ttéaU* THF ! ¥ Uradniâkl I« GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE L SMT a Lsvašsk Ar* SEjaifŽSm LETO—YEAR XX. Jb£S1 UNlVtH jkmuf M. lil«, t! Mm A* W Oni «f i un CMcago, III., četrtek, 16. junija (June 16), 1927, ÔTEV.—NUMBER 141 lDELAVSKEGA BOJNEGA POLJA V NOVI ANGLIJI Fotograverski delavci agitirajo za unijo. — Brivci v New Jersey ju na aiavki. — Elek-tričarji izvojevaji povišanje mezde in drugo. New York, N. Y. — Lokalna unifa fotograverskih delavcev štev. 1 se poslužuje nove metode za agitacijo. Izdala je zelo lično knjižico za Informacije, ki jo lahko vsak vtakne v žep. V tej knjižici so naslovi vseh unijskih podjetij v mestu s telefonskimi številkami. Zadaj na knjižnici so pa na kratko povedani nameni in cilj organizacije fotograverskih delavcev. Bavonne, N. J. — Tukajšnji brivski pomtičnikl so zastav-kali. Oni zahtevajo, da se tedenska mezda poviša od $82 na $35. Deset podjetnikov je podpisalo pogodbo, drugi se še ku-jajo. Newark, N. J. — Električar-ji so zmagali po hudem in trdem boju. Izučeni delavci bodo prejemali dnevno mezdo $12.50 mesto $12. Njih pomočniki bodo pa prejemali od $3 do $7 na dan. Mezda njih bo odvisna od njih znanja v delu. Petna jat tvrdk, ki se pečajo s čiščenjem oken je podpisalo pogodbo z unijo. Stavka je bila kratka, a odločna. Stavka je pričela, ko so podjetniki pričeli sprejemati v delo neunijske delavce. Pri dveh podjetnikih še stavkajo delavci, a tudi ta dva podjetnika ee kmalu vdata. ttgff lami«« razpravlja o albanski krizi Aeeapteaee far auiltaf at Število uposlenih tovarniških delavcev pada fU mt portin pr»v*Sed far tf Poročilo delavskih departmentov iz treh držav potrdi to trditev.—Države so Illinois, Massachusetts in New York.' Chicago, III. — Koliko časa lahko število zaposljenih delavcev pada kot v depresiji leta 1921-1922, ne da bi prišlo do konflikta med delom in kapitalom? Koliko časa lahko/mine, preden se občutijo trdi časi brezposelnosti in podjetniki zakriče, da je treba znižati delavske mezde? Taka vprašanja zastavljajo poročila o zaposljenju delavcev v državah Illinois, New York in Massachusetts. Poročilo delavskega department države Illinois pove, da je precej delavcev v tej državi brez posla. To poročilo pove, da je bilo v mesecu maju za šest desetink odstotka zaposljenih manj delavcev v tovarnah, kot v katerem drugem mesecu maju od leta 1921. Brezplačne posre-. dovalnice države Illinois potrdijo s svojimi poročili, da je vedno težje dobiti delo brezposelnemu delavcu. V državi Illinois je bilo v mesecu maju zaposlenih le 96 od-stokov in osem desetink odstotka delavcev, ako se vzame za povprečno merilo 100 v letu 1922. To pomeni, da se je število zaposlenih tovarniških delavcev znižalo za 4.8% od meseca maja 1926, za 197< pa od meseca maja leta 1923. Delavski department poroča, da se Je znižalo tudi ffte-vilo delavcev v netovarniških podjetjih. Več sto želeanišktti dUavtev jo bilo začasno odalov-1 jenih zaradi izpora rudarjev v Illinoisu. Poštne in depart- Hriand, Stresemann in Cham-berlain * pretresajo v ženevi «por med Jugoalavijo in Albanijo. Val jugoalovanaki konzuli odpoklicani iz Albanije. Ženeva, Švica, 15. jun.—Svet l ige narodov Je včeraj popoldne razpravljal o prelomu med Jugoslavijo in Albanijo. Seja je bila tajna; navzoči so bili samo zunanji ministri Anglije, Francije in Nemčije. Italijanski de-l<'krat Sciaola se je moral odstraniti. O kakem zaključku še ni Izročila. . ^ Razpravljali so tudi o sovjetskem in kitsjskem problemu ter o x]>ornih točkah med Ogrsko in Rumunijo. Dunaj, 15. jun. — Konflikt med Jugoslavijo in Albanijo radi aretiranja jugoslovanskega diplomatičnega tolmača Gjuraš-koviča v Tirani ae je včeraj po ostril. Iz Belgrada poročajo, da je jugoslovanska vlada odpokli-cala vse svoje konzule iz Albanije. Albanski poslanik Cena bej j t* danes odšel domov z vsem »vojim štabom. Prelom med Ju-Konlavljo In Albanijo je zdaj J«>!>o!cn. M se puatlla aretirati od polica jke. ''hicago. — Elizabeta Mack. "tara 22 let, se je v torek zve < < r uprls aretaciji, ko sts jo hoteli dve policajki prijeti v Lin eoln parku, kjer Je flirtala z mojimi. "Nobena žensks ne bo ro<»ne aretirala," je rekla punca in OHuvala obe polfdajki Ur jima raztrgala obleko. Priti je m"ral policaj. "Policaju se ps pustim," je rekla in odšla z nJim na postajo. > mentne trgovine poročajo o slabi kupčiji in o odslovitvi delavcev. V stavblnski industriji se tudi ni povišalo število delavcev, dasiravno je povišanje števila zaposlenih delavcev običajno višje. Zgodilo se je pa narobe. Število zaposlenih delavcev je padlo za 2.8%. V državi New York je bilo tudi v mesecu maju zaposlenih manj delavcev, kot v katerem drugem mesecu maju od leta 1921, Industrijski komisar poroča, da je od lani meseca maja padlo število zaposlenih delavcev skoraj za štiri odstotke, od meseca maja 1923 pa več ko 14 odstotkov. Poročilo delavskega depart-menta države Massachusetts iz-kazuje, da je od meseca aprila do meseca msjs padlo število zaposlenih delavcev za 1.7%. Število zaposlenih delavcev je zdaj v državi Massachusetts nižje v mesecu maju od lanskega leta za 5.7%, od meseca maja leta 1919—1923 pa kar za 18 odstotkov* in 8 desetinke. V mesecu maju so v podjetjih države Massachusetts delali veliko manj skozi ves mesec kot v mesecu aprilu. Tak je delavski položaj v treh industrijalnlh državah, ki lahko služi aa merilo tudi v drugih državah. Le krepak odpor proti znižanju mezde v rudarski in drugih industrijah lahko odvrne še večjo brezposelnost. Ce se znižajo mezde, imajo delavci tudi manj denarja za nakup produktov. To je dosti važen vzrok, da val delavci podpirajo ona delavca, ki sc ««»stavki proti «nižanju mezde ne glede na to, kateri tnduatrljl delajo. liet, Aat af Oat. I. HIT. aathariaad aa Jana 14, Hit. DaaparaM joliatski jetniki pridalo v itlazja > i Od prvotne šestorice, ki je bile obsojena ns vešala, so ostsll samo trije. Jollet, 111. — Serif Markgraff je naročil posebne verige s težko železno kroglo, ki so bile v navadi v starih časih, za trojico, ki je še ostala v ječi po tretjem begu zadnji pondeljek. Charles Duchowski, Robert Tor-rez In Walter Stalesky bodo od-slej vkovani v železje, tako da bo vsak befc nemogoč, dokler ne bodo obešeni. Njihov priziv proti smrtni obsodbi je še v rokah državnega vrhovnega sodišča v Springfleldu. Trojica je lahko ranjena, a okreva kmalu. Ves policijski k-parat v državi je na lovu za u-bežnlm Charles Shaderjem, ki je v pondeljek pobegnil, a niso ga še dobili. Izginil Je kakor njegov tovariš Bernardo Roa, ki je pobegnil pri drugem begu zadnjem marcu. Tretji Mehikanec Oregorio * Rizo je bil v pondeljek ubit. Drugi dan so I ga pokopali brez mrliške ogled- be. ** —— Mestni očetje so se zganili. Chicago, 15. jun. - Prodajs-nje listkov po vsem mestu ns dneve, ki jih nazivajo tag days", bo skorogotovo odpravljeno, ali pa vsaj ' m l 1 —I tri dni v letu. Rszne dobrode -ne organizacije vsako leto nadlegujejo psssnte s tem prodajanjem. Gotovo ps nI, dsli Je vselej nsbrsni densr porsbljen v dobrodelne svrhe. Mestni očet-Je Imajo predlogo, ds se ustsvl ta trgovina. Ptkliif pade voak ¿ae Velesile so sposnale, da bi bil vsak odpor brez koristi. Spor med ameriškimi In br i takim i poveljniki. Peking, 15. jun. — Poslsnlkl velesil so se zedinill v mnenju, da je padec Pekinga blizu in da bi bila vsaka branitev mesta brez koristi. Vsled tega ne bodo več zahtevali tujezemskih čet v Peking, pač pa pričakujejo zaščite za naseljence od revoluci-jonarjev. Konfuzlja med Američani in Angleži je toliko večja, ker sta ameriška generala Butler in Kastner v Tientsinu še vedno v sporu. Enaka situacija je na-stala tudi v vodstvu angleških čet; tudi tam so se skregali poveljniki med seboj. _ SUROVOST NAPRAM STAVKARJEI Napadajo jih la pretepajo a cevmi la kavčuka In kovanimi napestnlcami. da no delavci kašljali V- New Yark, N. Y. — Kako sira vo ravnajo policaji s stavkarji na policajakih postajah, pripoveduje jioročevalec dnevnika "New York Times*' v liberalnem tedniku "Kation". Policija je vrgla lani na stotine stavkovnih straž ob času stavk krdjaških, krznarskih In papirnih iraj*gasiial trak ranil pat oseb ("hlcago, 15. Jun. — Pet oseb i* bilo težko ranjenih včeraj ("Poldne ko je ognjegasilni ,ruk zadel v avto Andreja Ko-neaonta. kateri je zadobil najhujšo rano na glavi, kateri sko-1'Mlleže. Nesreča se Je pelina na Hoxie aveniji. židovski krušni izgredi v Chlcagu. Chicago. — Židovski lastniki pekarij v okolici Douglas parka so podražali kruh od 20 na 30 centov za velike hlebce, manjše pa od 8 na lOc. Židovske gospodinje so pa nspovedsle revolucijo. V torek [»poldne so Imele shod In se izrekle zs bojkot, nsto pa so šle v mssl stra-žlt pekarije. Okrog 5000 oseb je navalilo na pekarije in nastali so Izgredi. Policija Je areti-rala pet voditeljic Ženske plket-ne mase. Konferenca rudarjev in operatorjev Trajala je en dan. Prihodnja seja prihodnji torek. Fish-wick vztraja, da ne sme biti mezdne redukcije. Chicago. — Predstavniki Illinois Coal Operators' Asociacije in rudarske unije 12. distrlk-ta so v torek konferirali v Auditorium hoteli. Po končanem sestanku je bilo naznanjeno, da je bil organiziran nekak arbitražni odbor, kateremu predseduje Rice Miller, predsednik Zveze premogovniških lastnikov, Walter Nesblt, tajnik rudarske unije, je pa tajnik. Konferenca se nadaljuje prihodnji torek. Harry Fishwick, predsednik rudarske unije 12. dtstrikta, je na sestanku vztrajal, da rudarji ne gredo nazaj v rove, dokler lastniki rovov ne pristanejo na mezdno poravnavo na podlagi stare jacksonvillske lestvice. Tak je sklep konvencije rudarjev in nižje mesde ne sprejmejo. Morda se najde |>ot sa zbil-tanje, ko bo konferiranje trajalo dalj časa. Rudarski zastopniki so poz. neje zborovali sami in zaključili, da sporoče rezultat prvo seje svoj Un krajevnim organizacijam na izrednih sejah, ki se imajo vršiti v teku tedna, nakar se bodo ravnali po navodilih članstva. Rice Miller je rek«j, da lastniki premogovnikov v Illinoisu se še niso premislili In še vedno zahtevajo, da morajo rudarji sprejeti znlžsnje mezde v svr-ho, ds bodo lastniki "lahko konkurirali a neunijskimi premogovniki na Juyu in j ugozapadu." BESEDOLOMNA TVIIKAISÉE "IND2UNKŠEN" Vložila je na sodišču peticijo sa aodnijsko prepoved prod delavskim strokovnim organisa-cljam. R«ela|a namerava leteli Iz Amerike v Rim Ca kdo poizveduje po uradnih virih, kje *o dobili ti aretirane poškodba, tedsj pravijo, da so se vpirsll aretaciji, ali ds je "hodnik skočil kviško in Jih u dsril v obraz". Caanikar dostavlja k temu, da so trije aiitlrancl, s katerimi so tako ravnali, priznali vse, kar Je poNclja zahtevala od njffi. d« priznajo. Rekli so celo, da so Iz-vrševali zadnje mesece cestne rope. To Ja škandal, da se na poli-cljskih postajah ravno tako z aretirancl In da noben državnih pravdnikov ne gane za odpravo te sramotna pege. ki ni nič lepša od llnčanja. i ¿Policaj, »ki udari aretiranca na pollcljskši-postajl nI vreden, da Je samo šo en dan v policijski službi. Tak policaj Je podoben strahopetcu, ki tepe zvezanega človeka. C KAKI IN ITALIJANSKI IZ-HKIJKN1KI BODO P*K-ISKANI DOMA. Marsikomu bo prfhrsnjens pot čez očesa. Byrdov polet ja še vedno mlete-rij.—Nemški cepelln pojde na plovbo okrog aveta v 800 urah. — Chamberllnova mati je tudi odšla v Nemčijo. New York. N. Y., 15. Jun^ Ljuba Flllpovlč (odkar Je v Ameriki, je poangležlla svoje ime v Philips) je včersj naznanila, da poleti 1. julija Iz Nsw Yorka v Rim. Ljuba Je bila pl-jonirska letalka v Rusiji ln ponaša z nekim rekordom. Na vprašanje, zakaj se Je odločila sa polet je odgovorila: "Lani Je žena pteplavsla angleško bfftm za svoje otroke, zakaj ne bi Jaz letela čez morje za svojega /noža?" New York, N. Y., 15. Jun — Komandant Byrdov polet v Pa riz ln nazaj v New York Je še vedno v temi. Byrd, niti nje gov pilot Bert Acosta nočeta povedati dneva ne ure kdaj zapu stlta New York. Njegov trimo-tornl Fokkerjsv monoplan "A-merlcs" Je pripravljen za odhod vsako uro. Vsak dan pride vest, da Byrd pojde naslednji dan, on I* pojasnjuje, da kakor hitro bo "dopuščalo vreme." V new-yorSkih svijstičnlh krogih v splošnem slutijo, da se "Ame-rlca" ukrade v saakr "zagotovo" v petek ali soboto zjutraj. Berlin. 15. Jun—Dr. Hugo Kckener,. direktor tovaren za Izdelovanje cepellnov, ki Je pilotiral "I*»} nastavljen. tfticago, III. — Whitova (Robanova) tiskarna je vložila peticijo za sodnljsko prepoved proti petim delavskim strokovnim organizacijam, ki so: Tlpograflč-na unija Št. 16, tiskaraks unija št. 3 in 5, pa knjigovezov št. 8 n 80. Odvetniki tiskarske tvrdke, ki je čez noč Izpremenlla svojo večino unljsko podjetje v neunlj-sko, so Izpraševall James Brucka, urednika strokovnega glasi-s člksšklh strokovnih organizacij "Federatlon News," kje je dobil vesti, da so bili delavci lx-prtl v podjetju. Urednik Je re-kel, da od Federalizlranega tiska ln še is drugih virov. (jnlje bodo poslale svoje odvetnika na sodišče, kakor hitro bo odrejena obravnava, da zaslišijo zaradi sodnijsRe prepovedi. Peticija za sodnljsko prepoved samanasebl dokazuje, da je kompanija za sposobna dolavce v škripcih, kajti dobri in izurje- ' ni delavci v Chicagu rte IŠAeJo dela v delavnicah in podjetjih, katerih nočejo priznati delav-ske strokovne organizacija. Tvrdka Je mlslils, da ss bodo delsvel kar drenjali, kdo dobi delo, ko naznani, da ne prizna več pogodbe s delavskimi strokovnimi organizacijami. Tako Je računllo Že veliko podjetnl-, Vrgli so svoje stare in Izkušene delavce na cesto ln najeli nove. Kasneje so sa-seveda kessll in msrsiksteri izmed njih je rad podpisal zopet pogodbo s delavskimi strokovnimi organizacijami, da js dobil stara in izkušene delavce zopet nazaj v svoja podjetje. Mogoče Whitovs (Reganova)« tiskarna še tudi pride do tega ■poznanja. Zdaj še vedno upa. da Ik> zmagala s svojo trmoglavostjo ln da Ji njena trmoglavost pri|s»more še do večjega dobička. Zato se njena trmoglavost po-večava, mesto da bi Izginjala. PKKDSKDNIK UJOLIDT.K AK NI IZBRAL KONVKNC-NEGA MESTA. De»et mest se poganja sa konvencijo republikanske stranke. — Predsednik jih js od* kazal narodnemu strankinemu <»d boru. Weahlngton. D. C, — Predsednik Je posegel v svojo kampanjo za tretji tehpin s tem, ds Je lic I s hišs naznsn^la, da še nI dozdaj izbral nobenega mesta, v .katerem se bo vršila prihodnje na avljatlčno tunu«i" Arne rikl. Iz St. I .ouIsa poročajo, da ae tam snuje velika zrakoplov-na družba, ki bi rada Imela Liridbergha za prmlsednlka. bergh gost na velikem banketu. ,wtf> ^„„v^djn republikansks Kskor vse kaže, se ¡mmIs letalec Ä(r|inkl. Zgodilo se Js prvlkrst, ds je naznanil predsedplk. ki se zanima /.a svoj tretji ali drugI termin, da želi Imeti posle s to drobtino patronats. Po poročilu Bele hiše se poga- ---injs ne offlMot po ¡íSroToni. Rokopi«! »a Naroénin»: Zglajen. driAt (l«ven ^ ske interese, pol leta in 11.25 m tri mm«; Ckies*o ta Cteoro aa W4a, sa P«|--___ Uta. 11.15 xa trt mwoco. la ta Iho—wtv» fy. , rmoE^mmm no, pa tudi ne nosi dohddkov kot bankorna podjetja. Najemniški farmarji nimajo nič skupnega z lastujo-eim razredom, ampak oni spadajo v delavski razred. Oni «o gospodarsko odvisni od zemljiščnih lastnikov, kot so ^¡delavci od tovarniških lastnikov. V gospodarski odvisnosti so eni kot drugi, zato imajo tudi skupne gospodar- Propadanje občin na Primorskem NMtot «a kar toaa «tik s "PROSVETA" tUT-St S«. U»«Sato At«M«, Ckkaffa. SUD IZ UMOM o -the enlightenment Org» of Mow— National Benefit Soctoty. Owned by 'tis StofS ItaU.SSl Sob^rtptioo: UniUd 8UU. («wpt Chka«o) year; Chics*o $and foreign coantrto. $800 por year. ........... ' ^ MEMBER of THE FEDERATED PRESS" Datum v oklepaju a. pr. o praf^aaaof| da w «am ne uaUvi lint. delavski zavednosti in nezavednosti. Greeneboro, Pe. — O delav-«k i h razmerah akoraj ne morem poročati, ker so tako slabe, da ni vredno. Toliko delamo, da ne pozabimo, kakšno je delo v premogorovu, in sicer po eden ali dva dni na teden. Potemtakem si čitatelji lahko mislite, kakšno ■ življenje imamo tu premogarji. Kjer pa rudnik obratuje, je pa spet nič, kajti lju di je Že polovico preveč, da drug drugega ijgpodrivajo. Vseeno dam avet tiatim, ki radi ŠTEVILO ZEMUlSCNIH najemnikov ali far- delajo, »em pridejo: ako MARJEV BREZ zemljišč narašča. Vedno večje je število ljudi, ki ne lastujejo zemlje, a obdelavajo zemljo. navaden premogar dela po dva dni, nekateri lahko vsaki dan. Ako hode* poganjati konjička in premog nakladati, bo* "good boy." Kdor pa rad počiva, ima tudi dovolj prilike, da »e malo spočije. Na društvenem polju ni tu ni- Ako pogledamo zemljevid, ki ga je izdal poljedelski department opazimo, da se od severja proti jugu razpro-|kakega napredka. Socialisti smo „ti. ogromno oremije. ki je na zemljevidu zaznamovano v , veli«. potemnilo. To oremlje se vleče prek cirzav Montana, u pride človek Idaho, obe Dakoti, Minnesota, Nebraska, Iowa, Arkan-|mi ¡dejami, smo sas, Oklahoma, Texas in Louisiana. Je sociallstični-socialisti al _ pač potemnelI komunisti, ali kakor se vzame trak, ki sevleče k^širok pas od Montane pa doli do ^H*^ siane. Človeku se zdi, da gleda na pas rodovitne zem-1 ge ^ toke ljudi nl mog0če lje ki je na zapadni strani reke Mississippi, in je širok na do„ti zanesti, severju, flnaU.se zoži in postane zopet «rti na jugu. Kaj pomeni ta pas, ki je na zemljevidu zaznamovan s nem^ kakor je bil na primer: Na temnimi sencami? To je ozemlje, ki pokazuje, da se je agitaciji za Proletarca je bil ta na njem od leta 1920 pomnožilo število farmarjev ki ^ ^^^gs"^^ lastniki farm, ampak najemajo farme, da jih obdelujejo.! j|wnUo uko govorif ti Statistika o naraščanju števila najemniških farmarjev pojasnila ne bo vedel dati. Pri-se nanaša le na pet letin sicer od leta 1920 do »25, o ^ ^^ZT^l teri govorimo. Rega ga ^ ^oči aii 0d onega , Ako se pogledajo številke o splošnem naraščanju na- ne. Revež P^U^da podpira jemniških farmarjev v Združenih državah, tedaj vidimo, r™^ ali ne; Te ^«„1 je da so se najemniški farmarji i>omnožili le za pet »totink veliko med Slovenci in se ne da odstotka, ker se je vzhodno od reke Mississippija zopet [odpraviti znižalo število najemniških farmarjev. Toda popolnoma drugo sliko o naraščanju najemniških farmarjev dobimo, ako pregledamo Statistiko v petnajstih državah. Te države, ki nam dajejo popolnoma drugo sliko, so: Število farm, ki mo Jih obdelovali najemniški farmarji: 1925 1920 Arkannas ...........56.7 % . 51.3% Colorad«..........................- 23.0 Idaho ..................24.4 15.9 Iowa ....................44.7 41.7 Kanaan ...............12.2 40.4 ILouisiana ...........«0.1 57.1 Mlaaouri ............ 32.6 2S.K Minnesota ..........27.1 24.7 1925 Montana ............21.9% Nebraska ...........46.4 North Dakota .. .34.4 Oklahoma ..........58.6 South Dukota ....41.5 Texan .................60.4 Wyoming ............17.9 Delavči, poglejmo nafte izkoriščevalce, kako trdno so orga nizi rani in kako skupno nastopajo proti nam. Kje je nafta organizacija? Se to malo, kar jo je bilo, je Ala, ali pa kmalu iz gine. Temu je kriva nealoga 1920 Izžemajo nas do zadnje kaplje 11.3% krvi, kakor sami hočejo. Dragi M-9 nja raste z vsakim dnem: mer 25.6 nik krompirja so prignali do &L0 I cene pet dolarjev in ravnotako 34.9 I fcenejo kviftku «ene za meso 53,3 Vse mezde pa doli. Tudi stana 12-ft Irina je višja in viftja. Ali čemu bi plakall, ko sami Številke nam povedo, da se je število najemniških hočem« takol Krasna prosperi-..»«»* t_ j m teta je za nekatere, za delavce farmarjev v nekaterih državah precej pomnožilo, poseb-L je n, ker 8fno tako izvo. no pa onih državah v katerih je bilo pred letom 1920 malo im, Ko so bile na primer vo- najemniških farmarjev. • Utve za unijskega P^sidenta, . . smo skrbno zasledovali, kako bo Kaj nam to pove? Da niso socialisti oni, ki razlastujejo hipadj0i z gotovostjo smo pri farmarje in jim jemljejo zemljo in spreminjajo samostoj-|čskovall, da bo propade^Lewis, ne farmarje v najemnike, ampak da to delo vrši kapitali stični gospodarski sistem. Ta gospodarski sistem ustvar-IJ^ dabise"bifčlovek kar za ja tudi v Ameriki zemljišČne posestnike, ki lastujejo zem-| glavo prijel. Namesto da bi bil ljo, a jo ne obdelujejo. Ti najemniški farmarji se nahajajo v istem razmerju napram zemljiščnim posestnikom, kot tovarniški delavci, ki lastujejo nekaj svojega orodja,IJ a delajo od kosa. Najemniški farmarji.morajo lastovati| povzročil že toliko nezadovolj- poljedelsko orodje in živino; zemlja ih kar je nepremične- .e voda vzela. Da vsela je, a prinesla delavcem nič, temveč samo trgovcem. Ravno toliko pridelkov Je na trgu, ali mogoče fte več, toda ko ti zaračunajo, se stemni pred očmi. Upam, da se bo fte kdo ogla-•U iz te okolice. — J. Pečjak. Po rabi knuapa in lopate—Izlet x v Indiano. Zeigler, IU. — Rad berem Prosveto, ker vidim, fia prtnafta novice iz vseh delov sveta. Zastonj pa pričakujem dopisa iz nafte naselbine, kar je vzrok, da sem ae sam napravil, da spi-ftem ta dopis. Ali moja roka ni zvežbana v pisavi, kajti vedno se uri samo z lopato in pikom po premogorovih. Danes ne Smem pisati, da rabim kramp in lopato, kajti že tretji mesec počivsMo in tudi ne v?mp, koliko časi bomo fte počlvaii, ker so se premogarske družbe založile z Velikimi kup premoga. Njim to^J ni bilo > ftkodo, ko smo prenehali z delom dne 1. aprila. Poviftali so ceno premogu za dolar na tono in to im bo kajpada prineslo nekaj milijonov. Veliko ljudi verjame, da je cena premoga zato visoka* ker majo premogarji visoke plače Ti Jjudje kajpada ne morejo poznati razmer, v katerih delamo in koliko zaslužimo, namreč da mamo samb en dolar in fttir cente od tone pfemoga in fte to ne vse čisto. Vsakdo mora ime ti svoje orodje, plačati mora za smodnik in vžigalne niti, tako da mu ostane komaj polovica. Bil sem v Jndiani in sicer par dni/v Terre Hauteju, kjer sem obiskal Jakoba Seklica. Prijaz no me je sprejel in nekoliko razkazal mesto, nato pa sva se podala h gospe Strgar, priljudl ni in postreiljivi ženski, ki je napravila okusno večerjo in kosilo. Zato pa me veže dolžnost, da se lepo zahvalim. — Na 5, junija sem se odpeljal v Clinton, Indiana. Meato mi ni poznano, ker sem bij prvič notri. Ko sem stopil s poulične Železnice na ^ranpojf, sem vzel v roke Prosveto z imenikom krajevnih drufttev, da bi tako lažje dobil domače ljudi. 2e jc pristopila k meni neka ženska, vpraftajoč me, da 11 sem Slovenec. Ko sem priznal, je rekla, da je vedela, ko serit vzel Prosveto iz žepa. Bila je ravno se stra Omahne. Kmalu se je pri bližal fte John Leskovec, ki ga ml je sestra Omahne predstavila za drufttvenega tajnika. On je ravno šel na sejo in ni bilo dosti časa za pogovor. Povedal mi je vendar nekoliko delu tam in po okolici. Sestri Omahne in tako tudi bratu Le-skovcu se lepo zahvalim za izkazana prijaznost. Pozdravi — Matija Cankar. ^^^ f' 'š na čelo delavske organizacije postavljen Človek, ki se kaj razume ó vodstvu organizacije, pa e bil zopet izvoljen ta, ki je nosti. j* t, * , , t ti j ji i V' preteklosti so nas izprafte- >ra posestva na njem—hisa, hlevi, škednji, kaš<;e itd.—je I „ £ WeKt viririnije. če ima- pa lastnina zemljiščnega posestnika, ki odda l najemni-skemu farmarju zemljo s poslopji vred v najem za ceno, za katero se vsako leto pogodita z najemnikom. V nekaterih krajih se to zgodi za denar, v drugih za pridelek. Zaslužek najemniških farmarjev se uravnava po njegovi pridnosti, rodovitnosti zemlje, padavine in še drugih okolAČinah. On nikdar ne ve koliko bo znašal njegov za-hlužek, medtem ko lastnik zemlje, ako se z najemnikom pogodi, da mu bo plačal najemnino v denarju in določeno vsoto za število akrov, ki jih je oddal v najem, prav za-nesljivo ve, koliko bo on prejel, ne glede na to, če farmarju od njegovega obdelovanja zemlje koncem leta ne ostane niti en cent. Zakoni, ki učinkujejo v kapitalističnem gospodarstvu, so stalni,.dokler je ta gospodarski sistem v veljavi. Iz tega zopet sledi, da se ho število najemniških farmarjev množilo na «»ni strani, na drugi se bo pa krčilo število lastnikov zeml zemlje. Z ali imajo \ mo fte kaj stavkokazov. I*hko jim jih bomo poslali. Nekoč jih je bilo res presneto malo, vsaj pri nas jih ni bilo. Zdaj pa šo, le to jih zavrača od stavkokaft-tva. da tudi njim ne marajo kompanije nič plačati. Priftlo bo leto 1928 in zopet bodo predsedniftke volitve. Delavci bomo imeli dobro orožje za pobijanje nazadnjafttva. ako bomo le znali izkoristiti glasovnice v svoj prid in naftim izko-rlftčevalcem v pogubo. Delavci, pustimo strankarstvo izkoriftče-valcem in stopimo skupaj. Ako čakamo, da naa bo odreftil ka pltalizcm, se hudo motimo. Saj vemo. da take depresije fte ni bilo v prtniogarski industriji kakor je sedaj, ko je kapitalizem takorekoč na vlftku svoje JgráíICA UREDNIŠTVA. New DtiluUi, Minn.— Kak-ften dopis mislite? Kdaj ste ga poslali? Med/odloženimi dopis ni nobenega od vas. — Pozdrav danes lastujejo banke ogromna moči. U>ta 1920.1921 je bila tu- na farmah vknjižen dolg, ki se ne *«*ssUs. to je res, toda ta-«nizujc-. am pits Hu»mo narava. Ljudje, ki lastujejo ban-J^^J^ ^ vpTaAaTp^ ke, pa ne obdelujejo zemlje. To delo jo tetko, mukotn>-;dajalca vzrokih, ti pove. da Komet pride U mesec. Chicago. — Pons-Winneckejev komet ali repatica se blifca naft zemlji in v prihodnjih dvanajstih dneh pride tako blizu kakor fte ni do danes priftel noben komet kolikor je znano astronomom« Dne 27. junija bo oddaljen le tri in pol milijona milj od zemlje irf takrat bo viden s prostimi očmi. Pona-Winnecke-jev komet je dvajsetkrat večji kot zemlja. V sredo zjutraj ob 3:13 je bil eden najlepših popolnih mrkov lune. Mrk je trajal 20 minut, in ker Je bilo jasno nej^o— kar je v teh časih ¿udnega vremena velika redkoat—je imel vsakdo, kdor ni spal. lepo priliko fttudirati rdečkasto zemeljsko svetlobo na satemnjeni luni. Zvezdoznanci so izkoristili mrk stoodstotno in obenem so lahko opazovali in fotografirali P«>ns-Winneckejev komet, ki ga fte vidijo «karf telvskop. Odkar je fašizem v Italiji, zlasti po novo zasedenem ozemlju, preustrojil občino in njeno upravljanje, je slovenskemu, i tako z davki izmozganemu udstvu na Primorskem zadal nov, močan udarec. Upravljanje občin je tako velikopotezno n tako birokratsko, da so zk to potrebni velikanski stroški, ki ih manjše občine ne morejo vzdržati. Glavna napaka1 pri tej novi preuredbi je ta, da je oprava male občine popolnoma iden tična upravi večje in velike občine, upravatržke podobna u-pravi mestne. To se pravi: občino, ki Jo je prej upravljal župan svojim tajnikom, upravlja sedaj podefttat s svojim generalnim tajnikom, temu podložnim podtajnikom in fte s tako zvanimi "aiutati", pomagači, pisači. V nekaterih krajih so radi pomanjkanja "aposobnih Judi, ki bi bili zmožni sprejeti brezplačno" mesto podeštata m pa najbrže v pravcu "narod ne ekonomije", da bi tem bolje varčevali z občinskim denarjem združili več občin pod oblast e-nega samega podefttata, navadno kakega višjega državnega u-radnika (državni uradniki pa smejo biti le Italijani!) ali pa kakega slovenskega renegata (n. pr. ftolski ravnatelj Semich v Lokavcu). Le malo kje v kak gorski vasici je ostal pod eš ta t Slovenec, bivši župan. Seveda so se s tem upravni stroški le povečali, kajti podefttat, ki ima nekak centralni u-rad v večji občini, je primoran držati pri sebi glavnega tajnika, ki je navadno kak ekonom (ragioniere), advokat ali sploh kaka oseba z višjo izobrazbo. V glavnem uradu mora biti še več drugih uradnikov, .bodisi za u-pravljanje občine same, bodisi za upravljanje ^kupnih zadev, ki zadevajo vse podložne občine. Vrh tega pa ima Se vsaka podložna občina svojega tajnika in včasi fte pomageča, ki prav zfi prav vodita občino in nosita občinske akte podefttatu v podpis in ihu poriižrto Tailagata občinske potrebe, po večini pa so njihove besede bob v steno. Ce zdaj napravimo nekoliko računov, se bomo prepričali, da ne pretiravajo ljudje, če tožijo po^ neznosnim občinskim bremenom. Recimo, da dobi "brezplačni" podefttat (po%zakonu bi morali podefttati upravljati svojo službo brezplačno, ker so to navadno že plačani upokojene itd., toda znano je, kot je nekdp rekel, da so zakoni zato postav Ijeni, da se krftijo. V Italiji fte posebno!) recimo torej, da dobi mesečno od vsake pbčine po 800 lir (kar znaša pri petih občinah z raznimi dijetami in od ftkodninami povprečno 2000 lir mesečno. Taka "brezplačnost" se izplača!) Glavni tajnik, ki že radi svojega visokega naziva (dr., rag.) ne more sprejeti službe izpod 2000 lir mesečno, jih prejme svojih 2400, kar bi priftlo na posamezne občine po 400 lir na mesec. Ce zdaj fte računamo ostalo pisarniftko oso-bje, za katerega mora plačati glavna občina zopet 2000 lir mesečno, ^saka izmed podložnih pa najmanj 700 lir vsak mesec, lahko vidimo, kako veliki so samo stroftki upravljanja. Vsaka najmanjfta občina ima povprečnih strolkov te baže nad 1500 lir mesečno, kar znači letno celih 18,000 lir, dočim je pod županstvom upravljal občino en sam tajnik z maksimalno plačo 500 lir mesečnih. Zato se ne smemo čuditi, da so se dvignili letni občinski proračuni od 60,-000 na 200,000, v revnih vaaeh od 25,000 na 60,000 lir. Ljudje tarnajo in ne vedo, kaj bo, občinski stroftki se gromadijo nad aktive. S strahom gledajo v bodočnost, saj niso gospodarji več svojih vaai, ne svojega imetja in ne svojega denarja. V novi občinski upravi ni več nobenega občinskega zastopstva ali sve^ ta. dostikrat ni v nji nobenega domačina. Tajnik je tujec, podefttat Je tujec. Velikokrat oba Italijana. Kdo naj bo tisti, ki bo zastopal občinske zadeve, kdo tisti, ki bo vedel povedaU. kaj je občini potreba? Star. Iztrpan. degenerirarf oficir fte ne. star u-radnik, ki je prativel vae svoje življenje za pisalno mizo in v kavarni, tudi ne, tem manj pa upokojeni profesor ali pa slovenski renegat. Tujec razpolaga z občinskim imetjem, kakor ^oče, kajti edino on ima pravico v rokah, pritožba zoper njega ne velja, čeprav je nk osnovani podlagi, ter ae bo vedno komentirala kot delo slovenskega iredeatfzma in nezadovoljstva proti Italijanom ia Italiji. ČMft*(Malttia iz Končno je vednarle bil filmi-ran in izdelan film svetovne-znanega" filozofa in Slovana Leona Tolstega — film «Vstanje ali angleški "Resurrection". Ta najboljši film letoftnje sezone je sedaj predvajan v McVIckers Theatre. / Dve kompletni ruski vasici, z vso lastnostjo bi priprosto-stjo, ki kinčata rusko pokrajinsko naselbino, sta bili sezidani pod nadzorstvom Edwina Care-wa, ki je obenem tudi režira film "Vstanje", ki je smatran kot prvovrsten film. To je tud možno, če smemo soditi po Tolstojevi knjigi istega imena, katere je bil film povzet. Omenjeni dve vasici sta bil: postavljeni v Truskeeju, kakih sto milj proč iz Hollywoods kjer gredo filmske družbe ka dar hočejo snimati scene v zasneženih pokrajinah. Ker "Vstajenje" zahteva snežne žamete, cakrftni se dobe le v Sibiriji, cjer se faktično povest zavffti, to so ekBili — izgnanci — romali svojo križevo pot jetnifttva izgnanstvo v mrzlo Sibirijo, je filmska družba morala poiskati primernega kraja v kalifornijskih gorah. Glavni ulogi velefiima sta v rokah Rod L&Roqua in Dolores Del Rio. Na tisoče ljudstva v Chicagu in po vsej deželi je že čitalo Tolstega povest Vstajenje. Povest je bila prevedena že pred leti np vse jezike in tako tudi v slovenskega. Nekateri so imeli že priliko videti igro "Vstajenje" na odru ali pa nekateri tudi že v operi, v kateri je Mary Garden igrala glaVno' ulogo. Toda sedaj pa je prvič slika izdelana in prinešena na platno. Zanimivo je to, da ni povest izgubila, ko je bila filmv-rana, nič na svoji pestrosti ter da je ¿hranjena v celoti kot je spisana. Režifterju filma je o-sebno pomagal Ilija Tolstoj, sin slavnega romanopisca in filozofa, ki je nalaftč radi tega potoval v Hollywood, da poipaga u-stvariti film, ki bo odgovarja zahtevam povesti njegovega p-četa. Film bo v kratkem prika zovan po vseh mestih in končno tudi po malih naselbinah. Nihče naj ne zamudi prilike videti ta velezanimivi film. 2e celo vrsto let so se pripravljale razne film ske družbe, da filmirajo povest Vstajenje, a se jim ni fte posrečilo, dokler ni Edwin Carewe podvzel korake, da se stvar u resniči. CETBTEK, 1«. JUNIJA. ŽARKOMET * « * 'T Kulidž se Je pripeljal. Prezident Kulidž je bil te dni v bližini Chicaga. Na postaji je bila velika množica. Kulidž ge ni vprašal: "Kaj pa sem storil. da me ti ljudje gleciajo?" • • • Magnet, j Odkar so listi sporočili, día sta bila Chamberlin in Levin dobro poatrežena s pivom, bo áe marsikateri Američan letel v Berlin . . . a • * Zegnanje na Elyju. Vse je priprsvljeno, vse je pripravljeno, k nam pride Grdina! Trcjalke že pečejo, dolarčke že mečejo, veselo klenka železnina! Vsega bo dosti, ?sega bo dosti, , največ pa vinal Napihni lica, napihni lica, kutarski agent Grdina! Dobro ti nosi, dobro ti nosi italijanske vere ¿trgovina! Eliftki volček. • <* • Zgodovina se povrača. Indijanci na Zapadu so postali spet nevarni. Skoraj" vsi imajo avtomobile. ♦ • • Poženite enkrat tisto divjačino! Helo, Bodečica! Ti bi se mi pa kmalu zamerila, ker hočeš, da bi Krtačar zate uganko reševal, pila bi ga pa le ti, in fte boljšega bi rada kot divjaka! Ne misli, da se divjak izp.reminja kalifornijske žlahto. Zadovol., na bodi s tem, kar ti je namenjeno, če srečno prirajža. Ali ne ved, da je Malerika draj kontra za nas bedake? Ti bi morda rada, da bi mene v špehkamro vtaknili. To bi bilo fletno, kajne. Ker si ravno Bodeča roža, ti odpustim in izpolnim obljubo, da ti bodo ftpice bolj rogovilile. Pozdrav.—Kanalja iz Iowe. Krvave volitve v Bolgariji. Dne 29. maja so ae vrftile v Bol garij i volitve v narodno sobranje in vrftile so se tako, kakor je bilo pričakovati: v senci bajonetov, ob asistenci bolgarske žandarmerije in policije in vseh služabnikov Ljapčevega režima Rezultat volitev: nasilje, pogro-mi, ubijanje in mučenje zavednih volilcev, krvavi spopadi, najgrfto silo pribor jena neznatna večina glasov za vlado! Opozicija je pa znala vzlic nasilju pridobiti na glasovih, kar priča, da je bolgarski narod, čeprav križan in onemogel, v svoji veli častni odpornosti nezlomljiv Sedaj Je ftcT bolj jasno kot prsj da LJapčev in njegov "Demo-kratičeski zgovor" nimata večine za seboj, kajti glasovi vlade pri teh volitvah niao svobodo izraz politične opredelitve bolgarskih volilcev. to niso glasovi naroda, nego glasovi bolgarske oblasti, njene žandarmerije in policije, njenih okrajnih načelnikov, njenih eksponentov' in ptačanckv, to so glasovi, Izsiljeni s puftko, kolom in zaporom Vea čas volitev je vlada delala na pretvoritvi volilnega rezu! tata, zapirala in preganjale lju di; tako terorističnih volitev * * • Odmevi is Canonsborga. Dragi Zarkomet! Ti vse premalo avetift po Canonsburgu, dasiravno imamo tukaj vedno kaj zanimivega. Morda si tudi ti opazil kako "eden izmed navzočih" (menda fte več kot eden) brca po stavkokaftkih listih. VeS, to je samo zato, ker se boji, da mu Žolč poči same jeze; ker se je "Hrbtenica" tako pokonci postavila.—Srften. i * • * Za vsakega nekaj... Servus, Kanalja iz Iowe! Poskusim pa jaz rešiti tvojo uganko, ki si jo zastavila Krtačar-jem. Krompir, korenje in repo lupim zato, ker ima kožo. Zakaj ti vse to lupift, mi ni znano. Ce sem zadela, pošlji svojo divjačino Bodeči, da se ne posuši zdaj, ko pride vrpčina. Tudi za Ježa imam nekaj. Ti bi rad vedel, kdaj bomo rešene mi božje živalice s kratkimi ušesi. To je odvisno od živalic samih. Dokler jim bodo padale drobtine z, bogatih ^nIz, ni treba mialiti na rešitev. Najboljše zdravilo za božje živalice » kratkimi ušesi Je prszen želodec. Sem uganila? Kaj pa ti, Krtačar? Kdaj boš iskal nagrado, če si prav odgovoril na moje vprašanje? Ali ti ni za njo? Obrabljeno krtačo Si zahteval. Ce ti ni za kavo, ti pošljem fajfico. How's that? -Lastovka iz Michigana. (Odgovor na vaše vprašanje, kakršnega imate vi, fte ni priftel.—K. T. B.) K. T. B. bilo še v Bolgariji. Se na dan volitev Je prišlo do krvavih spopadov med kmeti in oblastniki na eni strani, in makedon stvujuščimi na drugi strani Sedaj bo vlada trobila v svet, da se Je narod izjavil za njo! V resnici ae bo moral zavedni svet divKi odpornosti bolgarskem» delavca in kmeta, ki sta vzlk vsemu šla z opozicijo, ki je tudi pri teh volitvah pridobila na glasovih. Ko bo znan definitt-ven rezultat volitev, ae bo tudi videlo, da so zlasti delavske rax-redne stranke napredovale. m Aftocm m ovjioo "AMERIŠKI SLOTRNCL" f STRTE*, 1«, JUNUA. Politični pregled po Jugoslaviji dl V in» Pnmtl.) Radikalno Radičevska politika sporazuma. Srbsko-hrvaška koalicija. * Vsled odstopa od glavnih pro-gramatičnih zahtev je bil proces proti Radiču fh vodstvu njegove strarike preklican, Radič od kralja pomiloŠčen. Radič se je takoj znašel v novi politični situaciji. Z isto vnemo kot je poprej, propagiral "hrvaško člo-d^ansko republiko", propagira odslej monarhijo in sporazum med Hrvati in Srbi. V tem je čel tako daleč, /da je v hvaljenju monarhije prekosil same srbske radikale. Tako daleč mu zavedni kmečki zaupniki niso slediti. Zato je med Radičevc nastal razkol. Del kmečkih za upnikov je vsled teh pojavov iz stopil iz stranke* ter obdrža glavno politično linijo stare re publikanske stranke. Skupno za jedničarskim malomeščanstvdm so osnovali disidenti "Federativno hrvaška seljačko stranko". Disidenti so kapitulirali ne pred srbsko vladajočo, temveč pred hrvaško burŽoazijo. Tako me&kansko je republikanski pokret v Jugoslaviji končno likvidiran. Ideja republikanske oblike vladavine ostane odslej programatična zahteva samo delavskih socialistič. strank Ni dvoma, da imajo odslej te stranke možnost pridobiti za svoj program republikansko misleče kmečko ljudstvo, ki gtf je v Jugoslaviji vendar precej, posebno pa med bivšimi Ameri-kanci. Radič se je tudi na vladi pokazal kot nevaren politični pro-tivnik in spreten strateg. V koalici s srbskimi radikali je pač popustil v republikanski propagandi in ni stavil pretiranih zahtev, pač pa je spretno napovedal borbo proti vladajoči korupci v radikalni stranki. Splošni politični položaj v Jugoslaviji, posebno pa narašča joča gospodaraka kriza je povzročila, da je Radičeva borba proti korupciji simpatično pozdravljena od meščanske javnosti. Simpatije, ki jih je vsled popusta od svojega programa izRubil, je nekoliko nadomestil s proti-korupcionistično akcijo, ki je naletela na odobravanje tudi med delavce in kmete. Njegova politika v koaliciji s srbsko radikalno stranko je šla za tem, da se nasloni v tej stranki na one demokratične e-lemente, ki so «se naslanjali na srbsko kmečko ljudšvo. Dokler je živel PaŠič, je on še držal s svojo avtoriteto srbsko radikalno stranko skupaj, toda k z absolutizmom balkanskega despota. Pašič je kmalu videl Radičevo taktiko in je seveda uspel, da ga izrine iz vlade. V šestih Uzunovičevih vladah Ra-ni bil več minister, a bil je *e agilnejši v borbi proti absolutizmu srbske radikalne stranke. Klerikalna stranka in druge meščanske stranke, ki so raču-nalt?. Htari Egipta- ki novo skušnjo: bolj jasno kot kdaj poprej je se^j, cfe ae delavci in kmetje ne smejo zanašati na meščanske stranke, ne verjeti njihovim lepim obljubam, temveč se zanesti samo na svojo moč, na svojo zavednost in na svoje zavedne organizacije. Delavci in kmetje so izkoriščani od meščanskega kapitalizma, zato se morajo skupno boriti za dosego socialne demokracije, v kateri lahko zgradijo svoje razredne organizacije. Tako Je razpadla radikalno ra- d*«yska koalicija, a na njeno je stopila klerikalno-rabina, ki pa je trajala samo PWa dva meseca. Ko so dali asdičevci in klerikalci vladi Poračun in dalekoseina poobla-* • «e dve glavni srbski *tr«nki, radikalna in liberalns 'Porazumeli za koalicijo, obračali Vukičevič^Marinkovičev ««omet, ki je poslal parlament Ritnice in ki pripravlja nov anski nacionalni blok za |i°če se volitve. Tako je politika aporazums. Jo praktidraii dve naj-' ranki med Hrvati in A*nci. delavsko in kme- Ignac Jakob». V Bistrici pri Mariboru je umrl naš stari so-drug Ignac Jakobič v 72. letu starosti. 2 njim je legel v grob dobršen kos naše najčastnejše socialistične zgodovine. Sodr. Jakobič je bil iz one stare generacije, ki je krčila pot socializ mu, bil je* zlasti v Mariboru, kjer ostane njegovo delo nepozabno, visoko aktiven, borben, inteligenten organizator in učitelj delavske mase. Bil je med prvimi ustanovitelji pivega delavskega bralnega društva, iz katerega so izšla vsa kulturno socialistična društva in sploh vse poznejše delavsko gibanje in delavske organizacije v Mariboru. Pri vseh organizacijah delujoč, aktiven zlasti v kulturnem in zadružnem strankinem delu, neumoren in požrtvovalen, od prvega začetka Član delavskega pevskega društva "Frohsinn", istotako priljubljen pri slovenskih kakor pri nemških delavcih, visoko cenjen in spoštovan, vreden predstavnik pogumne socialistične avantgarde, je imel ob svojem grobu zbrane vse svoje stare sobojevnike, tudi one, s katerimi je moral skupno v dveletno ječo, poleg njih pa tudi že dora-ščajočo socialistično mladino, katero je vedno najbolj ljubil in navduševal za sveto delavsko stvar. Ob odprtem grobu se je poslovil od njega v imenu vseh somišljenikov sodr. Golouh, zapeli bo mu v poslednjo slovo "Vigred se povrne" njegovi tovariši iz skupnega "Frohsinna". Sodr. Jakobič ostane vsem so-drugom v trajnem spominu, kot vzor sobojevnika, kot vzor požrtvovalnega socialista. Nezgoda. Dne 24. maja popoldne, je 241etnega, na žagi Le-naršič pri Ribnici uslužbenega delavca Ivana Horvata, pri delu prijel transmisijski jermen za levo roko ter ga potegnil navzgor. Horvat je visel kake četrt ure, dokler ga ni rešil iz neprijetne situacije neki drugi delavec. Ugotovili so, da mu je roka zlomljena na treh mestih in so ga nato prepeljali v bolnico v Maribor. Na smrt obnojeni morilci pomiloščeni. Iz Beograda je prispelo na okrožno sodišče v Mariboru obvestilo, da so nekateri svoječasno na smrt obsojeni nI poznali stvari, ki jih moderna veda uporablja. Metode njih operacij m bile primi- tivne. Ktaalu bo vsemu svetu znano, kakšne so bile tajnosti egipčanskih ranocelnikov in kirurgov. V par tednih bo namreč dogo-tovljena prestava'v angleščini) iz papirusa, na katerem so imel egipčanski zdravniki zabeležene znanstvene skrivnosti. Knjiga bo označena kot "prva znasvena učna knjiga v svetovni zgodovini." Papirus je prevel slavni egiptolog dr. James Henry Breasted iz Čikaške univerze. Popravljene korekture Monu-mentalnega dela so bile poslane v Oxford na Angleško, kjer se knjiga že tiska, ker tiskarna ox-fordske univerze je edina, ki 1-ma v posesti Črke egiptovskih hieroglifov. Pogled v korekture razkriva dalekosežnost vede rano-celstva in medicine, ki so jo poznali Egipčani pred štiri tisoč leti. Nekatere diagnoze bolezni in metode zdravljenja, če se jim ostriže njih čudne fraze, so pre senetljivo moderne, je dejal dr. Breasted. Ti stari ranocelniki, katerih navodila za zdravljenje vsebuje knjiga, so imeli še preCej kom pletno znanje človeške anatomije — veliko bolj kot poznejAi u-čenjakl. Takozvani Edwin Smithov papirus, ki je sedaj v arhivih Newyorškega zgodovinskega društva," pravi dr. Breasted, "razgrinja pred nami staroegip-čanskega zdravnika—ranocelni ka v kontrastu z modernim zdravnikom. Staroegipčanski ra-nocelnik je imel zimožnoat opa zovanja, iz katerega je naprav-jal zaključke in na ta način, z omejenimi sredstvi njegove do-t)e, je obdržal znanstveno stali šče mišljenja. Catudi je tedanji zdravnik še veroval, da so človeške bolezni delo demonskega izvora in je is kal zdravljenje v začaranju in drugih magičnih formulah, je pa kljub tem dejstvom nadalje val svoje delo znanstveno, kakor nam dokazuje papirus. Tedanji zdravnik je bil zelo previden; razdelil je vsako diagnozo v tri grupe, ki so obstajale po slučaju rane ali bolezni, katere je imel zdraviti. Naivna v besedilu, ker so iskrena, so bila zdravila n bolezni zabeležena tako-le: 1. Bolezen, ki jo zdravim. 2. Bolezen, ki jo bom skušal ozdravetl, 3. Bolezen, ki je neozdravljiva. V šestnajstih izmod petinšestdeset zabeleženih zdravniških preiskav na papirusu, je egipčanski zdravnik odklonil nasve-tovati zdravilo. V dvanajstih Izmed šestnajstih slučajev je bi-ia dostavljena nezadovoljiva obsodba Št. 3. Ako pa je bila bolezen dvom morilci pomiloščeni v dosmrtno )jjvejfa zn^aJat recimo i^w,. ječo, tako I. Šešerko iz Ptuja, j, na ^^ kaU,r| M mor<\A bj|| k! i ti je svojo ženo utopil v Dravi. V dosmrtno ječo so pomiloščeni tudi morilci neznanega trgovca v Trojiškem gozdu, znana Mar-cutija in Zemljič. Nov rov v Sitarjevd. Te dni so začeli zadnja dela v svinčenem rudniku v Sitarjevci. Izkopali so dva rova, enega na južni strani, drugega pa na severni. Na določeni točki ju bodo združili. S tem bo ustvarjen najkrajši spoj med Zavrstnikom in Litijo, kjer je izhod pri Lajovčevi tovarni. Samomor beograjskega hoga- V Giorgja Despota ulici v Beogradu se je v svojem stanovanju obesil znani tamkajšnji bogataš Aleksander Kajtski. Motiv samomora ni znan. Aretacija nevarnega razbojnika v Vojvodini. Subotiška po-icija je aretirala enega naj ne-varnejših razbojnikov v Vojvodini. ki je pri pedal iloglasnl Xalsyevi tolpi. Z njim vred je prišlo policiji v roke tudi dvanajst njegovih tovarišev. Imen aretiranih razbojnikov policija še ne objavlja, ker izsleduje še sedem razbojnikov te tolpe, ki je kradla in ropala po vsej Vojvodini. ukradene «tvarl ps pro-dajala na Madlarskem. simptomi raka, tedaj je navedena obsodba št. 2 z dostavkom, da ni zdravila za to bolezen. V takem slučaju grupe št. 2, če je imel zdravnik količkaj upanja za okrevanje njegovega pa-cijenta, je zavisel od naravne pomoči, da narava sama naredi svoje delo. V slučaju prebite čreplnje na dveh ali več krajih, brez zuna-njegs znska oslabelosti, je vselej zdravnik predpisal bolniku sedečo pozicijo v postelji, dokler preide krizs. Mehanične priprave In načini, od katerih je bil tedanji zdrav-nik odvisen, bodo sedaj prvič natisnjeni v literaturi medicine Iz Smithovega papirusa. Med temi mo pukanični listi, ki so' narejeni iz travnih listov, ki so bili rab-Ijeni za obliž in za vsrkavanje krvnih izmečkov. Imeli so tudi razne platnene obveznine, ki so bile omačene kot "pokrivala za zdravniško rabo." Zdravila, ki so jih aplicirali na zunaj kože, so skoraj vedno obvezali. Poznali so tudi obliž*, ki so se kaj radi prijeli kože, da ni bilo treba obveznln, pravtako kakor jih danes rabijo zdravniki. Opazk* so tudi označene, ko m tedanji zdravniki šivali večje ran« ali operacije. f!KOrvr*ff3! Polegtega so tudi vrtali v zobovje, ako je bilo gnilo. Sploh so egiptovski zdravniki bili naši prvi poznavalci modernega zdravljenja, na podlagi katerega se je razvijala vsa južnejša In današnja medicinska veda. Omenjena knjiga bo prvi znanstveni tekst v zgodovini sveta, pravi dr. Breasted. Za četek medicinski vede se je vsekakor pričel Še več kot tritisoč let pred Kristom, ker višek socialnega standarda zdravnikov je bil še v sedmem stoletju pred Kristom v Asiriji dokaj dobro označen, kot^trdi Breasted. OJ>PKiV GE IN «MDEMIJE. Govor dr. Bllltnfaa medlclneem čikaške uhlverze ob priliki graduiranja. Chicago, 15. jun* — Osemsto-sedemnajst dijakov čikaške univerze je včeraj graduiralo, ko so dobili diplome. Dr. Frank Billings je imel glavni govor ob tej priliki. Povdarjal je, da je medicina zadnjega pol stoletja napredovala taty>, da so sedaj o-mejene, Če n|e tudi zatrte, vse kuge in epidemije, ki so morile ljudstva bolj .ifakor vojne/C«P-lenje je pripomoglo veliko, da se je ves svet obvarvalo pred nalezljivimi boleznimi. Se so o-stale dve glavni: jetika in rak. Ti dve sovražile! modernega človeštva bodo tudi prav gotovo v kratkem uničeni. Medicinska veda vedno išče in dela nato, da se jih ugonobi, ker vsako leto še sedaj uničita na tisoče življenj mladih in starih. Poleg omenjenih pa ja ostala pravi misterij povojna influenca, ki je zahtevala mnoga življenja po vsem svetu. Medicinski znanosti se tudi Še ni posrečilo pronajtl korenine te krute bolezni, a ae ji je kljub temu posrečilo omejiti njeno prodiranje; influenco se lahko kontrolira, nimamo pa še proti strupa, da bi se jo posrečilo potom ceplenja zatreti, kot se lahko prepreči legar itd. I-stotako je veda še v temi glede umobolnosti. < Glede porodne kontrole je pa omenjeni profesor mnenja, da se sterilizacija še ne uporsblja, ker se ne ve, dali podedovanje povzroča raznQ nadležno bolezni, ali če nima podedovanje nič o-praviti pri tetti. Prekomorska zračna pošta. Washington, D. 0 —Načrti za raztegnitev ameriške zračne pošte na inozethstvo so zdaj v delu. Prva zveza pride s Kubo. Poštna letala bodo Šla iz Westn, Florida, v 'fravano. Kasneje pride direktna črta iz New Vor-ka v Ilavano,—Zanimive vesti prihajajo tudi iz Evrope, Francija se pripravlja za otvoritev prekooceanske zračne pošte v Argentinijo. PoŠta, ki je prej vzela s parnikom 22 dni časa iz Francije v Južno Ameriko, pride odslej v osmih dneh. Irski la bori ti stopijo v koalicijo? Dublin, 15. jun.—Končni rezultat zbornični volitev v Svobodni irski državi pokazuje, da je vlada izgublja devet mandatov, Nova znornica je ttAsde-Ijena takole: vlada 45, De Va-lerovi republičani 44, delavsks stranka 22, neodvisni 12, kmetje U, narodna zveza 8, Sinn Kein 5.—Vlada nima večine in morala bo iskati koalicijo z drugo stranko. Ker noče iti v zvezo z republičani, Je povabila taborite v koalicijo. Muha tie—tse Zastonj nadušljarim in onim, ki trpe vsiod mr slice Drema vira. nje postanek in ras« voj. — Muha, ki Je saauž-njila afriško ženo. Spalna bolezen (dremavica) je redkokomu znana, saj je njena domovina Afrika in se navadno pojavlja sam" pod žgočim afriškim solncem. Tu je ta za nas eksotična bolezen na glasu kot največja morilka zamorskega rodu. Ne^i nemški |>ozna-valeč afriških razmer je napisal, da bi oni, ki bi umel iztrebiti dremavico in muho tse-tse, rešil afriški problem. Dremavico povzroča krvni zajedaveo Trypanoson\a gam-blese, ki ga prenaša na človeka samo v Afriki živeča muha Glossina paljali*. Dremavica gre tedaj enaka pota kakpr malarija. Ppkrajine, kjer je ta muha najbolj razširjena (Kongo, Niger, Senegal, zgorni Nil in o-breija Viktorij inega jezera), so prav sa prav gnezdišče dre-mavlce. ; Začetek bolezni ni nič kaj vznemirljiv; najprej otečejo vratne žile, česar pa Človek navadno niti ne opazi. Stoprav' pozneje jame nastopati vročina z glavobolom in omotico. V teku 6 do 9 mesecev bolnik znatno oslabi, obraz mu je ves otečen, na životu se pojavijo otekline in abcesi; zadrt ja stopnja bolezenskega razvoja napade tudi možgane. Bolnik je zdaj razdražen, zdaj docela zblt in medel; včasi ga primejo tudi krči, slud-njič pa ae ga loti nenavadna zaspanost, po kateri se laile-zen imenuje. Spi podnevu in ponoči; vzdraml se le toliko, da použije hrano. Spanec postane sčasoma tako trd, da bolnika nt več mogoče "predramiti. Slednjič umrje od telesne oslabelosti ali od okužbe možganov in hrbtenice s Kakimi drugimi bacili. Prvotno so bili črnci brez vsakršne moči nasproti tem muham, Na misijonskih (»ostajah so morile va*» ljudi, Sele ko so nekatere zainteresirane države poslale v prizadete pokrajine znanstvvne komisije, ki so proučevale življenje te muhe .in razvoj dremaviee, so se našla prva usjtešna sredstva zoper bolezen. Najbolj so se obnesle injekcije arsenikovega preparata atoxyla, ki znižuje umrljivost na 77% pri zanemarjenih obolenjih, pri začetnih pa celo na 21'«. Vfhu tega so je začel boj zoper glosslne. Znanstvena raziskavanja so dognala, da se ta muha hrani večinoma s krvjo krokodilov, zato so račeli kar najbolj zatirati krokodile in njih jajca. Dalje se je dognalo, da se najbolj drži na obrežjih In sicer le v senci, pa so v obljudenih krajih po možnosti krčili obrežne gozdove In goščave. Seveda je bnj zoper to muho združen z ogromnimi tehničnimi težavami. V prizadotih krajih so ife uredile tudi posebne bolnice za dro-mavce, Tu jih smotreno zdravijo, vendar pa to ne gre lahko lz)Mxl rok, krt je zdravljenje zelo dolgotrajno. Kakor trdi strokovnjak Urjioh, je dremavec stoprav tedaj kdrav, če se bolezen ni ponovila dve leti |>o o-krevanju in 4ko nima v „krvi try panosomoVn, AH ta muha ni poglavitni a-frlški problem «amo zaradi človeškega zdravja. V veliko večji meri uničuje, dremavicl podobna bolezen ugana ali tse-tsu doma- čo živino. Bolezen povzroča parazit Trypanosona Hrucei, ki ga prenaša muha Glossina morsl-taiis, zvana tse-tse. Posebno napada konje, osle, govedo, svinje, pse. mačke, ovce In koze, torej vsm koristne živali. Bolezen ima pri živali sličen potek kot pri človeku. Znana je tudi v Indiji, Indokini in na Filipinih, kjer l»a napada zgolj konje, osle, kamele In slone, ne pa goveda. No-kateri strokovnjaki trde, da je povzročitelj istoveten z afriško muho tse- tse, drugI pa menijo, da se nekoliko razlikuje od nje; brez dvoma pa sta si obe najožji sorodnici enako kot s prvo, ki mori ljudi. Kaj bi pomenilo za Afriko, če bi se docela ugonobila muha tse-tse z njeno sestrico Glopslno PHlpallat Rešen bi bil v veliki meri gospodarsko-socialni problem afriškega ljudstva. Osvobojena bi bila žena. Popotnik, ki danes potuje po Afriki, vidi, da možje posedajo v senci, lene pa opravljajo najtežja opravila In še vrhu tega rode deco, Zena ja sužnja, ker je muha tse- tse u-nlčila govedo In druge vkroČene sesavce, ki lajšajo človeku trdo delo za vsakdanji kruh. Mož je zmagal nad leno In jo prisilil, dv opravlja posle, ki Jih drufrod izvrši govedo ali konj. Muha tse-tse je «asutnjila afriško ženstvo; njeno Iztrebljenje hi tedaj na mah pritegnilo domačo Ženo v človeški krog in bi prineslo Afriki ogromno kultur* nih in gospodarskih koristi. Ka-ko'bi se Šele ojačllo in razvilo afriško narodno gospodarstvo I Muha tse-tse je največji sovražnik črnopoltih ljudi, zato pa tudi ena Izmod najhujših nadlog vsega Človeštva. » Agitlrajte ss "Prosveto" I ZA NAŠE FARMARJE BORBA PROTI MlSlM Z ZASTRUPLJENIM 2ITOM (Ni l«vl)->Krstks Mkrlj« A milj dolt**« J«rk» r Mitrap* Ijvnim «ilum. (Ns drani)— P«rmar ksftt lila» vrelo pr»-gloda no od mM. (Spodaj)— SI roj "ratvrplllar" 11 t* * t* «N prm* M • wtr»vlU ••»•'l- ■ Ura.lU A k« uptu U ti «D»«* I« M—I kaj »» M*1 - rvétii um H*"* llif S. rr«MM (MrffaU M. V. fc. . , .1 — M. - tmém Ml Ml Nltfin S«. Za ¿lañe a N. P. I. fUno Mladinski list lov Mm. ' Kako ao farmarji i pomočjo strojev In strups uničili brezštevilno mišjo zslego. V okrsjif Kern v Kaliforniji ao fsrmsrji s pomoAjo iznajdljivosti izvojevali težak M proti brezštevilni mišji zalegi, ki se je bila razpaa!a po njih krajih in je nevarnost pretila še drugim okrajem. Na nekak čuden način se je na suhih ravninah pri Jezeru Bueria Vlsta nenadoma |>ora, al" na tisoče miši, ki m se kakor armade golazni |>odaJale prek" ravanl na polja In naskakovale hiše ter gospodaraka iioslopje in uničevale pod sMmJ vsa, ksr je prišlo |»od njih glodalsk« zo be, l/otevale so ae kajpadM predvsem žita In raz Jedle vse vreče, oblačila, hrano In sploh,' kar je Mki za miši vftitno In kar m dooegle na svojem nenavadnem (johodu. Oljne družb* in farmarji po teh krajih so "armadi" hitro napovedali laij in šli nadnjo » tankom (Caterpillar), ki je po- doben nekaki vojni okiopnjs-ški napravi. Za tank so prt ve. zali stroj za izravnavanje cent in zapeljali na polj"* ''rl tem je atroj oral široke jarke ter jih obenem natrosil z žitom, Lačne miši so kar sproti zobale žitno zrnje in njih naval Je bil razbil.' To Je bils takozvans prva linija za odbitje mišjega navala. Ker so miši bolj trdnega želodca ustale pri življenju In so se oatanki njih "armade" valili naprej, so farmarji hitro nabavili s tankom še drugI jarek In ga latotako založili z žitom. Zadnji ostanki ao |Mjcrkali v drugem jarku In mišja invasija je bila končana. E. IUymond Hali s Kalifornijske univerze je |*oročal, da so i»rl štetju crknjenih miši as* mo na «no rtillje dolgi črti Jar- ka našteli.nlčmanj kakor S4.700 poginulih glodalcev. Jarka pa je bilo vsega 35 milj *«fho v prvih dn*h mišjega navala. Za-strupljenegs žita ao porabili za tisoč dolarjev. hiši ao ae zaredlle na dnu suhegs Jezers, v katerem Je bilo svoječsano i>olje za lito. Poa- Seje so začeli izrabljati njiva i itašnike in tako so se miši izatradale, da Jih je lakota gnala k Izseljevanju. Nekateri IJodje pa tolmačijo nenavadni pojav s tem, (ia se je na posušenem jezeru zopet solela dvigati voda, ker ae Ja marsikje pokazala s« »pet moč vara. Ogromno število Je narastio v slad toga, ker ao farmarji ao-jali žito in aadill egipčansko koruzo, kar je miši islagsJo i zadostno hrano, da so se lahko razmnošile. četrtek, ie. junija. Francija zniža armado v Porenju. Ženeva, 15. jun.—Kakor poročajo, je francoski zunanji minister Briand obljubil nemškemu zunanjemu ministru Strese-mannu na seji sveta Lige «narodov, da Francija reducira svoje čete v Poroti u na 40,000 mož x>d pogojem, če Nemčija dovoli, da maršal Foch in general Weygand pregledata razdejane trdnjave ob poljski meji. Porotnice ne smejo več kazati kolen! Waupaca, Wis. — Tukajšnji okrožni sodnik Byron B. Park je odredil, da do prihodnjega porotnega zasedanja mora" imeti porotno Bed išče tako visoko steno spredaj, da se ne bodo več videle noge porotnic do kolen kot je bilo doslej v navadi. Sod-nik ne more gledati ženskih ko-len, ker ga to silno moti! DUHOVNICA PRED ALTARJEM Poslovenil Ivan Molek. XJVW/k?) Tu v počutili kopet zdravi in srečni. Ne del» noben« razlik« H \ TI LT od kakinesa revmatiama trpite, aaj •i bo lombago, ali «iajatiki, «R ARV «out. Arth It 1», nevralgi ja, neuritis. boječ i ne v kosteh. «11 hrbto-H l J VsJlJ b01* ™ borilne preidejo »a ved no kakor tudesno t A. U. C. ll I Al ANTI-RHEUMATIC ZDRAVLJENJEM isnajdeno po .l.vM 11 I /1 1 zdravniku Dr. Tosa-u. To sdravllo je poznano po. vik-m «vetu kot \\ \ \\\Ä najuspešnejše ker ja osdravilo tisoče bolnikov. Nisa slučaja ll \ NVlI revmatisma, ki bi bil prsatar ali prehud—A. B. C. ANTI- KHKU-I) \\ll MATIC TREATMENT bi «a m premagal v 20 dneh. Aku vsm ^■li na pomaga ml vam vrnemo val denar. Ljudje, ki so v ¿«»u ^^mjpV «vctovne vojna dobili rjtvatattsma v vojnih jarkih, so se teKa rc ^--tla putom A. B. C. ANTI-RHEUMATIC TREATMENT od Dr. "J TOM. kateri j« vsled tega posnan po vsi Evropi. mn^L^^^m cdk> sdravljenje traja samo 20 dni in sestoji is treh različnih EflE9BH sdrsvll, snanstyeno pripravljenih od Dr. Tom, ki je tudi pravi fit—»7151 I «najditelj te skrivnostne formule. To niso navadn« pstentirs-' j*™ ■ na zdravila, ampak so Dr? Tomov pravi predpis. A. B. C.MNTI-liriliTK H RHEUMATIC TREATMENT j« popolnoma jam če n zdravilne mu. nuM H 41 ln br#l nevarnosti. Ne vsebuje nobenih narkotičnih ali ksklh H 4ru*ih nevarnih snovi In m lahko vtiva tudi od aajdelikatnejiih Vam nI treba zahajati v taka mineralna kopališča, niti vsm ni H treba preralnjsti podnebja in ss vam nI treba Ispostavlj^ti veli-¡ST ■ kirn trqftkom. A. B. C. ANTI-RHEUSATIC TREATMENT ns- SŽgP ■ rejen po Dr. Tom, vam ohrani vse te sitnosti. Tu imste vsio JSSBL.m- Mdnjo priliko rešiti se vašega revmatisma. Mi vam jamčimo Sf7m7Tja B zadovoljstvo aU pa vam vrnemo denar «asaj, ako vam to zdrs-W vilo ne pomaga. Cena sa vse «drivljenje j« samo W.00. NE POŠILJAJTE DENARJA V NAPREJ izrešlte U oglas in priloiite 20e za pošlljatvene troške. VI plačate M.OO potem ko seTam prinese zdravila na vaš do». CHICAGO MIOICAL LABORATORY. 17M N. Kedsie Avenue, Dept. «14. Ckieaie, IU. Vdani pryate(j SIJAJEN JESENSKI ü V JUGOSLAVIJO pod spremstvom popularnega in veščega potoval-ca Cunard družbe, Mr. J. Kampotichem, ki zna dobro skrt>eti za potnike, skrbeti za njih prtljago in vse njih potrebe na potu. Izvrstna postrežba druzega in tretjega razreda, dobra domača kuhinja in uljudna Cunard postrežba vam bo napravila to potovanje polno ožitka v družbi vaših sorojakov. Vaša prtljaga bo poslana direktno v Jugoslavijo. Zglasite se takoj pri kateremkoli Cunard agentu ali direktno pri CUNARD LINE 140 N. Dearborn St . chicago, ill. ZELO VAŽNO ZA NAROCNI KE PROSVETE. SPREJEMA VSA V TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI Cene zmerne, unijsko delo prve vrste. Vsa pojasnila daje vodstvo tiskarne Pilita po informacij« S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Lavrndala Avenue CHICAGO, dll. TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA