N&SlOv — Aiidririi nova doba St. Clair Avenue Cleveland a, Ohio OH HEudcr».(/a 38)!») ft^©«eo©< X^X>CT> (NEW ERA) IJKADNO GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE —OFFICIAL ORGAN OF THE AMERICAN FRATER N Al, UNION Entered as Second Class Matter April 15th, 1026, at The Post Office at Cleveland, Ohio, Under the Act of March 3rd, 1870. — Accepted for Mailing at Special Rate of Postage, Provided for In Section 1103, Act of October >r0, 1811, Authorized March lath, 1B25 K°' 2^t. 24. ——— CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY, JUNE 14 — SREDA, 14. JUNIJA, 1944 VOLUME XX,—LETNIK XX. ‘Pela v TEDENSKI PREGLED INVAZIJA FRANCIJE u Vezniška invazija Francije, Je pričela 6. junija, je u-svojem prvem delu. Za-^ a kontrolirajo okrog 60 H n°‘§ ln okrog 18 mil-i §lo‘ i jpieaS na. obali- zdi se’ dai g,.?. k°eej° prerezati nor- Nti i» s tem izo- 'in-, erbourg, skoro na kon-iFlOtolr-i k; I . Ima eno naJbolj- ^g tanišč v Franciji. Zavez-Cete So se v začetku tega p^P^bližale Cherbourgu ž-na zavez-! ^0„S ran' So bile znatne, toda •4o n° manJše kot je za vezi; i- g^te.o pričakovlli(, Za_' Jtil)a- . °Jacenja neprestano Ki(,.na, °bai°'Boji s° ‘ bkn .. kajti Nemci se besnijo. 2a B0JI V ITALIJI JJ^ke armade v Italiji •o v 2 . ernce proti severu ter tega tedna napre-1*0(1 tf-6 ^ 70 milj sever- ij, jjj lrna- Nemška 14. arma-Jloj. 3e štela okrog 150,000 ^e razbita. in se v neredu ktavv6 Se nameravaj° Nem-M ^ ’’ Je za enkrat še vpra- ^zSu^e v sedanji lijf. S * ofenzivi v Italiji se : a 70,000 mož. sRtJSKA FRONTA So pričeli z veliko o-finski fronti, ki je Jr* rt5esece sk»ro popol- Pobili so slovečo ^6l ,T0V0 obrambno črto j 7 Milf6 U^e-i0 finske čete, ki se ° na&lico umikajo. (*;fnSGE PR0NTE ■ 4 in v p1 ktalci z baz v Ita-ižh VS’J* napadajo važne 'fiji to^ke v Rumuniji, Bol-, . to 6 Jugoslaviji. Zdi se, da h za rus^° ofenzi- / akLi' Balkanu- Na Pacifiku > t S[ v11. -javezniški letalci. V IB |Le|ežij° kitajske in za-». e®te dobre uspehe, v iVa11 a^ski Pa japonska o- 4 ^iska Kitajce nazaj. . i jjV°N SVOBODE 'fl Ifee^ 2avezniške invazije %ji: Vr°Pe se je v Phila- tako zvani zv® n \ \ * Pret* veo kot polji %jeS °’etjem naznanil pro-arnei'iške neodvisnosti. 'V 1 l>h)iiSe °Slasi le ob izred-n ^arci lesenega. fiPt j iu & a 7'v°n ho se slišali po % l^Cadeiele: “Zvonar”je in ^WiiiG Junija župan Phi-’ B«nii>.r(i Samuel.' tij Srii'JK PREDSEDNIKA V,v Sm«. 2^l'avnik predsednika Podadmiral Iloss T. jj L^fev'o^ l)retekli teden po •Ntw je predsednikovo 0 ^ s^anje izborno, bolj- ^jV( r lne mož pri 62. letih. fpfjtp^^denske počitnic (r f ^o^i-,.ar°iihi so odpravile %t. predsednikovega prehlada in influence. i ^iJAVA UJETNIKOV ^ S ^ fi0tle na Portugalskem l\ ^,n*.ia priplul v Jer-'0^ - J-, švedski parnik k i(1 je PriPelJ'al 51 % V’ 37 ameriških k voi'J, Canadskih pohab- Sq k V in 37 civilistov: V J P° ve^ini ’z Cen- 5 s0'Jfne Amerike. Vsi o-v°Jni ujetniki a- IS Ho‘rvanci v Nemčiji. Za- za enako števi-6 1111 2. strani) m VPRIČO VELIKE POGREŠANI VOJAKI i,r V v H / Velika zavezniška invazija za-1 padne Evrope, ki se je pričela v! zgodnjih jutranjih urah 6. junija, j nas je večinoma vse iznenadila; tc kljub dejstvu, da je bila že j davno napovedana in dolge me-1 sece pričakovana. Določena je! bila v decembru 1943 v Tehera-1 nu na konferenci Roosevelta, | Stalina in Churchilla. Takrat je bil določen čas za invazijo v maju ali juniju 1944. Natančnega dne ni bilo mogoče določiti, ker je bilo treba računati z vremenom. Vsi vojni pohodi morajo računati z vremenom, posebno pa še, če se je za napad treba poslužiti morske poti. Približni datum invazije je bil znan le maloštevilnim zaupnim osebam in vsi prizadeti so znali dobro čuvati to veliko vojno tajnost. Invazija Evrope od zapada, preko morja, je tako ogromno vojno pcdvzetje, kakršnega še ne beleži zgodovina. Uspehe bo pokazala bodočnost. Na vsak način pa smo priče strahotno veličastni drami v zgodovini človeštva. ss Značilno je, da se je invazija zapadne Evrope po zaveznikih pričela dva dni po zavzetju Rima, rojstnega mesta fašizma, kjer je Hitler dobil pobudo za podjarmljenje Evrope in ostalega sveta. Vendar, kot je dejal predsednik Roosevelt, je invazija sledila tako hitro zavzetju Rima povsem j slučajno. Datum invazije je bil določen, zavzetje Rima pa bi bilo lahko prišlo prej ali pozneje. Značilno je tudi, da se je invazija pričela preko Francije; možna bi bila tudi preko Norveške, Danske, Nizozemske ali Belgije. Pa je nekako simbolično, da se je pričela preko Francije, ker šele poraz Francije je prepričal Anglijo in Ameriko o silni nevarnosti Hitlerizma. Iz Dunkirka v Franciji so ubežala pred zajetjem angleške armade preko Rokav-ske preliva v Anglijo, ko so zmagovitim nemškim armadam morale pustiti skoro vso opremo. Zdaj so se preko Rokavskega preliva vrnili v Francijo Angleži, v družbi Američanov, Canad-čanov in Francozov v Francijo, da obračunajo s Hitlerjem. j« Brez ozira na razvoje vojne situacije se Hitlerjevi računi v eni izmed glaVnih točk niso obnesli. Hitler se je na vsak način hotel izogniti vojne na dveh frontah in izprva mu je šlo vse po programu. Porenje, Avstrijo, Sudete in potem ostalo Češkoslovaško je dobil brez boja. Poljska je bila poražena v nekaj tednih. Petem je v primeroma kratkem času zavzel Norveško, Dansko, Nizozemsko, Belgijo in Francijo na severu in zapadu ter Jugoslavijo in Grčijo na jugu. Povsod je imel samo eno resno fronto. Isti proces je upal ponoviti v Rusiji, toda tam se je opekel. Rusi so se sicer dolgo umikali, toda končno so se ustavili, se obrnili in pričeli poditi Tevtone nazaj. Od ogromnega ruskega ozemlja, ki so ga bili začasno zavzeli, držijo Nemci zdaj le še majhen j del. Ruska fronta je izkrvavela i milijone nemških vojakov in po-1 žrla silne količine bojne opreme. Neuspešna in dolgotrajna Hitler-I jeva borba z ruskim medvedom | je dala Angliji in Ameriki čas, j da sta se oborožili in pripravili. Zdaj ima Hitler tisto, česar se j je vedno bal in skušal izogniti: drugo fronto na zapadu. Ruska fronta je dolga in Rusi so pri-(Dalje na 2. strani) i ž V seznamu vojnih izgub navadno čitamo, da je bilo toliko in toliko vojakov ubitih, toliko ranjenih in toliko pogrešanih. Pogrešani vojaki niso vselej izgubljeni. Včasih so v vojnem mete-žu ločeni od svojih edinic in se pc daljšem ali krajšem času spet vrnejo. Včasih so ujeti in se zanje izve šele po tednih ali mesecih. Vsak vojak, ki se iz akcije ne vrne živ in ga tudi ni najti med mrtvimi ali ranjenimi, je označen za pogrešanega. Toda s tem ni pozabljen. Tako zvani oddelek izgub v vojnem departmentu ga obdrži v evidenci, dokler se ne izve zanj. Seveda, v vsaki vojni oziroma po vojni ostane nekaj vojakov pogrešanih za vedno. To je neizogibno. Toda, kot že omenjeno, mnogi se vrnejo k svojim edinicam sami, o mnogih pa se čez čas izve, da so vojni ujetniki. Po mednarodnem dogovoru si sovražne dežele potom Rdečega križa izmenjujejo informacije glede mrtvih, ki so pokopani na nasprotni strani, kakor tudi o ujetnikih. Kadar pristojni oddelek vojnega departmenta v Washingto-nu dobi poročilo, da je vojak pogrešan, o tem telegrafično obvesti esebo, katera je bila prej od prizadetega vojaka označena za prejem takih obvestil. Take osebe so navadno bližnji sorodniki ali prijatelji. Telegram vsebuje datum pogrešitve prizadetega vojaka in približno označbo kraja, kjer so se vojne operacije vršile. V primeru, da je pogrešan letalec, je tudi označeno, nad katero deželo je bil v poletu. Takemu obvestilnemu telegramu v kratkem sledi pismeno poročilo, ki včasih vsebuje kake podrobnejše podatke, največkrat pa le tisto, kar je bilo sporočeno v telegramu. Dodano pa je zagotovilo, da če dobi urad kake na-daljne podatke o pogrešanem vojaku, bodo takoj sporočeni. Prejemnik je tudi zagotovljen, da se plača pogrešanega vojaka nadaljuje. Po preteku treh mesecev pošlje urad na označenega naslovljenca nadaljno pismo. To se ponavlja v presledkih treh mesecev, dokler se ne ugotovi stanje pogrešanega. Vsekakor, ako urad izve kaj novega o pogrešancu, na primer, da je ujet, takoj sporoči označenemu naslovniku, ne čakajoč trimesečne dobe. Urad vojnih izgub ima več oddelkov. Na primer en oddelek samo odgovarja na pisma in brzo-jave zaskrbljenih sorodnikov pogrešanih vojakov. Drugi oddelek odgovarja samo na tozadevna telefonska vprašanja. Ta urad vrši ogromno delo, in pri tolikem delu je neizogibno, da se včasih pripetijo zmešnjave in zamenjave. Vojna je nereden business in to preide tudi na posledice. Vsekakor pa vojni department stori vse, kar je mogoče, da ustreže zaskrbljenim sorodnikom pogrešanih vojakov. IZ JUGOSLAVIJE ! NENAVADEN MUZEJ Po poročilih preteklega tedna so partizanske čete maršala Tita po hudih bojih pometle sovražnika z vsega ozemlja med Trebnjem in Žužemberkom na Dolenjskem. V teh bojih so partizani pobili 1200 Nemcev in uničili 18 tankov. Slovenski partizani so postali zelo aktivni na štajerskem in Koroškem in so poškodovali reč rudnikov, ki so producirali za Nemce premog in druge rude. Blizu Sokolaca so partizani prizadejali velike izgube nemški diviziji “Princa Evgena,” osmemu ustaškemu polku in več divizijam četnikov. V črni gori so bili Nemci pregnani iz okrožja Kliče in vrženi proti Podporici. četniki v vedno večjem številu prestopajo k partizanom. V Bosni in Hr-vatski so Nemci in njihovi priveski v teku enega meseca izgubili do deset tisoč mož. Ta ■poročila so bila poslana od Vseslovanske časnikarske službe v Moskvi. ‘ Londonsko poročilo Associated Pressa, datirano 7. junija, naznanja, da so jugoslovanski partizani istočasno z zavezniško invazijo Francije razvili veliko ofenzivo in zavzeli' šest mest v vzhodni Posni in v Srbiji. Ameriški korespondent E. C. Daniel poroča iz Londona, da je novi jugoslovanski premier dr. Ivan šubašič namenjen odpotovati v Bari v Italijo, kjer bo stopil v stike z zastopniki maršala Tita. Po nacijih kontrxtjirani “Hr-vatski list” v Osijeku poroča, da je v Paveličevi “neodvisni” Hrvatski skoro tisoč šol za poučevanje nemških otrok in da te šole poseča tudi mnogo hrvat-skih otrok, šole vzdržuje Pave-ličeva vlada in podrejene so ministrstvu narodne izobrazbe, katero kontrolira nemška manjšina. Izdelava in razpečava vžigalic je državni monopol in posamezna oseba jih more kupiti le tri škatlice' na mesec. Plovba na Donavi je ukinjena na razdaljo 200 kilometrov zaradi min, ki so jih nasejali zavezniški letalci. Hrvatski, italijanski in francoski delavci, zaposleni v avstrijskih industrijah, izrabijo konfuzijo, ki nastane po zavezniških letalskih napadih, (Dalje na 2. strani) V državi Maryland ima ameriška vojna uprava nenavaden muzej orožja in vojne opreme sovražnih držav, vsega skupaj dosti nad 600,000 komadov. Ta kolekcija vsebuje vse, od izstreljenih puškinih nabojev do 60-tonskih nemških tankov. V neposredni bližini tega muzeja je veliko preskuševalno polje, kjer se preizkuša učinkovitost sovražnikove municije, orožja in opreme. Ta oprema, deloma poškodovana, deloma nepokvarjena, je bila pobrana ali zaplenjena na različnih bojiščih. Ameriški strokovnjaki študirajo to opremo, da na podlagi tega preskrbijo našo armado z boljšim orožjem. Iz zaplenjene sovražnikove opreme oziroma kosov iste je mogoče dognati, kakšnih surovin sovražniku najbolj primanjkuje, kako izvež-bano ali lojalno je delavstvo, ki je dotično vojno opremo izdelalo, in marsikaj drugega. Vrhovni upravitelj tega nenavadnega muzeja je podpolkovnik George B. Jarrett, ki je kakor rojen za ta posel, že kot mlad fant je začel zbirati najrazličnejšo starino, posebno o-rožje, ameriškega in tujega izdelka. Skoro vse prihranke je izdal za take reči. Rezervni častnik v ameriški armadi je postal leta 1926 in v aktivno službo je stopil v novembru leta 1939. V februarju 1942 je bil prideljen kot tehnični svetovalec britiški armadi generala Montgomerya v Egiptu, katero so takrat Nemci precej stiskali. Njegova naloga je bila seznaniti britiško vojaštvo z ameriškimi tanki in topovi, ki so takrat pričeli prihajati tja po Rdečem morju. Kot znano, je vojna med Britanci in Nemci valovila sem in tja po puščavi in puščala za seboj mnogo po-labnega in poškodovanega vojnega materiala. To priliko je Jarrett izrabljal do skrajnosti, ne meneč se za sovražne krogle. Kmalu je imel v Kairu velikansko skladišče najrazličnejše vojne ropotije, nakar je opozoril ameriške vojaške oblasti na važnost tega materiala. K sreči je bil takoj deležen razumevanja in poskrbljeno je bilo za prevoz te ropotije v Ameriko. Nekaj prevoznih ladij so sicer sovražne podmornice, ki so bile takrat zelo aktivne, potopile, toda večina teh paberkov z bojišč je dospela na določeno mesto. Pozneje je bilo vpeljano sistematično zbiranje vojnega materiala na vseh bojiščih, kjer se udejstvujejo ameriški vojaki. Od takrat prihaja v ta nenavadni muzej več in več sovražnikovega orožja in drugih vojnih potrebščin. Eksperti sodijo, da je ta muzej zelo mnogo pripomogel, da ima Amerika vedno boljše orožje in da je to rešilo življenje tisočernim ameriškim vojakom. Nobeno novo sovražnikovo orožje nč ostane dolgo časa neznano Američanom in za • (Dalje na 2. strani) OSVOBODITEV RIMA Dne 4. junija 1944 so zaplapolale ameriške zastave v tako zva-nem večnem mestu Rimu. Seveda je Rim prav tako malo večno mesto kot so večna druga mesta sveta. Vsekakor je mesto staro. Legenda pripisuje ustanovitev Rima Iiomulu okrog leta 753 pred Kristom, po našem štetju. Izkopanine pa kažejo, da so bile tam naselbine iz zgodnje bronaste dobe že prej. Tako zvani Pa-latinski grič je dobil ime po bo-(Dalje na 2. strani) SLOVENSKE VESTI Federacija društev Ameriške bratske zveze v zapadni Penn-sylvaniji bo zborovala v nedeljo 25 junija. Prostor zborovanja: Slovenske dvorana, Center, Pa. Začetek ob eni uri popoldne. * V splošni bolnišnici v Den-verju, Colo., je po daljši bolezni umrl Frank Vodenik, star 69 let, član in svoječasno večkratni tajnik društva št. .101 ABZ v Walsenburgu, Colo. Zapušča soprogo. Doma je bil iz Radenje vasi, pošta Zgornje Žreče pri Konjicah na Spodnjem Štajerskem in je bival v Ameriki od leta 1906. Družina Josepha Evancicha v Tacomi, Wash., je dobila od vojnega departmenta obvestilo, da ie nekje na italijanski fronti padel Rudy Evancich, član dru-. štva št. 176 ABZ v Tacomi, Wash. Služil je v odredu pa-rašutnikov. Družina Evancich ima še tri sine v vojnih silah Zedinjenih držav. v V Slovenskem domu v Brook-lynu, N. Y., se bo v soboto 17. junija zvečer vršila skupna veselica vseh podružnic SANS v Velikem New Yorku. DOBRO NADOMESTILO Vojne razmere, ki so nam začasno preprečile uvoz različnih surovin za našo industrijo, so omogočile razne iznajdbe in izume, katerih vrednost bo ostala tudi po vojni. Gotovo je, da bosta umetna svila in umetni gumij obdržala važno mesto tudi po vojni, ko bo spet mogoče i importirati pravo svilo in na-i lavni gumij. V decembru leta , 1941 nam je bil ukinjen import “kapoka.i’ ki smo ga dobivali z (Dalje na 2. strani) ZANIMIVA REPUBLIKA ISLANDIJA % --------------- Islandija ali Iceland je kakih 40,000 kvadratnih milj ob-; segajoči otok visoko v severnem! Atlantiku. Ena osmina otoka je, pokrita z ledniki, zime so dolge in ostre, poletja pa kratka in hladna. Rastlinstvo je borno.| Toda pod mrzlo površino otoka so velike zakladnice vročine, ki so se'svoječasno izražale v vulkanskih izbruhih, zdaj pa v mnogih vrelcih zelo vroče vode in gejserjih. Boljši domovi in hoteli v Rejkjaviku, glavnem mestu otoka, imajo vodo teh vročih vrelcev napeljano za gretje. Ponekod grejejo s to vodo tudi male rastlinjake za pridelovanje zelenjave, ki je gori na visokem severu še mnogo bolj zaželjena kot pri nas. Kot znano, so kmalu po začetku ameriške udeležbe v vojni Islandijo okupirale ameriške čete, in sicer z dovoljenjem domačih oblasti. To je bilo potrebno, da niso Nemci otoka okupirali kot izvidniško in napadalno točko za prekoatlant-sko plovbo. Tam nastanjeni Američani so seveda hitro izrabili ugodnost tamkajšnjih vročih vrelcev za gretje barak, za kopanje, pranje itd. Voda, dasi je vroča, je čista in nima mineralnih primesi, kakor jih navadno vsebuje voda vročih vrelcev v drugih krajih. Na prigovarjanje podvzetnih Američanov je baje že v delu načrt za gretje vseh mestnih stanovanj z naravno vročo vodo. In v Zedinjene države se je podalo nekaj mladih podvzetnih Islandcev, da preštudirajo sisteme velikih ameriških rastlinjakov, z namenom, da pozneje zgrade slične rastlinjake na Islandiji, kjer je toliko cene gorkote na razpolago. Vroča voda, pritekajoča izpod lednikov, bo grela rastlinjake, kjer bo uspevala povrtnina, kakršno pridelujemo pri nas na prostem. Bodoči islandski vrtnarji upajq, da bodo iz teh rastlinjakov pokrili vse potrebe domačega prebivalstva z ozirom na zelenjavo, obenem pa jo bodo izvažali še v Anglijo in skandinavske dežele. Glavni pogoj za rast povrtnine, vročo vodo, imajo zastonj na razpolago. Islandija je bila odkrita po irskih raziskovalcih leta 795 in je bila do leta 1264 samostojna dežela. Omenjenega leta je prišla pod norveški protektorat, od leta 1387 naprej pa je bila kolonija Danske. Vsekakor pa je dežela ves čas obdržala skoro popolno samoupravo in široko demokracijo. Njen parlament, imenovan althing, je že 1,014 let star. Islandija nima in nikoli ni imela svoje armade in bi bila postala lahek plen Nemčije po nemški zasedbi Danske, če ne bi bili otoka vzeli pod protekcijo najprej Angleži in potem Američani. Ameriške čete so prišle tja po dogovoru in z dovoljenjem islandske vlade leta 1941 in njih funkcije so izključno vojaškega oziroma obrambnega značaja. Vsa civilna uprava je v rokah islandskih oblasti. Razume se, da bodo ameriške čete zapustile Islandijo, kakor hitro bo vojna v Evropi končana. Značilno je, da so se Islandci končno naveličali tudi nominel-nega danskega podaništva in so nedavno odglasovali, da postane dežela republika. Oficielno bo Islandija postala republika 17. junija 1944. Ljudstvo je z ogromno večino odglasovalo za republiko. V samem glavnem mestu (Dalje na 2. strani) VSAK PO SVOJE “Pač videl zvezd sem brez števila, kresnic ivanskih in pa vešč; krasno se vsaka je svetila, soditi pa sem bil nevešč.” Tako je pred desetletji zapisal, pesnik Gregorčič. Mi danes nismo v dvomu. Lepe so zvezde in kresnice junijskih noči in lepe so bele i cvetne zvezde orlic in jazmina v pomladnem zelenju, toda neprimerno lepše so nam zvezde na ameriški zastavi, ki obhaja danes svoj god. Teh zvezd ne zatemni nevihta in jih ne ugasne zima. Njih sijaj je že nad poldrugo stoletje izrazit simbol svobode. V sijaju teh zvezd je varnost naše svobode in upanje vseh zatiranih narodov, ki hrepenijo po svobodi. Vsaka dežela ima neko mero slabega vremena, da ima prebivalstvo hvaležen predmet za pritožbe. Posebno dosti deževnega, hladnega in meglenega vremena ima Anglija, in naši tam nastanjeni vojaki ga kritizirajo s pravim ameriškim navdušenjem. Domorodne Angleže to jezi, in sicer jih jezi zato, ker sami ne morejo več kritizirati neprijetnega angleškega vremena, ampak ga morajo kot dobri patrioti zagovarjati, dasi vedo, da ni vredno dobre besede. V Denverju so zaprli Mrs. Dixie Rose Belle Hughes Morris Gettel Edgar Sims Dickerson Smith Lane, ki je v 14 letih poročila sedem moških, ne da bi si b Ha'od katerega izposlovala divorce. Ko je bila privedena pred sodnika, je dejala, da je vedela, da jo bo nekoč prijela roka postave, toda bilo je mnogo špasa, dokler je šlo. V ječi, kjer se bo pokorila zaradi bigatnije, ne bo toliko špasa. V legislaturi državo Louisiane je poslanec Vail M. Delony vložil predlog, ki bo, če bo vzako-njen, prepovedal moškim omenjene države nositi suknje in kravate v času med 1. junijem in 1. oktobrom. Z drugimi besedami rečeno, moški bodo poleti morali hoditi goloroki in z pod vratom odprtimi srajcami. Izjema bo dovoljena le za poset cerkve in oh-ceti. Čudno je, da je treba moške, ki se smatrajo za bolj napredne, moderne in pametne od ženskih, s postavami siliti, da se peslužijo komodnosti, kakršne so si ženske že davno prisvojile. * . V Rio de Janeiro, glavnem mestu Brazilije, so bile ustanovljene od vlade podpirane restavracije, kjer morejo delavci dobivati dobra kosila po primernih cenah. Nedavno pa je predsednik republike, Getulio Vargas, dovolil, da se cena kosil zviša za 60%. Kosilo zdaj stane 8 centov. To je kontrolirana, inflacija, bi rekli. * V predzadnji izdaji Nove Dobe se je ščeperilo par prav izzivalnih tiskarskih škratov. To kljub dejstvu, da mora urednik ne samo napisati, ampak najmanj trikrat prečitati vsako vrstico. Tisti, ki škratov niste opazili, jih nikar ne iščite; se ne izplača v tej vročini. Tisti, ki ste jih opazili, pa izvolite upoštevati, da je na dan zaključen ja lista toplomer v našem uradu kazal 90 stopinj nad ničlo. v Na nekem zborovanju, ki se je nedavno vr šilo v hotelu Pennsylvania v New Yorku, je bilo sklenjeno pozvati slavno občin- (Dalje na 2. strani) I NOVA DOBA VSAK PO SVOJE (Nadaljevanje s 1. strani) GLASILO AMERIŠKE BRATSKE ZVEZE Lastnina Ameriške bratske zveze IZHAJA VSAKO SREDO stvo od Atlantika do Pacifika, naj se na “dan očetov” spomni 1 te prezirane kaste z res kaj vred-nimmi darili. Nič več sumljivih I cigar ali kričečih kravat, ampak | vojne bonde naj se jim kupi. To je ena najpametnejših idej, ki ;se je kdaj rodila v New Yorku. Da bi le uspevala in obrodila sad na “dan očetov”; če je takega t dne sploh treba. i * I Vsak ima lahko svoje ideje in j vsak lahko misli, da je “dan j očetov” potreben za dušni in te-1 lesni blagor prebivalstva dežele, i.toda vašemu poročevalcu se zdi, j da tisti, ki si je izmislil “očetov i dan,” je bil nekoliko trčen, ali! pa je imel zastarelo zalogo cigar | in kra vat, ki jih ni mogel spra-| viti v denar. Saj vemo in prizna-| mo, da so očetje do neke mere j potrebni v moderni civilizaciji, če J že za kaj drugega ne, vsaj za \ produciranje tistih važnih vita*1 minov, na katerih se pase mladi j naraščaj in katerim pravimo v I ! vsakdanjem življenju dolarji Pa \ zakaj jih v 365 dnevih leta samo enkrat privlečemo na pozornico. kjer jih okomatamo z bedastimi I kravatami in jim zažigamo kadilo prezrelih cigar! Naj bi bil vsak j dan “dan očetov,” ali pa nič! ¥ Oni večer sem čital znanstveno | j razpravo o polžih. Tako daleč je i prišlo, da moderni naravoslovci vtikajo nosove celo v družinsko i življenje polžev. Pa je to polžje družinsko življenje tako enostavno, da je kar zanimivo. Stano- j vanjskih neprilik polži ne poznajo, ker vsak dobi hišo brez mor-! geča za doto takoj ob rojstvu. In, ker polž vedno nosi svojo hi- j šo s seboj, je povsod doma, ka-! mor pride. Na zimo se zapre v' svojo hišo in brezskrbno zaspi, j ker ga ne brigajo drva, prempg, j : elektrika, davki in racioniranja. j Družinskih prepirov polži ne poznajo, ker vsak polž je istočasno in v eni osebi papa in mama. Če bo kdaj civilizacija polžev tako napredovala, da se bodo domislili praznovanja dnevov mater in očetov, bodo to opravili z enim samim praznikom. In darilo nadebudnega polžjega sinka za dan matere in očeta bo en sam j šopek fižolovega cvetja, ki ga bo j produciral bližnji victory garden. * IZ JUGOSLAVIJE (Nadaljevanje s 1. strani) ter zbežejo v gozdove, kjer se pridružijo gerilskim. skupinam. Nekatere teh skupin navežejo stike in sodelujejo z jugoslovanskimi partizani v gorah Koroške. — Mehiški list Excelsior poroča, da se je skupina mehiških zdravnikov in bolničark prijavila za službo v Jugoslovanski ljudski osvobodilni vojski. Mehiški general Augustin Mustielers, komandant tretje infanterijske divizije mehiške armade, je v nagovoru na omenjene mehiške prostovoljce izjavil, da “Jugoslovani se borijo proti Nemcem, kar je velike vrednosti za vse človeštvo.” — Ti izčrpki so povzeti iz poročil Urada za vojne informacije ' Washington u. Iz Washingtona poročajo, da je generalni državni pravdnik Francis Biddle pismeno priporočil državnemu tajniku Hullu, da črta s prednostne liste registriranih inozemskih agentov Miloja Sokiča, ofiicelnega pub-licijskega agenta jugoslovanske zamejne vlade. Poročilo omenja, da Sokič razširja v tej deželi poročila in buletine Draže Mihajloviča, ki dostikrat napadajo jugoslovanske partizane, pod vodstvom maršala Tita, kateri dobiva pomoč od Zedinjenih držav in Velike Britanije. MISLI VPRIČO VELIKE INVAZIJE (Nadaljevanje s 1. strani) pravljeni na novo veliko ofenzivo; kaj znajo, so pokazali Nemcem tekom zadnjih devetih ali desetih mesecev. Zdaj se je pa razplamtela še druga fronta v Franciji. To pa še ni vse. Na jugu, na italijanski fronti zavezniki potiskajo Nemce uspešno proti severu. V Jugoslaviji zaposlujejo čete maršala Tita kakšen ducat nemških divizij. -Zavezniški letalci dosegajo danes vse dele Nemčije in od nje zasedenih krajev in razbijajo nemški vojaški stroj; tudi ta fronta je zelo resna. Dalje so v vseh zasedenih deželah milijoni zarotnikov, ki v besnem sovraštvu komaj čakajo prilike, da planejo svojim krvnikom za vrat, medtem pa s sabotažo ovirajo uspešnost nemškega vojaškega ustroja. Hitlerju je pomlad prinesla ne dve, ampak kar pol ducata front, in ni nobenega dvoma .več, da se bo zadavil z njimi. OSVOBODITEV RIMA (Nadaljevanje s 1. strani) -------------- j ginji pastirskih rodov, ki so bili tam naseljeni. Na vsak način se lahko sklepa, da je Rim stai najmanj 2700 let, kar je za vsako i mesto že lepa starost. Rim je bil v svoji dolgi zgodovini že mnogokrat zavzet po različnih osvojevalcih. V letu 390 pred Krist,om so ga zavzeli in oplenili Gauli; leta 410 po Kristu so ga oplenile čete Alarica; Van-dtili so ga oplenili leta 455; Goti leta 546; Nemci pod poveljstvom Arnulfa leta 896; Constable Bourbon leta 1527; leta 1808 ga je zavzel Napoleon Veliki; leta 1849 Napoleon tretji. Pred dobrimi, 20 leti ga je s svojimi “črnosrajčniki” zavzel Benito Mussolini in je tam ustanovil sedež ' fašizma, ki je prinesel svetu toliko gorja. Znano je, da je Hitler debil pobudo in vzor za nemški nacizem pri Mussoliniju v Ilimu. Ko so zavezniki 4. junija 1944 zavzeli Rim, ko so prej zdrobili močne nemške utrdbe pred Rimom, je padlo rojstno mesto fašizma in pi vo glavno mesto treh originalnih držav osišča: Italije, Nemčije in Japonske. 1 • Američani, oziroma zavezniki niso prišli v Rim kot osvojeval-ci, ampak kot osvoboditelji; zato jih je tudi domače prebivalstvo sprejelo z velikim veseljem. Vr-| hovni poveljnik zavezniških ope- Cene oglasov po dogovoru Naročnina za člane 12c letno; za nečlana S 1.50; za inozemstvo $2 OFFICIAL ORGAN of the AMERICAN FRATERNAL UNION, Inc., Ely, Minn. Oicned and, Published by the American Fraternal^ Union, Inc. ISSUED EVERY WEDNESDAY AMERIŠKA BRATSKA ZVEZA Ustanovljena 18. julija 1898 GLAVNI URAD: ELY, MINNESOTA Subscription for members $.72 per year; nonmembers $l.dU Advertising rates on agreement Naslov za vse, kar se tiče lista: NOVA DOBA 6233 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio VOL. XX. Vi-rl NO. 24 DAN ZVEZDNATE ZASTAVE “Ti krasna si, kiasnejse ni, kar jih obseva zarja dneva!” Te besede pesnika Gregorčiča lahko z vso pravico obrnemo na našo zvezdnato zastavo, katere god obhajamo danes. Oficielno rojstvo zvezdnate zastave je bilo 14. junija 1777, ko je ameriški kontinentalni kongres sprejel resolucijo, ki je določevala; da naj ima zastava Zedinjenih držav 13 rdečih in belih menjajočih se prog in na modrem, polju 13 belih zvezd, ki naj predstavljajo novo ozvezdje. Zastava je z malo spremembo taka, kakršno so bili pred 167 leti zamislili očetje naše republike. Ima še vedno prvotnih 13 rdečih in belih prog, toda na modrem polju je 48 belih zvezd. Število rdečih in belih prog kaže začetno število držav naše republike, ki jih je bilo 13, zvezde pa kažejo sedanje število držav, ki jih je 48. To je naša zastava in krasna je nad vse zastave na svetu, krasila zato, ker predstavlja vse najlepše in najbolje, kar je kdaj imela in kar ima ta republika, ker predstavlja najboljše lastnosti in najdragocenejše pridobitve ameriškega ljudstva, ker predstavlja varnost, pošteno delo, bratstvo in enakopravnost in vse obsegajočo svobodo. Nobena zastava na svetu ne predstavlja boljše dežele, boljšega ljudstva, večje varnosti in večje svobode. Zamislimo st' na primer v poznopomladno nedeljo v parku. Tisoče ljudi vseh slojev in starosti, ras in polti, ver in never, civilistov in vojakov se sprehaja po potih in stezicah, opazuje lab ude ali krmi ribe v umetnem jezercu, jemlje fotografske slike, poseda po kiopicah in tratah, či-ta ali se sonči. Rdečelični otroci se vriskaje pode po travi, mečejo žoge ali se f graj o skrivalnice med grmovjem. Nad parkom se od časa ‘Jo časa zasliši brnenje in se za-bieste srebrna krila letala, pa se le malokdo zmeni zanj; le otroci ga morda pozdrav ijo z veselimi vzkliki. Nikogar ne vznemiri veliki srebrni ptič, saj je naš, saj nas samo pozdravlja, saj le razkazuje našo moč v zračnih sinjinah, šetajoče množice, polet golobov, duhtenje cvetja in šepet mladega zelenja obdaja sladko veličastvo miru, varnosti in svobode. In vse to je lahko razumljivo. Saj tam na visokem drogu ponosno in samozavestno vihra v pie-lestnem sončnem siju zvezdnata zastava kot bi hotela reči: “Veselite se življenja in pomladi, otroci moji, veliki in mali, beli in drugobarvni, verni in neverni, učeni in preprosti, vsi s.e moji, vsi ste mi dragi, in, dokler jaz vi-hiam nad vami, vam ne morejo prizadeti zla vse temne sile sveta!” Morda se včasih domislimo, toda gotovo ne dovolj pogosto, da je zvezdnata zastava, z vsem, kar reprezen-tira, tista sila, ki čuva naše domove, da jih ne rušijo sovražne bombe, ki varuje nušo mladino suženjstva, ki preprečuje šikaniranje in izstradanje žen in starcev, ki omogoča našim otrokom zdrav razvoj in brezskrbno mladost. Če na vse to pomislimo, bomo priznali, da nobena počastitev zvezdnate zastave ni prevelika, nobena pozicija zanjo prevzvišena. Zavedli se bomo tudi, tla s počastitvijo zvezdnate zastave ne častimo pisane tkanine ali svile, ampak deželo, kjer je volja naioda najvišja postava. Zvezdnata zastava se je rodila v borbi za svobodo, ki je predpogoj človeškega napredka in sreče, zato je njena glavna misija očuvanje svobode in boj za isto, kadar jo temne sile tiranije ogrožajo, in danes je naša zastava v svetovnem boju za svobodo, za naso svobodo in za, svobodo drugih narodov, ki hrepene po njej Biez zvezdnate zastave bi bile v tem gigantskem boju slabe prilike za zmago svobode v velikem delu sveta. To se naj ne razume kot podcenjevanje silnih žrtev za zmago svobode od strani naših zaveznic, Rusije in Anglije, ampak le ugotovitev, da brez Amerike bi bila zmaga nad nacifašizmom neprimerno bolj oddaljena kot je. Zvezdnata zastava je tako simbol zmage za vse svobodo ljubeče narode sveta, med njimi tudi za Slovence in diuge Jugoslovane. Ko častimo in pozdravljamo zvezdnato zastavo, jo pozdravljamo kot J lini je, ki verujemo v svetovni) bratstvo vseh poštenih x : li. kot Američani, ki smo prepričani, da je naša repni; najboljša dežela na svetu, in kot Slovani, ki nimamo enega dvoma, da bo zmaga velesil, s katerimi se zvezdi i 1 zastava skupno bori proti nacifašistični tiraniji. pline.-,! ' zaželjeno svobodo vsem našim slovanskim bratom. V času kampa; petega vojnega posojila bomo naj-lepše pokazali našo zvestobo in spoštovanje zvezdnati zastavi s tem, da investirajo kar največ‘naših prihrankov v vojne bonde Zedinjeni]’ držav. GLAVNI ODBOR IZVRSEVALNI ODSEK: J Predsednik: J. N. Rogelj ........... 6208 Schade Ave., Cleveland^ ^ 1. podpredsednik: Frank Okoren ........ 475Q Pearl St., St: 2. podpredsednik: P. J. Oblock RD No. 1, Box 506, TurUeBv jpji; 3. podpredsednik: Joseph Kovach ....... 132 East White St., 4. potMreilsednik: Anton Krapenc ........ 1636 W. 21st place’ ^ 5. podpredsednik: Joseph Sneler ......... 5322 Butler St., K*rtte tfollU 6. podpredsednica: Mary Predovich ........... 2300 Yew St., Bu ’ ^ Tajnik: Anton ZbaSnik ............................ AFU Bldgi jjjgj Pomožni tajnik: Frank Tomsich, Jr. ............ AFU Bldg-i Blagajnik: Louis Champa ................................'bargb,P»* Vrhovni zdravnik: Dr. F. J. Arch ...... 618 Chestnut St., Urednik-upravnik glasila: A. J. Tei bovec, 6233 St. Clair Ave., C« NADZORNI ODSEK: & Predsednik: John Kumse .................. 1735 E. 33rd St., 1. nadzornik: F. E Vranichar ........... 1312 N. Center St, ^ 2. nadzornik: Matt Anzelc ................... Box 12, * 3. nadzornik: Andrew Milavec, Jr _______________Eox 18^ E* '. nadzornik: F. J. Kress .....'...........218—57th St., FINANČNI ODSEK: ^ ^ J. N. Rogelj ...................... 0208 Schade Avs., Cleveland. ^ Anton ZbaSnik, tajnik ......................... AFU Bid*,’ ' ot* John KuinSe................................ 1735 E. 33rd St.,j*., Frank E. Vranichar ..................... _ 1312 N. Center 5U fj • Andrew Milavec, Jr .................. J* BcOf 135. H Cat one GLAVNI POROTNI ODBOR: ^ g Predsednik: Amon Okolish ........... 1078 Liberty Ave., ^ 1. porotnik: Frank Mikec ................. P. O. Box 23"> MC&t 5ft. 2. porotnica: Rose Svetich ........................ nen''®5, 3. porotnik: Steve Mauser............3511 Humboldt St., 4. porotnik: Ignac Zajc............. 683 Onderdonk Ave., Zagovorniki. “dneva očetov” pravijo, da ker imamo “dan mater,” tudi očetov ne smemo povsem prezreti; toda to je šepav argument. Če že morajo imeti nekateri člani družine svoje posebne dneve kot svetniki v pratiki, bi bilo v tej deželi enakopravnosti pravilno, da so takih odličnosti deležni vsi. Naj se določijo posebni dnevi tudi kot prazniki bratov in sester, dedov in babic, očimov in mačeh, stricev »n tet, ujcev in ujn, vnukov in vnukinj, bratrancev in sestričin, tastov in tašč, svakov in svakinj, kumov in kumic, zaročencev in zaročenk itd. Tako bi koristno porabili vseh 365 dni v letu in vsak bi dobil svoj dan. In če bi ljudje ob takih prilikah kupovali za darila vojne bonde, mesto cigar in kravat, bi bilo kar idealno. * Ako bi za gori navedeni provizorični načrt izvedel naš za-kladniški tajnik Mr. Morgenthau ; v Washingtonu, bi ga morda oficielno adoptiral in priporočil slavnemu občinstvu. Naj mu ga pove kdo, ki je bolj poznan z njim kot vaš poročevalec. r A. J. T. Vdiha zavezniška invazija v Evropi pomeni začetek konca za nacifašizem. Mi, ki ne moremo na fronto, mobilizirajmo naše dolarje v divizije vojnih bondov. Naša vojska potrebuje navzočnost teh finančnih divizij v zaledju. | racij v Italiji, general Alexander,; [ je v svoji proklamaciji rimskemu prebivalstvu izjavil: “Rim je vaš. Bodočnost Rima je v vaših rokah. Naša naloga je uničenje sovražnika.” NENAVADEN MUZEJ (Nadaljevanje z 2. strani) vsako je mogoče izdelati uspešno protiorožje. Podpolkovnik Jarrett je tako rekoč v svojem elementu, ker nui je dežela poverila delo, ki ga je nad vse zanimalo že od ' njegovih otroških let in pri ka-; tereni je prvovrsten ekspert. Poleg tega se zaveda, da na nobenem faktičnem bojišču ne bi mogel več koristiti svoji domo-| vini kot tu na domačih tleh, kjer sovražniku “v karte gleda” skozi njegovo lastno orožje. Tako iskanje sovražnikove ! moči in slabosti je eden izmed , tisočih problemov, s katerimi se mora v teh časih ukvarjati voj-I na uprava. DOBRO NADOMESTILO (Nadaljevanje s 1. strani) .otoka Java v Pacifiku. Kapok i se potrebuje za izdelavo rešil-! nih pasov, oblejc za letalce in ; za druge, posebno v teh časih kritične svrhe. Kapok je podo-\ ben nekaki volni ali bombažu, samo da so vlakna finejša, laž-1 ja in skoro nepremočljiva. Ra-| ste na tropskih drevesih “ct*jba” j in predstavlja semenska vlakna jv nekakem stročju. Za to suro-! vino smo našli doma v Ameriki i nadomestilo, ki je prav tako dobro in v nekaterih ozirih bolj-i še od originala. To nadomestilo rodi neke vrste ameriški mleček (milk-I weed), ki raste divji v mnogih krajih te dežele. Rastlina zraste | komaj par čevljev visoka in je večletna, v tem smislu, da vsako leto na novo požene iz korenin. Seme te rastline je v 4 do 6 palcev dolgih strokih, zavito v I obilico finih in mehkih vlaken, ki predstavljajo prvovrstno nadomestilo za kaf>ok. Delo obira-I nja teh strokov lahko vršijo otioci, ki marsikje s tem zaslu-I žijo lep denar. Zanimivo je, da ta mleček raste brez vsake nege na opuščenih poljih, pašnikih, ob potih, sploh kjerkoli, tudi na najslabšem svetu, kjer niti trava ne uspeva. Ne škoduje mu suša niti vlaga, živina ne mara zanj in zdi se, da je varen pred vsemi rastlinskimi in živalskimi škodljivci. Farmer ji ga smatrajo’ za nadležen plevel, ker ga je skoro nemogoče odpraviti s j kraja, kjer se je enkrat usta-I novi]. Korenine poganja globo-; ko, zato je zelo porabna rastlina za kraje, odkoder.rado deževje zemljo odnaša. Za plantaže tega zdaj visoko spoštovanega mlečka je porabna najslabša | zemlja, kjer se skoro nikak drug pridelek ne obnese. Nagrade v gotovim Ameriška bratska zveza plačuje za nagrado, ki so navedene v naslednjem: > . v razredu “D'’ za $ 250.00 zavarovalnine, S 1-5® ”*^#1 ^it() v razredu "D” za $ 500.00 zavarovalnine, S 2.50 »» j v razredu “D” za $1,000.00 zavarovalnine, S 5.00 b, v razredu “D” za $1,500.00 zavarovalnine, S 7.00 .j,.; pGft v razredu •'D’1 za $2,000.00 zavarovalnine, $ :,-°0 v razredu "I)” za $3,000.00 zavarovalnine, $12.00 "^1#' v razredu '“E” in “F” za S 250.00 zavarovalnine $ 2.0 t' L v razredu “E" in “F” za $ 500.00 zavarovalnine S 3.0 n<,gra*; ,>J$ v razredu “E” in “F” za $1.000.00 zavarovalnine $ *>•” fyvj v razredu “E’’ in “F” za $1,500.00 zavarovalnine S10.0 v razredu “E” in “F” za $2.000.00 zavarovalnine Iia{r# v razredu “E" in “F” za $3,000.00 zavarovalnine $18™ J °llf Za novopridobljene člane mladinskega oddelka: ^ Za razred "JA” $1.00 nagrade od člana; za razred “JB fojC’’(;<, razred "JC” za S500.00 zavarovalnine, 83.00 nagrade; za razrt' ar0f*lJ^J zavarovalnine, $5.00 nagrade; za razred “JD” za $250.00 z''v ^& nagrade; za razred "JI)" za $500.00 zavarovalnine, $3.00 nagra c’ za $1,000.00 zavarovalnine, $5.00 nagrade. kj . l)o navedenih nagrad so upravičeni tisti člani In članle*’ ^ elane ali članice v odrasli ali mladinski oddelek Ameriške ^ grade so izplačljive, ko so novi elani vplačali vsaj po šest " * vpisane člane !lUl I na vmesna postaja med Severno | Amerike in Evropo. Značilno za Islandijo je, da nima nepismenih ljudi, niti armade, niti mornarice, niti beračev, j niti ječ. V tem oziru daje dober vzgled vsemu ostalemu svetu. SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED , (Nadaljevanje s 1. strani) ------------- o nemških državljanov, bodisi j civilistov ali tako pohabljenih vojnih ujetnikov, da ne pridejo i več v poštev za vojno službo. : Med ameriškimi civilisti, ki so i prišli domov, je bil tudi Larry , Allen, korespondent agencije U. i P., ki je bil dolge mesece inter-j niran v Nemčiji. Parnik Grips-holm je s tem dovršil svojo četrto obratno vožnjo z izmenjanimi vojnimi ujetniki in intlr-1 niranci. t • INDIJANCI V VOJNI V ameriških vojnih silah slu-: ži mnogo Indijancev, ki so splošno smatrani za zelo dobre vojake. Prideljeni so različnim edi-nicam. Tudi v prvih valih para-šutnikov, ki so se na dan invazije spustili z zraka na tla v o-zadju nemških obrambnih naprav, je bilo nekaj ducatov Indijancev, rodu Jak vi in Ceroki. In tudi črno in rdeče pobarvane obraze so imeli kot njihovi pradedi, kadar so se podali na bojni pohod. Oboroženi pa so bili seveda bolj moderno. ZA POCITNICE DOMA Urad obrambne transportaci-je v Washingtonu poziva prebivalstvo, da naj svoje poletne počitnice preživi doma ali blizu doma 111 ne obremenjuje brez potrebe transportacijskega sistema. Vsa potovanja, ki niso res potrebna, naj sc opustijo ali odložijo na poznejši čas. PONAREJENI KUPONI Vladne agencije so 'trdo za petami ponarejevalcem in razpečevalcem kuponov za gaso-' lin. V letošnjem retiranih in obsoJ, p0B 1,300 razpečevalce^ ali ukradenih gaS' nov in razbiti ^ skupini takih so zaplenili osem skih strojev, narejene kupoIie- PRVI V F Padalci z let«1 * ki so bili prvi » it, ki, ki so v zace . jjd* pili na francoska , pj roča. je prvi coskili tleh an'fl ^ill) rušu t m kov, Fran ■ ,: Syracuse, N. ' • (jpj; P0ZIV \ «» Londonu je b atl'J '■ poziv ribičem 11,1 jp L ^ ff) li, -da naj za er. ^ jo z ribol°vorn ° .gju ** ziv je veljal n J>ly Danske, Holan^ - % «•. * p‘ sklepati, da 11 ^ I načrtu nadaljnji V ne evropske 0 . MLADI J h, Predsednik ^ t ložil senatu v šanja 21 bi >Sa er®*°V Atjl v čin major-?® W polkovnikov v j sf 1 - ..... zelo mladi, ^ 1£ tl posebno pri » ,»' J , so veljavna sa. g0 A Na iktivni ^ vi generali ^ stotniki. - ,1 ,t] IJrid u r is<2> milično dober. ^yjr I lilije lU* ZANIMIVA REPUBLIKA ISLANDIJA (Nadaljevanje s 1. strani) Rejkjaviku je bilo oddanih 24,-528 glasov za republiko in samo 150 glasov proti. Ameriška vlada .te že imenovala svojega poslanika za mlado republiko. Islandci imajo svoj jezik, ki se danes ne govori nikjer drugje, toda do 13. stoletja je bil ta jezik v rabi na Norveškem, Švedskem, Danskem in celo na obalah Anglije, Škotske in Irske. Islandski jezik je zelo podoben stari angleščini, kakršna je bila v rabi na Angleškem za časa Viljema Osvojevalca. Prebivalstva šteje Islandija okrog 120,(100, ki se preživlja v glavnem z ribolovom in ovčjereje. Nekaj dohodkov prinaša tudi kožuhovina severne divjačine in neke vrste aluminijeva ruda; sedanjo produkcijo pokupi Amerika, dasi je oddaljena od Islandije 2300 milj, Anglija pa le 700 milj. Po vojni bo Islandija nedvomno postala za letalstvo važ- A SALUTE TO OUR FIGHTING DAOS Joys e long-awaited “Invasion Day” has come and our from nie Pless^8‘ forward in Europe to liberate the world L*ne tyranny and brutality of the nazi-fascists. Every Jcan heart felt the depths of emotion when the news fedot k Wee^- Every American asks himself what can of jib . P 0U1‘ fighting men so they may speed the day. »J-ati°n and victory. The answer can best be found L Present Fifth War Loan drive which ’fired its open-;8 suns on June 12th. any tii 6 *01 niore supplies is greater now than at ican |me before in this war! Every conscientious Amer-iiDg. i,n°,Ws h's duty. He knows that our boys are not let-Sjin®. nWn an^ ^ *s UP to us not to let them down. By 3^an U ^ie ^ai Jyou can afford and then buy-£ be i,. ®^tra one to help the invasion be successful, you it . I lng up our fighting front. iofjj :vays keep in mind that your sacrifice is only tem-^ VaWCause ,v°u are no^ S^lnS1 your money when you f- — ,v°u 111 e merely len(^nM' your money ^the Merest rate. Your money is not even frozen. * tfiie JVent °f a personal emergency, and it should be a Va„ergency, your War Bonds are redeemable before !* e mature. v count,'y ^ke ours could make such a deal toiir C1t1zens — repay you with interest for a loan of Nfiip °ney to protect you and your family against % p seeking to enslave you. There is a Fifth War • Fin ^'^y -to meet every investment need. Buy the !: ^8ar which best suits your need! Don’t delay. Our 6 Altering and we should not hesitate to help I J-r every necessary item they need in this y Wl lc the.V are waging for your liberty and mine. iktj«' ^^-h War Loan drive volunteer calls at > Th ^.Welcofne him and buy more War Bonds. ^ Ar * ^ar Loan is a new battle ground for Len?an- ^ e niust back up our fighting men and tfpttle J^n °.^ars anfl cents in the toughest financial A “ft times. THE ATTACK — BUY MORE THAN BE- ,1 ^bought for the Day on Flag Day ivefve PIory; ^or m°re than eight score years I 111 banner of hope and freedom for genera- bl/k. generation of Americans. Bom amid the first flames of America’s fight for freedom, I am the symbol of a country that has grown from a little group of thirteen colonies to a united nation of forty-eight sovereign states. Planted firmly on the high pinnacle of American Faith my gently fluttering folds have proved an inspiration to untold millions. Men have followed me into battle with unwavering courage. They have looked upon me as a symbol of national unity. They have prayed that they and their fel-m thp ... low citizens might continue to 'V^been ’ berty and Pursuit of happiness, which K iNen \P?nted to every American as the heritage of ^ a K^t as they treasure the priceless privileges •j Mes V *6 00(1 of our forefathers; so long as the r, 5% ronfl i •rufh’ -ll,stice and cha,‘ity for all' remain k in hurnan hearts, 1 shall continue to be the ' * t'oi i r of the United States of America. ** 1 am Old Glory! **»«•01. uiwnis W ojt‘c,dl °r94o v of the American Fraternal Union. AMPLIFyiNG THE VOICE OF THE ENGLISH SPEAKING MEMBERS FIFTH WAR LOAN — PART OF INVASION DRIVE Lodge 124 to Elect Delegate at June 18th Meeting __ _ La Salle, 111. — All meml>ers| of Lodge No. 124, AFU are hereby cordially invited to attend the coming- lodge meeting! which will be held at the Slovenian Home on Sunday, Junel 18th at 1:30 p. m. Many important discussions will be held, at that time. The report of the! representative to the AFU Federation of Lodges’ meeting,! which was held on May 28th, will be given. We shall also elect a delegate to the 17th J regular convention which will be held in August. As it is known to the members, the Su-! preme Board or Supreme Secretary announced that Lodge No. 3, AFU and our Lodge No.j 124, AFU will elect a joint delegate. At our last monthly lodge meeting the undersigned was: unanimously elected as nomi-j nee for delegate. Brother Jo-; seph Bergac was elected nomi-i nee for Lodge No. 3, AFU. j In accordance with our by-; laws we will elect one of the! above-mentioned candidates to| represent both lodges. This election will take place this coming Sunday, June 18th. j Therefore, members, attend the) meeting in as large a number asl ! possible and elect the delegate; you wish to represent you at j the convention. Also bring) along your suggestions and ad-i vice as to how the by-laws canj be improved. Fraternal regards; and I’ll be seeing you at the; meeting. Matt Vogrich, Pres. Lodge No. 124, AFU La Salle, 111. * * oAmerican Fraternal Union \Members Serving Our Country Important Notice to Lodge 50 Members To Dad — Home Front "Soldier" Briefs The AFU Federation ofi Lodges of Western Pennsyl-i vania will meet on Sunday, June 25 at the Slovene Hall ini Center, Pa. The meeting will convene at 1 pr'm. The family of Joseph Evan-cich of Tacoma, Wash, was notified by the War Department that their son, Rudy Evancich, fell in battle somewhere on the Italian front. Rudy was a member of Lodge No. 176, AFU of Tacoma, Wash. He served with the paratroopers. Three other brothers are also serving in the armed forces. Brooklyn, N. Y. — The members of Lodge No. 50, AFU are cordially invited to attend the regular meeting which will be held SATURDAY evening, June 17th at the America n-Slovene Auditorium, 253 Irving Ave. here in Brooklyn, N. Y. The meeting will be an important one for at that time we will elect a delegate to the 17th regular AFU convention which will be held in August in Rock Springs, Wyo. So do your best to attend this meeting and vote for a delegate whom you think will best represent your lodge at the convention. The by-laws approved at this convention will remain in force for the next four years. We,therefore, recommend to the delegate to vote against Section 273-A of our by-laws. Have this section completely abolished and vote for full death benefit for all our members in the armed forces. Our lodge also discussed payments of sick benefits, and finally decided that the benefits should be paid as they were before the 1940 convention, that is, six months full benefits, six months half benefits and two years at $10.00 a month. Please attend the meeting and do youf part to help -transact other lodge business. Valentine Orehek, Sec’y Lodge No. 50, AFU Brooklyn, N. Y. Remember Pearl Harbor! Buy U. S. War Savings Bonds! Mr. Puff r I can go out with any girl I please.' Miss Ruff: Too bad ytfli can't please any of them, isn’t it? His patriotism is written in On June 18th of this year we honor American fathers. The men who often are overlooked when various recognitions are bestowed. However,they deserve | to hold a place right at the top of the list with other loyal and I faithful men and women in America. It’s dad who works day in and day out to provide the necessities of life for his family. It’s dad who worries .too, about his G. I. Joe who is far away fighting to preserve freedom and democracy. He would like to take his place on the front line with his G. I. Joe; however, since his age does not permit this, he does his share on the home front. To you dad, we wish to ex- press our heartfelt gratitude for all which who have given us and done for us. Although we don’t , put it into words very often we feel this way about you every , day of the year. For all the heartaches we have caused you, we beg your forgiveness ; for all the joys and sorrows you have shared with us we will never forget you; for all the years you have toiled to provide for us we can never fully repay you but we will do our best to make the rest of your life as pleasant and happy as we possibly can. A salute to you dad, on your day, for being a wonderful home iront “soldier” and a loving father! Lodge 55 to Elect Delegate at Meeting on June 18 News of AFU . Yanks ^1^1 ^ Election of just like home tj incite of Lodge 0 be Held y tfe'0, P“- — At the reuu-1 vt °f Lru|tf'’ No- 171 • J \\ A . 'vas held May 21st ^ V’ th^P that the secre- t/ H t^1(‘ medium of . •) OWxVr orKan, notify the 1 C'1**? |J* °* **ie coming ; J8th"’hich will bo held $ kV. / C'1 brothers and sis- V, lhe Jy rem>nd you to at-^1 i d^y c<>niinjr meeting on A CSr mh large » as possible. At this fv,6 " elect the dele-” for $500 Insurance. 13.00 award; for Plan “JD” for $1,000 insurance, $5.00 award. All members who enroll new members in the adult or juvenile departments of the American Fraternal Union are entitled to these awards. The ftVfjrty U paid when the uew members have paid sis mouths due«. HAVE YOU ANY FOREIGN MAPS? You may have maps or books of great value to the War Department. Army Map Service is seeking as gifts or loans the following type of material published in foreign countries: Plans.(Street Guides), Cities, Towns, Villages, Harbor Plans, Topographical or Geological Maps (1:1,000,000 or larger), Set Maps, Aerial Photos, Road Maps, Atlases, Guide Books (merely submit Title, Publisher, Date) Lexicons, Census Reports, Yearbooks. The following are not needed: Maps of the United States. M a p s published by the United States or Great Britain, such as National Geographic Society publications, etc. Report all information to: War Department, Army Map Service, Chicago Library Branch, Room 102, 650 South Clark Street, Chicago 5, 111. Did You Know That It is claimed that air sickness or sea sickness can be induced by certain colors. Color engineers have found that browns and yellows cause nausea, while greens and blues avert it. One airline was advised to use green sheets as a means of reducing the tendency toward air sickness. * * * The Navy has developed a method for launching torpedoes without torpedo tubes. The launching gadget operates from the deck of ships but is, of course, a military secret. ¥ Military Citations: The Medal of Honor was established by Congress in 1862. The Purple Heart was established by Geo. Washington in 1782. The Legion of Merit award was authorized by Congress in 1942. The Merchant Marine Distinguished Service Medal was authorized by Congress in April, 1942. * “Cannonball” is the name given to air-express service now operating between Miami, Florida and points in India, carrying military supplies. PRISONER OF WAR MAIL A directive has been issued that letters or postal cards addressed to American prisoners of war in German camps should be placed by the sender in an outer unsealed envelope, addressed simply “Postmaster —Prisoner of War Mail.” The inner envelope or card should be addressed in accord with the directions previously given. The letter or card may then be dropped in a mail box, without postage. When collected by a postman the outer envelope will be removed by the Post Office and the letter or card will be sent, without postmarking, to New York for censorship. Or the letter or card may be given to a Post Office clerk, without the outer envelope, and the mail will be forwarded to New York. The sole purpose of this procedure is to avoid placing postmarks that will be objectionable to German authorities— postmarks such as “V for Victory” and “Buy War Savings Stamps and Bonds.” Air-mail letter must not have stamps marked with slogans or patriotic ideas nor must objectionable endorsements be placed on the wrappers or cartons of next-of-kin parcels. The War Shipping Administration has announced that the American Red Cross has purchased the SS Spokane, a freighter, to be used for carrying relief parcels to Americans who are in German prison camps. -—Army Navy Journal ft GADISHES Hr*' V) CTOfcY V-952 "DON 'J^S\ T a TH ERE* STA RI n G .AT THEM, .GREGORY^ YOUlLL MAKE THEM SELF-CONSCIOUS!" The Battle for the Balkans A ROUND TABLE Louis Adamic — Louis Dolivet — Josef Hanc — Sava N. Kosanovich Bogdan Raditsa — Gaetano Salvemini — Victor Sharenkoff Rustem Vambery — Basil Vlavianos — J. Alvarez Del Vayo Uncle Sam’s Corner (Continuation) Adamic — I have profound admiration and respect for Pro-. fessor Salvemini. I had it before i I met him and since I’ve met him , it has been deepened into a per- ■ sonal feeling. I’m loathe to say , anything which might seem to be ' in disagreement with him. I - want, however, to say that if after this war we operate in the • same atmosphere in which these ! problems were created at the ! end of the last war, even men as close.to each other as Dr. Sal- ■ vemini and I will not be able to get along. There is need of a 1 new atmosphere —and this can ! come into being only with the 1 encouragement of the democratic or what I call the Leftist forces. I However, because we are still . living in the insane atmosphere • created by the first World War, • I want to say this for the rec- • ord: from the point of view of - Slovenia and Yugoslavia the ter- ■ ritory occupied by Italy is con-5 siderable, although it may not seem considerable from Italy’s point of view. I am profoundly grateful to ,1 Professor Salvemini for going so . far as to say he would be willing to open the entire question. That . is farther than any spokesman ; ■ of Italian interests has gone. Salvemini — It has been open-1; ed by the war, not by me. 5 Adamic — I should like to l address the following remarks to Professor Salvemini directly. 1 The fascist Italian forces oc- NEW DENTISTRY AH) Refrigeration of the jaw as a local pain killer in dentistry may replace other drugs, Lt. Comdr. J. S. Restarski of the U. S. Medical Research Center at Bethesda, Md., reports. In experiments on 16 sailors and WAVES, 22 cavities were filled using local refrigeration with a freezing temperature of 1 or 2 degrees centigrate. No damage resulted. To prevent p a i n caused by sudden change, the temperature was lowered gradually. —Pathfinder beL 'ouHnow. .CROSS Q|n ONE BATTLE AREA WHERE THE AVERAGE TRANSFUSION WAS FOUR PINTS, ONE WOUNDED MAN WAS . GIVEN «8 NTS OF PLASMA FROM BLOOD DONATED THROUGH YOUR RED CROSS witi.' Qn ONI OAV I YOUR RED CROSS AT ' Washington received i42.ooo MESSAGES FROM PERSONS IN «NEMV AND OCCUPIED COUNTRIES fOR FRIENDS AND RELATIVES here Old Maid: If a man ever tried to make love to me, I’d call the authorities. Brother-in-law: You mean the Justice of the Peace and the Chief of the Marriage Bureau? l\M/\ _•* Ifo RECENTLY ARRIVED ' American prisoner* of WAR IN EUROPEAN CAMPS THE RED CROSS SENDS FROM GENEVA, SWITZERLAND,CAPTURE PARCHS INCLUDING PAJAMAS, 8ATH TOWEL* RA20R 61ADES, WCKS SWEATERS, SOAP AND OTHER PERSONAL 9pM*0RT ITtM* cupying Slovenia, Dalmatia, Montenegro and other parts of Yugoslavia have perpetrated enormous crimes under Mussolini’s leadership. Dolivet — All Fascists have done that. Adamic — I’m not raising this question to make it difficult for anybody at this table. I’nj just making the point that fascist Italians have x’azed 157 Slovenian villages, to mention no others. That destruction is going to remain a subjective political factor with the people of Slovenia; and it will be extremely difficult to erase enough of that subjective factor to make Slovenia ready to collaborate with the postwar Italian nation. I’d like to ask Dr. Salvemini if he has any idea how some sort of morally satisfactory restitution could be made. Raditsa — As a Yugoslav from Croatia I should like to add that Italian Fascists did immense damage to the Croatian people in Croatia and in Dalmatia, destroying, burning and razing hundreds of villages and killing men, women and children. The Italian people will have to take into account the sufferings of these Croatian people. Salvemini — You asked a good question, Mr. Adamic, and I’ll answer it in the same direct way that you ask it. There is no doubt that within the limits of human possibility there is a moral duty to make reparation for the damage done to those unfortunate people — not by the Italian people but by the fascist gangsters— Adamic — Who happen to be Italians. Salvemini — If Yugoslav Fascists had happened to act in Italy they would have acted in the same way. But the fact is that the havoc has been wrought by Italian Fascists, and within the limits of human possibilities reparations should be made for the evil done. What reparations? Italy has no gold and cannot pay in gold. If you want paper money you will be given as much as you want. The only freedom of the press in fascist Italy was the printing of paper currency. Yet, first of all, moral reparation is available. The King of Italy, Mussolini, all his ministers and all the highest military and civil officials who acted as agents of the fascist government in Slovenia, Dalmatia and Greece must be handed over to you. You can deal with them according to your own judgment. (To be continued) F/ffanin^ Limited Quantities of, ^ ^ j Varnish: Don’t walk too heavily (() hardwood floor, n°r heavily on getting she ^ er up the childrenssc -j( on it. The chemicals o WPB warns that 1®“ ^ the use of alcohol ma ^ possible to Produce , Ljt quantities of floor and ‘ varnishes from shel ac * * 9 Consumer Needs: ^ Household articles a ,j( ing the attention ot. fice of civilian requ ^ j 39 such items are PJ third consumer re^ ^ survey this agency ^ About 5,000 famine9 ^ sections of the coU” oDg1 ing interviewed. ^ items considered arecjgSorSi extension cords, ® ^« ( fants’ play-pens an [jjj ] dow screening, coo wash tubs, lunch bo .j, b steads. When comp e ^ S| vey is expected to s jo , consumers have ^ i these articles and 0 jf I s fernce it would no v were unable to buy f * * * v 11 More Bed Spi'lll9 ' ,^1 j. Any day nowti comfortable bed ^ gojW i> these bed springs a p cost less than th°s fJ market. WPB ma i 4 rr move toward this j* j, permitted the P* jjjjjl Vri double-deck coil off Pr. metal frames. N° rf na placed dollars-and taj prices on these Po springs, top Price' ’ So anyone needmg ^ fjf el can get a better <1« paji than would have ^ ■ spring with a woo Priorities for vf WMC Chief to* WMC regional ol a P( high labor Prl° nd^it 81 processing plaIlts st facturers faC*n^La” a to cruitment proble e ti Especially ment problems „ to provide manp0 cessing of peas i’1 jji , 1* Minnesota; toma *Hi New Jersey afld £ ^ os seed corn in W** J. ported. # , * . VJ New Insecticide- J ?rgsXtn<>! cost the Ufa^ ne^ << h lars a year. So ^it^J % secticide called v onstrated $ be a national b.nto,j ^ kills the insects V^U ^ being sprayed by ^ planting tix*e ^ on leaves ol g‘ # ^ ve # 3 C, : I i * Timber s6d *J. h gatory is beintf ^ t(, effort. These ifl * * two forest ^ J County, N. c- M State Board 0 private lumbt>l ^ A der contract board feet ^r° gatory’s fulH^ 0 ti# i' IZ URADA ^venskega ameriškega narodnega sveta kj&ve antifašističnih voditeljev v starem kraju (Nadaljevanje) es je, večkrat so se moja 0 Ur^čna opravila vršila pod £nJem sovražnikovega orožja, . Vem> da so moje duhovniške esede priklicale na oltar istega r*stusa, kot bi ga priklicale v ^ ako mogočni katedrali Kri-Usa namreč v njegovi ljubezni tg. : Sram ne strah stopiti med j SUČen®> v b°jih začrnele par-ti ^flu vrai?;ajo po svojih ^ °ljših močeh, pnako z ena-je^! ^lubezen z ljubeznijo. In v in^ l6 I^eženo vse, vsa modrost j rivn°st pravega partizana. ; Še en kamen spotike je ■le sodelovanje” s komuni-| • Odveč bi bilo izgubljati be-e> kajti danes vsaj more in , 0ra izprevideti vsak pošten in vrma|en človek, kaj in kdo so Uri *n v čem je moje so- ovanje z njimi. Skupna bor-in Plenih ljudi proti tuj emu v ornačemu narodnemu so-zniku. Ni torej mogoče reči .resnici, da bi to in tako so- .0VanJe ^>ilo nekaj slabega in Ude8:a. je^nes je vsakomur, če le ho-8’ ahko znano, da je ena o-■ jnaVnil1 zahtev komunizma pri-j Je in spoštovanje svobode 8ke^°^°^ne ne<^°taklji\7°sti ver-v/” Prepričanja vsakega člo-a, ki hoče živeti po veri. Ali Vj’,,e^an° drugače, ne bi bil pra-°*nunist tisti, ki bi še tako je ^kostno skušal ovirati mo-(j2 , °Pastirsko delo med par-jj) ^'‘'"katoličani. Da je to in sa-Ijjjj. 0 resnica, naj mi Bog’sam pa5a’ drugačnega sodelovanja ijH ne Poznam in ga tudi ne j lem poznati, ker ga ni. Ali da sem pri iz- pAj Pra\Vanj'u sv°jeyil c'u'a našel *>aik V komisarjih-komunistih in najiskrenejšo po-ip0C’ Tudi t0 ne more biti zlo! iflfV)1110^ ves^> da .i° nekateri te>j1UniSt m°J najboljši l)rija- 18Voh *’ se danes borimo za »M ,^°> vemo, da doba laži in E °t>ije ni in ne more biti ne-}|jo stil'nega. Z neupogljivo vo-[i,; hupanjem in vero v Boga ^snico prenašamo trpljenje, Ba i° S* 1)0 svobodnem pre-eL u °b klicu zasužnjene do-%1,le nal°žili. Veseli smo, ko °> kako pravilno razume-j ceni vse to naš dobri slo-i ' 1 narod—in žalostni, ko še| !m« na nerazumevanje, od-j 'n sovraštvo, ki je brez! 'le podlage in ga vodi le ’ki je vselej slepa. In j strast naj bi zavrgla; Vse rnoje duhovniško delo. eV.8° resnico in skrbjo v sr-j . '2Prašujem, ali je to prav?j 0 vprašam ves slovenski • Ne iščem ne sočutja ne! Cenja, ker nisem ne ža- ie, ne užaljen, pač pa me rn°^no 'n resno skrbi. Ves V° D ^ros*m> naj s svojo zdrahi spozna in razsodi, ko« u moje dosedanje delo v ^ ab škodo. '4tori ^ s*sl *e ma>lu'n delček . a in okupator odločila, da navzočnost in delo v slo- 1 armadi “pohujšuje veronske ljudi,” je zame za ;,J,yelika ovira, nikakor pa l °K, da bi pustil duše to-i Poštenih ljudi. Takoj pa lg^ umaknil, ko bo ves slo-1 narod, predvsem'pa mo-. rt>zani, izrekel nad menoj [ ,°bsodbo. Glas vsega na-* , namreč, kot, pravi sta-. ilovica—Božji glas—in i |,j] ve(jno kot človek duhovnik pokoren. fjj * * * 0venskim duhovnikom IV. Josip Vidmar ^ti(ji,aV^nu človečanska in kril^ vrlina in dolžnost je / Ljubezen do vsega, od Pov A '4 z. itf i i najbližjega do sovražnika. Med tema dvema skrajnostima mora I čustvo zlasti danes prav blizu j naj bližjega naleteti tudi na na-J rodnost. Zato je ljubezen do na-j roda vsakomur, tembolj pa | kristjanu,-krepost in dolžnost. [ Osvobodilna fronta, ki je spro-| žila slovenski narodno-osvobo-dilni boj, se je sklicevala nanjo j in jo pozivala k delavnosti. Po-{zivala jo je v imenu človečno-| sti. Klicala je Slovence in nrno-1 gi so še ji odzvali. Kako ste ravnali vi, slovenski duhovniki? Ljubiti se pravi po Platonu in po Tolstoju želeti nekomu dobro. K ljubezni spadata dve stvari: sila želje in spoznanje dobrega. V odnosu do naroda je naše osvobodilno gibanje razvilo obe polovici v mogočno in popolno enotnost. Opremljeno s pravim spoznanjem o najvišjem dobrem za narod, je kaza-lalo silo želje, ki se ni ustrašila ne trpljenja, ne žrtev, ne smrti. Njeno delo je delo visoke človečanske in krščanske ljubezni. Kakšno je vaše delo za narod v tem velikem času, slovenski duhovniki ? Ogovarjajoč slovenske duhovnike, nimam v mislih vsega slovenskega duhovništva, zlasti ne onega iz našega Primorja, pa tudi ne onih tukajšnjih duhovnikov, ki v srcu čutijo za svoj narod. Obračam se predvsem do tistih, ki vodijo politiko, nasprotno in sovražno našemu osvobodilnemu gibanju. Zadnja leta v Jugoslaviji ste bili orodje v rokah stranke, ki je bila po imenu krščanska, v resnici pa je morda nevede, morda pa tudi vede pozvročila ali pripravila narodno katastrofo v letu 1941. Njeni predstavniki so tujo okupacijo priznali in se celo poklonili Mussoliniju. To leto je bilo prelomno leto v naši zgodovini. Slovensko ljudstvo je v strahoti, ki nas je zadela, spregledalo in vrglo na dan novo politično formacijo, s popolnoma novo, nezaslišano novo narodno revolucionarno zasnovo. S svojim nezmotljivim čutom je zaslutilo, da je rešitev mogoče doseči samo po docela novih potih in zato tudi z novim narodnim vodstvom,, vzetim iz j novih ljudskih plasti". Vi, slovenski duhovniki, ste ta! duhovni in prelomni čas prezr-1 li. Ostali ste pri stari zamisel-1 nosti in priznavali stare “preiz-| kušene voditelje,” s katerimi j ste tudi sami priznali okupaci-j jo in smrtno razkosanost slovenskega naroda in ozemlja. Na ljudsko prebujenje in novo porajajočo se moč, ki je nastala mimo vas in vaSih voditeljev, ste gledali najprej z začudenjem, z nezaupanjem, z nevero; nato s strahom, z negodovanjem in ogorčenjem. Polagoma pa se je iz teh nedobrih čustev razvilo celo sovraštvo, pomislite, sovraštvo do slovenskega osvobodilnega boja. Ne bom našteval posameznih momentov tega razvoja, ne po-edinih dvomov, pomislekov, ugovorov, očitkov in napadov na osvobodilno fronto, ki so prihajali iz vaših vrst in iz vrst organizacije, kateri ste bili še vedno važno orodje, in ste jo smatrali za svojo; dejstvo je, da so ostanki te organizacije in z njimi tudi velik del slovenskega duhovništva z neizprosno zakonitostjo drseli in padali od prvotne brezbrižnosti nasproti osvobodilnemu boju do odpora zoper njega. K javnemu nastopu proti njemu, odtod k organiziranemu nastopanju, k ova-duštvu in nato k organiziranemu ovaduštvu. In ista neizprosna zakonitost jih je potem od prvih tajnih stikov z okupatorjem privedla do javnega sodelovanja, potem do zavezništva ter naposled do organiziranega in oboroženega zavezništva zoper osvobodilno voljo, ki je v onem prelomnem letu planila iz globin naših ljudskih množic. Pri-|vedla vas je v narodno izdaj-| stvo, slovenski duhovniki. Danes, po padcu Mussolinija, | po polomu fašizma, stoje ostanki starega slovenskega sveta I znova na križpotu. Vaši prizna- SPLOŠNI TEDENSKI PREGLED (Nadaljevanje z 2. strani ječmena; pridelek ovsa bo normalen. Prva košnja sena je izborna. Sadni pridelek obeta o-bilico. Črešenj bo 6 9 % in breskev 60^ več kot lani. Tako letino pričakujejo farmski eksperti. ITALIJANSKA VLADA Pretekli teden je italijanski kralj Viktor Emanuel poveril kraljevske posle svojemu sinu Umbertu. Dosedanji premier Badoglio se je umaknil v privatno življenje in novo vlado je sestavil Ivanoe Bonomi, ki je bil nekak voditelj podtalnih uporniških organizacij v Rimu. Bonomi je bil že' enkrat prej premier in enkrat vojni minister, toda, ko je prišel Mussolini na. oblast, se je umaknil iz političnega življenja in se posvečal svojemu odvetniškemu poslu. Poroča se, da je novi italijanski kabinet odločno protifašističen. BRAZILIJA SODELUJE Izmed vseh ameriških republik Brazilija najbolj lojalno in uspešno sodeluje z Zedinjenimi državami za poraz nacifašizma. V s 1 e d napadov nemških podmornic na brazilsko plovbo je Brazilija napovedala vojno Nemčiji že 22. avgusta 1942 in je od takrat naprej vršila zelo uspešno obrambo jugovzhodne obale ameriškega kontinenta. Nedavno se je v glavnem mestu Rio de Janeiro vršil pregled 15,000 brazilskih čet, ki so namenjene oditi na evropska bojišča. Zdaj so morda že tam. VEČ KORAJŽE Portugalska se je pretekli teden okorajžila in ustavila na-daljne pošiljke tungstena v Nemčijo. Omenjena ruda se rabi kot primes jeklu, da ga napravi tršega. Zavezniki so večkrat apelirali na nevtralno Portugalsko, da omenjene pošiljke Nemčiji ustavi, toda portugalska vlada se ie bala Nemčiji zameriti. Zavezniška invazija za-padne evropske obale pa je, kot se zdi, Portugalcem ta strah pregnala. ni voditelji so se že zdavnaj zvezali s fašizmom in hitlerjevskimi morilci. S padcem fašizma je stopila Italija v poslednje razdobje svojega vojskovanja in stoji neposredno pred kapitulacijo. Kaj boste storili zdaj? Ostane samo še en zaveznik zoper mogočno plimo osvobodilne volje v narodu, in ta zaveznik je Hitlerjev nacizem, naj hujši sovražnik vsega slovanstva in naj-ogabnejši krvnik nad slovenskim narodom. Vaši “priznani” voditelji, ki ne poznajo ne pomislekov, ne sramu, so zvezani z njim. Toda tudi ta njihov zadnji zaveznik je obsojen na pogin. Slovenski duhovniki, ali boste še vztrajali v svoji zaslepljenosti? Mussolinijev padec je zadnji opomin usode, je prst božji, ki vas opozarja, da je vaša smer zabloda, izdajstvo in zločin, saj se morete združiti samo z zločinci, zapisanimi propasti. Na zadnjem razpotju stojite danes, še je čas, še lahko spregledate! še lahko sprevidite, da je za pravega duhovnika prostor samo v vrstah njegovega naroda, ne pa v varstvu in zaščiti narodnega sovražnika. Zavedajte se, da bi nekoč slovenski narod mogel in smel odpustiti dosedanje blodnje! še'je čas! Vedite tudi, da že zaradi usode vsega slovanstva, vaša stvar niti tu doma ne sme zmagati. če bi se to tudi moglo zgoditi, bi bila vaša “pravda” poražena na svetovnih bojiščih. Gorje slovenskemu narodu, če bi se to zgodilo. Doletela bi ga enaka usoda, kakor ga je zadela z versaillskim mirom, ko je bilo njegovo ozemlje kot last poraženega naroda, naroda, ki se je bil na strani poražene tro-zveze, neusmiljeno razkosano in razdeljeno na tri držav^. če bi pri nas nadvladala vaša stvar, slovenski duhovniki, kar je nemogoče, bi pred svetom veljali za zaveznike osi, ki bo poražena. In če se to ne bo zgodilo, je to samo zasluga Osvobodilne fronte, ki jo vi tako strastno sovražite in preganjate. Za svet je ona predstavnica slovenskega naroda, vi ste mu samo naši kvizlingovci. Dejal sem že, slovenski duhovniki, da zdaleka niste vsi takšni, kakor so nekateri fanatiki med vami, kakor nekateri skrajni prenapeteži v tako imenovani Ljubljanski provinci. Vem, da je med vami mnogo dobrih Sloveneev, ki jim je usoda slovenskega naroda ravno tako pri srcu, kakor nam in-z ogorčenjem gledate početje svo-| jih sobratov. Toda zakaj molčite, zakaj se ne dvignete in ne storite nič odločnega .zop,er te ljudi, ki so tako strašno omadeževali vaš stan in vašo čast? Današnji čas ne pozna spravljivosti in popustljivosti. Zdaj veljajo samo dejanja. Na zadnjem razpotju stojite na tem velikem in usodnem dogajanju. Rešite svojo čast in čast svojega stanu! Slovenski duhovniki so uživali sloves, da so bili prvi buditelji svojega naroda.! Danes, ko .sprejemamo iz Gorenjske in Koroške vesti, da tamkaj celo nemški duhovniki s simpatijami spremljajo naš osvobodilni boj, ali hočete danes ta svoj častitljivi sloves zapraviti in se pokriti s sramoto? Vaša človeška in krščanska dolžnost, pošteni slovenski duhovniki, je poseči v naše notranje dogodke in svojim nevrednim tovarišem, svojim voditeljem onemogočiti njih izdajalsko početje in se odločno ter z vso ljubeznijo postaviti na stran naroda, ki s tolikimi žrtvami in tolikim junaštvom bije svoj osvobodilni boj za boljšo bodočnost in za svojo čast v zboru vrednih narodov sveta. Pomnite, da vam prihranki, vloženi v vojne varčevalne honde, lahko čez leta zelo prav pridejo. In, če je katera investicija varna, je varna investicija v omenjenih obveznicah Zedinjenih držav. te POTREBA IZOBRAZBE Nekatere naše južne države imajo postave, ki odrekajo volilno pravico državljanom, ki so nepismeni. Pri tem so prizadeti največ črnci, katerim državne in krajevne oblasti ne dajo dovolj šol. To se kaznuje pri novačenju rekrutov. Selective Service Bulletin poroča, da je bilo dosedaj 240,000 registri-rancev odklonjenih za vojaško službo zaradi pomanjkanja šolske izobrazbe.- Šolska izobrazba je najbolj pomanjkljiva v naših južnih državah, zato je tisti del dežele največ odgovoren, da je naša vojska prikrajšana za 15 divizij mladih mož. NAKUPNI DAVEK V državi Oljio imamo nakupni davek ali sales tax, ki znaša tri odstotke nakupne cene. Ta nakupni davek prinese državni blagajni vsako uro okrog,9 tisoč dolarjev in tozadevna rezerva v državni blagajni znaša že mnogo nad 100 milijonov dolarjev. Vsi poskusi za odpravo ali znižanje tega davka potom državne legislature so bili dosedaj brezuspešni, zato se je u-stanovila organizacija, ki bo potom peticij skušala spraviti to zadevo na splošno glasovanje pri volitvah v novembru. Peticije za podpise za ukinje-nje nakupnega davka bpdo v kratkem razposlane po vsej državi. Nakupni davek je najbolj krivičen, ker najbolj pri-zadene ljudi v skromnih razmerah. PRAVICE MANJŠIN Konci maja se je v Buffalu| vršil Poljski ameriški kongres,j ki je med drugim osvojil zahtevo, da mora po tej vojni; Poljska dobiti svoje stare me-! je. To bi pomenilo, da bi ponovno prišlo pod poljsko nadvlado okrog 8 milijonov Ukrajincev in Belorusov, ki jih na podlagi narodnostnega prava zahteva Rusija v svoj državni okvir. Z ozirom na to piše New York Times: “Kongres naj bi imel v mislih, da ne more biti zmage brez Rusije in da ne more biti svobodne Poljske brez zmage. Dalje bi moral priznati, da so bile v predvojnih mejah Poljske velike narodnostne manjšine, do katerih Poljska v smislu Atlantskega čarterja nima nikakih pravic. Gotovo je, da ameriško ljudstvo ne bo nikoli priznalo mirovnih pogojev, ki bi narode postavili na dražbo za velesile. Toda Amerika tudi ni obljubila vzpostaviti predvojnih mej nepopravljenih”'. Mi bi k temu pristavili, da kar velja za Ukrajince in Beloruse v bivši Poljski, velja tudi za Slovence in Hrvate v mejah bivše Italije, Nemške Avstrije in Madžarske. DOPISI Uniontown, Pa. — člani in' članice društva Sv. Roka, št. 55 ABZ, so vljudno vabljeni, da se | polnoštevilno udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila tretjo ne- j deljo v juniju, to je 18. junija, in se bo pričela ob 1. uri popoldne. Sklep zadnje seje je bil, da se na sejo 18. junija pozove vse člane in članice. Na tej seji bomo namreč volili delegata ali de-legatinjo za 17. redno konvenci- j jo, ki se bo vršila meseca avgusta v Rock Springsu, Wyo. To bo važna seja, ker je važno, da je j društvo zastopano na konvenciji po delegatu, ki mu je pri srcu napredek društva in Zveze. Naše društvo šteje zdaj 118 članov in članic v odraslem oddelku ; v mladinskem oddelku pa i imamo 113 članov in članic. Sku- j paj v obeh oddelkih imamo 231 članov in članic, kar pomeni, da ima društveni tajnik dosti dela. V sedanji predkonvenčni kam-; panji sem dosedaj vpisal v naše j društvo 17 novih članov in par I jih imam še pripravljenih za prihodnjo sejo. Koliko bi jih lahko i imeli, če bi vsak drug član pridobil vsaj enega novega člana! Dajte, bratje in sestre, poma- j gajte po vaših prilikah, da bo j društvo rastlo. Ako vsak neko- j liko pripomore, se bo v skupno- j sti veliko poznalo. Sam tajnik ne j zmore vsega. Pomislimo, da gre za napredek našega društva irr! naše Ameriške bratske zveze. K sklepu še enkrat pozivam člane in članice našega društva, da se polnoštevilno udeležijo seje v nedeljo 18. junija in izvolijo za delegata člana, ki bo po njihovem mnenju najbolje zastopal naše društvo na konvenciji. Bratski pozdrav in na svidenje na seji! — Za društvo št. 55 ABZ: Joseph Prah, tajnik. Gilbert, Minn.—člane in članice društva Sv. Jožefa, št. 20 ABZ, vabim, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. junija. Na omenje- > ni seji bomo volili delegata za | 17. redno konvencijo. Bratski i pozdrav in na svidenje! — Za i društvo št. 20 ABZ: I Joseph Novak, tajnik, j • i Pueblo, Colo.—člani in članice društva Marija Pomagaj, št. ! 42 ABZ, so vabljeni, da se polnoštevilno udeležijo redne seje ki se bo vršila v nedeljo 18. junija. Seja se bo vršila v Narodnem domu na Northern Ave. in se bo pričela ob 9. uri dopoldne. Na tej seji bomo volili delegata za 17. . redno konvencijo ABZ, ki se bo . vršila meseca avgusta v Rock . Springsu, Wyo. Želeti je, da se te važne seje udeleži vsak član in članica, ki nima res važnega vzroka za odsotnost. Bratski po-i zdrav! — Za društvo št. 42 ABZ: ,1 Frank Rupar, tajnik. i Brooklyn, N, F,—Tem potom J naznanjam članstvu društva £v. i Petra, št. 50 ABZ, da se bo naša ! redna mesečna seja vršila v so- j boto 17. junija v navadnih pro-! štorih in se bo pričela ob 8. uri j zvečer. Na tej seji bomo izvolili dele- j gata za konvencijo, katera se bo ! vršila v Rock Springsu, Wyom- j ing, meseca avgusta. Važno mo-! ra biti za vsakega člana, kdo ga bo zastopal na konvenciji in kaj j bo priporočal in odobraval. Pridite vsi na to važno sejo j in si izvolite delegata, kateri bo | zastopal vaša priporočila za iz-1 boljšanje pravil na prihodnji i konvenciji. Člani naj bi pazljivo j prečitali sedanja pravila, da se : prepričajo v koliko so zadovolji-1 va in v koliko bi £>ila potrebna iz-1 boljšanja. Društveni tajnik ve iz lastnih j izkušenj, kako težko je agitirati za novo članstvo, ker se po naših | sedanjih pravilih ne plačujejo j polne smrtnine za člane vojake, medtem, ko druge slične organizacije nimajo takih omejitev. To je znano večini članom, ki se za to zanimajo. Vsled tega mi priporočamo delegatom 17. redne i konvencije ABZ, da glasujejo proti sedanji točki 273-A naših ! pravil. Dotična točka naj se po-; ; polnoma črta iz naših pravil in delegacija naj glasuje, da se pla-j čajo v polnem smrtnine za padli- j mi člani-vojaki. Naše društvo je tudi razprav- .t j ljalo o plačevanju bolniških pod- ! ! por in je prišlo do zaključka, da j naj bi se plačevala po sistemu, l kakor se je pred konvencijo leta 1940, namreč, 6 mesecev celotna i podpora, 6 mesecev polovična, in i dve leti po $10.00 na mesec. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 50 ABZ: Valentine Orehek tajnik. Export, Pa. — Odbor za pra-! vila, ki je bil izbran od federa-j cije društev ABZ v zapadni ; Pennsylvaniji, se je sestal v Pittsburghu in se je zedinil, da • pr iporoča za spremenitev slede-j če točke sedanjih pravil: Točka 13 naj se spremeni v , toliko, da glavni predsednik 15 ! dni pred konvencijo imenuje za-j časni poverilni odbor, ki naj se i snide en dan pred konvencijo, in da naj bi bil vsak član ome-I njenega odbora iz druge države. Točka 18 naj se izpremeni v! toliko, da konvenčni predsednik | imenuje vse konvenčne odbore. Točka 33 naj določa, da ima ; društvo pravico poslati enega ! delegata, ako šteje 100 članov, ! in dva delegata, ako šteje 200 članov ali več; nobeno društvo j pa ne more poslati več kot dva delegata. Točka 52 naj določa Samo 3 gl. podpredsednike in ne šest. Točka 187. število gl. porotnikov naj se zniža s pet na tri. Točka 226. Uradno glasilo naj izhaja samo na šestih straneh. Glede točke 273 je odbor za! pravila prišel do zaključka, da . se počaka na tozadevna pripo-| ! ročila od strani aktuarja in glavnega odbora; razpravljalo se bo o tem na prihodnji fede-l | racijski seji. | Pri točki 312-A je naš odbor; j prišel do zaključka, da se stri-! nja, kot vrhovni zdravnik pri-! i poroča, da se bolniška podpora i zviša, oziroma doda: če je član j 10 let, se zviša za 15 dni; za 20j ! let, 20 dni, za 30 let, 30 dni. Točka 65 naj bi se'toliko popravila, da član lahko gl*suje : doma, ako vsled dela ne more ! na sejo, ali pa na domu društve-; nega tajnika. Glede novo pristoplih članov; '| je priporočano, da bi Zveza po-! ravnala stroške zdravniške preiskave tudi, ako predlagani kan-1 didat ni sprejet. Te izpremembe priporoča naš 1 odbor za pravila. Razpravljali : bomo še na prihodnji federacij-; - ski seji. — Za odbor za pravi-1 la, imenovan od federacije dru-; štev ABZ v zapadni Pennsyl-! ■ vatli ji: Jurij Previc, Frank Kress,! i Anton Eržen, Frank Zupančič, . J Frank Bratkovič. La Salle, lil. — Vsi člani in i članice društva Danica, št. 124 ABZ, so tem potom vljudno ; vabljeni, da se gotovo udeležijo prihodnje seje, ki se bo vršila v Slovenskem domu v nedeljo 18. junija in se bo pričela ob pol dveh (1.30) popoldne. Na dnevnem redu te seje bodo važne zadeve. Podano bo poročilo zastopnika, ki se je udeležil zborovanja federacije društev ABZ v Chicagu dne 28. maja. Dalje bomo volili delegata za 17. redno konvencijo, ki se bo vršila v avgustu. Kakor je članom znano, je glavni odbor ali glavni tajnik združil društvo Sv. Barbare, št. 3 ABZ, in društvo Danica, št. 124 ABZ, v svr-ho izvolitve skupnega delegata. Na zadnji seji našega društva je bil podpisani soglasno nominiran za kandidata. Pri društvu št. 3 ABZ pa je bil no-moniran za kandidata sobrat Joseph Bergač. V smislu naših pravil bomq izbrali za delegata obeh društev enega izmed navedenih. Volili bomo prihodnjo nedeljo, to je 18. junija. Torej, člani in članice ,pridite polnoštevilno na prihodnjo sejo in volite za delegata po vašem prepričanju. In prinesite tudi kakšne dobre nasvete za izboljšanje pravil. Pozdrav in na svidenje! — Za društvo Danica, št. 124 ABZ: Matt Vogrich, predsednik. Johnstown, Pa. — člani in članice društva Cirila in Metoda, št. 16 ABZ, so vljudno vabljeni, da se udeležijo redne seje v nedeljo 18. junija. Začetek ob treh popoldne. Na tej seji bodo podani šestmesečni računi in poročilo nadzornega odbora. Razpravljali bomo tudi o konvenciji, ki se bo vršila meseca avgusta, člani naj pridejo na sejo z dobrimi priporočili za delegata. Ako društvo pošlje delegata na konvencijo, mu je tudi treba dati navodila, kako naj društvo zastopa. Od delegatov pa se tudi pričakuje ,da kaj pišejo v naše glasilo pred konvencijo. Kolikor več se piše v glasilu o priporočilih za bodoča pravila, tem vd£ lahko članstvo razpravlja na društvenih sejah. Po mojem mnenju sta v sedanjih pravilih dve točki, lu sta dobri samo za ABZ, ne pa tudi za člane. Eno bo treba popraviti, drugo pa popolnoma spremeniti. Tako vsaj jaz sodim. Od glavnega predsednika sem prejel pismo s pozivom, da skuša naše društvo doseči predkon-venčno kvoto desetih novih članov, in sicer pred konvencijo, ne po konvenciji. Torej, potrudimo se, da vpišemo vsaj pet novih članov na seji v juniju in pet na seji v juliju. Priporočljivo je, da ustrežemo želji našega predsednika; saj se gre za napredek naše organizacije. članom sporočam, da ima društvo več knjig Louisa Adamiča, ki so na razpolago članom za čitanje. Te knjige so: My Native Land, Two Way Passage in Laughing in the Jungle. Knjige dobite pri društvenem tajniku. Na svidenje na seji 18. junija! — Za društvo št. 16 ABZ; Jerry Gorentz, tajnik. Center, Pa. — Na zadnji aeji federacije društev ABZ v zapadni Pennsylvaniji, ki se je vršila na Exportu, je bilo sklenjeno, da se prihodnja seja vrši v nedeljo 25. junija in da se vrši na Centru. V poštev stu prišla Pittsburgh in Center. Pittsburgh je nekako najbolj v sredini društev tukajšnjega okrožja, lahko ga je najti, vse naselbine imajo dobro zvezo z mestom in tudi kar se postrežbe tiče, se ni niogel nihče pritoževati. Zato se je dosedaj največ federacijsikh sej vršilo v Pittsburghu. Kot omenjeno, prihodnja seja se bo pa vršila v Slovenski dvorani na Centru. Ako se ne motim. ;io ie pre kop, venčna sejr> fedmr.iif* tv šti- 1D4I.I6 14a fi. strani) NC ’A DOBA., » * t A lA.fJ L*i. J U a.N I*J 1 v»t*4 Janko N, Rogelj: Poročilo o pomožni akciji Glavni blagajnik slovenske sekcije Jugoslovanskega pomožnega odbora, Mr. Leo Jurjovec, mi sporoča, da so v mesecu maju 1944 poslali denarne prispevke sledeči: John Vitez, tajnik lokalnega odbora št. 29, Barton, Ohio, vsoto $110.37; poslano po Glasu Naroda, $6.50; Joseph F. Durn, tajnik lokalnega odbora št. 35, Cleveland, Ohio, vsoto $1,000.00; Albert Kahlenberg, Los Angeles, $2.00; Mrs. Rose Sajovic, Chicago, 111., $10.00, in John Kerzis-nik, Kemmerer, Wyo., $13.00. Hvala vsem, ki so prispevali. Dne 1. junija je bilo v blagajni JPO,SS $72,573.81. Stroški v treh letih znašajo le $79.50. Ko pišem to poročilo, leži na moji pisalni mizi pismo iz En-umclawa, Wash. Pisala ga je v slovenščini turojena ameriška Slovenka, sestra Mary Balint, ki je tajnica društva št. 162 Ameriške bratske zveze. S pismom je poslala tudi $100.00 za JPO,SS in $50.00 za SANS. Društveni člani in članice so priredili zabavo v korist obeh narodnih akcij. To je posnemanja vredno. Vsako slovensko društvo v Ameriki bi moralo storiti iste. Hvala vsem in vsakemu posamezniku, ki je količkaj pripomogel k tako dobremu uspehu. Pred menoj leži tudi pismo iz Los Angeles, Calif. Piše ga zavedna Slovenka, Mrs. Mary Štucin, katero že poznamo po prejšnjih prispevkih. S pismom je poslala deset dolarjev za pomožne akcijo. Hvala! Tako je! Ne zavedajo se vsi Slovenci in Slovenke v Ameriki, kako potrebna in času primerna je naša pomožna akcija, toda imamo še usmiljena srca, ki rada darujejo. Čas hiti. Treba bo pohiteti, da nas čas*ne dohiti. Zmagoslavne zarje pravo in svetle svobode že vstajajo za naš narod v domovini. Na moji pisalni mizi je tudi pismo iz domovine od članov kulturne skupine desete udarne Ljubljanske brigade. Iz tega pisma vam zapišem samo dva stavka : “Res je, naš narod je ves ta čas pretrpel nečloveške muke in napore, a pretrpel jih je ponosno in molče. Kajti naš narod ve: Preveč imamo sinov kremenitih in zdravih, doma in v tujini, da bi mogli biti v svojem pravičnem boju poraženi.” V domovini mislijo na nas in našo pomoč. Ali jih bomo razočarali in zavrgli v največjem fizičnem in duševnem boju? Če se zanima za usodo Slovenije turojena ameriška Slovenka, Mrs. Mary Balint, ki vodi in sodeluje •i rojaki, kateri so prišli iz domovine, potem je pač dolžnost nas vseh, da pomagamo in delamo. Slovenska sekcija Jugoslovanskega pomožnega odbora pripada desetim slovenskim podpornim organizacijam v Ameriki. Glavni odborniki teh organizacij vodijo to pomožno akcijo. Ali ni dolžnost vsakega glavnega odbornika in odbornice, da nekaj stori za JPO.SS? Ali ni tako res? Ni dovolj, da je samo nekaj članov in članic glavnih odborov aktivnih; pomagati bi morali vsi, ker to je naša skupna ustanova. Končno pa je to resna zadeva vsakega Slovenca in Slovenke v Ameriki, neoziraje se na njegov stan in poklic. Posebno pa je to zadeva izobraženih ljudi, katerih dolžnost je, da narod budijo in učijo o prihajajočih potrebah našega naroda onkraj morja. Če se ti ne zanimajo, kako morete pričakovati od ljudi, ki nimajo tega razgleda. Koliko dolarjev imajo danes naši ljudje, ki so namenjeni pomožnemu odboru, toda jih nihče ne vpraša, da bi dali. Lokalni odbori JPO,SS, sedaj ! je čas, da greste zopet na delo. j j Skličite sestanke, organizirajte j 'skupine ljudi, ki bodo šli nabi-I rat denarne prispevke: Od hiše | do hiše, od trgovine do trgovine, I od pisarne do pisarne, od tovar- j ne do tovarne, vsepovsod, kjer so j ljudje, ki so pripravljeni dati, Če ne boste vprašali, ne boste ] dobili: dolarji sami ne bodo leteli v vaše roke. To je moj nasvet, a zdaj imate pa vi priliko, da spregovorite z! dejanji. { DOPISI (Nadaljevanje s 5. strani> sojilo tudi. Naši fantje . bro borijo za svobodo in * krači jo sveta. Kaj bomo:> [)a uli. kl amo doma-gimi dolžnostim pn® v ^ : v ,.,-vi vrsti nakupovanjeV# mo med zadnjimi, ^ ! 'Poda, kdo pa to zDa? 1 Slovenci seznanimo z ■ g javnostjo, se sklicuje ve: ven shod v petek ^ j tos, v Slovenski soIsk ^ Sv. stepana, Cermak l Wolcott Ave. Začetek ^ ^ pol osmih zvečer. 1»^ zabaven program s - ^ točkami, kot Plutov^ Prešernov duet, Korenca, u J stri, Adria, Miss k°s P njena prijateljica in Pa yj# graM i, mesta J 1 jeni. Vstopnina.' P/ $ prosta. Poleg tega bo ^ ' 1 jene lepe nagrade. ^ Federal Building & ^ A sociation daruje v ta p vojnih bondov P° J | paj $125.00. Druge nag ^ do oznanjene v dvorani' Jjj či bodo tudi državni , ^ ^ zato moramo mi na ta l>a polniti dvorano do za tgif ^ tička. Za slovensko c J ^ Zatorej, Slovenci in b *oa Chicagu in okolici, u | N0 vsi, brez razlike j?1, Ill0st * ^ Pokažimo našo so1 ^ ^ ^ kupimo vojne bon e ^ ^ Na svidenje v Pete^’ jjM nija 1944! Za publicijski - rJiglD F Brooklyn, N: I • v petf tom naznanjam, da se J ^ 9. junija zvečer v # fa domu v Brooklyn*-1 JJej vseh podružnic SA?* ,, je®v New Yorka. Na tej s sklenjeno, da P°dru^n^0 prirede prijetno skuP” v soboto 17. junija o čer v Slovenskem d0iriu lynu, N. Y. Vstopnina J voljna. Čisti dobiček je namenjen svrhi, da J ko poslali dva ali tu konvencijo SANSa ^ ^ i Člani SANSa in « ^ ^ nr Slovenci m i okrožja so vljudno ^ ' se te zabavne priredi jo in pripomorejo v in1 ^ uspehu. Bratski poZ I h ■ svidenje! ; Valentine Oreh® ^ tajnik društva št- ^ zastopnik podruz111 SANS. zavarovane do $5,000* .\\ Savings & Loan J).% tlon, Washington ^ ( Sprejemamo osebne vlog8 nnfA'S liberalne °llotA |fi St. Clair Savings * " G235 St. Clair Avenue Victory vr^ ^ %; Zdaj je čas ol,dcll''.ripcr^J^ J“ vrtov. Vlada sftma l tory vrlove, s katerim ^ / dru/inl pomagano k'*4" £<10* (ii draginjo, kakor tucU * ,e{\^C , i manjkanje te ali one 1 jjf jij člvja. . so P' m Nekateri, zlasti oni. R’ n\ starega kraja, se „||5‘ “1(v. ^Ij, vanje vrta, tukaj roje"1 ' v tom niso prav post‘d11 > \fis ^ » }j| sikdo bi sl rad obdela* v ^ t ^Ijj sejal in posadil f \ manjka vrtnarskega ** ,d*> O |L Takim tedaj priP01r larKjg 0 Ameriki po/.nanc l« r-L ,]»o ,A m '^1 tfleikcni jeziku pisano W fe Jf % den Encyclopedia” ki ,/ % To je najboljša !> angleškem jeziku, l,n8 750 slik. n Naročite Jn lahko Pr ‘ , d h Slovenic PubUs 1 ,i ^ “Glas Naro^ \ 216 West l8lhf V. / S N.wYnrk.N-y N fi+ova vojna misija vi Londonu V četrtek dopoldne. 1. junija! se je v Londonu vršila novinar-! ska konferenca, katero je odbor južnih Slovanov.priredil za voj-! no misijo NOV Jugoslavije. J Pred napovedano uro je bila ve-| lika dvorana Savoy hotela na-; polnjena z izbranimi zastopni-| ki britanskega in ameriškega j č a s o p i s j a, diplomatskimi! inozemskimi k o r e s pondenti, predstavniki največjih svetov-j nih telegrafskih agencij, britan-j ske radio-oddajne korporacije ! itd. V dvorani je vladalo neko 1 svečano pričakovanje, in oni ra-; dostni nemir, ki predznamenuje j izpolnitev dolgo zaželjenega do-! godka. Dobrodošlica, s katero soi izbrani zastopniki javnega mnenja svobodoljubnih narodov; j vsega sveta pozdraviti generala j Velebita, je bila primeren izraz; j čustev, ki jih gojijo ljudske ; množice Velike Britanije in I vseh zaveznikov napram NOV | in herojski borbi vseh narodov j i Jugoslavije. ; V gladko tekoči angleščini je; (general Velebit podal pretres-! ! ljivo sliko epske borbe, ki jo vodijo danes narodi Jugoslavije,j posnel je njen historični smisel! in zajel v jasno postavljenih te-! zah vso jugoslovansko proble-l ! matiko, notranje in zunanje po-I litično. Nato pa je do konca j konference, ki je trajala skoro dve uri. odgovarjal na stavi je-1 na vprašanja z ono konkret-j nostjo, preciznostjo, in predvsem prepričevalnostjo, katero| zmore le človek, ki je neposredno doživljal, čutil in preživel dogajanje, katera opisuje. Ta nota neposredne, jasne, takore-j koč otipljive resničnosti je zajela vso dvorano, in je bila tembolj učinkovita zaradi samo-naložene umerjenosti, ki je odlikovala generalova izvajanja. Popolen uspeh konference se je primerno odražal v tisku in radio-oddajah. Z velikimi in debelo tiskanimi naslovi je britanski tisk poročal o poteku konference in izjavah generala Velebita. Simpatično nastroje-nje napram Titovi vojni misiji se izraža v tisku kot vernem izrazu splošnega javnega mne-! nja. - i To se je pokazalo že prvi dan | po prihodu misije v London, ko j so se začeli vrstiti fotografi ! drug za drugim, tako da je general začel nejevoljno godrnjati in dejal, da bi raje trikrat prekoračil nemške linije, nego; da bi se še nadalje nastavljal fotografom. No, končno se je le| udal v svojo usodo. 1) Iz generalovih odgovorov na mnoga vprašanja, ki so mu bila stavljena, je predvsem dvoje postalo povsem jasno. Prvo je neomajna volja narodov Jugoslavije boriti se proti naci-lašističnim o k u p a n t o m do skiajnosti in do končne, popolne zmage. Drugo pa je enako odločna volja preprečiti vsak povratek v stari predvojni sistem, v diktaturo te ali one klike. Nova Jugoslavija, ki je usvarjajo herojske žrtve naših narodov, bo vladana po narodu in za narod. 2) Za nas tu v Londonu so to veliki dnevi. Vsi dobro vemo, da nam je zmaga zagotovljena, a enako dobro se zavedamo, da so še težke borbe pred nami, in da moramo prav sedaj do skrajnosti koncentrirati vse svoje sile in strniti vse svoje vrste, da jo čim prej in čim bolj popolno ustvarimo. umi leti vršila tudi na Centru. To daje misliti, da je morala biti že uspešna, da so zastopniki letošnjo predkonvenčno sejo prisodili spet nam na Centru. Priporočljivo je, da vsa društva ABZ v zapadni Pennsylvaniji pošljejo svoje zastopnike na sejo 25. junija, da se bo čim več razmotrivalo o problemih, ki jih bo morala urediti konvencija v avgustu. Mi tukaj se bomo pa potrudili, da bomo zborovalce tako dobro sprejeli in postregli,! kot je pač v teh izrednih časih j mogočo. Torej, kličem vsem:! na svidenje 25. junija in dobrodošli na Center! Da ne poza-j ~ bim, pri tej priliki naj mi bo dovoljeno se zahvaliti sobratu Johnu Jurgelu iz Pittsburgha, ki me je ob priliki zadnje federacij ske seje v svojem vozilu pripeljal domov. Peš hoditi iz Exporta na Center bi bilo nekoliko predaleč. Bratski po-zdrav! Frank Shifrar, tajnik društva št. 33 ABZ. $29.00. Louis Golle predlaga, da’ se vsem nakaže podporo. Louisi Smrekar podpira; sprejeto. Frank Vranichar, predsednik; federacije, poroča, da bo seja federacije 28. maja t. I. v Chicagu, Ul. Louis Golle predlaga,! da se poročilo vzame na znanje.f Louis Smrekar podpira ; sprejeto. Za 17. redno konvencijo ABZ! sta izvoljena za delegata: John L. Jevitz in Peter Musich. Tajnik je dobil še posebno zaupnico za njegovo dobro delo pri na-! šem društvu. Namestnika delegatov sta: Joseph Resetich in! Louis Košmerl. Razmotrivanje pravil. Frank j Vranichar pojasnuje kar se.ti-! če bolniške podpore in tudi zaradi vojne klavzule. Omeni, daj nekaj bo treba ukreniti za eno! i in drugo. Se vzame na znanje.! j Predsednik zaključi sejo ob 4.1 ! uri 15 minut popoldne, i John L. Jevitz, presednik; ; Louis Martincich, zapisnikar. Tacoma, Wash. Tukajšnja družina Jos. Evancicha je dne 3. junija prejela od vojaških! oblasti poročilo, da je njihov sin Rudy Evancich padel v službi Zedinjenih držav nekje v Italiji. Rudy je bil pri parašut-nikih in on je prvi član, ki ga je naše društvo št. L7G ABZ izgubilo v tej vojni. Družini Evancich naj bo na tem mestu v imenu društva izraženo iskreno sožalje. Vsi upamo in želimo, da se ostali trije sinovi družine Evancich, ki služijo Strica Sama, po doseženi zmagi srečni in zdravi povrnejo domov. — ! Za društvo št. 176 ABZ: I G. J. Porenta, predsednik. j Gilbert, Minn. — članice dru-jštva Sv. Ane, št. 133 ABZ, so I vabljene, da se kar mogoče pol-I noštevilno udeležijo naše pri-] hodnje seje, ki se bo vršila v nedeljo 18. junija in se bo pri-i čela.ob 1. uri popoldne. Na omenjeni seji bomo volile delegation jo za 17. redno konvencijo, ki | se bo vršila meseca avgusta, j Na prihodnji konvenciji bo treba nt^kaj ukreniti za naše člane-j vojake. Od našega društva je dosedaj 8 članov in ena članica | v vojnih silah Zedinjenih držav. ! Dve naši članici sta že izgubili j sinova v sedanji vojni. Padel ! je John Grahek, sin Johane i Grahek, in Matt ' Špenko, sin j Barbare Špenko. Naše iskreno | sožalje! Na svidenje na seji v j nedeljo 18. junija in sestrski « pozdrav! — Za društvo št. 133 ABZ: * Frances Lopp, tajnica. ! __________________ ! Goivanda, N. Y. — članom društva Sv. Jožefa, št. 89 ABZ, j ki niso bili na zadn ji seji, na-! znanjem, da se bo prihodnja seja vršila na ČETRTO nedeljo, to je 25. junija, namesto na tretjo nedeljo. Sejo smo odložili en teden zato, ker na tretjo nedeljo priredi piknik tukajšno društvo SNPJ. Ker nas je veliko članov ABZ tudi pri SNPJ, se želimo udeležiti omenjenega piknika. Mi bomo priredili nekaj sličnega pozneje in bomo tudi zadovoljni, če nam bodo ocl strani omenjenega društva naklonjenost povrnili. Tako si pomagamo drug drugemu. Naj še omenim, da bomo imeli na seji 25 junija volitev delegata za 17. redno konvencijo! ABZ. Razpravljali bomo tudi o! pravilih. Zdaj je čas, da tisti, katerim kaka točka dosedanjih | pravil ne ugaja, povejo svoje! mnenje. Po konvenciji debatirati je brez smisla. Bratski po- j zdrav! — Za društvo štev. 89 ABZ: Martin Matekovich, tajnik. | Chicago, Ul. — Druga l'ron-1 ta je odprta — peto vojno po- ! Slovenci ne smemo biti zadnji. |V domovini ni razlike, vsi se I borijo in umirajo za iste cilje, brez razlike prepričanj in vere, proti skupnemu tujemu in domačemu sovražniku, čas je prišel, da tudi mi ameriški državljani slovenskega rodu nehamo z vsemi separatizmi, posebno, kar se moralne in materijalne pomoči tiče borcem za svobodo v stari domovini. Na zadnji seji podružnice SANS in postojanke JPO-SS smo izvolili odbor, ki ima nalogo zbirati obleko med Slovenci j in med vsemi drugimi dobrimi I ljudmi. V odboru so sestre Ha-! na Gaber, Mary J urea, Katy i Janko, Mary Knez, Ana Kos.. Katarina Kraihts, Julija Men-! ton in Mary Naprudnik. Odbor j ima polno moč delovati po svo-| ji previdnosti in zaključkih. Vse sestre Slovenke so prošene, da pomagajo temu človekoljubnemu delu in pripravijo vso obleko, perilo in drugo potrebno, da se bo lahko takoj poslalo ,ko bo možno. Gori navede-; na j ugoslovanska centrala za zbiranje obleke je odprta vsako j sredo od 7. do 9. ure zvečer in v | soboto pa od 2. popoldne do 7. i zvečer. Komur je možno oddati | zavoj na centralo, naj to čim prej stori, če kdo želi, da bo njegov oziroma njen zavoj poslan izključno Slovencem, se bo želja točno izpolnila, drugače naj se pa samo javi, da je zavoj od Slovencev, da se bo njim v prid 'zabeležilo. Komur pa dostava v centralo ni priročna, naj stopi v stik z eno gori navedenih sester odbornic, ali pa dostavi zavoj v Slovenski narodni dom na 17140 John R ali v Slovenski delavski dom na 437 S. Livernois. Michiganski V s e s 1 ovanski kongres priredi v nedeljo 17. julija ob 2. uri popoldne veliko manifestacijo v Belle Isle Parku. Kdor ima narodno nošo, se prosi ,da pride v njej, da bo več pestrosti. Glavni govornik bo senator S. D. Jackson iz Indiane. Primeren muzikalni program bo nudil prijetno zabavo. Vstopnine in kolekte ne bo nobene. Potrebno je, da srno vsi, ki se zavedamo današnjega kritičnega položaja, navzoči, ker se bo manifestiralo za našega velikega predsednika F. D. Roosevelta. Pokažimo, da znamo ceniti neprecenljive ugodnosti, ki jih je izvojeval naš državni glavar v prid malega človeka. Michiganski V s e s 1 ovanski kongres priredi v nedeljo 9. julija velik piknik v Warshaw Parku. Izrabite lepo priliko prijetne zabave v prosti naravi in slovenski solidarnosti. Preskrbljeno bo za dobro jed in pijačo, za kritje stroškov se prodajajo listki s številkami po 25c. Nagrade v vojnih bondih bodo oddane na pikniku. Dne 27. avgusta priredi jugoslovanski oddelek Vseslovanskega kongresa piknik v korist partizanov iti podružnice Združenega odbora jugoslovanskih Amerikancev. Ta piknik je tako važen, da moramo vsi delova-! ti za čim večjo udeležbo. Prosi-j jo se vsa slovenska društva v ‘Detroitu, da na ta dan ne prirede nobene zabave, piknika ali druge priredb^. Več o tem pik-! niku bo poročano pozneje. Lia Menton Chicago, lil. —Iz urada podružnice št. 2 SANS. — Kot že večini znano, smo radi dvorane, začasno ali morda za stalno, spremenili dan naših sej. Prihodnja redna seja se vrši v nedeljo 18. junija; pričetek točno ,ob pol (reli popoldne v Fleiner-jevi dvorani, 1638 N. llalsted St. • Pi idile gotovo vsi na to sejo, ker se bomo poleg našega dnevnega reda tudi malo pogovorili o nelepi propagandi proti delu SANS od peščice med nami v Ameriki živečih ljudi—Slovencev. Apeliram na vse vas, kateri ste malo zaostali a svojimi prostovoljnimi prispevki, da se tudi zopet udeJežite te seje. Walsenburg, Colo. — Bru-| štvo Zapadni pionirji, št. 101 ABZ, je spet izgubilo enega svojih dobrih članov. V splošni bolnišnici v Denver ju je dne 30. maja preminil sobrat Frank Vodenik, ki je bil pristopil k JS-KJ, sedanji ABZ, v avgustu 1912, ter je bil tudi dolgoletni tajnik tukajšnega društva št. 101. Zaradi premogarske bolezni je prenehal delati v premogovniku pred 21. leti. Zadnja tri leta ni mogel zaradi bolezni nikamor. Pred enim letim je bil v bolnišnici v Pueblu, sedaj ob' času smrti je pa bil v splošni bolnišnici v Denver ju. Zapušča soprogo Frances Vodenik; drugih sorodnikov ni imel v tej deželi. Pokojnik je bil rojen 11. novembra 1875 v Radani vasi št. 4, pošta Zgornje žreče, pri Konjicah na Spodnjem' štajerskem. V Ameriko je prišel leta 1906, in sicer v Trinidad, Colorado. Po par letih pa se je preselil semkaj v Walsenburg. Naj bo pokojnemu sobratu ohranjen blag spomin, njegovi soprogi pa naj bo izraženo sožalje! — Za druš.tvo št. 101 ABZ: Frank L. Tomšič, tajnik. | Torej, na svidenje v nedeljoI i popoldne.; po seji bo, kot poj navadi, malo zabave. Prijetno bi bilo videti rojake j in rojakinje iz drugih delov mesta; četudi niste Člani te podružnice, vabljeni ste vsi, kate-j remu čas dopušča, da pridete j na našo sejo. John Turk, tajnik. Republic, Pa. — Na redni seji društva št. 171 ABZ, ki se je vršila 21. maja, je bilo sklenjeno, | da naj tajnik potom glasila po-I zove članstvo na prihodnjo sejo, ki se bo vršila v nedeljo 18. junija. | Torej, bratje in sestre, tem i potom vas pozivam, da pridete ! na prihodnjo sejo v nedeljo 18. ! junija v kar največjem številu, j Na omenjeni seji bomo volili za ! delegata za 17. redno konvencijo. člani, katerim ni znano, naj S bodo obveščeni, da naše društvo in društvo št. 227 v Geensboro, Pa., volita, enega delegata. Kandidat je eden od našega društva in eden od društva št. 227. Glasovanje bo odločilo, kateri bo izvoljen za delegata obeh društev. Torej, člani in članice, ne pozabite in pridite kar mogoče polnoštevilno na sejo v nedeljo 18. junija. Bratski pozdrav! — Za društvo št. 171 ABZ: Tom Simrak, tajnik. Joliet, Ul. — Redna mesečna seja društva Sv. Petra in Paula, št. 66 ABZ, 14. maja — Predsednik John J. Jevitz odpre sejo ob eni uri 30 minut popoldne. Nato se prečita imena odbo-! ra za leto 1944, in zapisnik od i meseca aprila, kateri je bil sprejet na pridlog Louisa Golle, podpiran po Louisu Smrekar. Posebna seja meseca aprila. Zapisnik iste je bil sprejet na predlog Louisa Golle, podpiran po Johnu Riffel. Frank Vranichar predloži 4 nove prišnje za mladinski oddelek: Carol L. Ferry, Edward B. Smith, Suzana Smith, Sally Smith; Peter Musich predloži ,1 novo prošnjo za mladinski oddelek: Danna A. Johnson; John L. Jevitz predloži 2 novi prošnji za mladinski oddelek: Geraldine T. Avsec in Josephine J. Avsec. Joseph Resetich predlaga, da se vse sprejme v društvo. Vsestransko podpirano in sprejeto. Prečita se pismo društva št. 20 Slovenske ženske zveze. Društvo se zahvali, ker je naše društvo odstopilo dan 18. junija t. 1. za njihov “očetov” program, kamor nas vse vabijo. * Peter Musich predlaga, da se pismo vzame na znanje, in kdor more, se naj udeleži programa 18. junija t. 1. Joseph Resetich podpira; sprejeto. Predsednik poroča da' ima društvo knjižice za $15.00 in $10.00; skupaj $25.00. Apelira ■ na vse člane in članice, da bi j segli po teh knjižicah in poma-! gali prodajati, ker ves denar, ki se nabere, bo za našo društveno blagajno. Joseph Resetich predlaga, da se poročilo predsednika vzame na znanje. Louis Golle podpira; sprejeto. Poročilo tajnika za mesec april 1944: V blagajni 31. marca 1944 $1,417.42 Dohodki v aprilu 545.69 Stroški v aprilu ....... 495.01 Dohodkov več ...........$ 50.68 j V blagajni 30. aprila 1944 ............... $1,468.10 Tajnik tudi prosi vse, da bi vzeli knjižice za prodajati, in! apelira še na vse, da bi ’pridobili | kaj novih članov in članic za, naš odrasli in posebno pa za! naš mladinski oddelek. Frank Nemanich predlaga,! da se poročilo tajnika sprejme kot je poročano. John Riffel; podpira; sprejeto. Predsednik čita bolniške liste: John Petrič, $30.00; Katarina Smolich, $22.00; Albin Ju-ricic, $33.00; Bernice Mušieh, Detroit, Midi. — Razno iz De-■ traita. — Dne 2. junija smo • zgubili zvesto članico in pod-1 pornico SANSa, sestro Mary Rotar. Prišla je kljub oddaljenosti na vsako podružnično se-1 jo in prireditev. Bila je še na 1 naši zadnji geji. " Mary Rotar je bila doma iz 1 Prevoj pri Lukovifci na Gorenjskem. Pred prihodom v Ameriko je bila s svojim soprogom Matijem dolgo . rudarskih re-1 virjih v Nemčiji. Njena dva si-’ nova (eden sedaj v službi strica 1 Sama v Alaski) in dve hčeri so • bili rojeni v Nemčiji, a kljub temu govorijo vsi lepo slovensko, - za kar gre vsa zasluga in čast 'j zavedni in napredni pokojnici. , Bila je vzor matere in žene. Globoka žalost mi je polnila dušo, ko sem jo videla sredi cvetja, ki so ga prinesla ljubeča 1 srca, iskreni prijatelji in znanci. Vsi ,ki srno jo poznali, jo > bomo pogrešali. Blag ji spo- • min! Ostalim iskreno naše so- • žulje. i Detroitska podružnica Zdru- • ženega odbora južnoslovanskih i Amerikancev, v katerem sodelujemo tudi Slovenci, ima svojo centralo na 2539 Woodward Ave., soba 305, Hofman Build- 1 ing, v kateri se je pričela zbirati obleka in drugo najpotrebnejše za jugoslovanske begun-! ce, ranjene in bolne borilce osvobodilno armade in partizan-! skih oddelkov v Egiptu, med katerimi je mnogo primorskih ; Slovencev in iz osvobojenih krajev Slovenije. Združeni odbor deluje na tem, da se bo odprla pot pošiljati tudi ljudem v o-svobodene kraje Jugoslavije, j Hrvati in Srbi se zelo trudijo I pomagati Jugoslovanom, tudi \ f r $t