233. številka. Ljubljana, v sredo 10. oktobra. XXI. leto, 1888 Iihaja vsak dan »večer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v s t r o-o g e r s k e dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 teden mesec l gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec l gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom r gld., za ačuna se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kakor poštnina znaša Za oznanila plačuje se od četirisropne prtit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jederkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Dredništvo in apravništvoje v Gospodskih ulicah št. 12. OpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila t. j. vse administrativne stvari. večkrat tiska. Borba za narodno šolo. (S spodnjega Štajerskega.) Ob jednera, ko Vaš slavnoznani Dežman in njega povsem neznani tovariš Gutmannsthal v kranjskem deželnem zboru točita bridke solzieo zavoljo preljube nemščine, katera se neki v slovenskih šolah na Kranjskem vse premalo goji, da celo zanemarja, pometamo tudi mi na spodnjem Štajerskem kaj veselo in tudi uspešno isto precartano nemščino iz naših šol. Uvela se je v naše šole kot ponižen poučni predmet. Komaj pa se je tukaj nekoliko udomačila, začela se je stegovati, kakorj jež v basni katerega je neprevidna lisica \sprejela gostoljubno v svojo ljuknjo. Iz ponižnega poučnega predmeta, postajala je polagoma nemščina najvažnejši predmet, katerega so nekateri okrajni šolski nadzorniki tako skrbno gojili in negovali, da ne goji in neguje skrbnejše vrtnar svojih mu najbolje „k srcu priraslih" cvetic. In tako je rasla bujno in širila se nemščina pod tem skrbnim nadzorstvom, ter se začela celo pre-levljati v oblasten poučni jezik, poleg katerega se materinemu slovenskemu jeziku večkrat ni pustil — posebno v višjih razredih; niti kot učnemu predmetu skromen prostorček! Bližali smo se že skoro koroškim razmeram ; kajti noše šole postajale so bolj in bolj čiste ponemče-valnic \ tako da bi človek mislil, da se mora najbolj zagrizenemu in nestrpnemu zidarju nemškega mosta od Balte do Jadre srce veselja smejati. Toda našemu Sevniškemu graščaku dr. Aussererju je bilo to še vse premalo, germanizacija še prepočasna in premalo uspešna. Dregal je in dregal v deželnem zboru štajerskem, da je ta dve leti zaporedoma sklepal resolucije, naj deželni šolski sovet strune germanizacije le še bolje navije. — In navijali so te strune z veliko eneržijo, dokler so te strune nazadnje — počile. Narod slovenski, ki je vrgel ob tla pri vseh volitvah v deželni zbor kandidate, ki so kakor Ko-čevarji J skušali pri njem krošnjo riti z „bla-grom nemške Šole", gledal je že dolgo z nevoljo, kako se mu izvija in jemlje slovenska šola vkljub jasnim določbam temeljnih državnih postav. Ta nevolja je rasla in vskipela do vrhunca, ko so se zvedele nove naredbo deželnega šolskega soveta, vsled katerih bi se slovenske šole na spodnjem Štajerskem na mah spremenile v dvojezične. Ali gospodje v Gradci so pozabili „da pritisnuto jače, sve to više skače" Pritisk iz Gradca rodil je protipritisk, ki bo s časom vse gemanizatoričue naredbe prevrgel ter nemščino pomel iz naših šol. Spominjajoč se, da za Slovence velja jedino rešujoče geslo „pomagaj si sam in Bog ti bode pomagal", začeli smo glede nemščine sami jsi pomagati in odločno delat:. Rekurz za rekurzođa šel je zoper ponemčevalne ukaze deželnega šolskega soveta na Dunaj na ministerstvo. Tukaj sicer nesmo pričakovali ugodne rešitve, ali moralo se je najprej potikati pri naučnein ministerstvu, kajti drugače ni možua pritožba na državno sodišče. Proti vsakemu pričakovanju ugodilo je ministerstvo rekur-zom, najprej v zadevi Šmarske šole in sedaj že glede druge šole, trirazrednee v Št. Lo-renci v Slov. goricah, vsled naredbe od G. junija 1888 štv. 2288.*) Kakor že prej glede Šmarske šole, zaukazalo je sedaj naučno ministerstvo glede šole v Št. Lo- renci, da ima na tej šoli biti zanaprej slovenščina izključljivi poučni jezik, nemščina pa, da Be naj poučuje kot neobvezni predmet, ako se stariši v začetku vsakega šolskega leta ne izrečejo zoper pouk nemščine. Pa naučno ministerstvo neče — kakor je videti — za vse šole Spodnje Štajerske ob jedne m razveljaviti ponemčevalnih ukazov deželnega šolskegu soveta, ter izdati za vse te šole Šra ar s k e m u j ed n a-kega ukaza. Le kjer pride pritožba, ugodi njej glede posamične šole. No, od tedaj, odkar se je izvedel uspeh glede Šmarske šole, postalo je na Spodujem Štajerskem živo, kakor na mravljišči. Občina za občino prihaja s sklepi zoper nemščino, celo glede takih šol — jednorazrednic — kjer se je, kakor Celjska „vahta" z ljutim gnjevom opaža, pouk nemščine prav za prav le „markiral", prihajajo sklepi zoper nemški pouk — sijajen dokaz, da slovensko ljudstvo nečein nemara nera-ŠČ i ne v svoj i h šo 1 ah ! Motijo se torej gospodje pri naučn ministerstvu, ako mislijo, da bode ta ali ona šola ostala „pozabljena" ; ne j bodo prepričani, da bode ministerstvo imelo še z našimi šolski m i zadevami mnogo opravka, kajti reševalo bo toliko ulog, kolikor je šol na Spodnjem Štajerske m. I. D. — iuM .i Post" jc to naredbo objavila v štv. 79 od 3. oktobo. t. I. Dolenjskim občinam še nekaj besed o dolenjski železnici. (Konec, i S tem pa nikakor ni rečeno, da bi morali Dolenjci brez izdatne pomoči države in dežele sami dolenjsko železnico zidati. Prepričani smo, da bodo podjetje najkrepkeje podpirali državni in deželni zbor in vlada, ako Dolenjci dejansko pokažemo, da nam je resno mar za železnico, ako vsaj to ponudimo, kar premoremo. V tem oziru je Novomeška kmetijska podružnica razposlala poziv županom in drugim veljavnim možem, da naj na to delajo, da prevzame vsaka pri tem zadeta občina nekoliko zavez. Mej istim se navaja brezplačno oddaja za železnico potrebnega prostora od srenjskih pašnikov. To zaveza pač lahko vsaka občina prevzame, kajti, kol ko je srenjskega sveta, ki zdaj niti vinarja ne nese. Tudi skrb, da se druga za železnico potrebna zemljišča po zmerni ceni dobe, najlaglje občina prevzame. Nadalje se navaja zaveza občine, da prepušča zastonj na srenjskih tleh se nahajajoči pesek, kamen, kar ga je treba za železnico. Ali ne bi bilo mogoče dajati tudi lesa V Les na Doleujskem ni drag, če pa železnico dobe, bo lesna cena poskočila in za železnico dani les bo douašal dobre obresti. Ostale točke zadevajo zagotovilo tovorne ko-likočine namreč napoved, koliko se je nadejati, da se bode po železnici blaga ali osob iz občine ali v občino prevažalo in pa jamstvo glede obrestovanja. V vsaki občini so nekateri pridelki posebne važnosti. V uekaterih je mnogo viua, v drugih mnogo sadja, zopet v drugih mnogo lesa, rude, oglja, vapna, opek i. t. d. Županstvu je najlaglje presoditi, koliko bi se dalo tacega blaga vsako leto zvoziti na železnico, ouo pa tudi ve, katere pridelke dotična občina najbolj pogreša in katere jej bode treba po železnici dobivati. Sicer pa zadostuje, če se približuo pove, koliko kviutalov se na leto v občini zdaj z vozovi izvaža ali privaža. Glede jamčenja za obresti je mnogo napačnih nazorov. Nekateri se boje te zaveze in mislijo, da jim utegne železnica vse prodati, če ne bi mogli te zaveze izpolnjevati. Res je, da znašajo 6°/0 obresti od devetih milijonov, za kolikor se da po proračunu dolenjska železnica zgraditi, celih 450 tisoč* na leto; vender zaveza ne gre na to, da bi dolenjske občine jamčile za ves ta znesek. Če bi železnica s početka tudi malo nesla, vender ni mis'iti, da bodo vsakdanji stroški presegali dohodke. Na podlagi natančnih podatkov se je zraču-nalo, da bode železnica precej s početka dajala 3 odstotne obresti; s tem že od . . 450.000 gld. odpade vsako loto...... 270.000 „ in ostaja le še....... 180.000 gld. primankljoja. Zadetih pa je pii dolenjski železnici, če štejemo samo Novomeški, Trebenjski in Zatiški sodni okraj 39 občin z...... 48.642 prebiv. Ko bi samo ti doplačevali, prišlo bi na posamičnega prebivalca 3 gl. 70 kr. na leto. A treba je prištevati tudi bližnje občine v Žu-ženberškem, Kostanjeviškem, Metliškem, Črnomeljskem in Mokro -noškem sodnem okraji, ki štejejo skupaj 46 občin z 66.366 prebivalcev; a vzemimo od teh le polovico z......... 33 183 „ Ker bode dolenjska železnica imela postransko progo na Kočevje, je treba šteti tudi 40 občin v Kočevskem, Ribniškem in Veliko-laškem sodnem okraji z 41.794 „ Pa tudi glavno mesto Ljubljana, ki bode od te železnice primerno iiajveči dobiček dobivala, se ne bode udeležbi odtegnila. Torej priraste zopet....... 26.284 „ Skupno število prebivalcev je 149 903 prebiv. Razdelimo 180.000 gld. na skupno število 149 903 ali okroglo na 150.000 prebivalcev in mi vidimo, da na osobo ne pride več ko 1 gld. 20 kr. na leto. Če se pomisli, da bode dolenjska železnica ne samo Dolenjcem, ampak celi Kranjski na korist, bi najbolj kazalo, da dežela prevzame garancijo za obresti in da sklene za pokritje teh obrestij deželni zbor primerno deželno naklado. Toda opozoriti je treba posebno občine Novomeškega, Trebeujskega in ŽužemberŠkega okraja na to, da bodo občine Kočevskega in Ribenškega okraja svojo dolžnost storile in, če prvi zaostajajo, je nevarnost velika, da se zgradi sicer železnica iz Ljubljane v Kočevje, proga v Novome8to pa ne. Da pridejo potem z dežja pod kap, mora pač biti vsakemu jasno. Pri tem vsem, da je železnica potrebna Dolenjcem, ko ribi voda, se nahaja mej njimi, posebno mej krčmarji na veliki cesti mnogo nasprotnikov, ki občinarje strašijo in krive nazore o železnici razširjajo Drugi se spodtikajo nad tem, da se zahteva od revnih Dolenjcev, da bi podpirali pod-vzetje, mej tem ko država v bogatih deželah železnice na svoje stroške zida. Res je država nekatere važne proge na državne stroške zidala ; vender večji del se je zidalo na ta način, da se je osnovala družba, ki je za napravo železnic potrebno svoto nabrala z delnicami. Dolžina vseh avstrijsko-ogerskih prog znaša 14.460,906 km. Od teh spada le 3.598.344 km na državne železnice iu mej tem so tudi one proge, katere so se zidale na delnice, katere je pa država pozneje nakupila. 7.402,653 km spada na železnice, katera je država podpirala, 3.45 9.909 km pa na železnice, ki so se brez državne podpore zidale. Večinoma se le z delnicami denar nabira za železnice, kakor je to razvidno iz raznih izkazov, ki so skoro povsod na ogled. Tostran Litve so vse veče železnice ne izvzemši državno železnico na delnice zidane in te delnice dajo poprek 4-5 gld. od 100 gld. na leto. Mej temi uživajo: Franc Josipova železnica 4.956,157 letne podpore Avstrijska severna „ 4 122,188 „ „ Jugoseverna nemška „ 982.803 „ „ Albrechtova „ 954.137 „ „ Ogersko-gališka „ 781.096 „ „ Moravska „ 336.000 „ , Osem železnic nema nobene državne podpore, ker država za^dohodke ni jamstva prevzela; podpore drugih neso stalne. Navedene številke, ki se opirajo na letna sporočila železnicam družeb, jasno dokazujejo : 1. da so vsi ugovori proti dolenjski železnici jalovi; 2. da država izdatno podpira železnice drugih dežel in da je torej zavezana kaj storiti tudi za zanemarjeno Dolenjsko; 3. da se železnice le tam zidajo, kjer se ljudstvo zanje zanima in se ne zanaša le na podporo države. Iz deželnih zborov. Deželni zbor Isramjslsi. (X, seja dne 9. oktobra 1 888.) iKonec.) Poslanec Murnik poroča o prošnji občine Šturije za podporo za napravo kanala in uasvetuje, da se dovoli 200 gld. podpore, kar obvelja. Poslanec Šuklje poroča o prošnji učiteljske vdove Barbare Štamcar za podaljšanje pokojnine in nasvetuje, na) se isti do 1. 1891 podaljša miloščina 50 gld. Vsprejeto. Poslanec D e v poroča o prošnji občine Vrh-poljske za podporo za vodnjak in nasvetuje, naj deželni odbor stvar preišče in potem dovoli podpore do 300 gld. Baron Schvvegel pravi, da se deželni zaklad preobilokrat uporablja za podpore, ki neso v javnem interesu. Če bi se Vrhpoljčanom dovolila podpora za vodnjak, je še dosti potrebnejših občin, ki bi zato podpore potrebovale. Nasvetuje, da se o predlogu finančnega odseka preide na dnevni red. Poslanec Lavrenčič podpira nasvet finančnega odseka in opisuje velik nedostatek, zadevajoč Vrhpoljčane vsled pomankanja vode, po katero morajo uro daleč hoditi. Poslanec K1 u n pravi, da je deželni zbor dovolil občini Senožeški za vodnjak 400 gld. Tudi vlada podpira napravo vodnjakov in kmetijsko ministerstvo daje za to podpore, kar bi gotovo ne storilo, ko bi naprava vodnjakov ne bila na javno korist. Pri glasovanji vsprejme se predlog finančnega odseka, proti glasujejo le Nemci. Poslanec De tel a poroča v imenu upravnega odseka in nasvetuje: 1. V svojem času iz vrste okrajnih cest izločena cesta v Ključih, to je ona ceBta, ki se od Idrijsko-Logaške okrajne ceste pri Podroteji odcepi in drži na Črni Vrh ter se tu združi z obstoječo okrajno cesto, ki pride od Go« doviča in pelje na državno cesto v Podvelbu (Golu), se uvrsti zopet mej okrajne ceste. 2. Deželnemu odboru Be naroča, da zadobi temu sklepu Najvišje potrjenje, in sicer potem, ko je v zmislu § 19. cestnega zakona z dne 5. marca 1873 vprašal prej c. kr. deželno vlado; po zadobljenem Najvišjem potr jen j i pa da ukrene vse potrebno v pravem času, da se cesta izroči okrajnemu cestnemu odboru Idrijskemu v oskrbo. — Nasveta se odobrita. Poslanee V iš nikar poroča o prošnji posestnikov iz Vinice, da bi se oglasila za kuhanje žganja ulagala pri županstvu v Viniei in da bi županstvo potem taka oglasila izročevalo finančni straži. Že postava določa, da so taka oglasila „bei der Ortsobrigkeit" do 15. oktobra naznanijo, in to naj prosilci v Vinici tudi store, zato se njim prošnja vrne. Poslanec Murnik nasvetuje, da se še nerazdeljeno poročilo deželnega odbora glede deželnega doneska za dolenjsko železnico že danes izroči finančnemu odseku. Zbor pritrdi. „Theaterverein" v Ljubljani izroči prošnjo zaradi gradnje gledališča, katera se iz izroči finančnemu odseku. Baron Schwegel nasvetuje, da se prošnja prečita, kar se zgodi. Prošnja pravi, da je urediti stvar tako, da bode ustreženo vsemu prebivalstvu, da bodo v novem gledališči slovenske in nemške predstave. Prevzame pa društvo „Theaterverein" gradnjo novega gledališča proti temu, da se mu izroči zava rovalnina za pogorelo gledališče, znesek za prodano staro gledališko pogorišče in dovoli še nekoliko pod pore; dalje, da se vzdrže sklepi mestnega zbora glede stavbišča in obljubljene podpore in da bode gledališni zaklad tudi nadalje porabljen za gledališče. Kako se bodo uravnavale slovenske in nemške predstave in oddajalo gledališče, o tem bode deželni zbor odločeval v sporazuinljenji z odborom „Theater-vereina". Prihodnja seja je v četrtek. Poročilo deželnega odbora glede deželnega doneska za dolenjske lokalne železnice. Slavni deželni zbor! V svoji dne 22. januvarja 1887 je slavni deželni zbor sledeče sklenil: Deželnemu odboru se naroča, sporazumno s konsoreijem za dolenske lokalne železnice preiskati, s katero svoto je deželi udeležiti se pri dobavi kapitala za zgradbo dolenjskih lokalnih železnic in v kolikor utegnejo v to svrho pripomagati drugi udeleženci, ter o deželni podpori natančen nasvet staviti v prihodnjem de-želnozborskem zasedanji. Deželni odbor v zadnjem zasedanji zaradi tega ni v tej zadevi predložil nikakega poročila, ker ni mogel pričakovati, da bi slavni jdeželni zbor zagotovil primeren donesek za te železnice, preden bi mu bilo znano, kakšen bode izid konvertovanja kranjskega zemljiško-odveznega dolga. Ker se je konvertovanje za deželo ugodno zvršilo in si je dežela s tem opomogla, misli deželni odbor, da je zdaj prišel pravi čas, da se zopet začne obravnavati to za našo deželo jako važno vprašanje. Dandanes se na Kranjskem nahajajo povsem glavna prometna občila in zdaj gre največ le še za to, da se tisti deli dežele, ki imajo le malo občil, zvežejo po lokalnih železnicah mej seboj kakor tudi z glavnimi železnicami. Namen lokalnih železnic ne obstoji le o tem, da bi prevzele že obstoječi promet, ampak one morajo pripomoči tudi k temu, da se ondu promet oživi, kjer bi se lahko razvijal, ako ne bi manjkalo potrebne spodbude. Lokalne železnice ne omogočujejo le, da postane prevažanje boljše in cenejše, temveč one tudi močno pospešujejo pomnožitev prometa, ker prebivalci posameznih krajev veliko bolj drug k drugemu zahajajo in na ta način vse življenje in kupčijo bolj razširijo in ožive. Glavnica, katera se prihrani vsled cenejše vožnje po lokalnih železnicah nasproti vožnji z živino, pride na korist dotični deželi in vsled tega se po lokalnih železnicah povzdigne skupno premoženje dežele. Dalje postane vsled znižanja prevoznih troškov cenejši tudi dobava za obrtnijo potrebnih surovih pridelkov in isto tako se tudi izdelki cenejše prodajajo; naBledek tega |je, da se večjidel ustanove nove izdelovaluice ali tovarne, da se cena zemlji zdatno povekša in da se torej sploh povzdigne blagostanje prebivalstva. Ker gredo vse železnice, kolikor jih je do zdaj na Kranjskem, izključljivo le skozi severnozahodni del kranjske dežele, na jugozahodni strani ležeče ozemlje pa je še vedno izključeno od neposrednje zveze, je torej neobhodno potrebno, da se te razmere, ki z gospodarskega stališča ne morejo nikakor več dolgo trajati, kar najhitreje zboljšajo. Najpripravnejše sredstvo, da bi se dosegel za-željeni namen, bilo bi to, da bi se važnejši obrtni kraji in vasi, ki se glede kmetskih in gozdnarskih izdelkov, kupčije in obrta že pri sedanjih neza doatnih občilih odlikujejo, zvezali s splošuim želez niškim prometom na ta način, da se zgrade tu omenjene lokalne železnice, katere bi se stikale z obstoječimi železničnimi črtami, ki drže v Ljubljano Za potrebnost in nujnost zgradbe teh lokalnih železnic ne govore le navedeni splošni oziri, ampak tudi ugodne razmere glede" surovih pridelkov in kupčije. Mej tem ko na vshodu dežele najbolj cvete kmetijstvo in se širi vinoreja, premore južna stran neizmerno bogastvo lesa in močne zaloge rujavega premoga, katerih pa zaradi velike oddaljenosti od tistih krajev, kjer se lahko prodaja kurivo in zaradi drage voznine z vozom večidel ni mogoče v prid obrniti. Proga nameravanih dolenjskih železnic se začne na vshodni strani južne železnične postaje Ljubljanske, preseka potem vas Udmat, pelje po 45 metrov dolgem mostu čer reko Ljubljanico, drži potem mej prisilno delalnico in Codellijevem gradom, se dotika mestne klavnice na vzhodni strani, drži po 30 metrov dolgem mostu čez Cesarski graben i a pride deloma prekrižajo Hradeckegavas do Karlov-ške ceste, katero prereže pri kilom. 3*6 v njenem lastnem površji. Po tem prekrižanji ceste misli z navedeno cesto uštric napraviti železnična postaja, katera bode služila lokalnim potrebam mesta in pa za pre-važanje onega blaga, ki prihaja na ta kraj največ iz južno od Ljubljane ležečih delov dežele. (Dalje prih.) Politični razgled. iVotranj«' dežele. V Ljubljani 10. oktobia. Danes je dopolnilna volitev za državni zbor v Zwetlu namesto Schonererja, ki je vsled sodnje razsodbe zgubil mandat. Protisemiti močno agitu-jejo, da bi zopet volili Schonererja, če tudi po volilnem redu ne more več biti voljen Do 80 agitatorjev deluje zanj. Češki državni poslanec Zucker je te dni v „Češkem klubu" razlagal svoje mnenje o jeziku, v katerem bi se morale vršiti obravnave pri državnem sodi.s«* i. Poudarjal je, da bi se morala pri najvišjem sodišči obravnava vršiti v istem jeziku, v katerem se je stvar obravnavala v prvej instanci. Češki poslanec se je pa vender izrekel, da bi se pri najvišjem sodišči rabile poleg nemščine le še češčina, poljščina in laščina; hrvaščini, rusinščini in slovenščini pa te pravice ne privošči. Morda se boji, da bi se Poljakom zameril, ko bi se tudi potegoval za jednakopravnost Rusinov. % 'nanje «lržave. Kralj Nrbttki ne mara prav pritrditi vladi, da bi se proglasilo obsedno stanje. Odločil bode to stvar še le, ko se vrne v Beligrad. Garašanin prišel je pa pri njem v popolno nemilost. Rad bi ga kralj spravil iz Belega grada. Zaradi tega mu je vlada ponudila poslaništvo v Rimu, pa je je odklonil. Poslal je kralju prošnjo, da bi prišel opravičit se, pa kralj je prošnjo odbil in ga torej neče vsprejeti v avdijenciji. Minister Mijatovič mu je že dvakrat naznanil, da kralj želi, da ostavi deželo. V Hm ni u ni.ji je močno volilno gibanje. Prejšnja vladna stranka in velik del konservativcev so se sedaj sporazumeli in se bodo borili proti vladi. Ministerstvo bode le z največjim pritiskom moglo za-se dobiti večino. Sploh se pa že pri volilnih agitacijah vidi, da rumunske stranke nemajo jasnih načel, temveč gre le za osobe. Tudi glede vnanje politike posamične stranke prav ne vedo, kaj hočejo. Opozicija se sedaj laska Rusiji in to pred vsem le zaradi tega, ker vlada ni za Rusijo. Če bi se pa mnenja v vladnih krogih premenila, bi opozicija tako) iznašla separatne rumunske težnjo. ItulIJuiiNkim irredentistom ni prav, da pride cesar Viljem v Rim. S tem se bode tako rekoč zapečatila politika, po katerej Italija ne dobi Tridenta in Trsta. Irredentovci se zategadel ne bodo udeležili slavnostij, prirejenih v čast nemškemu cesarju. Mnogim Italijanom pa tudi zaradi tega ne godi prijateljstvo z Nemčijo, ker spodkopuje dobre odnošaje s Francijo. Naj italijanski politiki sodijo, kakor hočejo, narod vidi v Nemcih sovražnika svojega. Francoski ministerski predsednik pogostem vabi republičanske poslance k banketom in se Ž njimi posvetuje o položaji, pred vsem, kako bi uničili Boulangerjeve agitacije. Pri zadnjem banketu je Floa.uet izjavil se, da bodo Boulanger in njegovi pristaši zgubili tla, ako vlada predloži zbornici revizijo ustave. Povabljeni poslanci so pa «koro vsi se izjavili, da se bode s tem le napravila zmešnjava mej republičani v zbornici, ki bode le nasprotnikom republike koristila. Preiskave proti Geffckenu zaradi objave dnevnika pokojnega nemškega cesarja Friderika neso ustavili. Tega tudi ni bilo pričakovati. Bismarck se pa jako boji, da bi se kje ne objavil ves cesarjev dnevnik. V Angliji so gotovo napravili še več kopij, prudtio so ga odposlali v Nemčijo. Ce se dnevnik objavi v kakej drugej državi, pa še tožiti ne bodo mogli nikogar. Marocauaki sultan je nevarno zbolel. Bolezen si je nakopal v boji proti ustajnikom. Ako umre, utegnejo nastati nemiri v Maroku, kar bi dalo povod, da bi kaka evropska država poskusila prilastiti si to deželo. Že dolgo Španjci in Francozi hrepene po njej. Da dosedaj ni nobena teh vlastij poskušala je pridobiti, je uzrok to, da se vsaka boji, da bi jnj druga napovedala vojno. Dopisi. Iz Domžal 5. oktobra. [Izv. dop.] Četrtek 4. oktobra je bil za občino Domžale vesel praznik. Obhajala se je namreč 40letnica vladanja Nj. Vele častva Frana Josipa I. Že v sredo zvečer izrazila je občina svoje notranje čute udanosti in hvaležnosti do Nj. Velečastva s tem, da na zunaj je okrasila z z narodnimi in cesarskimi zastavami hiše, naredila prelepe transparente ter z razsvetljavo in ume:elj-nem ognjem pregnala temno noč. V tem prekrasnem svitu pa je korakala vrla domača godba svira-joča krasne skladbe mej pokanjem topičev. Drugi dan pa je rano budila godba občane, ter je po kratkem oddihljeji spremila ranogobro-ječo šolsko mladež, na čelu blag. gospod okr. glavar Friedrich, blag. gospod okr. šolski nadzornik Andrej Žumer, krajni šolski svet in občinski odbor v cerkev k sv. maši, katero je daroval Č. g. nadžupnik Janez Zoreč ob 8. uri zjutraj ter pri tej priložnosti tudi blagoslovil novo šolsko zastavo. Po sv. maši gre v istem redu s Trzinskem gospodom učiteljem in Šolarji pod domačo zastavo pomnoženi sprevod obdan od muogobrojnega občinstva v novo šolsko poslopje, katero se blagoslovi in izroči javnosti. Sedaj pa se prično nagovor. Čast. gosp. nadžupnik nagovori stariše ter jim kot dušni pastir v lepem govoru slika največje dolžnosti do otrok, ki tiče v vzgoji in pouku. Okr. glavar g. Friedrich opominja navzočne v jedernatem govoru na dolžnosti do vzvišenega vladarja in prvega dobrotnika nove zgradbe. — Gospod A. Žumer, kot okrajni šolski nadzornik, riše otrokom v prekrasnem govoru pot v bodočnost, po katerej se zadosti starišem, dobrotnikom, cesarju in domovini. Čast. gospod Sakser, kot katehet in izvrsten cerkven govornik pa je s svojim naudušenim govorom izvabil marsikatero solzo v oko, v spomin pa slehernemu utisnil. včerajšnji dan Ko je gospod nadučitelj Pfeifer svoj izvrstno sestavljeni pedagogičeu govor s spretnim naglašanjem končal, slede deklamacije, po katerih se razdele mej otroke podobice in slavnostne knjige, ki jih jo založila družba sv. Cirila in Metoda; za tem se odkrije kamenitna spominska ploča v spomin 401etnega vladanja Nj. Velečastva, ki je uzidana v šolski veži, ter s tem konča oficijelni del te slavnosti. Ob 1. uri popoludne pa se prične banket v krasnem hotelu g. Wenzel-na. Tu se je pri prav dobri postrežbi in šampanci običajno napilo Nj. Vel. cesarju, potem okr. glavarju — na to pa so sledile napitnice na razne stanove in pričujoče osobe. Da je bilo navdušenje veliko in da je pri tej priložnosti godba tudi svoje storila, mi menda ni treba omeniti. Domače stvari. — (Dnevni red XI. seje deželnega zbora kranjskega) v Ljubljani dne 11. okt. 1888. ob 10. uri dopoludne. 1. Branje zapisnika X. deželno-zborske seje 9. oktobra 1888. 2. Naznanila deželno-zborskega predsedstva. 3. Poročilo deželnega odbora z načrtom zakona, s katerim se prenareja § 5. zakona dne 13. junija 1882. 1. dež. zak. št. 25, 1. 1886., ob odkupu posestev se držečih novčnih in priroininskih davščin za cerkve, župnije in njih organe. 4. Ustno poročilo finančnega odseka o zvršitvi sklepov zadevajočih konvertovanje kranjskega zemljiško-odvezuega zaklada v novo deželno posojilo 5. Ustno poročilo finančnega odseka o proračunu deželnega posojilnega zaklada za 1. 1889. 6. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu zemljiško-odveznega zaklada za 1. 1887. 7. Ustno poročilo finančnega odseka o računskem sklepu deželnega zaklada za leto 1887. in o raz-kazu skupne imovine koncem leta 1887. 8. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnjah župaustev v Gor juh in Breznici glede podpore za uravnavo Savskih bregov mej Bregom in Zaspim. 9. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji občine Velike Poljane zavolj podpore za napravo vodotoka. 10. Ustno poročilo finančnega odseka o prošnji okrajno-cestnuga odbora Novomeškega zavolj podpore za cestne potrebščine. 11. Ustno poročilo upravnega odseka glede dovoljenja doklad za okrajne ceste. — (Imenovanje) Pravni praktikaut pri okrajnem sodišči v Rogatci, g. dr. Vilj. Janezi č, imenovan je avskutantom za Štajersko. — (Iz Prage) se javlja, da je več čeških mest sklenilo, imenovati ministerskega predsednika grofa Taaffea častnim meščanom. To pa radi tega, ker Taaffe ni dobil nobenega nemškega reda. — (Slovenska predstava) bode v nedeljo dne 14. oktobra t. 1. Igralo se bode: „Ena se joče, druga se smeje! Igrokaz v štirih dejanjih; spisal H. Laube, poslovenil I. K. Tudi ta predstava, kakor izvemo izza kulis, obeta mnogo užitka, tedaj je pač skrajni čas, da se naše občinstvo glede obiska otrese svoje malomarnosti, ki dramatičnemu društvu ovira napredek. Sedeži se bodo dobivali v nedeljo od 9. ure dopoludne pri čitalničnem kustosu (trafika) in zvečer pri kasi. — (Gos p. prof. Stri tar) slavni naš pesnik, čital bode v tej sčzoni slovenskega kluba na Du naji o Levstiku. Ta novica bode gotovo razveselila vse Slovence: Dunajske, da bodo neposredno iz pesnikovih ust imeli izvenredni užitek; Slovence v domovini in drugod pa, da bodo proizvod duho-hovitega moža čitali v „Ljubljanskem Zvonu", kateremu je slavljeni probuditelj slovenske književnosti svoj spis o Levstiku namenil. — Na prvem večeru slovenskega kluba, ki bode še ta mesec, Čital bode c kr. stotnik g. Igo Kaš, znani pod-liBtkar Pražke „Politike". Člani slovenskega kluba vesele* se tudi na že lansko leto obljubljena berila gg. prof. Šukljeja, dr. Streklja i. dr. — (Pred porotnim sod i ščem v Trstu) pričela se je včeraj obravnava proti gosp. M. Man diču, uredniku „Naše Sloge". Sozatožen je tudi Anton Franco, oba zaradi dopisa iz Oprtlja z dne 5. januarja t. 1., v katerem se je napadal cerkveni ključar Dali' Oste, ker je nekemu Nežiku utajil plačanih 200 gld. Kolikor posnemamo iz obravnave, je g. urednik Mandić jako previdno ravnal. Do-šlega dopisa ni prej tiskal, dokler nesta dve priči potrdili, da je vse res, kakor je v dopisu. Kakor ni bilo drugače pričakovati, potrdili so porotniki obe glavni vprašanji in sodišče obsodilo je gospoda urednika M and i ca na 150 gld. globe, na 60 gld. izgube na kavciji, vrhu tega mora obsodbo v italijanskem jeziku objaviti v „Naši Slogi". So-zatoženec Franco obsojen na 30 dnij zapora. — (Odgovorni urednik „Obzora") g. Franjo Pečnjak bil je v ponedeljek zaradi članka „Strossmaver" in dopisa iz Belo vara obsojen na 14 dnij zapora. To v Zagrebu ni nič čudnega in tudi glede „Obzora" ne, kajti obsodbe in globe neso redke. A ta slučaj imel je vender svojo posebnost. Ko je bda obsodba proglašena, odšla sta obtoženec in zagovornik domov. A čez pol ure poklicali so ja nazaj. Prišedši k sodniji, naznani jima predsednik, da se ni proglasila vsa obsodba, kajti sodišče da je obsodilo tudi list „Obzor" na 300 gld. izgube na kavciji. Zagovornik dr. Mazzura konstatoval je ničevnost dodatne te razsodbe ter prijavil priziv. — (Trgovinski minister) je zaukazal, da se pisma s črno-rudečezlatimi pečatnimi znamkami in z napisom „Wir Deutsche flirchten Gott und sonst Niemanden" ne smejo po pošti razpošiljati. Tako čitamo v nemških listih. — (Deželna sadna razstava.) V proslavo štiridesetletnega vladanja Nj. Vel. presvetlega cesarja Frana Josipa I. priredi ces. kr. kmetijska družba kranjska deželno sadno razstavo, v zvezi s pokušnjo kranjskih vin, ki bode od 18. do 21. dne oktobra t. 1. na starem strelišči v Ljubljani. Razstava bode slovesno otvorjena v četrtek 18. dne oktobra ob 11. uri dopoludne. Razstava bode odprta vsak dan od 9. ure dopoludne do 5. ure popoludne in od 7. do 11. ure zvečer. Vsak večer bodo razstavni prostori krasno razsvetljeni in igrala bode zvečer od 8. ure nadalje godba c. kr. 17. peš polka barona Kuhna. Na razstavi bodo razložeui pridelki in izdelki naslednjih skupin: Sveže sadje, sadni izdelki, drevesnični pridelki ter sadjarsko orodje in stroji. Na razstavi bode tudi posebna iz ložba kranjskega šolskega vrtnarstva. Vinska po-kušnja bode vsak dan od 1. do 5. ure popoludne in od 7. do 11. ure zvečer. Vinske poskušnje se bodo točile proti plačilnim listkom, ki bodo na prodaj pri blagajnici. V nedeljo dno 21. oktobra zvečer ob 9. uri bode v razstavnih prostorih javno sreč-kanje razstavne loterije. Srečke te razstavne loterije, ki šteje 50 dragocenih dobitkov, dobiti je pri vseh podružnicah kmetijske družbe, pri podpisani družbi v Ljubljani in pri blagajnici v razstavi po 20 kr. Glavni dobitek je vreden 200 gld. Ustop-nina v razstavo in do vinske pokušuje bode v če- trtek 18. oktobra od opoludne nadalje, v petek 19. in v soboto 20. oktobra stala po dnevi 20 kr. in ravno toliko zvečer, v nedeljo 21. oktobra papo dnevi 10 kr., zvečer pa 30. kr. Opomba : Kmetijska družba kot razstavni odbor je poskrbela, da bode dobiti v razstavnih prostorih mrzla jedila. C. kr. kmetijska družba kranjska. — (Povodenj.) Vas Stožice je včeraj bila vsa preplavljena, ker je Sava izstopila. Okrajni glavar g. Mahkot in 8 žandarjev hitelo je včeraj na pomoč. — Ljubljanica je od danes zjutraj malo upadati pričela. Barjani vsaj v mestnem okrožji doslej še neso prosili pri magistratu nobene pomoči. A malo je upanja, da bi bila nevarnost pri kraji, kajti dež še ne jenja. Na Grad hodilo je včeraj mnogo ljudij gledat preplavljeno barje, ki je deloma podobuo jezeru. Vender je voda nekoliko nižje, nego je bila pri poslednji povodnji. -■ (Duhovske spremembe) v Goriški škofiji. G. Peter Božič, vikar v Trenti, dobil je ku-racijo v Ravni pri Cerknem; g. Janez Remec no-vomašnik, pojde kot kaplan v Podbrdo ; g. Gregor Štrukelj, vikar na Gorenjem polji pojde kot tak v Plave; na njegovo mesto pride g. Anton Trpin, vikar Zapotoku; g. Janez Vidmar, kaplan v Štanjelu, ne pojde v Kanal, kakor je bilo naznanjeno, ampak v Bilje; Kanal ostane radi pomanjkanja duhovnov brez podružnika; g. Jakop Pirih, kaplan v Mirnu, pojde kot vikar v Vipolže ; na njegovo mesto no-vomašnik g. Jožef Kalin; novomašnik g. Jožef Kosec po poučeval krščanski nauk na c. kr. deški vadnici v Gorici, dokler se ne bo imenoval stalen katehet tej šoli. G. Evgen Jordan, kaplan v Ogleji, premeščen je kot tak v Št. Peter ob Soči; njegov naslednik na dosedanjem mestu bo novomašnik g. Janez Marchesan; g. Jožef Ballaben, kaplan v Brumi, dobil je župnijo Villese; g. Janez Cutini, kaplan v Staranzanu pa župnijo Št. Kocijan ob morji; novomašnik g. Jakob Brumat dobil je službo kaplana v Brumi; novomašnik g. Alojzij Cleri pa v Korminu; g. Janez Visintin, vikar v Št. Martinu na Krasu, pride kot tak v Korono; njegovo sedanje mesto dobi g. Franc Michelutti, oskrbnik v Št. Kočij anu ob morji. Razpisane so: dekanijska župnija Devin (patronu Tereza kneginja Hobenlohe) do 13. ter kuracij Dolenja Tribuša in Lokve do 16. t. m. g. Janez Červ, vikar v Vedrijauu, vsprejel je duhovsko službo v Šturiji pri Sežani v Tržaški škofiji. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Berolin 9. oktobra. Danski princ Val-demar in švedski ministerski predsednik Bildt, odlikovana z redom črnega orla. Giers dobil red črnega orla z briljanti. Atene 9. oktobra. „Agence Havas" : Navzlic vsemu oporekanju orleanističnih časnikov je zaroka princa Georgiosa s hčerjo vojvode Chartres-skega gotova. % i Mtojl (331—233) S jI za vse leto gld. 4.60; za pol leta j Ji j gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. J •JgU^-------t*7,-fr.p- is seutasm..-j^jpt---------ra»f>r----raiiS 9. oktobra: Pri Momi: Lambofg iz Celovca. — Pollak, Gaber, Stein z Dunaja. — Piato .zkv iz Prage. — Streitter, Šmfd, l,iintf, Kreidel iz Prage. — Rautoig iz Gradca. — Luatig iz Prage. — Corosaa z Reke. Pri M »11*1 : Kirsobhbf, Klein, Sin^or, Kukel, Peter-uiichl z Dunaja. — Lukanitach iz Amerike. — Kielhauser iz Gradca. — Hartel z Dunaja. — Pelz iz Trata. — Sa-xinger Iz Linza. Pri Ju/.iM'iii kolodvoru: Raznoditiik iz Bleda.— Follhofher z Dunaja. Pri avMtrijHkeiii eesnrji: Kn ti-rnitr iz Krejanč. Meteorologično poročilo. o Čas opazovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mo-krina v mm. 8. okt. 7. zjutraj 2. popol. y. zvefter 789*1 mm. 72i> 4 mm. 799 8 Mt 7 8° C 68" C 7-0° C hI. avz. hI. zah. si. zah. dež. dež. ..bi. 34'lGmm. dežja. 9. okt. 7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer 7215-7 mm. 729 0 mm. 731-2 mm. 7 0" C 10 6" C 8-0° C al. vzh. al. svz. al. zah. dež. obl. dož. 19-OOmn. dežja. Srednja temperatur* 72° in 83\ zu B'40 iu 42° pod noruialotn. IDuLZisijslra, "borza. dne 10 oktobra t. 1. (Izvirno telegraflčno poroćilo.) včeraj — danes Papirna renta.....gld. 8l0f> — gld. MI • •_'."> Srebrna renta....., 8190 — „ 82 4» Zlata renta...... , 10^-95 — , Hit - 5 marčna renta .... „ 97-15 — , 97 40 Akcije narodne banke. . . , 8 V**— — , 876*— Kreditne akcije......304 40 — „ 307 20 London........ „ «*W — , 12190 Srebro.........—'— — o —*— Napol......... , 9-^4«, - , 9-62»/, C. kr. cekini......5*7 ti — , 5-75 Nemfike marke .... , &fr$S% — - 5947", 4 državne srečke iz 1. 1864 250 gld. 188 gld. — kr. Državne srečke iz 1. 1884 10*» „ 171 „ 2 • „ Ogerska zlata renta 4*0 . . ... 99 „ 30 „ Ogerska papirna renta 5°, , ... 90 „ 1)6 B Štajerske zemljišč, odvez, oblig. 106 „ 50 ,, Dunava reg. srečke :"»".„ . loo gld. 119 „ 75 ,, Zemlj. ob", avstr. 41 J „ zlati zast. listi . 122 „ 75 „ Prior, oblig. Elizabetine zapad, železnice — — Prior, oblig Ferdinandove sev. železnice 99 „ 70 „ Kreditne srečke.....100 gld. 182 „ — Radolfove srečke..... 10 ., 80 — „ Akcije anglo-avstr. banke 120 ,, 110 ., 75 „ Tramraway-druIt velj. 17<» gld. a v. . 328 „ — Pisarja, sprotnega in treznega, inotarnka pisarna na <;<»- renj*keiii. Isti mora lupo pisavo imeti in v maurskih dolih izurjen biti. (liti'—8) V. VERSEC, lastnik I. jažuoštajersk.ega vrta za rože in sadno drevje na lti/rl i-.li.-m pri IJrožIcali (R%nnX priporoča veliko zalogo lepih močnih sadnih dreves najboljše vrste, pripravljenih im JeMennko sauenfe, kakor tudi (670—1) p<» najnižji ceni. — Cenika pošilja franku. f^Tp"v1Dlc"&"c0MlpA"^ ji priporočata p. n. občinstvu za anione, kavarne, ^ "* komI line, privul mi stanovanja i. t. d. * j lepe I Uončene pečij \\ po |ako nlaki ceni ter i/, najboljšega blaga ^ S izdelane. (440—31) p A Zaloga: v Slonovih ulicah št. 9. ^ Razglas. V zmislu §. 62. obč. reda za deželno stolno mesto Ljubljano daje se javno na znanje, da je občinski svet v denašnji javni seji sklenil prositi, da sme občina Ljubijauska: 1. Skozi deset let pobirati gostaščino še jeden-krat toliko, kakor je sedanja. 2. Najeti posojilo 500.000 gld. Pritožbe zoper ta sklepa uložiti je pri podpisanem magistratu v 14dnevnem zapadnem roku, t. j. do 17. dne oktobra letos. Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne* 2. oktobra 1888. (B50—3) V zobozdravniškem atelijeru v Gospodskih ulicah št. 2, I. nadstropje, se ordinuje vsak dan od 10. do 12. in od 3. do 5. ure. (662—2) VINKO eA.MIIIII, kamnosek v Ljubljani, Parne ulice niš. štev. 9, (začasna podružnica poleg mesarskega mosta) priporoča p. n. občinstvu svoje vsakovrstne lično Izdelane nagrobne spomenike od različnih marmorjev po jako nizki ceni. PreuaBtito duhovščino prosi uljudno za. naročila i*scga v njugovo stroko spadajočega cerkvenega delu in vse stiivhinskc podjetnike za razuotera stav-binska dela. — Vsestransko hoče po nuj nižji ceni izvrstno ustrezati. (673—1) V Ljubljani, dne 9. oktobra 1888. kaiiuioNt* k. Najboljši in najpripravnejši način hranjevanja je gotovo zavarovanje življenja. Zavarovanje življenja koristno je vsakemu, neobnodno potrebno pa onim, ki imajo skrbeti za rodbine. Naše življenje odvisno je od tojikerttl slučajnosti, da ne .sinemo nikdar puščati iz oči bodočnosti onih, ki so nam dragi in za katere skrbeti smo obvezani. Najboljši pripomoček za to je zavatovanje življenja, katero je urejeno tako, da daje priliko vsakemu udeleževati se njegovih dobrot. Za neznaten denar more se zavarovati kapital, ki se izplača po smrti preostalej rodbini, ali dota, ki se izplača otroku, kedar doživi 18., 20. ali 24. leto. Poslednje zavarovanje važno je zato, ker se zavarovana dota i/plača tudi tedaj, ko bi oni, ki jo je zavaroval, umrl takoj potem, ko je uplačal prvi obrok, in ker se vsa uplačana premija vrne, ko bi zavarovani otrok umrl pred dogovorjeno starostjo. More se pa tudi zavarovati kapital, ki se izplača zavarovancu samemu o dogovorjene] starosti (n. pr. v 40., 50. ali 80. letu), ali pa njegovim dedičem, ko bi utegnil umreti prej Vse to načine zavarovanja upeljane ima vsaj emu O a-rovalna banka „SLAVIJA" v Pragi, katere prednost je še to. da je pri njej vsak člen brez kacega posebnega priplačila deležen vsega čistega dobička, ki je leta 18S7. iznašal IO°/(), v prejšnjih letih pa tudi že po 20° 0, 25%, celo 48°/o- Konci leta 1886. bilo je pri banki „SLAVUI" za življenje zavarovanih 40.497 osob za 22,835.193 goldinarjev. Vsa pojasnila da c brezplačno (288—67) glavni zastop banke „SLAVIJE" v Ljubljani v lastnej hiši (Gospodske ul-ce 12). Potniška gostilna se da v najem. Hiša št. 22 v Kamniškem mestu pri Ljubljani, po domače „Pri Krištofu", ki je že 30 let vedno dobro obiskovana, ter obeta posebno mnogo donašati, ko se bo zgradila železnica, se 8 I. dnem januvarja 1889 na več let da v najem. Kaj več pove lastnica gospa J. Rotter na Kongresnem trgu (v Zvezdi) štev. 4 in iz prijaznosti g. Edvard Zaiiger, trgovec v Kamniku. («34—3) 40 teliti renontmće i Profesorji e. kr. klinike na Dunaji, protVsor Drnache* l>roffS(irSdinit»l<'r. pok. profesor Oppol/.er. kakor tudi \ee. dnizili Nlov4M-ili f.drat nikot n\\* niim-jo i« priporočil jo le pristno in s\«-toviio Mlaviio c. kr. «lvorn«*ut* zolmailraviilka za vsakdanje« porabo, ker jo boljša, nego vsaka druga sobna vodu, kot pre-servativno sredstvo proti vs«'in zobnim in u tnitti boleznim, priznana vod« ca grgranje pri kroničnih vratnih boleznih In neobhodno potrebna pri rabi mine* ralnih vod, kateri), če so hkratu rabi z Dr. POPP-a šotnim praškom ali zobno pasto, ohrani vedno zdravo in lope zobe. IflST' I*ri neprestani raki «lr. I"opp-ovik zobnik m-c-InI-i ste pre-J&" preči in ousiruni rast tfrobnik •glivic, za katere |e UNtna iJEF votllun tako ngoilna tia. katere se lotijo zob, milo a 30 kr. £JtF~ l*re«l knpovimvein poiiunjene Anallirnvl|ent pre|>arat, n Kttteriin we zobje pre/.go Petričifi, Edvard Mabr, I'eter Lassnik, bratje Krisper; v Postojini: Fr. llaccaric.h, lok>ir; na Krškem: F. 1'oniches, lekar^ K. Entfelsberger, trgovina z galanteriJHkim blagom; v Idriji: J. WartO, lekart v Kranji: K. Savnlk, iekar.' Martin Pettau, trgovec; r Škofjej Laht: 0. Fabiani, lokar; vKočevji: J. Krauue, lekar: p Ajdovščini: M. GrUglielmo, Iekar; r Litiji: J. Beael, lekar; r Metliki: Fr. Wacha, lekar; v Radovljici: A. Roblek, lekar; v Norem mestu- F. Uaika, D. KL/.oli, lekarja; A. (tustin, trgovina /. galanterijskim blagom; v Kamniku: J. Močnik, lekar: »> Trebnjem: J Ruprecht, lekar; v Crnomlji: J. Blažek, lekar; p Vipavi: A. Leban, lekar. Srečke Obrtne Razstave, Prirejene v Proslavo Cesarske Svečanosti, samo 50 kr. G lavni dobitek oldinarjev. (658—8) Loterijska pisarna komisije za slavnostno obrtno razstavo, Dunaj, Bartensteingasse ^r. 4. % *»~3H3 Izdajatelj in odgovorni urednik: D r a g o t i n Hrib a r. Lastnina iu tisk -Narodne Tiskarne".