Št. 79.
V Gorici, dne 11. plija 1901.
Ishaja trikrat aa tede* r lestlh hcdaajth, in sicer: vsai torek, četrtek in soboto, sjatraaje la-danje opoldne, veeern« Udaaje pa ob 3. uri popoldne, in stane z uredniškimi izrednimi prilogami ter s .Kažipotom* ob novem letu vrni po p08 ti pre-jemana ali v Gorici   na dom pošiljana:
Vse loto.......13 K 20 h, ali gld. ti-60
pel leta . V......*•..&-... flU,., „-   330 M
četrt leta .'......3 . 40 „   ,   T'*T'70
rosAinidne številke stanejo 10 vin. Naročnino sprejema upravništvo v Gosposki ulici Str. 11 v Gorici 7 .Goriški Tiskarni*. A. Gabršdek vsak dan od 8. me zjutraj do 6. zveoer; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Ka naroelU brez dopoBlnne naročnin* se a« ezlrano.
„PRIMORE€« iih»jt^eodvi3no-od «SoSe> ima* petek in stane vse leto 3 K 30 h ali gld. 1-60.
<Soca» in cprimorec« se prodajata t Gorioi v to-bakarni Schwarx t Šolski ulici in Jeliersitz v Nunski ulici; — v Trstu v tobakami Larreniič na trgu della Ceierma in Pipan r ulici Fonte della Fabbra.
Tečaj XXX).
[Večerno izdanje.)
Odgovorni urednik tn izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici.
Uredništvo
se nahaja t Gosposki ulici š% 7 v Gorici v I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 13. dopoludne ter od S. do 5. popoldne; ob nedeljah m praznikih od 9. do 1«. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it 11.
Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu.
Naročnina, reklamacije in druge redi, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj se pošiljajo le upravnlštvu.
Oglasi in na*laaJee)
« računiio po petit-vrstah, 5e tiskano 1-krat 8 ir., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrata. Vedlrat po pogodbi. — Večje črke po prostoru.
Naročnino In oglase je plača« loco Gorica,
»Goriška Tiskam*« A. dabrtcek tiska in zalaga razen <Sooe> in .Primorca* še »Slovansko kcdižalce", katera izhaja mesečno v snopičih obsefnih 5 do 6 pol ter stane vseletno 1 gld. 80 kr. — " ' * - ""¦ knjižnici* se raSunijo 1* 3Q kr. petit-i
Bog in narod!
Kiliki je pristašev te klike?
»Kramarji, vst njih pivci, in žganjarji in laiikoiivci* — .Gorica«, 9/7. 1901. Ih 5*.
Razni popolnoma in na pot posvečeni gospodje člankarji v krogu .Gorice' povdarjajo od časa do Časa, da pristašev narodno-napredne stranke na Goriškem je vedno manj in manj ali da raslo vrste klerikalne stranke. Tega pa nt povdarjajo zato, ker bi morda to odgovarjalo resnici, o ne, ampak zategadel, ker se boje velikanske večine prislaSev narodno-napredne stranke v deseti. Strah jih obletava, kadar si predočujejo, kako redke §o vrste njihovih podrepnikov in kako veličastna je nala stranka, kar je tudi že javno in očito pokazala. Strah jih je, in da bi ne razmifljali dalje o tem ter da bi zadušili že v kalu misli svojih pristašev o velikosti narodno - napredne stranke na Goriškem, se vsedajo ti gospodje ter pišejo Članke, v katerih aH naravnost taje obstanek nate stranke ali pa jo slikajo kot raičkano strančico, katero pobrije burja kar čez noč z zemlje, da bodo mogli potem edino It oni gospo« dovati nad našim ljudstvom kot .Cisti rodoljubi1.
Tako taji velikost nate stranke tudi sloveft člankar v zadnji »Gorici*, povprašujoč te: (Koliko je pa pristašev te k J i k e f In kaki so?* Na to pa odgovarja z nekim »pesnikom% da jih je označil prav za »krčmarje vse, njih pivce, in žganjarje in lahkotivee*. »To je število dr. Tumove klike, ne pa velikanska veČina slovenskega ljudstva na Goriškem*. Tako ta ciankar! Dobro ve, da je lagal, ali kaj to? Namen posvečuje sredstva. Svojo lažnjivo trditev opira na drugo laž o naših shodih. Pravi: »Ne, nate ljudstvo je Slo le enkrat na led slepičem in ne pojde več, zato je tudi napredna slava že prekoračila svoj vrhunec in zdaj gre s to slavo doli, o tem priča vsafc naprednjaški s h o d*. Ti revež ti! Morda prav v tistem času, ko je praskal ta imenitni članka r svoje laži na potrpežljivi papir, se je vrSit v Velikih Zabijali shod, ki je bil sijajna manifestacija za narodno-napredno stranko. Ta »naprednjaški shod* se je izvršil lepo in dostojno ob veliki udeležbi in nikdo ga ni motil. Sik no so se vršili doslej že na raznih
«Gor. Tiskarna* A. Gabraček (odgov. IV. Meljavec) tiska in zal.
krajih lepi shodi, katere je priredila naša j stranka, in so skončali mirno in dostojno, ako ni bilo poleg neukih ali fanatizovanih Ijudij pod vodstvom niuieev! Naša stranka je priredila torej že lepo število shodov po deželi, katerih so se udeleževali tudi veljaki po dotiCnih krajih poleg navadnega ljudstva, in tudi bo nadaljevala s shodi, ne da bi šla prosit dovoljenja za to mogočno gosj do pri .Gorici*. Zakaj pa prireja shode naša stranka ? Gotovo ne za to, ker je n i, in gotovo ne za žganjarje in pijance, marveč zato, ker stoji velikanska večina slovanskega ljudstva na Goriškem na njeni strani, katero hoCe poučili o vseh važnih politiških in gospodarskih potrebah današnjega Časa ter Čuti iz ljudstva samega glas o vsem onem, kar potrebuje in kar zahteva.
Kaj pa klerikalna stranka? Nikamor se ne upa, in sicer radi tega, ker vidi s čudom, kako se obrača ljudstvo od nje celo v takih občineh, katere so šteli za svoje prve trdnjave, kakor Še m pa s in To maj, Ne upajo si ti učeni in mogočni gospodje med ljudstvo, k večjemu bi šli le v Dornberg, tim rajši pa Uče v Gorici ter pišejo lažnjive članke za .Gorico* in »Prini. List*, mlsle, da % njimi iztrebijo kar č«z noč narodno-napredno stranko. Pa tudi ne bi mogli prirediti niti enega javnega shoda, k večjemu morda kak shodek v kakem farovžu pri zaprtih durih, ako bi se ravnali naprednjaki po tistem vzorcu, po katerem se ravnajo na-hujskani klerikalci na shodih naše stranke. Ako bi hoteli, razpršimo vsak klerikalni shod. AH naprednjaki lega doslej niso delali; ako bi jih klerikalci prisilili v to, pa se bi se utegnilo morda zgoditi kje kaj takega!------------
Shod v Velikih Zabijali je pokazal jasno tudi to, da naše ljudstvo hujskajo le gospodje iz farovžev. Kjer ni takega hujskanja in" podpihovatija iz farovžev, kjer se ne toči proti shodom narodno-napredne stranke žegnanega vina iz farovške kleti in kjer se ne štejejo v tako svrho kro-nice, tam se izvrši shod mirno in dostojno; neotesanost tn podivjanost pa se prikaže povsodi tam, kjer hujska nnnc ljudi, jih pelje na shod ter jih tam draži proti sklicateljem shoda in pristašem narodno-napredne stranke.
Kdo torej seje prepir, kdo dela z dražbo med našim ljudstvom P Nikdo dragi nego le politikujoča duhovščin al Taka je britka resnica in tako je pokazal shod v Velikih Žabljah, ki se je vrSil brez nahujskancev iz farovžev.
Gospodom Clankarjem pri .Gorici*, končno pripuščamo to veselje, da govore le o nekaki dr. Tumovi »kliki*, ki spaja v sebi .krčmarje vse, njih pivce in žganjarje in lahkoživce«, naj imajo to veselje, saj jih bo trajalo le še kratek čas. Naša narodno-napredna stranka je že stala na voliščih, na katerih je odločno obrnila hrbet klerikalnim zdražbarjem. Volilni možje narodno-napredne strarke so premagali samega dr. Gregorčiča, ki misli, da je vsegamogočen, da je moral revež v Furlanijo na pomoč, zmagala je v V. kuriji, zmagala je v IV. kuriji pri volitvah v državni zbor; samo zveza z dr, Pajerjem in pomoč Furlanov je še ohranila dr, Greg, mandatek!
Naj le govore gospodje pri »Gorici* zaničljivo o naši stranki, naj le pitajo naše veljake po deželi z »Žganjarji* itd, — saj se vidimo v kratkem — zopet na voliščih! Meseca novembra bomo govorili t njimi končno odločilno besedo, in takrat utegnejo potrti vpraševati in vzdihovati: »Koliko je pristašev te klike?«
Interpelacija
deželnega poslanca Antona Muhe in tovarišev v seji 8. julija 1901. na Nj. E. gospoda finančnega ministra zastran razmer na c. kr. glant davkariji v Gorici, stavljena v seji dne 7. julija.
C. kr. glavna davkarija v Gorici služi po priliki 42.000 Slovencev in 17.000 Italijanov. Ogromno večino poslov opravlja torej s Slovenci.
Vkljub takemu razmerju pa je službovalo v tem c. kr. uradu 11 uradnikov italijanske narodnosti (med temi 3 iz Istre) in 5 vežbancev — Slovenca pa sta bila le dva in vežbanca tudi le dva. — Razloček med prvimi in drugimi je le ta, da Slovenci poznajo prav dobro italijanski in tudi nemški jezik, dočim so prvi po večini sposobni edino le za poslovanje v italijanskem jeziku. — In res je v tem pogledu slišati med slovenskim prebivalstvom vsak dan le pritožbo na pritožbo.
Toda finančna uprava je le gluha za vse preopravičene pritožbe slovenskega prebivalstva, Namesto da bi popravila dosedanje krivice, dodaja nam še novih. Prav ta dni so objavili časopisi, da je od onih dveh Slovencev jeden nameščen v Istro, ne da bi dobii slovenskega naslednika.
Mi trdimo, da deluje v tem smislu neki sistem, ki je našemu narodu naravnost sovražen. V to trditev nas opravičuje tudi način, kako se izdajajo tajne kvalifikacije uradnikov. — O Slovencih, ki poznajo italijanski jezik prav dobro, je rečeno, da ga poznajo za največjo silo, — dočim pa so v slovenščini prav dobro kvalifikovani taki uradniki, ki v uradu ne morejo občevati g Slovenci niti v najnavadniših poslih.
Z ozirom na vse to vprašamo: 1. Ali hoče Nj, E. poskrbeti za to, da bodo imeli vsi uradniki, ki se nastavljajo v slovenskih aH mešanih okrajih, popolno in pravilno kvalifikacijo o znanju slovenskega jezika? — ž. Ali hoče poskrbeli, da bodo imenovani za c, kr, glavno davkarijo v Gorici le taki uradniki, ki so vešči slovenščine v besedi in pismu?
(Interpelacijo so podpisali vsi slovenski poslanci.)
Dopisi.
Iz Gorico. —. V soboto dne 6, t, m. je končala gimnazija šolsko leto a slovesno sv. mašo, pri kateri je pel dijaški zbor s spremljevanjem orkestra pod vodstvom gosp. Mere i ne, ki je poznan našim čitateljem kot »prvi pevovodja* na Goriškem. Zato si oglejmo nekoliko to mašo.
Splošen utis, ki ga je napravil zbor na glasbenika, je bil precej slab. Prispodabljati bi se dal ta zbor prepira v mlinu, kjer se ne razume drugega kakor neko kričanje med ropotom mlinskih koles.
Ali oglejmo si nekatere posamezne točke*. Pri »Graduale* so se morali lasje jeziti vsakemu, ki je količkaj izobražen v glasbi. Tu se je pelo, da je bilo joj, in v sredi je nastala naenkrat »generalpauza«, morda tudi ta po zaslugi »I. pevovodje«, ki je pevce tako izuril, da so se morali v sredi vstaviti. Tudi pri »Gloriji* in »Kredo* ni bilo mnogo bolje, ker so leteli pevci in orkester drug za drugim, kakor bi za njimi  gorelo.   Seveda,
U7
UO
Roman.
Poljaki spisal Henrik Sienkiewicz. -(Dalje.)
Poslovenil Podravski.
»Po.šar je ostal za nama in sedaj naju greje v hrbet, še nikdar ni bilo na tej cesti tako jasno po noči. O, Jupiter, ako ne pripelješ dežja na ta požar, pa bom vedel, da ne ljubiš Rima. Človeška moč ne pogasi tega ognja. To je mesjo, kateremu je podložna Grfka in ves svet! A sedaj bo mogel vsak Grk pražiti bob v njegovi žrjaviei!.. Kdo bi se bil tega nadejal?.. Ne bo več Rima, niti rimske gospode. In kdor bo hotel šetati se Žvižgajoč po pogorišču, kadar se ohladi, lahko to učini brez vsake nevarnosti. O bogovi! Kateri Grk ali barbar se je tega kedaj nadejal? A vendar mu bo mogoče žvižgati, kajti kup pepela, naj si Že ostane po ognju pastirjev, ali po požganem mestu, je zgolj kup pepela, ki ga poprej ali poznej raznese veter.«
Tako govore% se je obračal vsaki hip proti požaru ter gledal ogenj z zlobnim in veselim licem. Potem je nadaljeval:
»Mesto propada in propada in ne bo ga več na svetu. Kam bo daj svet pošiljal svoje Žito, svoje oljke in svoj denar? Kdo bo namesto njega odslej nabiral zlato ali solze? Mraraor ne zgori, marveč se razpoka v ognju. Kapitol in Palatin ce spremenita v prah. O, Jupiter! Rim je bil nalik pastirju in ostali
narodi nalik ovcam. Ako je bil pastir gladen, je zaklal iedno ovco, pojedel meso ter tebi, oče bogov, žrtoval kožo. Kdo, o vladar oblakov, bo sedaj klal in komu daš v roke pastirski bič ? Kajti Rim gorf tako dobro, kakor bi ga bil ti sam sežgal s svojo strelo.«
»Požuri se!« reče mu Vinicij. »Kaj delaš?«
»Jočem se nad Rimom, gospod,« odvrne Kilon. »Saj to je Jupiterjevo mesto.«
Nekaj časa sta jezdarila molČ©\ poslušajoča hrup požara in šum ptičjih perutnic. Golobi, katerih je bilo mnogo v vilah po okolici in po manjših mestih Kam-panije, ter druge pomorske in poljske ptice, smatrajoče zarjo požara za solnčno luč, so letele v celih krdelih k ognju.
vinicij pretrga molčanje.
»Kje si bil, ko je izbruhnil požar?«
i Šel sem k svojemu prijatelju Euriciju, gospod, ki je imel štacuno poleg Velikega cirka, ter uprav premišljeval o Kristusovem nauku, ko so ljudje jeli kričati: »Gori!« Ljudje so se Jeli zbirati okrog cirka, da bi gasili, kakor tudi iz radovednosti; ker pa se je plameni polastil vsega cirka ter je vrhu tega izbruhnil požar še na drugih mestih, morali so kmalu misliti na svojo rešitev.*
»Ali si videl ljudi, motajoče goreče baklje v hiše ?
»Česa vsega nisem videl, Enegov vnuk ? Videl sem ljudi, ki so si z mečem delali pot med gnječo; videl sem boj in človeška čreva poteptana na cesti. Oh, gospod, ako bi bil ti to videl, gotovo bi si bil mislil, da so se barbarji polastili mesta in da tu ljudi more\ Ljudje naokrog so klicali, da je nastal konecj sveta. Nekateri so popolnoma zgubili glavo ter niso niti bežali, marveč. otrplo čakali, dokler jih ni zajel požar. Drugi so znoreli, zopet drugi tulili od obupa,
toda videl sem tudi take, ki so tulili od veselja, kajti — o gospod — mnogo je na svetu zlobnih Ijudij, kateri ne znajo oceniti dobrote vašega nežnega vladanja in teh pametnih naredb, s poinočjc katerih jemljete vsem to, kar imajo ter si to osvojite. Ti ljudje se ne znajo strinjati z voljo bogov.«
Vinicij je bil preveč zatopljen v svoje misli, da bi bil opazil ironijo, ki je silila na dan iz Kilonovih besed. Tresel se je od groze pomisleka, da bi tudi Ligija vtegnila biti sredi te gnječe v onih strašnih ulicah, v katerih so ležala poteptana človeška čreva. In navzlic temu, da je že desetkrat vprašal Kilona o vsem, kar je ta mogel videti, vprašal ga je Še enkrat:
»Ali si jo videl v Ostrijanu na svoje oči?«
»Videl sem jo, sin Venere! Videl sem deklico, videl onega dobrega Liga, svetega Lina iri apostola Petra.«
»Pred požarom ?«
»Pred požarom, Mitras!«
Toda v Vinicijevi duši se je rodu dvom, Če mu mar Kilon ne laže, torej ustavi mulo, pogleda grozno starega Grka in ga vpraša:
»Kaj si delal tam ?«                               .
Kilon je bil v zadregi. Tudi njemu se je, kakor mnogim drugim ljudem, zdelo, da s poginom Rima napoči konec rimske vlade. Toda sedaj je bil sam z Vinicijem in spomnil se je, kako mu je ta pod strašno kaznijo zapretil zasledovati kristijane, zlasti še Lina
TGospod,« je dejal, »čemu mi ne verjameš, da jih ljubim ? Da, bil sem v Ostrijanu, ker sem že na pol kristijan. Pirrhon me je naučil, da višje cenim čednost nego modroslovje, radi tega se čimdalje rajše pnora-l-žujem krepostnim ljudem. A vrhu tega sem, gospod,
pevci ao morali peti, kakor se jim je takti- ! ralo. Gosp. Mercma bi pač moral vedeti, da .Kredo« je nekako pripovedovanje, in se ne more kar tako naprej letati, ampak treba je držati počasen tempo, med tem ko je pri »Gloriji* tempo bolj hiter, a se spremeni pri „Qui tolis* v počasnega. A tega se ni opazilo v taktiranju I. pevovodje, ki je sicer v taktiranju podoben »metronomu«; razlika je edina ta, da metronom taktira jednakoraerno, med tem ko je g. M. vedno bolj hiter. Pri »Ofertorium* je bil pa že škandal v pravem pomenu besede. Ko bi slišal Mozart, kako zna »sfoSati" njegovo skladbo «Ave veram« prvi goriški pevovodja, vstal bi iz groba ter z biCem pregnal iz cerkve raazaCe takih skladb, kakor je ista. Tudi cesarsko pesem se je pelo prepočasi.
Čemu si je pa g. Mercina obesil orkester na vratP Bi bilo pac Uje, da bi se bavil za sedaj le s petjem ter bi pustil orkester na miru, ker pri tem se Se ne razume. Ali i.e veste, g. Mercina, da pri spremljevanju z orkestrom se ne rabi na orgijah pedal 16* (IG Cevljev-pedal), ampak 8', ker sicer -zakrije kontrabas violončelo. Vera, da se bode gosp. pevovodja izgovarjal, da na teh orgijah se ne da nic napraviti; 8' pedal pa bi se lahko napravil, da bi bil le organist na to opozorjen. Ali kakor se je slišalo v soboto, g. Mercina se tudi na orgije ne razume, posebno Ce je še orkester zraven. In pa sploh ni bil uglašen orkester z orgijami. Kaj Čudno se je slišalo, ko je končal orkester, a orgije so pa tako milo naprej pele — v drugem tonu. Ne, kaj takega ne bi mogli pričakovati od prvega pevovodje. Pri tolikih slavospevih v .Gorici« bi se dalo paC kaj boljega pričakovati!
2e izvežban pevski zbor dobro naučiti, ni posebna umetnost, radi katere naj bi se potem hvalisal g. M. Seveda, Ce se ima dobre pevce v rokah, pri katerih ni treba drugega nego taktirati, tu 2e gre, ni treba pa se s tem toliko hvaliti ter se sklicevati na tolikoletno prakso, katera nam je pokazala v soboto precejšen — fiasco! Videlo se je, da tudi sam prvi gor. pevovodja ne more nic napraviti z novinci; in vendar se hvali g. M., ako alisi kje kak iep zbor: to so moji (pevci) učenci!
Goriški Slovenci! Le držite se dalje takoimenovanega prvega gor. pev., ako hočete napredovati v glasbi! Le prebavljajte dalje tiste slavospeve v »Gorici* — ako hočete, da pojdemo vedno bolj — rakovo pot!
Čas bi bil, da bi se začeli oglašati naši glasbeniki ter začeli temeljito kritikovati godbo hi petje, ki se proizvaja na naših koncertih in veselicah. Tu bi bilo dovolj dela, ki ne bi škodilo nikomur, ampak bi prav gotovo privedlo naše petje in glasbo še k večjemu napredka. Slabo spričevalo je za nas goriške glasbenike, ako molčimo in trpimo, da se hvalijo stvari, ki niso hvale vredne; to ne pelje k napredku, kakor se je n. pr. hvalilo vprizoritev .Sneguljčice«, pri kateri je imel glasovir in petje vsak svojo intonacijo. Ne, tako ne sme dalje.
Paziti hočemo pa tudi na prvega goriškega pevovodjo g. M., da ne bode dajal .šnufat* v glasbi neukemu ljudstvu, ampak podvreči hočemo kritiki tudi njega, ki ima tolikoletno prakso in si je dal naslov ,1. pe-
vovodje«. Zakaj se tako imenuje, ne vem. Morda zato, ker je dodal triglasnemu Cartocci-jevemu »Tantum ergo« Se četrti glas? AS pa mogoče za to, ker se mu zdijo vse skladbe, ki mu pridejo v roke, popravka potrebne, t«»r CeCka potem na njih, da se več ne razume, kaj bi prav za prav to bilo. G. Mercina! Čemu popravljati? Sami kaj napišite, da bodemo mogli enkrat slišati nelesad prakse, ampaktudi sad VaSih muzikaličnih študij. A bojite se gotovo, da bi dalo to preveč dela drugim — pri popravljanju!
Mi se pa tega ne vstraSimo, ampak čakali bodemo in ako dobimo kaj dobrega od Vas, z veseljem pozdravimo delavca na glasbenem polju — dotle" pa na svidenje.
Glasbenik.
1» MIrnIk«. — Dne 2, julija je bila pri nas delitev sv. birme. Mirn -nje so vas praznično oblekli. Pri prvem slavoloku so pričakovali Nj. Sminenco tukajšnji preč. g. kurat Blažko z nekaterimi drugimi duhovniki ter učitelj z uCenci oziroma birmanci. Okoli 8. ure je dospel nadškof iz Dolenj, katerega je g. Blažko pozdravil. Nato je šel peš v farovz. PriSedSi do učitelja, ga nagovori, kar •je blagodejno vplivalo na ljudstvo. Pri škofovi maši so pele u;.t.*;- slovenske cerkvene pesmi. Po maši je Nj. Eminenca tudi pridigal. Govoril je lepo. Opominjal nas je k ljubezni, složnosti, naj si odpuščamo drug drugemu. Ako si ne odpustimo, nam tudi Bog ne odpusti. Kajti v očenašu molimo: .Odpusti nam naše dolge, kakor mi odpuščamo svojim dolžnikom*. (Gospodje okoli .Prismojenca", ki učite le sovraštvo in ki ne odpuščate?!) Konačno je razlagal pomen sv. birme. Rekel je, da po njej moramo vero ne le spoznavati in trditi, ampak tudi po njej živeti (g. Korle, Kodromac itd., kaj pravite na to?) — Otroci so krščanski nauk lepo in jasno odgovarjali. Videlo se je, da se je naš g. kurat dosti potrudil in da se ne ukvarja toliko s politiko. Skrbi pa zelo za cerker. V njegovih pridigah ni slišati razžaljive besede, ampak lepe nauke. Vse ga rado posluša in spoštuje.
Drugače se je vse vršilo v lepem redu, le dež je popoldan motil domač praznik. Pri odhodu Nj. Eminence pa se je zopet zjasnilo. (NB. Mimik je edino slovenska ku-racija pod krminskim dekanatom. Spadala je k Benečiji, a vendar se je ohranila slovenska ter se vedno bolj probuja. Nasprotno bližnje Dolenje, dasi vedno pod goriško škofijo, se je popolnoma polaščilo.)
Cerkljanske BavnL — Pri nas pridiga nam gospod kurat le o poželjenju mesa in druge take reči, meče okoli sebe z neverstvom in poganstvom. Pravi, da ne pozna kristjana nobenega, ali vendar nas prav pogostoma vabi k spovednici. Toda kako hočemo hoditi k spovednici, ko smo vsi njegovi sovražniki, ker mu ne moremo naredili nove cerkve. Spovednica je pa v naših Ravneh le za prijatelje!
Nune pravi o nas tudi, da smo mi bolj polni napuha kakor ladija vode, kadar se potopi. Jaz pa rečem, da je sejalec napuha nune sam. Napuhneni angelji se hoteli biti veC od Boga. Nekateri nunci so dandanes ravno taki. Sami potrebujejo čast, Bogu je pa ne dajo. Kedaj je večji praznik
kakor na Veliko noč in na dan Sv.Rešnjega Telesa, pa, žalibog, da me prav srce boli, ko ne slišim streljanja iz možnarjev. Kakšno streljanje pa je tisti dan, kadar pridejo drugi nunci na kosilo v farovž? Tako streljajo, kakor da bi doma pridelali smodnik!
i razne novice.
Osebne vesti. — Kranjska notarska zbornica je imenovala po smrti gosp. notarja Gogole svojim predsednikom notarja in državnega poslanca gosp. Ivana Plantana. —
Sodni tajnik pri deželni sodniji v Trstu Anton Vidotz je premeščen na okrožno sodnijo v Gorici. — Sodna pristava Rudolf baron Farfoglia v Gradišču in Otelo Brelich v Kopru sta imenovana sodnima tajnikoma pri dež. sodniji v Trstu.
Zrelostni Izpiti na gimnaziji. — V torek sta napravila zrelostni izpit Slovenca Alojzij Gradnik iz Medane z odliko in Anton C igo j iz Tržiča z dobrim vspehom. Izven teh sta napravila izpit tudi Italijana Corbatto in Diblas; en Italijan in eu Slovenec sta padla na 2 meseca. Včeraj sta napravila zrelostni izpit Slovenca Fran Gruntar iz Šmarij z odliko in Andrej Ipavec iz Ročinja z lobrim vspehom. Izven njih je napravil izpit tudi Italijan Francovich, En Slovenec in en Nemec sta padla na 2 meseca.
Javen shod. — .Narodno - napredna stranka" priredi v nedeljo dne 13. t m. javen shod v Mirniku. Fričetek ob 3. uri pop. Razgovor bode o politični in gospodarski organizaciji. Somišljenike vabi k obilni udeležbi odbor.
Deželni zbor goriški. — IX. seja dne 9. julija 1901. ob 5. uri popoldne. K prvi točki dnevnega reda (Volitev odseka 11 udov, kateremu se izroči načrt zakona za uravnavo zdravstvene službe v občinah) se oglasi dr. Gregorčič ter pravi, da se po opravilniku sme izvoliti odsek le iz članov zbora, veščake pa da sme deželni glavar tudi poklicati k sejam odseka; zato predlaga, da se izvoli odsek 7 udov iz članov finančnega in pravnega odseka. Ker tudi poročevalec dr. Turna nima nič proti temu, se predlog sprejme soglasno. Odsek, ki se izvoli Se le koncem seje, je sestavljen takole: dr. Roje, dr.Turna, BerbuC, dr. Waiz, conte Valentinis, dr. Venuti in dr. Egger.
Predlog glede pogozdovanja neobdelanih zemljišč močvirjev in peščin v Ogleju in Gradežu, utemeljevan po posl. conte Panigai, se odda finančnemu odseku.
Preko prošnje županstva cerkljanskega za premembo zakona glede preskrbovanja ubožcev in onega glede1 gradbe in vzdrževanja občinskih cest (poroč. Muha) se preide na dnevni red.
Pri razpravi o načrtu zakona glede občinskih taks (poroč. dr. Egger) se pri podrobni razpravi prične precej ostra debata, a zakon se sprejme tako, kakor ga je predlagal pravni odsek. Posl. L a panj a hoče že pri otvoritvi splošne razprave naložiti inozemcem, ki prihajajo v našo državo, občinske takse. Ker to ne spada k splošni, ampak k podrobni razpravi, pa mora to za pozneje prihraniti. Pri podrobni razpravi se posl. Grča posebno zavzema za to, da bi občine imele pravico pobirati takso samo pri pogrebili na občinskih pokopališčih. Dr. Turna se protivi temu predlogu, ker bi potem moglo nabirati občinske takse na pogrebe le goriško mesto, a okoličanske občine, v katere se prevažajo mestni mrliči, tega ne bi smele ter se izreče za občinske takse na pogreb. Dr. Gregorčič meni, da bi se imele takse naložiti le za one, ki se ne pokopljejo v domačih občinah. — Posl. Grča se protivi mnenju dr. Tume, da bi se morale staviti občinske takse na pogreb, ako hočejo imeti okoličanske občine svoje takse, naj si napravijo svoja pokopališča. Dr.  Turna  predlaga,  da se  dotična
točka spremeni v: za pogrebe na posebnem prostoru in v posebnem redu. Dr. Venuti se izreče za predlog, kakor je. Dr. Gregorčič pa je mnenja, da je pogreb v tujih občinah le pogodba z občino in ni treba torej takse, zato naj točka sploh odpade. Grča pravi, da je v prvi vrsti za predlog dr. Gregorčiča, potem ako se ta ne sprejme, pa za predlog dr. Tume, ki pa med tem umakne svoj predlog. Pri glasovanju pade predlog dr. Gregorčiča in predlog dr. Tume, katerega je pof,l. Grča po umaknitvi prevzel za svojega, ter se sprejme občinska taksa na vsak pogreb. Ravno tako živahna razprava se vname pri 11. (za hrambo nosil), 12. (za .odkopa-vanje mrlicev) in 13. točki (za razkuževanje). Posl. Grča predlaga, da vse 3 točke odpadejo in potolaži italijanske poslance s tem, da bo predlagal takso na ptičke v kletkah, da ne bodo mislili, da mestu ničesar ne privošči. Sprejmejo se pa vse tri točke tako, kakor jih je predlagal odsek. Istotako se sprejmejo brez razprave takse do konca. Za zabavo (drugače namreč stvari ni mogoče razumeti), poda posl. Grča svoj predlog, da se naloži taksa na ptičke v kletkah. Predlog je vzbudil občo veselost, in dr. Marani se je pri glasovanju skril za vrata. Slednjič pravi še posl. Lapanja, da ga je vladni zastopnik poučil, da njegov gori stavljeni predlog po obstoječih zakonih ni mogoč, ter bi vlada takega zakona tudi ne sankcijonirala. Zato pa predlaga resolucijo, da bi se pozvala vlada, da pri prihodnji trgovinski pogodbi gleda na to, da se varuje pravica občin do taks na ino-zemce. Resolucija se odkloni; Izmed Slovencev sta glasovala proti dr. Abram in dr. Turna. Ostali členi zakona se sprejmejo brez debate.
Poročila finančnega odseka se tudi po-trde brez razprave. Po končanem dnevnem redu prečita še posl. Muha svojo interpelacijo glede goriške naddavkarije ter se naznani prihodnja seja za danes.
Dnevni red X. seje deželnega zbora danes ob 5. uri popoldne. Poročilo združenega finančnega in pravnega odseka: 1. Opravilnik za deželni odbor in statut za osobje deželnih uradov. (Poroč. Marani.) — Poročila finančnega odteka: 2. Užitnina v lastni upravi. (Poroč. Berbtifi); 3. Računa zaloga ranjenih vojakov za 1899. in 1900.; 4. Računa gospinskega zaloga za 1899. in 1900.; 5. Proračun zaloga ranjenih vojakov za 1901.; 6. Proračun gospinskega zaloga za 1901. (Poroč. dr. Rojic). — Poročila pravnega odseka: 7. Načrt zakona glede upeljave odstotne davščine na najemnine, (Poroč. Venuti,)
C. kr. gimnazija v Gorici nam je do-poslala svoje .letno poročilo" šele v torek; zato poprej nismo mogli poročati po stari navadi.
Vseh učencev je bilo ob začetku leta 505, do konca jih je vstrajalo pa le 479. —• Od teh je rojenih v Gorici 101, kar dokazuje, kolike koristi so srednje šole  mestu.
—  Med temi je Slovencev 234, Italijanov 195, Nemcev pa 48. Odkod toliko Nemcev ? To so ponajveč uradniški sinovi; alt vse se zdi, da je to število povečalo tudi nekaj Slovencev! — Šolsko leto je končalo z odliko 39, s prvim  redom 317, z drugim
—  !! — 65, s tretjim 30, ponavljalni izpit 23, neklasifikovanih 5, torej je padlo v vsem skupaj 138,čitaj in reci: sto triindvajset učencev. Lepa hvala za take vspehe! Kdo je kriv?!
Prvi razred je imel kar tri vsporednice, drudi, tretji in četrti pa po dve. — To je torej že pet razredov, ki bi lahko imeli ob istih troških — slovenske in laske razrede; za celo gimnazijo bi potrebovali le še prostora in učiteljev za tri razrede, pa bi imeli v Gorici slovensko in laško gimnazijo!
Sinček c. kr. ravnatelja učiteljišča v Kopru Markelja je vpisan za Italijana. — Gosp. M. namerava postati c.
reven človek, in dokler si ti, o Jupiter, bilo v Anciju, sem pogostoma trpel glad pri svojih knjigah. Pa sem jel zahajati v Ostri]an, kajti kristijani, dasi so sami revni, dajejo dokaj več miloščine, nego vsi drugi bivaki mesta Rima.«
Ta odgovor je Viniciju zadoščeval, radi česar jo vprašal že manj rezko:
»Ali pa veš, kje v tem hipu prebiva Lin ?«
s Že enkrat si me okrutno kaznoval, gospod, radi moje radovednosti,« odvrne Grk.
Vinicij umolkne in tako sta molče jezdarila dalje.
»Gospod,« reče čez trenutek Kilon. »ne našel bi deklice, ako bi mene ne bilo, toda ako jo najdeva, ne pozabi revnega modrijana!«
»Dobiš hišo z vinogradom pod Amerijolo,« odgovori Vinicij.
»Hvala ti, Herkul. Z vinogradom?.. Hvala ti!.. O, da, z vinogradom!«
Jezdarila sta mimo vatikanskega griča, ki je bil ves osvetljen od požara, toda za Naumahijo sta krenila na desno, da prekoračita vatikansko polje in se približata k reki, čez katero se prepeljeta, da dospeta k Portu Flaminiju. Kilon nakrat ustavi svojo mulo ter reče:
»Gospod, kaj dobra misel mi je šinila v glavo.«
»Govori!« odvrne Vinicij.
»Med janikulskim gričem in Vatikanom, za Agripi-novimi vrtovi se nahaja mnogo podzemeljskih jam, iz katerih zajemajo kamenje in pesek za stavbo Nerono-vega cirka. Poslušaj me, gospod. V zadnjem času so židje, katerih je, kakor veš, obilno za Tibero, jeJi okrutno preganjati kristijane. Se li še spominjaš, da so Že za božanstvenega Klaudija bili med njimi taki boji, da jih je cesar moral zapoditi iz  Rima? Sedaj
so so vrnili, in ker uživajo Augustinino varstvo, si mislijo, da jim ne pretf več kaka nevarnost, radi česar še huje nadlegujejo kristijane. Meni je znano to, ker sem to sam videl. Ni bila Še izdana zoper kristijane nikakšna prepoved, vendar pa jih židje žr tožijo mestnemu prefektu, češ, da more" otroke, da časte osla in spoznavajo nauk, katerega ne dovoljuje senat. Vrhu te§a pa jih še bijejo In proganjajo tako, da se morajo kristijani skrivati pred njimi.«
»Kaj hočeš reči s tem?« vpraša Vinicij.
»To, gospod, da so vse sinagoge svobodno odprte za Tibero, da pa se kristijani, ako hočejo biti varni, morajo tajno zbirati k molitvi, radi česar se zbirajo v podzemeljskih jamah zunaj mesta, ali pa v praznih arenah. Oni, ki stanujejo za Tibero, so si izbrali baš one prostore, iz katerih so zajemali delavci kamenje in pesek za Neronov cirk. In sedaj, ko gine mesto, ni nikakega dvoma, da so se ondi zbrali Kristijani k molitvi. Gotovo jih v podzemeljskih jamah mnogo najdeva, radi česar ti svetujem, gospod, da kreneva tjekaj z najine poti.«
»Saj si dejal, da je Lin od,"»l v Ostrijan!« za-klTs nestrpljivo Vinicij.
»A ti si mi obljubil hišo pod Amerijolo,« odvrne Kil < i, »radi česar tudi hočem iskati deklico povsod, kje se nadejam, da bi jo utegnil najti. Ko je izbruhnil pož. r, utegnili so se vrniti preko Tibere. Utegnili so obLi mesto, kakor to midva sedaj delava. Lin ima svojo hišo, pa je nemara hotel biti blizo nje, da vidi, ali se ne polasti ogenj tudi tega dela mesta. Ako so se vrnili, prisežem ti pri Persefonu, gospod, da jih najdeva zbrane v molitvi pod zemljo in v najhujšem slučaju dobiva od njih novic.«
»Prav imaš — torej pojdi?.)!« reče mladi tribun,
Kilon krene brez pomisleka na levo, m; visočino. Breg jima za nekaj časa zakrije požar tako, da je vrh griča bil osvetljen, med tem ko sta ona sama bila v senci. Pustlvši za seboj cirk, sta krenila na levo in prišla v nekak jarek, v katerem je bilo popolnoma temno. Toda v tej temi je Vinicij razločil cel roj mi« gotajočih se lučic.
»To so oni!« redo Kilon. »Danes jih bo več nego drugekrati, ker so druge hiše molitve zgorele, ali pa so napolnene z dimom, kakor ves kraj za Tibero.«
»Da, Že čujem petje!« reče Vinicij.
Iz temnega predora so odmevali človeški glasovi in lučice so se izgubljale v njem druga za drugo. Iz pristranskih jarkov so se bližala Čimdalje nova bitja, tako da sta bila Vinicij in Kilon v kratkem sredi množice ljudi j.
Kilon razsede mulo ter jo poda nekemu dečku, govoreč mu;
»Jaz sem Kristusov duhovnik in Škof. Pridrži nama muli, pa dobiš moj blagoslov in odpuščanje grehov.«
Med tem, ne Čakaje na odgovor, mu porine vajeti v roko ter se z Vinicijem vred pridruži ostalim ljudem.
Čez malo časa vnideta pod zemljo, kjer preko-čita pri medli svetlobi temen hodnik, da dospeta kc-nečno v prostorno votlino, iz katere so še pred kratkim lomili kamenje, kar so pričali ob stenah se nahajajoči odlomki. Sicer pa je bilo tam že svetlejše nego v hodniku, ker so razun svetilnic tu gorele bakljo. Pri njih svetlobi je Vinicij zagledal množico ljudi j, ki so klečali s kvišku vzdignenimi rokami.
(Dalje pride.}
kr. deželni Šolski nadzornik i& Slovence in Hmte ! — Lepa hvala!
Letošnje sporočilo ima krajevna imena nekoliko posteneje pisana, — vendar je nekaj prav nečuvenih obliki N. pr. Klein - Zabije, Gross - Zabije, Ronzina, Ober - Lisjaki, Gra-discutta (za Gradišče pri Renčah!!), Merna, Ranziano, Schonpass, St. Andrea, Greda, Quisca,  Savogna itd. — Mnogo  grdih spak
podobna zloraba v bodoče onemogoči. Mi želimo, naj se ljudstvo poučuje, da gre na volišče iz prepričanja ter tudi nosi vse troške. Stranka naj skrbi le za potrebe splošne organizacije. — Tisto, kar omenjrf .Gorica", je naši stranki le v čast, le v reklamo. Plačati toženih 30 gld. bi bila pač bagatela, ako bi se le količkaj bali javnosti, toda ne bojimo se je!   r- *,Gor.*  naj  lepo   pometa  pred
je že zginilo, zakaj-ne vse& Erajm JmajuLLssojim pcagopi, ker je ondi smetij toliko", da do tega!  Cel« ta šola nam .je le pljuska v I utonejo v njih vsi njeni reditelji. Ako bo prav
nhra*     »oni   takih     9ai\iar\nHt      noi      ae%      mimo.   '   m.t»Ak.       HU     ~~Z     _.1~~      ___U_-1.
obraz, vsaj takih žaljivostij   naj teljstvo ogiblje!           .   ,
Tudi v tem poročilu je tiskano le v nemščini oznanilo za prihodnje šolsko leto. To oznanilo t je namenjeno starišem, torej Slovencem in Itafijahom," *pa je le nemško! Ali ni to grozno?!
Šolnine so plačali učenci — strmite!!
—  12.525 K, a vse štipendije so znašale le 12.165 K. V naši revni deželi toliko šolnine!! Ali se ne pravi to: poditi mladež iz šole ? Tako pride, seveda, več Nemcev do dobrega kruha v naših krajih, kajti nemški otroci se lože izšolajo in naših deželnih jezikov jim niti znati ni treba!
Prof. Andrej Kragelj je bil celo leto na dopustu zaradi bolehnosti; v pouku slovenščine ga je nadomestoval .profesor* Oresec, ki je napravil lani izpit za ljudskega učitelja v Gorici pred komisijo zanj ad hoc sestavljeno. Ali je bil ta izpit pravilen, bi se dalo govoriti! — Toda mož poučuje slovenščino na c. kr. gimaziji. Le ne vprašajte: kako?! .Soča" je bila enkrat celo zaplenjena radi njega! — Ako se prihodnje leto vrne, ne bomo molčali! Tudi na drugih pristojnih mestih bo treba govoriti!
Prof. dr. Hib. Schubert je priobčil kroniko o gimnaziji-od 1. 1849. do letos. Morda spregovorimo kaj več o njej. — Danes le to-le:
Leta 1850. je bilo 351 učencev, potem je tri leta padalo in 1. 1853. jih je bilo 341, najmanj v tej celi dobi; I. 1886. je število prekoračilo 400, letos pa 500. — Ravnateljev je bilo osem, od teh nikdo Slovenec ati Italijan, nikdo iz Primorske. Bili so: 1. Dr. Jobann H o r n iz Horn-a na Nizj. Avstrijskem,
—    1. Anton S ti m pel iz Grulich-a na Getkem, — 3. Wenzel Jos. Men zel iz Prage, — 4. Kad Holzinger iz Prage,— 5. Franz Schaffenhauer iz Samborja v Galiciji, — 6. Dr. Johann Zindler iz Po-lanke v Šlezijl, — 7, Teodor Pa n tke iz pruske Slezije in H. G ros s iz Nieder-Fiadnitz na Milj. Avstrijskem.
Profesorjev in suplentov je bilo vseh 175. — O vseh jt povedano: rojstni kraj in leto, čas službe v Gorici, kje so umrli ali Se Žtre,
KItrtkfilel besnijo. — Članek, kateri smo omenjali zadnjič, je .Gorica* dovršila v torek. V njem čitamo se naslednje izbruhe katoliški ljubezni: impertinentna trditev, Tumova klika, klaverni naprednjaiki vitezi, omlatene neslane fraze, v naši stranki so le .krčmarji vsi, njih pivci in žganjarji in lahko-Živci", tepec, pritepenci, iumparije, zdražbarski prihajati, napredni kragulji, Judeževi groši itd. — Gornje ljubeznivosti smo našteli le v dokaz, da imamo v klerikalcih izvrstne učitelje v psovanju, ako se nam kdaj vidi potrebno, da komu privoščimo kako krepko. Klerikalci nimajo vzroka, da bi se zgražali nad nami, toliko bolj, ker se mi vedno le branimo klerikalnih naši Iste v.
fiojakl la pritepenci. — , Gorica« deli goriške Slovence v .goriške rojake' in .razne pritepence". — Prav! Med te .razne pritepence" moramo šteti tudi župnika Grčo, kapiana Dermaslio, kurata Knavsa in celo vrsto nuncev, ki so se prav od daleč prilepil v našo deželo s trebuhom za kruhom, da bi tu ugodno živeli ob žuljih našega kmeta. (To je doslovno iz .Gorice'). Pritepenci so tudi razni c. kr. in drugi klerikalni priga-njači, katerih iz usmiljenja niti ne imenujemo.
V istem članka se obešajo pa na frak ^goriškemu rojaku* gosp. M. R., katerega — hinavci! — hvalisajo na vse pretege, ker jim utegne zopet služiti za štafažo. Kako so govorili o njem še pred letom, to bi lahko mi povedali. Toda gospodje menijo, da ta .blagi značaj" jim utegne še izborno služiti, zato so zopet privlekli kadilnico na dan. Pomiiu-jemo vse vkup! Danes več ne rečemo!
Dr. TreopajeStajerc?? (— .zaslužni" prof. Š. pa ni Štajerc! —), ki je prišel v Gorico, da bi mu ,mi" (— kdo je ta .mi" ?! —-) preskrbeli sijajno življenje. Lej-tesino \ Dr. T. ne potrebuje nikogar od onih .mi", tudi ne koga drugega, marveč drugi potrebujejo njega in ga morajo celo »sijajno rediti" ?! — Joj, kako smešni so postali klerikalci v svoji strasti. Najpriraitiv-nejše pojme postavljajo na glavo! Smilijo se nam! — No: bo že bolje, in to prav kmalu!
.Judeževl groši". — Klerikalno glasilo je omenilo, da... nahujskani volilci toža-rijo napredne kolovodje za dolžni — Judežev groš... Vsak pameten človek pač ve, da to niti ni mogoče, kajti pravica bi udarila oba tožitelja in toženca, ne da bi tožilelj mogel iztožiti .Judeževe groše".
Vemo pa, na kaj cika .Gorica". Nekje sta dva kremarja tožila, nekega domačina (— katerega .Gor." torej naziva naprednega kolovodjo —) radi zneska okroglih 30 gld., ' dolžnih za pijačo ob zadnjih volitvah. ~ Vodstvo naše stranke je raje pustilo tožiti nego da bi plačalo, ker hoče, naj se vsaka
potreba,   jih  mi  malce  razbrskamo dokazi.
C. kr. okrajni Šolski svet sežanski je izdal tudi letos poročilo o stanju ljudskega šolstva na Krasu v letu 1900.-1901. Sestavil ga je c. kr. okrajni šolski nadzornik g. M. Kante. Obsežno je 31/, tiskane pole. Na prvih 42 str. je spis Ivana Bana, učitelja v Divači, .Jezikovni pouk za III. stopnjo ljudskih šol". V preteklih dveh letih je obdelal isto tvarino za l. ^ gotovo jako dobro služilo zlasti začetnikom v težavni učiteljski službi. — Dalje je temeljit sestavek o rezultatih ljudskega štetja na Krasu po vseh občinah in vaseh, primerjaje jih s štetjem I. 1890. - Prav zanimiva je rubrika onih, ki ne znajo ne brati ne pisali, — Slede še razne tabele o učiteljstvu in šolstvu. — Naj bi se povspeli do takih poročil vsi okrajni šolski sveti!
V  Blljah je bil napadel neki Marega staro ženico ter jo je ranil hudo, da so jo morali prenesti v bolnišnico. Znano je, da tisti Marega je prijatelj biljenskega kurata Rojca, kar smo omenili tudi v »Soči", kjer smo povedali tudi, kako da Roje Marego zagovarja, prav radi tega, ker sta si prijatelja. Na to pravi .Prim. L.", da tisto, kar piše .Soča" v tem oziru o kuratu Rojcu, je grda laž! Aha! Saj se poznamo! Kar je res in nuncem nevšečno, tisto je laž, kar piše .Prim. L.", je pa resnica.
Danes povemo neko novo '—¦ tlaž". V starašinstveni seji v Biljah, v kateri, zakaj lep, je sedel kot starešina tudi kurat Roječ, se je predlagalo, da se izžene iz občine neko drugam pristojno dekle, ker ne živi prav tako, kakor bi bilo treba. Vsi so potrdili, tudi Roje, da naj se jo izžene, in predlog je bil sprejet soglasno. Na to pa je bil stavljen predlog, da se izžene tudi Marega, ker je storil z ono ženo to, kar smo že povedali gori in ker je bil že večkrat kaznovan sodnijsko; torej ni od njega pričakovati nič posebno dobrega za bodočnost. Glasovali so za izgon vsi navzoči štarašine z županom vred, leRojc nI glasoval, marveč je nekam potuhnjeno nagnil glavo na prsi. Ali ni torej res, da se poteguje za tistega Marego, katerega starešinstvo podi iz občine? Ali ne dela tega zategadel, ker sta si prijatelja?! Prav gotovo da. — Kaj je tudi to laž, g. Roje? Kaj nam tudi to utajilo?-------
Vse je dovoljeno, vse sme storili človek, ki je prijatelj kakega gosp. nunca. Ako mu je vstrežen, dobi v njem vedno zaščitnika, čeprav je storil tudi kaj takega, kar obsojajo vsi drugi ljudje! Kaj ni tako, g. kurat?
V  Renčah je umrla le dni 18 let stara deklica revnih stariSev. Se ve, kadar kdo umrje, mu zvone. Ali zvonenje mora biti plačano. Ker je bila deklica revnih starišev, je mežnar dvomil, ali pride plačilo za zvonenje ali ne, in ni hotel zvonili, kljubu temu, da je oče trikrat prosil, naj zvonijo. Šole ko je prišel kot porok J. S. ter je dal trdno poroštvo, da se bo plačalo, se je omehčalo srce cerkvenim služabnikom, da so pozvonili ubogi deklici, ki je umrla vendar kot katoliška krislijanka v cvetju nedolžnega svojega življenja!------------
Tako je krščansko usmiljenje, taka ljubezen do bližnjega, tako se ravna v katoliški cerkvi z ubogim mrtvim, da mu še malce zvonenja ne privoščijo, ako se ne plača takoj ali pa trdno s porokom zagotovi plačilo!
—   G v e n k, ta kaj velja, in prav pri tistih gospodih, ki tako radi očitajo drugim, da so koristolovci,  izsesavalci   in   kdo   ve  kaj  še
vse! — Rečem ti, da mi ne porečeš-------
Saj se poznamo 1
Pri St. Luciji — kakor nam poročajo
—   ustanovljajo konsurnno društvo, in to sedaj, ko se bo gradila železnica, ko bo dana prilika vsakemu, da si kaj prisluži. Poročevalec skončuje: .Sedaj pa naj reče kdo, da je politika klerikalnih profesorjev pametna! — Društva je toliko potreba kakor trnja v peti. Bodimo vendar pametni!'
Nesreča pri gradnji železnico. — V torek zvečer okoli 6'/, je podsulo v Rojčih pri Dornbergu, kjer delajo predor za Vipavsko železnico, 3 delavce. V grapo pred predorom so se podrsnile skale ter jih zasule jednega do glave, drugega do prsij in tretjega manj. Eden je umrl in ednega so odnesli v bolnišnico.
Delavci namreč so sedeli po končanem delu pod skarpo, katera je bila poprej ob-streljena in razpočena vsled deževja zadnjih dnij. Kar se je škarpa razklala ter potegnila s seboj peska in skal, da je zasulo 3 delavce. Ti se imenujejo Harej Janez iz Zalošč, ki je umrl takoj, Doplikar Alojzij, ki'je tudi močno poškodovan, je doma, tretji Mrevlje Jozip je pa v tukajšnji bolnišnici.
Železniška zveza Gorice s Červlnja-nom. — Da je sprožil v seji trgovske in obrtne zbornice g. Holzer misel o zvezi Gorice s Červinjanom, smo že omenili. O tem izda tudi posebno brošuro. Ta črta bi šla iz prihodnjega državnega kolodvora mimo to-
varen v Stračicah, čez Sočo v Podgoro, kjer bi bila prva postaja iztočno od tovarne celuloz (4 km), dalje bi šla ob hribovju pri. Sv, 3 križih v Ločnik, Faro, Gradišče, Romans, čez Torre proti Ajellu v Cervinjan. Skupno bi bilo km 28*5, stroškov bi bilo K 3.500.000.
—  Po tej železnici bi se dosegla oa tudi najkrajša zveza Dunaja z Rimom. Zveze Glan-dolf-Ponteba-Mestre štejejo 302 km, dočim bi štele *žv%ze"' 'Glandorf s. Celovec - Jesenice-Gorica-Cervinjan-Mestre 279 km; torej celih 23 km manj. Nova kombinacija bi šla 180 km po avstrijskih tleh in le 99 po laških, dočim teče sedanja zveza 106 km po avstrijskih in 196 po laških tleh.
Kako so klerikalci dosledni. — »Slovensko bralno in podporno društvo* za delavce v Gorici je priredilo 29. junija na prostornem Katarinijevem vrtu krasno veselico, kakoršnih goriški Slovenci nismo mnogo imeli. Isto društvoma niimelo enake veselice od I. 1885., ko je bilo blagoslovilo svojo zastavo; pod spretnim vodstvom dr. Gregorčiča je spalo spanje pravičnega, a število članov je neznansko padlo.
—  Letos se je društvo poživilo v vsakem oziru, in priredilo je tudi veselico, a katero smo* si Slovenci osvetlili lice tudi pred Nemci in Italijani. — Toda naši klerikalci so izostali kakor na povelje. Cel teden smo opa* zevali neko skrbno agitacijo, da bi ne došel na veselico nikdo, ki je pod črno komando.
—  To delavsko društvo stanuje s Čitalnico pod isto streho. Že najpriprostejsa uljudnost bi zahtevala, da bi prišel vsaj za hip pogledat čitalniški predsednik ter položil na krožnik svoj obulus 40 vinarjev, pa ne, klerikalna disciplina je zahtevala, da ne sme priti! In ni jih bilo t —
Ne pišemo teh vrstic, ker bi jih bil kdo pogrešal, saj je bil prostrani vrt tako poln, da so ljudije še odhajali, ker niso dobili mesta, toda omenjamo to dejstvo, da pokažemo: kako dosledni, kako brezobzirni so klerikalci: Enako se obnašajo ob vsaki priliki! Ako pa oni prirede kako .zabavo", tedaj pa računajo v glavnem na dohod iz nalega tabora, ker drugače bi gledala mizerija iz vseh kotov. Naprednjaki so pa dobričine! Ako se jim posveti trnek v obliki »Sol. Doma', se gotovo ujamejo, češ; to je vendar treba podpirati! Klerikalci piskajo na vse naj po-trebniše ustanove, ako ne služijo njihovi strasti. »Gor. ljud. posoj." in »Trg.-obrlna zadruga" sta gotovo najvažnejši narodni trdnjavi v Gorici, ali klerikalci so napeli vse sile, da bi ju podrli. Delavsko podporno društvo je važno društvo, toda klerikalcem je bilo pri srcu le, dokler je spalo; zdaj so mu nasprotni! — Naši naprednjaki pa podpirajo celo Pavličevo katoliško delavsko društvo, ki more zanesti v Gorico le nesrečen boj med gospodarje in delavce, v veliko škodo narodni stvari v obče, delavcem pa še po-sebe. — Za tombolo v St. Petru so naši pristaši — in ce!6 med prvaki jih je! — kupili veliko srečk od vsiljevalcev, niso imeli v sebi toliko doslednosti, ki .diči" klerikalce, da bi vsiljevalce lepo odslovili. Tak je razloček med naprednjaki in klerikalci, toda ta je napredni stranki v škodo.
Prepoved In svarilo glede srečbanja t inozemske loterije. — Finančno mini-sterstvo je zaznalo, da se na neSuven način množe slučaji, v katerih skušajo nekatera amsterdamska loterijska podjetja, tako zlasti .lloll&ndische Creditbank", »Commerce en Creditbank (Johanu Leideke)" in .Internationale Wechsel- en Effectenbank (A. Steenken) pridobiti si zlasti v krogih ubožnejšega prebivalstva s tem, da mu obetajo zapeljive dobitke, bodisi neposrednih odjemalcev za svoje srečke, bodisi agentov za razpečavanje takozvanih listin za pristop (Mitgliedsurkunden), temeljem katerih zadebe odjemalci proti plačilu na obroke pravico do srečkanja in s tem pravico do morebitnih dobitkov gotove vrste večinoma inozemskih srečk. Ker je igranje v teh loterijah ne glede na goljufivo postopanje teh loterijskih podjetij že samo na sebi v smislu zakonov z dne 7. novembra 1862. (drž. zak. št. 85) in z dne 30. junija 1878. (drž. zak. št. 90) kaznjivo in prepovedano, opozarja se s tem občinstvo na okolnost, da je srečkanje in udeležba pri teh loterijah prepovedana, in da se kaznujejo prestopki gori navedenih zakonov z jako občutnimi denarnimi kaznimi, in da razun denarne kazni zapadejo tudi srečke ter deleži istih, kakor tudi vse listine, ki opravičujejo do udeležbe pri igri.
Ablturljentje In ablturijentluje c. kr. učiteljišč* v Ljubljani priredč dne" 17. t. m. v .Narodnem domu" koncert na korist učiteljskemu konviktu in družbi sv. Cirila in Metoda. Pri koncertu bodo sodelovali tudi učiteljski abilurijentje in abiturijentinje iz Gorice, Maribora in Kopra. Baje pridejo takrat v Ljubljano tudi češki učiteljski abilurijentje in abiturijentinje iz zlate Prage.
Hrvatski in slovenski abiturijentje so spisali knjigo »Prvi listi", ki izide v kratkem pri Schwentnerju v Ljubljani.
Na ljubljanski glinnasijl je naredila letos maturo g.čna Schulze, hči Llovdovega nadzornika s Krka. To je prva dama, ki je napravila zrelostni iv.pit na imenovani gimnaziji.
Iz Celovca nam piše neki na§ delavec-tesar, da je oddal dne 5. t. m. na pošti v Celovcu denar in poštno nakaznico, spisano slovensko. Ko je poštni uradnik videl slovensko  napisano nakaznico, jo je vrgel de-
lavcu 2 denarjem vred nazaj ter zahteva!, da jo mora izpolniti nemško.
Kaj takega zahtevati od stranke v deželi, v kateri je slovenščina deželni jezik, je naravnost nesramno izzivanje. Da pa bi to ponehalo, svetujemo v takih slučajih pot pritožbe na pristojno c. kr. poštno ravnateljstvo z energičnim protestom proti takim neopravičenim zahtevam državnih uslužbencev ter proti nepotrebnemu zadržavanju stranke. Taka pot pritožbe mora izdati,; ako ne, potem so še druga pota na razpolago.
Drobiž. — Nevihta včeraj popoludne je napravila v nekaterih krajih v okolici — kakor nam poročajo — prav veliko škodo, zlasti v Krombergu.
Oni stotnik baron Lichtenstern, o katerem smo poročali, da se je zastrupil, je umrl včeraj popoludne v tukajšnji civilni bolnišnici.
Razgled po svetu.
Deželni zbori. — V kranjskem deželnem zboru je utemeljeval v seji 9. t, m, baron Schwegel svoj predlog, ki meri na to, da deželni služniki za dobe svojega sluz-binskega razmerja ne smejo biti izvoljeni za dež. poslance. Za učitelje omenjeni predlog ne velja, ker ti niso deželni služniki. Predlog so odkazali upravnemu odseku,
V  gališkem deželnem zboru so izstopili maloruski poslanci razven treh. Bar-winski je preCital izjavo Maloruiov, v kateri je povedano, da ae njihov narod zanemarja in zapostavlja ter da dež, glavar tako prezira maloruske poslance, da jim niti ne odgovarja, Maloruski deželni odbornik je odložil svoje mesto.
V  tirolskem deželnem zboru se je pojavila od strani italijanskih poslancev obsirukcija, katero nameravajo nadaljevati, dokler ne bo rešeno vprašanje avtonomije Trentina.
Nekateri deželni zbori so 2o zaključili ali odgodili zasedanje,
S?, sinod se brani in zagovarja. — Na Ruskem se je zgodilo nekaj nečuvenega: sv. sinod se zagovarja In brani! Sv. sinod, čegar moč in upliv sta večja kakor moč mL nisterstva, čegar načelnik, višji prokurator, je v isttni drug car, iv. ainod, pred čegar ukazi in prepovedmi je trepetala via pravoslavna Rusija, se mora braniti in zagovarjati radi izobčenja grofa Tolstega. »Misionarikoje Obozrenije" je .*.. eslo obširen odgovor iv, sinoda na javi , smo grofa Tolstega, ki je dokazal, da je kobčen po krivem. Odgovor sv. sinoda sta sestavila baje jamburSkl Ikof in misionar Skvorcov in neki Stoss. Ta odgovor pa dokazuje samo to, da je tudi v Rusiji nekdaj silni in neomajni vpliv cerkve in vere omajan, da se inteligenca upa ugovarjati najvišji cerkveni oblasti ter da je tudi na Ruskem dovoljeno dvomiti o nezmotljivosti duhovnikov. Grof Tolstoj ima za saboj vse izobražene ruske sloje. Prejšnji obsojenec je postal sodnik, sv. sinod pa sedi na zatožni klopi ter se obupno zagovarja in brani! Svobodna misel se dviga zmagovito in brezobzirno tudi v megleni Rusiji!
Kuga t Egiptu. — Od 7. aprila 1.1. dalje je '/.bolelo za kugo v Egiptu skupno 88 oseb. Od teh jih je umrlo 37, 27 jih je ozdravelo; od 26 bolnikov se jih nahaja 21 v Sakasiku, 3 v Aleksandriji in 2 v Porto Saidu.
V  jnžnl Afriki. — Angleži so prisiljeni vojno nadaljevati, dasi bi tako radi sklenili mir z Buri, seveda tak mir, kateri bi prišel prav -- Angležem. Angleška zbornica je namreč sklenila nadaljevati vojno dotle, da bodo Buri uničeni in docela iztrebljenj, ker so se izjalovila vsa dosedanja pogajanja ž njimi. 19 mesecev že traja ta boj, in Anglija je porabila že 3000 milijonov kron ter izgubila celo armado vojakov in častnikov. Operacije Angležev, ki so raztegnene na ogromne daljave, stanejo vsaki dan 40 milijonov kron. Buri seveda se ne morejo meriti z Angleži na odprtem polju, kajti Angležev je nad 200.000 mož. Burov pa komaj 14.000, ali mala vojna se no nadaljevala brez konca in kraja. Kroger in Botha upata še vedno, da ostanejo konečno Buri gospodarji na svoji zemlji. Da bi se ne varala!
Iz Boleana poročajo, da znani socijaini demokrat Seitz je sklical shod, na katerem je prišlo do pretepa med soc. demokrati in klerikalci. Tepli so se s stoli in vrčki. Nekega klerikalca so ranili smrtno.
Raznotero. — Iz Prage poročajo, da v Mladi Boleslavi je falirala tvrdka Rezenskj. Pasiva znašajo 800.000 gld. — Nemški cesar ui potrdil liberalnega mestnega svetnika Kauffmanna v Berolinu za drugega župana. To vzbuja senzacijo, ker Kauffmanna je priporočilo v potrditev ministerstvo, — Uradno poročilo iz Newjorka pravi, da je v zadnjih dneh ob neznanski vročini umrlo 989 oseb za solnčarico. — Revidcnt avstroogerske banke na Dunaju Rudolf Bricl: je poneveril neki družini svoto 220.000 K. — Tajnik trgovskega društva na Dunaju je poneveril veliko svoto ter sbežal. Baje se je vstrelil. — Bolgarski knez Ferdinand se zaroči septembra meseca s črnogorsko prihcezinjo Ksenijo. Laski kralj in kraljica bosta prisostvovala zaročnim slavnosthn. ¦-«-.
Narodna §BSi«darstvo.
Sadna letin« na Vipavskem. — Poročajo nam, da je preteklo že več let, da so zastonj popraševali knpci marelic in drugega sadja iz raznih krajev po sadnem blagu. Vsako leto skoro je bilo že ob cvetju neugodno vreme. Letos pa kaže izvenredno dobra letina, posebno za marelice. Zlasti gorenji konec vipavske doline, kakor Št. Vid in Lozice, kaže letos prav bogato letino in tudi lepe in zdrave marelice.
Opozarja se na to pred vsem kupce Slovence, da se potrudijo v imenovane kraje, da ne bodo le Nemci odnašali dobičkov od slovenskih kmetovalcev.
.Bank« Slavij«'. — Življensfc oddelek tega proslulega slovanskega zavoda napreduje čira dalje mogočnejše in se vsled svojega razvoja prišteva med prve življenske zavarovalnice v obče. — Za preteklo leto je bilo podanih 5638 ponudeb za kapital 15,682*000 K. od 1. januvarja do 30. marca 1901 pa je bilo predloženih 1553 oglasil za kapital 3,478.000 K. — Zavarovanega kapitala je bilo za leto 1900. izplačanega 1,057.095 K 74 vin. v letu 1901. od januvarja do marca pa 320.463 K 75 vin. Ves čas bancinega obstoja je bilo izplačanih 66,195.901 K 65 vin. Rezervi fondi znašajo koncem 1900 leta 22,914.972 K 90 vin. — .Slavija" razdeljuje kot vzajemen zavod ves Cisti dobiček svojim členom. Te dividende je bilo dosedaj izplačane členom zavarovancem 812.291 K 84 vin.
Bazglas. — C. kr. kmetijsko društvo v Gorici bo v pozdigo deželne živinoreje nakupilo z denarno podporo visokega c. kr. kmetijskega ministerstva za 1. 1901. nekaj bikov .belanskega" plemena, kateri se oddajo v političnem okraju Tolminskem.
Prošnje v tem zmislu naj se do 30. julija t. 1. po dotičnih županstvih dopo-Sljejo podpisanemu društvu. Bikorejci, kojih prošnje se uslisijo, bodo morali, kadar prejmejo bika, zavezati se, da spolnijo vsa ona pravila in pogoje, ki se nahajajo v pogodbi, in dotično županstvo bo moralo za nje poroštvo prevzeti.
G. kr. kmetijsko društvo je pripravljeno preskrbeti nakup živali belanskega plemena, ako ima kedo želje, koje nakupiti, in je tudi pripravljeno preskrbeti nekoliko čistokrvnih brejih krav istega plemena ter jih oddati zanesljivim živinorejcem za polovico kupne cene in dotičnih stroškov; prednost bodo imeli vsekakor tisti, kateri prevzamejo bike. Za bike, katere se kupi po naročilu, kakor tudi za krave, katere se oddajo po polovici kupne cene, se bo moralo založiti denar že poprej. Drugi pogoji se poizvedo v društvenem uradu. — C. kr. kmetijsko društvo. V Gorici, dne 6. julija 1901. Predsednik: Coronini, tajnik: Hugues.
Baten lekarnarja A. Thierry-ja
z zeleno varstveno znamko nuna
se razpošilja  12 malih ali 6
dvojnatib steklenic za 4- krone
poStnine prosto.
A. Thierry-jevo
centifolpo ustno mazilo.
ž lončka K 350. - Razpošilja poštnine prosto proti predplačilo zneska A. TMerry-jeva lekarna h Angeljn Tarohn t Pregradi pri Rogatca-Slatini. Dunaj,  glavna zaloga:   lekarnar C. Bradr,
Fleisehmarkt 1.
Budimpešta : Lekarnar J. pl. TOrOk in dr. Egger.
Agrani: Lekarnar S. Mittelbacb.
— Povsod se dobiva na drobno. —
Lekarna
Cri^leletti t Gorici
Prave m edffle žeiedčac kapljisc
z znamko sv. Antona Padovanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je neprenosljiva ~ Te kapljice vrediie redno prebavtjanje, če se jih dvakrat m dan po jedno žlicico ,v   .   —          popije. Ckrepe po-
storč, da zgine v kratkem času
omofiea in živcfna lenost (mrtvost).
Te kapljice tudi stor§, da človek
raji jš.
Cena steklenici 60 vin.
Prodajajo se v vseh glavnih lekarnah na svet'*   Za narocitve m pošiljatve pu jedino le v lekarni
Cristofoletti
Prva c kr. avstro-ogerska privil.
ma c Kr. avstro-ogersKa pnvu.
DVARIA BARV ZA PROČELJA
lani lro»feiKr, Onij lil., burtslma 128 (v lastii Mii).
OMT- Odlikovana z zlatimi svetinjami. -ajaj
Zalagatelj nadvojv. in knežkih posestnih oakrbnliter, vajaiUh Mkrbniftev, železnic, obrtnik, hrtbolaniih, piavZaih ler zidarskih družen, zidarskih podjetnikov in mojstrov. Te barve zi pročelja se raztopč v .apnu ter se razpošiljajo suhe v prahu v 40 različnih uzorcih a Iti kr. kilogram in višje. Čistost barve se od oljnatih ne razlikuje.
Dopisuje se v slovenskem in laškem jeziku. Viorel na papirju z navodilom zastonj   la fraako.
Podpisana priporočata slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo novo urejeno
prodajainico jestvin.
*    V zslogi imata tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinje-vec, domači tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Metodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in "po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Kopač & Kutin, trgovca v SemaMM ulici St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga«
IBO ii 310 |M. Mniii
lahko zaslužijo osebe vseh stanov in v vm* krajih a prodajo zakonito dovoljenih drž. papirjev in srečk, a da ni potrebna glavnica in ni nikaka nevarnost. Ponudbe pod Ladwi(i Osterrelcher, VIII Deutsche gasae 8 Budapest
Anton Potatzkv v Gorici.
Ha sredi Raitelja 7.
TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO.
Najceneje kupovaliiče nirnberškega in drobnega btaga ter tkanin, preje in nitij.
POTREBŠČINE
za pisarnice, kadilce in popotnike.
Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE
za krojače in čevljarje,
Svetinjiee. — Rožni vcnel. — Masne knjižice.
Sišna obuvala za vso letne Čase.
Posebnost:
Semena za zelenjave, trave in detelje.
Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce po sejmih in trgih
i
..GORIŠKA TISKARNA- i;
^jjk   A. GABRŠČEK   t^%^
v Gorici, Gosposka ulica 11
Izdaja sledsJs časopise:                           L\
S!n/i»i" Pol. časopis; izhaja3-krat v tednu:   *>)
,9&Vli*l    torek, Četrtek, sobota. -- Letna na- %J/\
ročnina kron 13-20.                                                  :     '
TPfillim«^**'* Po1« časopis; »zfcau vsaki j 9fV11IIIUIt/t/     petek.—LetnaiiarcCimu ! kron 3-20. — Najbolj razširjen slov. list v deželi.
„S1oy. knjižnica" jggzjj&
Letna naročnina kron 3'60. — Doslej izšlo I"
Sprejem« tu4l naročila
za tisek vsakovrstnih tiskovin
kakor:
Vabila k VMellcam, trgovska račune In zavitke ter listovn
papir a tvrtko, raiaovratee posetke t tavltk! v elegantnih
skatljah, poročna in zaročna naznanila, osmrtnice Itd.
Šolam in županstvom priporoča
: valiko zalogo izgotovHonih tiskovin. .
jj_i''       Pred kratkim so izš!o sledeče knjigo;
JIARG0 V1SC0NTI",
ital. spisal TOMMASO OROSSf j cena s poštnino vred ' kron 2-60. :  „UUiohJA'  II. izdaja; s poStnino vred kron no.
»VENEC SLOV. P0VE8TIJ"
»SALONSKA KNJIŽNICA':
.' I. knjfca: „0 te i.Mke" Spisal FRAN OOVEKAR; ;
cena s poštninovred kron 2-20; H. knjiga; „H»mlet'i ,'i  Preve! J. CANKAR; cena s poltnino vred kron i-eo.
I;   Zaktmjte etiik nM IMJ. kateren itilgau ut\K)!
i____Sj-J^        .
Anton Obidič,
Čevljar
v Semenišči uliet štev. 4 KW>b v Gorici ""^PH
priporoča se
n raznovrstna naročila po meri
za gospe in gospode. Naročila sa Izvriuja nltro.
Fran Melinek
zidarski mojster v Viinjsviku Sfev. 67 (v Brdih)
se priporoča
za vsakovrstna zidarska dela bodisi nove
zgradbe ali poprave po ugodnih cenah.
Dobre ure in po ceni!
s  3-letnim  pismenim  jamstvom razpošilja na zasebnike
Haans Konrad,
tovarna ar ter itv«> zlataine
¦•a« (Čeiko). Dobra ura Rem. «nikljafl.S?S; srebrna tura K 'Hi. fl. &-S0; srebrna verižica H.! 30; buJilnik iz niklja fl. 195.
Tvrdfca ie odlikovana m r. kr. orlom; ima zlat« in srebrne svetinje iz razstav »pr tisoLe |ii iznainih pisem.    - Iliistrovan cenik zastonj!
V\arol praščir;,
pekovski mojster in sladčičar v Gorici na Komu št. 8. PriporoCa vsakovrstno pecivo, kolače za
birmance, torke i. t. d.
Priporoma  se slavnemu  občinstvu   za
mnogobrojna  naroČila  ter obljublja solidno
postrežbo po jako zmernih cenili.
Gorica
zaloga vin in špirita na debelo.
IJllcti Vettiirlni itev. 11.
Domača, istrska in dalmatinska vina ter žganja prve vrste p« »likih Cenah.
Patentovani aparati za žvspljan!t na rokoinzaBa hrbet'
rabljivi na dva načina.
laieniovane škropilnice proti
najnovejši sistemi.
Brizgalnice za žvepleni ogljik (Injektori)
proti fllokaerl
Aparati za streljale proti to6f.
Posebne brizgalnice za sadno drevje in vse druge priprave sta sndj^in triorojo p«..Hilj» po najnižjih tvorniikih mm\i
IG. HELLER,  DUNAJ (VVIEN)
II. Praterstrasse 49.
Pozor!
Dvokolesa Belica! - Premier
prva znamka
svetovne »nft!<:3kfr tovarn«? z ravtro zailf-j in a prostim tokom spredaj, kakor tudi dvokolesa zVgcnt-Special m Courir po jako zniprnih cenah 'nnata v zalogi podpisana, ki se priporočata soroiakmn.
Z vsc;n jrs-Slovan;*!!!
, Eorica, ulica Municipio 1.
Prva slovenska trgovina z železjem   v Gorici
Konjedie <& Zgyee
(prej G. Durbo) pred nadSkofijo štv. 5. Podružnica konec RaStela fitv  2.
Zaloge v ulici Morelii 5L 12. ? Gosposki ulici št. 7. v posojitaitni hiii.
Priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo n&iboltiega itajerskaga želaza, ialesni., clnkaste, poclnjana in madana alo-sčavlna, orodja za razna obrti in pohiinaga, itadilna oaniiftea, pael, cavi m pradpačnlka, nagrobna križa.
Vsakovrstne okova *m pohištvo in stavba. Prevzemata vse naročbe za vsakovrstna stavba in druga podjatja.
Glavna zaloga za Gorico in okolico
izdelkov c. kr. priviiigovanih livarn.
Pripoznano najboljših patentevanih kotlov gosp. Nussbaum-a v Ajdovščini po tovarniških lenah,
Edina zaloga
najboljšega koroškega flealon in Brescian-jekla.
Zaloga Portlnnd in Roman-Camanta, kmatljskin strojev iz
prvih tovarn. Kupujeta staro želozja in kovine po najvišji dnevni ceni.