Kdor si že danes predstavlja Madžarsko kot deželo ciganske godbe ^puste, šardaša in tokaj ca, bo moral temeljito spremeniti svtpe mnenje, 6e bo hotel biti dosleden. •za Budimpešta, to dvojno mesto ob Donavi, ki so ra v6asih sma¬ trali »kraljico Donave", si more komaj še lastiti ta priimek. Buda '5 svojimi fcastivrednimi starimi palašami, se je spremenila dobesedno y- prah in pepel. Nad požganimi zidovi kraljevske palaše, se osamela dvi¬ ga Sveta krona na■golem ogrodju prejšnje kupole ter mleda na cerket sv,Matije, ki prav tako osamljena štrli iznad razvalin. Pod njo f Pešti»stojijo ob Donavi ostanki zidov dolge vrste hotelskih paiaš. Med brezumsko šesttedensko obrambo obkoljenega mesta so her¬ ci porušili vseh 7 ponosnih mostov. Pred vsako hišo skoraj, v vsaki ulici, vidite zasilne grobove, Tu S o zakopani padli ruski , madžarski in nemški vojaki, madžarski civilisti, šene - otroci. Zdi se, kakor,' kakor da je vse mesto spremenjeno v pokopališše. Nemo, toda zgovorno obtožujejo ti grobovi zaslepljeno rasno sovraštvo najvešjema sodobnega malika: zli duh hitlerjevskega poželjenja po oblasti. DUH NOVE MADŽARSKE. Tej sliki iz prestolnice je podobna slika podeželja, vsaj na zapadu, kjer je vojna najbolj divjala r: mestih in vešjih krajih, Tu so nacistišni "varuhi" imeli časa dcvclj, . da so tudi z zadnjega posestva odgnali živino ter odpeljali vse pre¬ makljive naprave. Tako je nekoš razkošna in cvetoša Madžarska posta-a najrevnejša država vzhodne Evrope - 6e izvzamemo Poljsko. Toda brez olepšavanja: Kljub vsemu, šeprav je opustošena ir izkrvavela, to lahkoživo mesto, ta vesela dežela še šivi. V Budimpešti soc vse trgovine odprte. Vse se dobi, se pravi, bi se dobilo, 6e zmorete Acene. Te pa se iz dneva v dan blazno dvigajo, Kljub temu pa so ljudje, ^ki jim pri milijonskih vsotah ne postane slabo. Upravišena je ljudski jeza na te ljudi. Kajti sila je velika. 15 dkg kruha dnevno na osebo. Trikrjt v tednu koruzna moka.namesto kruha, V dolgih vrstah stoje lašni ljudje vseh slojev pred živilskimi trgovinami, na postajališših cestne želejni- ce in avtobusov, da,celo pred davšnim uradom se vijejo kaše ljudi. £e kaše so postale rnodaj moda revššine. Zakurjena soba, topla kavarna ali restavracija, to so redkosti. Niti v bolnicah in porodnišnicah te kurijo. V mrzlih pisarnah, v zapetem plaššu, strganih čevljih, s kipcu*- kom na glavi, tako delajo to simo uradniki za plašo, ki je precej da- leš za cenami živil. Za vozni listek na cestni železnici je cena 6et noš ■ zrasla od 3000 na 20000 pengb! Za časopis plašate danes 10000! Naj- skromnejše kosilo, zeienjadna juha in zelenjava med obema najveškra^ ni nobene razlike - stane najmanj 100.000 pengo. In 25 $ dojenčkov umre, ker so njihove matere premalo hranjene. Samo ob sebi je umevno, da vlada izdaja stroge ukrepe proti izkorišševalcem te bede* Pri racijah ujamejo nekaj osumljencev, šrns borza pa cvete še naprej. In bo cvetel, dokler bo trajala inflacija. Pred nekaj meseci so razvrednotili bankovce na 1/4 vrednosti. S tem pa napravili konca pomanjkanju blaga. In cene se še vedno dvigaj C. iVOBumm ■ J % # . Štev* 52 --— Domači glasovi, 20.111.1946» Str. 2. DEMOKRACIJA V VRTINCU VIHARJA. Ne moremo se čuditi, 6e je vse ogorčenje naperjeno proti povzročiteljem te 'bede, proti nosilcem nacističnega režima in njihovim domačim zaveznikom ter prijateljem. Duška si' dajejo v časopisju in pri razpravah proti vojnim zločincem« Pa tudi samega sebe obtožujejo. Kdor bere uvodne članice madžarskih listov, bo često presenečen zaradi skoraj pretirane strogosti, s katero bičajo svoje lastne napake. Kar je včeraj če bilo rodoljubj e - nacijonalizem in revizijonizem - to danes sramotijo sko¬ raj kot veleizdajo. Jn besede "reakcija” nič kaj redko ne omenjajo. Pri vsem, tem pa uči vi dr« o pozabljajo na nevarnost, ki jo prinašajo pre- i ir ar. e zahteve, ki obenem slabijo nekaj, kar le danes ni brez realne podlage; jasno je, da je krivcem od včeraj bilo mno.ro na tem, da bi xx sedanj ega pomanjkan jsfin boue, ki so ju sami povzročili, delali do- ‘ J (' ■: V .5.11' Ji pridobivali pristašev s tem, da primerjajo preteklost s UiJ. iO. b'.EI2SV!URNE TEŽAVE«. Da morejo pri tem tudi pokazati na pobreške odgo- ve rnlh, je se bolj razumljivo« 6o upoštevamo velike težave, na katere je nova oblast naletela. Sna cd teh ra ta, da so takoj po osvoboditvi dovolili prosto trgovanj3$ nadaljevanj g je bila g! . J.1 < J%t h - v ^. /*, i ..jIva s pojmom svobode; i rt V- •**rt n V:Tr,i vea V.V n ?. or tn gg a go sp c dar s t v,; rojstva .vsake' demokracije; svoboda ali enakost. Pa tudi drugi problemi so se pojavi¬ li* naivno so upali, da bo. že samo dejstvo, da se Madžarska demokrati¬ zira’'zadostovalo za odstranitev vseh vzrokov iz preteklosti, ki po vodili do nasprotij do sosednih držat. Co bi že morali spremeniti ovo¬ je mnenje z ozirom na masovne izmeno Madžarov ir Slovaške, vendar je le prišlo do sporazuma s Prago, da bodo zamenjali število na Slovaškem živečih Madžarov za isto število madžarskih. Slovakov. / Izid volitev je dobro znan. Kljub temu pa so marksistične stranke, ki so sicer v manjšini, na marsikaterem oddelku državnega- aparata nesorazmerno močno zastopani - kot je to 'v "Vrhovnem gospo¬ darskem svetu", ki'je danes tako važen in ki razpolaga z izrednimi pooblastili, V tem Švštu so rasen 'predsednika, ki je član stranke ma¬ lin -kmetov, izključno sami marksistični ministri. To je deloma razumlji¬ vo, ker ostale stranke želijo, deliti odgovornost' z drugimi. /• Jasno je, da ta splošna zahteva vedi do kompromisov. Morda A bo se v inozemstvu čudili, ko je narodna, skupščina soglasno odpravila ™ tisočletno kraljevino in proglasila republiko. Toda če hočemo stvari yx <>v razumeti ne smemo spričo sedanjega splošnega pomanjkanja prebrati, c; je največja zapoved stari pregovor:. Primum vivere, dende philbso- ih iri « Najprej živeti, potem .filozofiratiS SO C URINE REFORME, ki jih sedaj izvajajo na Madžarskem niso takj te¬ meljite kakor drugod. Kar se tiče socijalizačije, delokroga obratnih zaupnikov, davkov in podobnega, se čudimo, da-so mnogo zmernejši kakor pa v Franciji ali na Češkoslovaškem. Kljub vsem prejšnjim dogodkom proti "Švabom", so tudi v tem oziru opustili mi¬ sel na splošen izson teh ljudi in so rajši zavzeli stališče, da je tre¬ ba kaznovati le posameznike, kar je bolj . človečansko. AGRARNA REFORMA, Najradikalnejši uspeh jo gotovo agrarna reforma, ki jo je sklenila v Debrecenu.začasna skupščina.in ki jo je nova skupščina potrdila. V narodni skupščini v Debrecenu.so ime- .11 večino marksisti, ker so sindikati veljali kot posebna stranka. Agrarna .reforma določa,, da se razlastijo vsa posestva preko 1000 j ohov brez odškodnine j posestnikom, ki so imeli man j kot 1000 jo- hov, so pustili 100, če je dokazal soudeležbo pri odporniškem gibanju, Str ,'5. Štev. 52 -Domači glasovi, 20.III.1946. pa 300 johov. Pridobljeno ozemlje, so razdelile komisije, ki so jih agrarni interesenti sami osnovali. Dodeljevali so do 5joliov malim kmetom in poljedelskim delavcem. Rasen tega so podržavili vsnio pri¬ vatno gozdne posestvo, ki je bilo ve6je cd 10 johov. Ra ta način je madžarska država ga. j brž največji podjetnik odnosno veleposestnik v Evropi za Sovjetsko zvezo, Danes je še pre¬ zgodaj, da bi mogli videti posledice reforme, ki je vsekakor globoko posegla v gospodarsko in socijalno zgradbo te države. _ . _. Kakšno stališče pa zavzemajo do vsega tega madžarski katoli¬ čani? Poskusi, da bi osnovali novo, na demokratični podlagi stoječo krščansko stranko, so doslej propadli; morda najbolj zaradi notra¬ njih. nasprotstev med naprednimi katoličani in "Wolfovci f, 7 ki deloma še vedno odločujejo. Verjetno bo še dolgo trajalo, predno se bo iz sedanjih težav izmotalo trdno gibanje, ki bo moglo brez tožbe strniti čakajoče mase v trden blok. Zaenkrat ne razpolagajo madžarski katoličani z nobenim dnevnikom. Na drugi strani pa ni izključeno, da jim bodo ravno to, da v teh sedanjih'ježkih časih nimajo odgovornih mest, morebiti ne¬ koč volile! šteli v dobro. (Pie Furche' 1 , od 9.111.1946.) A V N Wh/ N ] J 7dhhA N ZA i V IS l\ 1C I c ■.Američani prirodnega bogastva itd. je vedno man-j. potrošnje petroleja Le ne pome- so postali zaskrbljeni zaradi velike v njihovi deželi. Lesa, železne rude, , Zv-dajo se, da denar in zlato samo n: nita, še nimata močnegavnarodnega gospodarstva in prirodnih bogastev za,podlago. Pred vojno so še govorili, da bo Hitlerjev oboroževalni načrt propadel, ker Nemčija ni imela zlatih rezerv. Toda resnica je bila precej drugačna. . Združene države Imajo okoli 20 $ svetovnih petrolejskih zalog. Med vojno je .Amerika dala 80 $ petroleja, ki je bil potreben, da so Združeni narodi spravili Nemce in Japonce na kolena. Amerika' zna zdaj, kakor'računajo, 21 milijard sodov petrolejskih zalog. Vsako leto jili porabi. 1,700.000,000. Zaloge bodo torej trajale še 12 let, .Ameri-ka ima sicer še veliko neodkritih petrolejskih ležišč, ki jih bodo v teku prihodnjih 30 let še odkrili. Toda od leta 1936 do,danes porabi Amerika veliko več petroleja, kakor pa odkrijejo novih ^ležišč, I Nekateri pisatelji in strokovnjaki za petrolejsko vprašanje celo zatrjujejo, da bo Amerika postala država, ki bo morala petrolej uvažati, namesto, da bi ga izvažala, Sintetična proizvodnja petroleja bo sicer stvari popravila, vendar je silno draga. ZELEZNA RDDA.Združene države imajo skoraj neizčrpne zaloge slabe železne rude, ki je niti ne izrabljajo. Pač pa so z dobro železno .rudo dvignile proizvodnjo jekla na skoraj 100 milijonov ton na leto, Ta dobra železna.ruda je skoraj vsa potrošena. Znani rudnik Mesabi Range v Minnesoti pridela 65 i° ameriške železne rude. V 90, le¬ tih, odkar rudnik deluje, so izkopali 2,100.000.000 ton železne rude. Neizkopane je še 1,250.000.000 ton. ! Ko bo ta rudnik, ki ima najboljšo rudo na svetu, popolnoma izrabili, bo sicer Ameriki ostalo še veliko rudnikov železne rude, ven- daa; bo vsa slabše kakovosti ter bo zato tudidrnžja za predelovanje v j depo. OSTAL^S RUDNINE. Ameriškega svinca bo zmanjkalo v 12 letih, srebra v 11, \ . cina v 19 in bakra v 34. Živega srebra imajo celo samo za 1 leto in mangana za 2, tima-stenp. za 4, prav tako platine, bauksita \ Štev, 52 --_- Domači klasovi, 20,111.1946. ----------- Str,4. za 9, azbesta za 3 ter nikla in kroma za manj kot 1 leto. 'TAJ Pa POTEM? Vse te številke seveda veljajo za trgovsko izkoriščanje rudnin. Potem 'bodo morali poiskati rudo v manj ugodnih * -okoliščinah. Res pa je, da so smetano še vso pobrali. Amerika bo ime¬ la še vedno dovolj rudnin, vendar bodo precej dražji in tudi slabše kakovosti,* REŠITEV - PREMOG. K tej žalostni sliki rudninskih zalog Severne Amerike pa je treba dodati vprašanje premoga. Skoraj vsa Amerika ima toliko premoga, da ga v 4300 letih ne bode iz¬ črpali, če ma bodo črpali s sedanjo naglico, IZSEKANI GOZDOVI, Američani so se pač vdali v usodo, da gledajo posu¬ le morejo in nočejo Doslej V Ameriki pa so kor ga zraste« Leta 1909 šene petrolejske vrelce in izčrpane rudnike, se pa sprijazniti s posekanimi gozdovi, še niso našli gradiva, ki bi lahko nadomestilo ! osebno za časa vojn# porabili veliko več, lesa, balo v Severni Ameriki 2,826,000.000 kub. W v* šav J er /<-> 1 e ste se ;6< zr 1 G Sč L. Zdaj L . Q$ t ka- ;o jefonGaia vopia, Imajo Združene dr- 1,300.000.000 čevljev lesa. vfe,5 letih so torej Američani izvabili 60 svojih gozdov (gozdna površina Pohorja v Sloveniji se l je v letih med vojnama znižala za 30 G /o ). Danes porabijo Američani dvakrat toliko lesa, kakor ga zraste. Danes padajo drevesa že v zadnjem ameriškem pragozdu. ; . Amerika bo imela še vedno dovolj dreves za posek. Toda ta drevesa bodo slabše kakovosti, ali pa rastejo visoko v gorah in na strmih pobočjih« Podiranje tega drevja bo veliko dražje in lesni iz¬ delki vedno bolj .redki. dela težka izguba. Novoimenovani profesor slavistike na dunajski RAZPUST BEGUNSKIH TABORIŠČ NA AMERIŠKEM ZASEDBENEM PODROČJU. 'AriftVr. zun.minister Bvrnes je v so- univerzi, dosedanji, profesor v botc izjavil, da se zunanje mini- Gradcu, dr. Bernd von Arnim, je po strstvo in vojno ministrstvo Zdru- težki bolezni umrl. Njegov glavni šenih držav bavita z razpustom be- učni predmet je bila bolgarščina ganskih taborišč v ameriški zasedbe-in pa njej sorodni jeziki, posebno ni coni Nemčije in Avstrije. Pred turko-tataršcina. ("Die Paressč" od dvema mesecema so cenili število o-, ttt.i qag . 'i ' i teh ljudi na 550.000. Tem bi dali na is bero - je dejal Byrne.s - ali .111.1946. KATOLIŠKA AKCIJA V AMERlil. rrnejo domov, ali pa da se izse-V Santiago di Čile se je lij o iz ameriške cone Zeit^od 17«III.1946.) ;ačel prvi ("Die-Neue, teden medameriške KA, ki mu je sv. Oče poslal svoj posebni blagoslov. Udeležuje se ga 17 ameriških ie- ATENTAT V TRSTU. Tretji po či-publik* Obravnavajo ta-le vprašanja: nu najvišji častnik jugosl.repara- Sphovski poklici, apostolat med de- cijske komisije v Trstu, major StaJPavci, propaganda in izobrazba vere, no 'Cunder, je bil v petek us trel j en ,proj|^anda in izobrazba morale, ko je s svojo ženo zapuščal neko vzajemno sodelovonje vseh KA v Ame- restavracijo. Nek civilist, ki je riki. Zborovanjem predseduje sai bil v njuni družbi, tudi član ko- apostolski nuncij, misije, je izjavil, da so tudi nanj streljali, a da je ušel. Zaradi za¬ slišanja so aretirali nekega Hrva- NA s< ta« ("Die Neue Zeil i; od 17.1X1*46.) seji, NARODNA SKUPSCl- JUGOSLOVANSKA Ni bo 20. marca zbrala k izredni Tako poroča belgraj skl dopisnik agencije ANI). ("Salzburger Nach- SLOVANSKO JEZIKOSLOVJE je za- richten od 16,marca 1946.)