LETO VIII. ST. 40 KRANJ, 1. OKTOBRA 1955 Perspektive domžalske komune Razgovor s predsednikom komune tov. Francem Avbeljem-Lojkom Predsednik domžalske komune, narodni heroj tovariš Franc Avbelj - Loj ko, se je rad odzval vabilu, da bi za naše bralce odgovoril na nekatera vprašanja o problemih in nalogah ljudskega odbora domžalske komune. Naš sodelavec Janko Cotman mu je zastavil naslednja vprašanja: »Kakšne so bistvene razlike novega ljudskega odbora od ljudskega odbora bivše mestne občine?« Odgovor: »Struktura sedanje domžalske komune je precej drugačna od strukture bivše mestne občine. Nov ijudski odbor je prevzel v u-pravljanje razen bivše mestne občine Domžale še nekdanje občine Lukovico in Blagovico, ter del bivših občin Radomlje in Trojane. Po gospodarski moči in po obsegu je naša komuna ena največjih med komunami nekdanjega ljubljanskega okraja, saj obsega nad 13.000 ha površine, kjer živi okrog 17.000 prebivalcev. S pritegnitvijo omenjenih občin, ki so v pretežni večini izrazito kmečkega značaja, je dobilo gospodarstvo nove komune močan poudarek tudi na kmetijstvu. Vsled tega bo moral nov ljudski odbor precej prispevati k vskla-jevanju razvoja in pravilnemu sorazmerju med industrijo, ki je zelo močno razvita, in kmetijstvom. Na območju komune bo o-snovanih 22 krajevnih odborov. Tudi načelo: Kolikor več svetov — toliko boij množično bo sodelovanje volilcev pri upravljanju komune, smo vzeli za resno in nujno. In prav zaradi tega se je ljudski odbor odločil za ustanovitev desetih svetov, ki so že izvoljeni, od katerih pa bodo v kratkem vsi pričeli z delom. Nadalje se je ljudski odbor odločil, ustanoviti tudi štiri občinske pisarne, ki bodo i-mele svoj sedež v Radomljah, Lukovici, Blagovici in na Trojanah, kar je za prebivalce v oddaljenejših krajih zelo u-godno.« »Tovariš predsednik, kot jc videti, nimate še vseh uslužbencev, predvsem ne z višjo šolsko izobrazbo. Kako boste to rešili?« »Uslužbence imamo v glavnem že vse, ne moremo pa dobiti onih z višjo šolsko izobrazbo. Teh uslužbencev ne moremo dobiti predvsem zaradi tega, ker nimamo možnosti nuditi jim takšne plače, kot jih nudijo podjetja, ker so plače za uslužbence državnih organov določene. Potrebno bi bilo, da bi se plače u- Franc Avbelj - Lojko službencev v državni upravi izenačile s plačami uslužbencev v podjtejih. Menim, da takšne težave nimamo samo v Domžalah. Za naše uslužbence smo že zgradili nov stanovanjski blok z več stanovanji, v katerega so se prvi že vselili. Sedaj gradimo še en blok za uslužbence komunalne uprave in za uslužbence zdravstvenih u-stanov.« »Kakšne so perspektive novega ljudskega odbora glede komunalne dejavnosti?« »Na območju Domžal in o-kolice je industrija zelo močno razvita. Imamo nekaj zelo velikih podjetij, kakor »Indu-plati«, Papirnico na Količe-vem, »Toko«, »Mlinostroj«. Vsa ta podjetja ustvarjajo nad štiri milijarde dinarjev narodnega dohodka letno. S tem ima torej domžalska komuna sijajne pogoje za svoj nadaljni razvoj, kakor tudi za potrebne komunalne gradnje. Potreb po komunal, gradnjah pa je v naši komuni zalo veliko. So prav posebno s priključitvijo ostalih nekdanjih občin so se v teh krajih pokazale potrebe po gradnjah novih šolskih poslopij in za dograditvijo vodovodov. Pa tudi ostale komunalne grad-l.je v teh krajih so precejšnje. Za prvo, važnejše komunalno delo smo se odločili za zgraditev novega šolskega poslopja v Zlatem polju, znanem partizanskem kraju. Za to i-mamo že odobrene potrebne načrte in pripravljen denar. Pred kratkim je bila v Ožbal-du dograjena nova šola, ki je bila 18. septembra letos izročena svojemu namenu. Vendar pa nam je za zaključna dela zmanjkalo nekaj finančnih sredstev, ki pa jih bo moral ljudski odbor čimprej zagotoviti. V Domžalah bi želeli urediti cestno kanalizacijo in zgraditi vodovod, pa tudi u-lice in ceste bi radi čimpreje uredili. Nadalje nameravamo v Domžalah zgraditi večjo trgovsko hišo v središču mesta. Ravno tako bi želeli z nadaljevanjem in dograditvijo regulacije Kamniške Bistrice, ki ob hujšem dežju neprestano grozi s poplavami itd. Želel bi poudariti še to, da so dosedanji upravni prostori ljudskega odbora v upravni stavbi pretesni. Prav tako je tudi« podružnica socialnega zavarovanja stisnjena v neprimernih prostorih. Zaradi tega je nujno premestiti Dom onemoglih iz Domžal v drug primernejši kraj. Vsa ta dela, ki sem jih naštel — vseh potreb niti naštel nisem — bodo vsekakor terjala precejšnje investicije. Povsem jasno je tudi, da vseh del hkrati ne bomo mogli izvršiti. Panorama Domžal Ob Tednu matere in otroka ioiotiiiai priletne počitnice V južnem delu istrskega polotoka, le nekoliko kilometrov pred Pulo, leži prijazna ribiška naselbina — Fazana, ki je obenem izhodiščna luka za otoke Brioni. Fažano si je Kranj izbral za svoje bodoče letovišče za otroke — zdravstvene kolonije in taborjenja. Ta kraj zato, ker je v tem predelu podnebje, ki Gorenjcem najbolj prija, brez neznosne obmorske poletne vročine in z najmanjšimi poletnimi padavinami v severnem Jedranu, kar nam dokazujejo dolgoletna metereološka opazovanja. V lanskoletnem Tednu otroka je bil pri Občinskem ljudskem odboru v Kranju osnovan Sklad za varstvo in zaščito otroka, v katerega so domače tovarne in podjetja prispevali okrog 3,800.000 dinarjev, s katerimi sta nakup predvidenega posestva v Fazani in preureditev vile omogočena. Preko letošnjega poletja je kranjsko Društvo prijateljev mladine, skupno s taborniško V Cerkljah bodo prvič praznovali Občani Cerkelj bodo od 2. do 9. oktobra praznovali svoj občinski praznik, ki je pravzaprav vezan na velik dogodek, na napad na Cerklje, ki je bil 4. oktobra leta 1944. Ze dan pred začetkom praznovanja bodo odkrili v Praprotni polici spominsko OBRAZI IN P03AVI Odkrito povedano Da se razumemo: prav nič nimam proti Človeku, ki dela tisto kar misli. Ce je torej nekdo veren, naj hodi v cerkev. Po Ustavi rnu je zagotovljena svoboda veroizpovedi in Opravljanja verskih obredov. To ne pomeni, da ne bi mogel biti tak človek dober držva-Ijan, skratka, dober človek. Zato ne pomeni, če napišem, da je verska v^goja poneumljanje ljudi, da sem sovražnik vseh tistih, ki verujejo v nekaj, v kar jaz no verujem. In obratno: tudi cerkev ne bi »mela smatrati, da se je treba biti proti vse-niu, kar ni cerkvenega. Vendar žal večkrat tako smatra. Primer homškega »žegnanja« cerkvenih orgel, je dovolj zgovoren dokaz. Tu namreč ne gre za to, kdo bo koga. Tu je bitka že zdavnaj odločena in jaz pri tem nisem ne kriv ne dolžan. Koliko časa bo trajal proces osveščanja naših delovnih ljudi, zavisi le še od aktivnosti naprednih sil. Brez slepomišenja lahko povemo, da je religija, kot ideologija fevdalizma preživel;) In da je cerkvena, jezuitska morala, dvolična. Sedaj gre za to, da se uveljavijo, hkrati t Uveljavljanjem novih, socialističnih odnosov ni^d ljudmi, tudi nove socialistične moralna j&Orrne. In VS« napredne sile, ves naš demokratični mehanizem družbenega upravljanja, v«a naša podjetja, ustanove, kulturne institucijo, vse to mora doprinesti svoj delež k ianju našega človeka. 2al pa vedno ni tako. Mnoga podjetja je svobodna konkurenca« (boj za pri ■ rahljanje čim več denarja) pribijala tako daleč, da ne ločijo več kaj je prav kai pa ni, kaj Be socialističnemu podjetju spodobi in kaj r''' ■". Svojimi postopki večkrat sama sebi i/-Podknp.ivajo družbeno osnovo, pljujejo v 1 i ' 1iO Skledo. Evo primera: kranjski »Putnik« je pred mesecem razposlal vsem župnijam v okraju pismo, v katerem prosi župnike, naj agetira-jo med svojimi verniki za izlet na Sveto goro, ki bi ga priredil »Putnik« 15. avgusta. Torej v največji sezoni, ko so naši delovni kolektivi, ki so želeli prirediti kak turistični Izlet, čakali na avtobuse tudi po 14 dni in celo po tri tedne, se vendarle najdejo prevozna sredstva — da uporabim stare besedt — za poneumljanje ljudi. Zakaj? Ko smo vprašali šefa »Putnika« v Kranju zakaj, nam je odgovoril, da pač zato, ker bi izlet vrgel 50 tisočakov čistega! Dobro premislimo o tem primeru in prav bi bilo, da se ob njem nekaj naučimo. Drugi primer: v Bohinju je bila pred dvema tednoma velika verska svečanost. V redu! Zelo čudno je sicer, da so bile vse pri-prave na tO slovesnost popolnoma tajne. To da slutiti, da nameni niso bili ravno najbolj iskreni. Zelo čudno pa je — in a tem se sedaj organizatorji tega slavja radi pobahajo — da je bil ta dan v Bohinju za organista sam n ktor Akademije za glasbo v Ljubljani prof. Janko Ravnik. Dobro, če bi bil to le prof. Janko Ravnik, S on jc hkrati tudi rektor Akademije za glasbo! On zavzema nek vidnejši družbeni položaj. In prav ta družbeni položaj je dal OJO »težo« njegovemu javnemu nastopu v Bohinju. Smatram, da je družba, ki daje človeku določen, vidnejši družbeni položaj, upravičena zahtevati od njega, da ta položaj ne uporablja proti njenim interesom. ABC ploščo partizanskim kurirjem, ki so žrtvovali svoja življenja za našo svobodo, ko so zgoreli v kurirskem bunkerju, katerega je zažgal sovražnik. 2. oktobra bodo v Zalogu odkrili spominsko ploščo komandantu II. bataljona Šlandrove brigade — Judu, — ki je padel v borbi s črno roko. Isti dan bo v Sidražu odkritje tudi spominske plošče partizanu Tršu in še nekaterim domačinom, katerim so vzeli mlada-življenja domači izdajalci, belogardisti. Skozi ves teden pa bodo v Cerkljah razne prireditve. Tako bodo predvajali v Zadružnem domu dva jugoslovanska filma »Ešalon dr. M.« in >Bila sem močnejša«, v okviru Ljudske univerze bo predavanje o sadjarstvu združeno s predvajanjem ozkega filma, občinska gasilska zveza bo tudi združeno s predvajanjem nekaterih filmov pokazala občanom prvo pomoč in reševanje požarov. KUD Cerklje bo imel slavnostno akademijo, medtem ko bodo v petek gostovali slovenski književniki, ki bodo imeli popoldne literarni večer za šolsko mladino, zvečer pa za odrasle, v soboto pa bodo gostovali Fantje na vasi z večerom partizanskih in narodnih pesmi. V nedeljo bo že zgodaj zjutraj budnica, nato slavnostna seja občinskega odbora, zatem povorka in prireditev Avto -moto društva. Po povorki pa bo velika slavnost z zaključnim govorom in nato partizanski miting, na katerem bodo sodelovali tudi Fantje na vasi. B. organizacijo, organiziralo prvo večje letovanje — taborjenje ob morju. V prekrasnem borovem in cipresnem gozdičku — naravnem parku, je stalo 46 šotorov, v katerih je v štirih izmenah taborilo skoro 450 tabornikov. Taborišče, ki je v prijetni senci, loči od obale okrog 60 m široka in 300 m dolga ravnica, uporabna za razna igrašča, sama obala pa je s svojo plitvino skoro 50 m od obale, imenitno kopališče tudi za najmanjše. Edini ne-dostatek — pomanjkanje vode v neposredni bližini — je z razmeroma majhnimi stroški, možno rešiti z napeljavo vodovoda. Ta prostor bi se v bodoče uporabljal za taborjenja zdravih otrok, ki si želijo oddiha ob morju. Združitev zdravstvene kolonije in taborjenj v enem kraju, prostorno primerno ločeno, kot je to naravnost idealno v Fazani, ima mnogo prednosti; vzgojne, ker je hkrati v istem kraju zbranih več vzgojiteljev in pedagoških delavcev, ekonomske pa pri večjem številu omogočajo lažje in cenejše oskrbovanje. Potrebno je, da iz dosedanje prakse vsakoletnega menjavanja krajev letovanja, s plače- vanjem, preidemo na stalno letovišče in prostor stalnih taborov. Vsakoletni, tudi investicijski stroški, bi se s tam znatno zmanjševali, kar bi vsekakor tudi pocenilo letovanje ali taborjenja sama. Lastni dom za stalna letovanja zdravstveno ogroženih otrok, nam omogoča letovanje tudi spomladi in v jeseni, ne pa samo v času šolskih počitnic. Oddaljenost Fazane naj nas ne moti. Nekoliko daljša vožnja po železnici je s prevozom od Vodnjana (5 km) ali Pule (7 km) neprimerno cenejša, kakor pa daljši avto-bustni prevoz v katerikoli drugi obmorski predel zapadne Istre, ne glede na že o-menjene klimatske prednosti in pogoje okrog Brionov. Ob letošnjem Tednu otroka je želeti in bi bilo prav, da se prav vsi: tovarne, velika in mala podjetja, zadruge, obrtniki in zasebniki • spomnijo Sklada za varstvo in zaščito otroka ter s prispevki omogočijo nabavo opreme za zdravstveno kolonijo in taborjenje. Ti prispevki se nam bodo najbogatejše obrestovali, saj so namenjeni našim o-t rokom, ki so in morajo biti skrb nas vseh. lepo je bilo v Cerkljah „Kmetijski dan** je uspel Preteklo nedeljo je bil za cerkljansko občino pomemben dan in hkrati praznik. Kmetijske zadruge iz Velesovega, Cerkelj, Zaloga in Brnikov so priredile kmetijski dan, ki je lahko rečemo, uspel. Organizirali so živinorejsko razstavo, sadjarsko, čebelarsko in poljedelsko, ki so pokazale, da se v cerkljanski občini lotevajo, čeprav še ne povsod, načrtega kmetovanja. Razstave si je ogledalo precej ljudi, ki so prihiteli v nedeljo v Cerklje iz bližnje o-kolice pa tudi iz Kranja. Prišli so tudi gostje, med njimi France Popit, član Izvršnega sveta LRS, Tone Hafner, predsednik OZZ Kranj, sekretar Predstavniki OLO Kranj t Beljaku V sredo je odpotovala v Beljak, na čelu s predsednikom OLO Miranom Košmeljem, 5- članska delegacija. Med 5-dnevnim bivanjem v Avstriji se bodo predstavniki OLO Kranj razgovarjali s predstavniki Koroške deželne vlade in koroškimi kmeti o možnostih paše na nekaterih obmejnih planinah in sicer Blekova planina, Crni vrh, Mikulka, Je-pica in drugih. Sedanji obisk je le nadaljevanje že začetih razgovorov bivšega OLO Radovljica v smislu Gleichenberškega sporazuma. Dogovorili se bodo, kateri kmetje bodo lahko pasli na posameznih planinah. Določeno bo tudi število glav živine, katero bodo lahko pri- ■ rili čez mejo. OO SZDL Zvonka Lesjak in drugi. Razstavo je otvoril predsednik cerkljanske občine, pohvalila pa sta organizatorje in jim dala pobude za nadaljne delo predsednik cerkljanske občine Janez Močnik in predsednik OZZ Kranj Tone Hafner. KMEČKA OHCET Nič manj pomembna, vsaj občani so ji posvetili prav tako pozornost kot razstavam, je bila kmečka ohcet. Okoli 9. ure se je že zbralo pred zadružnim domom precej voz, zapreženih z iskrimi konji. Starešina je bil na mestu in nato — v galop. Bala, ženin in nevesta s spremstvom, so obiskali vse okoliške kraje in se utrujeni vrnili okoli dveh popoldne spet v Cerklje. — Lepo je bilo. Op. ur.: Zaradi pomanjkanja prostora bomo obišrnejša poročila in ocene 'o kmetijskem dnevu v Cerkljah priobčili v naslednji številki našega lista. _ Še nekai za ... Razen številnih manjših prireditev v »Tednu matere in otroka«, ki bo od 2. do 9. oktobra, bo Mestno gledališče z Jesenic v teh dneh razveselilo naše najmlajše s »Trnjul-čico«. 5. oktobra jo bo uprizorilo doma, 6. v Loki, 7. v Kranju in 8. v Tržiču. Pripravljalni odbori v komunah pa bodo s sodelovanjem šolskih vodstev poskrbeli, da bodo na vseh šolah roditeljski sestanki. Tu se bodo starši razgovarjali z učitelji o vzgoji otrok. Slučajna beležka Posezonska meditacija na Bleda Smo v posezonskem ča- Marsikateri hotel bo le s te- su... Oblaki čedalje žavo >zaspal«. Kdo ve ali se bolj vztrajno prekrivajo jih bo prav tako število pre- nebo... Jesen postaja vsilji- budilo na pomlad in vstalo .. va... Zivžav in hrup sta za Veselo, s polno pričakovanja, nami. ali pa z levo nogo? ... Življenje v turističnih kra- Posezona je in ... vse je po- Nastopa dolgčas. jih se »normalizira«, vsakoletni zimski (Kako dolgo še? ...) Vse okolje dobiva »posezon-ski« karakter. Zlasti tudi na Bledu ... Hoteli bodo začeli s 15; ok- ne mQre gprijazniti z dejstvom, tobrom svoje medvedje zimsko da ni yeč SQz da . >zla_ spanje. Mnoge izmed njih bo- t doba< mim0./. do zaprli... (Manjša izguba bo, če bodo zaprti, kot pa da To so: cene!... bi čez zimo poslovali!...) I. AUSEC sezonsko: sončni žarki, ki niso več tako zlatorumeni kot poleti, gostje prav tako (plačujejo samo z dinarji) in... tako je postrežba. Le nekaj se še ne more in PO DESETIH LETIH SO ZNANI SIROM PO SVETU Tito: Šport je potreba Za 10-letnico svojega dela zen delovnega kolektiva »Ela- so se v tovarni športnega o- na« tudi številni gostje — rodja »Elan« v Begunjah pri- predsednik Zveze za telesno pravljali z veliko prizadev- vzgojo »Partizan« Slovenije nostjo že nekaj mesecev prej. V počastitev tega svojega praznika so organizirali smučarske tekme na Komni, razna druga športna srečanja, izlet v Cerkno in drugam. Na- Zoran Polič, poveljnik gasilske zveze Slovenije Miran Spicer, predsednik OO SZDL Mirko Zlatna r, predsednik komune Radovljica Jakob Eržen, predsednik združenja dalje je ob tej priliki njihov športnih podjetij FLRJ Žika sodelavec tov. Slavko Knafelj Simon, predsed. Zveze špor- zbral podatke o delu podjet- tov Slovenije Leopold Krese, ja, vse od začetka v Kroniki, ter drugi zastopniki podjetij Glavno slavje — 10-letni iz Sarajeva, Skoplja, Beogra- jubilej — pa so praznovali v da, Zagreba, Ljubljane in o- nedeljo. Po slavnostni seji koliških krajev. Med gosti sta Delavskega sveta so se sveča- bila tudi poznana športnika nosti v novem, še ne izgotov- Tinček Mulej in Matevž Kor- ljenem, objektu udeležili ra- dež. Z 19. zasedanja Delavskega sveta Železarne Jesenice V uvodnih besedah je predsednik upravnega odbora Jože Vidic označil zgodovinski razvoj podjetja, direktor Rudi Finžgar pa nekaj svojih doživljajev ob ustanovitvi. Devet delavcev, ki so v podjetju vse od ustanovitve, ka-.l.i , , v . * i kor tudi ostali Člani podjet- V soboto dopoldne so se zbrali v dvorani Delavskega valjarne tanke pločevine itd. ja> so nagrajeni in po- doma člani Delavskega sveta Železarne Jesenice k 19. za- Nanizali so vrsto predlogov, hvaljeni za svoje delo Za sedanju. Na zasedanju so člani komisij poročali o proiz- katerih izvajanje bo pripomo- slavnostnim delom so pred-vodnji in izvršenem planu, o odobritvi del iz amortizacij- glo k izboljšanju proizvodnje, stavniki kolektiva skupno z skega sklada, o dvigu strokovnega šolstva, o raznih proš- Zanimivo je bilo tudi poročilo gostj ponesli venec talcem v njah in pritožbah ter drugem. tov. Popova o prodaji osnov- Drago. .....___nih sredstev, o mesečnem o- v tpm ?aci, cn « c™-.iih ^™ Tov. Božič je poročal, da je 108,2%, v jeklovleku s 106,8%, bracunu za julij 1955 0 amor. #%^£*L ^Z^^J^l bil družbeni plan dosežen v cevarni s 101,8%, elektrod- tizacijskem skladu za zame P tUdl razstavo avgustu le z 99,8%, od ja- nem oddelku s 104%, ope nuarja do avgusta pa 100%. karni s 100% in v livarnah s Blagovna proizvodnja je bila 115,1%. Kljub dobri proizvod- dosežena v avgustu, za ob- nji v nekaterih obratih, je iz- dobje od januarja, s 113,8%, pad v proizvodnji v glavnem v avgustu pa s 108,5%. na visokih pečeh in jeklarni Iz poročila je bilo razvidno, kriv, da družbeni plan skup- da je bil dosežen družbeni ne proizvodnje v mesecu av- plan v avgustu na visokih pe- gustu ni bil izpolnjen. Vzrok čeh le s 83,4%, v jeklarni z temu so v največji meri: sla- 98,4%, na elektropeči s 97,7%, ba ruda, izredno slabo raz- v žični valjarni z 90,7%, v žveplanje v martinskih pečeh svojih izdelkov. Po doseženih ri!V(Li^.° ^f10^",?3^1" uspehih in dobri organizaciji je videti, da so se v podjetju res zbrali ljudje, ki se zavedajo svojih dolžnosti. ter menz, ter poročilo m_ Cižmana o koriščenju fonda iz amortizacijskega sklada. P. Ulaga L. J. Združitev KZ Kamnik in KZ Godič valjarni tanke pločevine z 82,1%, dočim so v ostalih obratih družbeni plan presegli in izpolnili: na težki progi s 101,2%, na lahki progi s 105,8%, v valjarni 2400 s zaradi visokega procenta žvepla v premogu, občutno po- V Godiču je bila v nedeljo manjkanje električne energije dopoldne živinorejska razsta zaradi nizke vode, pogoste o- va, na kateri je bilo razstav- kvare in s tem porast zasto- ljenih 48 grl izbrane goveje jev, poizkusno obratovanje Z razstavo, ki je bila to pot v Godiču, je KZ Godič zaključila svoje delo kot samostojna organizacija, ker se bo Haj bo s turizmom v Selški dolini? Pred prvo svetovno vojno so Selško dolino obiskali le redki gostje. Kmalu po prvi svetovni vojni pa je podruž- Leta 1945 je bila vsa dolina potrebna obnove, vendar je šele leta 1950 društvo začelo z aktivnim delom; tedaj je živine iz gornjega dela kam- v kratkem spojila s KZ Kam niške občine in iz Kamniške nik. To nedeljo je bil namreč Bistrice. Kmetjska zadruga iz izredni občni zbor KZ Kam- Godiča je razstavo lepo orga- nik, ki se je soglasno izrekel nizirala. Odprl jo je s pozdrav- za združitev obeh zadrug, nim nagovorom predsednik Združitev so narekovali skup- KZ Godič Janez Orehek, nato ni interesi, ki bodo imeli nad- pa je strokovna komisija pri- vse ugodne posledice za napre- Čela z ocenjevanjem razstav- dek kmetijstva in živnoreje v Ijene živine. Ing. Simončič je kamniškem okolišu. Številni KULTURNI DROBIŽ DPO »Svoboda" Javornik se bori s finančnimi težavami Z reorganiziranjem nekdanjih SKUD v DPD »Svoboda« se je kulturno prosvetna dejavnost močno okrepila tudi na Javorfiiku. Javorniška »Svoboda« je takoj po ustanovnem občnem zboru poživila delo v posameznih odsekih, pomnožila število svojih članov, se posvetila strokovni in tudi ideološki vzgoji članstva itd. Tudi letos je bila »Svoboda« Javornik med prvimi, ki je pripravila svoj redni letni občni zbor. Ta je bil v soboto zvečer v dvorani osnovne šole na Koroški Beli. Poročilo o delovanju društva in posameznih odsekov je bilo pozitivno; videti pa je bilo, da je prišlo društvo v zadnji dobi v kritičen finančni položaj. Sklenili so zaprositi pomoč na komunskem odboru SZDL, pa tudi na komunski in okrajni zvezi kulturno prosvetnih društev. Razprava o tretjem kongresu Svobod, ki bo na Jesenicah 24. aktobra, je bila zelo živahna in bodo Izobraževalni tečaji v Kamniku Delavsko kulturno in prosvetno društvo »Solidarnost« v Kamniku pripravlja v tej sezoni jezikovne tečaje iz slovenskega, angleškega in nemškega jezika, ki jih bodo vodili člani gimnazijskega kolektiva. Poleg teh bosta organizirana še administrativni in ideološki tečaj. pomagali pripravljalnemu odboru za čimboljšo izvedbo kongresa tudi Javorničani. Mnogo je bilo govora o vzgoji članstva, organiziranju raznih tečajev, poživitvi dela Ljudske univerze s splošnimi in strokovnimi tečaji, organiziranju ideološkega krožka in podobnega. Po izvolitvi novega upravnega odbora s predsednikom Jankom Nočem in tajnikom Edom Žagarjem so sklenili ^okreniti vse, da društveno delovanje zaradi finančnih težkoč ne bo oslabelo. _ p. U. Ferdo Majer bo razstavljal t Ljubljani Akademski slikar Ferdo Ma-jer, profesor kamniške gimnazije, bo razstavljal v Ljubljani v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo odprta 2. oktobra. Glasbeni tečaj v Cerkljah V okviru Ljudske univerze bo začel s 1. oktobrom delovati v Cerkljah glasbeni tečaj. V tem tečaju se bo zlasti mladina, ki ima veliko veselje za to, lahko učila harmoniko, violino in kitaro. V Cerkljah pričakujejo velik odziv za ta glasbeni tečaj, ki bo prav gotovo mladini v veliko korist. Največjo zaslugo za organiziranje tega glasbenega tečaja pa ima SZDL. iz Meseni pred sezono niča SPD zgradila na Ratitov- bila zgrajena tudi nova koča podrobno tolmačil zbranim ži- obiskovalci godiške živinorejcu Krekovo kočo in hkrati na- na Ratitovcu ter dana mož- vinorejcem napake in odlike ske razstave iz Kamnika in iz pravila prvi korak v razvoju nost, da se ponovno povzdigne posameznih živali. Na koncu sosednjih zadrug so dobili ze-turizma. Selška dolina je tako tudi turizem Selške doline. So bile podeljene nagrade in l0 ugoden vtis o deiu in na- postajala iz leta v leto zani- Zal pa se po otvoritvi nove miveiša in privlačnejša turi- koče na Ratitovcu, z ozirom stična točka. Obisk se je znat- na nadaljnji in še močnejši no večal ter dosegel rekordno razvoj tujsko prometnega u- število obiskovalcev v leta dejstvovanja, opaža občutno 1938/39. po jemanje prvotnega vzleta. Zaradi velikega zanimanja Nujno bi bilo zato odstraniti in vedno večjega števila obo- vse tiste nevšečnosti, ki zavi- ževalcev lepot Selške doline rajo delo Planinskega društva je bilo nujno, začeto pot v ki je s pomočjo sedanje ko diplome živinorejcem za naj- predku godiških zadružnikov, boljšo razstavljeno živino. Pr- v kamniško zadružno skup- vo nagrado je prejel Peter nost bodo prinesli lepo pre- Močnik iz Županjih njiv za moženje, ki je plod požrtvo- razstavljeno kravo, drugo Ja- valnega dela vseh 43 v zadru- nez Iskra iz Godiča za telico in tretjo Anton Krt iz Godiča za bika. smeri razvoja ljevati. turizma nada- Kamniška mladina je delovna Po mladinskih aktivih v Kamniku in okolici so v teku letne konference, na katerih rešetajo uspehe dosedanjega dela, volijo nova vodstva in sestavljajo programe za novo sezono. Tako bo mladina obiskovala ideloški tečaj; na gim mune m gostincev dolžno skrbeti za reševanje nujnih vprašanj, tako da bo Selška dolina v tujskem prometu vendarle zavzela mesto, ki ji pripada. _ —eo 0 gospodarskih problemih so razpravljali Kranjska mladina potrebuje prostore Včeraj je bila v Kranju še- gi včlanjenih gospodarjev. Go-diška zadruga ima namreč lepo urejeno drevesnico z 28 tisoč drevesci. Lani so uredili lep zadružni sadovnjak in ga zasadili z drevesci, ki so bila prvi pridelek lastne drevesnice. Vse delo so opravili pro-ja Občinskega komiteja LMS stovoljno. V Godiču so zgradi-Kranj, katere glavni namen U velik hlev za 14 glav živi-je bil izvolitev novega pred- ne> P°leŠ tega pa so preure-sednika, ker je dosedanji dili veliko gospodarsko poslop-predsednik Štefe preobreme- Je na 180 kvadratnih metrov njen ter sekretarja, ker tov. zazidane površine. V njem Tomaževič odhaja iz Kranja *>očo skladišča za umetna gno-na novo službeno mesto. Za Jila, shrambe za poljedelsko novega predsednika je bil orodje in semena, sprejet Lojze Založnik, za se- Razumljivo je zato, da so Igralske družine kulturno-umetniških društev že sestavljajo svoje repertoarje, nekateri pa so že tik pred premiere Tudi mošenjski kulturniki so se že sestali, sestavili repertoar in sedaj se trudijo, da bi vloge čim bolje razdelili. 16. oktobra bodo imeli že otvoritev sezone. Razdelili so vloge za igro »Vozel«, ki jo bodo uprizorili v začetku novembra. Na programu pa i-majo še drame »Rokovnjači«, >Via Mala« in »Klopčič«. Razen tega bodo imeli še razne otroške predstave in proslave ob priliki državnih praznikov. Ljudje iz bližnje okolios" dobro poznajo kulturno - prosvetno društvo iz Mošenj, saj jih je že neštetokrat presenetilo z raznimi lenimi in dobro odigranimi predstavami. Čeprav je društvo še mlado in ima svoj dom šele od 1. 1951, je kljub temu v zadnjih štirih letih doseglo že zavidljive u-spehe na dramskem področju. Predvsem je to zasluga dobre organizacije, pridnih in marljivih igralcev ter režiserja; mnogo pa jim pomaga tudi njihov aktivni sodelavec, u-pravitelj osnovne šole France Pavlin. C. Zupan Na zadnji šegi občinskega komiteja ZKS Kamnik so razpravljali o lokalnih gospodar-naziji bodo pričeli 11. oktobra skih problemih. Seje sta se u-«; nroeramom mladinske uni- deležila tudi sekretar okraj- s programom miaainsKe um komiteja ZKS tov. Janez letsko tekmovanje v počasti verze, veliko mladincev in viJotnik in preWaldorf Astoria«. OKOLI 30.000 KOVINARJEV v Nantesu v Franciji stavka že sedmi teden. Hkrati z njimi nadaljuje stavko tudi 100.000 delavcev v rudarskih revirjih in nekaterih mestih. Napovedi, da se bo stavkovni val polegel, ker se je položaj v Parizu izboljšal in se je okoli 50.000 delavcev vrnilo na delo, se niso uresničile. Ravno nasprotno. Kovinarji s pariškega področja so ponovno zagrozili s stavko. Zahtevajo zvišanje plač za 10 odstotkov in 3-tedenski plačani letni dopust. Takšne zahteve so že izbojevali delavci tovarne »Renault«. Koristno delovanje Ljudske kniižnice na Jesenicah Ljudska knjižnica Jesenice, ki je ena najvažnejših kulturnih ustanov na Jesenicah, se trudi, da bi svoje poslanstvo čimlepše izpolnjevala. Poleg izposojanja knjig prireja tudi literarne, bralne in podobne večere s katerimi direktno zainteresira prebivalstvo Jesenic za književnost. Iz kamniške gimnazije Po opravljenih popravnih izpitih v začetku septembra je na kamniški gimnaziji v preteklem šolskem letu od 771 dijakov izdelalo 655 ali 86 odstotkov. Letos se je vpisalo v gimnazijo že nad 800 dijakov. Ze drugič se je v prvi razred vpisalo več učencev kot učenk, medtem ko je dosedaj vsa povojna leta pri vpisu prevladoval ženski spol. Od skupnega števila 239 prvošol-cev je 125 učencev in 113 u-čenk. Tudi v peti razred se je prvič letos vpisalo več moških kot žensk. Razmerje je 19:11, v vseh razredih višje gimnazije pa je 74 dijakov in 75 dijakinj. Na gimnaziji je 300 vozačev: 230 z vlakom in avtobusom, 70 pa je kolesarjev. Za 25 oddelkov je na razpolago samo 14 učilnic. V nedeljo je bil na gimnaziji prvi roditeljski sestanek, ki se ga je udeležilo okrog 500 ljudi. Sestanek je bil v veliki dvorani kulturnega doma. Začel ga je s pozdravnim nagovorom predsednik šolskega sveta na gimnaziji tov. Mer-čun; o tekočih problemih na gimnaziji pa je govoril ravnatelj tov. Avguštin Lah. PE10 m GOKBSSKBi PHED KOMNOM W JEOTiCAH Kaj je glavni namen izrednega kongresa Stobod Kot smo že poročali, bo 22. in 23. oktobra na Jesenicah izreden kongres prosvetnih društev. Na ta kongres se DPD >Svoboda« in kulturno umetniška društva že z zanimanjem pripravljajo, vendar je treba poudariti glavni namen tega kongresa. Kongres naj bi ne bil tekmovanje pevovodij, režiserjev, dirigentov itd. temveč naj bi se na tem kongresu res zbrali ljudje, ki bodo vodili in usmerjali naše prosvetno življenje v smeri napredka, splošnega izobraževanja najširšega kroga - delavcev. Zato ni ravno slučaj, da bo ta kulturno politična manifestacija ravno na Jesenicah — v našem delavskem središču — kraju, kjer tudi delo prosvetnih društev ni majhno. Vendar je treba poudariti, da ne bo šlo za nekakšno likvidiranje in organizacijsko preoblikovanje »Svobod« in ljud-sko-prosvetnih društev; treba je le narediti korak naprej, omogočiti kulturnim društvom širši krog delovanja, treba je ustvariti nekako širšo zvezo, ki naj bi se predvidoma imenovala »Zveza Svobod in ostalih prosvetnih društev«. PO jave-oglasi • Gledališče Prešernovo gledališče Kranj Nedelja 2. oktobra ob 16. uri: Bratko Kreft — Celjski Srofje. izven in za podeželje. Pravdač — Stane Starešinič, «an SNG Trst. Torek 4. oktobra ob 20. uri: Bratko Kreft — Celjski grofje — izven. V vlogi Hermana gostuje Član SNG Ljubljana Maks Furijan, Pravdač Stane Starešinič, član SNG Trst. Petek 7. oktobra ob 20. uri: Premiera — red premierski in izven. William Inge »PIKNIK« komedija v 3. dejanjih. Režija Miloš Mikeln, scena Saša Kump. V glavnih vlogah nakopata: Anka Cigo jeva kot Madge in Jože Pristov kot "al. v ostalih vlogah nastopajo: Bavdaževa - Štempiharje-Skebetova, Hlebcetova, Sirnikova Janžekovič, France Trefalt, Jože Kovačič in Slavko Belak. Prvič v Jugoslaviji. .Sobota 8. oktobra ob 16. u-Oskar Wuchner - Cesar: Pastirček Peter in kralj Briljantin. — Zaključena predstava za Društvo prijateljev gladine v okviru Tedna otroka. • Mali oglasi Poceni prodam čevljarski ^valni stroj v dobrem stanju. Naslov v upravi lista. Ugodno prodam dve njivi, ob glavni poti v Lužah, "rugo pri Hotemažah. — Li- Jugoslovanska loterija Poročilo o žrebanju srečk 79. kola (Plan II.) dne 25. septembra 1955 v Subotici 9970 5.000 °146690 50.000 0380830 50.000 0534640 50.000 0646360 500.000 1 100 7451 5.100 38241 30.100 86541 20.100 0283701 50.100 °414331 50.100 ^64361 200.100 ?542891 50.100 0945051 . 1,000.000 2 100 952 3.100 0722 5.100 2582 1 5.100 80092 30.100 •805162 50.100 633 . 2.000 3623 10.000 8843 10.000 41923 30.000 J455563 50.000 «351323 50.000 0707443 100.000 4 204 644 2.000 , 78804 30.200 1*35434 50.000 0629074 50.000 0321314 1,000.000 55 300 67405 20.000 0*79605 50.000 0730945 100.000 . 96 1.500 J190776 50.000 0336816 50.000 °680687 • 50.000 ""70967 300.000 8 100 89388 20.100 24368 20.100 62328 30.100 0058408 50.100 J419518 50.100 "639438 100.100 J668978 100.100 0942528 50.100 C!)46958 50.100 3619 5.000 „ 72549 20.000 J028199 50.000 0307849 100.000 Skupno je bilo izžrebanih '12.586 dobitkov in 4 premice v skupni vrednosti 80 milijonov 400.000 dinarjev. kozar Pavel, Visoko, p. Šenčur. Prodam moško gorenjsko narodno nošo, kompletno. — Tomazin Ciril, Naklo 94. Rženo . slamo za streho (škopneke) kupim. Naslov v upravi lista. Sobo in kuhinjo v centru ali v bližnji okolici Kranja iščem. Dam nagrado. Ponudbe poslati na upravo lista pod »Takoj«. Kupim dobro ohranjen moški šivalni stroj. Naslov v u-pravi lista. Iščem opremljeno sobo v Kranju ali bližnji , okolici Naslov v upravi lista. Iščem v Kranju starejšo žensko k otroku od 7. do 15. ure. Naslov v upravi lista. Ugodno dam v najem nekaj njiv in travnikov — Ši-frer, Stražišče 123, Kranj. Podpisani Svab Ignacij iz Leš preklicujem in obžalujem vse, kar sem govoril o Sušnik Neži, posestnici v Slatni. Dr. Hribernik Ivan do 16. ne ordinira. Poceni prodam otroški košek na kolesih z vložkom. Naslov v upravi lista. Prodam sesalec za prah in pleteno garnituro (miza in stoli). Naslov v upravi lista. TVD »Partizan« Stražišče išče hišnika. Dvosobno stanovanje prosto. Plača po dogovoru. Pogoj zamenjava stanovanja iz območja Kranja in neposrednje okolice. Ponudbe poslati do 15. oktobra. »Soboplesk« Kranj sprejme takoj v stalno službo dva kvalificirana soboslikarska in pleskarska pomočnika. Plača po tarifnem pravilniku. Prosilci z odsluženim vojaškim rokom imajo prednost. Ponudbe z navedbo starosti, dosedanjim službovanjem in strokovnem znanju dostaviti do 5. oktobra 1955. • Objave RAZGLAS Občinski ljudski odbor Skofja Loka razpisuje naslednja delovna mesta v svojih upravnih organih ob izpolnjevanju potreibnih pogojev. 1. PRAVNI REFERENT pravna fakulteta in 2 leti strokovne prakse, 2. SODNIKA ZA PREKRŠKE pravna fakulteta in 3 leta upravne prakse, 3. REFERENT ZA EKONOMSKO PLANIRANJE ekonomska fakulteta ali srednja strokovna šola in 3 leta prakse v gospodarskih poslih, 4. REFERENT ZA KMETIJSTVO agronomska fakulteta ali srednja strokovna izobrazba s 3 leta prakse v kmetijstvu, 5. GRADBENI REFERENT gradbeni tehnik š 3 leta gradbene prakse, 6. STENODAKTILOGRAF srednja strokovna izobrazba ali administrativna šola, oziroma višji administrativni tečaj in znanje debatne stenografije ter strojepisja, 7. REFERENT ZA SKRBNIŠTVO srednja strokovna izobrazba, 3 leta prakse v upravni službi in znanje strojepisja, 8. BLAGAJNIK nižja šolska izobrazba, 2 leti prakse v blagajniških poslih in znanje strojepisja, 9. ADMINISTRATIVNA MOČ 2 letna administrativna šola ali višji administrativni tečaj, znanje pravopisa in strojepisja. Plača po uredbi o državnih uslužbencih in odloku o dopolnilnih plačah in položajnih dodatkih. Ponudbe s podatki o strokovnosti in kratkim življenjepisom je poslati do 10. oktobra 1955. RazstaTa ZEBELJ IN VIJAK od antike do danes 2. do 10. aktobra v Krepi Odprta dnevno od 8.—17. ure Objava. Glasbena šola na Jesenicah sprejme ponovno večje število gojencev za fagot, oboo, flavto in klarinete. Poučeval bo novo dodeljeni prof. Ivan Jenko. Poučevanje bo mogoče tudi ob večernih urah. Prijave sprejema Glasbena šola med uradnimi urami. OBJAVA Posredovalnica za delo O-krajnega ljudskega odbora Kranj obvešča gospodarske in druge družbene organizacije, urade, zavode, zasebne delodajalce in prebivalce na področju okraja Kranj, da bodo s 1. oktobrom 1955 občinski ljudski odbori opravljali sledeče posle: 1. Izdajali delovne knjižice osebam, ki iščejo prvo zaposlitev, osebam, ki so že bile zaposlene, a so v času zamenjave delovnih knjižic bile izven delovnega razmerja in osebam, ki prosijo za dvojnike delovnih knjižic. 2. Sprejemali dokumente od delavcev in uslužbencev za naknadno priznavanje delovne dobe ter jih dostavljali o-krajni posredovalnici za delo. 3. Sprejemali pritožbe proti odločitvi posebne komisije za ugotavljanje delovne dobe in jih pošiljali republiški komisiji za reševanje pritožb, ki deluje pri republiškem Zavodu za socialno zavarovanje v Ljubljani. 4. Vodili evidenco začasno nezaposlenih oseb, za svoje področje, izdajali napotnice za zaposlitev itd. 5. Sprejemali odločbe oziroma • obvestila o odpovedi delavcev in uslužbencev gospodarskih organizacij, ustanov, državnih organov, zadrug, zadružnih in družbenih organizacij in ostalih delodajalcev, (člen 3, Uredba o oskrbnini, Uradnega lista FLRJ št. 16/52). ' 6. Zbirali dokumente (dokaze) začasno nezaposlenih o-seb, ki so upravičene oskrbnine in jih dostavljali okrajni posredovalnici za delo v rešitev. 7. Izpolnjevali prijave in odjave za one začasno nezaposlene osebe, ki so opravičene oziroma jim preneha pravica do zdravstvenega zavarovanja in jih tedensko dostavljali okrajni posredovalnici za delo. 8. Izdajali bolniške liste oz. potrdila o zavarovanju nezaposlenih oseb oz. upravičencem do zdravstvenega zavarovanja. 9. Izdajali druga uradna potrdila, ki so v zvezi z nezaposlenostjo. 10. Vodili evidenco o mladih kadrih v svoji občini, ki končujejo šoloobvezni pouk in dajali informacije o možnostih, pogojih in potrebah iz-učitve posameznih poklicev. Kljub prenosu določenih u-pravnih opravil s področja službe posredovanja dela na občinske ljudske odbore, ostane težišče službe zaposlovanja dela in usmerjanje mladine v poklice, še nadalje pri posredovalnici za delo Okrajnega ljudskega odbora Kranj. Prosimo, da se po gornjih vprašanjih v bodoče prvenstveno obračate na pristojne občinske ljudske odbore, referente za delo in delovna razmerja. Posredovalnica za delo Okrajnega ljudskega odbora Kranj Kino DRUŽINSKI POMENKI Obedi - družinska vez GLAS GORENJSKE Izdaja: Časopisno, zakržnićko in tiskarsko podjetje »GORENJSKI TISK« Kranj, KoroSka cesta 6. Direktor in odg. urednik: Slavko Bežni k. Urejuje: uredniški odbor. Telef. uredništva in uprave 475 / Tek. rač. pri KB Kranj Št. 61-KB-1-Z-135 / Izhaja vsako soboto, kfctna naročnina 400 dinarjev Pilotna . . .200 dinarjev jrtsrtlefoa . • . 100 dinarjev Posamezna fitev. stane 10 din Vsako skupno kosilo, četudi preprosto, zahteva skrbno priprti vo miz, in tega gospodinje ne bi smele nikoli prezreti. Obed je namreč važna vez med družinskimi člani, zato mu je treba posvetiti kar . največ pozornosti. Ce je le mogoče, naj družina obeduje skupno. To je ob delavnikih večkrat težko. Obveznosti v šoli in poklicih so časovno različne in zgodi se, da morajo družinski člani obedovati posamezno. Drugače pa je ob nedeljah. Takrat naj gospodinja vztraja na tem, da bodo pri kosilu vsi zbrani. Sama naj pokaže tedaj čimveč vedrosti, odloži naj delovni predpasnik in pride k mizi skrbno oblečena in počesana. Mož je bo vesel, pa tudi otroci bodo ponosni, da je njihova mama vedno tako čedna. Na vzdušje pri mizi pa ne vplivajo samo ljudje, ampak je važno tudi okolje. O-bedovanje sredi kuhinjskega nereda na primer ni prav nič prijetno. Treba je torej poiskati drugo rešitev. Idealna zamisel bi sicer bila jedilnica, vendar f>i te" v majhnih stanovanjih ne moremo privoščiti. Lahko pa se odločimo za drugo rešitev. Uredimo si majhen prostorček v šobi. To bo obenem tudi kotiček, kjer bomo pri o-bedih ali pa tudi drugače lahko prijetno kramljali. Pogovor pri mizi naj vselej preveva optimistično razpoloženje. Za tisti čas opustimo težave in skrbi. Tudi gospodinja naj bo sproščena in vesela. Tako ozračje družinskih obedov bo vzgojno vplivalo tudi na vedenje otrok pri mizi. Miza naj bo preprosta, a kar najbolj skrbno pripravljena. Prt je lahko iz navadnega blaga, le da je čist in lepo zlikan. Čezenj pogrnemo zaradi praktičnosti lahko tudi polivinil. Posoda naj bo lepo umita, ne ukrušena .in tudi kozarci naj bodo celi. Na mizi naj ne manjka cvetje in ob svečanejših prilikah zelenih vejic, ki jih prinesemo domov s sprehoda. K o-bedu naj gospodinja ne pride nepočesana ali v zamazanem kuhinjskem predpasniku. Isto velja za ostale družinske člane. Jedilni kotiček si moremo urediti prav tako v kuhinji, če je ta dovolj velika. Štedilnik in delovni prostor skušamo zapreti s kredenco ali zaveso. Za stole napravimo potem še blazinice iz istega blaga kot je zavesa. To bo poživilo naš družinski prostorček. Jedilna miza naj bo vedno pomaknjena v kot ali k steni. Kotiček bo tako intimnejši, obenem pa bomo imeli več prostora za gibanje, kar je za majhen obseg sodobnih stanovanjskih prostorov skoraj nujnost. Kino »Krvave« Cerklje: — predvaja 1. in 2. oktobra jugoslovanski film »Ešalon dr. M.«. Predstave ob sobotah ob 20. uri, v nedeljo ob 16. in 20. uri. 5. oktobra bo predvajan jugoslovanski film »Bila sem močnejša«. Predstava ob 20. uri. Kino »Radio« Jesenice: — predvaja od 1. do 4. oktobra ameriški barvni film »Škandal v Skuriju«. Od 5. do 7. oktobra angleški kriminalni film »Zeleni šal«. Predstave vsak dan ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo ob 10. uri matineja mladinskega filma. Kino »Plavž« Jesenice: — predvaja 1. in 2. oktobra angleški kriminalni film »Zeleni šal«. 3. oktobra zaprto. 4. oktobra angleški kriminalni film »Zeleni šal«. 5. in 7. okt. ameriški barvni film »Škandal v Skuriji«. 6. oktobra zaprto. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, v nedeljo ob 16., 18. in 20. uri. V nedeljo ob 10.30 uri matineja mladinskega filma. Kino Koroški Bela: predvaja 1. in 2. oktobra ameriški barvni film »Škandal v Skuriji«. 3. oktobra angleški kriminalni film »Zeleni šal«. Predstave ob delavnikih ob 19. uri, v nedeljo ob 17. in 19. uri. Obvestilo Prvi teden v oktobru, t. j. od 2. do 8. oktobra t. 1. je »Teden otroka«. V tem tednu se obvezno pobira prispevek za varstvo otrok, in sicer: 1. od vozovnic v železniškem in medkrajevnem avtobusnem prometu po 2 din od vsake vozovnice; 2. od gledaliških in kinematografskih vstopnic ter vstopnic za vse druge prireditve, kjer se pobira vstopnina, po 2 din od vsake vstopnice; 3. od vstopnic za športne tekme in športne prireditve, po 2 din od vsake vstopnice; 4. od poštnih dopisnic, poštnih znamk, poštnih pošiljk in priporočenih pisem, po 2 din. Pozivamo vse železniške postaje, pošte in avtobusna podjetja, uprave gledališč in kinematografov, športna društva ter vse prireditelje zabav, razstav in podobno na območju ObLO Kranj, da navedeni prispevek v omejenem času pobirajo po določbi 2. člena Uredbe o prispevku za varstvo otrok v »Tednu otroka« (Ur. list FLRJ št 42-519-54). Pobrani prispevki v »Tednu otroka« morajo biti vplačani v dobro računa št. 61-KB-1-6643/15 — ObLO Kranj —• Sklad za varstvo otrok — najpozneje do 16. oktobra t. 1. Izkaz, oziroma obračun pobranih in vplačanih prispevkov predložite do istega dne Finančni upravi bivšega LOMO Kranj zaradi kontrole. Hkrati vabimo vse gospodarska organizacije in družbene organizacije, zavode in ustanove in zadružne organizacije, zasebno obrtništvo ter vse državljane na območju ObLO Kranj, da prispevajo v »Tednu otroka« iz svojih sredstev čimveč v navedeni sklad, katerega namen je, da z zbranimi sredstvi daje pomoč za potrebe, ki so v zvezi z varstvom otrok n. pr. gradnja in nakup otroških okrevališč, otroških igrišč, oprema in vzdrževanje objektov, namenjenih otrokom izvendomske zaščite, ustanavljanje šolskih kuhinj ter sploh za reševanje izrednih potreb v zvezi z varstvom otrok, itd. Prispevki, ki jih gospodarske organizacije dajejo v Sklad za varstvo otrok, gredo po II. odstavku toč. 5 Odloka o uporabi sredstev gospodarskih organizacij za samostojno razpolaganje (Ur. list FLRJ št. 35-382-55) v breme sklada za samostojno razpolaganje, v trgovini in gostinstvu pa v breme investicijskega sklada. Gospodarske organizacije, ki so sredstva sklada za samostojno razpolaganje že porabila, naj v »Tednu otrok« določijo višino prispevkov za omenjeni sklad, vplačila pa bodo izvršila po potrditvi zaključnih računov za leto 1955. Št. 541/1-1955. Kranj, dne 27. septembra 1955. Tajništvo za gospodarstvo ObLO Kranj Zmaga ođbojkašev ŠO Prešeren v ,džurgli' Saj ni res, zmagali so na gli! Ubogi sodnik — ves pre- Vrhniki. Vendar so igralci i-meli občutek, da so med »divjaki« in ne gledalci; saj okoli igrišča navdušeni Vrhniča-ni niso bili praznih rok — vsi so bili oboroženi. Eden je i-mel lonec in kamen, drugi stare dimne cevi in trobil nanje, tretji zopet kaj drugega In tako so »navijali« skozi vso tekmo v pravem divjem taktu: »napred Crveni, Plavi su drveni!« ... Kakor v džun- strašen se je oziral na publiko ter napenjal svoje glasilke. Kombinacije novega s starim se vedno izplačajo. Na sliki so trije tovrstni modeli za zimske obleke. Uspeh Tržitanov v Portorožu Pred dnevi je bil končan moštveni šahovski turnir v Portorožu, katerega so se u-deležila tudi nekatera šahovska moštva z Gorenjske. V C skupini so se le-ta zvrstila takole: 8. mesto Svoboda Tržič, 9. Radovljica, 10. Jesenice. S to uvrstitvijo so Tržičani dosegli lep uspeh, saj so se plasirali pred Jeseničani in Ra-dovljičani. Grafičar : Mladost 3: 2 Skoraj vsi, ki so prihajali v nedeljo na igrišče «Mlado-sti« v Stražišče, so bili prepričani v zmago domačih odboj karic, saj so dva najmočnejša nasprotnika (Vevče in Jesenice) odpravile kar s 3:0. Prvi set so igralke Mladosti bolj s težavo dobile. Pri drugem pa se je pokazala njihova nadmoč; z lahkoto so ga dobile s 15:3. Toda v tretjem setu so nenadoma odpovedale. Kdo bi pričakoval poraz! 3:2 za Grafičarja. In kaj pravijo k temu igralke Mladosti? So se roo prejšnjih zmagah »prevzele«, kot pravijo nekateri? Morda! In na koncu je ŠD Prešeren kljub vsemu odšel z zmago z Vrhnike. Spored tekem GNP V nedeljo ob 10. uri Bohinj : Jesenice, služb. Kramar Franc. Na Bledu igrišče Bleda ob 15. uri Bled : Bohinj, pionirji, služb. Franc Gradinski. V Kranju igrišče Mladosti ob 14. uri Mladost B : Bled, služb. Jerkič, igrišče Triglava ob 9. uri Triglav : Mladost, mladinci, služb, določi Triglav, ob 10. uri Triglav : Tržič, služb, določi Triglav, ob 13. uri Triglav B : Prešeren, služb, določi Triglav. V Šenčurju pri Kranju ob 8.30 uri Svoboda : Ločan, mladinci, služb. Erzin. V Tržiču ob 14. uri Tržič : Prešeren, mladinci, služb. Dobrin, ob 15.30 uri Tržič : Svoboda, služb. Dobrin. V Naklem pri Kranju ob 13.30 uri Naklo : Mladost, pionirji, služb. Feldin. V Škofji Loki ob 15. uri Ločan : Medvode, služb. Silvo Margač. Pokljuka in njene lepote Naša dolžnost je, da varujemo naravne značilnosti NEVARNOSTI velemestnega prometa Grajska planina, ki je obrobljena s košatimi smrekami, katerih veje segajo skoraj do tal, bi bila najlepša in najbolj privlačna planina na Pokljuki, če ne bi bila v svojem aremo k zobozdravniku Zelo nenavaden naslov, kajne? Ko se vendar tega vsi tako bojimo, posebno pa otroci. Toda, ne samo nova sredstva, ki olajšuje- Visoke planote Pokljuke so vorniku. Ta kopišča bi bila (pokljuškega Matterhorna) bo ene najlepših jugoslovanskih lahko tudi danes v najlepši kmalu dobilo drugačno podo-planinskih letovišč. Med pro- okras temu naravnemu okolju bo. stranimi smrekovimi gozdovi in obenem tudi spomeniki je nešteto travnikov, pašnikov nekdanje oglarske delavnosti, in trat ter skritih dolinic, kjer če bi se jim posvečalo več paž-delovni človek najde popoln nje. mir in pozabi na vse skrbi. Rudno polje, ki leži ob Tu se pozdravi, odpočije, se vznožju strmega Viševnika nadiha blagodejnega zraka in si nabere novih moči. Med najlepše predele tega srednjegorskega sveta prištevamo Mrzli studenec, Grajsko planino, planino za Javorni-kom, Goreljek, Zajamnike in Rudno polje. To so najbolj o-biskovani izletniški kraji. Ko prideš peš ali se pripelješ z avtom na Mrzli studenec se ti prikažejo prostrani pokljuški gozdovi, za njimi pa skalnato triglavsko pogorje. Med Mrzlim studencem in Rudnim poljem se vije dobro oskrbovana cesta med smrekovimi gozdovi, ki tvorijo lep naravni park. Mrzli studenec je nekaka osrednja turistična točka kjer se cepi cesta na Kranjsko dolino in mimo planine za Javornikom na pobočje Lipance, srednja cesta vodi proti Sport hotelu in Rudnemu polju, tretja pa navzdol na Gorjuše in se bo v najkrajšem času združila pod Koprivnikom s cesto, ki je bila tik pred minulo vojno speljana z Jereke. Okoliš Mrzlega studenca pa bi bil še lepši, če bi odstranili sledove in ostanske tiste leseni ače, v kateri je bila do lanskega leta delavska kuhinja in če bi odstranili še nekaj malih lesenjač, ki kazijo to okolje. Med Mrzlim studencem in Rudnim poljem je ob cesti nešteto oglarskih kopišč, na katerih so pred davnimi leti o-glarji kuhali oglje za potrebe fužin v Bohinju, Spodnji Radovni, na Jesenicah in Ja- jo delo in bolečine, temveč je tudi dejstvo, da se v Ameriki že specializirajo zobozdravniki za otroke, ki se pri svojem Kako močne so žuželke? Muha lahko dvigne s svojimi lepljivimi nožicami brez napora običajno vžigalico, ki je sedemkrat daljša od nje same. Primer: Leseni tram, ki ima debelino človeka in je dolg 11 metrov, kar odgovarja približno sedemkratni dolžini človeka, bi moralo nesti 15 do 17 ljudi. Strigalica lahko vleče iz tankega papirja narejen voziček, na katerem je naloženih osem vžigalic, počasi od enega konca mize do drugega. Primer: Pred vozom, ki je naložen z osmimi enako debelimi tramovi, bi morali biti vpreženi štiri konji, da bi speljali voz. 2e ta dva primera nam potrjujeta, da so žuželke veliko močnejše od človeka ali konja. delu poslužujejo posebnih metod. Nobena skrivnost ni, da je naša civilizacija z vsemi dobrimi potezami prinesla tudi poslabšanje zob in da že majhni otroci pogosto potrebujejo pomoči zobozdravnika. Neki dentist v Hollywoodu je začel s prakso in sprejema le otroke do 15. leta. Celotno o-kolje je prirejeno tako, da otroka zamoti in med zdravljenjem usmeri njegove misli drugam. Tako je soba kot na »divjem« zapadu urejena v stilu »indijameric« in so na stenah narisani dramatični prizori iz teh zgodb. Celo zdravniki so oblečeni čisto v stilu tega zobozdravniškega o-kolja: v karirastih srajcah z ovratnimi rutami se približajo otroku, ki navadno več zaupa kavboju kot zdravniku v belem plašču! Preden prično z delom, pokažejo na zabaven način otrokom, kako delajo posamezni inštrumenti, tisti pa, ki čakajo, sedijo udobno kot v naslanjaču na zobozdravniškem stolu in čitajo slikanice Wal-ta Disneva (avtorja risanih filmov Sneguljčica in Bambi). Tako se privadijo na okolje. Medtem ko bratcu plombirajo zob, sme setrica gledati ves potek zdravljenja. Seveda se bratec zadrži junaško kot šerif v filmu o divjem zapadu in ne da od sebe niti najmanjšega glasu. Mamici je seveda dostop do stola strogo prepovedan, saj so se zobni zdravniki prepričali, da so starši pogosto bolj nervozni kot otroci sami in svojo nervozo prenašajo na otroke. Seveda je tudi v čakalnici poskrbljeno za različno zabavo, da otrokom ni dolgčas: tu je privezan na ograjo jahalni leseni konjiček, tam so knjige za večje in barvniki za manjše, tabla z barvno kredo itd. in končno je tu tudi otroška negovalka (sestra), ki otrokom krajša čas. »Iti k zobozdravniku — veselje,« to je parola te ordinacije. središču tako zanemarjena. Za ureditev te planine bi se morali bolj zanimati gospodarji pa tudi sanitarna inšpekcija. Na obronkih najlepšega planinskega travnika je bilo v teku 20 let zgrajenih okoli 20 ličnih planinskih hišic, ki tvorijo turistično naselje Goreljek. Po sredini tega travnika je bil tedaj ozek kolovoz in ob njem je bila steza. V zadnjih letih pa so začeli ta kolovoz uporabljati koristniki osebnih in tovornih avtomobilov. Ker pa se je pod težo težkih vozil zemlja vedno globlje u-grezala — so začeli le-ti voziti poleg kolovoza po zasebnih travnikih, tako da so sedaj na nekaterih mestih tudi po tri »poti«. Ob tem kolovozu pa so nastale še pešpoti, tako da je znaten del tega travnika uničen, kmetje pa se jezijo zaradi velike škode. Treba bi bilo navoziti gramoza vsaj na kritičnih mestih, da bi tako prvotna pot še dalje služila svojemu namenu, stezo ob tej poti pa bi uporabili pešci. Tako bi bilo za nekaj let ustreženo domačinom in letoviščarjem, planinski travnik pa bi postal spet tako lep, kot je bil nekdaj. M. S. Ne le karamboli in nesreče, ampak tudi druge nevarnosti prežijo na človeka v velemestu. Ogljikov monoksid je tako rečeno e-den izmed modernih plinov. Nahaja se v svetilnem plinu in se v območju človekove delavnosti razvija pri predčasnem zapiranju vratic pri pečeh, pri požarih v zaprtih prostorih, v rudnikih in pri nepopolnem izgorevanju bencina v avtomobilskih motorjih. Teoretično naj bi bencin zgorel v ogljikovo kislino in vodo. Pri enakomerno tekočih motorjih je do zelo visokega procenta to tudi res. Ali v velemestnem prometu zaradi pogostega zaustavljanja in nova prižiganja motorja zgori del bencina samo do ogljikovega oksida. Tako je v modernem velemestu dnevno več stotisoč litrov ogljikovega oksida v atmosferi. Ogljikov oksid pa je nenavadno strupen. Kisik je v krvnih celicah 60 krat gostejši (koncentriran) kot v zraku, ogljikov oksid pa ga presega kar 140 krat! Ce torej vdre ogljikov oksid v kri, takoj uniči lovno barvilo, kjer se z njim spoji v neločljivo spojino in tako trajno onemogoči celici sprejemanje in oddajanje kisika. Zrak, ki vsebuje več kot 0,02 odstotka ogljikovega oksida, je že zdravju škodljiv; višji procent pa je nevaren, če ne celo smrtnem. Zastrupitve s svetilnim plinom so ravno zastrupitve z ogljikovim oksidom, ki je tem bolj nevaren, ker je brez vonja in ga ne moremo začutiti. Zato svetilnemu plinu dodajajo v plinarnah neškodljive, a močno dišeče pline, ki alarmirajo ljudi, da je pričujoč tudi ogljikov oksid. Ljudje, ki dolgo sedijo v zaprtih limuzinah, pogosto tožijo o glavobolu, slabosti i" utrujenosti, ki ima značaj o-motice. Tudi to je neke vrste zastrupitev z ogljikovim oksidom, ki ga nastajajoči prazni prostor (vakuum) pritiska cbenem z izpušnimi plini v notranjost avtomobila. Posebno nevarno je za otroke, ki so bliže pri tleh in so za zastrupitev občutljivejši. Zato pod nobenim pogojem otroci ne smejo čepeti ali celo ležati na dnu avtomobila dokler motor teče. UKANILE SO GA Šle so tri koze v mesto na »Pojedle smo jih,« so deja-trg. Nenadoma stopi prednje le koze. volk. »Stojte!« je zatulil. »Kaj hočeš, volk?« so ga koze prestrašeno vprašale. »Crna koza, pojedel te bom!« »Mene ne, belo pojej!« je dejala črna koza. »Bela koza, pojem te!« >Nikar mene, vzemi pisano!« je dejala bela. »Pisana koza, pojem te!« »Nikar, volk!« je dejala pisana koza. »V mesto gremo, na trg. Kolače ti prinesemo.« »Prav!« je rekel volk. »Toda pohitite, zelo sem lačen. Ce ne, vas pri priči pojem!« Vesele so šle koze v mesto. Kupile so za ves denar kolače v. Nazaj grede so vse pohru-stale. Ko so prišle do volka, mu niso imele kaj dati. »Kje imate kolače?« se je jezil volk. »Crna koza, pojem te!« je dejal volk. »Mene ne, belo pojej.« »Bela koza, pojem te!« »Nikar mene, vzemi pisano.« »Pisana koza, pojem te!« »Ce me že moraš pojesti, prinesi nam prej še malo orehov iz gozda,« je dejala pisana koza. Volk je stekel v gozd po o-rehe, koze pa so hitro, hitr» zgradile hišico. Skrile so se vanjo in zakurile na ognjišču ogenj. Potem so čakale. »Uuuu...! Odprite!« je tulil volk, ko se je vrnil. »Ne moremo,« so odgovorile koze. »Ključ smo izgubile Skozi dimnik lahko prideš, če hočeš«. Volk je splezal na streho, zlezel v dimnik in padel na ognjišče v najhujši ogenj. Takoj je zgorel. Tri koze pa so se vesele vrnile domov. Pobledel je. Prav tako so mu drhtele ličnice kakor prej Pavlu Peternelu, ki ga je poslal med bandite. Prav tako se mu je zdelo,'da se rušijo stene in ga pokopavajo pod seboj. Skočil je kvišku in se besno pognal proti vratom. — Dežurni, kdo je prinesel to pismo? — Po pošti je prišlo, — je mirno odgovoril nagovorjeni. — Pokličite Kurta! Ko je Kurt, njegov prijatelj, ki ga je zadnjič ločil od Helga. prišel, mu je rekel: — Kaj porečeš na to, — in pomolil mu je pismo. Kurt je bral in bledel. —' Nemogoče, — je iztisnil iz sebe. Zdaj je lahko slavil zmago nad prijateljem: — In ti si jo branil! Ti si branil banditko! Potem je šel na postajo. Sporočil je Pavlu še nekaj, kar mu je pravkar prešinilo misel. Pavel mora priti do mitraljeza. Pomagal mu bo sam. Kakor da so Nemci izginili s tega sveta. Zaman je komandant Dušan vodil borce v zasede, da bi si priborili zimsko obleko. Borci so bili slabo oblečeni. Plašče so imeli le redki, sneg pa je že debelo pokril pobočja Karavank. Tudi obuti so bili slabo. Čevlje je raztrgalo ostro kamenje planinskih poti in mnogi borci so bili bosi. Zakljevina, povezana z vrvicami ali z žico, je le slabo branila njihove noge pred mrazom. Nekaterim so že otekale, šinjele od zmrzali dn koža je pokala. Na nogah so se odpirale skeleče gnojne rane. Začela se je zima, četrta partizanska zima, prav tako huda, kakor je bila prva. Morda še hujša, saj je bilo v prvi le nekaj stotin borcev, v zadnji pa mnogo tisočev. Obrobne edinice, daleč od partizanskih osvobojenih ozemelj so trpele najbolj. Do njih ni prispela zavezniška pomoč Vse to je John Cowley videl in mislil, kako morejo borci zdržati napore, ki jih zahteva od njih trda partizanska borba, slabo oblečeni, slabo obuti in ob slabi in nezadostni prehrani. Taka oskrba bi v redni angleški vojski povzročila upor. Ti ljudje pa voljno prenašajo vse težave, kakor da bi res živeli samo od hrepenenja po svobodi, od hrepenenja po času, ki bo prišel in ki bo zanje ves nov, kakor pravijo. Gleda drobnega bledega mladeniča. Na obrazu mu je videti, da je bolan. Same oči so ga in komaj dvajset let je star. Sedi na nahrbtniku in piše, kakor da je čisto sam. Po vrsticah in kiticah vidi, da piše fant pesem. Kakšno pesem? Rad bi jo bral. Zakaj ne zna jezika tega malega naroda? Ce bi ga znal bi spoznal dušo tega naroda in njegovo zavest. Fant je prenehal pisati. V njegovih očeh gori čuden ogenj, ki je v popolnem nasprotju z njegovim drobnim, bledim in bolnim obrazom. Ta ogenj izraža bojevitost in vendar sanjavost. In tak ogenj žari v očeh vseh teh ljudi, razen v tistem, ki. je pred dnevi prišel. V njegovih brezbarvnih očeh je neka plahost, morda celo strah. Take oči imajo samo šibki ljudje. O tem se je John Co\vley v svojem življenju že prepričal. In vendar ne more reči, da je fant z brezbarvnimi očmi strahopetec. Prvi dan, ko je prišel — in takrat je bila zadnja praska z Nemci, je zaplenil mitraljez. Morda iz teh oči ne žari plahost, morda izžarevajo samo grozo, prestano v nacističnem taborišču, iz katerega se mu je posrečilo pobegniti. In vendar so ga partizani ob njegovem prihodu gledali nezaupljivo. To nezaupljivost pa je razbil v kratkotrajni bitki, ki se je razvnela oni večer v dolini in v kateri so Nemci brezglavo pobegnili. Fant z brezbarvnimi očmi se je takrat vrnil z mitraljezom in tako postal mitraljezec. Komandant ga odslej vedno vodi s seboj in fant uživa zaupanje. Borci pa ga kljub temu ne marajo in se norčujejo iz njega. Peter — tako je fantu ime — se je že večkrat zlagal. Govoril je o borbi po brigadah na Dolenjskem. A imel je smolo, da je v bataljonu neki vodnik, ki se je teh borb udeležil. Petra je zalila rdečica. To je bilo predvčerajšnjim in od takrat pravijo temu fantu, da tako laže, da sam sebi verjame. Verjetno mu borci zavidajo, ker je zaplenil mitraljez in se v bitki izkazal pogumnejši kakor oni. Kako bi John Cowley vedel, da je bila ta praska med partizani in Nemci spretno inscenirana po zamisli vodje oddelka za zauranje partizanstva in podtalne uporniške dejavnosti Fritza Adlerja, tistega Fritza Adlerja, ki je poslal geslapovskega vohuna Pavla Peternela, ki ga kličejo sedaj za Petra, med partizane. Po tisti bitki niso partizani naleteli na nobenega Nemca, čeprav so jih iskali. Danes je že osmi dan in zopet se je vrnila skupina borcev pod vodstvom komandanta Dušana iz doline brez uspeha. Premočeni od snega, ki pada že tretji dan brez prestanka, so se vrnili v polrazpadlo kočo v grapi in utrujeni posedli okrog ognjišča. Prinesli so s seboj le nekaj hrane, ki so jim jo dali ljudje v dolini. Kljub temu, da patrulje že osem dni niso naletele na nobenega Nemca, so bile vse kurirske zveze prekinjene in John Cowley je zaman čakal, da bi nadaljeval pot proti jugu, proti osvobojenemu ozemlju, obljubljeni deželi, od koder bi lahko poletel k svojim. Gledal je komandanta in komisarja, ko sta se zgovarjala. Ni razumel, kaj. Le po njunih zaskrbljenih obrazih je sklepal, da ju tarejo velike .skrbi. Komandant je govoril: — Obleko moramo dobiti. V tej koči ne bomo mogli dolgo ostati. Bivanje v gozdovih in v snegu v taki opremi bi pomenilo samomor. — Kaj če bi šli na štab Odreda? — jo menil komisar. —■ Ne verjamem, da so tam kaj bolje preskrbljeni. Najbolje je, da jutri odrinem z vso edinico v dolino in napadem nekaj žandarmerijskih postaj. Le tako, menim, bomo prišli do obleke. — Se strinjam. — Prav. Ti boš ostal v taborišču z desetino borcev. Mi se bomo vrnili šele čez dan ali dva. Taborišče zavaruj s patruljami proti Belce in proti Sedlu.