ^^ v lu,if0rmi laškega ardita. List zaključuje svoje poro-delne namene". ČHo takole: Celi Berlin je prevzel duh liaku-! --j — Gabriel D'Annunzio je v imenu prostosti-razveljavil ljudsko povanja in tekom preteklih par! Največja svota, katero je ke- .glasovanje, proglasil nadaljni obstoj svoje vojaške in civilne a\to- ALEXANDER SCHATZ A3RA.HAM RROOKS / ^HV^AN PEPKINS^ "____ KAJ JE Z JUGOSLOVANSKIMI JETNIKI? Italija je že izpustila madžarske in nemške jetnike ter noče izpustiti jugoslovanskih. ZMEŠNJAVE NA REKI D ANNUNZIO JF. P.IL ZOPET PORAŽEN PRI VOLITVAH NA REKI. KAJTI 75 ODSTOTKOV GLASOV JE BILO ZA SPREJEM PREDLOGOV LAfcKB. VLADE — SODIŠČE BREZ SUVERE NIH PRAVIC. Rim. Italija, IM decembra. Italjanski ministrski predsednik Nitti je včeraj oI\cn1i1 ministrski svet. da bo v četrtek odpotoval v Pari/ in da s.- bo vrnil šele tedaj, ko bo izvedel za natančno uravnavo reškega vprašanja. Kazen m in istrska a predsednika bodo odpotovali v Pariz tudi /uuanji minister Seiab'ia. I>ante Ferraris, minister za industrije in trgovino ter nadaljni zastopniki laške vlade v namenu, da razpravljajo o finančnih in trgovskih vprašanjih. V zvezi s tem pravi Cor-liere d'Italia: Vrjetno je. da bo od.^1 si^nor Ferraris tudi v Ameriko ter sklenil n se pojrelme dogovore / ameriško vlado, katere bo slednja o ilobrila in ki bodo u«w nali slabi valutni položaj, ki obstaja med o-bema deželama. Ker s«> veliki dvomi glede izida prvega ljudskega glasovanja i.a Reki, se vršilo drugo ljudsko glasovanje v nedeljo. I/id je poka/al. da ji- bilo oddanih 7."» odstotkov glasov v pri l"g predlogom laške vlade / oziroma na bodočo okupacijo mesta. Pravijo, da je odsiopi! major t • iuriut t i. načelnik šatba (Jabrie-la d'Anuunzia. Listi poročajo, da j> bil »»inclj dogovorov med laško vlado ter pristaši D Annun/i« / oziroma na R«>ko naslednji: ItaljaiKkka via.h. bo v/držala v svoji )»osesti celo črto kot jo ;e določalo premirje ter zahtevala >ase pravico, da se odlo*'-i Reka glede M\ oje lastne IIMhIi'. Italjanska vlada >/e|a nazuanje zelje Reke kot so bile iz-r^/ene dne SO. oktobr..- b tM 191 š tn /opet povdarjene dne okto bra 1 f> 19 ter nrjavila, da ne bo sprejel« Italija nobene drugačne re sitxe. Reka bo dobila tina-no pomo<- v nan«»-nu. da zo[»et vstanovi svoje normalno življenje in al-tmacijo, so protestirali pri liiini- istiskcm predsedniku ( lemcneeau i . . , . proti namerava»::m načrtom D Anuuuzija. ki je hotel zasesti jugoslovanske pokrajine proti določilom mirovne pogodbe in proti načrtu kot ga je zasnovala im-rika v družbi zaveznikov. (lani jugoslovanskega parlamenta so tudi zahtevali v imenu pravice človečanstva, da o proste Italjani jugoslovanske vojne jetnike ter jih pošljejo dom«»v. kajti Italija je že oprostila nemške ii' madžarske vojne ujetnike. Narod je izdal svoje zadnje vinarje za nakupovanje božičnih da- Bcrlin, Nemčija, 'J4. decembra. SLABI BOŽIČNI PRAZNIKI CENTRALNI EVROPI. Bern, Švica. 1_'4. decembra. Poročila iz Nemčije, Avstrije. I>u-dinipešte. liukarešta. Belgrada in Varšave so bolj žalostna Kor sf> bila kf*daj. Ni ga bilo božičnega ptaznika v Kvropi. ki bi bil bolj nesrečen kot je sedanji. Ameriška misija, ki j«' že do|4. decembra. ;M njegovega sina udeležili tudi J. Danes je bilo uradno objavljeno, , Kahn minister za slošne za- meravajo združiti v ligo. Stari Rockefeller je razdelil že da so se estonski in boljševiški deve holandske vlade, župan Te preje nad štiristo miljonov dolar- delegati, ki tukaj zborujejo, spo- rtebom v/ \Yierii*ga t*-r člani Ben- jev v razne "dobrodelne" svrhe, razumeli glede meja in vojaške 1l(.iiOVP rodbine. čeprav ne pridejo ta darila niko varnosti. Najbrže bodo že nocoj _____ iV.ur v prid kot njegovim lastnim podpisali začasno premirje. , -, . i • i • » • DENARifE POBIL«/ ATVE V pod ropu i kom 111 tak.n., k. nočejo Ri?a 2o. dteombra. — PosleJi-' nTK0 jiA ooEIfcKO DC - živeti oil pošti-ue-ra dela. l-mve.'- t,lkaj5nj,. konference je bil HOtRAHJSKO. ipi'ajo ulopo reformiranih, to J^sklep, da naj se »ostanejo zastop. IlTrfnjem0 deMrn. UpU«n. ................ ,ak" so ta da niki vseh baltiških držav prve dni rešljiv, in .Xnjim rila kot nalašč dobrodošla. MEHIKA BO NASTOPILA PRO TI JENKINSU. El Paso, Texas, 24. decembra Proti Williamu O. .lenkinsu, kon januarja v Helsingforsu ter naj razm€Pam primerno tudi hitro po poskušajo st varit i zvezo vseh bal- ceu Istri, na Goriškem in tudi na tiških obmejnih držav. Pri tej pri- Notranjskem po ozemlju ki je liki se bo tudi določilo, če naj se medeno po italjanski armadi. Jamčimo ali g&rantim&mo sa Tlako pošilja te v, toda za kake mogoče zamude ▼ izplačilu ne merj« mo prevzeti nikake obveznosti. države posamezno pogajajo z bolj-ševiki ali pa skupno. . . j London, Augliia, 25. decembra, zularnemu agentu Združenih dr- • ■Lj ' ' , tt i, ii i -____ i Sem se je vrnil James O Gradv, za v v Pueblo, bodo vložene ob-j J * , ... .. . . . , ki :-e ie kot zastopnik angleške dolzbe radi ustaje m upora, kajti , , • T , i - - i ___vlade posvetoval z Maksunoin Li- »lasi se. da izročil orožje m 1 • , , • .....t vinom, boljševiškim zastopnikom munieijo banditom. ki so ga zaje-1 ' J 1 i i ter baje držali proti odkupnini, j glede izmenjave jetnikov. Tako poroča "Excelsior" Iz Mexi če je imelo posvetovanje kaj u- po Domestic Postal Money O rde* to City. / spcha ali nc se zaenkrat še ni P* P° New YorV Bank Draft Soglasno s poročilom poroče q d kane» se po celeiu. »vetu, gova smrt, — stara doba. v kate- najbolj radikalni Berlinčani. ko ro se vračamo po času blaznosti, vinski delavci, so se vrnili na de-agonije in zla lo ter delajo kot da bi gorela hiša.; * Vzrok za to je najti v dejstvu,! j ZADEVA REKE. Odet s starodavnim mirom, ki Vzrok za to je najti v dejstvu, t London, Anglija. 24. decembra bil proglašen pred dvetnajsti- da so dolge stavke izčrpale vse|Italjanski kabinet je včeraj odo mi stoletji n^d griči £ethlehema, sklade v linijskih blacrajnah in daihril dogovor, katerega je včeraj naj najde svet. kojega vest je bi- soi bili izčrpani tudi vsi prihran-jsklenila italjanska,vlada z Gabrie la nanovo vzbujena v«ded težke ki posameznih delavcev. lom D'Annunzio, — soglasno s preizkušnje, skozi katero je šel. Vsa znamenja kažejo, da so se poročilom iz Rima. ki je dospelo novo nado v zavesti, da bodo kr- j nemški dela v t*i zopet streznili in i včeraj na Central News, ščanski principi ji obveljali ter po- dtlodajalei se zelo vesele tega . stali prevladujoča sila v zadevah preobrata. Vse bauke in neštevil- neprestan praznik od srede pa do l;i>di iu narodov. . nc trgovske liiše so napovedale naslednjega ponedeljka. Jamčimo ali garantiramo sa vsako pošiljate v, toda sa kake mo. , gode pn^f ▼ ixplačUu ne moremo prevzeti nikake obveznosti. Maj pošljemo ▼ staro domovino, naprimer: 100 kron ____$ 1.35 500 kron ----$ 6.25 200 kron ____ $ 2.60 1,000 kron----$ 12.50 300 kron ____ $ 3.90 5,000 kron----$ 61.50 400 kron ____ $ 5.00 10,000 kron----$122.00 OsnaČene cone so veljavne do dna, ko n nadomestijo s dra* gtmL —. Dinar nam je poslati najbolj po Domett!« Postal Honey Orde* all pa po How York Bank Draft. TVEDKA 7BANK SAKSSB, (3 Ooctlmtfl ttEMli__. _ Mow York, * Y, ....______ * , . • ____ .•m. ... -,- fJLAS ,XA1U>DA. 26 DKC, 1019 GLAS NAHODA OU*4< ••••■••»uokumm* H" n Ml Mi •MM»U«lU»»iaB IU' ■L« • L A I N A * • • * fVotee e» tu« People".) #un ta oMbnuatl h m m btafovoh potUJatl »o Mono knji urotelkov prowl mo, 4* m da hitreje najdemo atHonan L A • * A * O D A" at Muk&tua. Na« mr% Cortland* Krediti za centralno-evropske narode Tržaška socijalna demokracija in Slovenci * (Tržaško pismo ljubljanskemu "Slovencu4'.) Dopisi John V. Kmulski, predsednik poljskega narodnega komiteja v Ameriki, se .]e obrnil ua tukajšnjo deželo za vladno posojilo za Poljsko, < >ho Slovaško in baltiške države, — torej za narode, ki k«, si izvojt*vali svojo orostost, ki pa nt* morejo nanovo ustanoviti svojeira ekonomskega življenja brez kreditov. Mi smo jim pomagali zvojevati si »v o jo prostost leta 1918. deloma iz simpatij do njih borbe za prostost in leloma raditega. ker je bila njih prostost koristna stvari sveta, katerega je napadla Nemčija. Ko smo dosegli to. urno napravili uslusro njim iu sauinu <.ebi ter si pridobili hvaležnost, katere se ue sme podcenjevati v teh časih, ko so dobri odno-baji med narodi kaj redka stvar. Vprašanje, ki obstaja sedaj, je o-no, da se ohrani to, kar se je pridobilo. V vseh teli deželah so bile Ustanovi, ne zaupan.ja vredne vlade, katere podpirajo dotični narodi in ki so odkritosrčne v njih mednarodnih postopanjih. Te irlwd> pa lit- bodo »osi« dclfO '"asa obstajati, če bo šla sedanja ekonomska paraliza naprei. Te i>a bodo te vlade padle, bo imela Nemčija proste roke v iztočni in centralni Evropi. Te vlade bodo padle, če jim Amerika ne bo dovolila kreditov. Najbolj nujne so potrebe Poljakov iu Čeho-Slovakov. kajti blagostanje je v glavnem odvisno od proizvodov, ki pa niso mogoči v nobenem večjem obsegu brez kreditov, s pomočjo katerih hi re \ najkrajšem času nakupilo surovine. V sedanjem ča>.» postavljajo t«- \ lade dober riziki* z izključno trgovskega stališ, a. Za vedno pa bodo dober riziko, če se jim bo pomagalo >»slaj. Ti dve deželi bi morali biti v dveh letih dobro na notrali, če dobita pomoč, da pričneta z delom. Razventega pa bo-sta zelo hvaležni za t. pomoč. Na isti način pa mora biti jasno vsem Amerikancem da bo taka pomoč v sedanjem času obranila sadove zmage, ki bi bili drugače v veliki meri ogroženi ter tudi ohranila trgovska polja, iz katerih bo mogla Amerika v poznejših letih črpa ti velike dobičke. Politično življenji v Trstu, ki se je, v kolikor je italjansko v prvih mesecih po italjanski zasedbi izživilo v slavospevih na "zmagoslavno'' mater Italijo, je po razpustu občinskega sveta, katerega zadnjih sej se niso udeležili ne Slovenski klub in ne italjanski soeija listi, zadobilo oblike provincijalne brezpomembnosti. dokler ni pri slo do znanih krvavih izgredov dne 3. in 4. avgusta med socijalnimi demokrati in iii*eijon ino-šovinistično sodrgo, ki je obstojala z nad polovieo vojaštva in častništva tržaške posadke. O teh dogodkih je bilo govora tudi v laškem parlamentu, kjer je ministrski predsednik Nitti podal zvito m lažnivo pojasnilo o neljubih spopadih, kjer je trpela po nedolžnem silno škodo tudi javno slovensko imetje. Po časopisju je nastala huda polemika, kjer so vsi večji listi, razen 1 Secola". očitali tržaškim socijalistom jugoslavofilstvo in avstrija-kantstvo. Xa vse te napade je tajnik tržaške delavske zbornice in glavni urednik 4'Lavorutora" Giuseppe Passigli odgovoril v značilnem članku dne avgusta pod nasolvom "Kagioniamo !'* (Preudarimot, kjer je s eiuieno brezobzirnostjo odkril vso razuarodovalno politiko tržaške soeijalne demokracije. Passigli pravi dobesedno: "Delavska zbornica (le Camera del Lavoro) sprejema tudi delavec slovenskega jezika. totrpina v boju za skupne iirerc-m za zboljšanje delavskega p lo-žaja. Prelomili ste priseco, izdali ?te svojega brata ter ga prodati za Sram vas bodi! Omeniti moram, da nas organi-delavt i. v posle ni pri American j zatorji American Federation of Steel X: Wire Co.. Union Rolling} Labor izpodbujfcjo z upanjem. da Mill <'o. iu Draper Manufacturing I je zmaga gotova. Vendar odločil-Co. z veliko navdušenostjo šli najne«;a glasa se lic sliši ne od unije štrajk s polnim upanjem na zma-in ne Steel korpora3ije. Tjliko pa tro za zboljšanje proletursKega i>o- smo gotovi, da ima jeklarska kor-ložaja jporaeija sedaj proste roke. da bo Vsak teden so bila zborovanja i lahko skebe imp^rT.ralj. V če to zob'duo vdeležbo. 7. veliko vnemo j nas štrajkarje ne sme spravni v' mi di lav.*i nritrjcvali organizator- obup, ker mi delavci moramo bitiil)1'e0SI10van-ie American Federation of La- brez skrbi, da je zmaga na lia.;il™zširjeiije tega svetega mesta. Arhitekti nameravajo ohraniti starodavno simetrijo Jeruzalema, vendar pa ga povečati v številnih" ozirih. Tekom stoletij je bila navada zavojevalcev Jeruzalema, da so nanovo zgradili mesto. Temu vzgledu bodo sledili tudi oui, ki so zavzeli mesto lansko leto. V gradbenem oddelku kraljevo aka-je načrt za Jeruzalema ter za Ideinije v Londonu jem bor. ■trani, prej ali slej Ta načrt je jeruzalemska oočina . | odobrila, in odobril ga je tudi «jori omenjene tovarne so bile Rojaki, sotrpini, računati 1110 {•ar tednov za;>ne Družba A»i?evi-;ramo pravilno celi delavski polo- general Ailenbj*. can Steel Wire Co. je začela p^.žaj. Svetovna vojna j.- uničila ve- Ni ga mesta v svetovni zgodo-par tednih obratovati z bes s i in liko v ekonomskem oziru, kar bi kebi. Marsikdo bi mislil, da vse koristilo človeštvu vsega sveta, t ^ratiije kot po starem, Sit j>a ii i Uačunati moramo tudi to. da je Hlo ?es. liil j«* le namen družb"!vojna požrla veliko miljonov e to nadomestite. Kaj i h1uCj41u zo',et dvi«ml *l*yo\ da Pa kako se marsikaj ohriu ! ,l0# lep denar? Ampak vam i^omi« še »aPreJ 07ira PrQtl Jordanu Pred kakimi štirimi leti sojle to, vsak bo naredil za encga.'P1^0 dohnP Kedrona. imeli shode v Newburgu unijsti injcorja in slabega bo ]>a vsak skebj Oni. ki so bili zadnje mesece sr.ei;alisti. j>a vdeležbe od sti anil naredil za stotine drugemu liaro-! priča razvitja angleške razstave Slovencev ni bilo, razen kakih pe' ali .šest. Priganiači dinžbt Ameri- du in se ga bo vsak izogibal kot'za sta roda v. saraeenskimi zidovi kakega kužka ter kot takemu sej mesta, so se gotovo vpraševali, če can Steel »S: Wire Co. «o pazni, <11, ne more drugega izkaza'i kakor pomenja to v resnici konec teh ve- slov.ensko delavstvo pritegovalo našemu italjanskemu narodu. Ce bi pa imela naša delavska zbornica nacijonalui Cnarodnjaški) značaj, bi bil neposredni učinek, da ne bi mogel niti eden slovenski delavec . pristopiti k delavski zbornici, pač bi ga celo morali izgnati iz nje in tako bi se navajalo to delavstvo, da si ustanovi svojo lastno de- ne bi se kakšen vpisal. T-to uavo tako spoštovanj* .lilo .j' imela tudi fara sv Lovren- /.asluži. en da se varujejo Slovenci vsako-, \ si drugi vnosleni pri Sti-el dru- g:t soeijnlizma itd. In sedaj, kak-;^hj sC trdo drže štr;:.ika. Poljaki.! vtljaviti Sabunon pred približno jš-n preobrat! <1. vaki. Rusi i«d. Zakaj ne bi pa • tritisoč leti. kot si ga kdo ljkatiskih konfliktov, če bo napočila za Jeruzalem doba prosperi-tete iu miru. katero je skušal u- Slovenski delavei v Newbursu t|Kii inj Slovenci stali ob ram: ž ^ šestnajstem stoletju so bili so žjeie in naravnem smo|ostjlli u^rovi j,ospodarji do leta na-hodu besede: "vaš boj je moj upravičeni do tega, za kai se h.' Nujna potreba j«* jasna vsakemu, ki pozna dejstva. Več kredi t i je treba kot ga morejo staviti na razpolago privatne agencije.pem-Nekateri onih, ki bi lahko storili nekaj, da odpomorejo potrebi, vi-, d t jo nevarnosti položaja tako jasno, da ne morejo videti, da bodo krediti, ki bodo spravili v tek nezaposlene tvorniee, sami odstranili te nevarnosti. Profesor Pupin, jugoslovanski konzul v New Vorku, je pred kratkim predlagal, naj se prodaja obveznice ali bonde novih vlad iiidjonom dobrostoječih delavcev in trgovcev v tej deželi, ki prihajajo iz dežel, ki so bde pred kratkim oproščene. Ti ljudje so trdo Jlavsko zbornico v Narodnem domu in podpira slovenski nacijonali- In "mednarodni soeijalist" Passigli se ra:kači in pravi: "Ce je kdo, ki kriči "Abbasso 1* Italia", ni za nas (soeijalne demokrate) nič manjši lopov kot za (italjanske) nacijonalce"'. A ne samo to. socijalno-demokratsko delavstvo v Trstu je tudi navdušen boritelj proti "jugoslovanski nevarnosti": "Poglejmo, kako je ta delavski razred znal vstati, ko je v resnici grozila jugoslovanska nevarnost, do je v resnici pretila nevarnost, da nam (komu?) odvzamejo vse parobrode!" Socijalni demokrati nočejo biti "avtri- 1 oj", za kar j»* žel aplavz Dne 7 jujemo. to je za manj ur dela ter decembra * se je pa mitostljivi v zboljšanje plač. To naj se vre cerkvi pokazal popustljiv, ker se sotrpinu v letu 1 r'20. je nekako izrazil, da naj se pod-; Štrajkar. porna društva ne vtikajo v štrajk in naj skebe puste pri miru. Ob- Gross. Kansas. li'ls. Zavezniške sile pod poveljstvom generala Allenbyja pa so zmago-!slavno stopile v mesto, ko so porazile Turke. 1' iv do leta 1859 je bil Jem- delali ter izdali velike s vote, da pripomorejo k narodnemu boju za prostost in bodo bn-/. dvoma povsem voljni pomagati domačim deželam sedaj. Številni uied njimi so to že storili. Češki in poljski trgovci v tej deželi so veliko pripomogli, da se je razširilo trgovske odnoša-je, ki so že obstajali med to deželo in novo ustanovljenimi deželami. &e dosti več pa bi bilo mogoče storiti. Najti pa je nasprotovanja proti privatnim kreditom m ta na-bprotovanja prihajajo z obeh strani. Najti je tudi nasprotovanja jakanti", še manj Jugoslovani, pač pa samo — ltaljani: "Naš delav- ski razred, ki se zaveda svojega razreda in naroda italjanskega, noče, da bi se imenoval avstrijankantski, noče, da bi ga smatrali za tako abotnega in bebastega (sic!), da bi se dal zavesti po protiitaljanskih strujah!" Tako torej duševni vodja italjanske socijalno-demokratieue stranke v Trstu. Mi smo to vedeli že prej. zdaj so nam dali le uradno potrdilo, kajti kdor je količkaj opazoval politično življenje v Trstu pred vojno, ta te spominja vseh onih ljutih bojev, ki smo jih i*k lcompanistov Ew. O. Je poka-j ,, t MUO ,,rijeU za krmtpt i,,!«^'« P-P"'"™- »"«» zr,l. da rima v»č istega ^e- , „.,. AJ z , f,.nzivo k, je bilo zgrajeno v aestnaj- »i;- 7 rtfzlnvoi kot tedai ko se ie - - ,- ; , Istem stoletju. Sedaj pa je stvar . el.'S z aeiatci koi xeuaj. v -e cnieuiu . Ko se pa spomnimo .... i , 11 . iin; ip mr>i mu Igra •• , . - - , i ... povsem drugačna. Mesto pa se je ,'jazii: \as jc »a. j oi«.!. mi "masten ptibonsek. katei\-i* Rev O je slehernega slovenskega tra smo d()]>ili ibhki pa'0,1 on<"a ,asa naI>reJ ^lo razsi- delavea napravila, da se je vnisal nam kar proti vladnim kreditom. Ti bi pa pomenjali izvrstno naložitev ka . , ..........A ... , , , . . . . . .. .. . . . . , , ... . . . . |- , - |_ , tri so se kot najhujši nasi nasprotniki obnašali ravno delavci-smo\ p.tala in politični in ekonomski dobički tega bi postali kaj kmalu „ J ,J .. . » a . . . , ... . . . - i__našega naroda, pristest italjanske soc. dem. stranke.ki kakor prizna ocividm. Poljski in ceho-slovaski narod unata veliko industrijalno , f ' . , , , . . Passigli. opra-vlja delo nacljonalisticne struje. stremeče po oopolnem l. odočnost. Oba naroda bosta mogočna proizvajalca in mogočna konsumenta Ob Baltiku so krediti te ali one vrste bistven del o-brambne vojne proti boljsevikom. vendar pa ni to izključno politično vprašanje. Tudi baltiški narodi bodo predstavljali dobičkanosne pokrajine, če bo naša politika primerno iu smotreno vodena. Poljaki in Čelii so naši prijatelji že raditega, kar smo storili zanje, čeprav so pričeli s svojo pomočjo zelo pozno. Nobenega vzroka pa ni. da bi bili pozni s svojo ekonomsko pomočjo, kajti nevarnost zavlačevanja v tem slučaju bi bila še veliko večja kot pa j* bila nevarnost v vojnem času. Č'e se bomo odločili, da zanikamo potrebne kredite onim, ki bi radi razvili svoje narav-re vire, bomo napravili nap^io, koje učinkovanje bo kmalu razvidno v centralni in iztočni Evropi. Po poteku gotovega časa pa bomo občutili slabo učinkovanje tega tudi tukaj v Ameriki. • Tako poroča newyorski "Times'' v članku, ki je vsega uva-zevanja vreden. Značilno pa je, da niti z eno besedico ne omenja , , rilo ter ie večje izven obzidja kot ............ kramp omahu„e v ro- J . < J v uuijt Sedaj ;>a ko gre Štrajk j j..^ ,pa v notranjosti njega. Sedanje h koncu, je " urllostljiviM dal ske-|"v jols,enl vjinskein ča-o se p"i-j oblasti predlagajo, naj se ohrani bil« pot uho in stem pokazal s-o-J rpj.tj0 naselbinah razne zabave staro simetrijo Jenizalema. Doli-nc^tinovitno^t za interus* in in s ti?m ptr+a ve^er \3 vsporedu bo ia-;i,a Oljski gori in v Betauiji pa oporekal, ako slučajno gredo na- j .jva in raznf>Vrstne drug' i aj bi se zgradilo poslopja le s tržaški vovenco imeli m izvojevali s soeijalno demokracijo, v kate-j/;'.1 ampak sramrta za 'akega. ki stvnrj xorej bližnji in daljnji ro- posebnim dovoljenjem. Največ se ,-i|je lahko dingo delo dobil ter ga in ^ja^^jp posetite nas na bo mesto lahko razširilo na se- tndi lahko delal, pa je šel skebat omenjeni večer Na svidenje! verni in zapadni strani, kjer je in s tem vršit izdajalsko delo. , Ignacij Rug-lj. dosti ozemlja na razpolago. Judež se je pclakomil tr.dese* ,h ------; Skrajuo zadovo!jivo da so srebrnikov Ker ga je bilo sram, priznale oblast, potrebo rezemi- se je obesil. \ i skeb« ste ponosni yD()V BQL0 pAŠE gE J£ pQ v. umazanim delom, gotovo se ne ROČILA boste obesili, ker nimate v svojih srcih ne pomisleka ne kesa. Kot se sliši in kot sem tudi sam opazil. d.»la sedaj v Wire Millu m _ :4e1 Wotku kakih dvanr.js* sto Bolo pase, katerega so zastran nničenju vseh kidturr.ib in človeških pravic slovenske manjšine v Trstu in zasedenem ozemlju. A še nekaj sledi iz izvajanja Passiglija: da samostojne jugoslovanske soc. demokratične stranke v Trstu niti ni, kljub temu, da "Njiva" o njej piše. ktr so vsi slovenski socijalisti včlanjeni v ital. delavski zbornici, ki una zgoraj razkrite namene proti našemu narodu. Voditelji slovenskih soeijalistov v Trstu (dr. Turna, dr. Ferfo-lja, dr. Ccrmclj iu Regent) niso storili doslej ničesar, kar bi pričalo o samostojni jugoslovanski frakciji soc. demokracije, o neodvisni organizaciji slov. soeijalističnega delavstva, ki bi ga rešila raznarodo-valnih in zato protisocijalnih iu protikulturnih namenov in dejanj italjanske delavske zbornice, ki "izvršuje tako čin izredne (laško)- Nica, Francija, 23. decembra. Madama Ilenrijeta Soumaille, že- • b laveev črncev m več drugega veleizdaje ustrelili aprila meseca naroda, ki so mi bili bolj nepo- lanskega leta, se je zopet poroci-A'seh teli r.e mor«m obso- la. Vzela je nekega Aleksandra 7"ant d ranja ozemlja krog mestnega obzidja, iu bolj važen je sklep, da bo ostalo celo ozemlje na vzhodu in jugu, zaeno z Getzmani iu Oljsko goro nezazidano. Z vzhodne strani se bo namreč potnik oziral na starodavni Jeruzalem ter si predstavljal, kako je moralo biti mesto v starih časih.; Potnik bo prišel v Jeruzalem Jugoslavije, čeprav navaja med besedilom ime konzula Pupina.jnegat! Tržaški soe. dem. stranki (ki je le in samo italjanska) je Kaj je temu vzrok : ltaljani? Kraljevska kamarilja? Nobody knows "mednarodni*' socijalistični program in rdeča zastava le maska, ki .j t i vsaj mi ne • skriva proti nam Slovencem v Trstn. je le vaba za vse one velike ma- --------— SP jugoslovanskega delavstvfi. ki se prištevajo njenim pristašem, ki bi se pa sicer ne dali zavesti iz jugoslovanskega narodnega tabora in zastrupili z italjansko-nncijonalnim strupom, kakor pravi sodrug Passigli! Jugoslovanski narod v zasedenem ozemlju ječi že zdaj pod brutalno pestjo italjanske militaristične uprave, ki jo soeijalna demokracija v Trstu se podpira v raznarodovalnem delu proti Jugoslovanom. Nihče od ofieijelnih voditeljev tržaških soeijalistov. ne Pit-toni. ne Passigli. ne Oliva, niso storili koraka proti vnebovpijočim krivicam, ki se nam gode v šolskem in spiošnokulturnem oziru, da popolnoma preidemo preko gospodarskega stanja, ki je naravnost obupno. Poleg tega moramo še s strahom iu grozom gledati v naše t»redisče. Trst, kjer se pod firmo rdeče internaci.jonale odtujuje naae-mn narodu najboljši del, naše delavstvo, naša moč In naša nada. da postane mogoče že jutri naš največji sovražnik. Zato vprašamo ob dvanajsti uri vodstvo jugoslovanske soeijal-p 7 4 V3TAN0VLJENA LETA 1898. GLAVNI URAD ELY, MINK. XMXORPO&ntANA LETA 10C0. •LAVNI VftAONIKll rAKtaL bom Ml. C«cmm« LOUIS lAUNt haa IN PmH in. iompb pukli ■mM'*: o BO l BROZICH. By. Mina »H »m lain —taotafatih MTtala: LOOIS OOSTBLkO. VllHOVNI XOIUVNtKi Dar. KM f. nap Mi B OUo B. N«. NADZORNI Kil JTOBN OOU£a »U AWTBO.kT MOTS. M41 Ar«. BL »UN VUOOL »1M M«MH i POROTNIKU OBBOOR J. rORINTA. MB It«. lbonajid rlabodn1k. ta« VORLN B OPNI K. B B M« M. _ __ PRAVNI OORORi jobbpb pt-attb. rt. in-m _ ____ HMM MOV CRN. IM M An.. DalttL Mlaa. *Uft P^OOBJR7.C. T V. 1 ZOMUŽIVALNI ODBOR IZ URADA clavrega podpredsednica JS/CJ. I I Vm 'i: -ianoiii in člani-ani J^KJ. ; voščim zdrave in vesele h..2*čne praznike ter srečno rov« Idn. Loui* Balant, gl a v 11 i podpr xlse» t u: U 1 or.!in, <>h:o. 17. dee BUDOLF PBRDAN. MM St Ciali NO CUoalaa«. FRANK IXRAhBC ■ annooa **** WatMntM «tmt. DtiiTcr. Coto M7 «U An. Jofcnatcvm. Pb I«MMM CUMMt OLAI NARODA stvo in prigovarjanje zaradi stro-, gega postopanja, ampak ni bilo za (»omagati, kajti pravila so se ; morala vjKMtevati v vseh oziri'.. llreme s.-m zopet prevzel za bo-Joče leto. in vam kot gospodarjem. rečem da delo tajnika kot se danes osluje, ni igrača. Kakor se i Nji a. m*** aa apr*j*m novih cunov in apio* m idravnitkA »prič« aa m, ; danes poslu ie ni grača. Kakor se tja na »rlmnm Nratrnlka 1 0 Ju«oai. vanaka KatollAk* Jadnota m pri porot* vaaan Jufoaloraaooi an obtlan prt htevalo ne le navadnega knjigo-mUm Jartn. ta pualuja po "National Pratarnaj Con»raaa" laatvld. V blagajni iou ! ..„,1 - , - , . .. ■ « l»4uw < trlatotlaod dolarjavl. Bo.raftkih podpor. odAaodnla In poamrtnJa > ^ odJ«, P*'' pa bi moral biti StrO-• via."»Ja to nad »aiaru«,i miljo« *alar)av. Jed not« ataja okra« S Um« radnlh Clum kovniak ill zraven te«*a Še advo- tn afcrrg I tw otxok » Mladlnakam oddelku. ' m be r 'i aat *a Jadnta a« nahajajo po runih alavanskUh naaalblnah Tam kjar Jt» kat. Vzemimo naprimer: konveil-•a M, pri i« r »Vama v»ianov|t«v novih. Kdor tU poatatl t lan, naj aa i«Ual pri uJ • • j- -, -t j \ • Mika Slj,tn««a druAtva J 0 K. J. i Za vatanovttav novih druatav na oa obrnlta m CIJa ««redl pra Vila in Jlll dObl pO- ▼•0 al vari tikajo« mo uradnih udav kakor tudi danama poAlljatva m) aa pa •»•»J* »lavnaca tajnika. Vaa pritodba naj aa poAIIJaJo na pradaadnlka porotna«* fftava*«* lajntkA. Novo druAtvo aa lahka vatanovt s I Člani a* Članicami NAZNANILA dr M Kii t Kri r; v >ht. v od'win ne za ». \rvoljene so slede hI* er: m*lW. pr-i-edn . .» rija Jerič, ;/u Sil • bh ga jniea M Chuholm, Mmn. * lanom druatve sv Ilarbare • it 4r >.".«m Slj-'eiika" m v elyi'il okolici » v naše dntŠtvo Vrirt d^a doln-ji. Zavaruj za en lo'.n ali ti a ti » Hr- na ]»riii'H|nj.i sejo in voli'.r ivt'.e pri- kateri«!! .»« v le^ni-i mar napredek ► tii- druifva in Jednote e S sobratsUiin pozdravom u t j:i Martin fiovednik, tajnik. DOPIS dar |'i>a 1 Mit Velisk t lrn/ ►Vro setr liMil A.urora, ill. i bi uu>lil. da nam j.' ^ nilo zamrznilo v Au-e b »re nobenega «io-na>elb.ue. /* r-ii.d v 1 a.uiili >!o-» združenju in za nje "•'lova j:;"i rie-b ga Ha*i. Torej, ment in prihranili bi tajniku ve-•i-k h pod". 1 Mil i s- 'iratje in soses're .l^K I dchii-jliko dela. Vsakega pol leta, to je J.duot in Zve/ IN, mojem m -ije. ,„,► skupno za združenje skup:n |julija in januarja, pa naj bi vsak i vsak lahko predstavlja, ako diuitvo koneem le'a •• ai-a liju e uradnike, rf /e preeej poznr. a^ajni. č> bi dva nI i tri dru skuj>110 plaval«, to .k razlik"' *j to je famopwebi umevne in / t>stalimi Jedrotami in Zvezani • la pridemo do skupnega združe- li*S II koncu voščim vesele božične pn»nil;c in srečno novo leto vtih članom in članicam J S K-I , l.artcr to lahko vsak elan pmidari. Ivo-'tudi vsem Sbivcneem in Slov«:n-llko s\ol konvencije? Ako kam sirom naše nove domovine, bi se zrlnižilJ. se gotovo velika; svota prihrani. Član JSKJ. član poslal tajniku knjižico v pregled, če se strinja z njegovimi vknjižbami. Nadalje opozarjam vse one člane, ki imajo potne liste. da imam nekaj varnostnih platnic za potne liste. Kdor jo še nima, naj piše ker stane le 15 centov. Platnice so iz rdečega usnja i j. imajo Jednotin znak ter ime Jednote z zlatimi črkami. Nadalje se prosijo člani, da agitirajo med svojimi prijatelji, »ko pridejo v dotiko z njimi za Little Falli, N V. Ijeni so tu Ji v.»i drujii Slovenci in društvo. Vsak naj vpraša, če že Društvo sv J ut ia št. V; JSK.T. e vrvi tudi ie'oi. kot »blčajno r>c. ženske so vsttpninc proste.!>;ekako v začetku leta 1919 sem tlniga leta. veji ca na Sflvertro ' ,M; točno ob sedmi uri avc-|fcc mudil v Cornwall. Pa. in tam večer, al, zadn.u dan v tem leUi. .-,r Torej na veselo svidenje na|je veliko na5ih 2Vestih sobratoVf Dnimtxo sv Je>e.a prav vljudno Silvestrov večer! ipa ^ da nJina ^ nobcdcn , n »bi vsa tukajšnja slovenska dr a- Z bratskim po/.dtavom *»tva na on enjeno veselico. Vab- Frank Mfcsle, t.ljnik. VABILO IZ URADA TAJNIKA DR. SV. JURIJA, štev. 6i Reading, Pa. no, ako bi poročal vse malenkosti Kakor je razvidno, sem zopet i zadnjega leta, poročati pa hočem pooblaščen pobirati prispevke od le to, kar smatram, da je najbolj članov društva G1 JSKJ. za leto potrebno. Nobeden pravično mi-1!)20. T)a pa bode članstvo izve* sleči človek ne more zanikati, da naselbine vedelo, kateri odbor je J nisem svoje naloge opravljal mar-izvoljen za bodoče leto. je moja Ijivo in točno v teku leta 1919, dolžnost, da na tem mestu poro- zakar tudi obljubljam zanaprej čam. Izvoljeni *o sledeči: delovati, kolikor bode v moji rno- Predsednik John Simee: poil- č«. Delo. koje ste mi naložili že predsednik Johin Jaklič; tajnik ztlaj v tretje leto. je breme. Bre-John Pezdirc; zapisnikar Anton me sem prenašal zadnje dve leti Jaklič; blagajnik Anton Jaklič ;»po poti, kot ste mi vi gospodarji I. nadzornik Frank Apeli«r; 2..naložili, in kot mi velevajo pra-nadzoruik Antona Segina; zasta- x ila JSKJ. V tem času se nisem vonoše za društveno Marko Kralj, ogledal ne na levo ne na desno, zn ameriško Miko Mue, za sloven- ne na prijatelje ne na sorodnike, sko Joseph Koštnelj. ampak spoštoval sem vesele j skle- {>n je ni xobratje in s »».tre! Mojejpe društvenih «ej in pravila J. S. Vi Vd*j lidiko ivl9 oWU i'v J. Hursikjj je bilo ueaadovol^- sanih otrok pri društvu, dasi jim nudi naše društvo, oziroma J. S. K. J. večje ugodnosti kot pa kaka ameriška zavarovalna družba Vem, da ste že nekateri izkušeni, koliko ste prejeli za vašega otroka, da si ste prepričani, da J. S. K. J. vam bode pošteno plačala. Pristopnina stane za otroke 25e in asesment za mesec 16e. Zato-laj vpišite svoje otroke, da vas ne najde nesreča nepripravljene. Nadalje opozarjani vse člane, da za mesec januar se bo plačevalo 23c za glasilo. To naj upošte-\a vsaki član. ko bode pošiljal asesment za januar 1920. Cenjeni sobrati in sestre! Leto lf*l9 se bliža koncu, zatoraj apeliram na vas, da delnjmo složno b bodočem letu. Hodimo vsi roko v roki, naj se ne dela kakega stran-1 kirstva ali nasprotetva med na- j (Nadaljevanje na 4. atfani.) ,teni vsak član in se reče: tako se to poslovalo, to vam je vaša pot. Ampak s tem ni še vse urejeno. __Tajnik si mora pravila dobro pre- Ely. Mnn. Mnune podpore, ali oi 230 do študirati, kaj zaht-va ena in dru-\ o Mar.j-i i N?ega KiOU dolarjev /a smrtnino V dni itočka, točke pa v pravilih ni-1JU I>KJ jc M l- !o|.šf. u \ kida lep mir in sloga, kar j«U® tako jaslic, da bi bilo povedano 1. sv.-je društ\ t-iio : i društva največje važnosti. |naravnost kot je v abecedniku Vmii; sosi-stram J^KJ. ielnu abeceda. Ko bi bila pravila tako si -.' i>> novo b,,.o' obširno pisana, bi morala biti K it.-rina IVŠel t ijuica. knjiga debela kot mašila. Pri tem sem že dobro ozkušen, da je veliko članov, ki morejo zadostno razumeti pravila, a /.alibože, jih je j>a dosti ki nc vedo, kje imajo shranjena pravila. Tak vsak pa pov- pr:hotlu |l s.-1, irnami vfv« vaz- i ia""J" IV<'.i *•* točka po- orn j • v ko prx "e , ^ /aj,.v 7:, rc«ili nt v litev no meni. Iz tega je razvidno, da bi eu pejioldne v pio- i.ratlnikov za pni.odujc leto. tajnik moral biti advokat poleg Y-y\i rej. tlr:'gi s >b rat je, pridite vsi j svojega poslovanja, ur lir- na i,rii,o Oblastveno ustrahovanje stavkarjev v pittsbur- Žejna Matička škem jeklarskem okraju DUHOVI1 IZ URADA TAJNIKA DE. SI JURIJA. ŠTV. 61 J8kJ. Ker je bila jezna radi izgube patih dolarjev, je oddala signal za, požarno brambo. Nočna slika iz Praue. Poroča ALBKRT SHAW. _..___ iJvoruue in prazur lote »o v naj | Tako preti stavko kot tekom{ktzuuje, ker *o skušali imeti zbo-\<čjib -slučajih prevzele stranske i stavke se smela vršiti ljudska rovanje kjerkoli, orirauizacije korupanij. j zborovanja. Madinm v Clevelan- 1'ikeUk« služba j«' bila v čtc- do. kjer m- je zbralo istočasno 1-"» vsiiiih krajih prepovedana in raz- jtl>oč sta v kar je v ter gledišča in pr»ene so bile celo gruče možkih. klrugi prostori so bili na razpolagi x» sc z bin. le na svojih lastnih j go za stavkarje. V Youngstownu. tl^b. jClevelaudu in Steubeuville ni bil \"sb-< 1 t«%:a j«- bila oueinuipoep-!aretirali niti en delavski o razpustile nikake-U-tnih zadev in onemogočeno je ga zborovanja in uradniki so spo-bilo vsako \znjem no postopanje. | ročiii, da ni prišlo Treba j«» velike domišljije, če človek pravilno orisati vsa ta! rti. — t;strttliovanja \ uui*ah ter vw od- N.-ki akademično izobražen l. dbe za 7i*tr?je u»-mirov. človek n.i je pripovedoval v Cle- S4' j*' *»'*ddo v o.-ivid v. laudu, da si ne more predstavil IU Iiam. im, d* H., zlomi stavko.j jj^ da sc vrši v državi Ohio Katoliški duhovnik Kazenrv izjijuvka. Hra-blo. ka je pripo\ edoval o ne-1 ketii napadu državnih konštaber-jev na •■lun«- nje ko ve eerkvein* ob-čtue, ko m slednji zapustili na nedeljo pr« d izbruhom stavke cer- ' * (produkcijo v krajih, prizadetih — Delavci so kazali ix van redno samokontrolo. Kljub vsem grož-iijam ter udarerm policistov so odšli s povešenimi glavami po Mt'vji potih. Pilo je to nekaj na lavnost čudovitega! TI mcKVii, mi-šičasti titani so oušli domov, za-topljeni v svoje lastne misli. Njih edini namen ,»e bil pridobiti si zaupanje občine. S tega po*n»-:y*a zatiranja sem m* podali v č-»trtem tetin 11 stavke preko država*? meje v Ohio. Htavkarji pravijo, da je t«» pot iz Sibirije v Ameriko. \\aki dan korakajo. ;t000 do .">4WU iuo/ iz l arrella. Sharona iu Na trgu, predno se pride p>|gledajo skozi špranje v sobo Ču-V lawk i ulici do i>alače Lobkovicev. j do vita tišina nekako prevzame tnjj obdana >1 malih, zamazanih [Človeka. Zuna j <0 začeli zvonui k (Nadaljevanje s tretje strani.) vecernicam Ženska, ki ima povsem dolocnejhl~ kavarna Posebno ob nazore glede prohibieije in ki iuia uedeljah popoldne je tu kaj skriv- j Toda z Jr,- j.....>oso-e 1la i«' — Zdi se ur kot da stavkajo le 1'cnnsvlvaniji, — je rekel. Kljub jtiinu pa je bila skoro slehrna je-ktarna v mestu zaprta, dočim je kazala Pennsylvania največjo cjer j • skoro popolnoma i je 11« kdo z rokami pod-jprl glavo in gleda strme predse, moža iu stari"ka na l»ens- Kavarnar stoji zmrzujoče pole-ljah. Skozi nizko okno v:di na: -rosnodiuje in globok kašelj hI dvorišče, katerega t din okras je;sa do ~asa pivrrvs., n jeirovo telo star vodnjak. Tupatja pokliče- kak hripav »las Noben tujec ne zaide ob tej uri!po žganju in pijana ženska kr Je v temne prostore. Nastajajoči Jdosedaj spala začne nerazumljivo A' uniformah ter se pomembno igrajo s svojim orožjem. V teh S h ne rpvilb uaejo i »I MUka Mii' i kr iu no »t-osten v cd stavke. Ko sem dospel v Steubeuville, so bile ceste polne veselih ljudi, ki so se vračali. Niti en dimnik se iu kadil v napravah. Tako I^a Belli železarne kot naprave We i rt 011 Steel Company, ki se nahajajo v mestu, so bil * zaprte. Celo super-■uVndeiit železname se je napoti/* s svojo družino na počitnice. — Ali je opaziti tukaj kake t* ž koče ? — sem vprašal župana. — Niti najmanjše, — je odvrnil ta. — I - Koliko posebnih policistov je lilo potrebnih? — Niti ene»a ne. In šerif? — On ni zaprisegel uiti enega. — Kaj pa ? aretacijami sumiji-»Iju. laui jmi jvih Ijmli. radi nošenja prepove-oblasti Oliija danega orožja in tako dalje? PemiMvlvuniji, kjer zborovanj, na raz-Ij onstran državne kjer se vrše zboro-i Dva pomožna krajih ima šerif Ben Morris vso njka moč v rokah in stavkarji mu oči ti jo, da je pristranski. nika Na drugi strani pa so 1111 zatrjevali podtjeniki, da nimajo dosti | policijskega varstva. Vsi kažejo na državne konštablerje v Penn-svlvaniji ter pravijo, da bi bilo kaj takega treba tudi v Okiju. Ko pa sem vprašal •rlas v tej praznoti. Otroci na ulici Dva bataljonska požarna načel-1 toKt'io z rokanii ll!i enkrat isralka red njo lc/.i nekaj bakrenega denarja na zamazanem krožniku. Njeni dd/i iu iiii, kajti pregovor je "v slogi jJ ! moč". Tega gesla se naj tudi dr j žimo. Jaz za svojo osebo obljut ' Ijani, da bodem deloval zmiraj sklepil| ustreč boid kol i ko 11 uštve- ne uradnike pa apeliram, da de lujmo neumorno za procvit in na-predek društva. Članstvo nas je1 postavilo za voditelje, s tem nam je poverilo važno delo. Gledajm« tudi mi, da bodemo kos naši ua-logi. in da bomo rekli ob koncu leta 1920: To smo mi prigospoda-rili. iu toliko smo mi napredovat li. toliko na članstvu, toliko na linanci. itd. (Nadaljevanje na ni bilo videti v jeklarskih kra.i*h uiti enega državnega kouniablerja. V tej državi Ki>loh ni 11 ik«kih kouštablerjev. V primeri s IVnn*yl\anijo je bilo o paziti I udi zelo malo pomožnih i»:rifov. Skozi mestM sem poto\al ue da bi me kdo motil iu ne*da bi m*• kdo nadzoroval v« — Manj smo imeli aretacij kot pa pred stavko. — - lločetr menda reči stem, da je bilo opaziti manj aretacij kot pred uveljavljenjem proliibicijske postave dne 1. julija? —- lločem reči, da je bilo število aretacij po 2J. septembru 111-/j« k«»t pa v kateremkoli času med prvim julijem ter prtčetkom stav-[ke — Zaznamovali nismo niti ene aretacije, ki bi bila v zvezi s stavko. — je rekel ravnatelj javne varnostne službe. — Mi imamo skozi štiriindvajset ui na dan svoje stavkarske pike-t' pred tvornicami, a do sedaj ni prišlo niti do najmanjšega pretepa s pestmi. — je rekel organizator jeklarskih delavcev, Wilson. V Herald Square gledališču so s«1 stavkarji zbrali k nekemu popoldanskemu zborovanju. Komaj sem se oprostil presenečenja, da Se je javno poslopje take vrste Stavkarji so se podalo za tako nalogo, ko mi je lili s\ojega pieitka, stali pred'nekdo povedal, da so imeli stav-tvorni<*au.i na piketni službi alrkarji redna zborovanja v sodnij-pa izpolnjevali druge dolžnosti > skem poslopju. Skušal zveri h tm ko. Krajevne oblasti so sem si predstavljati i!»totako ^ zdržale red kot v časih stavkarje v kakem sodnijskem po-industrijalnega miru. slopju. Tjakaj so prišli, da se jih zakaj, so pričeli . , . je bila osleparjena govoriti o dveh slučajih motenja .. ... , , .. , ii -srameu način za lepiu pet dolar- miru, o enem v loungstovvn ju o . , ,„ , , , . ., ijcv 111 da so splavala po vodi tudi drugem v Clcvelaudu, katerih so ' .. . 1 , , , .... ^ .. ..... . . vsa upanja, da ji bo mogoče dose vdelczili tudi piketi in tekom . ......... ... . ... ... , 1 • t biti nekaj zganjciee, je pričela kj.tenh je prišlo do bojev. Javne • . .. , . t,-. ,, . ... Aikrv videti vse rdeče. Uilo je. oblasti pa so preprečile ponovitev . - . ..... . .T pristno 111 globoko rdeče 111 cela sl'emh dogodkov. - .. . , . , okolica se jj je zdela vslea tega v Podjetniki so mi pripovedovali plamenih. Mary je vsled tega od- o ustrahovanju delavcev. V tvor-jdaU aiarmni 'signal na Amster-! nici Carnegie Steel Company v lhun Ave in ^ cesti v New yor.| Vorktovrn mi je pokazal superiD kll Xato j,. wdla ^ tla pole;; si.| tendent trideset zapriseženih iz-jg,luiue omariee ter pričela preli- jiiv. ki so bile protokolirane na vati obilne solze. njcgdvo iuicijativo. V teh izjavah Nekako petnjast kosov požarnih, J se je govorilo o pretnjah, da bo.' p| iprav „ekako sedemdeset ognje j do zažgane hiše, da bo pobita ži- ^aKcev in nekako petdeset poli-j vinu in slično, če bi m- delavci vr-jcistov se j,. z|jrai0 m Ysi so zaman | uili na delo. V nobeni izjavi pa iskali goreea poslopja. Konečno s<. ni navedlo imen onih. ki so ba eden izmed načelnikov zapazd je izustili take pretnje. V enem nsko ter jo je vprašal: samem slučaju, v katerem je bilo — Ali ste v; oddaii alarm? navedeno neko ime. sem obiskal __ __ jc odvrnila ženska.; žensko, ki je porlpisala dotično za- _ ^el je potej poti in hotela sem, priseženo izjavo. Bila je žena ne- t,a (Pa aretirate_ ktiga delavca, ki je izgubil pri Katerega" — je vprašal na- delu v tvorniei eno oko in ki se Ot lnik. je bal, da ne bo mogel nikjer dru-j _ Ne vem za ujeg0vo ime, a ga, god dobiti dela, če zapusti svoje.^^ opišem> _ je ihtela ženska.' staro mesto ter zastavka. Na moje _ Dala sem mu pet dolarjCVf da| vprašanje glede pretenjmi je re-.preskrbi majhell "nip" (požirek) i kla. 4,da ni bilo mišljeno tako.'*!^. ni bilo ua2aj V stavkarskih krajih Olnja po- _ Ali niislite> da imamo dosti' magajo delavci javnim varstve- ,prirav tukaj, — da izvedemo va-uim organim pri vzdržanju re- ^ želje. _ je vprašai „ačelnik s da. Ko sem se mudil v glavnem pikrim sarkazmom. — Ali hočete stanu stavkarjev v Clevelandu, oddati še kak nadaljui alarm? prišel tja zastopnik šerifa, ne v __ Katerega? namenu, «la izvrši aretacije in za-i Medtem pa ^ ZVonenjc na razpre urade, temveč da naprosi na-,,^ straneh in spiošno razbur-čclnika .naj ga spremlja k napra- ^^ pripravilo Maricko do spo-vam American and Wire Com da jc. p0iVala na lice me- pany ter pomaga razpršiti tam|sm ptlžanii department, ne pa po- | nmoži<'0 stavkarjev, ki sc je z^ra_;iicij0 la prKC. WJ Vitez iz rdeče hiše (L« Chevalier de Ktifae Rouge.) ROMAN IZ ČASOV FRANCOSKE REVOLUCIJE. Spisal Aleksander Dumas star. ii S t,- v f r o v . i 7 d r .1 v 11 3 v r fl r j ■ . (If .j • i>- » 0 r u/ ,H.i'i T Citatelji uvažigte! HinUm *l VU lMtark___ ikhtiaStomMMtW^ _ narj* tli p* naroTnott od m VmpovmjA - (Nadaljevanje.) J JU Aa, polcia razumem, zakaj :ne "Ako mo vi ue ljubite", je ua-silite, da ostanem, madama : ker je j dal je val Mauriee, "mi vsaj lahko tako ukajeai vai soprog Da nisem pri >. zete, da ne boste nikoli lju-tc;ja takoj uganil! K.s, nikoli ne bili drugega." czdravim na »voji domišljavosti- j "Oh, kar se tega tiee, Maurice, "Mauriee! ' vam prisegam iz vsega sreaI'* je " Toda ravnati se moram bolj(vzkliknila Genevieva navdušeno j po vaših dejanjih nego po vaših ker ji je Mauriee sam ponudil po-besedah. Ako iJixmer ne cbedujc ravuavo z njeno vestjo, z naiui, je zauic razlog ve}, da od- Mauriee jo je prijel za obe roki, i tem. Njegova odsotnost bi vam ki ju je Genevieva sklenila proti vzbujala samo uuke." nebu, ter ju obsul z gorečimi po-j "Zakaj?" je vprašala Ccuevk-;ljubi \a lic ječe. 'Postati hočem cdslej dober, "*Kcr se zdi, da ste se p- Kašelj j« neprijetna prikazan in povzroča mnogokrat mnogo bole&n. trpljenja m skrbi. Nekaj tacen it, kar 'M na morata iznehiti tako hitro kakor bi radi. razen ako storita to, kar je storilo mnogo drugih: Vzemite Balsam for Lun|« (Severov Balzam za pij uda) v zdravljenju kailja, prehlada, hripavoati, v slučaju otaikočanega dihanja, ran« j«nam vratu in enakomernem po-kaiijavanju. Poak jaita steklenico danes. Dobite ga v Vaji lekarni. Dobro za otroke in odraste. Cene 16c in lc davka, ab fiOc in 2c davka. w. r. severa co cedar rapios, iowa Vsaka vojna ima .slabe posledice in za drugimi tudi sedauja ni zaostali! v tem pogledu. Industrija se je tekom zadnjih dveh let strahovito razvila, število nezaposljenih se je jako zmanjšalo, in še veliko dela bo treba, preduo bo popravljeno vse, kar je vojna uničila in porušila. Oči vsega sveta so vprte v Ameriko. Ameriko, vir vsega bo gastva. Če Amerika ne priskoči svetu na pomoč, bo zaostal v na-Ipredku in razvoju. Dela je vsepovsod več kot ga je bilo pred vojno, toda brezvest-: na spremljevalka velike zaposljenosti je pa draginja. Vsak ve, da je to res, kajti vsak jo občuti na svoji koži. Vse stvari so se podražile. Nekatere za deset, dvajset, petdeset in eelo za sto odstotkov. Ena izmed stvari, ki so neznansko poskočile v ceni, je tiskar-ski papir. Vlada je tekom vojne omejila produkcijo papirja na najpotrebnejše, ker je potrebovala večino industrij v vojne namene. Poskušali smo na vsv načine skleniti že vsaj za par let s kompa-I uijami pogodbo glede dobave papirja, pa ni bilo mogoče. Nobena kompanija noče napraviti pogodbe, kajti nobena ne ve, i kako bo v bodočnosti. Papir nc bo ceneji, ampak tudi zanaprej ra-I sel v eeni. Nobena stvar se še ni pocenila v sedanjem času, pa se ! tudi papir ne bo. Cena vsem drugim tiskarskim potrebščinam }c narasla najmanj Demokratičen in uspešen načrt za narodno obrambo maj« iu prijazen, zaupen, plemeni;", je--*--— povratku namenili, da m- me 'uste dejal. "Smehljal se vam bom, ko-jrjind. "da si ne morem ustvariti izogibali, zato Ker sem s-e vrnil. .Vm biti srečen." pojma o kronani glavi; to morn!2* Petdeset procentov. Stavcem in drugemu tehničnemu osobju je s..mo rj-di vas, pribogu! Dobro 4 Jti \i ne boste zahtevali kaj biti nekaj zelo bridkega.' ! bilo treba zvišati plače za petnajst do dvajset odstotkov. Veste to: in ker sem po svojem po-[več?" | "V ranici zel> bridko", je de-1 Če kompiliriate vse to, morate priti nehote do zaključka, da se \mtku vsakikrat naletel na koga * 'Trudil se bom." jal Mauriee. "porok sem vam zajlist ne more obdržati na svojem sedanjem stališču, če mu rnaleu- dngega, samo ne ua vas. Na dvorišču so se čuli koraki. to, da imam priliko videti jo sl:o kostno ne zvišamo cene. ■ Tiho'" je dejala Gene v V va "Prihajajo nam naznanit, da jej vsakega meseca." Mi ljubimo čiste in poštene račune. Poskušamo vsa mogoča pota, • \ i ste zopet nejevoljni, l)ub:iobed pripravljen", je dejala Gc-j ''Kronano glavo?" je vprašala poslužimo se najreznovrstnejših izhodov, samo da nam ni treba ua-pnjatelj in jaz U«. - . . , A , 4 j.. ! ca ju pa nc manj kot sest. K«encvjcva. ' I.al.ko si m bdimo, koliko odkri : 'Ali je niste nikoli vid-lir' ie Dandanašnji ne more nihče delati v izgube. Če hočemo pokriti Mlada žena se mu je pribliiala tosrčneje in prisrčneje je stisnil| vprašal Maurice začudeno. stroške, nam ne preostaja drugega kot povišati naročnino in cene za in ga pogledala žalostno. ! Maurice roko Morandu, potem,; «»Ja2» Nikoli"', je odvrnila Ge-'oglase ter (lolo^iti sledeče cene, ki bodo stopile v veljavo dne 1. ja- ko mu je bila Genevieva vse po- j nevieva. od jasnila. Sedeli so za mizo. Mauriee j "To je res čudno: in Uer MaLe j-rl v Gene vievo v poševni smc-jrija Antoinetta v kratkem ns.no- Mauriee je molčal. Toda kaj hočete nuarja leta 1920: ve uda t mene?" je nadaljevala. Za celo leto ..................$5.00 Za pol leta ..................$3.00 Za štiri mesece ..............$2.00 Za četrt leta ..................$1.50 Za New York City........... .$6.00 Za inozemstvo ................$7.00 Načrt za narodno obrambo, katerega je izdelal podkomitej *e-liatnega komiteja za vojaške zadeve, nosi več znakov, ki ga priporočajo narodu in zakonodaji. Celi načrt sloni na trdnem in demokratičnem priuripn .splošnega in prisilnega vojaškega vežbanja dečkov v starosti od 18 do 21 let. Ta metoda priprave vsakega pravilno zraslega ameriškega dečka, da se odzove na trenutni poziv na obrambo svoje dežele, naj bi stopila na mesto vseh drugih načrtov, potom katerih naj bi se v mirnih časih vzdržalo ve! ko stalno armado. Podkomitej je skrčil obseg stalne armade na VSU.000 mož. Mesto izvežbanja ,'00.000 ali 600.000 mož priporoča kouiitej izvežbanje vseh mladih Amerikaiicev. ki so v stanu nositi orožje. Ta načrt bo v veliki meri ugajat povprečii-inu Amerikaiicu kot bolj demokratičen in bolj uspešen kot pa katerikoli druvi načrt, ki bi uveljavil veliko stalno armado za obrambo dežel..*. Prepričani smo, da ne bo pretežna večina ameriških davkoplačevalcev zadovoljna s predlogom generalnega štaba, ki priporoča vzdržanje armade o T->.000 častnikov in mož. Noben Amerikanee. ki ma odprte oči / ozn oni ua razpoloženje sveta in na sile, ki so i:a delu. st- ne bo niti za en trenutek zavzemal za bedasto teorijo, da je prišel konee svojih nevarnosti eelo potom odločitve vojne, katero smo \ preteklem letu zaključili na tako u-spešen način. Čeprav je bila giavna suioduišuica sveta pognana vi.soko v zrak, jc vendar najti še več manjših smodnišnie. Vsaka teh manjših smod-uišuic predstavlja nevarnost za svetovni mir, kajti lahko se zapali ter ogrne v plamene celi svet. Vsak Amerikauee, ki ima oči ter zna čitati znamenja časa, bo vsled tega odločno nasprotoval vsakemu uamcuti, da se iznebimo svojega orožja ter poderemo svoje obrambe. Potreba vzdržanja uspešne obrambne sile, dočim naj bi bili vsi na delu, da uveljavimo s tem splošnega razoiožeuja, je problem, kojega zanemarjen je predstavlja za nas veliko nevarnost. V oboroženem svetu ne more Amerika koiati neoborožeua. S tem. da priznamo potrebo obrambnih sredstev, je š<* edino vprašanje, na katero je treba odgo\oriti. ono fcledc najboljših metod, kako zgraditi defenziven sistem. Na svetu je najti dve vrsti avtokracij, avtokracije. ki je demokracija doma ter avtokracij a zunaj ter avtokracije, ki je avto-kracija tako doma kot zunaj. Obe vrsti avtokracij sta s»> opirali t>-r st- opirata št- danes, na jvelike stoječe sile, n,i kopnem in na morju, za vzdržanje svojih im-| perijalističnih zgradb. Amerika ni nikaka avtokracija. nikoli, mknli! ' In vendar", je (iein*\ ieva « !- neštevilo veselih in duhovitih do-ločnče pripomnila. ' vendar bi V.'- vtipov, ne da bi se bil enkrat na- če- lo najbolje, Mauriee, knjti ta l:u- J., da naj sedaj ob [splošnega in prisilnega vojaškegi novem letu poravnajo vse obveznosti glede glasila, da se tako iz- j" ----------------- ognejo raznih sitnosti, vpraševanja in pisarjenja. Z vašo pomočjo, cenjeni naročniki, in z malenkostno žrtvijo, Ki sploh ne zasluži imena žrtev, se nam bo gotovo posrečilo voditi in u- Mauriee. "Dovoljenje za vstop . .. . Temple lahko dr bitno pri umdni-j rejevatl hst tako' da bo se zanaP^J zavzemal častno mesto najbolj kili in pri poveljnikih straže. p0_!razširjenega dnevnika med slovenskim narodom ter najboljšega slo- "Mauriee, imejte usmiljenje!" 4 O, potem ste me rrtfrali pustiti, «I.t umre m rice. "fmreti!'- **Da, umreti ali pozabiti." "Vi bi torej lahko pozabili? v/kliknila G« nevieva in soUe ; silile v oči, "Gh ne ne", je dejal Mauri« in padel na kolenu, "ne, Genevie-jvima. va, morda umreti, toda iH>zibiti Morand je zopet enkrat razodeval svojo duhovitost. Povedal je[jn -,itio pogledal Genevievo. «ar pa mladi mož lii zapazil **Nič ni lažjega" jf odgovoril mejal. bežen je zloeilk." ' "Vrag naj me vendar vzame, "Ali ste kaj takega dejali go- občan Morand' je dejal Mauiice. sp. du Merandu rekel ilau-!'*Vi niste samo učenjak, temvečiveljnik straže pa je ravmo te dni; venske'!:a lista v Ameriki, nee, lu ga je njena nepričakovani, 'tudi modrijan." (moj prijatelj Lorin, ki je. kakorj-- hladnost n. k .liko umiri!;. "Oh. mnogo sem videl in po- se mi zdi, določen, da nadomestu- j da, bi nas to spravilo vse pod gi-fgeljčki kakor jih imenujete, ne •'ON ' 1 Morand ni tak blaz- M-bno mnogo čital", je odvniil: je generala Santerra, kaiti tekom;Ijotino. Jakobinei ne poznajo šale » bili umrli. ne/ kakor ^te vi. Maurice Ni mi Morand "in potem — tudi jaz se\xreh mesecev je napredsv.il odjSaj ste videli, kako so ravnali*sti l Mauriee jo je objel s svojimi r<> bdo treba, da bi «a t,.*le opozarjala 'moram nekoliko pripravljati na korporala do majorja. Torej, po-' rondisti." (G-uillotine, giljotina je kam i, jo naglo privil k sebi in ji, na to, kako naj «vHe v liLŠi aro- udobno življenje ki je h-čem /j — ~ " " - - i jeca prijatelja." veti, ko dosežem svojo srečo. Čjs "Staviva' , je rxi^nil Mauriee .je. občan Maurir*, čas je." / ironičnim na-mehom, "staviva. 4 Da", je pripomnil Mauriee • Toda", je odvrnila Genevieva, svj ho obglavljen j a/) da s. Mor.-tnd ne zsrane odtod, akoh'^i govorite kakor starec: kolikoj"s tem bi morda zabredli v veli- "Vraga!" je vzkliknil Morand. 1 >1*.mer fvhfslige zunaj Ab, Gene (ste stari?" J ko nevarnost ljubi Mauriee. ter "To, o čemer nam tu pripoveduje vieve to rai morate predor mi, • min trident M mi je", je j nikoli bi si ne odpustila kaj ta!:*-; občan Mauriee, moramo dobro ako ho-Mtf zapre, iti, ds vas lju- dejal. "Da tako se godi ueenja-jg3 nko bi vam naprtila skrbi radi preudariti. Na tak neprijeten na-bim kajti dokb r »e nal-aja Mo jkn, kakor pravite \i, on sploh ne svojih muh ' čin bi ne hotel opustiti svoje trgo- rand tu, tu oh vaši strani ne da bi d'>-/e starosti." Mauriee je mislil na srečo, ko vine " ' ipustd niti *a sekundo", j« Genevies « se je j^la smejati ' mu bo mogoče imeti dotienega dn* '-Torej stvar )e dogovori« na ' nadaljeval / zani avanjem "oh Maurue ji je pomagal: Morand'svojo Ijnti.o dalje časa pri vebi !jc dejala Genevieva ne ne. doti, j vas ne bom ljubil alijsc je zadovoljil s tem, da >e jo na.;Stisnil je Genevievino nogo med" p0 "teh besedah je vstala od m;J P« w,j s, b,„n priznavat, da lahl.o smehljal. svoji, rekoč: iZP. Maurice ji jc sledil. Tudi Mo- V|; 3"him:. _ , ' Vl stc tor^j rnnc?° p*>tovaliI** "Pridite vendar prosim vas!' rand je hotel vstati, a v tem hipul "In jaz , vzkliknile vpra^l Maurice, drže- G-nc ' «'6ujtc. Morand", je dejala Gi-!mu je prinesel neki delavec mah ! V»e\ ! pn*irana ^ -led ve nega vH vnir i.ojfo, ki se sknštia <>•'nevieva, "spremite mo'" steklenico z neko tekočino Id jelvil pred 1. marcem. Tako sumničenja do -krajnosti. in pri- svobod iti trdno med svo ,mn ' To je ziubljen dan ki še bolj | vztmdila vso njegovo pozornost [pišejo listi. Mi odkrito upamo, da jela z neko divjmtjo za roko mla- "Del svaje mladosti sem preji-fzategne onega, ko onustim svoje! "požuriva se dega moža, "prisegam vam. čujte vel v inozemstvu", je odgovoril trgovske posle .." je rekel Mo- .^ *m vlekel Genevievo za -oooj flobr . Maurice, prisegam vam. Morand rand. -0h, bodite brez skrbi", je od- da m Morand nikoli ni govoril o; * Mnoiro ste videli, oprostite,] "Torej ne pojdern", jc dejala;vrnila, "sedaj ima opravka naj- hotel sem reči mnogo opazovali Genevieva. mani eno uro." mož kot ste vi ne gleda samo,; "In zakaj ne?" je vprašal Mo j Mlada žena mu je prepustila ro-prssegam vain pri svojem pošte-jtemveč tudi opazuje." raud. ko ki jo je nežno stisnil med svo- »ju prisegam vam pri dnv svoje, "]>n. inuow mvidel", jc o! f "E. moj Bog, to je popolnoma j ji. pekla j<» je nekoliko vest radi »Kiten-'" vrnil Morand, skoraj bi r. kel, j enostavno. Računati ne mbretn na'njenega izdajstva; zato sa je ho- ah te v kliknil Mauti. e. da Min vse vide!." ;t0, da me spremi Dixmer, ip takojtela odikodovati z urico sreč«:, "kal-o rati bi vam verjel!" "Vs*-, občan, to je preveč", jc i predrzna tudi ne bom, da bi vpi a-! "Poglejte", je dejala, koraka- "Oh, verujte mi. ubogi nor* od vrnil Maurice smtje se; " " ček**, je dejala z nasmehom, ki bi grik:>i bi ^e še tlcbilo. česar za vsakega drugega pomenjal od videli!" liti doma, niti zunaj. Vsled |tega se sme Amerika zanesti edinole na najbolj demokratično obli- "Ljubiti vas hočem, Genevieva, j" Sedela je mod dnevno svetlobo jpi svojo poslednjo pot ne bo več ker čutim, da ne morem več živeti^" njim: njeni črni lasje so se ne- dolgo prilike!" brez vaše ljubezni." kako cdraiali v modri barvi k.i-i "Priznati moram" jc dejala ' or oilove peruti: njen obraz --e Gcnevi, vn. "zelt» radovedna bi; t* ............nMrotlIU* obrambe, — namreč vojaškega vezlu nja vsakega državne sveti!, oči so bile solzne od lju-jbjja. ko bi smela videti revieo " raozemetvo ................$7.00 jljana, ki je telesno in duševno sposoben nositi orožje. e vzkliknil Mnu !*zni. "Recite", je vzkliknil Mauriee, Edinole potom takih cen nam bo bogoče plačati stroške ter ob-j Velika stoječa armada je predstavljala izbrano orožje avtokra- Pod mizo j" -Maurieeva noga j trudeč se. da bi ugodil vsaki Ge- držati list že vsaj na sedanjem stališču. t ti j od prvega pričetka sveta. Demokracije ne potrebujejo velikih >;;a!a in tudi našla Genevievino. nevievini želji, "ali jo res ho*c4e V zameno bomo }>a napeli vse svoje moči ter se ne bomo stra- JsTalnih armad. Doki« i' pa bodo narodi sveta o>tali v njih sedanjem Pu prvem stiku, cigar učinek jej videti* Keeite mi besedico: j Sili nobenega truda, da bo list v vseh ozirih boljši, popolnejši ter da \ razpoloženju, bodo morale vse demokracije izuriti svoje državlja-jc skiLsal zaznati :ia njenem obrazu, U;ot uradnik z lahkoto odstranim 'bo popolnoma odgovarjal svrhi. kateri je posvečen, |nt na način kot jih uri .Švica, za dolžnost obrambe de£«-le. 1 Ji J«1 videl, kako je cbenem zarde- vse ovire." ' Rojake tudi prosimo, naj nagovarjajo dobre tvrdke, naj ogla ! Tej nalogi bi se moral v največji in najbolj mogočni demokra-vala iti zopet obledela toda >i.!cna " it; i,; i.i,b0 u.>k-iydi i- . j < i • - - • , • - L--- i___i \ • i i i i i . i i * . — 1,1 1111 1J Unu lil l\i a iigu, t- nnunm liutn riti nam lin mnnnitn f nnlaci ,n navA/.mnn n/.L'm.i ICI1I lf»r HM 1»» Irpnul <-|(lt»l s;Vcl luivvcllli L-nn iri-ov ^ninAWn u..ln> ? 11». nožica je inkrno ostala med iriego- " • »trošJce ter ne vprihodnje znova višati naročnine. jcmajnim prepričanjem, ua stoji ue/eia Kot »mi iuoz za principom "Seveda, to lahko storimTempotom tudi opozarjamo Člane J. S. K. J., da naj sedaj ob j splošnega in prisilnega vojaškega vežbanja. Kako pa? je vprašal Morand iščite me onega dne. ko bom posebna rezilna priprava, pritrje-j^o da bi se utegnila braniti, pri opravljal stražo v Templu. To so na med dvema koloma, kot velika tisnil svoje ustnice na njeno pol zgodi v četrtek." britev, ki so jo spuščali z višine v' smej oče se, pol hrepeneče oko ki je opazovalo ovenelc nageljčke Generieva si je očitala sama sebi. da je preveč potrpežljiva. Dixmer se je vrnil pozno, in ko je dospel, je uzrl Moranda, Genevievo in Maurice, ki so ua vrtu kramljali o botaniki. ljubezni, da me Morand nikoli ni ljubil in me tukoli ne bo ljubil: (Dalje prihodnji!.) Palmer pravi, da bodo cene ži- je rekel Mau-j^' ho njegovo prerokovanje udej-stvilo in da nc bo razočaran. Zakaj pa ni navedel dan prvega januarja meato prvega marca. kritje ljubezni, "verujte mi: "Oji. da, prav iinate Sta dve hrv,-ete morda kaj več vedeti o reči, Li ju nisem nikoli videl Se-tem T No, dol»ro. I* " I , V ^ 4 mar, sevala kar cele oddelke tunica r-j inč po vrtu in je kazala iricu * n-ste jev, grenadirjev in lovcev po nc-; ovenele nagelj "ke. ki so j.n bili kem uradniku, ki je komaj tri ali • nrinesli na vrt v nekem zaboju iz štiri leta starejši od mene." imahagonskega l?sa. da bi se zopet "Ako smatrate mojo navzoč j obudili, "poglejte nioje uroge Morand ljubi v, tia postajajo te reči vedno reo aajdcjal Maurice. "žrt\-\ijte polovic i j ker ste tako dolgo izostali, ljubi tudi Genevieva med njimi| ua Francoskem od<*s(vili Sedaj J dneva soprogi svojega pt ijate- prijatelj.*' Ali ni ona ki jo kdo ljubi, v«- imajo samo ša boginjo Pameti. Injlja " "Saj M potrebovali malo. Gei o- no Ur na -traretvel ' je prip>m- dru?o je kralj " "Naj bo!" je odvrnil Morand.; vie va: malo vode in ničesar dru- sjoče j • Oh. to je ravnetako težko "Proeil bi s as it za neeeici", je gaga; vsted mojega izostajanja ste No", je dejal Mattriet, "akodejala Genevieva in si skuhala nadaljeval Maurice, "si strogo imeli dovolj časa za to" smehljati Ua." "saj nimamo več kra-10 olčečnost. Obisik v Templu je JLuT ^ -A mO!C€ fe T-F »biaka > pripetila Mka nezfu* . . tS '"'-'.i.. "Ah**, je dejala Genevieva. a j sumljivega in če bi aa vsled i ko bi ie postile cvetlice zalivati 9 ubofi Dfr ZASTONJ VSEM KI TRPE NA NADUHI Novo SomaC« xdravilo, kaUra mors vsak« do rsbftJ krst nspriliks in isaulM fiau Tmsino nor asUa, teko lesvttl naduho ln UUrno, da poskusit« na nat rt£uo. Nič n« ds, ako J« to t« dolca Mesu, al p« s* J« polavua Ss-to pnd kratite, ako J« slučajna alt pa kronična naduha naročiti morit« bresplačno poolruinjo aa-hgt načina. Na to os n« gloda« v kaki klimi klvita, ns eleda as na tsSo ataral all apeavllo, ako vas asufil nartahs. ni aaMa vas ko tako! oadravU. Po—bno Mino r-oslati onim, ki so as« kajajo navtdea ▼ Okgpn—s stanja, kjor nl«o pnoBSffSlo vsakovrstna Tdlkavanjs, brlasmnJa, sdrarUa opija, dimi, patentirano ksjsols Itd.. ftsUmo pokasatl vsakomur, d*. Jo ta novi način določ—^ da Tds* rl vaalto teiko dihanja, vso hroponjo ta la sa vso Ta m m »cašOa trn to — mm 4» itsisdsosiia ptWsHsiiW■■FIsMStakal. N« ia «a ROJAKI - BERITE Naznanjam cen je nira rojakom Sirom Amerike, da sem povečal svojo slov. trgovino. Imam ve liko zalogo najno vejših gramofonov Colubia slovenske plošče, slovite Path e in Kmerson v vseh jezikih. .. . Velika izbera vsakovrstnih muzika-ličnih inštrumeu tov. za godbe ali orkestre. Kadar si kako društvo namerava kupiti bandero, zastavo, re-gali e, kape, prekoramnice, uniforme, ne kupite prej nikjer, da tudi mene za cene vprašate. Stem si bodete prihranili dolarje. Moje blago je prve vrste in po zmernih cenah. En poskus in pripričaui bodete. Cenike za gramofone, Columbia slovenske plošče ter društvene potrebščine pošljem takoj na zahtevo. Pišite še danes po cenik na: VICTOR NAVINSHEK 331 G REEVE STREET CONEMAUOH, PA. Zdravim samo moške. J0 aaj stareJB slovenski odrarnUc, Specialist v Pltte-28-letao laknialo v odrarljecjn moških bolesiL Zastrupljen Jo krrfl eOzarl a slovitim 606, ki ca Ja profesor dr. Ehflldi Ako kpoKaJe ia ssosota po t grlu, ako ram lipadaj vse boli v kosteh, pridite fes Matfl m Um lat. KDcakor al Čakajte, kajti ta aceo naprej. Vso WoCeranJe la____ l^rKanje rode sdrsvim po aaj-norejB metodi in v kolikor as toče kratkem časa. Kadar sporna te, da nimate več molke mo9u ae Čakajte, temveč pridite ia vrnil vam bom nofto mod. Kilo oedrartm ▼ BO srak operacije. Bolečine r mehurja, m sar prihajajo boIeflaO v Blovenaki cdravnlk. ln krilu, palenje prt Ia osUle botoSne te vrata sdrarim a največjo gotovostjo. ■fefaaje, hl»Hsi> steklbis. Uftaj. ifcreflje nastanejo valed aeBits krrt oedrartm v i ras V poldne. V torek, Sstrtefc ia Vltiel ia peteE od a tfsttaj do I. f* od K ajotxaj da t »lin. T Be peltt aatfetadsaaMtt* aetiaa. He pseslrtte ime ia UjeflH Dr KOL^, 638 PENN AVE PITTSBUROH, PA.; um "v GOZDNI ROMAR FBANCOBKI SPISAL GABRIEL PERRY. Za "Glas Naroda" prevedel O. P. 112 (Nadaljevanje. GliAS NARODA. 26 DEC. 1019 JOHN WEISS Izdelovalec Harmonik 192 Jefferson St., Brooklyn, N. Y. linam na prodaj Kranjske harmonike ne cisto nove na 4 glasove trikrat dvojne iu na tri glasove trikrat dvojne. Delam tudi nemške harmouikee štajerski model. NASJ ZASTOPNIKI. Pustolovec jc tukoj vrgel vanjo presenečen ter vznemirjen po gled. Veliko pa i«' hilo njegovo presenečenje, ko je zapazil, tla je ie-k.i nevidna roka zakrila v>e blesteče se zaklade, katere je vsebovala dolina. 1'aruha ->•■ je vsled tega še enkrat zahvalil svojemu an-gelju varuhu ter «kt;*al najti pot, da se priplazi v dolino samo, ne tla bi i/dal »\ojim tovarišem resničnega položaja Zlat«* doline. tatttl eo poaklitfm pobirati naraft dno aa dnevnik "Glas Naroda**. V »a k aaatopnik lxoa potrdUo avoto, katero Je prejel la jih roja* kom prlporotamo. Naročnin« a -Glas Naroda" ja: Za celo leto 94.00; sa pol leta 92.90 a Četrt lete 91.28. okrašenega gozdnega romarja. Fabijan je bil pri njem in prvikrat gm Fraodgeo. caL: j^^ob v svojem življenju se je Itois-Rose v resnici bal. Denver, Cola.: Loala Arnlnlftok i« — Maiu-Kouge in KI Mestizo, ali jih spoznaš? — je rekel proti rr*nk Skrabec. jfVpetu. Cala.: Peter Onll«. Joai IVpe je napravil pritrjevalno kretnjo. Tudi on je bil Save and " Succeed buyWS.S. • lini svojega srca vsj>ričo tega srečanja. — Xe kaži se. — - je rekel. — Za vse gin.ien v ki pridejo z njima skupaj. Main-Rougf in KI Mestizo sta v svojem zaupanju v lastno moč ... .p, f„ov i, / /a.i . cvanj.-m zrl:, na obširne priprave, ki vedno|i>'»'»ei.ja dotični dan dan žalosti. .-.„i ..... „;.iija.ki -..,.„.1 Ko so konečuo A pači. pripravljeni na — Ukazal — J* odvrnil lioia-ttose. kajti drugače. ,,.„[. dom.,. da - ,ados1„o skriti iu da bodo lahko otvorili 1,1 s° Jima tl;1 s>* W mitančno vsak listek na gr ojtritj, j«* udaril Main lfoug»* s kopitom po lleb ler vzkliknil: Zaduji čas je. napravimo temu konec. Brez teh psov, brez Indijancev, bi /.* davno po/val one roparje zgoraj, naj nam iz- t ročijo za k la Nato se Uialo rasa . •— Kaj ..... i 'rni j« pričel ^por med očetom in sinom ki pa j toriii s"iiaj * — j'" vprašal KI Mestizo, oko] lio.-e imeti svoje sovražnike žiee. Zelja glavarja je povelje /a njegove vojnike. Dobro, — je kel Maiu-Houge, — a to jc še kot odtrgati trem mr^ecem škalpe. uiovjih in ue izgubi iz oči nobene kretnje teh dveh Vragov, ki držita z obema strankama. l*ri teh besedah se je Kanadec \zravnal in njegov mirni in trd-l i pogled je pričal, da nima strah v njegovem srcu nobenega mesta. trajal le starce, kojega koža je bila močno obžgana in kojega j»ogletl je bil divji. Njegove zenic* neenake velikosti in njegov nos, ki se je dvi-take,ra v/* r°hatega obra/e. je kazal popolnega zločinca. Njegovi sivi lasje. ki so bili preje rdeči, so bili na indijanski način zvezani na veliko tež i • ''menu. Neke vrste lovska suknja iz jelenove kože mu je segal« prav do kolen in noge so bile oblečene v mokasine olivno zelene Poebla. Colo.: Germ, Frank Janeah ln A_ Kocherax Kalida, Cola, te okolica: Lomi Vwtello. * apnenec. Cote.: Math. Kernel?. Indianapolis, Ind.: Aiois Rodman. Cliittoa, I na.. L+mhcrt Bolskar. Chicago, 111.: Joa Boatlč, Joa DUsk .o«. BeW* jotift, 111.: Franc Bamblch, fruu Lauricb ln John Zaletel. Maseoutah, llL: Kr Aogoatte. La Salle, IU.: Matfia lamp. Livingston, I1L: Mich. Clrar. Rad bi izvedel za nasiov JOHNA VKlC, doma iz -serpčan ANIONA 1IERYAT1N i/ l.utežo-va in FRANKA URI'^ORi lč iz IVitnje, podomjiče 1 išie. vs: pri Ilirski Hisirici. I'rosim rojake da bi mi naznanili njih n..-t.a •«• ^uii: '>. t-vjo le vrslilT. da s»- lili sami ; ,v: • tr.- le naslov: Matevž Sliutfie. !Jo\ 1-Jl'. Norwieh l»a. '20 27-1 i ■ North Chirago, IU. ln efcotlea: Aav Maiu-Kouge je •;*il tomahavk, dolg nož ter futeral za in- dijansko pipo. Xato pa j nji stresel, 1'es, mu j.- rekel, ali si nas radite-ra pripeljal seuikaj? Ali nisem rekel vaši milosti, — je dvrnil Bara ha. — da strašijo zaklad I rije strašni lovci? Kiij je na tem.' je rekel KI Mestizo..— Mehikanec nam bo dul zlato ali pa svojo kožo do najmanjše cunje, če nas je osle paril. Main Rouge iu KI Mestizo bosta izročila tri bele može Indijancem žive ali pa sama izgubila pri tem svoje življenje. To sta ob ljubila ter bosta znala držati svojo besedo. (Dalje prihodnjič) DUHOVI (Nadaljevanje s 4. strani.) Waukegau, I1L: Frank PetkovAek. Franklin, Kana. te okolica: Fran) LtesfcoVlC. Frontenae, liana.: Bok firm. Ringo, Kant*.: Mike Pencil Kit zrni Her, Md. In ekallea: rraa> Vodopivec. Chisholm, Mina.: Frank Govt«, Jat Petrlch. Calumet. Mich, te okolica: M. > Sobe ln Pavel S h al ta. Aurora, Minn.: i*. Perulek. Eveleth, Minn.: Loolk (»orle Gilbert, iHinn. m okoUca: L. Tt« Hibbinie. Minn.: Ivan PonAe. Virginia, Minn.: Frank Hrorattek Gosulich Line Direktna pol na Grško in »Trst Parnlk "Pr««, WlUon" odpluje 6. ianujrja. Parnik "Argentina" odpluje kron 10. ;inuirja. Parnikl odplujejo od pomola 7. o' g vznoiju 41. ulice. So. Brooklyn jg Za cene in druge informacije •• p obrnite na ( PHELPS BROTHERS & GO. Passenger Department 1 4 West Strmel N>« York 1 .iu., >uB'u*TI •«. U" t li Ftif i in iTi i žfiBh? NAZNANILO. Naznanjam vsem članom dru štev J. S. K. J.. S. N. l\ .T., S. 1) P. Z. in K. S. K. -I. ti.i se skupna s« ja vrši Oil zgoraj omenjenih diuštev dne iN. decembra točno . oi» uri popoldne v navadnih (prostorih. Zgoraj omenjena seja Jl.'i se imela vršiti dne 21. decembra, ker pa sc člani zograj omenjenih društev niso udeležili, smo morali odložiti na dan 2S. decembra. To je skupna seja za Slovenski Hrvatski Narodni Dom. Ima- IŠČEM DOBRE DOGARJE za delati v Texas. Imam les, ki se -kol e in lasie \iM»ko brez moč\ i rja in povmlnji, stalno delo in visoke cene. — Max Kleisclicr, 2.*iS Lewis Memphis, Tcnn> (29 11—27-12) Ely, Minn. In akoilv«: Frank GouAi i ,no važnih reči na dnevnem --I Joe. J. Peshel ln Anton PoUanea. , , ,, I ^ Looi- Mo • Mike Grabrlan. rt'"u in tu"1 vo"tev «0Vih odbor- .... . , , , , v , prstje prebirajo strune, od- 1'niolknil je in mitvaška tišina: -j...,. . nikov za z^orai omenieni Dom Nezvesti Mestizo je izgovoril te besede v napol spanskem in „lv .... '. . . * ..__.. Great falls. Mont.. Math. UrU niKv^ za z^oiaj omeujtui iJom la pol indijanskem narečju. KI Mest I/O se je * d n li i 1 nato 1 *1 * * 11 l».ilalil i-tuiu ui-nn. ihvmj m umi milini' i'fcn sc j'-: svcuio kul siMiznanjc. ------* —-----------u~ ..... .. Bar be rt oo O Id ekolica * Frank P«' Mc\c j\.'.'pri\a, ln kašo ulogo boš igral ti. če hočeš držati svojo ol ijuboT uhajajo besede iz njenih-ust iu nnstll __ . •» ^ „,1-,,,, i „ ^ a,k L— ' tajnik dr. št T'. J. "S. K. J. j. i. svoje široke in prazne c»:i ter je «oj et zavladala. Voznik obrne' : prične peti Poje neko češko na- if lavo in zaj-led:' mene. V t.jcgivil : i-.»dno pe^em. Ue/ko in pretrgano očeh sc je svetilo kot spoznanje, i iii-,.- Barberton, O. In akoUca: Frank Pvi uhajajo besede iz njenih - ust u. puslM _ _ , ^ 0ukn|t , Klein, Moot.: Gregor Zobee. Govanda, N. T.: Kari Sternlfla. Little Falls. N. *.: Frank liaala Toliko vam v pojasnilo in s so-bratskim pozdravom f ta raba ;e bil /elo v zadregi glede odgovora. V»>del je le eno. ^ v5»dkost melodije prest rraeuo po- j^^ri^a \xl sr strese Žannjej da namreč igra ulogo šakala, ki se j«- pridružil tropi jagvarjev pri 'M"gne iz sobe. Pesem je končana ,e ostro m lnu za,>rj0 lovu. Vse to pa je zadržal v ozadju, kajti spomnil se je, da je v o čeli divjih Aiuerikaneev ter \ onih Mestiza njegovo življenje vred no le trenutek »dinol tuje ki je i:t ženska ]Mjstavi harfo utrujeno j steni. Mož v temnem kotu z ro-1 Lue v razbitl svetilki je miglja ••ami na obrazu ,c ni ganil. ^ m motno svetila na barven« cd se ve na steni. Naenkrat začne harfa -grati1 nanj liaictpi. •3r,Jl,,,lc"u:"'" valček, ženska s !o j,. r.r,.ti nekaj leti, kosem ga praznimi oi^mi je prebirala strune| Ostanite \ sled tega skriti za to skalo. — je rekel Mestizo, i x-^.j ;,rj Karlovem mostu 1 Vasi in pela. Tu je naenkrat prišlo živ-i obrnil s tem prezirljivo svoj hrbet liarahi. Nato se je par mi- j,, j,-.nn:kala kočija na- -J* "i" x uirtv.i >.ibr. \'ejak; j»m \ asa milost, je rekel, \i morate %zeti vpoatev, da vem . ....*. ^ , • • , , .....li ti. - aselj m izmučen pljuje po tleh. 1 jaz. kje je skrit zaklad iu da je v sled tega nemogoče staviti) . . . . . ^ntiinetit-den , , l ukat sem />pet nanj naictek s-uuintni..u n življenje na kocko. u»it pogovarjal lazu met i. s svojim očetom v narečju, katerega ni mogel nihče i", konj -»c je nekako plašil /.laie "■t križa na mostu. Počasi jv ve-/:!. I.e nžu '»azcval in vendar «em ^a top « - ;>■ »znal. A eekrat, ko sem preje ud po-s\ct<,vaii je se je vršilo na skalah, nad prepadom. ,kLj>e ob reki Vipavi, liliščeči so^luč- ■se j* u-ieukrat zasmejal o muči* t ki *>e je dvigal nad /tato dolino. Nad tem prepadom, ki se je dvi- ni ž:;rki ^o p:id:'li na njegov obraz vesel e. Spomnili s., se na svetle g:,l v obliki terase ter bil pokrit z grmičevjem, so stali Indijanci skuro pokonci. t e bi jim obljubili življenje, bi se gotovo udali, — je rekel KI Mestizo, ki je hotel «. teiu zaključiti svoj pogovor. In mi bomo držali besedo, kajti hočemo jih izročiti žive ln-' dijaneetii, . je dostavil oče z divjim smehom. Istočasno sta stoj ib: oče iu sin po obronku uazdol ter dvignila n»ke. ne -«>\ ra/ttosti ; li |mi»;ijanja v.i mir se bodo takoj pričela. Vidim b-dve roki, ki dajeta znamenje /a mir. Te roke ne držijo liikakega kalumeta. S kom imamo vsled tega opravka? , Pepe je izgovoril te besede z veliko naglico, ko ga je naenkrat prekinil močan glas: Kilo j« oni. je rekel ta glas, — katerega imenujejo ludi-, jaiici orla planin? j — Kaj je to. — j« govori angleški? Ker pa ni Kanade Mogoč,- razume njegovi tleželi ? • >ee ,1, Ulice 1M bu: no jnijavlio na i>tist. '.'est-.* s.i » a/sv. t!;, te- j.isane umske se vozijo i>o n.iih. s sniej:ijočin:i ,'iazi pozdravljajo iz vozov . !'c.s-in ;e bila končana in z< >e* j" \-C ut:li!i:'ii \ --.•bi i iel'.ll mož pri peči jc pričel kušljati. Tuji v znik se je že zdavna.i dvi*.:i:il n: ,(!>•■! Pii viatih je ]n»t:su:l svoj klob:.k globo!- j i»:i Čelo. ! nlike vprašal Kanadec preseuečeuo. — Ta človek odgovoril, je »rlas nadaljeval; orel s planiu le jezik, katerega govore v dostavil vprašanje v francoskem jeziku in Ka Takoj nato j lo. Koeijaž -pust / bliščem in lučmi, z miškami a kozlu si je klobuk globoko po-; in ^rodbo. Potem bom morebiti /.:-'aMl proti čelu. 1'prhana nirha je ■ pet zazrl tujegi voznika ki v re ■ s težavo vlekla voz. ne da bi jo /avnem trabn vozi na •r''il klic njenega gospodarja J v jutranji iv.egli. "ečkrat sem jih sr«»ral tako proti •!tru in vselej so se lui /deli /oi ^diovi. v^e z? «daj Stisnjen v nrmiU v vet kota voza •nii obleki. sedi >M / f.bri'o 1 rado na pr'ce niiru ne kesul? |' nterem nisem nik-mur ^-ril. ** ko; se ji spolni^ žel ja, — Hočemo iti naprej s svojim zaupanjem. - je odgovoril glas. ! .*r je bil le dogodek zan.e. krite- v P^i'1 vsc sc vnovič oživi; Kaj pravi? — je vprašal Pepe. I --a ni mogel nihče razumet':. »c drugod veselja. - Hoče, da sc pokažem________Nekaj M tr:i sedaj nisem videl .^J zJai 1'adost vse je. kar v Kanade.* je umolknil vspričo pogleda na obe črnini postavi, k '"' moža ter grozo ki je v njem ti- NJ<'J till ►t pojavila njemu a^proti. V teh dveh ljudeh je spoznal dva člo. | "--da že skoraj pozabil, ko ra ne , ----- x ka, kojih sloves j,- dospel celo do njegovih ušes in s katerimi je v,,črra zop*d ugledam v onm- j Začimbe, zelišča in najraznovrst- enkrat križal svoja pota. Že prvič je bilo srečanje skoro pogubo-i" "m brlela ko* nosno za oba. J""kdaj in kaz.-da temne odseve na Vspričo pogbnU na oba možka, s katerima s. j0 že drugič se-f"VCKi Hal, je prišlo neko. dotedaj „„.!' ••' j** ^Podar iu kašljal. Collimrond, C : Maca. Blapnlk Cleveland, O.: Frank Sakaer, Ohti Kar linger. Frank Meh ln Jakob Ba alk. Laraln. O. ta akaUcn: Lcola Balaa> J. aumSe m M. Oftanek Niles, O.: Frank Kogovlek Tonngstown, O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Ore.: M. Joatla. Allegheny. Pa.: M Klarlch. Ambridge. Pa.: Crank JakAa. Beaener, Pa.: Loot« Hribar. Bronghtoeu Pa. la ekaliaa: Aafeoa Iparec. Bardlne, Pa. la akaHaaj Jok» Demftar Conemanga. Pa.: Ivan Pajk. VW Rorandek. Claridge, Pa.: Aatoa Jerlaa la Aa> KoEOglOT. Ounlo, Pa: Joe Oababwu Export. Pa.: tx>ul« Bnpaadk Forest City, Pa.: Mat. Kamla Farell, Pa.: An». ValentlnCM. Greeosbnrg, Pa. la akoUca: Pran* Novak. Ho«tetter, Pa. la okaBcai Fraal Jordan. Imperial. Pa.: F*1 Petaraol. West Newina. fa: Joatu Joraa White Valley. Pa. In oko4Ico: Jura Previa. WUlock. Pa.: J. Peternel. Black Diamond, WaM.: G. J. Po renta. Coketoo, W. Va.: Fr. Koclan. Thomas, W. Ya. la «ko!lea| 1 Korenchap. Milwaukee, Wis.: Andrew Fon. 3« sip Tratni* Sheboygan. Wis.: Joha BtampCal k H. Svetlin. W. Alii s. Wis.: Frank BkoL Mock Barings, Wyo.i Lonls *a (Mr fa Juda Johnstown, Pa.: Frank Gabreoja Is John Polanc. Lnxerne. Pa. la skaUsaf Oaolnlk. Manor, Pa. la okolica: Fr. Moon Ron. Pa.: F/ank Mafiek ln Pi Podmlldek. Pittsfcorgh, Pa. In akollaat U. ■ Jakohlch. Z. Jakshe, Klarleh Mat b L Magister. Ralpbten, Pa. b sfcoOeaf Marth Koroocheta Heading. Pa ia okoiica: J. Peadln Steeiton, Pa.: Antoo H rep. Turtle Creek. Pa. la okoUca Rchlfrer. (L»x) 1 Rad bi izvedeel za svojega brata j JOHNA KRAVOS. doma iz Malih Žabelj na Goriškem Za » njič sva bila skupaj 1 julij« 1'1S v Clevelatidu. (>liio Imam mu poro.'ati važnosti iz domovin*. Prosim ga, da se mi zgla-! si I i kateri rojakov ve za nov tiaslov da tni '_ra blagovoli | naznaniti. — Valentine Kr.ivos. li. F D :: Pox 1TJ Irwin, Pri /J'! J6—12) KJE SO? I.ovrenc ."\lljj.". doma i/. 1 OhV pri Diva-'-i št. 1 -5— Jeopold Je:i-k-i dmua iz a št. "iS >>ii 1).m-žalab 1 eta 11>1 l je bil v h'levr l.mdu (>!iic. n.a HJl's St ' llau Ave, U:? K., Gl. St in 6124 St. flair Ave. — Martin Pilili, doma i f. (.'tet ]>-,šta Štori pri Celju. — Toe Žagar doma iz Iške vas . po-št a ^.udenee pri I j-tidj-ju:. -- Ja kob Primožič, Mijo C'etir, Jakob Cerin, Janez llegler Seonnu, l.ouis P.ridge. l.«iuis Mo^.eiv Valentin Narad. Frank \rl» Anton Hočevar. Mihael I.ndvik. Joiiu Galirm, Peter Žontar, Martin Sta-re^inič Mina Oblak, John K«idol*. Jesip Zorko Frank Žagar. Isna'z in več drugih, katerih imena sm ) že preje večkrat priobčili in s-e ni so javili. Pri nas imajo pisma o 1 svojih sorodnikov in starega kraja. Javite se, da vam pošljemo, pisma. 1'prnvništvo Glas Narcda. SJ Cortland t St., N"\v York, N. V (IZ 1-M Vljudin, prosim s\oje«a miljeue-ga, n^poznanerra brata PKTUA LAKXEJ1 r.,.jenega v Starem trgu št. 10 pri Kočevju. Jugoslavia. da se •>«»!asi s ktil-šiio b» -se i:eo svoji s,sti -.-i Marij, Lak-ner učiteljici v Z:*.gozdaeu. p Št a Nemška J.- ka ju i K«,č,;vji Jugoslavia, kateri je oproščen kazni z zaporom 6 mesece" v Novem mestu. Ogl:»>i s* milje-ni bratec ' (21-27—12) VABILO na plesno veselico z i^To, kater j j»rircdi slov pevsko druStvo l la-ninski Kaj v Thoniasit. W. Va., v Milkins dvorani 31. decembri na Pi-ičetek ob 7. dan starega le* uri zvečer Vspored- — Igra enodejanska burka 4 Ne kliči vraga rt OGLASI MAJ SE AN ION HKOVAT (ime pri kom-paniji Anton IIoit\ kateri jc svo-ječasno bival v Pittsburghu, Pa., No 7 — 43'-'i Street. Zahajtil je večl:rat v Imperial, Pri Pesi.o oko je izyubil pri Carpenter Company v Pittsburghu ter dobival $10 00 kompenzacije. Zduj ga že eno leto ni po svoj denar in koniprtnija ga hoče na-eliti mrtveca. iz scin se potegnil za njega iu vstavil sod-nijski T,ror»es. Ce se ne oglasi v teku 14 dni. bo ga proglasila soo zdaj se je nabralo pri kompaniji $."00 kate-i bi mu gotovo za P.ožii; prr.v prišli Takoj naj se zglasi pri Matiji Skender, javnem notarju, f>227 P.utler St., Pittsburgh, Pa (1C27— POZOR DOGARJI POZOR ROJAKE nejsa domača zdravila povsem nepoznano čustvo v sree ne ANGLEŠČINA Pouk potom dopisovanja s pomočjo angleško-sloreosklb včnib tvegkoT Traja 6 mesecev. Vpišete se lahko vsak Saa. fcolnira trn celi tečaj $10. . Če i* hie imeti več pojma o angles kil slovnici tn jezikn sA lob, pilite ie danes sa pojasnila. SLOVENSKA KORESPONDENCNA SOLA fTH« Slovenian C or respond* no* School) •tt« SV. CLAIR AVE (BOX 10) CLbVKLANO. OHIO VI^OVBNSKA KORESPONDENCNA 6 O L.A, lilt BT CL.UR AX~K 'BOX H). CLEVELAND. OHIO Lsreite ta listek in ga pošljite s svojim naslovom: AU P. O »OZ. '.•"ill ni'wproti je sed"l pr-kri »nima nogama skrivnostni kot'-i 1? '■'/. in srkal /.gnije Pri motni sve ■ t'obi se m i je zdel n jegov obraz Še £ s« a reji in izpaVu kot zadnjič m a s"va koža ma bila kot usnje pre * ■ '•■'•t čez kosti Prr-il vr:1':^! je ^ '.-! konj in voz "Stari oče. ne š več dolgo trnv«* tlačil*' reče T 1-š|jivjočemu gospodarju ter se •z ■ meje. - Vm-s.iv prisi!.i-m smeh ie čudio '?, •.! .»evjil zHiuflk'i tršii i g»>s!ov Voznik je iz;>:l vsebine i: t /r•«•;». "Jr.z sem vedno pripravljen, č« ' š Uda i dobi! ve^el.V «lo vožnje ' jnn/ri'tm — Dnho*i so jrosp*» d-? — Vjj -jmst se nato pel je v:» k plesu!, jl." " 'Htei .... katera priporoča msgT. Kneipp. imam vedno v zalogi. Pišite-po brezplačni cenik. MATH. PEZDIR P. O. Box 772, City Hall Station NEW YORK CITY. NtJvpafcMilt ma silo aa ienak* V Kentucky sem kupil 50,000 Na-'hrastovih dreves ter potrebujem stop pevskega društva Planinski 250 dogarjev in 25 formanov, da liaj. katero bo pelo -ilede",.* pesmi - mi pomagajo izvršiti delo na tem ameriško narodno himno "Tlic^lesu. Drevesa so v gorah, kjer ni star Spangled Uanner" v sloven-,ne blata, ne mrzlice, ne moskitov. shorn besedilu: "'Naša pesem ',jZa delo plačam toliko, da si boste "T; veselo poj". "Slovo od 1 a - j pristedili več denarja, kot si ga stovke" in "America'* v sloven- zamorete prištediti, kjer delate skem besedilu. sedaj, ne oziraje se, kje ste. Vi Ker dan po vese lici je ravno no-1 lahko delate vsak dan v dežju ali vn lelo ter vsi premoeorovi pru^i- solncu v kentuških gorah, dočim vajo, zato bo imel vsnk rojak pri-; zamorete v južnih gozdih delati liko vdelešiti sr te naše veselice. ■ sam<> poloyioo časa. Če ostanete Zato vabimo rojake in rojakinje|P« meni žtiri mesece, vam bom iz bližnjih naselbin, da se po mož povrnil vožnjo na železnici Ce nosti vdeleže. Mladini, kateri sc pa ne najdete vse tako kot pravim. smilijo podplati, kadar ]* n a vam ^ Vov™* vse »»olto, če pridete sem ter preisčete mojo ponudbo. Pridite v Hazard. Ken. ne HARMONIKE pavctrljta p« aaJaUJl* Črpalaa la MUMBlJlra V poprav« ■» msIJIto raakdo poHk ker wtm la sm ta lat taka) t tn poala la aadaj « mam kreajaka kakor vaa draga bam* •t h tednih kraa at goati la dolg) lasje kakor tod) modOdm kraaal br ki la brada ln m bodo odpadali k! oalrelL Benutt! kb, koatlbol afl trganj« ? rokah, notah ta t krila, v j oamlh 4neh popolnoma oadrarla. n» j ne. opeklina, bule. tura, kraste Is grlnte, potne noge, kurja oCeaa. oaeb line ▼ par dnevih popolnonc.% odatra otm. Kdor bi moje adravllo brea a* j peha rabil, no jamčim aa S5.00. Pl» te takoj po oenlk, ki (a takoj puilj— < ■aatooj. Barva za alve las«, od kater« posta n« lo lasj« kMkorine ste Imeli t mladost} j steklenica »1.75 s pofttnlno. JACOB WAH&C v sporedu ples. bo pres!;rb1jenr» ! laae kakor tndl m Vstopnina za moike za dame moSu brka te •_'"> • za mladino w Za mno-o-1 tuckf. m tam me boste našU pri-brado. Od •• Srnini poset se pripor«.-« " |pravljenega, da vtm dam delo. maalla araatejo . ' . , . . , . . , H_ KEAMZR, (2'Z 26—12^ HAZARD, KENTUCKY. Tisočeri rešeni. /etiko bolnikov. k{ zdravilo run« bolezni br«* uspeha, je končno spoznalo, d« povzroča trskulj« in drug) črvi njihovo bolezen. Č« ste ',pal|. Imate motne oči. kolobarje krog očes. pokrit Jezik zgago, vetrove v Želodcu, omotico, glavobol, za prtje, slab tek. slab občutek v želodcu, smrdljive sapo. veliko nervoznost. hude bolečine v le I od CU in drobu. če ste Izdelani, č« nimate veaelj« Itd. ne izdajte niti enega cent več, ampak a« prepelj Ue v Pittsburgh ter dovolite, da vam bodo X ŽARKI povedali resnico. Po nati metodi. br«S u* gibanja, za dobimo uspeh, ki ga hočete. Če imate trakuljo ali druge irve. vam jih bo pregnala naia metod* v krat* kem času brez neprlllk. Ne oziraje, komu se ni posrečilo ali kakina Je bolezen, prihajajo bolniki k nam iz vseh delov Združenih držav. PENN LABORATORY 708 PENN AVE 2 nadstropje PITTSBURGH. PA. Ur* od t. dopoldne do a zvečer. Ob n«de,jah: od 9. do 12.opoldne. J