119. številka. Ljnbljana, v četrtek 23. maja. XXII. leto, 1889. slovenski ma Izhaja vsak dan ivečer, izimši nedelje in praznike, ter velja po poŠti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. _ Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnifitvoje v Gospodskih alicah št. 12. DpravniStvu naj se Dlagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t.j. vse administrativne stvari. Palacky in historiško ■ politiške narodnosti. Čudna se godi veleumom in v obče velikim ljudem. Njih ideje se pozabljajo ali pa preobračajo, kakor se zdi potrebno in v interesu raznih strank v raznih dobah. Taka je tudi s Palackim; kljubu temu, da ga imenuje češki narod očeta domovine, prezirajo sodu j vender najmogočnejše stranke na na Češkem, katera načela so prešinjala velikega rodoljuba in domoljubja Palackega. Čehi popolnoma prezirajo, po čem je težil Palaekv od 1. 1848. do 1865. in pozabljajo načelo, katero je izrekel Pa lacky v Komeriškem državnem zboru, in katero je tudi izrazilo sedanje ministerstvo. Brošura: „Strankarstvo Slovanov na Češkem" pomaga našemu spominu v tem pogledu na mnogo strani. Tu je jasno povedano, kakih načel se je držal Palaekv v Kromeriškem državnem zboru glede na Češko in vse narode našega cesarstva. V tej knjižici, str. 88 as. je čitati: „Ne manjši veljak, nego veleznamenit in velezaslužni Palaekv je bil, kateri je v dobrorazumljeuem interesu ne samo cesarstva, ampak tudi svojih soplemenikov in v sporazumljenji z ostalimi odposlanci istih soplemenikov predlagal celo razdeljenje češke v dve drugo od druge nezavisni nacijonalno okroženi deželi ali upravni pokrajini, ko se je glede na razmerje avstrijskih narodov držal do cela pravega načela, da je neobhodno potrebno, da se podeli posamičnim narodom avtonomija, katera bi zadostovala, da bi se, brez škode državne jednote obistinila jednako p ravnost narodov." Isto načelo Palackega so v obče odobravali tudi tedanji vladni krogi, in minister Bach je vsaj kot načelo varoval Palackega princip v ustavni listini od 4. marca 1849. Od drugod pa vemo, da je stalo v programu Bachovega ministerstva stavljenje jednakopravnosti narodov, da je bila najviša volja, da se izvrši nova državna osnova na pod-stavah jednakopravnosti in svobodne sam o določbe", in to je bilo izrečeno sosebno tudi z ozirom na Ogersko, da bi ostali tam vsi narodi nezavisni drug od drugega. LISTEK Blodne duše. Roman. Češki spisal Vacslav Beneš - Trebizsky, preložil I. Gornik. 3Pr-vi <3.el. I. (Dal je.) Sam Bog vedi, kaj je bilo v njenih očeh, kadar so se odprle in so koga pogledale. Bile so globoke, kakor vodnjaki s kristalno vodo v zakletih gradovih, pri katerih je ostal zablodilec kakor prikovan in je moral večno vanj gledati, ako se je jedenkrat vanje ozrl. In sam Bog ve tudi, kako diven je bil izraz v pribledelem obrazu že od ranega detinstva, da se je baje človeku o pogledu na prvi ta mladi cvet oko razjasnilo in da je slednje čelo, in naj so se po njem razprostirale najtemnejše megle, zabliščalo kakor čisto nebo. In vender pravijo ljudje, da se to dogaja le takrat, ko se oko umirajočega zagleda v obličje angeljsko, in kadar na čelo zemljana zaveje dih duhov iz krogov za-zvezdnih. Tedaj v žalostni Češki angeljev niti ni moglo biti. Takrat so uboge češke zemlje menda In Bachovo ministerstvo a« je dejanski hotelo držati narodnostne jednakopravnosti v zmislu Palackega, ko je isto ministerstvo pustilo, da so se italijanske pokrajine upravljale na narodni podstavi ko se je povečala Hrvatska iz narodnih pogledov z Reko in Murskim otokom in se je ista Hrvaška postavila v nezavisnost od Ogerske; ko so še dalje za ogerske Srbe osnovalo od Ogerske nezavisno srbsko vojvodstvo in uvrstilo celo v cesarski naslov. Jednako so se postavili bili sedmograjski Sa-ksonci v nezavisnost s samostalno narodno pokrajino itd. Ministerstvo se je bilo zjedinilo že I. 1848. v tem, da je treba napraviti v interesu celokupne države* in pojedinih narodov narodne pokrajine, torej z narodno samoupravo, in se je bilo celo sestavilo posebno poverjeništvo (komisija) v Olomucu z namenom, da bi se osnoval podrobni program za narodni samoupravni program;,: Po zadušenih nemirih se je bila Ogerska tudi v resnici razdelila na pet upravnih pokrajin, vsled česar so bili dobili tamo povoljno položenje Nemci, Slovaki, Rusi in kakor smo rekli prej, sedmograjski Saksonci, tudi Rumunci in Srbi. Bukovina se je bila odtegnila poljskemu uplivu in na Gališkem sta bila dobila poljski in ruski narod samostalne uprave. Palackega princip se je torej bil začel izvrše vati srečno in bi se bil dognal do konca po vsem cesarstvu, ko bi ne hile nastale zunanje zapreke in notranja nasprotstva. Še celo ministerstvo Schmer-ling-Rajner bi bilo izvedlo, kar je bil pričel Bach, da bi se bilo dalo istemu m ini ste rat vu več časa. Tako pa so zmagali nasprotniki, stranke, ki so hotele gospodovati, kakor so vzbujale ustaje za prekucijskih let. Liberalna frakcija madjarska je bila najmanj zadovoljna, da se bi cesarstvo utrdilo na podstavi narodne jednakopravnosti z organizacijo narodnih samouprav za vsak narod posebe. Zato je izumil madjar bar. Eotvbs tako imenovane histo-riško-politiške individualitete ali narodnosti, da bi gospodarili Madjari nad drugimi narodi. Madjarska liberalna stranka pa je imela vedno zveste pristaše svojih idej v Poljakih. Ko je nastopil Poljak Goluchovski ministerstvo, je porabil takoj Eotvtis-ovo iznajdbo hiatoriško-politiških narod- celo v nebu pozabili, rekel je nekdaj neki mož. Jaz pa pravim, da so mej našimi predniki morali biti angelji, morali so mej njimi živeti, morali jih hraniti in tešiti. Kdo pa bi bil otrl sicer z nagubanih Čel krvavi pot, kakor roka angeljska? Kdo pa bi bil sicer b starli razbrazdanih lic odgnal otožnost, kakor roka angeljska? Kdo pa bi bil srca, ki so tako burno bila, umiril, kakor roka angeljska? Kdo pa bi bil ucepljal upanje našim prednikom, tem starim češkim rabotnikoni, ti posužnjeni, ubogi češki krvi, kakor usta angeljska? Kdo pa bi bil učil potrpljenja ljudstvo, kateremu so upognili glavo v prah in čegar noge so s svojimi grehi obtežili, kakor usta angeljska? Idte in vprašajte, če govorim resnico! Seljak Kvet povedal bi vam bil, da je vse to umelo dete njegovo; vender on bi vam več povedal. Žal, da je nad njim že davno uvela trava, in da danes niti za njegov grob ne vedo! Poglejte to devojko, sedi še ob ognjišči, roki ima sklenjeni v naročji in temnomodri oči uprte v plamen; rujavj, gladki huaje sčesani v tilnik vi jejo se ji v bujnih kitah po vratu. Zaglejte se v divno, mlado lice in uvideli bodete, da ne bodete hoteli iz tega domovja in da bodete pozabili vsega . . . nostij ter je začel rušiti vse to, kar je bilo izrecno po Kromeriški ustavi in dejauski izvršeno po Bachovem ministerstvu. Narodnim samoupravam je napravilo konec to, da je Goluchovski začel združevati narodno samoupravne pokrajine v skupine ob-sezajoče več dežel in princip narodne samouprave je splaval po vodi. Prišle so druge dobe, in madjarsko in poljsko načelo o privilegovanih zgodovinskih narodnostih začelo je motiti tudi take narode, kateri neso nikdar gospodovali nad drugimi uarodi, in kateri dotlej tudi neso bili željni takega gospodovanja, oziroma strahovanja. Na limanice so šli poljskim plemičem in raad-jarski liberalni frakciji celo Hrvati in Čehi ter so začeli premišljevati o večih upravnih skupinah, prezirajo narodno samoupravo. Poljaki so po Goluchov-skem že gospodovali nad gališkimi Rusi; madjarska liberalna stranka je še le težila po tem, da doseže jednako gospodstvo na Ogerskem nad drugimi narodnostim!. Čehi in Hrvati so prezirali zgodovinski značaj Poljakov in liberalne madjarske stranke, dali so se uloviti, in konec je bil, da se je porodil dualizem. Kako se Hrvatom godi na podstavi bele listine, katero so jim bili ponudili Madjari, da jo napolnijo s svojimi zahtevami, ni treba govoriti; znano nam je pač položenje Hrvatov dovolj. Kar se pa dostaje Čehov, vidijo, da so Madjari največi nasprotniki zgodovinskega češkega prava; isti prijatelji, za katere so se potegovali češki voditelji, mečejo seda] polena pod noge češkim voditeljem. Kako so Madjari bili odkritosrčni „prijatelji" Čehom, kaže najbolje izrek Eotvbsa. Ta se je namreč izustil, da se je znebil strahu, da bi gospodovali Oehi v Avstriji, odkar je bila bitva pri Kraljevem Gradcu 1866. S tem je vse povedano : Madjari so iskali podpore pri Čehih in pri drugih, dokler si neso utrdili gospodstva; sedaj pa ne bodo nikdar več prijatelji Čehom, razen, ko bi ti oslabeli do neznatnosti relativno manjših narodičev avstrijskih. Zato tudi hrepene Madjari, da bi se Češke pokrajine tujčile, in sosebno jim je do tega, da bi se ponemčila Moravska. S tem bi bil češki narod oslabljen, z druge strani pa ločen od zapuščenih V sobi še je tiho, ura gre dalje svojo pot; seljak sedi za mizo, majka pri peči, nad streho njihovega domu, nad vasico in okrožujočimi jo lesovi pa leti Čas — in kaj nosi ? Dobrega malo, novega mnogo in zlega še več. Seljak je naglo usta I, stopil k oknu in poslušal. Nekdo bližal se je hiši. Psi zalajali so že drugič ali nekako radostno in stari Sultan skakal je do polu vrat in Čuda, da ni podrl seljaka na zemljo, ko je šel odpirat. Prišlec bil je gotovo dober znanec, in po besedah sodeč, katere smo začuli v sobi Kvčtovih, pričakovali so ga brez dvojbe. „Tako pozno, dragi prijatelj? Deseta je že odbila ?" „Zadržali so me, mislil sem že, da ne pridem." „Le da si prišel. Ali si prinesel?" „ Prinesel." Roka stisnila je roko gorko in istinito. Sultan je zopet skakal, znova lajal, da so kokoši v k urniku dvigale glave, ni-li dan, in da je petelin zapel, ni-li že zore na vzhodu, a le tako spanji — v sredi je obmolknil, ker je bila še povsodi črna tema. Prišlec ustopil je v izbo s starodavnim krščanskim pozdravom, pristavivši še: „Bog blagoslovi," podal je kmetici roko, pristopil k devojki pri ognjišči, Slovakov, ki se pa vender Čvrsto borijo za svoj obstanek. Vse to kaže, da so ae češki voditelji varali, ako so hoteli doseči taka prava, kakoršna imajo sedaj Madjari in Poljaki, vsled česa gospodujejo nad drugimi narodi. In vender se nočejo poprijeti načela, katero je ponovil in izrekel Palack^ še leta 1865. Takrat je, kakor navedena nova brošura navaja na str. 89, 90 izjavil se tako-le: „Leta 1849. sem jaz priporočal, uresničite jednakoprav-nost na podstavi avtonomije narodov in v ta namen zagovarjal skupljevanje (združevanje) narodov na čislo etnografiški (narodoslovni) podstavi*) Ta predlog mi se je zdel, da ravno uresniči potrebe narodov. Saj smo vender dovolj skušali od istega časa in skušamo še dan danes, kako se n. pr. v deželnem zboru češkem pretehtava vsak predlog po dobičku, ki bi ga utegnil donašati temu ali onemu narodu. Ali ne bi bilo želeti, da se odstrani ta zapreka obče blaginje in občnega napredka? Ali bi ne bil velik dobiček tudi za državno celoto, ko bi narodi po odstranjenih takih zaprekah prenehali biti na poti drug drugemu, oziroma ko bi bilo možno vsakemu narodu, da bi tekmujoč vse svoje moči mogel porabljati v svoje po-spetje iz sebe samega? Moj predlog je podajal ob jed nem dokaz, da mi Slovani ne hrepenimo po gospodstvu nad drugimi narodi. Odkar pa se odobravajo po Madjaru Eblvosu izumljene h istor iško-politiške individualitete, bo po mojem mnenji veliko težavuiše nego poprej praktično izvršiti načelo narodne jednakopravnosti. In vender je od izvršitve tega načela zaviseii obstanek ali neobstanek Avstrije kot jednotne mogočne države." Iz te izjave Palackega je razvidno, da sta današnji staročeška in mladočeška stranki nedosledni, pa sta popustili načelo narodne jednakopravnosti na podstavi narodnih samouprav ali avtonomij. In če so dan danes v resnici veče zapreke, nego 1. 1849 in še pozneje do Golucbovskega in naposled do dualizma, je vender načelo Palackega pravo, in je zaradi obstanka in neobstanka jednotne mogočne drŽave in jednako zaradi obstanka ali neobstanka zlasti manjših narodnostij držati nepremično. Palackega so konečno zbegali dogodki, a prepričanje njegovo se kaže resnično na vse strani. Zato pa bi bilo kaj žalostno, ko bi na pr. še na Slovenskem kdo odobraval sedanje položenje, sedanji ustroj, sedanje deželne samouprave, katere konečno vedejo do podjarmljenja slabejših narodnostij pod mogočniše narode. Deželnih samouprav se drže jedino stranke, katere hočejo po večinah deželnih zastopov gospodovati nad drugimi odlomki prebivalstva. To vidimo na Gališkem, v Šleziji, na Mo-ravskem, v Dalmaciji, sosebno pa tudi po pokrajinah s slovenskim in drugi mešanim prebivalstvom. In vender so že na Slovenskem politiki, kateri po- *) Na tem načelu je slonel tudi njegov predlog o deljenji češka na dve narodni upravni pokrajini, kateri ako bi se uresničil, bi bil imel v posledstvu združenje slovanskega dela Češke z Moravsko in Šlezko. Op. broš. pogladil jo po čelu in laseh in šel za mizo. Bil je mož z nenavadno prezeblim obrazom in sivimi dolgimi lasmi. Roki njegovi bili sta sama kost in koža. Oblečen bil je v volnato haljo, hlače imel je ozke, meča in nogi tičale so v ponošenih čevljih, na kojih so se bliščale medne zapone. Čepico, črno kučmo z belim robom, položil je na mizo. Kmetica položila je predenj kruha in sira. Svčtluška ni mogla več tako mirno gledati v plamen na ognjišči. Kadar zaveje nad vodo oster veter, nagne se nad njo bičevje in loček v obok, gladina njena pa se vender razvalovi in razburi. In ko je visoki mož z nenavadno prezeblim obrazom prestopil izbini prag, prinesel je s saboj tudi zunanji ostri veter. V temnomodrih očeh devinih pojavila se je plahost, kakor kadar mlada srnica ob gozdnem potoku sluti zdaleka nesrečo. Ko pa se je prišlec dotaknil njenega čela, in ko je suha roka, sama kost in koža, pogladila krasne njene lase, zdrhtela je, kakor bi segala po njej Morana. Imel je roko tako mrzlo, še mrzlejšo kakor so veje, ko jih ovija ivje. Pozni goat zarezal je v hleb kruha jako globoko. Bil je lačen. (Dalje prih.) udarjajo deželno samoupravo in hočejo tej izročiti celo začetno šolo. V pouk nam bo gospodstvo, katero so dosegli Madjari, Poljaki in v tej polovici cesarstva na več krajih Nemci in Italijani. Tako gospodstvo rode hi-storiško-politiške individualitete, nalašč izumljene od madjarske strani v potujčevauje pravih slovanskih narodnostij. Politični razgled. Notranje dežele. V Ljubljani, 23. maja. če je verjeti „Narodnim Listom", je nek župnik na (eikeni ob dvajsetletnici sedanjega šolskega zakona odredil mesto slovesne službe božje rekviem za šolski zakon. Mej tirolski m i nemškimi konservativnimi in italijanskimi liberalnimi veleposestniki vrše se pogajanja, da bi sklenili kompromis glede deželno-zborskih volitev, če bodo ta pogajanja uspešna, bode potem le še pešica nemških liberalcev v tirolskem deželnem zboru, kateri bodo pa najbrž izstopili, videč, da nič ne opravijo. Vitanje države. Ko bode dodelana železnica v Burgas, hoče se bolgarska vlada takoj lotiti grajenja železnice iz Sofije v Razgrad. Tudi to železnico, ki bode jako važna za narodno - gospodarski razvoj Bolgarske, gradila bode nekaj vojaščina, nekaj pa prebivalstvo samo Tako bode Bolgarija po ceni dobila novih že leznic. Ko bodo dodelane železnice v knez. bolgarski oživila se bode trgovina in povzdignilo kmetijstvo. — Rat I os lavo ve i so se že začeli pogajati s Cankovci, da se z njimi združijo. Poslednji pa ne marajo združenja ž njimi drugače, če se brezpogojno izrečejo za Cankovljevo politiko. Cankovci bi se baje rajše sporazumeli s Stambulovom, nego z Radoslavovom. Stambulov je vsaj n darjen in energičen mož, ki ima pa tudi mnogo pristašev po deželi, dočim je Radoslavov le velik neznačajnež in častihlepnež, ki kmalu ne bode imel nobenega pristaša. Radoslavovci bodo v kratkem ravno tako izginili, kakor so Karavelovci in konservativci, kateri ne igrajo nobene važne uloge več v Bolgariji. Kakor „Graždanin" poroča, bode grof Aleksej Ignatjev, generalni guverner vzhodni Sibiriji, imenovan pomočnikom ruskega ministra notranjih zadev. Aleksej Ignatjev je brat znanega diplomata generala Ignatjeva, ki je sedaj predsednik „Slav-janBkemu blagotvoriteljnemu obščeatvu. Grajenje rumnn»klh utrdb Be hitro nadaljuje. Posebno so Že napredovala dela pri Jilavi Otopeni, Mogosou in Kitilki. Ko senat dovoli kredit, začno graditi utrdbe pri Catzalu in Bragadinu. Ru-munski zbornici sta se zopet sešli, pa bodete zborovali samo štirinajst dnij. Senat bode imel pred vsem dovoliti kredit za utrdbe, kar bode pač drage volje tudi storil. Nekateri senatorji bodo morda ugovarjali, a velika večina bode glasovala za dotično vladno predlogo. Liberalci in junisti so že tako naudušeni za nameravane utrdbe, konservativci pa z upiranjem ne bodo hoteli delati vladi ovir, dobro vedoč, da bi s tem le koristili opoziciji. V Italiji, kjer imajo skoro vsa posestva v rokah le veleposestniki, drugi prebivalci pa jim morajo delati za neznatno plačo, so začeli v nekaterih krajih štrajkati delavci. V Lombardiji so bili že neredi in so več osob že zaprli. V Italiji so jako nezdrave socijalne razmere na kmetih, katerim se pa ne da lahko odpomoči. Vlade so že večkrat proučevale agrarno vprašanje, a neso našle nobenega pomočka. Zbornica francoska jo bila sklenila, da se odpravijo vse olajšave glede vojne službe. Senat pa sklepu zbornice ni pritrdil, temveč se je izrekel za skoro vse dosedanje olajšave. Tako je sklenil, da bodo najstarši bratje sirot, sinovi vdov in bratje vojakov služili le jedno leto. To olajšavo dovolil je tudi semeniščnikom, učiteljskim pripravnikom, dijakom nekaterih zavodov, duhovskim in svetnim učiteljem na francoskih šolah v orijentu. Ministri so se kaj prizadevali, da bi pregovorili senat, da pritrdi sklepom zbornice, pa vse prigovarjanje bilo je zaman. — Kakor „Estafette" poroča, ima državno sodišče proti generalu Boulangerji toliko dokazov, da ni dvojbe, da ga bode obsodilo Tudi javno mnenje bode pritrdilo sodišču, ko bode vbo zvedelo, kaj je Boulanger nametal. V nekaterih premogovnikih na Sfemiketn še ni pojenjal etrajk delavcev, a je pričakovati, da kmalu preneha, ker v največ premogovnikih delajo in se torej ni bati, da bi začelo manjkati premoga. Pri tacih okolščinah bodo delavci kmalu spoznali, da se ne morejo ustavljati. Po nekaterih krajih so pa drugi delavci ustavili delo V Berolinu imajo strajk zidarji. Nič manj nego 3000 delavcev je ustavilo delo, dokler se jim ne dovoli skrajšanje dela na dan in povišanje plače. V dolenji zbornici angleški je te dni bil razgovor o „večnih" pokojninah, katere dobivajo nekatere osobe za njihovih rodbin nekdanje zasluge. Vlada in zbornica sta tega mnenja, da bi se te pokojnine odkupile, Je o tem se še neso vse stranke zjedinile, kako naj bi se določila odkupnina. Vlada predlaga, da se za kupnino določi sedemindvajset-kratna letna pokojnina, a mnogim poslancem se pa ta zneses zdi prevelik. Če tudi se o znesku še neso sporazumeli, a vender je gotovo, da se bodo v kratkem odkupile te pokojnine. Dopisi. Iz Ljutomera 21. maja [Izv. dop.] Obče je znano, kako brezozirno ravnajo Nemci proti Slovencem povsod na slovenski zemlji. Da bi bil, kar se tiče narodnih pravic, Nemec pravičen proti Slovencu, se še misliti ne more posebno tam, kjer ae čuti prvi v večini. Ta večina je pa večkrat samo navidezna; kajti v krajih, kjer je prebivalstvo slovensko, mej katerimi se pa nahaja samo nekaj Nemcev, katere večkrat lahko sešteješ na prste jedne roke, misli ta manjšina, da ima že kot taka pravico vladati nad Slovenci in govoriti povsod prvo besedo. Ta nemška ošabnost pripravi Nemca in nemškutarja, ki je povsod prvemu pajdaš, da ne vidi pri Slovencu, maj je še tako dobra, poštena i a izvrstna duša, nič dobrega kakor denar, ki ga dobi in dobiva- obilo od njega, da ga potem z istim pri vsaki priliki guli in pritiska. Tako označene razmere lahko opazuješ tudi tukaj v Ljutomeru Tukajšnji Nemci in nemšku-tarji so ravno tako brezozirni in ošabni, pohlevni Slovenci v trgu samem in iz okolice se jim pa priklanjajo in se čutijo kaj srečne, če smejo priti v njih bližino in trobiti v njih nemški rog. To smo tudi opazovali v soboto 18. maja t. 1. ko se je vršila volitev za bodoči zastop Ljutomerskega trga. Agitacija za to volitev od nasprotne strani je bila tako živa in tako silna, kakor še nikdar ne. Nasprotna nemška stranka se boji za gospodarstvo v Ljutomeru; če bi pa slo to v zgubo, se je tudi bati, da bi prišlo vse na dan, kar je slabega in znabiti gnilega vsled samovlastnega gospodarstva. — Narodna slovenska stranka je za zdaj zmagala samo v tretjem volilnem razredu, kjer so bili gos. Kukovec, Šlamberger, Gomilšek in Vavpotič odborniki izvoljeni s 73 oziroma 72 glasovi, proti 4-6 oziroma 45 glasom, ki so prišli na nemške kandidate. — V drugem volilnem razredu so dobili slovenski narodni kandidatje po 9, v prvem volilnem razredu po 5 glasov, nasprotni nemški pa po 17 in po 7 glasov. Zamolčati ne smemo, da so se tndi vsi uradniki udeležili volitve, in da so vsi politični in davkarski uradniki, razun jednega dali svoje glase nemškim kandidatom, mej njimi nekemu Hermannu Prager-ju, kar je vsekako čudno in se mora zabelježiti. Levstikov spomenik. Vsak Slovenec — posebno pa če je čestilec našega Levstika — prepričal se bo z veseljem iz nastopnih vrst, da se mu je zopet jedna iskrena želja izpolnila v brzem realizovanji-domoljubne ideje, da se postavi „neizprosnemu, tvrđemu in jeklenemu" možu v njegovem rojstvenem kraji dostojen spomenik. Gotovo smemo tukajšnemu odboru čestitati g polnim pravom, da je tako izvrstno rešil težaven del svoje naloge in nabral v tako kratkem času toliko gmotnih pripomočkov. Hvala pa vsem rodoljubnim darovateljem iz vseh stranij lepe Slovenije, ki so zopet pokazali dejanski, da znajo čislati svojega duševnega velikana, ki je največ storil za razvoj pesništva in jezika našega t Po današnjem izkazu, narasla je cela nabrana vsota že na 970 ti. A to se ni vse. Pričakovati imamo še iz Ribnice donesek znašajoč okolu 100 goldinarjev, katere je nabrala velečastita gospa Viš-nikarjeva, soproga tamošnjega gospoda c. kr. okrajnega sodnika in deželnega poslanca, in gosp. Makso Lilek, c. kr. davk. pristav. Primerno žrtvovala sta največ Velikolaški in Ribniški okraj, skoro polovico celega iznosa; celo priprosti kmetje (glej izkaze) darovali so radovoljno svoje doneske. Isto tako se moramo zahvaliti častitej duhovščini, katera je zdatno pripomogla k lepemu iznosu. Najlepši izgled so pa odborniki, ki so sami mej seboj zložili 215 fl. 20 kr. Spominek stal bode v Velikih Laščah. Saj je bil tu pokojni Levstik krščen, tu so bivali mnogo let njegovi roditelji, v tukajšni šoli učil se prve nauke in preživel večino svojih mladih let. Stritar sam pravi: „Levstik je Laščan kakor jaz", tu sta bivala največ kot studenta in „Padarjeva gostilna", v kateri še vedno dobiš dobro kapljico, imela bi mnogo pripovedovati od naših dioskurov zlatih uzo-rov, plemenitih teženj in brezštevilnih želja, katere sta cojila za slovenski narod in za Slovanstvo. Spomenik, katerega ima naš domači kamnosek g. Jontež že v delu, pokazal se bode v obliki umetno izdelanega obeliska. Visokost obeliska z naslombo vred znašala bo skoro 5 metrov (4m 75cm). Kamen sam za obelisk, kateri se je naročil v Repentaborji pri Sežani tehtal bode okolu 120 centov stare teže, naslomba bode pa iz domačega kamena. Ako pripušča gmotno stanje, napravi se na spomenik i vlit medalijon z Levstikovim obličjem, katero delo bi prevzel naš domač umetnik na Dunaji, gosp Gangl. Od nadaljnib dohodkov bode odvisno, ako se ima obistiniti i ta naša želja. Okolu spomenika bode ograja kamenitih stebrov z verigami ali pa okusna železna ograja. Napisne črke na obelisku, preskrbelo nam bode pisateljsko društvo v Ljubljani, katere se naj blagovoli v tem smislu v kratkem odločiti. OdLor je skrbel, da bode spomenik do dneva slovesnosti, to je do 11. avgusta, popolnoma do vršen. Gospodje, kateri imajo še razposljane nakaznice v rokah in menijo za Levstikov spomenik žrto-vati kak donesek, prosi odbor ozirajoč se na malenkost časa, katero ima še na razpolaganje, da blagovolijo to takoj storiti, da bo znal natančno odmeriti stroške za spomenik in za, alavnost (godbo, dekoracijo in d.) Odbor je ob jednem pričel potrebno ukrepati tikajoč se vsporeda slavnosti same, banketa, ljudske veselice in dr. Več narodnih zlasti pevskih društev obljubilo je s svojo navzočnostjo poveličavati dan 11. avgusta. Pisateljsko društvo v Ljubljani bode pa skr belo, da se odlična slov. društva, kakor „Sokol", „Čitalnica", „Slavec" in druga, korporativno ali vsaj v obilem številu udeleže slavnosti. Kakor se tu čuje od vseh strani), prišlo bode mnogo ljudstva iz naših sosednih krajev, osobito pa z Ribnice, Loža, Blok, Cerknice in sploh z Notranjskega. Velike Lašče in okolica so jako lep, zanimiv in romantičen kraj, od Ljubljane z dobrim vozom dve uri in polovico oddaljene ter imajo že za na vadnega izletovalca mnogo naravnih in izvirnih užitkov. — Vse Slovence iz Severa in Juga in brate Slo vane pa opozarja in vabi odbor Se jedenkrat na narodni praznik, kateri se bo slavil 11. avgusta na Levstikovem domu; odbor pa bode skrbel, da bode slavnost velečastna in sijajna, dostojna velikega genija, ki si je stekel toliko zaslug za slovensko domovino. —v. Domače stvari. — (K de že ln oz bor s kim volitvam.) Uradni list objavlja imenik volilcev veleposestnikov, katerih je 103. — (Gospodu Kalanu, uredniku „Domu ljubove mu", v odgovor.) Na Vaše dolgo „Poslano" bodi naš odgovor le kratek. Ne pomaga Vam vse zvijanje. Vi ste izrecno pisali, da je „Slov Narod" o katoliškem shodu v političnem pregledu primeroma toliko poročal, ka koroCulukairih. Mi nesmo o Culukafrih zinili niti besedice, torej logično tudi o katoliškem shodu ne. Vsa Vaša sofistika tega ne izbriše, tud beseda »primeroma" ne, katerej ste se tako kr čevito prijeli za škrijce. Vi ste hoteli sumničiti in v ta namen rabila Vam je .primeroma" nesramna laž. Punctum! V ostalem bi Vam pa pri poročali, da bi v jednakih slučajih veatneje seštevali, kajti o katoliškem shodu priobčili smo 111 (jednajst in sto), ne pa 87 vrstic, kakor Vi trdite Zadnjič tajili ste vseh 87 vrst, danes bi jih radi utajili zopet štiri in dvajset. To ni lepo in pa žiti morate, da Vam ne bode laž v navadol Pomilovanje na dozdevnej rani Vam vračamo ne porabljeno, kar se pa tiče najinega sestanka na tretjem avstrijskem shodu, imamo pa mi Bvoje misli Ako udeleženci tacega shoda namenoma bijejo resnici v obraz, ako Be mej njimi nahajajo junaki aladr. Lueger, kije na katoliškem shodu imel glavno besedo, za češko šolo na Dunaji pa niti besedice ne, nas taka družba prav nič ne mika. — (Občni zbor ces. kr. kmetijske družbe kranjske) vršil seje danes od Va9. ure dopoludne do 1. ure popoludne. Bil je jako mnogo brojno obiskan, posebno od udov duhovskega stanu z dežele. Predsednikom kmetijske družbe bil je izvoljen z veliko večino glasov cesarski svetnik Ivan Murnik, kateri je izvolitev vsprejel. Društvenim tajnikom je bil izvoljen na predlog centralnega odbora dosedanji tajnik g. Gustav Pire jednoglasno; v centralni odbor pa gg. : baron Henrik Laza rini, Fran Po v še in Vinko O g orel ec. Razpravljala se je potem dolga vrsta predlogov centralnega odbora, podružnic in slednjič so prišli na vrsto posamični predlogi. Obširneje poročamo v prihodnjih številkah. — (Osobne vesti.) Finančni sovetnik in načelnik tukajšnjega urada za odmerjenje pristojbin dr. Fran Adamič premeščen je v isti lastnosti v Celovec in namesto njega imenovan je finančnim sovetnikom in načelnikom pri napominanem uradu tajnik Ljubljanskega finančnega ravnateljstva gosp. Anton Zamuda. Gosp. Karol vitez StraM premeščen je iz Dobrlevasi v Brežice, g. avskultant Josip Škofič imenovan je pristavom pri okrajnem sodišči v Velikih Lašičah. — (Naš rojak g. F. S. Vilhar) prireja v društvu z vijoloncelistom I. Hajekom in vijolinistom Menegbellom po vseh dalmatinskih mestih glasbene akademije. Na programu so češke, hrvatske, slovenske, ruske in poljske skladbe. Prva taka akademija bode te dni v Šibeniku. — (V včerajšnji seji „Sokolovega" odbora) preložil se je „Sokolov" izlet na Šujico na mesec julij zaradi nujnosti delovanja za izlet v Novo Mesto. Izvolil se je tudi poseben odsek za priprave in sestavo vsporeda pri izletu o Binkoštih v Novo Mesto. Izvoljeni so v ta odsek sledeči gg.: Skale, dr. Dereani, Mulaček in Mejač. Zanimanje za ta izlet je vsestransko in nadejati se je prav obilne udeležbe. — „Sokolov" „jour-fixe" bode v soboto dne 25. t. m. ob 8. uri zvečer v steklenem salonu Schreinerjeve pivarne. Vspored: 1. Poročilo odborovo o izletu v Novo Mesto. 2. Prosta zabava. Odbor. — (»Glasbena Matica") priredi s svojimi gojenci v nedeljo dne 26. maja popoludne izlet na Drenikov vrh, h kateremu se vabijo stariši gojencev in drugi prijatelji naše mladine. — (Na Prošeku) imeli so dne 19 t. m., kakor čitamo v »Edinosti", imenitne slovanske go ste. Gospod poslanec Nabergoj povabil je namreč staročeškega vodjo dr. Riegerja, češkega poslanca Jana in slovenske poslance Ferjančiča, K lun a in Pok luk a rja na svoj dom, kjer se je improvi-zovala lepa slovanska veselica. Razen petja domačega pevskega zbora „Hajdrih", omeniti je tudi mnogo napitnic. Dr. Riegerju napivala sta dr. Ferjančič in urednik Mandič. dr. Rieger pa se je v daljšem govoru zahvaljeval navzočnim, posebno hišnemu gospodarju in vsem prijateljem za srčne ovacije, poudarjajoč, da so obali morja jadranskega slovanske in da se ni bati, da bi Slovan stvo na Adriji propalo, dokler ima tu tako čvrste sinove. Posebno prijetno presenečen bil je dr. Rieger, ko mu je urednik Mandič napil v češčini, za kar se je posebno laskavo zahvalil. S Prošeka šli so rečeni gostje ogledat si Miramare. — (Tabor v Istri.) Predsedništvo političnega društva »Edinost" storilo je potrebne korake, da se dovoli tabor pri sv. Petru v šumi v Pazin-skem okraji. Ako politično oblastvo tabor dovoli, vršil se bode 2. dan junija. Sv. Petar v šumi je ob državni istrski železnici mej postajama Pazin in Zminj. — (Odbor političnega društva „Edi-dost") s'j je konstituiral tako: Predsednik Ivan Nabergoj. 1. podpredsednik Mate Mandič. 2. podpredsednik J. M. Vatovec; tajnik V Križ; denarničar A. Skabar. Odborniki: J. M. Kljun, Ivan Man koč, Ante Truden, Josip Turk, V. M. Ž i v i c. — (Kranjska mlekarska zadruga) je pod pot zavozila in napravila žalosten konec. Zadružniki so veliko izgubili, kajti namesto 6 do 7 kr. za liter dobili so le po 3 kr. plačila. Nekateri imajo izgube po 300, tudi 700, nekateri celo nad tisoč goldinarjev. Res škoda, da je tako koristno in mnogo obetajoče podjetje vsled nesrečnega vodstva tako žalostno končalo 1 — (A k a d. društvo rSlovenij a" na Dunaji) ima v soboto dne 25. t. m. svojo drugo redno zborovo sejo se sledečim dnevnim redom : 1. Čitanje zapisnika, 2. poročilo odborovo, 3. slučajnosti. Lokal: „Schmiedtleitner's Restauration", VII. Ler-chenfelderstrasBe št. 45. Začetek ob 8. uri zvečer. Slovanski gostje dobro došli! K obilni udeležbi vabi odbor. — (Pred porotniki v Celji) bil je te dni Josip KoČer iz Velikega Kamna pri Rajhen-burgu. Košer ima veliko posestev. Da je je mogel obdelovati, posojeval je kmetom male zneske 50, 60 do 100 gld. Mesto obrestij so mu morali delati kakor Črna živina. Izračunilo se je, da je Košer na ta način za izposojeni denar dobival od 20 do 100•/• obrestij. Zaradi oderuštva bil je obsojen na mesec dnij strogega zapora in 300 gld. globe. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Frankobročl Ob Meni 22. maja. Cesarice avstrijske posebnemu vlaku, ki se je ob 2. uri popoludne iz VViesbadena odpeljal, pripetila se je ob 3. uri, ko je vozil po zvezni progi blizu pristanišča, nezgoda. Zadnji voz skočil je s tiru in se prevrnil, ž njim pa tudi sprednja dva voza. Cesarica nepoškodovana, isto tako tudi spremnik, le jeden sluznikov na roki poškodovan. Vlak imel jedno uro zamude, potem pa je vozil dalje. Frankobrod 22. maja. Cesarice Elizabete posebni vlak ob 3. uri tukaj pri skladišči s tiru skočil. Nihče poškodovan. Nezgoda nastala najbrže zaradi tega, ker so bili vagoni pretesno skleneni. Salonski vagon cesaričin se je močno majal, s tiru pa vender ni skočil. Berolin 22. maja. Pri včerajšnji vožnji v Charlottenburg splašil se je jeden konj. Cesar in kralj nadaljevala sta vožnjo v princa Henrika kočiji. Pri gala-obedu sedel knez Bismarck kralju italijanskemu nasproti in poleg Crispija, Napitnic ni bilo. Berolin 22. maja. V dvorci v Kielu delajo se priprave za vsprejem carjev. Dunaj 23. maja. „VViener Zeitung" objavlja potrjeno finančno postavo in budget za 1899. — Cesarica, nadvojvodinja Valerija in nadvojvoda Fran Salvator z dveurno zamudo ob 9. uri 40 minut v Hetzendorf dospeli, kjer jih je cesar čakal, in se takoj odpeljal v Lainz. Razne vesti. * (Lepo darilo.) Povodom rojstnega dne kralja španskega Alfonza (rojenega 17. maja 1886. leta) darovala je kraljica vladarica Marija Kristina 25 000 frankov za dobrodelne namene v Madridu. — Kraljevi dvor preseli se te dni v Aranjuez v tamošnji kraljevi grad. * (Na mej nar o dnem šabovnem boji v Novem Yorku) stekel si je R u s Č i g o r i n iz Peterburga, ker je imel največ zmag, prvo darilo v znesku 1000 dolarjev. Igralcev bilo je dvajset, vsak je z vsakim tekmecem moral igrati po dve partiji, torej 38 partij. Mej temi partijami jih je Čigorin 29 dobil. Drugo darilo dobil je VVeiss z Dunaja, tretje Gunsberg. * (Pariško svetovno razstavo) obiskalo je preteklo nedeljo 234.727 osob, katere so plačale ustopnino. * (Požar.) Iz Požuna se 21. t. m. javlja: Danes opoludne nastal je v tukajšnji Heinstatzkv-jevi tovarni za izdelovanje vate ogenj, ki je uničil obilo nakopičenega blaga. Požar so po trudapolnem naporu omejili Škoda je precejšnja in tem večja, ker lastnik nema tovarne zavarovane. Pevci pozor! w Danes zvečer ob 8. nri je prva glavna skušnja za Vodnikovo slavnost v telovadnici ljudske šole „na Grabnu". as1 53J 58 „LJUBLJANSKI 2701" »toj i za vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. | T ii j o i r 32. iri:ij;i. Pri Malici i Lienbacher, Kupka, Kreussig, Mosse, Szeps z Dunaja. — VVaRuer iz Gradcu. — Broda iz Rogatice. — Souiiner iz Prage. — Hafner iz Zagorja. — Hor man z Bele. — LOttlinger iz Norinberka. Pri Slonu: Trojan iz Prage. — Horvat iz Dolenje Idrije. — Jonk«i iz Karlovca. — Ilaiker iz Lonca. — Adels-bach, Berber, Klug, Kaltenbergrr, Schvvalt z Dunaja. — Troller iz Brna. — Maver iz Reke. — Demšar iz Železnikov. — VVeber iz Zalega Loga. — Kleitderchner iz Domžal. Pri A.VHtrtjt4keut orsitrjl Carlo iz Reke. — Sche-ner 8 Krškega. — Vertačnik iz Bistre. — Wimer z Dunaja. Pri J n ž nem kolodvora z Bele iz Dolenjskega. — Preklovič iz Logatca. — Veri Iti iz Trsta. — Pavzel iz Škofje Loke; Umrli so v IJul>U mm. 736 4 mm. 737 8 mm. 17 0" C 20 4° C 14-2° 0 si. svz si. Vili si. V/Al JMi (l. JHS. j »H. 1-20 mm.1 dežja. ! Srednja temperatura 17-2°, za 1 9° nad '.urtnalom. D*ULXL9đf?2£€l borz dne 23 maja t. i. (Izvirno telegrafično poročilo.) včeraj Papirna renta.....rIc! 85 80 ~ gld 8680 85 H5 109-26 1O07O 909<~ 30775 Srebrna renta .... Zlata renta ..... b i marčna renta . . Akcije narodne banke. Kreditne Akcije .... London........J 117*90 Srebro........ , —•— — | Napol......... , 9-37'/, -- , C kr. cekini....... , 562 — , Nemške marke..... . 57 66 — 4°/„ državno sre.iko it 1. 1864 260 gld. 135 gld. Državne srečke iz 1. H64 10<» » 130 ., O^erska zlata renta 4° „ . . ... 102 ,, Qgerska papirna renta „ . ... 97 „ B , Štajerske zemljifič. odvez., oblig. 104 „ Dunava reg. srečke 5",,, 100 gld. 1'24 „ Zemlj. obč. avstr. 4'/,0',, zlati zaut. listi . 118 ., Kreditne srečke.....10O gld 13* ,, '..dolfove srečke..... K1 ,. 21 „ Akcije anglo-avstr. banke 120 'M9 ., Trammway-drutit. velj. 17o gld. a v. 234 „ danes 86-10 8680 lOii 80 10075 910-— 30825 1181 — 9;87y, 6'60 »7-70 - kr. 25 20 20 75 50 fiO 25 Zahvala. Za vsestranske dokaze srčnega in prijateljskega sočutja povodom težke in bridke izgube našega dražega in nepozabljivega soproga oziroma očeta ANTONA JELLOUSCHEGA za darovane lepe vem e, velečastitej duhovščini, gospodom uradnikom, gospodom pevcem >,a ganljivo petje in vsem drugim, ki so se od blizu in daleč udeležili pogreba, izrekamo naj i skrene j so /.alivalo. V Ilirskoj Bistrici, dne 21. maja 1889. (389) Žalujoča rodbina. Proti ognju varne ■ l '! železne kasete, * ; :: ki se dajo t vijaki pritrditi, kakor tudi rabljene in nove, proti ognju varne X1 pr«»d;ij} S. BERGER, Wicn, Brlnnentr, 10. Mlin na prodaj! Tik %oveKH Mest« na Krki je dobro ohranjen proilaj t365—2) mlin s petimi tečaji, kateri ima vedno dovolj vode in tudi dosti opravila. Natančneje pove upravništvo „Slovenskegn Naroda". Fatentovane Strakosch-Boner jove stroje za pranje in munge priporoča (57-23) ALEXANDER HERZOG Dunaj, Graben, Brfninerstrass« 6. "t? Katalogi zastonj in franko., CrOtoV Vsak priden um/, more nI Hle«lnjl dati brez liitpitalu 5 «lo IO gi«l. po jako dostojnem in poštenem potu zaslužiti, ki prevame dobro izplačujoče tte zastopstvo. Ikrl|»rai no tudi kot »trunak! /oslo/ok za vsakeKH. Agenti Ne nastavijo v vhi-Ii mislili in krnjili države proti visoki proviziji in uieMecnej plnčl. — Ponudbe pod naslovom: ..Hu n lin. I*.«u,l. i .I.A i <>\l I I A". Budini- pvsla". 268—6) •S? I t Ol ft x V— N ™ C0 02 (D (0 k S •d i o". i Z. * i e ca o O o M B ca a - • ■ jI -gl S 2 O- rt J? m CHOCOLAT MENIER Največja tovarna na svetu. j| Častne diplome na vseh razstavah. | Vsak dan se CHOCOLAT-MENIEE-a proda več nego 50.000 kilo. 208-&) Dobiva se v vseh boljših prodajalnicah kolonijalnoga blaga in konditorrjah. Pred ponarejanjem se svari! Brnsko sukno za elegantne pomladanske in poletne obleke V odrezkih po B'10 m, to je po 4 Dunajske vatle vBak odrezek, kateri stane gld. I.so iz lini' "W gl«l. H.— iz finejAo gld. 7.~5 iz jako fine *^I3 ~ I o.."»o Iz mijlinejšo "2M pristne ovčje volne. Nadalje blago za ogrtače, s svilo pretkano grebenasto si'kno, letni lodeti, bla^o za livrejo, blag«) iz sukanc ., ki se sme prati, fmo in najfinejša črno sakno za saloneko obleke i. t. d. i. t. d. razpošilja proti povzetju znesku kot reelna in Holidua dobro znaua (10b—27, zaleg-a sukna SIEGEL-IMHOF v BRNU. lzjuva: Vsak odrezok je 310 m dolg in 136 cm širok, torej zadostuje za cd > moško obleko. Tudi se polije vaaeega blaga toliko metrov, kolikor kdo želi. Jamči so, da se pošlji; ravno tako blago, kakor se izbere uzoree. ZZZZZ; I /orel zuMtou| in fYa.uk o. ■M- •„■ fW -j- . 'u1 POVABILO 26. OBČNEMU ZBORU posestnikov meščanske vojašnice v Ljubljani, kateri bode dno 3G. maja 1889. leta, popoliiclno ob S. ni-i v veliki mestni dvorani. (382) Vrsta razgovorov: Letno sporočilo in sklep računa za leto 1888. Poročilo pregledovalnepa odbora. Volitev novega odbora za pregledovanje računa za leto 1889. Volitev štirih družnikov vodstva namesto letos vsled dosuženja izstopivših. 5. Posamezni nasveti Vodstvo meščanske vojašnice v Ljubljani. "\7" vseh. trafi.k:ali. (96—10) NAJBOLJŠI PAPIR. ZA CIGARETE JE PEISTNI H0UBL0N FRANCOSK FABRIKAT €AWLi:i.a *v m:\nv-a v imki/i. ! PRED PONAREJANJEM SE SVARI! Mlekarsko opravo s razne mlečne vrče, mlečne latvice iz pocinenega kositarja, sirarne kotle, sirarne tiskalnice, stroje za posnemanje smetane z mleka, stroje za napravo surovega masla, mlečni hladilnik, razne police iz mecesnovega lesa, tehtnice, mize, stole i. dr. (376—2) prodajala bode potom prostovoljne dražite dno 29. maja 18*80. ob 9. \m dopoludne kranjska mlekarska zadruga v Ljubljani na Dunajski cesti, v Kalhtrovi hiši, poleg Bavarskega dvora. Izdajatelj in odgovoru! urednik: Dragotin Hribu.) Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne*. 11