Številka 146 TRST, v sredo 29. maja 1907. Tečaj XXXI!. Izhaja t »akt dan tcdl tb nedeljah in praznikih ob 5., «b ponedeljkih ob 9. zjutraj fnamiene številke se prodajajo po 3 cvi. (6 «totink> •* »cncgih tcbakarnah v Trstu in okolici, Ljubljani. Oorici. ng-kongu. Nemir-neži so deloma iz okraja, deloma iz sosednih pokrajin. Umorieni so bili vsi civilni in vojaški uradniki, upravno poslopje pa zapaljeno. Polkovnik, nastanjen v Satu in admiral Li sta s četami odpotovala na mesto nemirov. Policija v Šahu je izdala potrebne odredbe, da ud uši nemire. LONDON 2. „Daily Chronicle" javlja iz Honkonga, da znaša število upornikov v Kvantuagu okola 30.000 oseb. BEROLIN 28. Doklej ni ministerstvo za vnanje stvari prejelo še v.ikakega potrdila o napadu na nemški misijon v južni Kitajski. Zadnja poročila pravijo, da so se misijonarji rešili. Listi ne pripisujejo tem vestem velike važnosti. Le „National Zeitung" meni, da je napad na nemški misijon resen znak enake agitacije, kakor je bila ona bokserjev, da, celo razsežneja in nevarneja. Ladij a ae razbila. MONTEVIDEO 28. Norvežka jadrenica „Nagpore" se je vsled viharja razbila in potopila. Utonilo je 11 oseb. Norvežki kralj v Parizu. PARIZ 28. Na današnjem obedu je predsednik Fallieres obljubil kralju Hakonu, da mu vrne obisk na Norvežkem. PARIZ 28. Kralj Hakon je danes predpoludne vsprejel diplomatični zbor ter je potem obiskal Loubeta. Na čast predsednika Fallieresa in njegove soproge je kralj Hakon priredil obed, katerega so se udeležili Clemenceau, Pichon in norvežki poslanik. Revolucionarno gibanje v Perziji. CARIGRAD 28. Mada je prejela vest, da se revolucijonarno gibanje v Perziji razširja. Požar v Buenos Ayresu. NEW-YORK 28. Neka brzojavka iz Buenos Ayresa poroča, da je požar vpepelil veči del glavne ulice ter provzročil nad sedem milijonov frankov škode. Dr. Šusteršič*) in slovenska delegacija v parlamentu na Dunaju. II. Dr. Šusteršič nam je s svojimi izvajanji v „Slovencu"1 pripravil presenečenje. V sedanji dobi divj anja v Slovencih, v dobi, ko so se strasti razpalile do najviše stopinje, po govorniških ekscesih v hotelu „Union", v dneh, ko se v glasilih istega dra. Šusteršiča in v listih somišljenikov njegovih na Goriškem in na Štajerskem napoveduje nadaljni boj brez pardona, do skrajnosti, do vničenja političnega nasprotnika, v hipu, ko se zdi,*da ljudje pišejo le s cepci, ki jih pomakajo v grenki žolč in razpaljeno kri — nam prihaja dr. Šusteršič v formah občevanja, ki so v kričečem kontrastu s to vojevitostjo in po- ") V uvodu včerajšnjega članka se je vrinila tiskovna pomota v in 4. vrs i. Uvod treoa čitati: Ko je bivša zbornica poslancev odobrila novi volilni zakon in je s tem veprejela načelo demokratiziranja volilne pravice, se je označil ta Čin kakor dogodek historičnega p om e n a... „Ta-le dva samokresa sta že marsikdaj dobro služila — in poštenim rokam. Moj oče ju je rabil v naših vojnah proti Franciji in ju podaril meni, da se bojujem z njima za domovino. In kako bi ji mogel služiti bolje nego da ubijem lopova, ki je eno njenih najlepših, naj plemenitejših hčera pahnil v nesrečo ?" „To žaljenje mi bodete plačali!" je vzkliknil polkovnik in prijel za pištolo. „Samo hipček še, polkovnik. Vi ste zdaj svobodni in v žepu imate potni list od Vo-šingtena. . . Pustim Vam prvi strel; ako padem, Vas reši ta-le konj vsakega zasledovanja, in svetoval bi Vam, da nemudoma izginete odtod. Kajti pod takimi okolnostmi bi utegnil celo dr. Pipec prijeti za orožje..." „Ali ste pripravljeni ?" je škripal Velmer. „Pridi sem bliže z lučjo, Tom. — Ogenj !" je komandiral stotnik. Velmer je ustrelil in krogla je odtrgala kos Lavtonove epolete. „Zdaj je vrsta na meni!" je rekel Lavton in mirno vzdignil pištolo. „In na meni!" je zaklical glas in v istem hipu je izbil nekdo stotniku samokres iz roke. „Pri vseh vragovih pekla — nori divjanostjo, nevredno civilizovanih in resnih ljudij. Ko smo čitali prvi del izvajanj, kjer vodja „Slovenske ljudske stranke" z mirno in dostojno beseda črta premise za svoje pozneje zaključke, se nam je malone dozdevalo, da čitamo ^„Edinost". Dr. Šusteršič nam sporoča blago vest je: da se strasti polegajo, in sedaj da se prične delo. To delo da mora biti pametno za blagor in napredek. Položaj našega ljudstva da je resen in po nekod naravnost žalosten, da. obupen. Zato hrepeni ljudstvo po pozitivnem delovanju poslancev. V to pa treba krepke organizacije teh poslednjih, ki naj se združijo v r a z-meroma močan klub. Vsaka beseda vsebuje trpko resnico in ne more ga biti v Slovencih človeka, ki mu je na srcu bodočnost naša, da ne bi podpisal in še debelo podčrtal, kar je tu zabeležil dr. Šusteršič. Skrajni čas je res, da se poležejo strasti in da se duhovi streznijo, da pridemo enkrat Slovenci do pametnega pozitivnega dela! Strezniti se morajo duhovi, ker brez strezne-nja se ne more vstvariti prvi pogoj za pametno delo : samospoznanje. Naše politično življenje ne more ozdraviti in parlamentarno zastopstvo naroda ne more postati normalno, dokler se bodo vse energije in vse delo naših strank izrabljale v jedini namen, da dokazujejo, kako ničvreden je nasprotnik! Nujno potrebno je, da stranke spoznavajo tudi sebe in da si napravijo vestno bilanco ne le o svojih (često zelo problematičnih) vspehih za občno blaginjo, ampak tudi o svojih lastnih — nevspehih, zmotah in grehih. Spoznavaj se sam in potem boš boljšal sebe, a s tem si še le pridobiš pravico boljšati tudi — druge. Potreba samo spoznavanj a se _ daja logično izvajati tudi iz izvajanj dra. Šusteršiča. Ali ne zveni konstatacija, da je položaj našega ljudstva resen in po nekod naravnost žalosten, da, celo obupen kakor obtožba tudi na adreso stranke — dra. Šusteršiča? ! Ta stranka je bila vrsto let nositeljica slovenske oficijelne politike, poklicana zastopnica interesov naroda, ali — da govorimo bolj po kranjskem ukusu — ljudstva. Ona mora nositi odgovornost ne le za to, kar je storila, ampak tudi za to, kar se je — zamudilo. Ne more torej odklanjati odgovornosti za tisti resni in celo žalostni in obupni položaj, na kateri opo-zaija sam nje voditelj dr. Šusteršič in kliče na pametno delo v rešitev iz tega položaja. Tudi tej stranki je v dolžnost, da se povspne do moralne višine samospoznavanja! Da apostrofujemo ravno njo, to je logična posledica dejstva, da se je nje vodja obrnil do slovenske javnosti s klicem po streznenju, po pametnem delu. Če bi se glasila „Slovenske ljudske stranke" nekoliko bolj zavedala te dolžnosti, ne bi kazala vedno le lumpe, ialote, podleže in — rauberhauptmaue v drugih strankah, ampak bi pazila nekoliko na svoje lastne besede in dela! Prosimo. V isti številki v kateri govori dr. Šusteršič, da se strasti polegajo, besni po vseh predalih in rubrikah vprav zdivjana strast proti političnim drugomišljenikom, mrgoli izrazov in epitetov tako odurnih, da bi kaj tacega zastonj iskali v polemičnih bojih drugod : bodi v liberalnih, bodi v klerikalnih listih. In kako je pisal „Slovenec" o ljudeh ki so se udeležili sprevoda po izvolitvi Hri barjevi ! To so bile same „pijane zverin e1*, „barab eu, ki so se poprej „v a- Viržinec je! Primite, fantje, primite ! Ne izpustite ga — to je nepričakovan plen !" Iznenađen in neoborožen, kakor je Lavton zdaj bil, kljubu temu ni izgubil zavesti. Vedel je, da je v rokah njih, od katerih mu ni pričakovati nikakega pardona, in napel je vse svoje oijaške sile... Trije lopovov so ga držah za vrat in za roke, da bi ga zvezali. Prvega njih je otresel s sebe s tako močjo, da je priletel ob zid hleva, kjer je omamljen obležal. Zdaj pa ga je četrti zgrabil za noge in, ne v stanu da bi se obranil take premoči, je padel stotnik po tleh in potegml s seboj vse druge. Boj na tleh je bil kratek, toda strašen — hajduki so neznansko preklinjali in klicali zaman na pomoč tovariše, ki so v grozi gle- dah to borbo. Začul se je stok enega napadalcev kakor grgranje zadavljenega — potem je eden iz kopice naenkrat vstal in otresel druge. I Velmerjev i Lavtonov sluga sta bila pobegnila; prvi v hlev, drugi zagnat alarm. Vladala je globoka tema. Zdaj je tisti, ki je stal pokoncu, skočil na konja — v hipnem blisku isker, ki so jih ukresale podkve na kamenitih tleh, je bilo Ijale v svojem lastnem blatu", „turški derviši", „potomci iz svi-nogojne dežele", ki ..jahajo na svinji" in so „zleteli na svinjo*4, „vi n o-ž e n o- in prešičoljubi", ki „so se drli, predno izdahnejo svojo svinj-sko dušo*4 . . . . ! A ženske so „zrele ptice*, ki so „očevidno preveč znane z m o ž k i m i*1, ki se „pripravljaj o za najviši institut. Kandidatinje za....." tu si podivjanec vendar ni upal zapisati kar je mislil. Ali dovolj je povedal, da ne more biti nikdo v dvomu, kaj je hotel reči : daje hotel vse one ženske zasra-movati pred svetom kakor vlaču-ge.....prostitutke! A če bi „Slovenec*4 ne gledal samo „grešnikov* in „grešnic" v drugem taboru in mislil malce tudi na razmere v lastni hiši, bil bi previdneji, kajti on je glasilo stranke, ki jej na vsaki svoji prireditvi dajajo velik kontigent — ženske, ki ne pripadajo k mirnemu in tihemu delu udeležencev in ki gotovo niso ni intelektuvelno ni moralno više od n. pr. učenk više dekliške šole, hčera poštenih in uglednih rodbin......! In naj se nam ne prigovarja, da so bili ti nečuveni insulti na ženstvo pisani v hipnem razburjenju, kajti „Slovenec" nadaljuje v svojem nekvalifikovanem početju in vse se zdi, da ne misli tako hitro ponehati, ter da je zistem v tej blaznosti. S kakimi čutstvi more vspričo vsega tega slovenska javnost vsprejeti sporočilo dra. Šusteršiča, da se strasti polegajo ? ! Predno je poslal v svet svojo epistolo, je moral poskrbeti, da se strasti poležejo v njegovi lastni najbližji okolici.____ Madjarsko-hrvatski spor radi vprašanja na železnicah. Iz Budimpešte poročajo od 27. t. m.: Ker so vse predloge ogrske vlade o jezikovnem vprašanju na železnicah v Hrvatski izhajale s znanega ogrskega stališča v umeva-nju tega vprašanja, jih je h r v a t s k a delegacija enoglasno odklonila, ter je po banu sporočila ministerskemu predsedniku dr. Wekerle, da smatra pogajanja na taki podlagi brezvspešna. Dogodki na Ogrskem. Romuni proti šolskemu zakonskemu načrtu. Kakor poročajo iz Budimpešte, je romunski pravoslavni metropolit Meteanu izročil včeraj kabinetni pisarni adreso romunskih škofov proti novemu šolskemu zakonu. Škofje pravijo med drugim, da hoče zakonski načrt uničiti narodno kulturo Romunov in da za-plenjuje pravo romunskega naroda, da odgaja sinove, kakor on sam želi. Adresa se obrača na cesarja, da ne sankcijonira tega zakona. Nade dr. Luegerja. Neki madjarski časnikar iz Budimpešte je vprašal dr. Luegerja o ogrskem vprašanju, nakar mu je isti odgovoril, da bo nova avstrijska zbornica zasledovala avstrijsko politiko. Kdor bo živel še dvajset let, da bo videl izvršeno idejo velike monarhije. Gotovo je, da pride mož, ki dovrši to veliko delo. Cesar Fran Josip in državnozbor-ske volitve. Češki list „Lidove Noviny" poroča z Dunaja, da je bil cesar presenečen o velikem številu izvoljenih socialističnih poslancev. Ministerski predsednik baron Beck je cesarju zatrjeval, da je zmaga socijalistov le spoznati stotnika, drvečega kakor vihra proti gozdu . .. „Pri peklu, ušel nam je!" je zavpil poglavar, liripav od srda in upehanosti. „Streljajte, streljajte — brž, ali bo prepozno !" Nekaj mušket je počilo, a Lavton je sedel še pokoncu v sedlu. „Ta ne pade, če bi ga tudi zadeli," je mrmral eden. „Torej nam je lopov ušel!" je tulil poglavar in bil ksior nor. A že je dal nov ukaz: „Zdaj pa na delo, hitro! Pol ure, pa imamo svetohhnskega stražmojstra in njegovo bando na vratu. Le hitro napravite, potem pa zažgite hišo." „Kaj pa s tem tukaj ?" je vprašal eden in pokazal na tovariša, ki je še vedno nezavesten ležal na tleh. „Pustite ga ležati. Ko bi bil kaj vreden, bi imel jaz tega viržinskega psa zdaj v svoji oblasti... Naprej v hišo, vam pravim, poberite vse in zažgite sobe. Tukaj je denarja in srebrnine, da ste lahko vsi gospodje !" Roparji, vzpodbujeni od nade na bogat plen, so pustili tovariša, kjer je bil, in navalili na hišo. (Pride še.) Stran IT »EDINOST* štev. 146 V Trstu, dne 29 maja 1907 posledica razpora med meščanskimi stranka- del tržaških socijalistov slovenske narodnosti mi in agrarci in da ni število glasov, ki so — ob postavljanju kandidatov ozirali le na jih dobili socijalisti nikak dokaz, da prevla- sposobnost in zakaj niso postavili V mestu i > i i •__ii______.*• i• i.:x__—ucoi MBH9 kandidata naša narnHnnati na np krutnem kontingentu. Povdarjal je, v. da bo'kandidate?! imela nova zbornica jak konservativni značaj, i Zakaj niso ? Nu, odgovor, oziroma poja-Vzlic temu je ministerski predsednik stavil snilo na to vprašanje so nam dali razni so-svojo službo na razpolago kroni. Cesar se je cijalistični prvaki sami v privatnih razgovorih, zadovoljil s pojasnili ter ni vsprejel Beckove j Govorili so nam: „V Trstu so It ali-ostavke. jjani v veliki večini, a naše na* x , . ~ - čelo je, da so tudi naši z a s t o p - leill 111 socijalisti. |niki iz tiste narodnosti, ki je v Praška „Nar. Politika" poroča z Du- i ^ e č i n i!! naja, da so se Čehi bivajoči v dunajskih okr. i Čeprav tega stališča nikakor ne moremo v Simeringu in Funfhausen izjavili pripravni- i odobravati, vendar je vsaj umejemo. Zato pa mi podpirati na ožji volitvi socijalistične kan- j at,solutno ne moremo umeti, oziroma verjeti didature še le po tem, ko sta se socijalistič-; zatrjevanju? da so internacijonalni. da ne na kandidata \Vutschel in Forstner pismeno i poZnajo narodnostnega momenta, da ne de-zavezala, da bosta podpirala narodne težnje | la]0 razlike med narodnostmi! Čehov živečih na Ni že-Avstrijskem. j je jedno, ali je drugo! Socijalna _<-r .. v. ... , demokracija tržaška pa hoče biti eno in Koalicija liemsklh liberalnih drugo, kakor že nanaša potreba. Kadar va-skupin, i bij o nas slovenske delavce, so internacijo- Kakor javljajo z Dunaja, se nadaljujejo; nalni, kadar vabijo italijansko meščanstvo, pogajanja za združitev štirih nemških nekleri- tedaj so tudi nacionalni. kalnih skupin v en sam klub. Dne 4. junija se bo vršil shod poslancev teh štirih skupin. Nemški narodni minister Prade, ki biva sedaj v Karlovih varih, pride osebno na Dunaj, da bo vodil pogajanja. Neodvisni vsenemci se niso še odločili, bi vstopili v novi klub ali ne. Njihovi volilci so za združitev, kajti novi klub bi imel v prvi vrsti nalogo, da pobija socijalizem. Poslanec Hoftmann d1. Wellenhof pov-darja v graškem ,.Tagblattu" potrebo koalicije nemških liberalcev z ozirom na to. da bodo v novi zbornici imeli močne skupine socijalisti, klerikalci. Čehi in Poljaki. Socijalistični poslanci nameravajo baje zahtevati, da bodi v predsedništvu zastopana tudi njih skupina. Njihov kandidat bi bil Per-nerstorfer. ^^^ Dnevne vesti. Slovenec in zmaga Wolfova. Kam plovemo ? Predvčerajšnji „Slovenec*1 piše pod naslovom „Wolfova zmaga v Trutnovem" doslovno : „Strupeno piše judovsko vodilno glasilo ,.Neue Freie Presse", ker je izvoljen v Trut-novem proti voditelju nemške napredne stranke dr. Eppingerju. Wolf in sicer s pomočjo kršč. socijalcev. Izliva cele golide gnojnice na Wolfa. Jeza je razumljiva, ker Wolf pri vseh svojih radikalnih slabostih ni judovski podrepnik, kar jude seveda jezi in grize*4. Ko smo čitali te vrstice, smo se kar zgražali. Slovenec", katoliško glasilo, se veseli na zmagi Wolfa, ki je prvi propagator gibanja..proč od Rima" in proti kateremu se je svoje časno sodnijsko dokazalo, da je imel kakor poročen mož grešne zveze z drugimi ženskami, ki je bil vsled tega primoran položiti državno-zborski mandat. Isti Wolf ne le da živi ločeno od svoje zakonite žene, ampak je to in otročiča pustil v najveći bedi. tako, da je bila primorana nastopiti sodno pot. Za tako osebo se navdušuje „Slovenec*', ki označuje pročodrimstvo in zakonsko nezvestobo z blagim izrazom „rfdikalna slabost**. Liberalni Eppinger — ki je, mimogrede rečeno. morda najdostojneja oseba v češko-nemškem taboru, kaj priznavajo tudi češki listi in za katerega je glasovala tudi češka manjšina — je v primeru z Woli'om naravnost angelj. Za Wolfa se navdušuje isti „Slovenec", ki je za te volitve diktiral kandidatom za prvi pogoj brambo Na posebno drastičen način se je pokazalo to v postopanju socijalistov povodom ožjih volitev v Istri, osobito v Puli. Nasproti sta si stala hrvatski in italijanski nacijonalist. Se stališča mednarodnosti — ako namreč abstrahiramo od vseh druzih momentov, ki so govorili za Laginjo in proti Rizziju in pa od okolnosti, da so socijalisti sami malo popred označali Rizzija kakor kamorista najčrneje vrste — se stališča mednarodnosti torej bi se bili morali socijalisti vzdržati ožje volitve v Puli! To bi bilo dosledno in ostali bi bili zvesti načelom svoje stranke! Ali ne. Postopali so drugače — tako, da se je moral vsak misleči človek in smo se tudi mi priprosti delavci kar prijemali za glavo v začu-jenju nad tako nedoslednostjo, ki danes z verjetno lahkotnostjo ne misli več na to, kar se je včeraj proglašalo za sveto resnico ! Prej kakor vrag črni župan Rizzi je hkratu postal snežno- in nedolžno bel držav-nozborski kandidat. Takih nedoslednosti si ne sme dovoljevati nobena stranka, in bila še tako močna l To se maščuje. In jaz, ki sem sam priprost delavec in ki živim s tovariši v neprestanih stikih, morem zagotoviti, da si tudi socijalna demokracija ni koristila se svojim ne-umevnim in nedoslednim postopanjem povodom zadnjih ožjih volitev. Mi smo pripravljeni za vsako organizacijo — tudi na mejnarodni podlagi — v varstvo naših razrednih koristi, ali slabo naleti pri nas vsakdo, ki bi hotel zahtevati od nas, naj nehamo biti čuteči narodni delavci! V interesu varstva sirot nas prosi predstojništvo c. kr. okrajnega sodišča v Trstu, naj objavimo, da se je to predstojništvo kakor varuštvena oblast obrnilo do gg. svečenikov z okrožnico, v kateri izvaja : Sodišče je večkrat primorano uradoma imenovati varuha mladoletnikom, ki pogrešajo očetovske oblasti. Dogaja se pa čestokrat, da so tako imenovani varuhi ali popolnoma nesposobni za to velevažno službo, in zanemarjajo popolnoma poverjene jim varovance, ali pa da sploh varuštva ne marajo vsprejeti. V obeh slučajih pa morajo mladoletniki žaiibog predolgo ostati brez prepotrebnega jim nadzorstva, in to seveda z neizmerno škodo njih materijelnih in še več moralnih interesov. Zato se sodišče obrača do svečenikov s prošnjo, da bi tudi oni stavili na razpolago svoie delovanje na korist deci-siroti. V ta na- ,Pevsko društvo Višava" na Kon-konelu (pri Ferlugih) je lahko popolnoma zadovoljno z vspehom veselice, ki jo je priredilo minolo nedeljo. Lepo odičeni vrt gostilne g. Štetana Ferluga je bil poln vdele-žencev. Mesto ter spodnja in zgornja okolica je poslala v obiske in podporo vrlim „Višav-cem" celo četo svojih sinov in hčera. Korporativno ali y častnem številu so bila zastopana* pevska društva : svetojakobška Čitalnica, novi pevski zbor iz Gropade, „Zvon" z Opčin in „Slovan" iz Padrič. Mogoče, da je bilo še drugih društev, toda pisec teh vrstic se ni informiral — ker ni mislil poročati uradno. Vspored se je izvršil v popolno zadovoljnost navzočih. Petje, godba in rojanski diletantje vsi so na lep način izvršili svoje naloge. Žal pa, da je bilo ljudstvo dokaj nemirno in je, osobito pri lepi in lepo uprizorjeni veseloigri „V Ljubljano jo dajmo*1, motilo igralce in gledalce. Ako pa pomislimo, da je bilo navzoče vse polno nedoraslih in mladine, in ako dostavimo še, da je bila to prva večja igra, ki se je predstavljala pri Ferlugih, bomo umeli tudi ta nedostatek. Otroci smejo povsodi na veselice in so posebno predstave vzgajajoče sredstvo za nedorasle in dorasle. Le samih otrok se ne sme puščati na take prireditve, ampak morajo biti vedno spremljani po svojcih ! Gostilna je bila preskrbljena z raznimi okusnimi jedili in z dobro pijača. Cene pa so bile (za slične okolnosti) nenavadno nizke. In tako je prav. Ena streha ni le za en dež pravi pregovor in tega pregovora se držita oba gostilničarja pri Frlugih! Ko sem po dovršeni igri zapustil veselične prostore, sem slišal razne družbe, vračajoče se na svoja domovja, prepevajoče lepe slovenske pesmi. Tudi po doslej zanemarjeni Kolonji nisem slišal še toliko slovenski govorečih domačinov, kakor minole nedelje. Le tako vrli Kolonjčanje ! Slovenski materini jezik bodi vam vselej v ponos. — Predno zaključim te površne vrstice moram omeniti, da je bil veselični prostor odičen z neštevilo narodnih zastav in zastavic in da je bil nad odrom postavljen lep napis : „Živijo Rybar!" Mestni svet tržaški ima danes ob 7. uri zvečer svojo VII. javno sejo. Procesija sv. Rešnjega Telesa. Jutri ob 7. uri zjutraj bo v baziliki sv. Justa pon-tilikalna maša, na kar sledi običajna teofo-rična procesija. svetosti zakona in ki je s skrajno strogostjo | svoje delovanj nastopal proti Ricmanjcem, ki so zahtevali le j men naj bi pozvali k sebi nekoliko osebno uvedbo staroslovenskega jezika v okvirju znanih jim zanesljivih mož, ki naj jim pre-katoliške cerkve! doče veliko važnost službe varuha, ki naj nad- In vse te napade na katoliška načela zoruje moralno in telesno vzgojo mladoletni-zagreša „Slovenec" le iz strankarske strasti kov, naj jih navaja na pot poštenjaf in boga-in zaslepljenosti. „Slovencu", katoliškemu boječnosti, in ščiti njih materijelne interese, listu, je stranka vse, vera in morala pa pod- Svečeniki naj izvole dotičoike pozvati da iz-rejena stvar. S takim postopanjem se širi le [ javijo, jeli bi bili v slučaju potrebe priprav-demoralizacija ter se maja versko prepričanje ijeni sprejeti to službo. Imena njih, ki so Ijud-tra. Kam plovemo?! I pripravljeni prevzeti tako službo, naj se pri- .Glas iz delavskih krogov. - Prejeli l^dstojništvu okrajnega sodišča - smo: Najprej so zagotovljala socijalistična s u* glasila, da Pittoni in njegovi trije tovariši kandidirajo izključno le kakor internacij onalni socijalisti. To je posebno povdarjal tudi ».Rdeči prapor". Sedaj pa je jasno, da se je ta internacijonalizem toliko naglašal le v ta „Touristenverain Adria". — Pod tem imenom se snuje v Gradcu novo nemško društvo za most do Adrije. V okrožnicah za pristop, ki se razpošiljajo vsemu, kar nemško leze in gre, označuje pripravljalni odbor namen, da so slovenski socijalisti tem mir-: kakor smoter društvu, spoznavati jadransko uejo vestjo mogli glasovati za one tri i t a -' morje in njega obrežje in olajšati potovanje, lijanske socijalistične kandidate in da se'Razun Avstrijcev morejo pristopiti društvu je — kolikor le možno — vabilo tudi slo- i edino le Nemci iz Rajha. Po vseh večjih venske narodne delavce. Kajti pozneje, ko so1 krajih snovale se bodo sekcije z lastnimi se bližale ožje volitve, so socijalistična gla- j pravili. V okrožnici se trdi tudi, da se dru-sila tolažila tržaške Italijane, da so socijali- štvo ne bo mešalo v narodne, po- stični kandidatje tudi dobri Italijani, ki bodo znali braniti narodne pravice Italijanov ! Torej, kdaj so socijalistična glasila govorila resnico : ali tedaj, ko so zatrjala, da socijalistični kandidatje kandidirajo na izključno mednarodni podlagi, ali pa tedaj, ko so naglašala narodno čuvstvo kandidatov ? !! Menda v tem poslednjem slučaju. Kajti, litičnein verske stvari. Pričakuje se, da vlada hitro potrdi društvena pravila, v katerih se določa letni prinos 10 kron, oziroma nemških mark. Razširjeni oklic podpišejo med drugimi: Tržaški namestnik, štajerski namestnik grof Manfred CIary und Aldringen, deželni glavar štajerski Edmund grof Attems, vnokojeni ge- če bi bila socijalistična stranka res šla v boj ! neral topničarstva baron Teuffenbach, predle na mednarodnem programu in če bi bila sednik avstrijskega Lloyda Ernst Becher, res popolnoma abstrahirala od italijanskega | predsednik pomorske oblasti pl. Ebner, vodja nacijonalnega momenta, potem je več nego j zoologiške postaje v Trstu dr. Cori itd. \ opravičeno vprašanje: zakaj se niso — i pripravljalnem odboru sta Tržačana F. Lug, vspričo neutajljivega dejstva, da je v Trstu; urednik „Triester Zeitung" in dr. Herman slovenski element mnogoštevilen in da je velik1 Matheusche, ravnatelj Lloyda. TRŽAŠKA MALA KRONIKA Tat in rogovilež. Predsinočnjim je nekdo obvestil nekega redarja, da neki človek preiskuje žepe nekemu pijancu spečemu na tleh v ulici delF Arcata. Redar je takoj pohitel na označeno mu mesto in tam res našel nekega Človeka, ki si je dal opraviti okolu pijanca, ki je spal na tleh. Na redar-jevo vprašanje, kaj da hoče pijancu, je oni dejal, da mu hoče pomagati na noge. Redar mu je velel, naj pijanca pusti in odide, a oni ga ni hotel slušati. Redar mu je ponovil ta ukaz še dvakrat, a ker ga oni nikakor ni hotel slušati in vbogati, ga je proglasil are-tovanim. Tedaj je pa oni prijel redarja za prsi in ga začel tresti. Odtrgal mu je trak piščalke in ga zatem vdaril s pestjo po levem očesu. Slednjič ga je pa redar vendar vkro-til in ga odvedel na redarstveno stražnico v ulici Giuseppe Parini. Tam je nasilnež povedal, da je 24-letni težak Hektor S., da stanuje v ulici della Fonderia in da se je postavil redarju v bran zato, ker ni hotel doživeti sramote, da bi bil aretovan. — Bil je vzet na zapisnik in potem odveden na policijo. Na policiji so ga pa že imeli na zapisniku kakor nevarnega rogovileža. Dne 6. t. m. je bil namreč aretovan o polunoči v ulici del Toro, ker je v krčmi nekega Ivana Va-rino, ki se nahaja v isti ulici, grozil z nožem trgovskemu pomočniku Angelu de Re, poštnemu vslužbencu Frideriku Pavan in mornarju Antonu Fabian. Vsled tega groženja so ga bili vrgli iz krčme, a on jih je stoječ pred vratmi krčme pozimi na boj. Neka ženska, imenom Adela Košir, je bila radi njegovega rogoviljenja padla v nezavest. — No. slednjič je bil prišel neki redar in ga odvedel na policijo, kjer so ga bili vzeli na i zapisnik, mu zaplenili nož in ga potem izpustili. Predsinočnjim pa ni bil tako srečen : moral je v zapore v ulici Tigor. Tržaška „mularija". Pisali smo že večkrat o zabavah, ki si jih na škodo po \ svojih poslih idočih ljudij prireja ta slavna tržaška „mularija". Ena najpriljubijenejših in najimenitnejših zab;iv mularije je lučanje kamenja. Za cilj si pa mularija pri lučanju kamenja najraje izbira kak bolj prononsiran klobuk, ali pa kako dirjajočo kočijo, a višek veselja mularije je, če jej slučaj ponuja kar oboje skupaj : prononsiran klobuk na kozlu dirjajoče kočije sedečega kočijaža. Predvčerajšnjim, okolu 6. ure in pol pod večer, je izvošček z javno kočijo št. 105 dirjal po ulici della Guardia. V kočiji — odprti — so sedeli en moški, dve ženski in trije mali otroci. Hkratu je pa z višine nekega zidu priletel precejšen kamen na kočij in meh, istega prodrl in pal na kolena v kočiji redečega moškega. — Izvošček, ki je bil videl paglavca, ki je bil zalučal kamen, je takoj vstavil kočijo in zdirjal za paglavcem. In posrečilo se mu je, da ga je vjel in ga sv. Jakobu, kamor so pozvali njegovo „skrbno" mater in jej ga izročili. — Izvo-ščeku je paglavec napravil za 40 kron škode, ki jo bo morala seveda plačati mati. Posledice voznikove pijanosti. 20 letni voznik Maksimilijan J„ stanujoči v Ro-janu, je bil predsinočnjim jako pijan inje s svojim vozom v ulici della Barrriera vecchia zadel v javno kočijo št. 155 ter provzročil izvosčeku za 6 kron škode in ob enem stavil v nevarnost dva gospoda, ki sta sedela v kočiji. Neki redar je pijanega voznika areto-val in ga odvedel na redarstveno stražnico v ulici Giuseppe Parini, kjer so voz in konje izročili drugemu vozniku, da jih je odvedel v hlev a pijanega Maksimilijana so pridržali tam toliko časa. da se je prespal in streznil, nu Kar so ga izpustili. Pred dvema mesecema vkradeni dvokolesni voziček je sinoči ob 7. uri in pol neki redar zaplenil v zalogi olja Viktorja Cavazzeni, v ulici deli' Olmo št. 2. Voziček je bil vkraden, kakor rečeno pred dvema mesecema obrtniku Hugonu Coen. Na policiji je Viktor Cavazzeni dejal, da je kupil voziček za 16 kron pri kovaču Chius-u. Pozvali so za tem na policijo tudi Chiusa, a ta je dejal, da je pred dvema mesecema kupil voziček od nekega njemu neznanega človeka. Neznan tat je 46 letnemu podajaču Vincenciju Demori, ki stanuje v ulici Nuova št. 22. predsinočnjim malo pred 7. uro v ulici di Crosada ukral srebno uro in kovi-nasto verežico, v skupni vrednosti 20 kron. nekaj mesecih bo izrečena ločitev. SmeSnlca. Gospod Telebančič, ti *e je oženil z neko vdovo, je svojo ženo predstavil nekemu prijatelju rekoč : ..Predstavljam ti mojo polovico!1' A prijatelj mu je dobrohotno opazil: ,.To ni prav rečeno! Reči moraš če trt in ko, ker je bila že po-lovica druzega!" Koledar in vreme. Danes: Maksim, Krajslav ; Dana. — Jutri: Sv. Rešnje Telo; ELo-luban; Milica. — Temperatura včeraj: ob 2. uri popoludne -J" 27° Celzius. — Vreme včeraj : deloma oblačno. Porotno sodišče. Radi razpečavanja ponarejenih bankovcev. Dne 27. oktobra 1906. je bil v krčmi Marije Babnik v Ljubljani aretovan 29-letni Anton Maglizza, ko je hotel v družbi 30-let-nega Ivana Košiča spečati ponarejen 20-kron-ski bankovec. Maglizza in Košič sta bila spila polič vina, a plačati račun sta hotela z rečenim bankovcem. Krčmarica je pa spoznala, da je bankovec ponarejen in dala pozvati redarja. Ko je redar prišel, se je Ko-šiču posrečilo pobegniti, dočim je bil Maglizza aretovan. A tudi Košič ni dolgo vžival svobode : aretovan je bil na kolodvoru južne železnice ob svojem prihodu v Trst dne 29. oktobra. — Pri Maglizzi so našli 114 ponarejenih 20 kronskih bankovcev. Vsled aretovanja teli dveh, je tukajšnja jpoliciia doznala, da se nahaja tukaj večja družba razpečevalcev takih falzifikatov, katere je izdeloval neki Ivan Pizzighella, bivajoči v Veroni v Italiji. Pizzighella je bil leta 1899 v Trentu obsojen na 7 let težke ječe radi ponarejanja bankovcev. To kazen je prestal v kaznilnici v Gradiški. Ž njim je bil v ječi tudi 41-letni Amedej Catturani, ki je bil leta 1900 v Rovinju obsojen radi goljufije na 3 leta ječe. Iz tega znanstva Catturanija s Pizzighellom je navstala cela družba razpečevalcev — 8 njih na številu — ki so sedanji toženci : že imenovani Košič, Maglica in Catturani ter 59-letni Vincenc Martinis, 32-letni Abraham Tarolli, 29-letni Donat Barnaba, 37-letni Josip Suppa in 35-letni Ivan Zotter. Šli so bili v Verono k Pizzi-ghellu dvakrat : prvikrat niso dobili nič, a drugič jim je Pizzighella dal 142 ponarejenih 20-kronskih bankovcev. Razpravi, ki bi imela trajati — kakor je bilo določeno — tri dni, a bo morda končala še danes, predseduje sodni svetnik Pe-clerzolli, votanta sta sod. svetnik dr. Andrich in sod. tajnik Rismondo, a obtožbo zastopa sam državni pravdnik dr. Zencovich. Toženci im^jO vsaki svojega branitelja, in sicer odv. dr. Pincherle brani Košiča, odv. dr. Piccoli Maglizzo, dr. Lomas Martinisa. dr. Maurer Catturanija. dr. Laneve Tarollija, odv. dr. Mrach Barnabo, odv. dr. Nobile Suppo in odv. dr. Paolina Zo t terja. Jutri prinesemo obširneje poročilo o zaslišanju tožencev in — če razprava konča že danes — seveda tudi razsodbo. Društvene vesti in zabave. Pevsko in bralno društvo „Adrija" v Barkovljah priredi v nedeljo 2. junija t. 1. v odprti dvorani „Narodnega doma" istotam svojo običajno pomladansko veselico, s petjem, tamburanjem, igro in plesom. Slov. akad. fer. društvo „Balkan" ima danes zvečer redni sestanek. Tovariši pridite vsi točno ob 8. uri. Darovi. Mesto venca na krsto pok. Štefana Debenjak učitelja v Materiji daroval gospod Šiškovič K. Černikal o K za družbo sv. Cirila in Metoda. Denar hrani uprava našega lista. ______ Vesti iz Goriška. Župnija Dornberg se je izločila iz Komenskega dekanata in priklopila dekaniji Št. Peter pri Gorici. e Iz Rihenberka. Med tem ko so v izročil redarju. Ta je pa paglavca, ki je 131 Komnu praznovali zmago svojega poslanca-letni Karol de M, stanujoči v ulici della! domačina na svoj način, so somišljeniki nji-Guardia, odvedel na policijski komisaijat pri hovi v Rihemberku na drug način praznovali V Trstu, 29. maja 1907 »EDINOST« štev. 14G. Stran III ta dan. Ker smo ravno v sezoni sejma, bilo' je vse živo množice po Rihemberku, tam na prostranem dvorišču spodnjega gradu bar. Levetzona (ne Levison) pa se je vršila lepa veselica, ki je delala vso čast prirediteljem. Napovedana je bila veselica ob 3. uri, ali začela je šele ob 4., kakor je pač navada po vaseh. Veselico je otvoril predsednik g. F. Pavlica, gostilničar in posestnik, v kratkih, lepih besedah. Možki zbor pod vodstvom g. učitelja Brica je prav možko izvršil svojo nalogo v Gerbičevi pesmi ^Pogodba*, vedno lepi pesmi „Slovenski svet" od našega rojaka Volariča in v prelepi skladbi L pl. Zajca ,.Crnogorac Crnogorki". Sicer je zbor nekoliko okoren, ampak videti je navdušenost in vztrajnost, pa tudi zmožnost. Ljubka gospica (rerzejeva je dobro deklamovala Jeftejevo prisego od našega Gregorčiča, le to naj bi opomnil, da naj drugikrat polaga nekoliko več čustva v deklamacijo. Pa. kakor rečeno. za prvi nastop prav dobro. Igra „Dve tašči" je vzbujala dosti smelia. Spet se je g. Bric odlikoval v vrlem možu med dvemi taščami. Pa ne samo on, sploh vse igralke in igralci so prav dobro rešili svojo nalogo. Le škoda, da je bil oder tako slabo napravljen. Po veselici je bil dobro obiskan pfes, kjer so se vrteli mladi pari. Vsa čast prirediteljem takega lepega dne. Potnik. d. Razmere na državni železnici Gorica—Trst so po nekaterih postajah naravnost škandalozne. Zlasti prednjači v tem oziru postaja Stanjelska. Odlikuje se ta postaja že po tem, da se na njej ne ustavi noben vlak, ampak vsak približno 5 minut daleč proč. Najivni potniki čakajo na peronu, kdaj se vrne hudomušni vlak, dokler ne zapazijo z grozo, da je odšel brez njih ! Tudi sicer so razmere naravnost idilične. Primerilo se je že opetovano, da ni bilo na celem kolodvoru niti jednega uslužbenca, niti pri blagajni ni bilo uradnika. Ljudje niso .mogli dobiti listkov, ampak so morali vstopiti v vlak brez njih, kjer pa je seveda kondukter zahteval od njih plačilo kazni ! Opetovano se je že primerilo, da so morali kolesarji nositi sami kolesa na daleč zunaj kolodvora stoječi vlak, ker ni bilo nobenega uslužbenca, ki bi bil to storil. Primerilo se je že tudi, da je potnikom, ki so se zanesli na redno delovanje uslužbencev, prtljaga ostala v Štanjelu ! — To so v nebo vpijoče razmere in nu]no zahtevamo, da se odpravijo. d. Izvoz sadja v Gorici pričel je v ponedeljek. Prodajati se začne ob petih zjutraj, dočim se od 3. do 5. ure zjutraj blago tehta. d. K okrožni sodniji v Gorici imenovani so svetnikom Dionizij Ussai iz Motovuna, Viktor pl. Frohlichsth'd, ki je doslej služboval v Gorici in Josip Cechet iz Ajdovščine. Vsi trije so Italijani in prvi menda niti ne zna slovenskega jezika. To imenovanje je za Slovence strahovit udarec, ker se je s tem napravila iz goriškega okrožnega sodišča popolnoma italijanska domena. Na celem okrožnem sodišču ni niti jednega slovenskega svetnika! Dolžnost naših državnih poslancev je, da povzdignejo v tej zadevi svoj glas ! d. Občinske volitve v Gorici bodo 8., 11. in 14. junija t. 1. d. Shod predsednikov zavodov za pospeševanje male obrti v Gorici se bo vršil od 31. t. m. do 3. junija v prostorih goriške trgovsko-obrtne zbornice. Luteranska propaganda V Rušicu pri Korminu stanuje na svojem gradu neizmerno bogata udova grolica Elvina La Tour en Voivre, vneta protestantinja. Leta 1874 ustanovila je tam na lastne stroške zavod za vzgajanje mladih deklic. — Število £ojenk se množi vsako leto ; letos jih je 62, uied temi 30 katoliške vere in 18 iz goriške nadškofije, od katerih stanuje 9 v zavodu samem. Zavod je bil vstanovljen brez vladnega dovoljenja, ministerstvo ga je še leta 1877 pripoznalo s pogojem, da se katoliški otroci poučejejo v svoji veri. Ker se po to ni uva-ževalo in je nekaj deklic prestopilo na pro-testantizem je deželni šolski svet zaprl zavod. Grolica ima pa mogočne zaščitnike in zavod je bil po nekoliko dneh zopet odprt in namest-ništvo ga je z odlokom 9. novembra 1879 pripoznalo kakor zasebno ljudsko šolo, v kateri so se gojenke proti uradnim določilom vzgajale v protestantskem duhu. KnezonadŠkof Andrej Gollwayer je zatorej v pastirskem listu od dne 21. julija 1882 izjavil da stariši in varuhi, ki pošiljajo otroke v to šolo, so krivi smrtnega greha in so odveze nevredni. Nadškot Alojzij Zorn je zahtevai z]vlogo na ministerstvo od 12. avgusta 1889. naj to šolo zapre, kar se je tudi zgodilo. A z odlokom ministerstva 8. junija 1907 je vsled mogočne protekcije dobila pravico javnosti. Ko vse nič ne pomaga, da bi se katoliški otroci v katoliškem duhu poučevali, se je odločil škof za skrajno sredstvo, namreč, da ekskomunicira one katoliške starišev, ki pošiljajo svoje otroke v protestansko šolo grofice La Tour rojene baronice Ritter-Za-honv v Rušicu. Vesti iz Istre. Puljske občinske volilve. — Puljski muni« ipij je izdal razglas, s katerim so razpisane občinske volitve na dni 5., 6., 7., 8., 10.. 11.. 12. in 13. junija za tretji razred, na dan 14. junija za drugi razred in na dan 15. junija za prvi razred. Italijanska na-ijonalistična stranka je sklenila, da brez žira na posebna vprašanja stopi v boj v tretjem razredu na narodni podlagi, da za-' preči, da bi zmagala takozvana gospodarska stranka, ki obstoji iz vseh protikamorističnih volilcev puljskih, katere si bodi narodnosti. Italijanski volilni odbor sestoji iz sledečih gospodov : dr. Ludovik Rizzi. Jurij Benussi, dr. Alojz Rismondo, dr. Viljem Vareton, Peter Petronio, Dominik Fabretto. Kakor se zdi, bo boj z novo gospodarsko stranko boj do skrajnosti. Nova gospodarska stranka je izdala proglas, v katerem napada vladajočo takozvano liberalno stranko. V tem proglasu naglaša, da so si voditelji te stranke znali zagotoviti prijateljstvo in podporo pripadnikov mornarice, kar da jej je dalo v očeh drugega prebivalstva močno moralno oporo. V zadnjem času pa, da je ta stranka v njo stavljeno zaupanje popolnoma zaigrala, izlasti je bilo njeno vojaštvu in mornarici sovražno postopanje, ki se je kazalo ob vsaki priliki v hrupnih demonstracijah in glasnih protestih in ki sedaj onemo-gočuje pripadnikom mornarice še nadalje sodelovati za to stranko. Proglas kritizira in napada nadalje gospodarstvo vladajoče stranke ter prihaja do zaključka, da je nujno potrebno, da izgine s površja vladajoča liberalna stranka, ter da pride v mestni svet nov duh, da se bo mogla razvijati volja za pošteno in svojega cilja svest o si delovanje ter da na mesto nereda v občinskem gospodarstvu pride dobro premišljen red. To bodi naloga novi stranki, ki si je nadela nalogo, da ne glede na politične in narodne prepire izvede gospodarsko ozdravljenje in povzdigo mesta v interesu vseh. Ta stranka si je nadela, kakor omenjeno, ime gospodarske stranke ter bo obsegala vse stranke in narodnosti, ki so nezadovoljne z dosedanjim gospodarstvom v puljski občini. Kakor je razvidno iz gornjega, bo boj mej vladajočo in novo stranko srdit ter ni izključeno, da pade puljska kamora. Odločilen t bo tretji razred, ki voli, kakor rečeno, osem d n i zaporedoma in ki obsega okolu 8000 volilcev. Ako pade tretji razred, pade brez- j dvomno tudi prvi. Izida puljskih občinskih i volitev pričakujemo torej z napetostjo. Ako | pade na predstojećih volitvah sedai vladajoča stranka, bo to dogodek epohalne važnosti ne le za Pulo, ampak za istrsko politično življenje sploh. Ni čuda torej, ako napne puljska kamora vse svoje sile, da odvrne od sebe pretečo nevarnost. Umrl je v Kopru bivši ravnatelj tamošnje kaznilnice Fran Segula. Iz Materije. V soboto zjutraj spremili smo kvvečnemu počitku tukajšnjega g. učitelja Stelana Debenjaka. Pokojnik je bil blaga duša, plemenit značaj, eden najboljših in najvestnejših učiteljev, dober družabnik ter veren sin svojega naroda. Priljubljen je bil vsem, ki so ga poznali. Odrastli in otroci so ga spoštovali in ljubili. Kako ne, saj jim je bil vzgojevatelj skozi dolgih 21 let ! To so mu dokazali tudi na njegovem zadnjem potu. Pogreba se je udeležilo obilno njegovih častilcev in prijateljev-tovarišev od blizu in daleč ter šolski otročiči, ki so milo jokali ob odprtem grobu. Res škoda je bilo taceija moža, ki je moral tako zgodaj zapustiti to sicer solzno dolino, a tudi nas, ki smo ga ljubili iskreno. To je v lepih besedah izrazil ob odprtem grobu g. učitelj Štef. Siškovič ki se je v imenu tovarišev poslavljal od rajnkega zadnjikrat. Njega ni več, ali njegov spomin bo živel med nami za vedno. To naj bo tudi nekoliko v tolažbo g. soprogi in otrokom, ki je živel in skrbel samo za nje kakor najuzglednejši oče in katerega izguba je nenadomestljiva. Počivaj v miru nepozabni naš tovariš in blag bodi Tvoj spomin ! Tujci v hotelu „Balkan". Na novo so došli dne 27. maja: Lesič G„ zasebnik. DI BROVNIK: No\votnv A.. diurnist, Nedorost L/., zasebnik, Fran K., trg. in Tenner G., trgovec. OUNA.I ; Sori J., trgovec in Jakovljevič J., trgovec. ZAGREB ; Klapković R.. učitelj. Petrik Th., techn. in Forster W„ trg., PRAGA; Orožen A., zasebnik, St. MARTIN; Brnnetti A., zasebnik, ĆERVINJAN; Blassnik P.. BELJAK; Petrykie\vicz M., častnik. MARIBOR: Leutz J., zasebnik. BEROLIN : Konwalenka A., zasebnik in Fatzl \Y., trgovec, GRADEC; 8mey-kal H., trg., PUB1SLAV; Kukač J., VOLOSKO- Zahvala. Globoko potrti ob nenadomestljivi izgubi našega predobrega in nepozabnega soproga, očeta in tasta, gospoda Štefana Debenjak izrekamo vsem, ki so na katerikoli način skušali olajšati našo preveliko bol, ter vsem onim. ki so blagopokojnemu izrazili zadnjo čast pri pogrebu ter za darovane vence najtoplejšo zahvalo. MATERIJA, dne 27. maja 1907. ŽALUJOČI OSTALI. Koncesijonirana pisarna za trgovsHe informacije in iztirjevanja ulica Vincenzo Bellini št. 13. Dopisniki vseh mestih sveta. I * ♦a-*- v? u • e« Touarna pohištva Nabiralni vagoni na vse važne postaje srednje Evrope in Balkana. Posebni vagoni za vino. Vspre-jerna vsakovrstne transporte od vsake strani in na vsako stran. Ulaga blago, uplačuje cariuo in daja posojila na blago. Robert Metzger & C°. mednarodno spedicijsko podjetje v Trstu Zastopnik : Fischer & Rechsteiner nasl. Zastopstva : Benetke, Milan, Busto Arsizio, Verona, Oomo, Chiasso, ----Turin, Luino, Mannheim. —--- I Velika izbera Pohištva Pohištvo svetlo in temno, spalne in jedilne sobe, divani, obešala, pisalne mize. železne postelje, slike zroala, stolice, popolno pohištvo za kuhinje in tudi posamezni komadi. Trst, via Chiozza 8 (Radeče table) VITTORIO DOPLICHER Najnižje cene. I jh dobro kapljico: »umi/, no vino iz najboljih dalmatinskih kleti; vino i-trsko, de-srrtno Tino iz leta 1S9T; šumeči ref{*šk. zadarski maraskin, luk-sardo itd. — tropinovec, pristno ulje iz oljk, likvorjev in špirita, naj se ohrne na Zalogo, ulica Farnsto 3 „nL Via Farneto štev. 3 Največa zaloga stekla in porcelana za domačo rabo Vrsta vrčka čtev. o. Popolnoma konkurenčne cene. Jakob Hirsch TRST, ulico Cauonn 15 (nasproti šMjsla palači) Deželni poslanec Pfeifer odlikovan. Cesar je podelil deželnemu poslancu Viljemu Pfeifer j u red železne krone III. vrste. Cerkev pogorela. V Kemiki Loki na i Kočevskem je v ponedeljek vdarila strela v tamošnjo cerkev, ki je pogorela. Slavnemu poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu v Trstu. Z U n c a pri Ra- j keku : V rEdinosti" od 23. januvarja smo opisali poštne razmere na Uncu in smo do- i kazali resnično potrebo, da se pri nas usta- j novi poštni urad. ali da se vsaj uvede insti- | tuciia poštnega sela za vasi Unec, Slivce in ! Komisijsko in agentursko podjetje UCKOHAU PLtfNIČAR, Trst (Dalje na 4. strani). SfSfSfSfSfSfSfStStStSfSfSfSfSfSf POSLANO*). O priliki izvolitve za% državnega poslanca prejel sem od vseh strani Slovenije brzojavne in pismene čestitke, Ker mi je nemogoče na vse odgovarjati, prosim, da vsprejmo mojo srčno zahvalo vsi, ki so se me spomnili. Ravno tako se zahvaljujem vsem 6a-i štitim volilcem za izkazano mi zaupanje \ ter obećam, da bom vse svoje sile posvečal njim v korist. KOMEN; 25. maja 1907. Alojzij Štrekelj, ' drž. poslanec. ;-- ^ i +) Za članke pod tem naslovom uredništvo , ! odgovarja le toliko, kolikor mu zakon veleva. i • ulica Giulia štev. 2g - Zastopnik z zalogo užigalio družbe sv. Cir. in Metodija, testenin tovarne Znideršič & Valenčič, čokolade, praške === gnjati ter raznih drugih predmetov. ===== : : fiova zastopstva še vedno sprejemajo : : Vdobe se tudi potom mojega podjetja najzanesljiveje informacij« iz trgovskih krogov. I I Grianoni Giovanni komisijonar in zastopnik ulica CHIOZZA 45 Izključno zastopnik z zalogo na debelo i i drobno g Graetzin - Iiicht D. R. P. 126-135 (Mannesman) I IBeložarna luč. takozvani električni plin, 100 »več svetlobe, prihrani se 40°/, na plinu, prihrani ■ se mrežice in cilindre. — Prodaja mrežic, tulipanov, cilindrov in drugih potrebščin p j tovarniških ■ cenah. Aparati z mrežico za petrolejne svetiljke 80 »več svetlobe. V 15 urah porabi 1 liter petro- ■ —1 leja Zaloga papiija, apaniranega stekla in umetnega puhljača, macole iz jekla za bamenoseke. ■ TOVARNA POHIŠTVA IGNAC KRON TRST, ULICA CASSA Dl RISPARMIO 5. KATALOO« BREZPLAČNO. Stran VI »LJDiJSOSTc štv. 146. V fistu, dne 20. maja 1^0"? HOTEL. BALKAI " ~ HOTEL. BALKAN Cene zmerne. Ivanjeselo. Te resnične potrebe ne more izpodbijati nikdo. Ako bi hoteli opisati vse — nemoderne dogodke in neprilike v naših poštnih razmerah, bi se javnost morala kar čuditi, da je kaj tacega še možno v sedanjem času. Zato prosimo in prosimo zopet in zopet, naj se enkrat naredi konec tem nazadnjaškim in nemodernim razmeram. Pisec teh vrstic je izvedel, da se je na poštnem uradu v Rakeku odredilo nekako poizvedovanje, koliko prometa imajo vasi Unec, Slivce in Ivanjeselo. No. zagotoviti moremo slavno poštno ravnateljstvo v Trstu, da ta kontrola ne more biti popolna. Pisec teh vrstic sam meče n. pr. večkrat po pet, šest in celo deset pisem na dan v skrinjico na železniški postaji. Koliko pa druge stranke ?!! Vsa taka pisma niso mogla priti v poštev v dotičnem izkazu o poštnem prometu v gori rečenih vaseh. Minolo je torej že štiri mesece od 23. januvarja, ne da bi se bilo kaj storilo, da bi se prišlo v okom nujni potrebi. Vse prošnje ne koristijo nič. Zato bomo prisiljeni baviti se pogosteje v javnih časopisih z našimi poštnimi razmerami. Poživljamo torej slavno poštno ravnateljstvo na tem mestu, naj ukrene potrebno, da se uvede trdi pri nas poštno poslovanje tako, da bo odgovarjalo zahtevam sedanjega modernega časa in faktičnim lokalnim potrebam : razmerno velikemu prometu. To slavno ravnateljstvo naj le pošlje semkaj svojega zaupnega organa, da na licu mesta osebno in objektivno preišče razmere in uverjeni smo, da prizna našo zahtevo kakor povsem opravičeno. Vesti iz Štajerske. Štajerski pivovarniški delavci se pogajajo s pivovarnarji glede zvišanja plač. Med delavci je že dlje časa vrelo radi prenizkih plač. Razne vesti. Naravni strelovodi. Lombardijska topola služi kakor izreden strelovod. Ker nima širokih vej, ter je silno visoka, za to je tudi zelo sposobna, da vleče na-se strele in jih odvaja v zemljo. Ne pamti se, da bi bilo kedaj treščilo v kako hišo, poleg katere se nahaja taka visoka topola. Poljski delavci in vojfike vaje. Mestno županstvo v Segedinu se je obrnilo na vojaške oblastnije s prošnjo, da se poljske delavce osvobodi od vojaških vaj. Tudi županija Hodmezi) vasarhelv se je obrnila na ministra z« deželno brambo s slično prošnjo, in je nade, da se ugodi obema prošnjama. Silna poplava v torontalaki županiji. V Rudolfsgnadu v torontalski županiji na Ogrskem je v nedeljo Donava prodrla veliki nasip. Valovi so se valili pri Rudolfsgnadu. Prebivalstvo je prestrašeno bežalo na vse strani. Do večera se je porušilo 52 hiš. Na nekojih mestih je stala voda skoraj meter visoko. Nadinženirja društva za reguliranje rek, je prebivalstvo napalo, češ, da je on zakrivil katastrofo. Katastrofa je navstala vsled preloma nasipa, ker se je prebivalstvo branilo pomagati, a oblastnije niso mogle dobiti dovolj delavskih moči. t Pesnik Mirković. V Belemgradu je v ponedeljek umrl srbski pesnik Milorad Mirkovič. f Grof Henrik Chorinsky. V petek je umrl na Dunaju graščak grof Henrik Cho-rinsky v 32. letu svoje dobe. Pokojnik je bil brat grofa Rudolfa Chorinsky, c. kr. svetnika na dež. vladi Kranjski. Leopold Wolfling [bivši nadvojvoda avstrijski) je prišel v Pariz, kjer živi zelo skromno. Posvetil se je povsem botaniki ter obiskuje različne muzeje in botaniške vrte. Njegovo pravdo za ločitev njegovega zakona z njegovo soprogo Adamovič napreduje in v Naj star ej i vseučiliični docent v Avstriji. Dne 10. junija 1.1. proslavi nestor avstrijskih vseučiliščnib docentov, vladni svetnik dr. Adolf Wahrmund osemdesetletnico svojega rojstva. TVahrmund se je rodil 10. junija 1827 in leta 1861 je bil promoviran doktorjem filozofije. Počenši od letnega semestra 1862 predava Wahrmund na dunajskem vseučilišču arabski, perzijski in turški jezik. On je tudi ravnatelj zavoda za iztočne jezike. Koliko vžigalic se porabi na Francoskem. Na Francoskem so vžigalice državni monopol. Po neki statistiki je bilo lansko leto izdelanih v državnih tovarnah točno 33.114,211.140 lesenihin 14.114,360.040 voščenih vžigalic. Za materijal, izdelovanje, prevažanje istih je država potrosila 8,269.875 frankov. Prihod od predaje je pa znašal 28,714.433 frankov, tako da je imela država 20 milijonov frankov dobička. Zadnje brzojavne vesti. Nemiri na rimskem vseučilišču. RIM 28. Danes dopoludne so bili zopet nemiri na vseučilišču. Nekoliko dijakov hoče štrajkati ter organizirati velik protiklerik&lni shod, drugi dijaki pa nočejo o tem ničesar vedeti. H u s i j a. Car se preseli v Novi Peterko! BEROLIN 28. „Post" poroča iz Petro-grada, da se car s svojo rodbino preseli v Novi Peterhof. Ni pa še gotovo, se li poda car tjakaj direktno ali napravi še prej izlet po morju. Proda se hiša pri sv. Mariji Magdaleni spodnji, 3 Bobe, kuhinja, klet, hlev in zemljice. Jednaka hisa je na prodaj tudi v Rocolu. Cene so jako ugodne Naslov pove „Ineeratni oddelek Ed nosti". ">96 j l • v v Isce nosti-. se vajenca za trgovino mešanega blaga. Naslov pove „Inseratni oddelek Edi- 581 Išče se postrežnico ffđLtiS po dogovoru. Mala družina. Zglasiti se je vulici^an Vito Žt. 2. 1. nadstropje _977 Hrirla c p talini v nfljem veliki 8aJon' Pri" uuua OC lal\UJ praven za vsako društvo, kakor tudi za posamezne seje, vt.je, šole, predavanja in slično. Naslov pove „Inseratni oddelek Edinosti". 595 „MORAM" je najbolje sredstvo za pokončanje stenic Dobiva se v mirodilnici TRST, ulica Farneto štev. 33 Naročila sprejema Mlekarna Skrinjar, ulica Ugo Foscolo štev. 4. Za letoviščar)e! Dutovljah na Krasu ' blizu kolodvora hst. 44 štiri sobe in kuhinjo. (592 i Prnria QP radi preselitve zaloga oglja (kar- rrUUCl bona) na dobrem kraju. Naslov pove bona) „Inseratni oddelek Edinosti". pove 596 riolfIfl pridno in pošteno sprejme takoj mala UtsKIU družina. Naslov pove „Inseratni oddelek, Edinosti". 600 j I/o7ni ttfrffliio tak'°j za Komenskiin« vabila IVI Uiva Sežanski Bodni okraj do-j brega agenta, zmožnega in praktičnega v prodavanju in v pohajanju privatnih odjemalcev, kateri je v stanju položiti malo ka/cijo. Prejme določeno plačo in provizije. Ponudbe -lm-eratnemu oddelku Edinosti" pod 3961, Električno vpeljavo izvršuje franjo S. Salsasso TRST ulica S. Spiridione štev. 6. Prva In edina pisarna v vojaški stvari koncesijonirana od vis. c. k. namestništva ulica Bachi št 12, II. nadst. (uhod pod prehodiščem.) Daja nasvete in informacije o vsem, kar se tiče novačenja in vojaške službe. Izdeluje in odpošilja vsako vrsto prošenj vojaškega značaja — oproščenje od vojaških vaj in kontrolnih shodov, enoletno do-brovoljstvo, ženitbe, dosezanje zakonitih ngodnosti glede prezenčne službe vsprejetja v vojaške šole itd. itd. Pooblaščena je zastopati stranke pred upravnimi oblastnijami. Posreduje v najtežavnejih slučajih. Reševanje hitro in točno. USAOHEURE: Ob delavnikih od 9,—12. predp. in 4.-7. popol. Ob nedeljah in praznikih od 10.—IS. opoludne. 'J M I ) > > I > I Pekarna in slaščičarna Alojz Gtil Trst, ulica della Caserma št. 17 PRODAJA : 3-krat na dan svež kruh in pošilja na dom ob vsaki uri ; najfinejšo moko vsake vrste; vino v buteljkah in likeri. Sprejema naročila in posluži v določenem času, restavracije, gostilne, krčme in kavarne. Cene po dogovo:u. < I i FRANCESC0 S. D0NATI elektrotehnik TRST, ulica deli' Aequedotto it. 25 iitNimui dektroteluićia delalm s Dridejuo mehanično delalnlco •prajcma Tpeljm^o električna raMTetlJare, aranoav, telefonov, atreloTodor, kakor tadl mehanična dela, ki ■e t zveri a elektrotehniko, kakor poprave dinamičnih ateterjev in preoanove rretiljk kakorfnog* al bodi sistema, Cea« Jako zmerne in izvriitev papalna. > I I Zdravljenje krvi ■ Čaj „Tisočerni cvet-4 (Millefiori) ■ Čisti kri ter je izvrstno sredstvo proti onim sluča fm, če peče v želodcu, kakor proti slabemu prebavljauju in hemeroidam. Jeden omot za zdravljenje stane 1 K ter se dobiva v odlikovani lekarni PRAXMARER „fi\ dne JCori" Crst, veliki trg M. SALARIN1 v ulici Fonte della Fabbra št. 2. Pomlad! (Vogal nI. Torrente.) I Poletje! i t 1 Zaloga oblek in površnikov za gospode, dečke in otroke, velik izbor platnene obleke in kostumov, raznovrstne jope ter rumena in ——— modra obleka za delavce. i zvrše Nov dohod blaga za obleke po meri, koje se točno in hitro po zelo nizkih cenah. Na deželo vzorci brezplačno in franko. PODRUŽNICA: AT.T.A CITTA DI LONDRA ni. Poste nnove št. J. (vogal ul. TorTe blanca) TVRDKA čtnilio Segre je otvorila novo zalogo koroškega lesa v ulici Antonio Caccia št. 17 (ex Androna del Moro) Barvaniea, pralnica in čistilnica na suho j* =