27 1918
PRO
TA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Urešailkl In apravnllkl pro-»turi; E88T fi. Lawa4al« »v.
Office of publlcftUoa: 2887 Bo. LawndaU sve. THcphoa«: l*wndal« 4088.
vV	n*
1
LETO—YEARXL
j. 83.00 .t
- 7__r_T______I«, Iti«, tka imMOM
UUmU. ute tka Aat «* C*««r*a« at MataS t, 1171.
3=
CHICAGO, kLL, ; — ihIL/iL
Suh.criptlo« $9.00 Yoorly
STEV.—NUMBER 299.
»ocmlt (H*. 148) —tkori—d hf tka Mt of Octobor t, 1017
Accoptonco for —ilhig at opocUd rata of pa<U|>	f»r b
JUGOSLOVANSKI ZASTOPNIKI PRI WILS0NU V PARIZU.
Predsednik je obiskal ameriške ranjence. Liga narodov ima temeljiti na moralni sih. Propaganda proti Wilsonu. Konferenca odložena na februar.
Pari«, 38. doc. — Wilson ja včeraj obiskal bolnišnico ameriškega Rdečega krite v Nenilly, kjer je segal v roke 1200 ameriškim ranjencem itn govoril a njimi. Predsednik 88 ja mudil štiri ure v bolnišnici, daairavno je določil le eno uro za obisk ranjenih; ni ai mogel kaj, da ne M Ul postal pri vsaki postelji in spregovoril par besed i bolnikom. Vojaki v bolnišnici ao bili v bitki pri Ohateau Thierry |i so večinoma Še okrevali, toda med njimi ja še neš»j mož težko poškodovanih. Wilson je bil videti truden in potrt, ko ja zapustil bolnišnico.
Pari«. — "Le Tempa" je poročal v petek, da bodo še te dni imeli sestanek s Wilsonom zastopniki Jugoslovanskega Sveto v Zagreba. Zaatoonlki ao ke v Parku in bodo predlogi! predsedniku Wil-sonu zadevo okupacije slovenskih in hrvatakih krajev po Italijanih in apelirali bodo, da prebivalstvo v omenjenih krajih aamo odloči o svoji usodi.
Wilson je dejal: "Upam, da bo zbor svetovnih državnikov v stanu pravično rešiti vse probleme, ki bodo predloženi in svet jim bo nepopisno hvaležen za velike zasluge, izrvšene v najbolj kritičnem času."
SPRIDENA ŽIVILA IN ODERUŠKE CENE.
Trgovci se zopet poslužujejo stare metode, da spridijo in «avrnejo poslano blago.
pondeljek, 23. decembra (Doc. 23) 1918,
Offica al Ckkaa«. lUMa. By ardar of tka ProaUant, A. S. Burloao*, NilsmUr G—»al.
I 1
It »tiso t
103, Aat of Pat 3. ieiT. autkari—d ob Juno 14. 1018.
KAKIH RAZMERAH ZlVE DELAVCI,
todna obravnava je pokasala socialne raamere med klavni šldini delavoi.
NAOlZOROVANJE TBOOV.
Ohioago, IU. — Samuel LivAig:
—— ojuiiuiu ijivihik- -—■■ «»-' —• .......... — "'
»tone pravi, da je 600 do 700 vos ®ava pred aodnikom Alaehulerjom Živil v nevarnosti, da se apridijo t »adevi povišanja meade klavni-
Pari«, 22. dec. —- Včeraj je bil predsednik Wilson častni gost Sorbonnske univerze v Parizu, katera mu je podelila doktorski naslov "hanoris causa" kot ju ristu in zgodovinarju v pripozna-nje njrgeVtirti ^jtfVr v zgodovini pariške univerze, da je bil komu podeljen častni naslov te vrste.
Pri ceremoniji so bili navzoči predsednik poincare, predsednika senatne in poslanske zbornice, di-plomatje, ministri in drugi visoki civilni ter vojaški dostojanstveniki.
Wilson se je zahvalil za odlikovanje v daljši adresi in med drugim je rekel tudi sledeče:
"Triuraf svobode v tej vojni mora živeti in vladati tudi po voj-* Vii. Po vaem svetu vstaja velik val moralne sile in vsakdo, ki poi&u-ča ustaviti to silo, bo obležal osramočen. Vai tisti* ki so »brani tukaj oziroma bodo zbrani v svrho, da sklenejo mir, morajo spoznati dejstvo, da niso gospodarji niko gar, temveč le služabniki človeštva. Od našega dela v tem zgodovinskem času je odvisno, kako bo
0	nas sodila zgodovina.
Po mojih mislih mora liga narodov delovati kot organizirana moralna sila ljudi po vsem svatu in kadarkoli ali kjerkoli ae pojavi krivica ali nasilje, tedaj mora ta moralna sila vrett šarkomet na storilca krivloe in ljudje bodo povsod zastavili vprašanje: "S kaki nimi "Mniri vznemirjate avet? Kaj ae skriva v vaših srcih?" — Samo malo odkritja in mnogotero vprašanje bo rešeno. Oe bi bile centralne driave javno razpravljale o namenih vojna sama štiri-
1	lajat dni predno ao jo napovedale, bi na bilo vojne; in če bi bile prisiljene, kar bi moralo biti, da raspravljajo leto dni, bi bila vojna nekaj nemogočega."
Včeraj je Wiaon prvič hodil po pariških ulicah brez spremstva ki nepoznan. Pomešal ae je med ljudi in ogledoval izložbe v okkiih prodajaln ie.
Preliminarna konferenca j« zo-pet odložena na prve dni febru s rja. Tako javlja Marcel Hutin v listu "Eeho de Pariš" in za vzrok nsvsja, da se angleška delegacija ne more prej udeležiti vsled re-konstrukcije kabineta po volit vah.
V Londonu delajo velike pri prave za Wilsonov sprejem.
Psr iz. — Predsednik Wllson je imel v petek prvi intervju s čas nikarskim poročevalcem odksr je V Psrizu. Intervju je bU kratek in
Wilaon ja i«vedel, kaj hoče Italija
Pariz. — (Sobotno poročilo).— Wilson se je v petek pogovarjal z Orlandom in Šonninom, ki sta mu na dolgo in široko pripovedovala o zahtevah Italije. Predsednik je poslušal simpatično, toda rekel ni ničesar. Po konferenci je Wilson primerjal italijanske zahteve z materijaloiu, ki ga je sbral polkovnik House v svrho, da ustanovi dejstvo, kaj je pravzaprav Ftalija opravičena zahtevati. Kolikor je znano, je Wilson pozneje povedal Orlandu in baronu Honni-nu. da ne ve, kaj bi imela Italija dobiti, pripomnil pa je, da bo podpiral tiste zahteve, ki bodo po njegovem mnenju pravične.
Dalje poroča korespondent, da ni prihod italijanskega kralja zbudil nobenega posebnega zanimanja v Parizu. Na ulicah ni bilo ljudskih množic in praznik ni bil razglašen, kakor ob čaau, ko je prišel Wilaon. Iz tega ni akle-
DELAVČEV PBIMANKLJAJ. Ohioago, Ul. —. Zanimiva obrav-
škim delavcem sa vsakega, ki ae zanima za današnje aocialne rga-merc.
Izklor Kubel, delavcu v tovarni
^^■vpmipHpmj mmmmm ker je odredba, da morajo biti vof rovi takoj razloženi.
Živilski komisar Livingstone pravi, da je 47 voz naloženih s krompirjem, ki Čakajo že čez tri dni, da jih razlože.	i
Po njegovem mnenju so uekate-ri stari ptički med komisijonskimi trgovci pričeli uvajati zopet staro metodo, po kateri puste živila v vozovih, dokler sc ne spridijo, da lahko zavrnejo poslano blagu. _-X Cena za kokošja jajca je še vedno visoka. Sveža kokošja jajca so po 68 do 75 centov tucat, Torej so dva centa dražja kot zadnji pondeljek.
Cena za mast je padla xa dva centa pri funtu in jo prodajajo po _	,
28 in 32 ceutov funt.	-J D izdatkih za življenje jo bilo canc
Perutnina se je podražila, zakla-|fceno v zapisnik, ne in očiščeno peteline prodajajo po 26 do 29 centov funt.
Komisar Livingstone priporoča, da se uvede trajno nadzorovanje trgov po vladnih organih, ker je le na ta način mogoče prisiliti nekatere komialjonske trgovce, da o-puate nečedne met ode.
ANGLIJA JE POSLALA AME-BIKI VELIK RAČUN.
SOCIALIZIRANJE PREMO-
60K0P0V V NEMČIJI.
.	i m i ...................i
Nemški kongres je zaključen. Ebertova vlada je pod kontrolo revolucionarnega odbora, ki ima veliko oblast. Boljieviško gibanje.
Berlin, 22. dec. — Kongres delavskih lu vojaških svetov ja bil isfuor HU.HM ueiavcu v lovarnii^^ v ^ 1V(i£er> KborU)
ša umetno maslo mesarske tvrdkel .____. L ............. „U1,
do un siroaaov aa njegovim M poH,e do UHtHVodttjne >kupWl.
otrobom. Dejal je, da jc ue Tu odbop M revolucionar-»oditi gladen na delo če Jc I. ttI.,amcnt v Nouidlji, v tMlhor
<llipa.mil H ara a v vn Itill i« »..lil .... .	...
za umetno mamo mesaraae ivraae Vft nix U jo	,, Im
Arinour & Co., je pričal, da je bo- L u Ro ^ ^ ^ dft Skozi meseca brez »ajtrka nnLlt?mindvuj,olih #|anov kl Mo
4elo, da je prihranil denar za krit- opravij*U aakonodajiie in nadzor-je pogrebnih stroškov za njegovim | nJft Aa u.vt h vodu on* «k„nščl l^mrlun otra
moral hoditi_____________ JL
hotel prihraniti deuar za kritje td»|80 mifVOlljoni Raml delavci in vo tioškov. Pričal je da a njegovo [n proprUxttuju H0 VH, vc. aaado nc more kupiti ve« kdt tri Mn-|d	(klboI. lmft wbUM
piute mleka uai dan zaj tri otroke. lulf.Utlritl in Mp^jt<maU xakone,
u	* J1 tl!?! mr*• r zavreči vsako liaredbo vlade, ki NC
Bali iz Fort Wortha, Tex soproga I	n|l pp|merni|'to ,ldHUvlt,
organizatorja organizacUe	člane kabinet č« ne bodo služIli
Jf^^^ii01 Intereaom ljudatva. ^
Kongrea je pred ' zaključkom
r> xt - i y.. , . , , . i sprejel resolucijo /.s sociali*iranje Družma ima štir otroke,.iajsta- ovlh ^^ kl MU xu
rejši otrok jc star 11 let Drullna ^ oo|)ra1 ih Vl • , •, e Izdala za živi enake atroške od i to	v ^ poUm pa jeklar
19. februarja 1918 do 19. novem.|ullli IwAm3Uu M1918:
Živila . . ..........$1,156.00
Obleka ........... 557.00
Zabava ...»..,,.,, #16.00 Stanarina in drugo.. 353.00
Pariz. 22. dec. — Angleška vla da je poalala Združenim državam račun v svoti $175,000,000 za pre pat i,' da br iuieli F^anc^ kal^l j« ameriških U na anglc
mršnjo ^^^^ ^ ^ ***	.
ljuftotla živ dolTTTlj.Kl -'Icega ameriškega vojaka k se Je
st,vo ne pričakuje niče«ar od kraljev.
Vprašanje Buaije na dnevnem rodu?
London. — Tukajšnji listi sklepajo, da je nenadni Wilsonov prihod v London 26. t. m. v zvezi z bolj važnimi rečmi kot pa le z željo, da obišče Anglijo. Wilaon je sprva nameraval poaetltl London po končani preliminarni konferenci, ko se bo vračal domov; dejstvo, da se je premislil in naznanil svoj prihod v London za dnigi teden, je povzročilo v političnih krogih vrfe polno ugibanja, kaj bi bil vzrok temu. ln aodiba je ta, da hoče Wilaon nedvomno
aka industrija, kemične tovarne iu rudniki alkalija. Premognkopl v šlezklh in vnstaflskih premoga r skih okoliših bodo takoj podritav Ijeni.
Proti koncu kongresa so bile
ljuto debate r.aredi boljše viške
^ - " . .i. . » i propagande v Nemčiji. Neodvisni soprog je zasluti v tem času po
mi bili obtošenl, da so
,Skupaj
.... .$2,081.00
vozil v Evropo ua ladji boljšega razreda, zahteva Anglija $150, sa vožnjo na ladjah drugega razre da pa $125. Poleg tega pripravlja Anglije še vlaok račun najemnine ia obširna zemljišča, ki so služila Američanom za vežbanjc.
Francija je tudi pripravila velik račun za vporabo vežballšČ, kl ob-Bezajo atotlne štlrijaških milj.
Ameriški delegatje ac čudijo tem računom in pravijo, da Im o njih še razpravljanje, dali jc A-merika dolžna plačati.
^S' fH,$1,Ma	Prejeli velike svoto denarja i/ *
Pritnanjkljn Je morala kriti lkv<, ^ fiuMll(,ln|uJe J)ru|H«rske
družina z zaslužkom žene, kl Je|1|kl|klft tM<Ati Kb„rlovi vls.li Adolf
p ve jemala $35 na teden kot <
»Stihaelie.
To jc bila edina družina, v ne-n	dtU Oskarju Co
teri jc družina več izdala «a obleko	,)odujlliku justlčnega od-
kot njensoprog. Ženajcjrdalaaak ,ka Kpdnnjo vlmlc v nerllnu 25 obleko $155, aoprog $146, za štiri miljonov mark ra boljšcvišKo pro-
MMRft
Senator Lodge proti Wilaonove-mu mirn.
t Waahington, 22. dec, — Hena-tor Lodge, republikanec, je vče j- —» —, " ,	„	raj odprto zagrozil, da bo anieri-
Sanju Rusije predno ae vrši pre liminama konferenca. Ker sta tu* kaj tudi Kerenskij in Paul Milju-kov, je slutnja šc bolj utrjena. Vftlaon je spravil angleške držav-nike v zadrego s svojim nepričs-kovanim obiskom, kajti 26. de-eembra je v Angliji praznik in vsi uradi so zaprti, toda ameriški predsednik menda ne zmeni za to.
Na božični dan bo Wilaon v glavnem atanu ameriških čet, kjer bo najbrž adreslrsl čete. Kv-ropa napeto pričakuje, kaj bo po-vedal Wilson ob tej priliki
Pari« in London aU poln* ra-akcioname propagande proti Wil sonovemu mirovnemu programu
Ta propsgandalahkoW8diveH
ko Škodo ln celo zavleče svetovni mir Kakor izgleda, bodo vae seje mirovne konferenca tajne aa «a-prtimi vratmi. Tako uhtev^-U med evropskimi delegati proti i«ljam ameriških delegatov.
Možnost je. ds bo zapisnik vsa-ke seje priobčen drugI dsn v a-mfriških časopUih. ne pe v sngle-ških ln frsncosklh.
otroke pa $256.	. I pagando v Nemčiji
Za razvedrilo sta šla soprog tn ' " aoproga e*krat v mesecu v kinema Nemčija mobilizira novo armado, tografično gledališče, otroci pa en- Amsterdam, 22. dec, —• 1« Ber krat v štirinajstih dneh. lina poročajo, dn jc Kbertova vla Izpovedala Je, da je nemogoče da aprejela Hlmlenburgov načrt živeti r. moževim zaalužkom tako, /a mobili/iranje ljudske garde kot jc treba, da živi amerlkanaka Dalja poročajo o gibanju ataro družina.' mllltaristične kamarile. 0Ml M rs. Bali je izpovedale o trpijo Ludcnrtorf in admiral Tlrplls, o riju, ki je naacljeno na domovih i katerima ao javljali, dasta pobeg klavniških delavcov v Fort Wor- lnlla iz Nemčije, sta šc vedno do. thu, ko je tam razsajala influenca. ma in v zvezi s protirevoluclonar Njih »aalužek je tako pičel, da ni- nimi elementi, ao mogli nič prihrsnltl za čase, v prošnje ruskih boljševiških šot katerih jih jc obiskala influenca I - . — -	.....
bo, ako Im vsebovala lig« narodov, katero zagovarja Wilson. Lodge je v avo jem dolgem govoru v senatu Inapadel pet Wilaonovih mirovnih točk in dejal, da bi H ne smelo govoriti o teb točksh v VcrsaiMesu. Te točke so: javna diplomacija, svoboda na morju, svo-bedns trgovins. zmanjšanje obo-roženih sil in liga narodov.
Senator l^odge ac Je odprto po-stavil kot Nasprotnik predsednike Wilsonn, kar ae tiče omenjenih petih točk v mirovnem programu Združenih drŽav.
STIBI OSEBE LHrOABB; MED HJIMI STA D VB ŽBKSKI.
SODNIK OBSOJEN BADI TIHO-TAPSTVA B ŽOANJ1M.
^^m+mmmm
Hammond, Ind. — Zvezni aod nik A. B. Anderaon je obaodil Kd ward A. Oroaaa mirovnega s<m1ii1 ka v OaryjurInd., ua šestmeseRen /.spor ln $500 denarne glolie, ker Je prelomil*prohibleljske prestave. Priče so izpovedale, da Jo Uroša v enem delu poslopjs Imel ssluu, v Irugen* pa svoje sodišče. Na avo-jem aodišču Je kaznoval ljudi z de-narno globo, kl so se vpljsnlll v njegovem salunu.
Bil je spoznsn krivim zsrote za vtihotspljenjc žganja na del»elo v državo.
Poljaki aahtevajo del jugoslovan tke flote.
Klm. - Zastopnik poljske vlsde v Pulju je poslal noto italijanskemu admirslu Cegniju s prošnjo, ds jo doslavl zavezniškim vladam. Nou ^ gleei. da Paljakl pripada
delež Juge^ovei-ka bojne m(jrna-rW. ker ao Poljaki, koliknrjlhie bilo pod A vit ri jo, todi P/kovali r davki za gradnjo bojnih ledij
Kobile, Ala— V Hhubuti, Miaa.. ao bile v ječi štirje zamorci, med njimi dve ženaki, kl so bili obtoženi, da so umorili dr. E L. John stona. Ponoči je vdrla v Ječo dr hal in jih obeslls na bližnjem mo-stu.
Neka oseba Je poklicala jetnl čarja iz ječo ln ko je stopil na ulico, so ga hitro uklenill. Prial lili ao ga. da jim je Izročil arestan-ie in drhal ga je odgnala a aabo proti mostu. Preden Je drhal k
NAD 900,000 UOt ODPUlCB-NIK IZ ABMADB.
Waahlngton, D. 0. — Nad 300,-000 mož jc bilo odpuščenih h sr msde. Po izjavi vojnegs tajnika Bakgrja Je sedsj odpuščenih do 150,000 mož ns teden, ali 1000 mož na dan v vsakem taborišču
LAJTNANT^IZLOOEN IZ AB-
Waahlngton, D. 0 — laijtnant l'lua C. Miller od šeatiiajatega pio
K,v.. —---- - ~ -	1 lllll; MIlIfTOM	r..
svojimi žrtvami dospela na »oat,L,^^ ^^ ^ bil apoaaan kri-
je Izpustila Jetnlčarja.
vim, da Je udaril vojaka. Vojni de
Dr. Jokaeoo Je bil uatreljen	nftnaaK <1* ie
zasede. Oblasti ao zaprle brata1h ariBJMy,
Hajor '.n Andrew Clerka ln aealri
s«. -<* r«r' Sa&^SeS
? ^	bojne morna- l»ozdravnik atorit neaaj ooao.iaiij»
lih je vredn^a eni sestri in sodile, da so štiri owl* v zvezi z urno-
rom.
VBEME
f 'boNHio la okolUa. V pondeljek in torek deloma oblačno m hladno Heve^i vat rovi. w
KodanJ, 22. dec, — U Berlina poročajo, da se ruakc boljŠCviška čete poiuičejo proti meatu MIlan, ki leži kakih .'K) milj južnozapad no ml Hige, KovJalske čete ao že okupirale Priodrichatadt ob reki Dvini. Nemške čete ae umtfejo proti Pruaijl iu vse orožje ter lw»j ni materljaL s<» pustile iMrtJševl kom. Llvonski Ijoljševlkl razo. roliH večjo število Nemcev In ai na ta način prcHkrbdi /. orožjem Neka druga veal pravi, da Je nem ška vlada aklenila poalatl avež< Čete ua Kuronsko z namenom, da ustavijo boljševiški nnvsl. "Ništl Djea" v IMgi piše, da so boljševl ške oblasti v l»skovu zaprle 460 oseh in neksj Jih je bilo obaoje nih ns smrt zarsdi koittrarev(/lu eionaruega gibanja, Nemški poslanik v Mekslki od stavljen
Mežico nit/, 22. dec, - Baron IfeinrMi voii K< khardt, znani kaj /fritv intrigant, kateri je bil pre }«H znano Zimmermaniiovo noto sa pridobitev Mekaike proti 'Mru Ženim državam, je prejel obvesti lo od aedatije nemške vlade, da naj odide iz Meksike. Oltenem Jc K ber lova vlada prepovedale vaa ko protiameriško propagando v Mehiltu od at ran i nemških /aatop rilkov
Boljševiki v angleškem parla meatu?
UnAon, 22 dee, — frkitebel Paiikhiirstova, hči znane bojevite sufrežetke, Je vč«raj dejala na shodu v <Ju««en 'a llalll. da se tw>do n^"* dfgf telllve aa por, lament. Po njenem mnenju ao vo
mela Lloyd (leorgeva koalicija močno oposicijo v starih liberalcih. boljsevikih in ainiiieiuovelk, vsled česar bo vsaka konstruktivna politika koalicije nemogoča.
Generalni štrajk v Urugvaj«.
Molitev Ido, 22. dee, — Tukajšnjemu delavskemu svatu ae je po. a reči lo pripraviti delavca ua gene-rodno stavko. Voditelji stavke so urugvajskl boljševiki. V Argentl* ni ji se tudi širi stavkovno gibanje, Nemčija ja aadnja pri oddaji ti vil.
Pari*, 22. dee. — Iferbart C. Hoover, ameriški šlv.llakl upravi« tel j, bo imel kmalu v posesti mi* joti tou nemških parnikov, na katerih bo Amerika vozila živila v pristanišča Francije, Srbije. Bel. gije iu Huinuuije, kjer je največjo pomanjkanje hrane. Nemčija, ki je dala ladje na temelju zadnjo pogodbe za premirje, ne dobi še obljubljenih živil. Najprej dobe pomoč v šivillh zavezniške in ttev. tralue države in potem šele pride na vrat o Nemčija,	#
NaaaŠlJa je lagubUa 0,006,709 mol
v vojni
London. ~ Koalnlache Zaltniig poroča z dne 25. nov., da suašajo Izgube nemške armado do 25 okt. L l. 6,066,760 ubitih, ranJiAiiih in pogrešanih, mmi katerimi Je 4,-Ai(ltn0^soVri;Bttioft Je ubi. tih, 3,683,14^1 Je ranjenih ln 722,. 522 pogrešanih. List pravi, da lai Število ubitih naraslo Čea dva tui* 1 Jona kadar bodo znane vse lagu-be. Mornarica ime 70,000 isauh, med katerimi je 25,000 ubitih.
Iffguhe mod častniki ao aelo vo* like. Do omenjenega dne no sna-šale izgub« častnikov 140,700, kar je več kot je Nemčija isgublla < vseh mož v vojni a Francijo lota 1871 [ takrat ao znašale nemško iz* gube I2M.6PH mol.
Pariz, — Hoelalistični poslane !u(dan Votlin Je dejal v petek v francoskem parlamentu« "Javna tajnoat Je Že, da Je Francija »no. dllairaln 6,900,000 mož. Naša ar. mada lina 1,400,000 ubit Hi ln 800,. (MN) ranjencev je okrevalo. Dnino* d I iz! ral i bomo najprvo 1,200,000 mož, kl ao izključilo družinski o-Čatja.
Orki aahtevajo Carigrad,
Pariz. — (irška predloži mirov. 131 konferenci sledeče zahteve t I* talija mora mlatopltl aevaml K-plr, nekatere grške otoke iu liho. des; Urška hoče anektlratl knežjo Kgejakega morja tli del obrt Žja ob Marmorskem morju s Carlgra-dom lu okolico vred, dalj« bol-ga rti k o obrežje ob Kgejakem mor. ju, Hmiruo lu nekatere grške po, krajine v papadnt Mali Aziji
(Irki pravijo, da so vs« omenjeno pokrajin« večinoma naseljen« z grškim preblvalstvom lu sklicu, jejo se tudi na "zgodovinsko pravo."
Oehoalovaška nerodna skupščina
ženeva. — ČehoalovaŠka narod, na »kujtščina Ima 249 članov in me<l temi je oaem žensk, K«r nl bilo čaaa za redne volitve, ae po« al sne« paalavil« razne polil ične strank« na temelju sorazmerne moči, kl so jo |gicle strank« pri zadnjih državnosImriiHi volitvah leta 1911.
V skupščini Je 5« agrarerv, 4« socialdemokratov, 40 državno-pravnih demokratov, 28 narodnih socialistov, 24 klerikalcev, šeat progresiatov, štirj« centralni so-eialiatl in 4n zastopnikov ogrskih Hlovakov.
Baz vidno je torej, da Imajo tri soclellrflJne frakeU« med vaeml akupščlnl največja
f k tfil ^
Ht"v'"izpVdle'tsko*nTrodnO- da bo'ffls1o|fatvo, skupaj 7« sedežev.

PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Izhaja dnevno run nedelj io praznikov
LASTNINA
SLOVENJ SS
PODPOHNE JEDNOTE
Cene oglasov p» dogovor*.
Narodna. Zotftnjao« drtava (Uvjn Chicsgo) ta Cm4. »l a« $1.60 ta pol lota In 7ŠZ ca tri bnm«; Chicago la inorometva »4.60 aa
92.26 mm pol lota, fl.lt sa trt
preroški pesnik Simon Gregorčič, (i je videl v prihodnost žalostne
"THE ENLIGHTENMENT"
Offss of Sl#vs9i# Nsli^ssl
IasMd dailjr ezeept
bf «ko
ifampt BundK and Holi4aya.
SEST
Advef
»'hirnifo
Sobaertptlon: Unitod States feseopt Chicago) igo and foreiirn countriee, MMJN»foar.
M per yeor$
-PROSVETA*
PROČ S TAJNIMI POGODBAMI!
Dopisi.
človeka nervoznega in mu kvari	hko zagotovim, da to ni kako krat-
I zdravje. Pomislite, kaka škoda bi	kočssno delo, pa tudi brez nevar-
nastala za ameriške Slovence, če	nost i ni. Vseeno sem kljub dolgi nam zboli tak veljak. Kdo pa bi službi zdrav in zadovoljen. Kadar
ka	bom odpuščen, bom lahko stopil
koršnimi prihajate. Takega boje I I se poslužujejo nsvadni otroci in,
vestjo mu bom zatrdil, da isem eden zadnjih med tistimi, ki
n obupne borbe našega naroda, P* nerazsodni ljudje. Stvar je sme-]8® pomagali k zmagi ameriškega
** '	I m	0	i	_____^a«___ r» k/ i ia pitnaaon oam nn	vo
Stoletja mu tlačijo pravico \ g rob, pogrebniki pravice pa pre
ŽtiA in ne bom zapravljal prostora
z njo,-ker je potreben ža važnejše
orožja. Ponosen sem na moje 15-meeečno službovanje v ameriški
pevajo pri tem opravilu. Mi »to- gradivo; Vseeno pa vam priporo-	armadi in ves ta čas nisem dobil
jimo pri tem grObu, v katerega čam, ko boate peli: "Mir ljudem	»Hi najmanjšega madeža t moji
skušajo sovražniki demokracije in na zemlji, ki so dobre volje," da	«,iužbij.Za na6e de,° na« ie P°hv»-
našega naroda pokopati pravico, si ga prihranite nekoliko tudi zase	J« tudi en polkovnik (njegovega
toda za jokanje sedaj ni čaaa. Za- m tudi nekoliko več dobre volje	'mena ne vem), ki je bil v Fran-
sujmo grob, ki so ga skopali, da pokopljejo vanj pravico in se združimo zanjo v bojne vrste, da jo obvarujemo pred sovražnimi
Vam ne bo škodovalo.
Matija Pogorele.
New Duluth, Minn.
aruiera ^MHI pogrebci. Zal, da je ob tem grobu |«koro v vsaki naselbini, kjer livc pravice toliko ljudi našega lastne
ciji ranjen. Ta visoki častnik je med drugim dejal: "Vaak zdravnik, vsaks bolniška strežnica in Kakor I vg*k *ojak, ki dela v tukajšnji bolnici je v desetkrat večji nevarnosti za svoje zdravje, kakor
Jugoslovani, tako smo se tudi v tem mestni zbrali, da razpravi jamo I Pa vojaki v strelskih jarkih pred
ga naroda, ki pomagajo sovraž	■■■^■^^^■MP^MPHP
nim pogrebcem in prepevajo z|o današnjem položaju in ukrepa-Dotičnika, ki mu mo-njimi vesele pesmi. Radi teh je lil solze pokojni Gregorčič, ker je videl toliko nesloge in demagogije
|mo, kaj ljudstvo
se da naprsviti za naše v domovini in za jugo-
je bivanje v tem taborišču ni po volji, pa prosim, nsj se drugič
slovansko državo. Reševali smo te podplfe, potem bova stvar že ure-
v našem političnem in kulturnem probleme, ali rešili jih nismo. Za- dila in se pobotala
življenju.
V teh resnih časih opazujemo, da so vsaj treznejši elementi zedi
| kaj pa ne T Radi enega kajzerske-ga in monarhiatičnega pristaša,
Trc/benta poje in čas jc oditi k
počitku. Ker nimam prijateljev in
ki je ostal najmanj tri sto let za prijateljic, da bi sc z njimi dopi-
bi sc dalo o tem govoriti, mnogo spodarakih problemih kritizirati, toda vae to bi v seda- taki ničvedeži prirfhejo njih časih ccpilo naše energije. Za in Če znajo dobro kričati, tedaj vsak obračun bo prišel čaa, prej jim ni ravno težko povzročit! ali slej. Kadar pride, bomo sodili škodljive posledice.
in obsodili. .Sedaj pa poskušajmo ustvariti trdno podlago za naša sodišča in
Jugoslaviji, ki jo moramo naj pr- rib John Debelakove krojačnice. vo združiti, vse, kar je nj&nega, |Ob enem je potrebno, da brezob in jo postaviti na atrogo demokratične temelje. Potem pa borne vr
Irfli,
v Ameriki so litično zavedeni in razsodni ljud je. Razumejo položaj hitroj^, kakor marsikateri drug narod In ra-
zumejo ga tudi sedaj. Medtem, ko in naše delo sc bo upoštevalo, opažamo pri Hrvatih in Srbih rav-1	Poročevalec,
no v teh časih največ notranjega
boja in kaosa, nastopajo Slovenci I Camp Sherman, O._ Preteklo
v splošnem solidarno za ideje, ki jG komaj par tednov, od k^r je *0 skupne ogromni* večini našega bil priobčen moj zadnji dopis ljudstva v tej republiki. Zal, da ne | katerem sem takrat mislil, da velja to tudi za ostale ameriške Jugoslovane. Menda je temu vzrok da je med drugimi Jugoslova-
moj zadnji iz taborišča Sherman. Pričakoval sem, da bom v kratkem slekel mojo uniformo in od-ni več prilike in polja za dciuago-lgei nazaj v civilno življenje. Ker
Ameriški poročevalci v Parizu javljajo, da 'Vsi na-prednomisleči ljudje v Evropi zro na Wileona kot na svojega voditelja v prihajajočem boju".
Kakšen pa je ta "prihajajoči boj"? Kdo se bo bori in zakaj? Odgovor Je lahak. Saj ga je lahko čitati d*n za dnevom med vrsticami v poročilih iz Pariza in Londona
Boj bo okrog zelene mize na mirovni konferepci — boj med staro in novo diplomacijo, boj med staro Svropo intrig, alijanc, tajnih pogodb, sebičnih ambicij in dina-stičnih interesov ter med novo Evropo, ki se je pravkar dvignila iz krvave kopelji in ki želi nov red in trajni ml* na podlagi pravičnosti, samoodločevanja in javnih pogovorov in sklepov.
Mnoga poročila iz Pariza jasno govore, da so prišli h konferenčni mizi delat mir ljudje, ki se niso ničesar naučili tekom zadniih štirih let, in ki še vedno sanjajo, da žive v decembrineta 1918; ne vedo ali nočejo illiati ničesar o izpremembah. Ti ljudje so hipoma pozabili, ali pa so sploh tako slepi, da ne vidijo, kako velike izpre-membe je prinesla revolucija v Rusiji, Nemčiji in pokojni Avstriji; nič se ne zavedajo, da je politična in moralna atmosfera vse Evrope in vsega sveta prepojena s popolnoma novim duhom. Prišli so — kakor piše pariški "Journal des Debata" — s celimi regimenti "zgodovinskih, geografskih, zemljemerskih in politiških špeciialistov" in s celimi vlaki knjig in dokumentov, s katerimi so zabasali vse pariške hotele, Kakor da prihajajo na drugi dunajski kongres, da bodo lepo za zaprtimi vratmi odločali usodo vseh narodov. Domišljujejo si po starih, črvivih nazorih, da so oni gospodarji in diktatorji, in da ljudstva služijo njim, medtem pa ne vidijo, da je revolucija v velikem delu Evrope začrtala pot novemu naziranju, da morajo vlade in vsi vladni zastopniki služiti ljudstvu.
Ako torej velja Wilsonov boj imperialistični kliki, ki se je utrdila v Parizu, vsa sreča z njim! Wilsonov mirovni program je jasen in sprejeli so ga narodi po vsem svetu; njegove zahteve so ljudske zahteve in na njegovi strani je sila, proti kateri so stari diplomatje ničla. ,
Rekli so, da so zavezniške vlade tudi sprejele ameriški mirovni program. Ali je to res? Ako je res, zakaj potem tišče v notranjem žepu kopico tajnih pogodb? Eno je pribito: Italija, Anglija in Francija ne morejo nikakor spraviti Wilsonove točke v soglasje s svojimi tajnimi pogodbami, v katerih je te davno odločena usoda in razdelitev nekaterih narodov.
Zavezniki se ne morejo oprati drugače, kakor da javno prekličejo vse tajne pogodbe in dolžnost ameriške delegacije je, da to zahteva od njih predno se govori o čem drugem. Staro tajne pogodbe so sramota za sedanjo dobo, v kateri tirja demokracija svoj račun. Tajni pakti med kralji in carji, nazadnjaškimi diplomati in »ntiigar-skimi imperialisti morajo dandanes izgubiti vso veljavo in mirovna konferenca jih mora smatrati za krpe papirja ter iti preko njih na dnevni red.
Odprava tajnih pogodb je prvo poroštvo, da se res
sklepa trajni mir. Drugi pogoj demokratičnega miru mora]",r*' J ******	vlH!,if'
.V., j I m	»T 1	II 1-A	a: 1 1 nem in vendcem oziru prinadsjo
biti javna konferenca. Kako more ljudstvo zaupati dele- ifak, mmm^ni ,Med tak« fPad« patom, če bodo zborovali in se prepirali za zaprtimi vrat- tudi g. J. Herm'v Puebiu, kl se je mi? Ljudstva niao več mutante črede, temveč suverena * resnici trudil olajšati nesrečno nlla, kl hoče vedeti kaj delajo njihovi služabniki v Parizu. ^tb^m TZ Vsa vprašanja — liga narodov, svoboda na morju, razo-jni4 prejšnjega načelnika Jugoslo. boroŽenjc, teritorijalni spori itd. — naj se obdelavajo javno na odprti konferenci, da bo svet vedel, kdo je za pravo demokracijo in kdo ni. Javnost je mogočni faktor ta preprečen je intrig in goljufij; nobena vlada, pa naj bo še tako grabežljiva, se ne bo upala zahtevati javno notesa, kar ne nc da logično zagovarjati. *
Proč a tajno diplomacijo in tajnimi |>ogodbami, ki so oatankl avtokracije, despotizma in črne reakcije!
njeni za obrambo fundamentalnih Uodobnhn časom in demokracijo »oval, zagotavljam v teh vrstica! pravic nsšega ljudstva v domo- družbe. On je uspel toliko, da ni- vsa!ko slovensko cvetko in vsake vini. Tudi masa našega ljudstvs v imo mogli ničesar definitivnega u- K* rojaka, ki bo slučajno čital ta ---------u- 11.—ut ..—trn mm	..	1 dopis, da jim pošiljam prisrčne
pozdrave in jim želim vesele Boži
in ne iščimo smeti pred njihovimi [mehinacijska taktika.
Vzrok, da se še dobe med nami taki ljudje je iskati v tem, da so silno nerazsodni in nimajo radite-
pragi. Vsi jih imabio eni več drugi manj. Kadar bo čas zato, pa bomo čistili, pa bomo povedali marsikaj, kar sc nam nc zdi prav, aH I ga nobenega pojma o svetovnih kar se drugim ne zdi prav. Mnogo vprašanjih, o Narodnostnih in go-
£ne praznike in srečno Novo le to.
Joseph Hiti, Base Ilospital, Camp Sherman, O
DR. IVAN KREK O UREDITVI JUGOSLOVANSKE DRŽAVE
JUGOSLOVANSKI ČASNIKARSKI URAD. WASHINGTON. O. C.
Zagrebške "Novine" so objavi-I le zelo zanimiv uvodni članek iz-
Na Jugoslovane tega kraja apeli ___ _	ram, da pridejo na sejo dne 11
trdno podlago bodoči | januarja, ki se bo vršila v prosto-1 P0*1 Pere8a « R- Petriša, ki se je
pred dvema letoma razgovarjdl s pokojnim dr. Krekom o polit ic-zimo nastopimo proti vsakemu, ki I ,lih> »ocijalnih in kulturnih nvz-_____________JHL_„_ ,______,17 ho hotol ovirati naše delo. Še naj- merah v	jugoslovanski (Tržili drugo podrobno delo, pomaga-1 boljše je takim ljudem pokazati žavj* Krek j« P« priliki li evolucijskemu procesu in tre- vrata in jih ignorirati, ker sc jih | °l>fi™ejše razvil svoje misli, ki so kar je škodljivega. Slovcnci na ta način napravi najhitreje ne-v veliki veČini po-1 Škodljive. »Slogo nam je potreba, pa več vstrajnosti in požrtvovalnosti Kadar bomo imeli te lastnosti, bodo tudi naši uspehi večji
gijo, kakor pa med Slovcnci. Vz roki zato morajo nekje vsekakor biti, kje so, pa naj raziskuje in .sodi naša jsvnolt.
Med volilnimi slovenskimi osebami in tudi med maso našega naroda vidimo vse polno požrtvovalnosti in upam, da bo rodila najboljše sadove. Ljudje se trudijo pomagati stvsri, za katero se gre,, vsakdo po svoji moči. V tem gibanju nam jc precej škodila epidemija influenee, .ker je v irinogih krajih takorekoč ustavila vsako društveno in organizacijsko delo, Kljub tem zaprekam so ljudje napravili kolikor so mogli in preplavili Washington z resolucijami proti italijanski aneksijski politiki.
V mnogih krajih po zapahu je epidemija ustvurila naravnost žalostne razmere. Zdravnikov je pri-manjkovalo, bolnišnice ao bile napolnjene postrežba je bila nezadostna. Mnogi naši rojaki, ki so ostali zdravi, niso v uri nesreče pozabili svojih bližnjih. Prihajali so v njihova stanovanja in pomagali bolnim rojakonr. Ce se pomisli, da se je v večino ljudi naselil strah, da bodo takoj dobili bolezen. kakor hitro pridejo v doti-ko z ljudmi, bolnih na influeneci. tedaj zasluži požrtvovalnost neka terih največje priznanje, bres ob-
Venskega biroja ss javne infnrms-rije v \Va*hingtnnu, g. Mlrdinra ki ai aedaj utrjuje zdravje na za-padu. Pravi, <la »e sedaj že boljše počuti.
\scwror*M Zakrrjšek se je zopet razftrdil, pa ravno aedaj pred lložičem. ko morajo taki gospodje pripovedovati o miru. Priporočam ma mirnost, kajti jcia dela
pa je stric Sam drugačnega rane uja, kakor so moje želje, bom moral praznovat 'božične in morda tudi Velikonočne praznike v taborišču.
Taborišče Sherman je postalo zadnje čase jako živahno, ker so pričeli prihajati sera vojaki iz ev ropskih bojišč. Veliko jih je že pršlo iu še več jih pride. Mnogo iztned njih nosi zlate našive na ro keveh, znamenje, da so <bili v akciji več aH manj ranjeni. Tudi smo dobili precejšno štovilo še ne-ozdravljenih ranjenccv, ki pa so večinoma vsi toliko ozdraveli, da sc lahko sprehajajo po taborišču, obiskujejo gledališča itd. Vsi pa so veseli nad delom, ki so ga do vršili na bojiščih. Vsak dan jih pošljejo domov po več sto, toda meni šc ne bo dana ta prilika, kajti ostati bora mOral v službi najmanj toliko čaHa, da pridejo' vai vujaki is države Ohio, ki so bili na bojiščih v Franciji, nazaj, in da bodo potem odpuščeni iz vojne službe. To mi seveda nc dela veli kik skomin.
Ker že pišem, bi rad ob tej pri liki opozoriti tiste može sli moža iz Penna., naj se drugič vsaj pod pišejo, kadar mi zopc pošljejo ka ko pismo. To bi bilo potrebno že xato, da bi vedel, a kakimi ljudmi imam opraviti. Menda vam je znano, kako sodi javnoat o ano nbnnih piscih. Ti ljudje se čudijo, ksko ds me niso še poslsll v Francijo in jhn tudi nI prav, ker "Šte-tik lsjam". Ošnjsu rojak bres i-mmm. četndi ni ravno kastno od govarjati takim breznačajnim kreaturam, te vseeno zagotovim,
ramo priznati, da smo en na-I, da moramo* imeti eno državo
v marsikaterem oziru še danes aktualne, in zaradi tega jih tudi objavljamo :
"Ako bi jaz-urejeval državo — je rekel pokojni dr. Krek — bi se oziral na tri točke. Narodno življenje ima namreč trojno tendenco v svojem razvoju: ono s«; razvijp v političnem, gospodarskem in kulturnem pravcu. Po teh' tendencah bi uredil državo, oziral pa bi se tudi ha konkretne narodne razmere. Najprej konstatirajmo, kateri teh pravcev narodnega razvoja zbli žuje nas Jugoslovane, s kateri nas razdvaja. V gospodarskem oziru ima kmet ali delavec, pa bil on Hrvat, Srb ali Slovene?, povsod tiste interese, in tudi politično nismo daleč eden od drugega; vsi mora rod
in da moramo bki za absolutno enakopravnost vseh treh plemen. Preostaja samo en moment, ki nas deli, U) jc kulturni, ali bolje, ver-sko-kullumi. Pri urejevanju ustave moramo vse stvari, v katerih bi bila medsebojna borba ali prepir mogoč, potisniti Čira bolj v ozadje, jih izolirati in lokalizirati. Zato mislim, da bi bilo treba osno-vsti ep močan centralni parlament z dvema koordiniranima zbornicama; ena nacionalno-politična, druga nocijalno-politična. Nacijonal-no-politična zbornica bi sestojola iz zastopnikov, izvoljenih na podlagi splošne, enake, tajne volilne pravice, pri Čemur bi dal tudi ionskem volilno pravico. Volilo bi se ♦ako, da bi vsa država, ali vsaj ponamezne provincije tvorile cn volilni okraj. Stranke bi postavi-le sezname kandidatov, za katere bi volilei oddali svoje glasove. Pri odločevanjn, kdo je izvoljen, bi se seveda uporabil proporeijonalni sistem.
Druga zbornica, to jc aocljalno-politična, bi tvorila stanovsko zastopništvo naroda; v njo bi prišli zastopniki kmetakih zbornic, de-Isvskih, obrtniških organizacij in itborme, zastopniki duhovščine in uredništva, industrije, znanosti in umetnosti ~ vse pa bi bilo tako urejeno, da bi bila vsaka samovo-Ija pri postavljanju tega rast op. nlštva le v naprej izključena. So-
cijalno politična zbornica sprejme aU zavrne en bloe.
Centralni parlament ima torej emineutno politično nalogo: vprašanje ustave, zuiuAijo politiko, narodno obrambo, splošno /a. konodajstvo, finančnega, prosvetnega in notranjega značaja; mo-traj teh splošnih zakonov, ki hodu veljali za vse ozemlje JugosU« , ske države, se mora razviti samo-uprava posameznih delov naše bo. doče države. V aplošnem bi iiue| torej parlament takozvane pra-matične posle.
Ekonomski moment bi se moral upoštevati pri snovanju proviu. cij. Mislim, da bi bilo potrebno za celo državo 10 — 12 takih organizmov. S svojimi deželnimi zbornicami bi imeli nalogo, $kr-beti za povzdigo gospodarstva, a poljsko produkcijo, industrijo, ceste itd. Zaradi tega morajo biti pokrajine urejene brez obzira n* dosedanje državne ali deželne ulc. jc na čisto geografcko-ek.liiom-skih principih napram prometiu tendenci m ekonomskem značaj« dežele. Trst je a svojim zaledjem Gorico, Oradiško, Istro, Koroško in Kranjsko naravna geografski ekonomska celota. Na drugi strani pa imate zopet aloveimfo Štajerska in Dolenjska svoje na-ravno Središče v Zagrebu, ter bo-deta ta kraja, recimo, spadala pod zagorsko ekonomsko afero itd Ker so ekonomski interesi srbske-gs, hrvatskega in slovenskega kmeta ali delavca vedno strinjajo, je očividno, da ne bo v deželnih zborih narodne borbe.
Glavni vzrok aporov med Hrvati in Srbi jc različnost kulturnih tendenc. Zaradi tega jc treba to borbo lokalizirati ter jo izločiti iz parlamenta, kjer bi se moglo dogodki, da bi nastopili Hrvati in Srbi naenkrat eni proti drugim kot dve sovražni fronti. To pa bi bila propast države, ker bi tako stanje izkoristili naši zunanji in notranji sovražniki, da bi prišlo do spora, revolucije in drugih nesreč. Zato je treba to kulturno in konfesijanalno stran narodnega življenja decentralizirati po občinah, ki morajo prevzeti poleg drugih nalog tudi sknb za razvoj Šolstva. Te občine bi bile po svoji velikosti take, kakršni so danes o-kraji po Hrvatskem, bile bi pa Čirri najbolj samostojne. Po obči-nah bi skušali <^ddcliti Hrvate od Srbov, kjer pa bi bili skupaj, bi bila iijih borba lc lokalnega pomene.
Imeti moramo svobodno tekmovanje za vse kulturne nazore, za vse stranke, za vse organizacije. Kdor je sposobnejši in delavnej-si, naj zmaga, ustavno pa ne »mejo za nikako ceno biti osigurani posebni privilegiji nobeni od treh vej našega naroda.
Ako ne bodo cerkve in njihove organizacije, duhovniki in lajiki živeli kakor je treba, in tudi nc tako delali, jih ne more noben u-stavni paragraf niti predprav-ca rešiti propasti, fcaradi tega »• govarjam ločitev cerkve od države. Dovolj so me zaradi tega napadali. Pri tem majo mnogo logičnih in teoloških arlfurnentov, ■ toda z menoj pa je logika razvo-ja in življenja. Katoliška cerkev mora imeti v naši bodoči državi« pravoslavno enakopravni karakter. Dalje tudi ne smemo imeti drže v ne cerkve. Vsem verskim družbam se ima dati popolna a v-tonomijo, država pa nsj se čia najmanj utika v njihove ponle.
V Jugoslaviji morsjo vladati najsposobnejši. Noben paragraf,; nobena ustava ne more rešiti nesposobnega naroda propada, J™ ker jaz ne štejem Hrvatov in Sls-veneev med nesposobne narod', sem prepričaVi, da bodo znali prttj
da bi mi vojaške oblasti zelo u
stregle, ča bi me poslale na b<fi!i|eij«lno-poHtične zakonske osnove Šča, mesto da ao me držale tukaj, pe magari, če bi me poslsll v prve strelske jarke. Kljub temu lahko rečem, da sem po svojih skromnih močeh pomagal do rmage v tej vojni. 2e osmi meeee delam v
M kile predbifen* najprej jslno-polltični zbornici, ko ps bi bile v njej sprejete, bi se prmlale a sni jon al no-pol it ičnl zbornici, kl
državni upravi in reprercnta"J» do odličnih in vodilnih mest.
Jaz aem v srcu in po nauku rt-pUbllkanoc. Ako pa pride do monarhije, mora biti to obliks tsM zvane republikanske monarhije, kakor ua Norveškem, kj«' kralj samo dedni predsednik re-publike in njen reprezcniant '» nima zaradi tega niti pravietS keije zakonov.
Trije principi so, ki morsjo vodili nsš narod v bodočnost «»*f reč: En narod, ena glsva ia država od Beljaka do Solim* ■ mnogo, mnogo svobode...
- Italija j« »zgubil« I^H mož r mjni. T«kopr*u ^'rj Barzibai. bivši minister, ki« cfl zdaj v Parizu. Pol mtlQ mrtvih (200,000 ubitih inlji
bi jih sprejela sli zavrgla en	je nmrlo vsled bolezni).
bloe. Pred nacijonalno-politično	ranjenih in pol miljona vj*';^
bolnišnici za nalezljive bolezni in | zbornico pridejo najprej državno-	I ija je mobilialrala pet
"patrijota" Iz Pennsjlvanije la- politične osnove, potem pa jih so-	mol *
PBUSVBTi
Vesti iz stare domovine.
jUttOSMlVANSKl ČASNIKARSKI URAD. WASH1NGTON, D. C.
i SOVIČE I* "»LOVENSItECA NARODA" OD I. OKT. T. L.)
Odpo to vanje gladile slovenske
dece na Hrvatsko. — Pretekli te dcii je odpotovalo v dveh skupi nah H8 gladnlh otrok iz več okra jev tužnf Gorišk(\ skozi Ljubijo H0 v Zagreb. Prvo skupino sta spremljala dva goriška župana, drugo pa kaplan iz Tolmina. Od b*'8HS žena za siročod jim je tudi tokrat pripravil obed, večer ju in plačal vožnjo v Zagreb. V Zagreb® jih prevzame tamkašnji odbor toga društva v preskrbo in varstvo ter jih porazdeli v varaž-dinskem okraju pri raznih posest ,likih. Kakor prejšnje transporte, sta tudi ta dva odplavila in uredila odbornica ga. Marija Wes-nerjeva in odbornik g. prof. Pran Je ran. ITvala gre' g. načelniku Ludoviku in g. podnačelniku Koširju južne železnice ter g. ravna tclju Alojzeviščo dr. Ušeničniku za njih prijazno pozornost napram siromafinim malim, človekoljubnosti tako potrebnim.
Dve sestri na mrtvaškem odru.
— V Domžalah in na Viru, kakor tudi. v bližnji okolici Španska bolezen strašno divja. Po mnogih hi-šah so obolele kar cele družine. Veliko ljudi je umrlo. Najbolj je pač prizadeta p. d., Dimcova hiša na Viru. Obolelo je za špansko boleznijo devet oseb, od teh sta doslej v najlepši dobi umrli sestri Justina, 24 let in Katarina, 21 let Svetlin; ležali ste skupaj na mrtvaškem odru ter imeli včeraj skupen pogreb.
Na Radovici že od spomladi razsaja griža, posebno med mladino, pa tudi starejšim ne prizanaša. Nekatere muči po več tednov. Precej jih je že pomrlo. Zadnjih 20 let žc ni bilo toliko smrtnih ilu-čajev v celem letu, kakor letos samo (lo sedaj. Oriži se jc pridružila šc špansko bolezen, ki tudi zahteva svoje žrtve.
Iz Tržiča. — Nova španska bolezen se širi tudi*pri nas z vso mogočo hitrostjo. Skoro v vseh hišah so bolniki, pri nekaterih družina so otfblefl vsi ljudje.
Šole no zaprte do 19. t. hi. Do sedaj jc bil samo en smrtni slučaj.
Junak v zaledju. — Sinoči je bil v Ljubljani mučen škandal. 01» pol 11. uri zvečer se je ališalo pred Žabjckom jokanje in kričanje neke ženske, katero sta vodila pod pazduho dva podčastnika, za trojico je pa korakal mogočno neki praporščak. Ženska je klU cula: 'Kaj sem storila, da me tako ženejo J" Ustavljala se je, praporščak pa je kričal: "Zugesfue-hrer, vonvaerts!" in robantil nad mlado žensko, ker ni bila tako poslušna, kakor rekrut na vojaškem vcžbališšn. Ljudje so se zbirali o-koli triperesne deteljic in se zgražali nad uljudnostjo mladega praporščaka. Ženska je klicala: "Z bajonetom me je sunil. Metal me po tleh, ker sem mislila, da jc neki narednik!" PraporHtok j<e korakal precej časo z bajonetom v roki za žensko in njenima spremljevalcema. Ker so civilisti zabavljali nad tako "taktično" navado mladega gospoda praporščaka, je spravil bajonet v nožnico. Nad svojo arestantko je kri-čal: "Holt dl Gocshcn!" Nsd civilisti jc kričal na Dunajski cesti: "Zurueck!" kskor da je trotoar le zanj. Žensko je praporščak srečno pripeljal na štacijsko poveljstvo. Protestiramo proti takemu motenju javnega nočnega miru. ki Ka jc zagrešil mladi prapor-ščuk. (To jc le znak demokracije, kl SC bliža. Op. stavca.)
Iz narodna mržnje je ustrelil Kari Kimma, sodni cenilec in n-vede»*e ter hišni posestnik v Bregu pri Ptuju, Slovenca Ropa, posestnika pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju. Rop je bU mne-nja. da so razni Višnikl, Brezniki, Prologi, Moreni, Plronl, Cercnjo-ki. itd. vsi slovenskegs rodu. Him-ma je zagrozil, da Ropa uiitreli, ako ne prekličo strošne žalitve. Ker je Rop vzstrajal pri svoj trditvi, ga je'Hlmma res
čsksl zvečer na <*csti in ustrelil. Značilno je za r«rmer* pri spodnještojerskih *o-diščlk, do Simma ui bil aretiran. ( hodi šc vedno pr«»%i oko«.
•novici iz "SLOVEČA- on 14. OgT.
T. U»
Jugoslovanski klnb dr. O. Rf
ban. — V prvi plensml seji J a-vsilovsnskfgs kluba je oh navzočnosti vseh članov načelnik dr.
Korošec čestital tovarišu dr. Ry-boru na njegovem 301etnem jubi->«ju na političnem polju. Na se jo sta prišla tudi predsednik in podpredsednik Češkega Svaza Stanek in Habermon ter v imenu Češkega Svm* izrekla čestitke.
Škandalozne razmere na ptujski »odniji. - ilm5ii ^o prUiko vpogleda v nekatere sodnije. Kako se tam delajo protokoli s olo-venskimi strankami, je nečuvan škandal. Človek bi mislil, da so ti kurzovci, ki sestavljajo protoko-le v takšni barbarski slovenščini, učili v svojih kurzih albanskega iu ne slovenskega jezika. Tudi različne gospodične, ki nadomeščajo pri sodniji moške pisarniške moči, in ki so seveda vse "absolventke" nemških šol v Ptuju, mr-cvarijo ubogo slovenščino, da človeka začne grizti po trebuhu, ko čita te dokumente. Le počakajte prijatelji, sveži piš iz Jugoslavije bo vse to z vami vred odnesel kmalu v blaženi rajh, zakaj niti Albanija vam menda ne bo ostale, kamor bi se zatekli za službe. Travnov, Walzlov in drugih takih pijavk na našem telesu ne bomo i-meli povoda rediti
Španska hripa je že postala pri
nas (v Mariboru) "domača bolezen". Tisti, ki je še ni imel, se mo-re prištevati že k izjemam. Posebno rodovitno polje ima v šoli. Samo v mariborski gimnaziji je že o-koli 140 dijakov obolelo. Posamezni razredi imajo po 20 bolnikov. Govori se, da bodo v kratkem zo-i šole, kakor se je to zgodilo že na ptujski gimnaziji. Vojaki še vodno gospodujejo Narodnem domu v Mariboru in le malo je upanja, da se v kratkem izprazni, čeprav jc večina javnih poslopij v Mariboru že davno izpraznilo vojaštvo. Nemški kazino, to je kraj, kjer so edino pravi patriot je donia, pa stoji prazen, žc od početka vojne, neo-madeževan od vojaške nastanitve, posvečen plesu nemško-renegat-skega*"naraščaja. Slovencem, kl i-mojo v zasedenem detu Narodnega doma gledališko dvorano in čitalnico, ki že štiri leta niso vide-i svojih slovenskih iger na odru, d že štiri leta nimajo nobene večje družabne prireditve, pa seveda strogo vojafiko (>ko zabranjnjc še zmeraj vhod v njih lastnino. Neverjetna nemška zag-risenost. Nedavno je zbolela nadu*Hu-ju nemške šole na Muti g. N. žena na porodu. Mesto, da bi šel tx-koj k slovenskemu zdravniku, ki ga ima v bližini, je y svoji cimbcr »ki duši storil sklep, "zurn v^n-dišen gche ieh nichtl" Ko je postalo huje, je poklical doktorje iz Gradca, a bilo je že pržpozno. Uboga žena je morala radi moževe zagrizenosti v grob.
Kak je vsenemUd patriotizem. — Marsikoga bo zanimalo, da je bilo v Mariboru pred vojno 7—9 milijonarjev, medtem ko se zdaj govori o 50—56 milijanorjih. Trgovine, ki so pred vojno stale tik pred Konkurzom, sedaj kupujejo liše in posestva kar za stavo, f gospodje — vojni dobičkarji — i-inajo največ govoriti okoli ' Mar-burgeriee" iu najbolj naglašajo ' vsenemlkl značaj Maribora "der deutschen Inselstadt". Toki-le. ki sc zdaj hrustajo žemljice iu kifet-ce, seveda lahko kričijo "durc^h-
holten."	...
Pod vlek se je vrgel v Trstu 27.
letni August Mazzoli, oče dveh hčera. Truplo je bilo strašno raz mesarjeno: Mazzoli je bil baje neozdravljivo bolsn.
Madžarski redarji v Zadrn. -
Zadrski "Narodni list" poroča, do je bilo te dni dodeljenih dr-žovnemu redorstvu v Zodru 5 Madžarov. Ne znajo niti besedico hrvatski, pa tudi italijanski ne. Bljen baratom!
| Kakor da M prišel U notranjo-
gti Asije..... Poslanec Soukup o-
pisuje v Trsvu Lidu" svojo pot o vonje Iz Proge do Kotors ln nazaj", Trpljenje ns tem potovsnju, kste-ro mora človek prestati, bodisi v Dalmaciji ali na bosanskih, hrvatskih aH avstrijskih železnicsh, j* prav peklensko. Soukup prsvi, ds ko se je vrnil v Prsgo, se mu je zdelo, kakor da se je vrnil iz au-tranjostl Azije. . .
Ho radon Dalmacije aa Albanijo, — Avstrijska Vlado je usia-J vilo, kakor hitro se jo bilo začelo vojno, vaako javno, tudi najnet-natriejše delo. Toliko hitrejše pa nc delo v Albaniji in vršijo «e celo taka dete, ki bi bila najfltjM< /a Dalmacijo. Mnogi uradniki ln tek-niki so morali zapustiti svoje de-lo v Dalmaciji ln oditi v Albanijo. Ali to še ni dosti Jemljejo nam še to, ksr sploh še iiimtao. I-mamo namreč odsek za oljarotvo
Pri poljedelski šoli v Splitu. Vse orodje tega odseka je odšlo aedaj iz Splita v Albanijo. Oljka je o-brodila dobro, orodje za izdelovanje olja je pa šlo is dežele. Tako avstrijska vlada uničuje Dalmacijo na korist Albanije. Z veliko slepoto je udarjena. . .
Skoda na vinogrsddlh na otoku Braču. — Toča je napravila na
vinogradih na Braču ogromno škodo, ki se je uroduo cekiila na tri milijone kron.
Velika tatvina v Zs*r*bu.
Pred neksj dnevi so v Zagrebu v nadbiskupski tiskarni pokradli vse gonilne jermene, vredne nad 10.000 K. Značilno je, da oo bila zjutraj vsa vrata v tiskarno zapr ts, kskor so jih pustili zvečer.
Obletnica dr. Krekova amrU, — V torek dne 8. oktobra 1918. poteče eno leto, odkar jo velik lju-bitelj jugoslovanskega naroda legel k večnemu počitku. Da ae spomin prvobojevniku Jugoslovanov dostojno proslavi, prirede ljubljanska prosvetna društva Slov. Kršč. Soc. Zveza ta dan žalno prireditev o sledečim sporedom : Zjutraj ob 1:27 v atolni vor-kvi slovesni rekvijem, pri katerem pojo združeni cerkveni pevci o spremijo vonjem orkeatra, zvečer ob pol 8 v veliki dvorani Uniona žalna prireditev, katero obsega: 2 žaloatinki, svira orkester Sent-pc irskega prosvetnega društva, pesem. Žalostinko pojo združeni pevfei. Govor dr. Mohoriča: "Dr. Krekovo delo za narod" ln alego-rijo, "Poklon velikemu Geniju". Vstop prost, prostovoljni prispevki oe hvafežno sprejemajo. (Pri* dimo, da proolavimo spomin dr. Jan. Kreku!
8amomor vojaka. — S saninet-nim vozom so peljali infanteriste G. Floreja v vojaško bolnico v Ljubljano. Med potjo ai je prere-sol vrat in umrl.
Kokain jo pila 191etno Amalijo Zoccaru, stanujoča v Židovski oteži. V bolnici so jo rešili smrti.
Vrček piva stane v Gradcu 82 vin., v Ljubljani pa 1 K do 1 K 20 vin.
Is Toplio pri Zsforju ob Savi.
Smrt učitelja-vojaka. Borba zo domovino je spet zahtevala novo učiteljoko žrtev. Kakor jeaenako listje rss drevja, tako plavajo duše trpinov raz zemeljako površje. Po 14. letih odločnega učitelje vonja se je Janko StepiŠnik moral presoliti v cvetju moške dobe v kraj počitka in miru. — Služboval je začetni dve leti v Zagorju ob Savi. Vso definltlvno dobo pa je prebil v Toplloah-Zagorju ob Savi do časa, ko so ga leta 1915 vpoklicali v vojno službovanje. Kot črnovojnlk praporščak si je na jugovzhodnem bojišču nakopal zahrbtno maladljo. BU jo nato su-perorbitrlron ln začasno vpoko-jen. Dalj časa se je zdravil pri svojcih in letošnje počitnice je more! končno oditi v bolnico, kjer ga je dolgotrajnega trpljenja rešila smrt. Blagi pokojnik jc bil vzor vestnega učitelja in marljivega narodnega delavca. Sodeloval je kot član z najlepšim vzgledom in Železno vztrajnostjo pri vseh tukajšnjih narodnih društvih. Posebno pri srcu mu je bilo petje ln godbe. NI je bilo glasbe-ne priredit vo, pri ksteri bl on ne
sodeloval, .dokler suto ga imeli zdravega in vedno dovtipnega v svoji sredi. Drsfi! V posletdnjl spomin in posdrsv ti nsj bo zagotovljeno, da nam vsem ostaneš v neizbrisnem spominu do svide-nja nad zveodatui. Počivaj mirno v domači grudi. — Tovariš.
Polar. — Poseatnici Ivani llro-vatovi v Rebru pri Novem mestu in Frančiški Glavauovl ter Antonu llrovatu je uapravll požar 29. pre t. uies. škode 18.000 K.
Neagoda v Trttču. — V sredo, ko je odhajal jutranji vlak Is ?r žiča, jo no šelocniškciu mostu pri Tržiču poneoreČUs gospa Ivanka Primoiičeva iz Priatave, stara šele 23 let. Vračala se jo a avojlni soprogom po opravkih od ovojega strica v Bistro. Ker sta imela odprte dežnike, sts prepozno zapazila vlak in dočlm je soprog rko-Čil'v stran še v pravem časni je gospo zadelo lokomotiva v glavo in ji zdrobila lobanjo. Nesrečni-ca je še tisti dan ob 3. popoldne umrla .
Prometna zveza Rakek-PreUd.
— Tako škandaloznih prometnih rasraer, kskor vladajo boš v sad-njem času v loški dolini, še ne po mnim. V splošnem so se povsod rsemero med vojno poolabšale, toda. da bi odločal postiljon, kdo noj se pelje in kdo ne, koliko mu moraš plačati za vino, da no stoji pol ure na enem mestu, koliko cigar mu moraš dati, da 11 sploh odgovori, to je le višek. No eni strani popustljivost, do se voz tare, na drugi pa se niti ne sprejme mirnega potnika, ki ne plača pri vsaki postaji pol litra. Mislim, da je vse to delo pod potronanco nekaterih poštnih uradnic, kl odpove prosilca z zaničljiva gesto: Je že polno! ali "Bomo zvečer videli." Tprej čakaš naj, in če bo postiljon izrekel umen je, da za tega ni prootora, no dobiš Ust k*, zamudiš en dan ali pa — hodiš peš na Rakek, kor v celi loški dolini ne dobiš niti enega voza na razpolago. Merodojnl faktorji naj otopijo nekoliko na noge tem pre-napetežem, drugače so si potniki primoranl sami s silo pomagati. —-Potnik .
RAM BI IEVBD1LA
za svojo sestro Msrijo Marinčlč sedaj omožens Klopčor ; pred šei stiml leti jc bila nekje v Pennsyl-vanljl v Wcst Morelond okraju. Nadalje bl rada Izvedela za' moja -dva brata John ln Anton Marin-čiču; vsi so doma iz DoJenjeag K um nje š^ 3 poŠta Dobrnč na Dolenjskem. Cen jene rojake prosim.
Sliiiiski Nirolu
Uetanovljena f.
1904.
aprila
Pidpiria JiJuta
GLAVNI STAN: 1087-60 80. LAWNDALB AVE, OHIOAOO, ILLINOBL
mi
UPRAVNI ODBOBi Predsedniki Joka Vogri«, bos 880, La Salle, UL L Podpredsednik: J. Bratkovi«, R. P. D. 4, Bos M, Olrard, Kaos. II. Podpredsedniki Jolef KuUolj, 9519 Bering Are., Ho. Okioago, I1L Tajnik« Joka Verderbnr, STO« Bo. Lawadale Avo., Okioago, OL Blagajnik t Anton J. Torkovo, P. a Bos t« OUera, UL Ko planik nrt Joka lfolok, 400« W. list Bt, Okioago, DL
NADZOBNI ODBBKi	V '
Jole AmbroU«, Bos Ml, Oaaoaaborg, Pa. Pasi Borgor, 1811 Bo. Karlov Ave, Okioago, OL
POBOTNI ODBBKi Aatoo Hrast, Bos 140, Onnonabnrg, Pa. Jole Badilek, Bos 481, Hmltkton, Pa. Bndoif PieterAek, Bos 488, Bridgovills, Va. Jskob Mlklnv«H, L. Bos I, Willoek, Pa. M. Petro vlek, 14818 Balo Avo., OollUirood, a
URBDNTK PROBVBTBl
Jole Savertnlk.
VBHOVNIZDRAVNIKI V. J. Kota, M. D., 8808 Bt. Olalr Avo., OUvolead, Okle. VBB DBNARNB ZADBVB IN BTVABI, kl S« ttiojo |L spravnega odbora ln B. N. P. J. nsj eo pošiljajo aa aaslovi
JOHN VKRDK11BAB, 8887-88 Bo. Uvradale Avo., Okleago, OL PBITOŽRK GLBDB OKNBRALNBOA POSLOVANJA M polUjsjo ss aaaUv JOlB AMBBOŽI0, Bos 881, Ossonabnrg, Ps.
Pritožbo prepirljivo veebiso, kl ats jih reHll prva ts droga laMaaea 88
poAUJaje ss n nalovi
ANTON HBABT, Bos 148, Onsonaborg, Pa.
VSI DOPISI, vaspravo, Uaaki, aasaaalla itd. aa "merile" N pottljsjo na n salo v i
UREDNIŠTVO "rHOSVBTB", 8887—88 BS. Lawsdaio Avon Okleago, OL VBB UPRAVNldKB STVARI, ssro«nlaa, oglasi, h pošiljajo sa ssslovi UPKAVNldTVO "PROSVBTB", 8887—88 Bo. Uwndsle Avo., CJklosgo, UL V korospondonoi a tsjnlltvoa B. N. P. J., nrednlitvoaa la spravniAtvoa "Proevote" se rsbito imen uradnikov, mor vej napišite naslov, kl je tu navaden, ako lotite, da bo vsako stvar kitro reftena.
Krojača
na Bly in okoUoi se priporočava sa krojaško delo nove oblake« si mike anknje, šlstenje, krpanje, likanje, barvanje, moške, šonako in otročje obleke. Brno v zvosl a najboljšim Dr/ Oleaning ia Dye Ilouie družbo. Naša delavnica ja j bivšem poštnem urada, J^^IB KOM A TAJI, ^la^I
J 0 HM TSRAV OompaaI BLT, MINN.	4
Bolgarski krvni h\
JB ZNAMENITO ZDRAVILO,
katerega smejo vlivati val člani v če kdo ve za njih naslove, da mi|dr,UJui od malega deteta do atare
jih naznani na spodaj označeni naslov, če kateri iz med njih sam Čita ta oglaa, naj se ml sam prijavi. Moj naslov je: Joseplna Pu-šnik, 5030 West 25 Pisce, Ciecro, 111. (Dcc. 23-24.>_
BAD BI IZVBDBL
za Jolm Semprlmošniko, doma ix Krope v Bočni na fttajerskom. Mislim, do so nahaja nekje v Ponna. Cenjene rojake prosim če kdo ve za njegov naslov, da ml ga naznani, ako Im pa sam čital ta oglas, naj so ml prijavi no moj naslov. Poročati mu iinom nekaj zelo važnega l* starega kraja — Pred Kop, 133 Dana Bt., Detroit, Mioh.	; (Dec. 23-24.26)
VABILO NA VESELICO
kslerb priredi
DRUŠTVO "SAVA" ST. 1* S. S. F, Z. dne 31. decambra na Silvaetrov večer v Slovonekom Domu v Girard, Ohio.
Začatak točno ob š uri zvačar.
Uljudno vabimo vso eooadna drailvo domače la lilllsje oholln«, vse slovensko ebflsstvo, do ss msogo4tevllnu vdslrfte ts sS4« uliovs. Pridlts vsi, kl sto se umskulll ipsski tstkl ia drsglm neprllikasi In ss aabsvsjts r.nsml. ' ,	.
Igrala nsm bode tr. vrst na kooisd* godbo |N>d vodatvom grtsp, Ant^n Hlm^l/a io Ksrroll, Po. Na evldsojs vsem ns stsrega leto vs^rf. Mani drultvs Ho vo vo4#ljo veselo In erstao novo leto vsem Slonom In *lsnl«em B. B. P. Z. Zo dobra ia te*ne postrslbo bode skrbel veoeti#ol oAImh,
Ujoflt.
mmmmmm
VABILO NA PLESNO VESELICO
katero priredilo
SOCIJALISTlCNl KLUB IN COPB^ NA PIHALA na Sflvaatrov voier dna 31. dacambra 1918 v Slov. I Rob. Domu na Dunlo, Pa. Zagatok točno ob 6 uri svotar. Vstopnina sa molka ia SOc. Dam to vstopnino proste.
fgra labrsae k mode godbo oo plkaU. Uljodoo vsblm« eoe aleveo ske SMlootvo, ds ss moog^evilao vdelete le rsbeve. Zo vaeetrsssko - dobra poolroilao boAr skrbrt odbor, pridite val lo nr asUvajte s osmi.
Vrti	ODBOB.
matere. Morali bl ga Imeti v vsakem domu. Dobro zdravilo za prehlad. Dola Is vrstno, vzdržuje čisto kri, zdravi vaše oblati črevo in slabi želodec, Pošljemo vsakemu po poŠti on zavoj za $1.20 ln 6 /avo-jev po za $8.00. Naslov jot H. 1(. Von Hchlick, Presldent Marvo! Products Oo. No. 6, Marvel Bldg,, Pitsbr.rgh, Pa.
NAPREDEK
"Pro«veta" piše za bfagostsnje ljudstva. Ako se strinjaš a njenimi idejami, podpiraj trgovce, kl oglašajo v Proaveti. — V aalogl imam vae aa vsakdanje potrabščl-ne po smerni eenL
ANTON ZORN1K, Harminia, Pa. ^
BAD Bl IZVBDBL
zo mojo dva pri js tclju Alojzija Oesnik (u Jakob Česalks, doma sto iz vod Polčje no Notranjskem, Pred d verni leti bili smo skupaj no McMcchen, W Vo. Cenjene rojake prosim, Če kdo ve za njih naslov, naj ml ga naznani ali pa nsj se mi sama prijavita na moj naslov: Mike Oeenik, P. O. Bor 32, Diamondvttle, Wyo.
8PRBJMB Bl služkinja v bol. Vallej Hospital, SewkkHy, h.
Dr. Koler
slovenski zdravnik 638 Pcbd A v«., Pittabnrgh, Pa,
's*
iržir
g^mmm
Doktor B« F« Mullln
MApccl allstM 411 Fonrtli Ave.,	Plltobvroks P«.
(Iterarea si #e4lo. 4. »ealosk »4 Sml*ftoM li Poafm oo oa*S s
Jaa ssm oajetarejll sdrovslk-4fe-«IJsllst 00 Slevoooo v Ptttsborgka. Zdravim Is v4 ko« 88 lot keUo molke la Ionsko. OadrovB som lo oa
vos. V sdrsvljssjs rsaalk imam ssjvoljo lokafojo. Bablm ea* mo oajboljla odra vila. Imam aaj* boljši oloktrUsI stroj aa pretakava-oje, potom katorego so vidi eelo rolo
IJodjs o4 klioo la šalol, io JU odra-
vlm. Zdravi«
•4 S er. «le*ref 4e a eveSsr
||
o8ta osodoa
ORADNJA PRISTANOV IV RE OULAOIJA REK.
Wa4hington. D. 0. — V prista-niščni predlogi je vpisanih dva in trideoet novih projektov, za katera je določenih $8,768,844.
Kongreanik Small, predaednik odaeka za gradnjo preatanov in regulacijo rak, je objavil piamo, ki tu 11 ga je pisal predaednik WUaon dne 2. decembra pred odhodom v Francijo. Predaednik prav«, da rea narod zahteva varčevanje, ali opravičeni ao izdatki za take potrebe, kot ata gradnja priatanov in regulacija rek.
Mr. Small je izjavil, da je gledal na to, da je predloga čiata in da se je izognil vsemu, kar poznajo v parlamentarnem jeziku pod beaedama "sodček s slanfco". Po njegdvi izjavi ao vrhovni inženirji odobrili vae načrte za nove projekte. Predaednik in vojni tajnik ata bila mnenja, da ao nova javna dela potrebna, vpričo delavskega položaja.
Glavni nasprotnik predloge je kongreanik Frier iz Wiaconeina, ki je dejal, da naatopl proti nji tudi v kongresni zbornici.
Za frasširjenje Mvingstonovega kanala v reki Detroit, ki aluli plovbi na Velikih jezerih, je določenih $750,000. Ta projekt bo atal v celoti $1,000,000.
DrugI novi projekti ob veliko jezerskih obrežjih so:
Razširjenje zunanjega kanala pri vstopu i ealumetski pristan, južno od Chicaga $38,170.
Vodna pot Keweenaw, Princesa Polnt, M ich, $138,000.
Pristan v Fairportu, Ohio, $238, 500.
Zaliv Sturgeon in Michiganski kanal $33,000.
Pristan v Sanduskiju, Ohio, $181,000.
Pristan y Ashtabull, Ohio, $83, 000.
Pristan v Huronu, Ohio, $34,000.
RAfcPRAVA O DAVKIH V BE-MATU
Waahington, D. 0. — Splošna debata je zakasnela delo ua davčni predlogi. Glavna govornika ata bila aenator Jonea is Novo Mehike ln aenator Thorikas iz države Colorado.
Senator Thomas je priporočal varčevanje in je naatopil proti povečanju mornarice. Dejal je. ds je vaak dolar vržen proč, ki je izdan za bojno ladjo. Nadaljeval je, da ao letala ln potopljače revolu-elonlrale vojno. Če bi vojna trajala fte šeat nieaoev, tedaj bi ameriški letalci uiilčlH nemško-bro-dovje v Kielu.
Senator Ls Follette je predložil nadomeatno davčno predlogo, ki naloga viaok davtk na profit ln dohodnino.
Pred zaključkom aeje je senator McKellar, demokrat lz Tennca-seja, naznanil, da bo zahteval glasovanje po imenih o predlogu, ki ga je aenat sprejel popoldne namenoma in ki odpravlja poštnino po paaovlh za časnike in določa en cent poštnine na funt n 150 miljskem okrožuj, prek tega o-krožja pa cent in pol.
železniAki baroni stremi
jo po privatni kontroli.
New York, N. Y. — Družba Že-leznlšklh predsednikov je isdclala program, po katerem hoče zahtevati, da se železnice zopet vrnejo poti privatno kontrolo. Programa niso objavili, ker nočejo, da bi kdo prezgodaj videl, kako so zme-* šali kvarte in kako jih mislijo mešati v prihodnosti, da ae Železnice sopH vrnejo pod privatno kontrolo. Program predlože šele v prihodnjem mearu acAa.ncntu odseku za meddržavno trgovino, če ga sprejme letna seja družbe, ki je sklicana za dne 30. decembra t. I.
VLOMILCI VA DELU.
Chicago, IU. — Neznani alikovci ao vlomili v stanovanje Albert Ki-sherja ua Barryjevi cesti in odne-ali za $0,000 draguljev, zadolžnico svobode za $1,000, kožuhov i ne za $700 in $100 v gotovini.
V John Butterl/jevem aalunu na Broadwayju so razstrelili blagajni in vzeli iz nje $1,550.
Tihotapska pijača se ai obnesla.
SeatUe, Waah. — Država Wash-ington spada med anhe države in tihotapci izumevajo vedno nove zvijače, da ukani jo oblastvene organe in pripeljejo žganje v državo, v kateri ima viaoko ceno.
ftkuna "F. B. I^oop" je naložila aafalt v Kaliforniji, da ga popelje v državo Waahlngton. Med asfaltom je pa bilo naloženih tudi 100 zabojev žganja, za katerega se lju dje pulijo v suhi državi.
Ko je škuna zapustila pristav v Kaliforniji, ji je sledil kapitan Ben F. Lichtenberg s svojo (bolniško ladjico v Seattle in prijel tihotapce, ko so mislili, da je zanje že nevarnoat minila.
L. Mati^n, kapitan škusie, en šestnajat mornarjev ae zdaj nahaja v zaporu. F. K. Ix»op Lumber konvpanija v San Franciacu. ki laatuje škuuo, je poalala drugega kapitana, da prevzame škuno in najame mornarje.
Cenejši kruh, mlako se podraži.
Chicago, 111. — Valed odredbe, ki jo je izdala zvezna živilsko u prava in ki je odpravila vse do ločbe za mlinarje, pade najbrž cena za moko.
Komaj je bila izdana odredba, je takoj poskočila cena otrobom, kar ho imelo za posledico, da sc podraži mleko. Tako vidimo, če pade cena nekaterim živilom, se podraži drugim.
SENATOR LODOE PROTI MI RQVNI LIGI
Waahington, D. C. — Senator Lodge iz. Maasaehusettsa, vodja republikanske manjšine v senatu, je predlagal v svojem govoru pred aenatom, da ae uatanovitev lige narodov odloži do končane mirovne konference.
BOUlA STANOVANJA 80 po. TREEVA ZA POLJSKE DELAVCE.
Lafajrette, Ind. — Lani ao ae večkrat oglaalii družinaki očetje kot poljedelski delavci, ko so listi pisali, da primanjkuje poljedelskih delavcev. Ko ao delavci prišli na farmo, ao pa opazili, da ni ata-novanja za družino. Posledica je bila, da so sc delavci obrnili in zopet odšli v mesto, iz katerega so prišli.
Buletln, ki ga je izdala univerza v Purdue, pravi, da ae morajo te razmere apremenitl. čc hočejo farmarji dobiti potrebne delavce, kajti ožeujeni poljedelski delavci ne l>odo sprejeli dela na farmi, na kateri ni preskrbljeno za stano-vanje družine.
eksplctnja nitroouceri na na farmi.
Oreensburg, Ind. — Na neki
farmi acverno od tukaj je ekaplo-diralo 600 kvortov nitrogllcerlua iu 50 funtov dlnamita. Kkaplozija je raztrgala na kose 26-letucga llerbert Stormaa, zastopnika A-merleau Glycer»n kompanlje.
semena, ribe, maslo, kokošja jajca, perutnino in Živila, ki aluzijo za zajtrk.
Obrtna komisija pravi, da smatra združenje več indraatrij pod e-no kontrolo za nečedno konkurenco.
LADJEDELNICA NA H OO ISL AVDU BO STALA $68,000,000.
Washingtoa, D. C. — Charlea
Piez, ravnatelj plovbenega odbora ceni troške za gradnjo ladjedelnice na Hog Ialandu na $63,000,000. ladjedelnica bo dodelana v šeat-deaetih dneh. V nji je bila dograjena ena ladja, za petdeeet ladij je pa položeno dno.
Najprvo ao bili troški preraču • njeni na $21,000,000, letos ao jih pa pomnožili še za $27,000,000.
Mr. Piez je dejal, da ae ob no -vem letu napravi bilanca in ae odloči, če vlada prevzame ladjedelnico.
ROPARSKI NAPAD NA BANKO, EV BANDIT OBSTRELJEV.
Chicago, 111. — Štirje banditje ao oropali državno banko v Summitu, III., za 25 tisoč dolarjev v gotovini in zadolžnicah, ki so ušli v avtomobilu proti Chicagi.
Pred enim letom so vlomilci z aeitelinsko lučjo prežgali atene blagajne in ukradli $40,033. Bila je obletnica vloma.
Ob čaau napada ata bila podbla gajnik VV. KeMer in knjigovodki-nja Sarahah Johnson na banki. Uanditi ao ju zaprli po izvršenem ropu v umivalno sobo. • Ko ao banditje pridrli iz banke na ceato, je policijaki šef Robert Alliaon stal na vogalu. Potegnil j« aamokres in pričel streljati na ban (lile.
Joseph Schweinholz, grocerist poleg banke, je zagrabil lovako pu ško in hitel na ulico, ko je slišal streljanje. Oddal je strel na avtomobil in videl, kako je bandit vstal z zadnjega sedeža in se potem zopet zgrudil.
Policija v Chicagu sodi, da je e den banditov obatreljen in obvestila je vse bolnišnice o dogodku.
DROBNE INOZEMSKE VESTI
zvezna obrtna komisija priporoča državno kon-trolo nad klavnicami.
banditje na delu križem
združenih drŽav.
Mount Vernon, 111. — llandltje so oropali državno banko v Dshl-Kremi xa $6,000, lllagajuikn Wil-Itain Aek*a so zaprli v varnostno »hrambo. Našli ao ga nezavestnega. kajti prebil je v nji 45 minut.
Enunett. Maas — ftest «\to banditov je oropalo Frank Uročita. blagajnika Orneral Klectrlc kompauije za $12.000, Denar je bil namenjen za izplačilo delav-•o^ Hras« >» telko ranjen.
Joplin. Mo — llanditje mi ago-daj zjutraj rastrelili varnostno th ram I m* na banki v (Jrsnbv ju.Mo. Sobrali so t a e 15.000 neregistri- j
iSnib tadoliuir.
Waahington. D. 0. — William B. Colver, predaednik zvezne obrtne komisije je priporočil pred zborničnim odsekom za domaČo in tu-jezemsko trgovino, da ima vlada kontrolo nad trgi in transportaei-jo produktov, kl ae 'Oftejo mesarske industrije.
Zvezna obrtna komisija obtožuje vodilne mesarske tvrdkc. da se, posiljujejo nečednih konkurenčnih metisl.
Mr. Colver je bil prvi zaališan kot priča in zasliševanja bo tra ! jalo več dni.
Komisija taenl, da Živa živina »ploh ne prihaja na trg. kajti pet velikih tvrdk si med sabo razdeli živino in farmarji nimajo najmanjšega vpliva na trg.
živinske utaje so skoraj popolnoma v rokah petih velikih mesarskih tvrdk. Ravnotako ao ledeni <-r in iclrrnlškl vozovi za preva-' lanje mena lastnina teh veleme. «ar«kih t v nik.
Poleg kontrolirajo te tvrdke še j druga Šivila: olje iz bombaževega
— Nemčija jef poslala amertytyi vladi ponovno, aeparatno noto, v kateri proai za živila in olajšav^ pogojev premirja.
—	Nemški poveljnik v mestu Dsnzig ob Bsltiškem morju Je poslal predsedniku Wilsonu v Pariz po brezžičnem brzojavu protest proti okupaciji mesta po polj skih četah.
—	Iz Lvova poročajo, da ao U krajine! ubili lajtJianta Villaina, načelnika francoske komisije, k je preiskovala vzroke konflikta uied Poljaki in Ukrajinci.
—	Na Dunaju je 48,000 oneb brez dela, ker pri manj kuje "^premoga v tovarnah in elektrarnah.
—	V Berlinu jc stavka tiakar-jev, ki zahtevajo 80 mark tedenske mezde.
—	Po naredbi maršala Focha je 3. ameriška armada v Nemčiji razdeljena na osem divizij. Triin trideseta (prerijska) divizija o-stane v Lukaemburgu.
—	Brezžična brzojavka is Moe-kve, ki je prišla v London, se gla si, da je zadnji vseruski aovjetaki kongrea naložil komiaarju za jav no izobrazbo, da se ustanove po vseh mestih šole za poučevanje dramatiške umetnosti.
—	Nemški kongres aovjetov je v torek prejel brzojavni pozdrav od italijanake socialistične atran-kc, ki želi nemškim aodrugom največ uspeha.
—	I* Pariza poročajo, da en-tenta noče zato pripoznatl sedanje pnovitoriČne vlade poljake repu blike, ker ao večinoma aocialisti v kabinetu.
—	Nemci ao izročili zadnji teden ameriški armadi 760 topov raznega koltbra to 3000 atrojnih pušk.
—• Anglija potrebuje 14 miljo nov aluib za odpuščene vojake in delavce v municijakih tovarnah.
—	Iz Hruala poročajo, da ao nemški komiaarji pripeljali v Bel gijo UHO miljonov mark v zlatu. S tem denarjem ao Nemci plačali Belgiji do (g, ki ao ga naredili i rek v Me i jami tekom okupacije.
—	Nemška ustavodajna skupščina se bo menda vršila v Frank-
furtu.
—	Iz C u riba poročajo, da je vlada na fhinaju povabila zavčt-Hiike. da okupirajo Dunaj valed grozečih nemirov. Vlada Želi. do pridejo angleške, franeoake aH a-T meriške čete.
Deseti brat.
ROMAV.
Spisal Josip Jurčič.
(Nadaljevanja.) "Ne grem IM
Starec molče malo poatoji, potem pa pravi: "Sin nekaj dni sem vidim, da ai več doma, kot al imel navado.|Vem tudi, da ae ti je nekaj zgodilo, naj bo že, kar hoče, da ai se tako izpremenil. Povej mi, kaj ti je?"
Marijan takega vprašanja od svojega vedno tihega očeta ni pričakoval. Dasi je bil glas tudi nekako nenavadno mehak in očetovski, mladenič ni bil vajen razkrivati area očetu, ki ae vsaj na videz ni pečal za njegovo dejanje in neha nje, zato je tudi zdaj odgovoril: 'Nič mi ni;' motite se, Če če menite, ds aem se izpremenil. Na Slemenice zdaj nekaj dni nisem šel, ker se mi ravno ne ljubi. Danes pa bode tako dovolj ljudi gori, mene ne bodo pogrešali."
"Od kdaj te ne pogreša jo t"
"Jaz le tako mislim, da grem lahko drugo pot gori, ne ravno danes."
"Fant, ti nisi odkritosrčen! Praviš, da ti ni nič. To lahko rečeš komu, ki zna do pet šteti in ne dosti več. Tvoj oče pa je videl svet in pozna človeka, kakor ne želi tebi, da bi ga poznal. Mene ne boš preslepil z besedo; ne motim ae tako brž, kakor meniš. Ker ti meni nočeš posedati, povedal bom jaz tebi, kaj ti je. Vsa ta o-toŽnost izvira iz tega, ker ti neka ženska — imena nočem imenova ti — ni po volji. Ali ni res?"
Marijan je Očeta debelo gledal. V tem trenutku bi bil skoro sam sin verjel, da tiči v starem čmeri kavču nekaj vražjega, zakaj živi duši nI sam ničesar o tej reči govoril. Kako je oče izvedel!
"Odgovori, če tc vprašam!" pravi starec in nevoljen nabere Čelo.
"Res je, res!" pravi Marijan polutlho. "Manico sem ljubil, pa zdi se ml—"
"Že vem, kaj ae ti zdi; pameten bodi! Kadar boš starejši, mi boš hvalo vedel, da sem te prav
učil. Če te ženska neče, pusti še bolj je prav. Tako ne boš imel prilike pustiti je aam. Svet je ve lik, na ta kot pa nisi navezan. — Zdaj pa pojdi v gr$d med ljudi I" "Danes ne grem rad." "Jaz pravim: Pojdi! Dokler ai mlad. bodi vesel in uživaj! Kadar boš star, tedaj ae boš plazil o^ krog."
Marijan se takemu povelju r.i mogel uatavljati. Komaj pa je dvakrat prestopil, ga pokliče »če nazaj in pravi: "Ker že ravno govoriva, naj ti še to povem. Ce i-maš kaj hvaležnosti v sebi, boš sel po moji smrti odtod. Sel boš kem, kjer tvojega očeta niso poznali. Zato se ne zmeni veliko, naj te *• majo tu Renske rade ali ne. Zdaj pa le pojdi."
Kakor da bi bil več izgovoril, nego jc mislil« korači starec naglo ob robu hoate proti domu. Ma rijan pa prek polja proti Slemeui-cam. Kaj bi bil mladenič dal, ko bi ai bil mogel v tem hipu razjasniti očetove besede! Bil je ta razgovor z očetom najdaljii; nikdar mu ni več povedal. Zakaj ne bi smel tukaj ostati f Nehote mu je prišlo na misel, da morda oče ni popolnoma zdrave pameti, ali greh se mu je zdelo,.kaj takega misliti, in več reči mu je naravnost kazalo, da so vse besede o-četove premišljene. Da3| je stari nekako prizadeval, da bi ostro govoril, je bilo vendar zlasti v po slednjih besedah nekaj srčnega, proseče ga in očtovskega, in ravno zato, ker sin tega ni bi! vajen pri očetu, ga je ganilo tolikan bolj Čeravno ni mogel razumeti razlogov, zakaj mu oče veli, da nd; se malo meni za ljubezen tukajšnjih ljudi, si je^bil name*!! že iz hvaležnosti ravnati sc po njego vem svetu in celo — ta namen je bil malo težak — pozabiti Mani co.
Ko pride na kolovozno pot, ki drži do Slemenic, zasliši voz za se boj.
"Počasi, počasi, prijatelj! Saji vas komaj s konjičem dohajam po tem kamenitem potu. Boste se malo obesil in pogovorila se bova kaj!" Tako je klical zdravnfk Vcneelj, ki se je peljal na svojem vozičku in zdaj pa zdaj zarentačil da Slemeničan ne da pota popraviti. Marijan se usede tik njega.
"Kam pa ste Maričko deli, da
lelnega g^^jraadar^ m tako
ja rad daljo čaa«sShifc. Odfcmiu
nošene ukoraci v vašem lelsau. Vzemite splošno mano zdravilo zoper kašelj in to jeT^

(Severov Balzam aa pljuča), kl Js Se od leta 1861 uspešna odpravljal
imajo radi. To zdravilo deluj« hitro
saraetos
jasni z vami, gospod Venceljt" vpraša Marijan.
"Saj je že dva dni tu gori pri Manici! In vi ne veste tegaf Vea-si ao mi ljudje pravili, da ste vedno pri sosedovih — več kot doma,' pravi zdravnik.
"Zdaj že več dni nisem bil ni tudi danes nisem bil namenjen tja.."
"Nef Taka je ta reč! A že vi-dim, kje je rana. Malo ste ee z Ma-nico — svojo nevesto, le dovolite, da tako rečem — razprli in to vam je dalo nekaj muh v glavo. Pa to nič ne de, ravno tako, kakor ka-kova majhna bolezen. Človek ne ve, kaj je zdravje, dokler ni bolan. Solnce zvečer zato zadde, da ae ga človek ne naveliča; vsako jutro se mu Še lepše zdi. Tako je tudi prepir v ljubezni, ha, ha! Jaz vem, sam sem bil ravno tak v svojih lepših letih. Kaj ne, da sem uganil?"
"Ne razprtja ni bilo nobenega,' odgovori Marijan. , "Tedaj vaa pa že ne presodim, zakaj bi bili tako samotsroki po-atekata'kropo-vvi; -ctimjvrač a stali. Dvomim, da bi vam bilo doma tako kratek čas. Pa le majhno počakajte, ko prideva na Slemenice, potlej bova takoj vkup, precej bom vedel, ali sem prav mislil ali ne. Kaj pa kaj počne gospod Kvas?"
(Dalj*)
e......ooeeseoooooeoooeoeeoeoooeeooeo;
Z ognjem in mečem.j
ZGODOVINSKI ROMAV. Poljski spisal 8ienkiewiwiea. — Poslovenil PodravakL
eeaeiaiaee»aa»eoes»seeooeoeee»eoose
• j
(Nadaljevanja.)
Skretuaki sede na voz, katerega obatopijo Tatarji. Odšli ao. Čez trg priti je bilo res težavno, ker je bil ves natlačen Zaporožcev in prostakov. Kni in drugi ao ai kuhali kašo ter prepevali penmi o zmagi pri Žoltih vodah in pri Korsunu. Zložili ao jih slepci, tamburaši, katerih je mnogo od vaeh strani privrelo v tabor. Med ognji, nad katerimi ao viseli kotli a kašo, ležala ao tu in tam trupla po-morjenih ženak, nad katerimi ao vršili po noči svoje orgije, ali pa so štrlele kviško piramide, sestavljene iz odsekanih glav. Trupla in glave ao že trohnele in razširjale smrad, ki ps, kakor je bilo videti, tolpi ni bil nadležen. Meato je imelo na Sebi sledove opustošenja in divje razuzdanosti Zaporožcev. Okna in vrata so bila odtrgana, pohištvo na tiaoč kosov zdrobljeno, in zmešano s puhom in slamo, ki je bila raztresena po trgu. Kapi hiš ao elužile za vlalice, kamor ao obešali največ Žide, a katerimi ae je tolpa tupatam zabavala, drže se za noge obešencev in guigala na njih.
Na eni atrani trga je atalo zašrnelo pogorišče požganih hiš, med njimi tudi farne cerkve; od pogorišča je še puhtela vročina in ae valil dim. — Smrad požara je napolnjeval or.raČje. Za pogorelimi hišami je atal ostrog, preko katerega je moral goapod Skretuaki iti. io tolpe jetnikov, katera ao Čuvale goste straže Tatarjev. Kdor ae v okolici Čehrina. Cerkaaa in Korsuna ni vtegnil pravoča • ano skriti, kdor ni podel pod aekiro prostakov, prišel je med vjetnike. Bili ao med vjetniki tudi vojaki, k*oje ao vjeli v obeh bitkah in prebivalci h okolice, kl ae niao mogli, ali niao hoteli pridružiti vata-ji: plemiči in proat&ki. podstaroate. uradniki, lastniki pristav, nižje plematvo, stanujoč na deželi, obojega spola in otroci. Starcev ni bilo, ker ao jih kot nespoaobne za prodaj Tatarji pomorili. O- ' plenili so tudi cele vaai in noMelbine ruake, čemur Hmelnieki rti smel nasprotovati. Na mnogih krajih ae je pripetilo, da ao možje rdšli v kozaški tabor. v plačilo ao Tatarji požgali njih bajte ter po-' brali Žene in otroke . V splošni razbrzdanoati in požl vinjen ju ni nihče po tem povpraševal, nihče ae ni pritožil. Proataki. ki ao zgrabili za orožje, odpovedali ao ae rojstnemu kraju, žeuam in otrokom. Odvaell ao jim Žene. jemali so jih tudi oni, — Se lepše, namreč Poljakinje, katere so potem, ko ao jim še preaedale. pomorili, ali pa prodajali Tatar-jem. Med vjetniki ni manjkalo ukrajlnakih "mo-lodic" (deklet), zvezanih po tri. po štiri skupaj z eno vrvjo s gospodičnami plemen it aftkih hiš. Po-gled na te ljudi je pretresal dušo do globine ter
vzbujal željo po maščevanju. Razcapane, na pol nage, izpostavljene nesramnim burkam paganov, ki so vsled radovednosti tropoma hodili po majdanu, jih auvali, pretepali ali poljubovali z ostudnimi uatnicami, izgubljale ao zavest in voljo. Nekatere so stokale, druge glasno vpile, zopet druge udajale se brez upora a kalnimi očmi in blaznostjo na licu vsemu, kar jih je doletelo. Tuintam odzval se je krik vjetnika, ki se je blazno branil, ko so ga brez usmiljenja morili. Biči iz volovaklh žil so švigali med tolpami; ta žvižg ae je mešal a kriki bolesti, vpitjem otrok, mukanjem živine in rezgeta-njem konj. Plen še niso razdelili in postavili v red. Povsod je vladala največja zmešnjava. Vozovi, konji, goveda, velblodi, posede, preproge, orožje; vse je bilo stlačeno v en ogromen tabor ter le še čakalo, da se uredi in razdeli. Zopet in zopet so prednje straže (bojni oddelki) prignale nove tolpe ljudi in živine; težko obloženi vozovi so ropotali čez Roš; lz glavnega tabora pa ao dohajali neprestano novi gostje, da bi se rsdovali pri pogledu nabranega plena. Nekateri, pijani žganjice, oblečeni na vae mogoče načine, kakor: v mašne plašče in arajce, ruake "rjaae" (meniške kute) ali cel« v ženske janke, jeli so ae pretepavati med seboj in trgati za to, kar bo kateri'dobil. Tatarski ži-vino-gonjači, sedeči na tleh med čredami, so se za-bavali, drugi piskali na piščali presunljive melodije, drugI krstili si Čaa z igro ter pretepavali »e med aeboj. Tolpe psov, kl ao prišli aemkaj za svojimi gospodarji, so se jezno grizle in žalostno tulile.
Goapod Skretuaki je prišel naposled čez to zemeljsko peklo, polno jokai-solz, nadlog in pe-klenakega krika, mialeč al, da al bo svobodneje oddahnil ; kar zapazi za taborom zopet nekaj strašnega. V daljavi zagleda pravi tabor, iz katerega ae je nepreatano glaailo reegetanje konj in v njem mrgolelo na tlaoče Tatarjev. Nekoliko bližje ob ee-ati. kl pelje v Čerkaa, pa ao se mladi bojevniki vadili atreljatl z loki v slabejše aH bolne vjetnike. kateri bi ne mogli prestati dolge poti na Krim. Nekoliko trupel ao vrgli na ceato, preatreljenih kakor sito; nekatera njih so ae še krčevito zvijala. One. v katere so strHjatt. priveaali so za roke k drevju, ki je stalo poleg ceste. Tudi atare ženske so bile med njimi. Smeh zadovoljnosti ao spremljali po dobrem strehi,* kriki t
"Jakše iegit! DoVt* fantje!"
"Uk jakše ko! 1 Ix>k je v dobrih rokah !,f
Okrog glavnega tabora ao klali aa tisoče živine in konj v hrano borilcem. Zemlja ja bila oH-lita s krvjo. Odurni aopuh aurovega mesa je dn-šil dih v prsih ; med njimi ao se kretali rjavi Tatarji z noži v rokah. Dan jo bil vroč. aolnce je pripekalo Šele čes eno oro koda jo prišel Skretusk^ a svojim spremstvom na prazno poljano; pa »e v daljavi je delj časi čnl hrup in mnkanje živine
(Daljo prihodnjič.)