Mubljcma, sobota, 19. oktobra 1957 PROLETARCI VSEH DE2EL, ZDRU2ITE SE! Stev. 246 r““AJA tN TISKA DOPISNO ZaLcOZNISKO PODJETJE ‘UTJDSKA PRAVICA. direktor podjetja lev uodic glavni in odgovorni urednik ivan Šinkovec P«kaZla^ ”8lt,„<5ai} razen •LJUDSKA PRAVICA« USTANOVLJENA ».oktobra 1834 - um NARODNOOSVOBODILNO BORBO JB IZHAJALA KOT 14-DNBVNIK IN TEDNIK - OD OSVOBODITVE OO L JULIJA 1951 KOT DNEV-NIK. NATO PA KOT TEDNIK — OD L JUNIJA 1953 IZHAJA V REDAKCIJSKI POVEZANO. 8Tl Z »BORBO« ZASEDANJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE KONČANO SMERNICE RAZVOJA OSEBNE IN DRUŽBENE POTROŠNJE SKUPŠČINA SPREJELA RESOLUCIJO O PERSPEKTIVNEM RAZVOJU OSEBNE IN SPLOŠNE POTROŠNJE TER NEKATERE NOVE ZAKONE IN ODLOKE ®eograd, 18. oktobra — Včeraj so na skupni seji obeh °v Zvezne ljudske skupščine sprejeli.resoluciji o perspektivnem razvoju osebne in splošne potrošnje. Pred sprejetjem resolucije se je nadaljevala razprava o splošni po- Na ro nji> ki se je začela na predvčerajšnji seji. Poslanci so Nadalje poslušali poročilo predsednika odbora za gospo-, s v° Mijalka Todoroviča o gibanju gospodarstva v prvih devetih mesecih letošnjega leta. .7jVeznf,sa izvrš-a. so_ izvolili za člana i e?a nnc)'ZVršneSa sveta ljud-yetar;n anca in državnega se-^•slava St n°tranje zadeve Sve-Ka r^^viča. ?°Ta «n» P11,1 seJ' sta °ba do- l»ditvi Pf.ejeJ? ‘udi odlok o po-redbe o dopolnitvah ezne»n • 0rSanizaciji in delu Na ]0? lz),ršnegn sveta. *Pfeje]a -6?1" sejah sta domova •Mnitv | on 0 spremembah in 10 dol;na ...zak°na o pravicah ^lieu , izvolitvi in od- Cev-8Drolezn!^ ljudskih poslan-j®n.ašajo 'n dopolnitve se ^fanio^lr sern na način kan-**■ dn 7l' Novi zakon predvide-°rom volivcev predlaga . kandidacijska skup-— vir *v°rijo delegati vseh jfc* oki-nVVc^y z ozemlja voliv- i ^ijskili ?' ® predlogih kandi-%j0 ,iSHupščin naposled od-Idacii^0" volivcev. Na kan-H Pet j'i uPŠčini lahko vsa-k8"didafeIeSatov predlaga enega jJNf* va' ,za kandidata pa se ^oK; * ,a predlagana oseba, fc. ®d 40«/. glasov. ■""»llllll Zvezni svet in Svet proizvajalcev sta nadalje sprejela zakon j o prevozu na železnicah. Zakon natančno določa odnose med že leznico in njenimi uporabniki ter ureja pravice potnikov. Na ločenih sejah sta domova sprejela tudi odlok o dopolnitvi Zveznega družbenega plana za leto 1957, ki olajšuje odobravanje kreditov za gradnjo in rekonstrukcijo objektov, katerih proizvodnja ugodno vpliva na našo plačilno bilanco. Domova sta sprejela nadalje odlok o dodelitvi sredstev iz gospodarskih rezerv federacije za izplačilo državnih obveznic, izdanih kot odškodnina za raz- laščeno imovino. Zvezni svet je nadalje sprejel ___________________________ dopolnilo zakona o Partizanski j spomenici iz 1941, ki predvideva, Indonezijski veleposlanik da je moč vložiti zahtevo za po-pri predsedniku republike g!'S5?.TS!r,^l> Sd Brdo pri Kranju, 18. okt. (Ta- še zakon o dopolnitvi zakona o njug). Predsednik republike Tito državni upravi, ki predvideva, je danes dopoldne tu sprejel iz- da sta državni sekretar in podrednega in opolnomočenega vele-' poslanika Indonezije v Beogradu Sudatsona. sekretar lahko postavljena tudi iz vrst ljudskih poslancev, za državnega sekretarja in sekre- DELO ODBOROV LJUDSKE SKUPŠČINE LRS Osnutki dveh novih zakonov Ljubljana, 18. oktobra. Na današnji seji sta odbora za zakonodajo Republiškega zbora in Zbora proizvajalcev Ljudske skupščine LRS na skupni seji poslušala obrazložitev predloga zakona « racionalnem izkoriščanju kmetijskih zemljišč, ki jo je pri- pravil zastopnik Izvršnega sveta tov. Ingolič, in predlog zakona o varstvu voda, ki ga je obrazložil tov. Beltram. Odbora sta nato na ločenih sejah obravnavala predložena osnutka dveh novih zakonov. V načelu sta odbora sprejela pred- 'HnnRniifiiiiiiiiininininiiiimiiRramRiniiniiiinnimiiiinniiiiiiinmnmiimiiiimmnnnHmnmniiinninRnniiniiinif^ lmand!^eZagosnp0odatr7keglvo'od^ "X y š bora, razen amandmaja pri 18. I\j v | > j . .g členu predloga zakona o varstvu Qs glas m nase sodelovanje § cionalnem izkoriščanju kmetij-Jmr. , g skih zemljišč pa so člani odbora H'(i 8 bomo osi upravičenci benega upravljanja ob njem. || .za zakonodajo Republiškega zbo- H predstavnike v ob- Nikjer ni rečeno, da je volivec g ra sprejeli še nekaj novih dp °do oo/7-re' Prihodnjo soboto opravil svojo dolžnost do občin- g polnitev. M. N. . občin.j svoje predstavnike ske skupnosti s tem, da je volil. = n zbore proizvajalcev To je del dolžnosti, patriotična §i F rGuVOlllnO ZDOfOVCinjd i'io p8 ^ j PfoizvajaUi, o ne- manifestacija in formalna po- g H{J PlimOISkem • i0,,c-an<> *,.ružniki. S tem bodo trditev naše notranje in zunanje olh*De D nove občinske politike. V ^°lilrie n™’ , Občinski ljudski odbor bo lh0ei'ni nw praDe so koniane- lahko dobro delal, če bodo x. °e lTnerov so se na vo- kar dobro. tarja, ki načeluje posameznemu sekretariatu Izvršnega sveta, pa je moč postaviti člana sveta. Sekretar, ki ni član Izvršnega sveta, ima položaj državnega podsekretarja. Skupščina je končala delo. (Resoluciji o perspektivnem razvoju osebne in splošne potrošnje objavljamo na 3. in 4. strani.) Predsednik republike je v sredo na Brdn pri Kranju sprejel belgijskega prometnega ministra in enega izmed voditeljev belgijske Socialistične stranke Edouarda Anseela NA SESTANKU NOVINARJEV V DR2AVNEM SEKRETARIATU ZA ZUNANJE ZADEVE Zainteresirane vlade so bile predhodno obveščene o ureditvi naših stikov z DR Nemčijo Beograd, 18. oktobra. (Tanjug) Na rednem sestanku novinarjev v državnem sekretariatu za zunanje zadeve se je danes večina vprašanj, zastavljenih Branku Draškoviču. nanašala na trenutno stanje v stikih med Beogradom in Bonnom ter na položaj na Srednjem vzhodu. Beograjski dopisnik zahodno-nemške časopisne agencije DPA Brehl je prosil za pojasnilo našega pripoznanja DR Nemčije v odnosu do znanega stališča bonn-ske vlade. »Upamo,« je odgovoril Branko Draškovič, »da bo v ustreznih krogih Zvezne republike prevladala pametna presoja jugoslovanskega ukrepa kot ukrepa, ki prispeva k okrepitvi miru in končnemu cilju samih Nemcev — združitvi Nemčije.« Na vprašanje, ali je jugoslo- vanska vlada o tem sklepu obvestila vlade Indije, Egipta, Sirije in Burme, je predstavnik državnega sekretariata za zunanje zadeve odgovoril: »Omenjene vlade kakor tudi vlade drugih prijateljskih in zainteresiranih dežel, so bile o sklepu naše vlade obveščene.« Branko Draškovič je zavrnil podtikanja nekaterih zahodnih časnikov, da je naša vlada namenoma izbrala 15. oktober, dai} pred začetkom zasedanja novega JV«”* pr;'nra^r°? so, se n,a ,vo~ njim sodelovali volivci, če bodo jf s,e .,ar d(d,r0- na zborih volivcev odobravali liJ^elovaiJ1] zborih volivcev a/j kritizirali delo svojih izvo-• n°v ? leP° število držav- —j------•»— z = Nova Gorica, 18. oktobra. — V Slovenskem Primorju je bilo nocoj več zaključnih predvolilnih zborovanj. Predsednik Okrajnega odbora SZDL Gorica tovariš Tine Remškar je opoldne govoril delovnemu kolektivu tovarne cementa in salonita »15. september« v Anhovem ob Soči, na "IL" Ijenih predstavnikov, skratka, s n°7-7 ? P°diet]ib pa (e bodo odborovo delo sprem- |§ dat z^°Hh , . uPTl}v'čenci. jjajj ne /e k0( pasivni opazo- ~ zvečer pa članom SZDL solkan- dp/e' te „namo .l7 kandi- oalci, temveč kot ustvarjalni = ske mestne četrti v Novi Gorici. dn.U’ 5'e r>rnn°D0 ! °- delavci. H Uspela in zelo obiskana zaključna *kldaniega K i ° i f Naš demokratični sistem po- 1 predvolilna zborovanja so bila kJ? °dbora iJn , ]u.i zna že nešteto oblik sodelovanja 1 nocoj tudi v Bovcu, Kobaridu in Ca’ p°dlPetl /„ nh%Sm rnf, volivcev s svojim občinskim od- I v Idriji. M. D. £ borom - od dela v svetih in M frerf) 0ru. ki hn i?U r \ odborovih komisijah, dela v sa- = i f, moljen izmed moupravni]i organih v podjetjih = dZ l0V' ^ d° sodelovanja v krajevnih in | dpi,,r‘ °*Pm . šolskih odborih, v hišnih svetih, = Mi0- KanJ2< MrC M D°t odborih stanovanjskih skupnosti, g C »a zbora,atLim° P °i potrošniških svetih in do ude- | ija - drugod n ,eo' med~ ležbe v konkretnih akcijah vseh = stranka ifVgrtza leh ^užbenoupravnih organov. | ^ kandidate celo mi- Področje aktivnega sodelopa- = Bonn pred odločitvijo glede na naše pripoznanje Vzhodne Nemčije Bonn, 18. okt. (Tanjug). Poli- z Jugoslavijo. Iz krogov odbora tični krogi v Bonnu so danes pri- : prihaja vest, da je po Brentano-čakovali poročilo o reagiranju vem poročilu govornik Svobod no-bonnske vlade na jugoslovansko demokratske stranke dr. Dehler pripoznanje DR Nemčije. Tu- ostro nastopil proti takemu kajšnja javnost je opazila, da se ukrepu. Dehler je v svojem go-uradni krogi že od začetka neivoni opozoril na svoj obisk pri strinjajo z javnostjo in tiskom, predsedniku Titu, ki mu je izja-pa tudi ne s političnimi stran- vil, da sta Vzhodna in Zahodna kami, razen z vladno Krščansko- j Nemčija dve državi in da bi bilo demokratsko unijo glede značaja j napačno ignorirati to dejstvo, odgovora Zvezne republike Nem- j Dr. Dehler je tudi izrazil mne-čije na jugoslovanski ukrep. j nje, da so razen prekinitve diplo- Zunanji minister Brentano je — *- J —*— danes dopoldne na sestanku odbora, v katerem so zastopane vse parlamentarne frakcije zahodno-nemškega Zveznega zbora, poročal o mnenju vlade, da bi bilo treba prekiniti diplomatske stike „ , .uxen *°ojih strankarskih nja je torej izredno obsežno. Na- g Zn Ua« *,.To Pomeni, da smo l°8* naših občinskih skupnosti m > ti Jb dalje v demokratič- so mnogokrat zapletene in te- s 2 t*rn l U, Vlasti. t)rži, da so žavne. Majhna skupina pred- g v°!°čen Po^edu tu pa tam še stavnikov v občim jih vedno, = 'Japre .Pomanjkljivosti To je bolie rečeno skoraj v nobenem g ?liDriJr0.kaz nezainteresiranosti primeru ne bo mogla rešiti sa- = JSnoj ? Pomične nedelavno- Zato nasa dolžnost in naše g organizacij, kajti obveznosti do občine ne prene- m 'M k„Z,lT?di možnost, postav- hajo * volitvami, s tem da smo e ^ hn£ndld*to vo lastni nresoii oddali glas za svojega^ kandi- g , *elil0nos1i-?^Čin. l Ppmen po lastni presoji .. --- teh volitev Ijudskt odbore, ko data. ampak se s tem dejanjem || p šele pričnejo. Z udeležbo na volitvah bomo le 0 naše ni i predstav- pokazali svojo politično zrelo.1. m sinoči je volivcem treh bežigrajskih terenov v Ljubljani govoril *bnV* Priči Ja,.a]0Če korr\\m*S Y?llU ° Z ] 1 zvezni ,judski Poslanec Vlado Krivic. Zlasti obširno je govoril o j ih °olinrn j lZraZ£ ' kl sf nam zdijo najboljši. I - g dosedanjih uspehih in perspektivah razvoja komunalnega sistemi sp t i n P . testirali bomo svojo politično g ma^ omenil pa je tudi težave tako materialne kot kadrovske, !> 0(li0x . olivci sami zave- pripadnost potrdili pravilnost ^ ki so pestilc občine, preden so se materialno okrepile in prišle do kn!Sa občinli. Sa. Pomena do- naše politike doma in v med- g sposobnejšega, zlasti više in srednjekvalificiranega kadra. Tovariš it#-8 en.~el]udskega od- narodnih odnosih, istočasno pa g Krivic se je zadržal tudi na uspehih najvažnejših demokratičnih r^dek'*°*podarskt in splošni bomo potrdili, da sprejemamo g organov ljudskih odborov — svetih, glede bodočih nalog občinskih tl dobrpJTr, u,ohčine ~ nam' tudi obveznosti za delo in so- g ljudskih odborov pa je rekel, da bo treba tudi za dosedaj najbolj °db0r^f obč'nskega ljudske- delovanje z našimi izvoljenimi s zapostavljene panoge, kot so obrt, trgovina in turizem, najti po-in oseh organov drui- predstavniki. M. St. a trebna materialna sredstva za njihov napredek. matskih stikov še druge možno- Zveznega zbora za pripoznanje Vzhodne Nemčije. »Petnajsti oktober je bil izbran povsem slučajno,« je pripomnil. »Ob zaključku razgovorov s predstavniki DR Nemčije je bilo 10. oktobra dogovorjeno, da bo uradno poročilo o tem iz tehničnih razlogov objavljeno 15. oktobra. Na vprašanje, kaj lahko reče o raznih pobudah, ki so bile sprožene zadnje dni v zvezi s položajem na Bližnjem vzhodu (o pismu CK KPSZ socialističnim strankam zahodnoevropskih dežel, o Gromikovem pismu Generalni skupščini OZN, o Dullesovi izjavi), je Draškovič odgovoril: »Ostrina, v kateri se znova pojavlja vprašanje Bližnjega vzhoda v OZN, kaže, kako velike potencialne nevarnosti krijejo v sebi dogodki na tem področju. Razumljivo je, da to tudi pri nas vzbuja upravičene skrbi. Bilo bi v korist vse mednarodne skupnosti, da bi se vse zainteresirane strani v tem vprašanju sporazumele o nekakšnih osnovnih načelih, med katerimi bi bilo najpomembnejše nevmešavanje v notranje zadeve od zunaj, in pospeševanje mirnih ukrepov za ureditev konkretnih spornih vprašanj med deželami v tem prostoru. V zvezi z zahtevo Sirije, naj bi Generalna skupščina OZN posebej obravnavala tudi položaj na Bližnjem vzhodu, je Draškovič odgovoril, da se Sirija očitno po pravici čuti ogroženo spričo sti in da bi bila za takšen ukrep nenormalnega stanja na njenih in njegove posledice v polni meri mejah. OZN je dolžna z vso po-odgovorna zahodnonemlka vlada. I zornostjo proučiti njeno pritožbo. Politika zaupanja Atenski glas o pomenu bližnjega obiska Edvarda t Kardelja v Grčiji Atene, 18. okt. (Tanjug). Grško- nekoliko skaljeno. Vse to pa ni-Jugoslovansko sodelovanje ima na kakor ne bo spremenilo glavnega razpolago zelo širok prostor za gledišča jugoslovanske politike, razvijanje, je poudaril bivši grški ( Z vidika takšnih ugotovitev o minister Pipinelis v članku, ki ga jugoslovanski politiki je treba ob- je objavil v časniku »Vima« v zvezi z bližnjim obiskom podpredsednika Zveznega izvršnega sveta Edvarda Kardelja v Grčiji. Razen prizadevanja, da bi obe deželi še bolj poglobili stike dobrih sosedov, meni Pipinelis, da lahko tudi skupaj nastopata v vprašanjih, ki zadevajo njuno sodelovanje z drugimi balkanskimi narodi. Naravno in nujno potrebno je, da glavne koristi, ki vežejo Jugoslavijo z Grčijo, vsako toliko vskladimo in da o njih izmenjamo gledišča. O politiki Jugoslavije poudarja, da je v svojih temeljih slej ko prej trdna, da je to politika neodvisnosti in prijatelj-j skih stikov z vsemi. Naravno je, i da uporablja Jugoslavija nove ob- *a *0*,0,0.19- 0kt0bra ,4,__ ____,Spremenljivo oblačno, proti veCeru like sovjetske police, da Zboljša naraščajoča oblačnost do pretežno svoje stike Z Mosk'.-'' ter vpliva oblačnega vremena. Temperatura po- na ravnovesje med Vzhodom in 8J ok2U «5 j \ t i -i j. »a. naj višje dnevne temperature do 20 Zahodom, ki je bilo zadnja letal stopinj Celzija. ravnavati tudi stike med Grčijo in Jugoslavijo. Vukmanovič v Kairu Kairo, 18. okt. (Tanjug). Jugoslovanska gospodarska delegacija je včeraj iz Adis Abebe odpotovala v Kairo, kjer bo do nedelje gost predsednika Naserja. Pred odhodom iz Adis Abebe se je Svetozar Vukmanovič zahvalil za izredno prisrčen sprejem in opozoril na možnosti za povečanje gospodarskega in tehničnega sodelovanja med obema deželama. VREMENSKA NAPOVED Volitve v občinske odbore - utrjevanje politike življenjskega standarda NASI PREDVOLILNI RAZGOVORI Vse je pripravljeno Odgovarja Jože Kiinič, predsednik volilne komisije v občini Ivančna gorica Valitve so pred vrati. Za pravilno izvedbo volitev skrbijo občinske volilne komisije in volilni odbori. V zadnjih dneh je bilo vse polno dela na sedežih volilnih komisij. Treba je bilo urediti vse potrebno, pogovoriti se vsaj s predsedniki volilnih odborov, da bodo volitve čimbolje potekale. Po- * j »Imate povsod po več zanimali smo ae, kako so se pripravili na volitve v Ivančni gorki. >Doslej je ose lepo poteklo,< je odgovoril tov. Kunič. >Ni moč reči, da bi kje kaj Šepalo.« rs tPovsod jih je po več.* »So kandidature bile vložene pravočasno?« »Pravočasno, vendar da smo zadostili vsem formalnostim, smo morali tu pa tam urgirati podpise.* »Kako je a volilnimi imenika?« »Prt na* so uredili volilne imenike že prej. Niso jih pa predčasno zaključili, pač pa v zakonitem roku. Prav tako so pravočasno uredili izpiske.* »Kako je z volišči?« >Držali smo se udomačenega načina in izbrali volišča tam, kjer so že bila.* »Je mnogo volišč v privatnih prostorih?« >Jih je precej.* »Kako so volilni odbori pripravljeni•• na volitve?«. >Ta teden smo imeli z njimi posvete glede tehnične izvedbe volitev.* »Računate, da bodo odbori pravilno izvedli volitve?« >Računam, da. Mnogo je V teh odborih prosvetnih delavcev, mnogo je pa tudi takih, ki niso prvič v takem odboru. Mislim, da ne bo posebnih težav.* »Kako bo vaša komisija pomagala volilnim odborom?« >Na seji smo se domenili, da bomo kontrolirali ureditev volišč in izvedbo volitev.* »Kako?« >Razdelili smo področje občine na štiri dele. Ves volilni material bomo razposlali iz teh centrov, po volitvah pa ga zbrali spet v istih krajih. To je posebno važno za našo občino, ker povsod ne moremo z vozili.* »Je volivcem jasna razlika med občinskim zborom in zborom proizvajalcev?« »/e jasna, vendar ljudje pravijo, da bi bilo bolje, če bi bile volitve o oba zbora isti. dan.* Ne bo težav Odgovarja Stane Hvale, predsednik volilnega odbora na 18. volišču v Šiški »Kako ste pripravljeni na volitve?« >Mislim, da smo to stvar dobro pripravili. Ukrenili smo vse, da so ljudje obveščeni, kje in kdaj bodo volili in tudi dobro vedo za kandidata.* »Ste imeli težave z volilnimi spiski?«. iSmo imeli. Predvsem zaradi preseljevanja. Marsikateri, ki se je odseUl ali priselil, je zanemaril svojo dolžnost, da bi se prijavil ali odjavil.* »Kako, računate, boste izvedli volitve?« • »Računam, da bodo volitve potekle v redu. Po informacijah kaže, da ne bo dosti niti upravičenih izostankov zaradi bolezni in podobno.* KAKO BOMO VOLILI Jutri bodo vsi volilni upravičenci volili svoje predstavnike v občinske zbore, prihodnjo soboto bodo industrijski proizvajalci volili svoje predstavnike v občinske zbore proizvajalcev, zadružniki pa bodo volili prihodnjo nedeljo je treba voliti v volilni enoti, lišču, kjer je volivec vpisan Pravilno izpolnimo glasovnico volilni menik. V primeru, da je tako, da obkrožimo zaporedno volivec pomotoma izpuščen iz številko kandidata, za katerega I volilnega imenika njegove volil-glasujemo. V primeru, da je na ne enote, mora na uradu za vo-glasovnici napisanih več kandi- lilne imenike ali pri pristojnem datov, kot jih volimo, obkrožimo matičarju dobiti potrdilo, da je le toliko kandidatov, kolikor jih vpisan v stalni volilni imenik, je treba voliti. Zaporedne števil- S tem potrdilom lahko nato gla-ke ostalih kandidatov pustimo suje. Državljani, ki so po 16. sep-neobkrožene, lahko pa imena tembru spremenili svoje stalno kandidatov, za katere ne glasu-1 bivališče, volijo v svojih prejš- Mnogo smo doslej razpravljali o tem, kaj volimo in kdo so kandidati. Manj pa je rečenega, kako bomo volili. Razumljivo je, da tudi ni bil namen raznih predvolilnih zborovanj, da bi razpravljali o načinu glasovanja. Vzlic temu pa bi marsikateri volivec verjetno rad vedel, kako bomo volili, še preden mu bodo člani volilne komisije to tudi podrobno razložili pri glasovanju. VOLILNI POSTOPEK Volišča bodo deljena na dva prostora. V enem delu volišča bo zasedala volilna komisija, v drugem pa bo državljan izpolnil glasovnico in jo vrgel v skrinjico. Ta del prostora mora biti urejen tako, da je volivcu zagotovljena tajnost glasovanja. Vsakdo, ki bo želel glasovati, bo najprej prišel do volilne komisije, kjer bo dobil glasovnico. Predsednik ali član volilne komisije mu je pri tem dolžan razumljivo razložiti način glasovanja, hkrati pa bo komisija ugotovila identičnost volivca in če je vpisan v volilni imenik. Sedaj gre volivec v drugo sobo ali pa v drugi del volišča, kar je odvisno od prostorov na volišču, ter izpolni glasovnico. V tem delu volišča mora volilna komisija zagotoviti volivcem, da lahko nemoteno, svobodno in tajno volijo. GLASOVNICA Na glasovnicah, ki so tiskane, so napisani kandidati, za katere so se volivci odločili na zborih volivcev. Zato je tudi pripisovanje novih kandidatov nedovoljeno in je taka glasovnica neveljavna. Zgoraj nad imeni kandidatov piše, koliko odbornikov Nova zvezna komisija za telesno kulturo Beograd, 18. oktobra. — Zvezni izvršni' svet je imenoval novega predsednika, sekretarja in člane zvezna komisije za telesno kulturo. Za predsednika komisije je Imenovan Slavko Komar, član ZIS, za sekretarja Vlado 1 Ivkovič, dosedanji sekretar Sveta za •______x_*____v____». , _ . ... ... , _ telesno kulturo zis, za člane pa: i J / prečrtamo. V sako drugač- njih volilnih enotah. To pa zato, zoran polič, artavni podsekretar za no izpolnjevanje glasovnic je ker so bili volilni imeniki po tem Sn|v^%^rk&Pz!i;|n^,l?“0\^a prim/r:„v,?liv.ec ?asu že sključeni. Volivci naj M?iTijan Neoričič, član ck zkj in a &*asovliico, ne da bi jo iz- to upoštevajo m naj ne delajo predsednik zveze športov Jugoslavije,: polnil, tudi v primeru, če je na težav volilni komisiji, ki ne more pijskega komiteja, Milivoje Radova- j J® prečrta vse kandidate, j Nepistneni ali volivci s tako novit, ljudska poslanec Ljudske skup- Glasovnica je prav tako neve- telesno hibo, ki iim preprečuje. 1°^ • ‘ E? * čič, generalni major jla, Ašer De-, kandidatov, kot jih je treba voliti, nico, lahko pripeljejo na volišče leon, član predsedstva Centralne! _ ... . zveze sindikatov Jugoslavije, Mika KDO BO VOLIL? Tnpalo, predsednik CK LM Jugosla- vije In podpredsednik NZJ, Branko .. , .V. * državljani, ki SO Polič, direktor Zveznega zavoda za | izpolnili 18 let in imajo volilno* SK5? Tm- pf?lico’ le-ta ni sod: lutin za prosveto Volilna enota št. 6 Volitve v OBČINSKI ZBOB Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Polje dne 20. oktobra 1957 GLASOVNICA V volilni enoti se voli en odbornik Kandidati: ^MAZOVEC (FRANC) LADO 2. LENČEK (JAKOB) RUDOLF Kandidati so Iz zbora volivcev osebo, ki namesto njih izpolni glasovnico tako. kot želi volivec. V tem primeru je sicer potrebna privolitev volilne komisije za tak 3 soie za teiesno Kuituro «n mi- „: ;ti,,, , ,. . _ volilni postopek, elani volilne ko- vujovič, svetnik v sekretariatu J uijsko odvzeta. Glasovati je moo misije pa ne morejo nuditi vo-osveto in kulturo zis. le osebno in samo na tistem vo- livcu te usluge. ' M. G. POTRDILO KOMUNALNEGA SISTEMA V PRAKSI Vzlic pomembnim dosežkom predek, ki pa še ne zadovoljuje v celoti. Zmogljivosti bo namreč treba še nekoliko povečati — četudi bodo v prihodnosti čedalje bolj izkoriščali nove prostore * skrajševanjem ležalne dobe z boljšimi zdravili in sodobnejšimi metodami zdravljenja. • KOMUNALA - GLOBOKA RANA Letos bodo v ceste, kanale, parke in podobno investirali okrog 100 milijonov dinarjev. Približno tolikšno vsoto so v ta namen potrošili le še leta 1954, vtem ko je bilo sicer na razpolago po 40 do 50 milijonov dinarjev letno. Ker pa sta cestno in 0 STANOVANJA — NAJTRŠI OREH v Zagrebu 9,6, v Beograda 14,31, v Ljnbljani 16,95, čeprav nimamo točnih podatkov, bo verjetno kanalsko omrežje zelo slabi, bo kazalo vlagat) Po statističnih podatkih so v Mariboru od za- a v Maribora kar 17,51! res, da je v novih hišah, zgrajenih v zadnjih osmih VBni“ 'n več. Račana jo, da bi s 150 milijoni četku leta 1950 do kogca lanskega decembra zgra- In druga plat: V redkih razvitih državah, ki jih letih, dobra polovic« dvosobnih stanovanj, več ko <*'nal-jev na leto nredili ta problem nekako v enem dili skupaj 1667 stanovanj. Najmanj so jih zgra- ni zajela vojna vihra in se bržčas morejo zato četrtina enosobnih in garsonjer, vtem ko preostala desetletju. Takšnim zahtevam v glavnem ustreza dili leta 1952, in sicer 81, medtem ko jih bodo pohvaliti z urejenim stanovanjskim vprašanjem, površina odpade pretežno na tri- ter 2 in pol-sobna *"•*' zmogljivost komunalnega podjetja. atanovanja. Marsikaj pa bi morali storiti tudi za zboljšanje V RAZKORAK Z NARODNIM DOHODKOM Če računamo, da stanejo nova stanovanja povprečno po tri milijone dinarjev vsako, potem so v Mariboru v obdobju zadnjih osmih let potrošili za stanovanjsko, šolsko, zdravstveno, cestno, kanalsko in vodovodno izgradnjo blizu 8 milijard dinarjev Glavna zveza vodnih^ nosil FLRJ bc> u ž ^ konec meseca. Njen bržčas v Novem Sadu. naloge bodo va Jzam vod-in nuditi pomoč zvezam nih skupnosti. Jugoslovansko-norvešk»^°j spodarska pogajanja ° ^ Ženevi med ,?ase|^ trgovin° ropske komisije p Ie. od 21. do 29. oktobra.^ o gači ji bosta razpada redni blagovni menjavi hodnjem letu, kakor tu«., nekaterih drugih vprašanjih. Delegacija centra,nbo da-družne zveze Bolgarri^ , nes prispela v Be0g l0van-tem vrnila obisk jug biU le- skih zadružnikov, ki tos julija v Bolgariji. Na zasedanju Sveta ev' PJ skih ministrov *a tranktPbra J bo od 23. do 25. ..Q v0ra' bodo o organizaciji kom ^ Q nega transporta blag ^ v0. transportu v svoji e^djetjem zili, ki ne pnpadajo P javnega cestnega promet Tretji kongres za V i0 tivno medicino b0 ° oVitelj-26. oktobra pod 'Poker ubjike stvom predsednika . tov v Tita v Domu sindiK« pri-Beogradu. Kongresu bodo ^ sostvovali tudi tuji^drf^veni delavci, predstavni jZaCj. tovne zdravstvene ° s g^oslo-je, Sovjetske zv«e- f in dru-vaške, Švedske, Angl«® ^ kon-gih dežel. Glavne gta* gresa bodo; *d™vSntiv£ nje naše mladine, P -bi in delo v zdravstveni s w „ vloga zdravstvene P zaščiti ljudskega zdra ..nravnik0 Posvetovanje “pvčeraiv gledališč se je začelo dose. Beogradu z razpra£užbentf danjih izkušnjahi vp0pol* upravljanju gledia drepublp dne so govorili o dnevnef ških gostovanjih, na umet-redu pa so še vprašanj ^ niških dodatkov, ter prt- gledališčem in fdm rejanje festivalov. Druga jugoslovanska^^j bačna razstava je _taVe f odprta v Sk°p!Ju-,B .jni predse udeležili tottg^podlf stavniki tujih tobačn dsed-tij. Razstavo je odp« v. Zgonik Komiteja za zunanjo vino Hasan Brkič. Delovni in s° goji grafičnih dela XIV- glavna vPraSarMa„„a odb°ra, plenumu Centraln deiavce sindikata grafičnih zaje Jugoslavije, ki s pienum včeraj v Zagrebu. Na P ^ bi je bil sprožen predi neka-skrajšani delovni ttJdi z tere kategorije ročne stavce in nek£ bi pro- _ o« . jeza • SOLSTVO - V GLAVNEM POUK V DVEH IZMENAH grafične delavce teL.„nja učili možnost skrag^V lovnega časa na sed gtr0kt. vse delavce v grafi® Delegacija stranke Japonske udoslaj' oktobra P«spe'aJ J'% bf jo. Japonski socialisti dnV v naši državi mudili tefl Razstava »Nova # v graditvi sociahzjf ,, Jakopičevem Pa bo v Danes ob 11 u^r . Jakopičevem . PaVll&rafij ® razstava izvirnih yeC s Nove Kitajske. tujoča razvoju druge nadloge terjajo pač mnogokje res temeljite državi, obnove stavb. vlagajo v zidavo novih hiš za prirastek prebival- Posebno vprašanje pa so zmogljivosti šol na- stva in za nadomestitev dosluženih stavb 6 do 7 od- sploh. Novi Šoli na Teznem In na Pobrežja sta stotkov narodnega dohodka. Zvezni statistični zavod prav gotovo velika pridobitev za mesto, a ne tudi je ugotovil, da bi v Jugoslaviji spričo vojnih po- nadomestilo za izgubljeni poslopji na Krčevini in sledic in povojnega gospodarskega razmaha ustre- na Ruški cesti. Potrebne so torej nove in nove zalo, če bi za gradnjo novih stanovanj namenili šole, a za vsako bi potrebovali 150 In več mili-letno povprečno 10 odstotkov narodnega dohodka, jonov dinarjev. To pa je tudi za industrijsko raz* medtem ko bi za kritje minimalnih potreb zado- viti Maribor kaj hudo breme, stovalo 6 odstotkov. V Mariboru pa so v ta namen po statističnih podatkih potrošili leta 1952 le 1,9, ® ZDRAVSTVO — BLIZU KOLIKOR TOLIKO a predlanskim dobrih 2,6 odst. narodnega dohodka. ZADOVOLJIVIH RAZMER sezidali letos bržkone več kot 500. če bi v obdobju Naj pri tem omenimo, da je tedaj veljala gradnja V zadnjih osmih letih 60 v Mariboru z 242 mi četrt stoletja hoteli odpraviti stanovanjsko krizo, enega stanovanja povprečno 4,6 oziroma 4,3 mili- lijoni med drugim nabavili tudi nove rešilne avto bi mora.i zgraditi letno 650 stanovanj. jona dinarjev I Zdaj seveda pozidava jo neprimerno mobile, aparature za polikliniko in opremo za žen V primerjavi z vojnim pustošenjem, hitrim ceneje. Če pa zastran dražje gradbene dejavnosti ski dispanzer, pretežni del teh sredstev pa so industrijskim razvojem in večjim številom prebi- v nekaterih izmed minulih let (ko je šlo deloma vložili v splošno bolnišnico. Tako so na primer valstva je nova stanovanjska površina na vsak brez natečajev in po individualnih željah investi- poleg obnovitvenih del, ki so nastala kot posledica način zelo skromna. Verjetno so drugje v državi torjev) vzamemo današnjo povprečno ceno v višiui bombardiranja, uredili očesni, pljučni In otroški razmere še slabše, toda razpoložljivi podatki ka- 3 milijbnov dinarjev za vsako stanovanje, potem oddelek, rekonstruirali so kuhinjo in pralnico ter žejo, da število nerešenih prošenj za dodelitev so v Mariboru vložili doslej v nova prebivališča uredili Še vrsto drugih pomanjkljivosti. Tako sedaj stanovanja v primerjavi s številom enot obstoje- več ko 4 odst. narodnega dohodka le v letih 1950, razpolaga bolnišnica s 12?? posteljami, medtem ko čega stanovanjskega sklada znaša ▼ odstotkih: 1951 in 1954. jih je imela leta 1941 le 600. Vsekakor lep aa- oskrbe s pitno vodo. Na eni strani sta potrebna nov rezervoar na Pohorju in novo dovodno omrežje s cevmi premera 600 mm od novih vodnjakov v S Solarni je menda v Mariboru prav tako kot Bohovi. Razen tega sedanji glavni vod premera s stanovanji. Po osvoboditvi so dogradili veliko 550 mm ne ustreza več. Na drugi strani pa velja Šolsko poslopje na Taboru, v letih 1954, 1955 in omeniti, da je v Maribora speljana voda le v pri-lani so zgradili in uredili novo Solo na Teznem, bližno 50 odstotkov hiš. Toda — predvideni stroški zdaj pa že tretje leto pozidava jo novo poslopje na m0* Presegajo milijardo... pobreške osemletke. Za slednji sodobni novogradnji * .ia»o jv, ________- so doslej potrošili skupaj vef kot 250 milijonov Velike, prevelike so potrebe za sedanje finanč- jugoslovansko ra7StaV0,^^b dinarjev. ne možnosti. No, mnogokaj se je v zadnjih osmih Kitajskem obšla Že . \Jr&' Razen tega so za večja in manjša popravila *etih vendarle pomaknilo na bolje, ob nadaljnjem i Razstava ki j° P^-eJl . starih Sol, za nadzidave in prenovitvena dela izdali stopnjevanju delovne storilnosti pa bo na raz- I ,» infnrmaeiie ori Izvrsn=*~ _ Ket od začetka leta 1950 pa doslej približno 150 mili- polngo nedvomno več In več sredstev "za nove pri-jonov dinarjev. Čeprav je to precejšen prispevek, dobitve drugega največjega slovenskega mesta In so stare še vedno polne sledov časa. Goba in še enega izmed najmočnejših industrijskih središč v Vj. K. posnetkov obsegajoča pg$»l* razstava je doslej . r jubUf Beograd in Zagreb, a U Ju* pa bo odšla v a a„ podobaa stava je izmenjava e 7.a informacije pri LRS, bo odprta samo d 15 fe? je ogled brezplačen, koickd zlasti šole in delovni ,g ob,5k da organizirajo skup HM pred vhodom lepe nove tezenske Sole Resoluciji Zvezne ljudske skupščine o perspektivnem razvoju osebne in splošne potrošnje rz RESOLUCIJE o perspektivnem planu osebne POTROŠNJE Osebna potrošnja mora v prihodnje naraščati v skladu z naraščanjem narodnega dohodka Odarja C^(J:esQ*uciie 0 perspektivnem razvoju osebne potrošnje PosledjL m drugim, da je dosedanji razvoj osebne potrošnje ^nrd0^g%e:-Ilirih se je razvijalo naše gospodarstvo v 2a°stalost ' Ta razvoj je bil odvisen predvsem od podedovane kmetijstva ®osP°^arstva, obsega.in smeri investiranja, zaostajanja Iatiia sred +V sp^ošnem gospodarskem razvoju, od znatnega odva-težav,, za negospodarsko potrošnjo, kakor tudi od posebnih Zaradri bilanci' •tem se se<^anjega zaostajanja in nastalih problemov v zvezi stopnjj _g. resno postavlja vprašanje osebne potrošnje na sedanji tako z t. ?,a razvoja, in sicer ne samo s političnega, temveč prav nes°razmoP^> .skega vidika. Zaostajanje osebne potrošnje pomeni na produkt-6’ *t' neu8°dno vpliva na naš gospodarski 'razvoj, zlasti Oajvefj0 vnost dela, čigar povečanje pomeni najbolj realno in nizka rav"eZerV° za nage^ gospodarski razvoj. Razen tega zožuje fie°bhodn'en os.e'3ne potrošnje notranji trg, čigar razširjenje je Resoh ^>g0^ za nagel in skladnejši razvoj gospodarstva. Ta dpi „„uc,1]a navaja za tem program razvoja osebne potrošnje. resolucije pravi: I. Razmeri n® .^0S€^anje zaostajanje osebne potrošnje in resno ne-treba v v zarat^* tega v našem gospodarskem razvoju, je zahteva ?r °^nii dobi zagotoviti njeno hitrejše povečanje. To SiJlerj inv f. P°stane pri določanju drugih vidikov potrošnje in bistvenih S anja osebna potrošnja izhodna podlaga in ena izmed °sebria r>nt*)roP.orcev v razdeljevanju dohodka. Zaradi tega mora aarodnf„ ,šn3a v prihodnji dobi naraščati v skladu z naraščanjem Gl«}? oh°dka. H temelj na zna^ai blagovne proizvodnje in družbenega sistema, dirati na upravljanju delovnega ljudstva, je nujno treba likvi-Osebno ^n}ln's^rativne elemente pri oblikovanju razmerja med 2avestnee ^ *n drugimi vidiki potrošnje, toda ob ohranitvi razdeije®a .usmerjanja teh odnosov. Dosledno s tem je treba pri trošnjj anju narodnega dohodka zagotoviti, da bodo odnosi-v po-pstrejja ®rneljili na zadovoljitvi osebne potrošnje v obsegu, ki raz5iriJen' §°spodarski funkciji kot činitelju produktivnosti dela Ker notranjega trga. ta gospnJ6 f^Pfodukcija delovnih sposobnosti pogoj za proizvodnjo ?^oške t an^e sPl°h> mora biti raven osebnih dohodkov, ki krije i* ni m ^ reprodukcije, nujna postavka v proizvodnih stroških in J>jo sarn_ zr>iževati brez skrajnih negativnih posledic za proizvodna Pokovani osebni dohodki v gospodarstvu naj služijo kot ' prefPr* določanju ravni dohodkov javnih uslužbencev, kakor Po i na Podla?5 socialnega zavarovanja. ^ijsk načelih je treba doseči, da bo raven osebne potrošnje ^trg rega Prebivalstva povezana z rezultati v proizvodnji sami r bo le na ta način predstavljala zadostno stimulacijo za Proizvodnje in trdnosti v kmetijstvu. IL a)8!?0 ^ega je treba v prihodnji dobi doseči: no tendenco v razvoju osebne potrošnje in zagotovitev b) vpPprspektive in gotovosti; vT^lifici • dIferenciacijo v dohodkih med visokokvalificiranimi, ^tVažnranimi in nekvalificiranimi delavci, oziroma uslužbenci, !*r°kovn sp°dbuda za povečanje delovne storilnosti In izboljšanje i <0 vox-ravn* delavcev in uslužbencev; lovne J0 prožnost v oblikovanju plač nove, zlasti sezonske de-ij)1'e v vasi v skladu s krajevnimi razmerami; ie j??- °Pno odstranjevanje neskladnosti v strukturi potrošnje, sM»dn ° ^a^° M izboljšanje življenjskega standarda kakor tudi e) razvoj proizvodnje same; likvidiranje sedanjih nesorazmerij v cenah, kar bo na strukturo potrošnje, kar pa Je prav tako Bn**23 normalen razvoj proizvodnje mnogega blaga in uslug; ^enti v Si0pno izboljšanje razmerja med plačami in drugimi ele- V teh naturi cen proizvodov z okrepitvijo vloge živega dela *toflino”rno*ih, kar bo pozitivno vplivalo na povečanje delovne ?0sPort ter na proces modernizacije in mehanizacije v vseh V&^kih dejavnostih. °ssbne Jf. vprašanja lahko rešujemo samo na višji ravni skupne Potrošnje, kakor je sedanja, postopno in vzporedno z nadnje Potrošneaa sklada. Pri ocenjevanju obsega osebne podlog u Za Prihodnjo dobo je treba razen navedenih smotrov ln ^renie^Tv^3^ tudi naraščanje števila prebivalstva in nadaljnje i mbe v njegovi gospodarski strukturi. Povp^ osebne potrošnje v prihodnji dobi pomeni potrebo vefan-ju blagovnih skladov in izboljšanju njihovega sestava. Pfi tem 36 PpvPraševanja po posameznih vrstah blaga in uslug bo Slično. Čeprav moremo pričakovati relativno počasnejše v treba 6 P°vPraševanja po hrani, bo vendarle znatno. Prav tako “rane Pričakovati določena izpreminjanja same strukture pre- To ?r® Cr£?rneni’ da ima kmetijstvo tudi v bodoče zelo velike naloge, bila 2a em za povečanje povpraševanja po živilih, ki naj bi ^rt>ar)jx(5°t°vljena s povečano proizvodnjo, nadalje za postopno pfice __Varije uvoza osnovnih živil in razbremenjene plačilne bi-1Jv°(inin , Premembe v strukturi prehrane, ki zahtevajo večjo pro-»fedvirt kakovostnih živil. In naposled je treba za zagotovitev 5uino Poetike naraščanja osebne potrošnje, zlasti realnih plač, °bratnp - bilizirati trg s kmetijskimi živili, kar zahteva znatne Trpk*11 ^r*ne rezerve teh'pridelkov, ki jih sedaj ni. i:iških opozoriti, da so rezerve v boljšem izkoriščanju kme- 1 bi PricJelkov (zmanjšanje velikih izgub in propadanja blaga), ' ?**>o izkoristiti z izboljšanjem manipulacije in prometa i. Pridelki. povpraševanja po industrijskem blagu bo občutno pitni te* ?kor po hrani. Pri tem se mora računati s precej različnih. Gjpri atl,i v povpraševanju po posameznih industrijskih izdelati n !> 113 dosedanji razvoj trga z industrijskim blagom je treba *°5Podi ■ vati povečanje povpraševanja po raznih predmetih za „ Po,,H3Stv° in gospodarstvo. trojnt 15e treba, da bodo v bodoče možnosti povečanja osebne ***nih mnogo odvisne tudi od naglega povečanja zmogljivosti f^(an1l1S (obrtnih, komunalnih, kulturnih itd.), ker bo z na-60 Usi m”. realnih dohodkov najhitreje naraščalo poviševanje ^ražev^ • ’ sedanje zmogljivosti pa ne zagotavljajo kritja po-anJa niti na sedanji stopnji. IV' ^boljfna potrebo po povečanju obsega osebne potrošnje in JJSfijj 11 iu njene strukture je nujno treba poiskati najprimernejši ot>odw realiziranje potrošnih skladov s pomočjo politike osebnih I,ln cen- Ti Pogoji morajo biti optimalni za proizvodnjo in blaga za osebno potrošnjo. Posebej se'poudarja potreba po stabilizaciji in sodobnejšem organiziranju trga s kmetijskimi pridelki, ker zadeva nestabilnost na tem trgu najbolj neposredno življenjski standard delavcev in uslužbencev, zlasti v velikih mestih. V. Na koncu je treba poudariti, da so bili leta 1957 kot v prvem letu dobe, na katerega se nanaša ta program, doseženi pomembni uspehi v povečanju skupnega obsega osebne potrošnje in izboljševanju njene strukture. . Ukrepi za izvajanje programa Za izvajanje tega programa na področju osebne potrošnje in življenjskega standarda je predvsem nujno: a) izvajati ustrezne izpremembe v gospodarskem sistemu, ki bodo omogočile oblikovanje osebnih dohodkov na gospodarskih osnovah v skladu z rezultati v produktivnosti dela tako delovnega kolektiva kakor tudi vsakega posameznika; b) v razdeljevanju narodnega dohodka zagotoviti prvenstveno obravnavanje osebne potrošnje glede na druge vidike potrošnje; c) v vseh gospodarskih področjih usmerjati konkretno politiko k realizaciji navedenih smotrov na področju osebne potrošnje in življenjskega standarda. Razen tega se opozarja na potrebo nekaterih posebnih ukrepov: NA PODROČJU INDUSTRIJSKE PROIZVODNJE 1. Na podlagi predvidene strukture potrošnje se je treba lotiti rekonstrukcij razširjenja in nove izgradnje industrijskih zmogljivosti za proizvodnjo blaga osebne potrošnje, a v perspektivni plačilni bilanci, zlasti v tekočih letnih bilancah zagotoviti uvoz reprodukcijskega materiala v obsegu in sestavi, ki razen domačih surovin zagotavlja proizvodnjo potrebnih skladov industrijskega blaga. IZ RESOLUCIJE. O S Znatno povečanje splošne potrošnje je ena bistvenih značilnosti našega sedanjega splošnega razvoja, je rečeno v resoluciji. Čeprav smo dali večino družbenih sredstev za uspešen gospodarski razvoj, je odpadel tudi na skupne družbene potrebe zunaj gospodarstva znaten delež v razdelitvi narodnega dohodka. To ne velja samo za narodno obrambo, za katero smo morali dati v minulem obdobju ■ znaten del družbenih sredstev, marveč tudi za tiste družbene dejavnosti, ki neposredno zboljšujejo življenjski standard — za prosveto, znanost in kulturo, za znanost, zdravstveno skrbstvo ter zavarovanje, za komunalne in druge javne službe. Takšno mesto v našem dosedanjem razvoju je pripadlo splošni potrošnji prav zato, ker je element življenjskega standarda in ker je tudi sama ena izmed bistvenih predpostavk gospodarskega razvoja. Obseg splošne potrošnje tudi v minulem obdobju ni mogel prekoračiti okvira, ki je bil določen z doseženim razvojem proizvajalnih sil, s potrebo po njihovem nadaljnjem razvijanju in s stopnjo osebne potrošnje. Zaostalost našega gospodarstva in potreba po njegovem pospešenem razvijanju — da bi lahko na tej podlagi znatneje zboljšali standard delovnih ljudi — sta terjala v minulem obdobju omejevanje osebne in splošne potrošnje. Na področju splošne potrošnje smo morali znaten del sredstev dati za potrebe narodne obrambe, kar je še bolj skrčilo sredstva za zboljšanje ■ življenjskega standarda. V istem smislu je vplivala tudi izločitev sredstev za potrebe državne uprave. Zato doseženo povečanje 'j splošne potrošnje v dejavnosti družbenega standarda v minulem obdobju ni’moglo zmeraj ustrezati čedalje večjim potrebam. To je bilo čutiti zlasti v mestih in industrijskih krajih, kjer je prišlo spričo pospešene industrializacije do intenzivne koncentracije prebivalstva in hitrejšega naraščanja potreb. Razen tega se tudi vse dejavnosti na področju družbenega standarda niso enakomerno razvijale. Vzlic temu pa moramo dosežene uspehe* v tem obdobju v razvijanju družbenega standarda presojati kot ‘pomembne. Resolucija potem opozarja na nekatere pomanjkljivosti v razdelitvi in uporabi družbenih sredstev, določenih za splošno potrošnjo. Ze doseženi uspehi v našem gospodarskem razvoju omogočajo, da se bo v naslednjem obdobju življenjski standard zboljševal hitreje kakor doslej. V bodočem naraščanju potrošnje bo morala tudi splošna potrošnja še naraščati. Splošna potrošnja pa bo tudi v prihodnje določena z našimi možnostmi oziroma potrebami po nadaljnjem gospodarskem razvoju, ki bomo morali zanj tudi v prihodnje dajati znatna sredstva, kakor tudi s potrebami po hitrejšem naraščanju osebne potrošnje, ki je v minulem obdobju bolj zaostajala za splošnim razvojem. Stvarno naraščanje zadovoljevanja potreb na tem torišču pa je vendarle lahko hitrejše od naraščanja sredstev, ki jih dajemo za to potrošnjo. V naslednjem obdobju bomo morali splošno potrošnjo na vsakem področju bolj neposredno povezati z njegovimi lastnimi možnostmi, predvsem pa poiskati vire sredstev tudi za to potrošnjo v osebnih dohodkih državljanov, ki jih imajo od svoje gospodarske in druge družbene dejavnosti na teh področjih. Pobudo in zanimanje vseh državljanov za racionalno razpolaganje z družbenimi sredstvi na tem področju je treba spodbujati tudi s prenosom dela izdatkov teh dejavnosti, kjer to njihova narava dopušča, neposredno na osebne dohodke, ki se morajo v ustreznem razmerju povečati. Na tej podlagi moramo še nadalje razvijati sistem družbenega upravljanja na vseh področjih družbenega življenja in zlasti zagotoviti bolj trajno materialno podlago za dejavnost komun. Vendar pa bi treba, da bi takšna razdelitev povzročala nadaljnje zaostajanje nerazvitih področij. Njihov razvoj bo tudi v prihodnje skrb vse skupnosti in dosegli ga bomo predvsem z njihovim gospodarskim napredkom, pa tudi z razvijanjem negospodarskih dejavnosti iz splošno družbenih sredstev, dokler teh področij ne bomo usposobili za finansiranje splošne potrošnje iz lastnih sredstev. Resolucija potem analizira dosedanji razvoj na področju prosvete, ljudskega zdravja, socialnega skrbstva, socialnega zavarovanja ter stanovanjske in komunalne izgradnje. Potlej opozarja na ukrepe, ki jih je treba storiti, da bi zagotovili takšno raven splošne potrošnje, ki bo ustrezala stopnji razvitosti proizvajalnih sil dežele ob istočasni zagotovitvi ohranitve njene obrambne sposobnosti in odstranitvi dosedanjih pomanjkljivosti v družbenem mehanizmu razdelitve in uporabe teh sredstev. 1. Storiti je treba naslednje ukrepe: a) zagotoviti, da bo nadaljnji razvoj splošne potrošnje v skladu z naraščanjem narodnega dohodka in osebnim dohodkom; b) v okviru takšnega razvoja splošne potrošnje je treba s hitrejšim tempom razširjati materialno podlago družbenega standarda in posameznih družbenih služb, da bi tako zagotovili bolj normalno funkcioniranje teh služb in zboljšanje kakovosti njihovih storitev; c) treba je dati večja sredstva za hitrejši razvoj tistih družbenih služb, ki neposredno vplivajo na povečanje proizvodnje, na delovno storilnost in osebni standard (stanovanjska in komunalna 2. Se večjega pomena je povečanje kmetijske proizvodnje, ker je bres naglega naraščanja kmetijske proizvodnje in povečanja delovne storilnosti v kmetijstvu nemogoče doseči resnejše rezultate v povečanju osebne potrošnje. Zato so potrebni konkretni gospodarski, organizacijski in drugi ukrepi, da bi se zagotovilo naglo povečanje proizvodnje v kmetijstvu. 3. Potrebni so obsežnejši gospodarski in organizacijski ukrepi za povečanje zmogljivosti in uslug za prebivalstvo, ker bo nasprotno naglo naraščanje cen teh uslug resno ogrožalo življenjski standard. V ta namen je treba posvetiti posebno pozornost razvijanju socialističnega sektorja uslužnostne obrti. 4. Gospodarsko in organizacijsko je treba vsklajevati dejavnost hišnih svetov in stanovanjskih skupnosti za izkoriščanje vseh možnosti zaradi izboljšanja življenjskih razmer prebivalstva v mestih in industrijskih krajih. 5. Raven in dinamiko izvoza predmetov za osebno potrošnjo je treba vskladiti s potrebami notranjega povpraševanja. 6. Zagotoviti je'treba uvoz osnovnih živil, dokler ne bo domača proizvodnja mogla pokriti potreb. 7. Nadaljevati je treba v povečanem obsegu uvoz končnih industrijskih Izdelkov za široko potrošnjo zaradi razširjenja in obogatitve blagovne izbire in razvijanja konkurence v prodaji blaga za osebno potrošnjo do potrebne meje. 8. Omogočiti je treba nadaljnje izpopolnjevanje obratnih zalog in postonno izpopolnjevanje tržnih rezerv, osnovnih živil in reprodukcijskega materiala, kar bo velikega pomena za stabiliziranje trga s proizvodi za osebno potrošnjo. 9. Zagotoviti je treba potrebno izbiro blagovnih skladov za vas, tako za potrebe osebne potrošnje kakor tudi za potrebe investicij. S politiko kreditiranja naj se stimulirajo individualni kmetje, da bi v večjem obsegu uporabljali svoje dohodke za investiranje v gospodarstvu. 10. Povečati je treba investicije za razširjenje trgovinski mreže in izboljšanje njene kritične opremljenosti, zlasti v velikih mestih in kmetijskih proizvodnih področjih zaradi zmanjšanja izgub v prometu s kmetijskimi pridelki. Prav tako je treba izboljšati organizacijo prometa in izdelati program posebnih ukrepov za izboljšanje organizacije oskrbovanja velikih mest in industrijskih krajev. 11. Delati je treba za razširjenje potrošnje s prožnejšo politiko potrošnih kreditov in drugih vidikov za predujme v potrošnji. 12. Izdelati je treba sistem, s katerim bo moč zanesljiveje spremljati gibanje realnih plač in ravni osebne potrošnje. PLOŠNI POTROŠNJI dejavnost, strokovno šolstvo, preventivna zdravstvena služba in pod.); d) odstraniti dosedanje relativno zaostajanje v razvoju družbenega standarda kakor tudi posameznih družbenih služb v mestih in industrijskih krajih. V tem oziru je treba zagotoviti širše možnosti, da bo materialna podlaga družbenega standarda v mestih in industrijskih krajih v skladu z razvojem njihove gospodarske zmogljivosti; e) racionalna uporaba sredstev, namenjenih splošni potrošnji, zahteva, da upostavimo takšen mehanizem razdelitve In uporabe teh sredstev, ki bo bolj neposredno povezoval splošno potrošnjo z ustrezno materialno podlago. Kar najbolj je treba omejiti administrativne intervencije v razdelitvi teh sredstev ln tako vključiti splošno potrošnjo v celotni sistem družbenega samoupravljanja. Nujno potrebni razvoj splošne potrošnje na nerazvitih področjih, ki nimajo dovolj lastnih sredstev, je treba zagotoviti z ustreznim mehanizmom pretakanja splošnih družbenih sredstev; f) razširitev obsega nalog in omrežja služb splošne potrošnje je treba omogočiti samo tedaj, če smo jih poprej vskladili z možnostmi, .da zagotovimo materialna sredstva za normalno funkcioniranje tako razširjenih služb; g) na podlagi teh splošnih smernic kakor tudi posebnih nalog, ki jih zastavlja ta resolucija za posamezne družbene službe, je , potrebno, da pristojni upravni in družbeni organi sestavijo vskla-dene programe razvoja splošne potrošnje v celoti in po posameznih družbenih službah. Zlasti si moramo prizadevati, da bomo čimprej uveljavili spremembe v sistemu finansiranja splošne potrošnje, ki jih vsebuje ta resolucija. 2. Smernice za razvoj posamezne dejavnosti so naslednje: a) z investicijami za šolstvo je treba zagotoviti: opremo in nove šolske prostore, zadostne za kritje potreb v skladu s povečanjem skupnega števila,učencev in študentov, zamenjavo obrabljenega Šolskega prostora, zgraditev prostorov, ki bodo zagotovili odpravo tretje in četrte izmene v šolah in ureditev vprašanja šolskega prostora za strokovne šole; b) omrežja šol, v katerih dosežemo višjo stopnjo obveznega šolanja, je treba širiti postopno, pri čemer moramo uporabiti razne prehodne oblike in upoštevati dejanske možnosti; c) da bi vskladili tempo razvoja in sestavo šolskega omrežja ter ustanov za izobrazbo odraslih z razvojem in potrebami gospodarstva in drugih družbenih dejavnosti po kadrih, bomo morali v naslednjem obdobju posvetiti posebno pozornost hitrejšemu razvoju strokovnih šol. Za to je treba upostaviti bolj elastičen in bolj raznolik sistem šolanja strokovnih kadrov, ki bodo omogočili kar najbolj racionalno uporabo investiranih sredstev; d) za zboljšanje strokovne izobrazbe aktivnega prebivalstva se moramo v širšem okviru lotiti šolanja, strokovne izobrazbe in Iz* popolnitve kvalifikacije aktivnega prebivalstva v gospodarstvu in drugih družbenih službah. V tej zvezi moramo ukreniti vse potrebno za bolj organizirano delo v šolanju odraslih, zlasti z razvijanjem ustanov za izobrazbo odraslih, z bolj organiziranim in bolj sistematičnim delom gospodarskih, prosvetnih in drugih organov, organizacij in ustanov za strokovno in gospodarsko izobrazbo odraslih. ZNANOST IN KULTURA a) Z investiranjem ■ v kulturo je treba okrepiti predvsem dejavnost tistih ustanov, ki so bistvenega pomena za množično Izobrazbo ljudstva (knjižnice, kinematografi, domovi kulture, ljudske in delavske univerze in pod.) ter zagotoviti sredstva za zgraditev objektov za tiste kulturne ustanove, ki po svojem pomenu in dejanskih potrebah to nujnost zahtevajo. Prav tako moramo v okviru rednih izdatkov za kulturne ustanove zagotoviti nujno potrebne materialne izdatke za njihovo normalno funkcioniranje; b) znanstvene ustanove moramo v večji meri usmeriti na obravnavanje problemov, neposredno povezanih z našim gospodarskim in družbenim razvojem. Bolj sistematično se moramo lotiti konsolidacije stanja v sedanjih ustanovah, nove pa upostav-ljati v skladu z dejanskimi potrebami ter materialnimi in kadrovskimi možnostmi. TELESNA KULTURA Večja sredstva kakor doslej moramo zagotoviti za zgraditev objektov za šolanje strokovnih kadrov in za pospeševanje množičnih oblik telesne kulture, In sicer predvsem v mestih in Industrijskih središčih. ZDRAVSTVO a) obseg investicij v zdravstvu mora kriti potrebe, izvirajoče iz prirastka in spremembe sestave prebivalstva ter zagotoviti obnovo in izmenjavo obrabljenih zmogljivosti; (Nadaljevanje na 4. strani) PERSPEKTIVE SPLOŠNE POTROŠNJE IZ RESOLUCIJE ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE PERSPEKTIVE SPLOŠNE POTROŠNJE (Nadaljevanje s 3. strani) b) preventivi v zdravstvu moramo posvetiti znatno večjo po-Eornost in v ta namen v okviru skupnih sredstev za zdravstvo zagotoviti tej službi znatno večja sredstva, da bi se povečale zmogljivosti ustreznih zdravstvenih ustanov, zboljšala kakovost dela osnovnih zdravstvenih ustanov, zdravstvenih postaj in domov ljudskega zdravja, povečati število zdravstvenih kadrov v preventivni službi > usfenavljanjem novih šol in večanjem zmogljivosti šol, ki jih že Imamo, ter s tem zagotoviti hitrejši razvoj te službe; c) spričo važnosti in učinkovitosti obveznega zdravstvenega zavarovanja moramo postopoma preiti na zdravstveno zavarovanje doslej Se nezavarovanega prebivalstva. V prvi etapi bomo morali delno zdravstveno zavarovati kmetijske proizvajalce. Podpirati in olajšati je treba razvoj različnih oblik prostovoljnega zavarovanja. SOCIALNO SKRBSTVO a) težišče v izgradnji ustanov socialnega skrbstva moramo položiti na ustanove v okviru stanovanjske skupnosti in v okviru stanovanjske izgradnje, in sicer predvsem na otroške ustanove ter razne služnostne servise, s katerimi bomo razbremenili zaposleno mater ln družino; b) urediti moramo sistem socialnih pomoči in jih preskrbeti ■ vsemi potrebščinami za tiste, ki so jim nujno potrebne; c) šolati strokovne kadre, ki se bodo ukvarjali s socialnimi problemi. SOCIALNO ZAVAROVANJE a) razširitev pravic ln kroga s socialnim zavarovanjem zaščitenih mora biti odvisna od splošnih možnosti in osebnega prispevka f^varovancev. Pravice zaposlenih ljudi,- ki se šele delno vključujejo V.družbeno proizvodnjo, je treba vezati na stopnjo tega vključevanja, trajanje njihovega delovnega staža in druge za njihov so-odnl status važne pogoje; b) zgube v proizvodnji zaradi velikega števila invalidov mo-IffTno zmanjšati z zboljšanjem zdravstvene službe (zlasti preventive), s pospeševanjem higienske in tehnične zaščite dela in rehabilitacijo invalidov; C) pravilnejši odnos otroških doklad nasproti plačam zavarovancev moramo doseči s postopnim zviševanjem plač pri isti vi-Unl otroških doklad. STANOVANJSKA IN KOMUNALNA DEJAVNOST a) da bi uspešneje premagovali pomanjkanje stanovanj, da bi dosegli nujno potrebno zamenjavo sedanjega stanovanjskega, sklada ln bili kos naraščanju potreb po stanovanjih zaradi naraščanja Števila prebivalstva v mestih in industrijskih središčih, moramo nenehoma večati investicije v stanovanjsko izgradnjo, zlasti pa v Izgradnjo skromnih stanovanjskih prostorov; b) v komunalni dejavnosti moramo zagotoviti izmenjavo osnovnih skladov in kriti potrebe po razširitvi komunalnih skladov v zvezi z nadaljnjim naraščanjem števila prebivalstva in stanovanjsko izgradnjo; c) da bi zagotovili čim popolnejšo izpolnitev nalog v stanovanjski ln komunalni Izgradnji, moramo storiti ustrezne ukrepe na področju gradbeništva, industrije, obrti ln drugih sektorjev. DR2AVNA UPRAVA IN JAVNE SLUŽBE r v državni upravi ln javnih službah moramo zagotoviti boljšo opremljenost in večjo mehanizacijo dela, kakor tudi popolnejše kvalificiranje strokovnega kadra. Kakovost dela v državni upravi moramo zboljšati ob istočasnem kar največjem varčevanju. V zadnjem delu resolucije o sistemu finansiranja splošne potrošnje je rečeno: 1. Navedene naloge v razvijanju dejavnosti ln služb na področju splošne potrošnje lahko bolje izpolnimo in sredstva, ki jih dajemo za splošno potrošnjo, bolj racionalno uporabimo samo, če bomo na tem področju še nadalje razvijali sistem družbenega upravljanja. Glavni nosilci družbene dejavnosti na tem področju’ morajo biti komune in posebni organi družbenega upravljanja na posameznih področjih in v službah, ki bodo samostojno odločali o obsegu, sestavi in načinu zadovoljevanja potreb na torišču splošne potrošnje. Samo tisto dejavnost, ki zahteva enotno ukrepanje na širšem področju — okraja, republike ali federacije — naj prevzamejo ustrezne politične teritorialne enote. In tedaj bomo lahko dejavnost teh politično teritorialnih enot največkrat omejili na določanje splošne politike in splošnih odnosov, njihovo konkretno uresničevanje pa prepustili komuni ali posebnim organom družbenega upravljanja. Družbeno upravljanje lahko pokaže svoje prednosti v organiziranju splošne potrošnje — v modernizaciji dodatnih sredstev za to potrošnjo, v njihovi racionalni uporabi, v upostavljanju pravilne sestale te potrošnje, v pravilni razporeditvi zmogljivosti in služb — samo če damo temu upravljanju ustrezno materialno podlago. Komune in posebni organi družbenega upravljanja se morajo zato v večji meri finančno osamosvojiti z ustreznim deležem v družbenih sredstvih, ki jih zbirajo sami, in s prostim razpolaganjem s temi sredstvi. Sistem finansiranja splošne potrošnje moramo v tem smislu nadalje razvijati in prilagoditi potrebam po razvijanju družbenega upravljanja oziroma potrebam kar naj-večjega razvijanja splošne potrošnje v skladu z danimi možnostmi. 2. Sredstva za splošno kakor tudi za vsako drugo potrošnjo zbiramo v proizvodnji in zato moramo samostojno finansiranje te potrošnje bolj neposredno povezati z uspehi, doseženimi z lastno gospodarsko dejavnostjo državljanov, ki jim je ta potrošnja namenjena, oziroma tudi z dejavnostjo v drugih družbenih dejavnostih, če je njihovo finansiranje na ta način povezano s proizvodnjo. Tudi na tem področju potrošnje moramo uveljaviti načelo razdelitve po delu. Na tej podlagi bomo dali tudi tej potrošnji naravni vir sredstev, bolj bomo spodbujali pobudo in zanimanje državljanov za njihovo bolj racionalno porabo, ta potrošnja bo bolj neposredno usmerjena po poti zadovoljevanja tistih potreb, ki bodo prispevale k nadaljnjemu gospodarskemu razvoju. Povezovanje splošne potrošnje z lastno gospodarsko ln drugo družbeno dejavnostjo državljanov, ki jim je namenjena na načelu razdelitve po delu lahko smotrno dosežemo bodi po poti finansiranja te potrošnje s prispevki, ki se plačujejo iz osebnih dohodkov, bodi z organiziranjem posamezne dejavnosti tega področja na poslovnem načelu — da neposredno plačujejo svoje storitve tisti, ki te storitve dejansko uporabljajo. V obeh primerih so viri sredstev za splošno potrošnjo posebni dohodki državljanov V teh dohodkih morajo biti razen plač v nadaljnji stopnji zapopadeni tudi vsi prispevki oziroma zvišane cene za druge dejavnosti in službe splošne potrošnje. Ce so storitve ustreznih dejavnosti namenjene gospodarskim organizacijam, so lahko viri za finansiranje take potrošnje tudi sredstva teh organizacij. Na tej podlagi je treba finansiranje tistih dejavnosti in slu&b, kjer uporaba njihovih storitev ni predvsem splošnega značaja, marveč jo lahko prepustimo tudi svobodni izbiri in presoji državljanov, prenesti z družbenih sredstev neposredno na osebne dohodke, t. j., da Se sami državljani odločajo za uporabo ustreznih storitev In jih plačujejo iz svojih sredstev. V podobnih dejavnostih, kjer ima skupna potrošnja določene prednosti, kjer pa vendar ne gre za' individualno uporabo njihovih storitev, je treba finansiranje družbenih sredstev kombinirati z delnim plačevanjem storitev In z osebnim dohodkom po dejanski porabi teh storitev, tako da se delno plača cena po obsegu in kakovosti storitev, ki smo Jih deležni, delno pa krijemo stroške iz skupnih sredstev, katerih vir so tudi osebni dohodki. Dejavnosti in službe, ki so splošne koristi ali ki jih ne uporabljamo individualno, bo treba tudi v prihodnje finansirati iz družbenih sredstev, toda tudi tedaj, če gre za potrošnjo na določenem področju, bo treba ta sredstva zbirati iz prispevkov v breme osebnih dohodkov državljanov tistega področja. Sedanje oblike zbiranja sredstev za splošno potrošnjo, ki ne ustrezajo tem načelom, kakor so sedanji dohodki proračuna iz dobička gospodarskih organizacij in podobni dohodki, bo treba zamenjati z oblikami, vezanimi na osebne dohodke, kakor smo že uvedli prispevke na osebne dohodke v delu gospodarstva, takse in tarife za uporabo določenih storitev, davek na promet v trgovini na drobno in podobne oblike. Dejavnosti in službe, ki se nanašajo na vso skupnost, kakor so dejavnosti in službe, ki jih opravlja federacija, delno pa tudi ostale politično teritorialne enote, bodo lahko imele tudi v prihodnje svoj vir sredstev v posebnih oblikah razdelitve dohodka gospodarskih organizacij, če prispevki posebnih dohodkov ne zadostujejo tudi za to potrošnjo. Ta načela zbiranja sredstev za finansiranje splošne potrošnje je treba uveljaviti postopoma in brez občutnejših motenj v odnosih razdelitve, ki bi utegnili neugodno vplivati na normalni potek družbenega procesa reprodukcije. Zlasti ne bo potrebno, da bi šli v prenašanju finansiranja splošne potrošnje družbenih sredstev neposredno na osebne dohodke v skrajnost in zahtevali zmerom polno ceno ustreznih storitev ali še manj taksno ceno, ki bi omogočila samostojno finansiranje tudi razširjene reprodukcije v tej dejavnosti. Za učinkovitejše finansiranje splošne potrošnje bo dostikrat zadostovalo, da zagotovimo večjo participacijo uporabnikov storitev z njihpvimi osebnimi sredstvi, v nekaterih dejavnostih pa zbiranje skupnih sredstev dostikrat zagotavlja njihovo bolj racionalno uporabo in pravilnejši razvoj teh dejavnosti. V uveljavljenju teh načel lahko uporabljamo različna pota na področjih posameznih komun oziroma različne načine za posamezne dejavnosti, zmeraj pa moramo upoštevati konkretne pogoje. Končno odločanje o virih finansiranja posameznih dejavnosti — v kolikšni meri bomo plačevali cene ali tarife za njihove storitve iz sredstev slehernega uporabnika, v kolikšni meri iz splošnih prispevkov, taks ali davkov in pod. — je treba prepustiti komuni ali posebnim organom družbenega upravljanja oziroma samim državljanom. 3. Finansiranje splošne potrošnje iz osebnih dohodkov, ki jih imajo državljani posameznih področij od svoje gospodarske ali druge družbene dejavnosti, dopušča, da se to finansiranje na teh področjih ali v posameznih dejavnostih in službah v večji meri osamosvoji. V zvezi s to potrebo večinoma odpade potreba po administrativni razdelitvi sredstev, oziroma potreba, da .finansiranje mnogih dejavnosti in služb na področju splošne potrošnje vežemo na proračune. Komune in posebni organi družbenega upravljanja v posameznih dejavnostih in Službah lahko na tej podlagi bolj prosto razvijejo svojo dejavnost in bolj samostojno razpolagajo s sredstvi, ki jim po splošnih družbenih odnosih razdelitve pripadajo. Ustanove in organizacije, ki opravljajo svojo dejavnost za posamezne uporabnike in ki lahko stroške svoje dejavnosti v celoti ali večinoma krijejo iz cen njihovih storitev, je treba povsem ločiti od proračuna in organizirati kot samostojne poslovne organizacije, ki razpolagajo s potrebnimi sredstvi za svojo dejavnost in jih reproducirajo iz svojih dohodkov, delno pa morda tudi iz dotacij in regresa iz družbenih sredstev. Na ustrezen način je treba osamosvojiti tudi vse tiste dejavnosti ih službe, kjer njihove storitve v celoti plačujejo določeni uporabniki v obliki splošnih prispevkov in kjer lahko sami neposredno razpolagajo z njihovimi' skupnimi sredstvi, kakor n. pr. že zdaj v socialnem zavarovanju. Tudi za tiste službe, ki so namenjene večidel gospodarstvu, kjer je moč določiti posebne dohodke iz sredstev gospodarskih organizacij, ki uporabljajo te službe, in kjer te službe organizirajo posebni organi družbenega upravljanja, se lahko osamosvoje posebni družbeni skladi, ločeni od proračuna politično teritorialnih enot s posebnim režimom uporabe sredstev iz teh skladov. Tako je moč proračunsko potrošnjo omejiti na ožje okvire in mnoge potrebe, ki jih-zdaj finansiramo iz proračuna, kriti iz drugih sredstev. Vendar pa morajo proračuni ostati’ splošni instrument za finansiranje splošne potrošnje v tem smislu, da finansiramo iz njih vse tiste dejavnosti in službe,, ki jih še ne.moremo na enega izmed omenjenih načinov osamosvojiti, kakor tudi ostale dejavnosti in službe, kadar sredstva, ki jih posebej zberemo v samostojnih oblit kah finansiranja, ne zadostujejo za kritje prioritetnih potreb na tem področju potrošnje. PrOraČtin bo moral v tej zvezi finansirati redno ne samo potrebe državne oblasti in uprave ter potrebe narodne obrambe, marveč tudi tiste dejavnosti in službe, ki so splošno koristne za vso skupnost in katerih finansiranje ali uporabe ne moremo prepustiti prosti volji in izbiri posameznikov. Potrebno pa je, da tudi v okviru proračunskega finansiranja damo večjo finančno možnost ustanovam z družbeno upravo, tako da določimo v osnutku proračuna samo globalna sredstva, potrebna za opravljanje ustreznih dejavnosti in prepustimo organom družbenega upravljanja, da bolj samostojno razpolagajo z danimi sredstvi, da prenašajo neporabljena sredstva iz enega leta v drugo, da samo- stojno razpolagajo s svojimi morebitnimi dohodki, do dobn0, darili tretjih oseb, da ustanavljajo svoje posebne skladel p tu(jj Finansiranje investicij na področju splošne Pot , kredit- kadar jih finansiramo iz proračuna, je treba z uP0Ij.. obdobje nega mehanizma bolj enakomerno porazdeliti na dal] tejj0Jih in tako zagotoviti enakomernejši obseg finansiranja krediti- lastnih dohodkov slehernega Investitorja. Vir sredstev drugih ranje so lahko tudi sredstva družbenih investicijsKin katerih gospodarskih skladov ali dolgoročna bančna sredstv;nte za bi bilo treba z družbenimi plani zagotoviti posebne kon s ;nve-investicije zunaj gospodarstva. Pri finansiranju g°sP. hudo- sticij na področju splošne potrošnje (ceste; regulacije v t-c;jSiuli urnikov in podobno) lahko finansiranje iz družbenih inv skladov opravimo tudi brez obveznosti glede P?Yr®, samo* 4. S finančnim sistemom je treba zagotoviti čimv j ^ot stojnost komun tako glede njihovih proračunskih sreas ’ ebni tudi glede sredstev, s katerimi bodo samostojno razpolaSlužbah n® organi družbenega upravljanja v raznih dejavnostih m ^lo-področju komun. Komunam je treba zagotoviti bolj sy°° Hnhodk°7 Čanje o odnosih in oblikah v končni razdelitvi osebnin m p0d-družbenih sredstev, namenjenih splošni potrošnji na nji * wve jo-ročju. Komuna naj sama v okviru splošnih odnosov T.az _g;ranjeifl loči najbolj pravilno razmerje med nepravilnim fin i g pri-potrošnje iz osebnih dohodkov ter osrednjim finansiranj . j{vaml spevki, taksami,, davki na promet trgovine na drobno, s]Užbe in podobno, kakor so pač razvite posamezne dejavnosti na njihovem področju, kolikšni so osebni dohodki nJenl“.h nov oziroma v skladu s svojimi konkretnimi pogoji nasp ';e jjo- V mestnih občinah je treba posebej orhogočiti ra zv J ja munalnih služb tudi na račun pobiranja mestne ren .e.h vem pod-gospodarske organizacije in druge ustanove,_ ki na njin s^oritve-ročju uporabljajo komunalne naprave in službe, placiij^ V prispevkih iz osebnih dohodkov, ki se določijo v spio unam piših ali družbenih planih višjih političnih enot, je treljraj0, in trajneje zagotoviti delež, ki ustreza potrebam, ki jih fin“. -u pojim tako omogočiti bolj perspektivno politiko v raz v j trebnih služb in dejavnosti na področju komune. t-rjtorialnih Finančno samostojnost komune in drugih politično t ^ jn enot je treba doseči s trajnejšimi odnosi v razdelitvi =P ‘t0]ne skupnih dohodkov. Kadar je to možno, je treba uve . ma posa* oblike virov iz dohodkov za posamezne proračune ozir ^j.eba mezne dejavnosti in službe, pri skupnih dohodkih pa ' ferito-s splošnimi predpisi določiti najmanjši delež vsake P01™ * so-rialne enote, v katerem višje politično teritorialne enot ^or delovale. Ta najmanjši delež v skupnih oblikah . ^odlcO* so dauek na dohodek ali splošni prispevki iz osebni” . jjjov v in drugi, bi moral ob splošnih samostojnih oblikah a j^jfno povprečju zadostovati za finansiranje potreb ustreznm _^zvlt® teritorialnih enot. Za potrebno pretakanje sredstev iz 00 ] ^ feti v nerazvita področja bi skrbele višje enote iz svojega d naH)en. skupnih dohodkih ali iz posebnih dohodkov, W.gre ,.vAlrraii Pr^' Na posameznih področjih bi lahko republika ali o ■ pustili oži im enotam sredstva tudi nad določenim spios- j ne. murnom, kar je odvisno od potreb, ki jih republika ali srejsteV posredno finansirajo, oziroma od potreb za pretakanj,]^ re-z enih področij na druga. Tako bi tam, kjer so orjpadUi publik ali okrajev, ki bi jim po splošnih odnosih razd? _resežek P° večji od prioritetnih potreb, ki jih sami finansirajo, ta p enakih merilih prepustili ožjim politično teritorialnim e zjasti Na teh načelih finansirania splošne potrošnje je in komuni v večji meri prepustiti, da samostojno doloca tafcfn**1 obliko dohodkov svojega proračuna in,svojih skladov. j0sr>ih dohodkih, ki jih uvedejo komune po lastnem sklepu ^”^_.p rn0i-e]o predpisov o razdelitvi, višje politično teritorialne enote sodelovati. < ... ^--nslran?9 5. Družbi kot celoti je treba tudi v takšnih pogojih f ■ v v£,eh zagotoviti vpogled ,v razvijanje celotne splošne. »otrosru * ^ zb;. oblikah samostojnega finansiranja, kakor tudi nadzor?^ ^ru?be-ranjem in uporabo družbenih sredstev na tem Poreci obra?un nega življenja. Zato je treba družbeno evidenco, f'nan ., .n siti?b in družbeno nadzorstvo nad poslovanjem vseh or.gan f.'^arlc;jranj3 na tem področju prilagoditi tem oblikam samostojnega ’ .f0gnje-oziroma družbenemu upravljanju na podrofiu splošne n .^pjsotf, Zvezni izvršni 9w»t naj pripravi osnutke zakonsV’jtnerti s katerimi bomo tiv**Havtt1 potrebne spremembe v “n __„0tovil‘ stemu na teh načelih, kakor tudi predpisov, ki bodo potrebno evidenco In družbeno kontrolo. Pred praznikom naprednega človeštva Pogovor s predsednikom komisije za proslavo 40-letnice Oktobrske revolucije Rodoljubom Čolakovič0111 Beograd, 18. oktobra (Tanjug). Predsednik komisije za proslavo 40-letnice Oktobrske revolucije, podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Rodoljub Čolakovič je sprejel urednika >Tanjuga< in mu v daljšem pogovoru pojasnil, kako bomo v naši držaoi proslavili 40-letnico Oktobrske revolucije. »Proslava 40-letnice Oktobrske koledarjem dogodkov, z literarni-revolucije bo v Jugoslaviji zelo mi oddajami, zlasti s prispevki svečana in vseljudska, kakor tudi naših udeležencev Oktobrske re-zasluži,«_ je rekel predsednik ko- volucije, zlasti pa z zelo za ni miri pfO' predavanjih marljivo delajo prek osebne sekretarke Fo*^Ielidele' svojih društev tudi novinarji. sveta1 pripravlja SP° ,„iucije. žendcev Oktobrske revolucij OBSE2NA ZALOŽNIŠKA _TT *« GLEDALIŠČA, FILfl* RAZSTAVE ^ Razume se, da boffi?Y ifl slavi izkoristili tudi gl ^oC,0 pri" DEJAVNOST misije Rodoljub Čolakovič. »Ta, vim veliki praznik naprednega člove- z štva pri nas že proslavljamo. Or- j ganizacijo proslave smo zasnovali j zelo široko, tako da sodeluje vsa dežela in da bo temu posvečeno i vse leto. Naše politične in družbene organizacije — Zveza komunistov, Socialistična zveza delovnega ljudstva, Ljudska mladina ter druge družbene in stanovske organizacije v proslavi Oktobra po pravici vidijo svoj praznik.« »Oktobrska revolucija,« je nadaljeval tov. čolakovič, »je bila močna pobuda za ustanovitev revolucionarne partije delavskega razreda naše dežele — Komunistične partije Jugoslavije. KPJ, ki se je kalila v dolgoletnem boju, pridobivala čedalje več novih izkušeni in dobivala iz delavskega razreda in ostalih ljudskih slojev vedno nove borce, se je pod Titovim vodstvom usposobila, da je v prelomnem obdobju zgodovine narodov Jugoslavije postala organizator in voditelj vseljudskega osvobodilnega boja proti fašističnim osvajalcem in izdajalski bur-žoaziji. TISK, RADIO IN PREDAVANJA »Ali izidejo o Oktobru tudi kaka književna dela?« »O tem sem prav zdaj hotel »fm Gledališča in film bo°0 ^ed govoriti. Predvidena je zelo ob- kaz0Vala dela, ki so nast..koj V° glasbenim ‘delotn programa, sežna založniška dejavost. Komi- oktobrsko revolucijo ali revolucionarnimi pesmimi in siJa za proslavo bo predvsem iz- njej. Po prizadevanju vi- dala .Spomenico Oktobrske revo- nad sto krajev JugoS ^u‘. ^ lucije1, za katero so prispevki že r.pnin v Oktoor^, 0 v tisku. Ne moremo biti zadovoljni s tistim, kar smo našli, toda .Spomenica* bo vendarle zelo zanimiva in našo javnost bo seznanila z važnimi momenti revolucije. V .Spomenici* bodo objavlje- ... , ni članki cele vrste uglednih ljudi Jurski revoluciji,« Je rekel po svetu ln pri nas o Oktobrski J “ J Čolakovič. „osvetila svoje izdaje in oddaje zelo dobro opravljata svoj delež posla. Članki so številni in dobri. Tisk in radio bosta tudi v prihodnje spremljala potek in razvoj Oktobrske revolucije. Radijske postaje dajejo s priložnostnim Podoben, bogat program imajo pripravljen tudi ostale večje delavske in ljudske univerze v deželi. Uporabili bomo tudi ustne novine kot novo obliko, v kateri se bo ljudstvo Seznanilo z Oktobr- sredno v revoluciji ali pozneje. Založniška dejavnost bo zelo bogata in raznolika. Mnoga založniška podjetja bodo izdala dela politične, znanstvene in spominske literature, kakor tudi beletristiko, posvečeno Oktobru in Leninu. .Kultura* bo izdala knjigo ,Lenin 1917*, zbirko člankov, povezanih z dogodki tistega leta, in knjigo .Spomini na Lenina*, spomine Klare Zetkin in drugih. ,Nolit* bo izdal knjigo esejev o Oktobrski revoluciji izpod peresa Miroslava Krleže ter več del sovjetskih pisateljev, ki jih je navdihnila revolucija: ,Rdeča konjenica* izpod peresa Babelja, ,Gola leta* izpod peresa Pilnaka, povesti namerava izdati knjigo Krupske ,0 Leninu* in pri nas še neobjavljeno Leninovo delo Teorija o družbeni reprodukciji* kakor tudi jubilejno izdajo .Pariška komuna*. .Narodna knjiga* bo izdala dve zbirki dram s tematiko iz revolucije, roman -Veresajeva ,Na neprehodnih tleh* in .Spomini na doljub »Kako pa 7. november?« bomo Pr°sla' ...sJ1 n0venibr)n ? »Na predvečer 7. in na ta dan bodo v Beogra“h ^ vseh republiških ini0 stih, v večjih gospod«**1 lektivih in ustanovah akademije. . d toV**r »Naposled,« Je £"Lyii 1JU4 Čolakovič, »smo P.r.i.P® ^est, ve., skim odborom ve^I“ . , okra) jih industrijskih središC ter nih mest, naj nekat®£L obje*5*! kulturne in pr°f^_. = reVolu<$„ imenujejo po Okto, iu )e ali Leninu. V tem ^g0g0V. sproženih že več P' 0 ali vem, ali je že skleni dot,il b}3} šele za predlog, naj . lme Borisa Pasternika. ,Rad*, var v Novem Beog Dedinjs ipske nlnov bulvar, sedanji (inen0vai bulvar pa naj bi lucjje. Bulvar oktobrske rev sre- V Trbovljah, n^a 0vali dišču Slovenije, so nn m0tWij trg po Leninu. Ce v & proučuje Mestni 0 taVitvi sP°' gradu predloge o P misel ) menika Leninu, v ^ zagret)U' , predavanji, radijskimi dramami, sko revolucijo. Tu, kakor tudi v ' Lenina* izpod peresa Leninove bila sprožena tudi v ZDRAVSTVO V LUCI KOMUNALNEGA SISTEMA Zdravstvo in človek SKRB ZA ZDRAVJE JE ČLOVEKU NAJBLI2JA, ZATO SO TUDI USPEHI DRUŽBENEGA UPRAVLJANJA V ZDRAVSTVU IZREDNO VELIKI Principi, ki jih je utrdil na vseh področjih gospodar-•kega in družbenega življenja komunalni sistem, so^ našli svoj odmev tudi v zdravstvu. V primerjavi s prejšnjimi nam nič koliko dejstev govori o sedanjem napredku — bodočo smer pa nakazuje nadaljnji razvoj preventive, mreže zdravstvenih ustanov in šol za zdravstvene kadre. V BOLNIŠNICAH 2900 POSTELJ bolnih. Posteljni fond v porod-VEC Hišnicah je omogočil, da rodi se- Stati«*;x . , • , da j že 62 °/o žena v porodnišnicah, ko «mn • 1 Pr?.? 0 tem, ka- medtem ko jih je v teh ustano- novoze-J z?dPJ'h Petih letih z , vah rodilo 1949. leta le 35 »/o. britvi' T bolnišnicami in j Občinski proračuni za, zdravstvo vilo s!anh Povečali šte- omogočajo zdravljenje v bolniš- slednii^ 1Šklh P°stelj' ' on ji: Število postelj je na- ... j . * duševne bolezni Mia, »ferna?r°m ,mamo il v bodo da- tihv£aodnjihle- *a na^ Tr sredstva »Jo jJ*** grad- v'flitnn * sliki sest,.. met‘icinske kovnLmed st™- n,I» Pogovorom no tlr bolne D°vih ^u»jah IVštr c s sodobno tehniko S kreditom 107 milijonov francoskih frankov borne I uvedli najnovejši način eugonskega varjenja bar-| vastih kovin % Društvo za varilno tehniko LRS d Ljubljani je pretekli m teden d imenu 40 industrijskih podjetij iz vse države skle- m nilo v Parizu pogodbo, ki zagotavlja tehnično pomoč t ran- m cije za uvedbo argonskega varjenja v naši industriji in do- S bavo potrebnih naprav, za kar je odobren revolving kredu J v znesku 107,4 milijona francoskih frankov. J OMOGOČENA BO Metalna Maribor, Iskra Kranj jVEČJA UPORABA ALUMINIJA ^-«5, 0 V INDUSTRIJI montaža — Maribor, Tomos —• H Argonsko varjenje je posebna Koper, Karoserija — Ljubljana, ([tehnika električnega obločnega Motomontaža — Novo mesto fvarjenja barvastih kovin, pri če- SKIP — Vižmarje, Ladjedelnica jjmer dovajamo na mesto varjenja Piran, Motor — Škofja Loka m ■ nevtralni pliin (večinoma argon, Žičnica — Ljubljana. #ki se kemično ne veže), da zašči- ar PON Btimo električni oblok in staljeno __ . T T r^rvnn’ % kovino pred vplivom zraka. Pri BOMO PRIDOBIVALI DOMA ■tem varjenju niso potrebni po- Za varjenje potreben argon Tjjsebni praški ali oplaščene elek- bomo doma pridobivali iz zraka, fitrode. Plin argon se dotaja na ki vsebuje 0,5% tega nevtralnega JPmesto varjenja iz jeklenke po plina, in sicer ob vtekočinjenju Tjcevi skozi elektrodno držalo. Ta zraka pri temperaturi okrog ■način varjenja omogoča kvalitet- igo stopinj pod ničlo. V obstoje- Jfno in brezhibno varjenje alumi- čom obratu za vtekočinjenje zra- t............... Unija, njegovih zlitin, bakra, mede- ka oziroma pridobivanje kisika ve Na podeželju odpade še ved- bomo v bodočih letih dali ve-fnine in specialnegai jekla, kar do- in dušika v tovarni karbida in iranzacija ic- ' gP število prebivalcev na lika sredstva za nadalnjo grad-fslej na bilo mogoče. Tako bomo cianamida »Dalmacija« v Dugem službe z osno- ™ Jzdravnika, ker moramo njo šol. V Ljubljani so že začeli jmocno povečali uporabo aluim- Raiu pri Splitu bodo zaradi Juvanjem zdravstvenih domov po axunaij da ie v mestih več graditi novo poslopje za šolo za=mja n. pr. v ladjedelst\u, kjer se dobivanja argona postavili še do-- - * --vzeli skrb ne j® ;Q^ ip Hlo v Ldnjemedicinske kadre. f aluminij čedalje bolj uporablja, datno argonsko kolono, za kar bo |§za zmanjšanje mrtve teze ladje, instalacije dobavilo imenovano V^rin „1 npnnr i*nn t mm V nRTT? lprf gradnji železniških vozil, v francosko podjetje. Z uvedbo pro- jih je okrog 1300, od tega OKROG 3600 LJUDI V DRUZ^^. kem,ični in.d,istriji za grad- izvodnje argona bo odpadla tudi specialistov. BENEM UPRAVLJANJU gnjo rezervoarjev iz aluminija potreba uvoza tega plina za pol- Ker imamo še vedno premalo • razne ukre-Kn- Pr- za solno kislino ali žveple- menje električnih žarnic. Napra- srednjega medicinskega kadra, ^ v zdravstvu ref no kislino), v elektroindustriji, ve za proizvodnjo argona bodo ---------------------------------- izreklo okrog 5600 ljudi, ki so-SPn gradnji lahkih konstrukcij iz postavili v 18 mesecih, dotlej pa delujejo v družbenem upravlja-lalumimja tCT v proizvoclnji raz- kodo zagotovljene potrebne koli- niu Samo v upravnih odborihKnlh , gospodinjskih in tehničnih čine argona z dobavo polnih zdravstvenih ustanov sodelujef P^dmetov. jeklenk iz Francije 2495 državljanov — število se= POCODRA S POD TET TEM • Hkrati s P<>g<>dbo o dobavi nanaša na minulo 4eto - od tegaf T ur “^prav za pridobivanje argona, okrog 700 žensk. Skupno je imeloj? , ? • j jeklenk m varilnih naP|j& J 346 upravnih odborov 2443 sej-1 Po pogodbi s francoskim pod- sklenjena se dodatna pogodba, po Ujetjem »Lair Liquide« odpade od kateri bo slo sedem tehnikov in cMPTMn?n izvemlk?fkonksuukctio 1 medicine ni treba biti v strahu, metalurgije že 110.000 ?“ ?a...rel1 predilnic •zameniaii ho- da bi ne dobili dela in zaposlit- v istem razdobju 89.000 ton). k t iastarii predilnic. Zamenjali bo-d«f*rih ip ,,!n izrabljene stroje, od »1 sttoii? ' staxih že blizu SO let, s> irali Partta pa bodo rekon- i1 .obnovili z novimi sedi? rekon«e V Čeprav gre tu za 61->«tii"StfukcMo, se pravi le za na-.'•li, sp .^rabljenih strojev z no-®°vih zaradi večjega učinka ®tMzvod„°^ev Povečala hkrati tudi ?? 3940 ?ia 'etno za 600 ton ali 18 */« st ltvali?il ob istočasnem zboljša-J.tuitane S in asortimana. Rekon-£ 0«>>UMv®red,lnice ne bodo niti po JValiteti niti po asortimanu in \/0(i!!rnhi^a<>stu^ale za docela novimi f°nstruJr}. Predilnicami, stroški re-.,s oaoharb‘'° razen 149,5 milijona ■»lila, ?,renega investicijskega po-iis "‘h m8? bo vrnilo v dveh polsni ‘astniS etah> še 244-7 niilijona Nietiu sredstev. Razen tega je ??s°jilo 0,n„ elno zagotovljeno 5e oh. !., milijona din za pove-5 2S>tjenii hlih sredstev v zvezi z iH v Proizvodnje. Tako bo- ;*‘i riborski tnvarni VBPM vlo- M. N. j Tiho in mirno je na pokopališču junakov, čeprav se pomika na tisoče hvaležnih prebivalcev svobodnega Beograda po ozkih, z 'rdečim peskom posutih stezicah, da se poklonijo posmrtnim ostankom junakov ter polože cvetje in zelenje na grobove fantov, NA GROBOVIH OSVOBODITELJEV BEOGRADA ■VEČNO ŽIVI V NAŠIH SRCIH _ ki jih matere iz daljnih krajev ne morejo \/a pragu obletnice osvoboditve Beo- in dekleta, padle na totopt^datts^mi zrahlfale Smljo borceiTepadmnerl al1tetne obutve bo v še večji ■ vrednost prodzvod- ?in *a 31 •/. na 2 milijardi i a 146 j ' ?azen odobrenega poso-i! le v^,V>iliJona im, ki ga bo pod-v"1’0 v štirih polletnih anui- 5? 65 ~*a.rckonst-rukcijo P°raT zase je velika in slavila zgodovina. Vsaka Beograda, pokopanih na tem mestu, kjer ža/osf ob spominu na tu pokopano mla-\kv<“ kllimga z gr adU~ hvaležni Beo- pripoveduje o junaštvu, ki ga nihče ni jim je hvaležni Beograd postavil velikanski do!tt Qiecjaš starko, skrušeno mater, kako j’ opeval, o romanu, ki ga nihče ni napisal spomenik in tako ovekovečil njihov spomin. gg :g zgrudila na grob edinega sina, ki je ” Dan je bil jasen, sončen in topel, ko da .Stojim na pokopališču naših osvobodi — - - - “ — ” ' ” », • Se ct , »civuusiruntiju v ^bU8i.,. m^*ionov din lastnih in SH^*tiii^ ”.sre^stev, naCelno pa je ft}LI^'>Hov02?’,reno tudl Posojilo 38 J*1 srPrtY. a,n za povečanje obrat->ks,1c1ir , v Tako bodo skupne in-aoL„,osn°vna in obratna sred-250 milijonov din. S „t je samo spominjal velikega letnice žalosti, ponosa in slave. Cvetja je l>ilo na mestnih ulicah mnogo. Belih krizantem, ko kri rdečih popkov vrtnic, nežnih rdečkastih gladiol v krasnih šopkih( ki so jih povezali spretni dekliški prsti, in pisanega poljskega cvetja — nespretno nabranega in povezanega s trakovi v šopke. Ljudje so nosili cvetje v isto smer. Kazalo je smer gibanja mnogih Beograjčanov, ki so tisto jutro hiteli po Pokopališki ulici proti njenemu koncu, kjer je bila že zbrana velika množica moških in žensk, stark, deklet in fantov. Med njimi so bili tudi naj- --------------------— mlajši, ki še niso v celoti razumeli pomena zastoJu spet naraščanje pre- bližnjega žalostnega doživetja in zato so s ^vortniproizvodn^e- Čeprav je naša veselo pomenkov ali. Bili so tudi starejši ^radl P£T°ga ,v po’et"lh — gimnazijci in srednješolke, ki jih je po K smv ve«iem obserguPkakor druga udeležbi na počastitvi spomina padlih bor- n»i,Vendar v Prvlh treh četrt- ceD čakala pismena naloga na temo >rla aP,re^Taa'\.Vjega/.a1lj8 mHidona pokopališču padlih osvoboditeljev Beo-v^^hi,,9’7'''1'več kakor lani v istem sradat. Povn,.„?vgustu m septembru je Topel ie bil ta oktobrski dan, kakor )e bilo toplo v. naših srcih v oktobru pred y°- Medtem ko so v Juliju trinajstimi leti, ko smo pozdravljali prvP %iesesali lansko proizvodnjo nflnilce draHe nam svobode. Toplo nam ii,'.6 voe50 ^"eptembn. '"JkopT^’ ie bilo. ker je sonce sijalo kakor sredi po-]antPremoga kakor v istem me- mladi. V naših srcih pa ni bilo pomladne ».‘^ustrH, 83 leta Zaloge premoga ra(]nsti. Naša srca so se krčila ob spominu “ leta. 11 80 letos večje kakor dru- ^ ki gmQ jjh m ^kat. V mislih K i Zdaj v Beogradu skoraj ne vidiš porušene zgradbe, pač pa povsod srečuješ lepa nova poslopja J U Uiti L OlC/ ClllUUllst J. 1 c*»rv Mihajlo Stojanovski, Milan Rodič ... Mnogo jih je. Jočejo matere tudi na grobu, na katerem ni imena sina edinca. Matere in sestre si z bolestjo v srcu brišejo sohe, ko polagajo cvetje tudi na grobove brez imen. Neznani borci so kakor lastni otroci. Mnogo materinih soh je teklo tisti dan po licih. Imena, imena, in mnogo napisov »Neznan borec< plošč, na katerih bereš, da počiva pod njimi skupina tovarišev, ki so skupno padli v srditem boju tu nekje, v predmestju Beograda. Dolg, predolg bi bil seznam, če bi hoteli našteti vseh dva tisoč imen. Koliko junaštva leži tu pod vsakim kamnom! Koliko neizpolnjenih želja, koliko načrtov in neuresničenih ciljev... fiho se pomikajo mimo dolge vrste Beograjčanov. pokrivajo grobove s cvetjem in tiho odhajajo naprej Tudi ko med mnogimi gomilami ne bo več nikogar, ko se po počastitvi spomina padlih borcev vsak orne k svojemu delu, pokopališče osvoboditeljev Begrada ne bo pozabljeno. Tu pokopani borci bodo večno živeli v naših srcih. Spomin nanje in hvaležnost sta čvrstejša in trajnejša od marmornega spomenika na pokopališču junakov. Dobrivoje Popovič -C E UlT O B N I O 8 Z O 6 N I K > N A PRAGU VOLITEV Brez ljudi ne bo mogoče V LETOŠNJEM ŠOLSKEM LETU MANJKA NAD TISOČ PROSVETNIH DELAVCEV Otvoritev sezone v Drami Danes, ko smo na pragu boja solviranih študentov Višje peda za novo šolo. ki naj bi vzgojila goške šole ter prirodoslovno-ma socialističnega človeka, smo nenadoma postavljeni pred vpra- šanje* Kje dobiti prosvetni kader? celo tisti, ki študirajo na matematično-prirodoslovni fakulteti tema ti čno-filozofske fakultete. Ra- matematiko, fiziko ali kemijo, čun pokaže, da nam trenutno rajši po dovršenem študiju od-primanjkuje za najnujnejše pri- hajajov razne poklice po pod- Prosvetni delavec, na čigar ramenih predvsem leži uspešna izvedba šolske reforme, je morda bolj ko kak drug delavec izpostavljen javni kritiki. Njegovo mere okoli 1000 učnih moči. To jetjih. Na razpise ljudskih od- delo je skrajno odgovorno, zato Nedavni razpis za učna mesta je velika številka, ob kateri se borov je navaclno premajhen od- na- osnovnih, srednjih in strokovnih šolah je poka/al. da potrebujemo za šolsko leto I957/5& 1303 učne moči. Za izpopolnitev teh mest 'je bilo po razpisu na velja zamisliti. Računati je tre- ziv, dostikrat pa ni niti intete-ba, da iz raznih vzrokov vsako sentov za razpisana mesta, leto izgubimo kakih 200 učnih y zadnjem obdobju se je pomoči, medtem ko v sedanjih po- vprefen fond pi„f v, podjetjih gojih ne moremo pričakovati dvjgnj] za nacf 20°/p, česar razpolago 220 absolventov učite- kakega posebnega priliva štu- prosvetni delali ljišč, 53 absolventov srednje vzgojiteljske šole in okoli 60 diplomiranih. a delno tudi samo ab- bili & E a bi bilo treba zanj poskrbeti olj ko doslej. Treba bo izboljšati njegov gmotni položaj, sicer grozi nevarnost, da bodo nekatere stroke tako rekoč izumrle. Novi ljudski odbori bodo morali skrbeti ne le za gospodarske donosne panoge, temveč bodo morali vso skrb posvetiti tudi prosveti. Pri sledji pa ne gre Važ no: dentčv na šole. ki tak kader iejn; Razen tega obstoji za de-vzgajajo. i . lavce v podjetjih možnost, da Za omiljenje jega kritičnega jjm podjetje priskrbi stanovanje, prosveti. Pri sledji pa , polazaja je predlagal avet za me(Jtem ko za prosvetne delavce samo za tehnične kadre, [šolstvo LRS poleg rednih sred- lV jem pogje(ju nj poskrbljeno, prav za prosvetne delavce v ož- stev, ki so zlasti- močnejše sti- £aj pomeni, nam najbolje jem smislu. Za izvajanje šolske pendiranje dijakov in slusateljev prjga dejstvo, da se je za eno reforme so potrebni profesorji in na učiteljiščih višji pedagoški učiteljsko mesto, razpisano nekje predmetni učitelji. Ce ne bo pri-šoli ter na tistih strokah prirodo- na Dolenjskem, kjer je bilo na liva v šole, ki nam dajejo tak slovno-matematično-filozofske ta- raZp0iag0 družinsko stanovanje, kader, tudi ne bomo imeli še kultete, ki imajo najmanj P n- javilo kar 15 prosilcev, medtem kmalu nove šole. Dosedanji ljud-l]‘Yf- povišanje kapacitete učite- ge sjcer gp]oh ne javljajo, ski odbori so temu važnemu ljišč \n večjo propagando za vpis Q]ec|e ,na težko in odgovorno vprašanju posvečali premalo skr- na omenjene šole, se izredna s]ujt,o prosvetnih delavcev bo bi. Da bi se stanje ne poslab- l^redstva, kot so sprejem gimna- vseka^j. treba v novem zakonu šalo, je treba zagotoviti prosvet- Knko sodite o DodDirnnlu Undsko-1 maturantov v učiteljsko Q javnjh nameščencih zagotoviti nemu delavcu gmotni položaj, prosvetne dejavnosti? ? kakšni obliki I službo pod določenimi pogoji m prosvetnim delavcem ustrezne ki ga zahteva raven naSe družbe, saj bi ljudski odbor podpiral povezo-1organiziranje enoletnih učitelj- prejemke. Razen tega bi bilo za prosvetni naraščaj pa je treba •ko^Bros^tn^dejavnostjo? an°V * Iskl,^ tečajev v okrajih, kjer je treba sprostiti sedanji zapleteni poskrbeti s štipendijami, ki bi Vložena sredstva ra prosvetno po- P°stoPJlk .gled® nan?e^Qn]f. “ stimulirale vpis na ustrezne šole. hndntn li v . more resni p razmeščanja učnega kadra, ki je Seveda vseh teh nalog same ob- 7 inrlu'™ *=» p*.* -r««*™ »j nočemo doživeti Pošolsko izobraževani^ ODGOVARJA MILAN BEVC obrazbi miselnosti delovnih U^Mka, ki se zdi mnogim nerenta jim nartkS ^odlSe 1 * '* " ' liMffir- ' **' I . Je praktično mnogokra povečano skrb za kadre. hujše škode. * ■ . I potisnjena v stran. Podjetja skr- K . 1 bi jo, kar je sicer umljivo, za to, I da štipendirajo tehnične kadre, [potrebne za razvoj podjetja. Ni-Ikjer ali pa le malokje mislijo Ina to, da imajo v svojem kraju 1 osnovno šolo, ki nima dovolj uč- Drevl se bo začela nova gledališka sezona tudi v ljubljanski Drami. Ansambel centralnega slovenskega gledališča je za ta in prihodnji mesec pripravil kar štiri dela. Čeprav ne po prvotnem načrtu, bomo kot otvoritveno predstavo sezone 1957/58 .videli uspelo dramatizacijo Goodri-cha in Hacketta pretresljivega dokumenta o II. svetovni vojni»Dnev- nlk Ane Frank«. upr»*'l,*'„ Delo, ki ga je lani kot prvo jugoslovansko glea . Slovensko narodno gledališče v Mariboru, Je v nfe_oVi vefl*1 programu več jugoslovanskih gledališč, kar prica ' popularnosti, a tudi o kvaliteti. Ljubljansko UP .t v gl**0* nika Ane Frank« Je pripravil režiser Franc« vlogi pa nastopa Majda Potokarjeva. . ... v pran* ^ Od ostalih pripravljenih del bomo ie Jutri vio fcasneJ« hartovo komedijo »Ta veseli dan ali Matiček se >, ^ ,0P®' še 0’Neillovo dramo »Dolgega dneva potovanje v mistično tragedijo« Vievolod* VlSnjevskega. POSLUH ZA ČEHOVA mLmpfravanapiXvati0’ k«"® OB UPRIZORITVI »STRIČKA VANJE« V LJUBLJANSKEM MESTNEM GLEDALIŠČU manjkajo predavatelji. Danes je ni spori novega v dramski umetnosti. V zdrselo iz sicer nal^0’! vseh tistih šolah, iz katerih do- šal razvozlati ono splošno krila- jalova življenja svojih prepro- zadnjem dejanju, ko zdravnik po skega koncepta Andre?fno bivamo prosvetni naraščaj. Na tico, ki pravi, da je od klasikov stih, vsakdanjih ljudi. Rišejo nji- daljšem premoru govori, kako to- labilno pri . ■ privzdig°J .. Višji pedagoški šoli, ki daje ka- Cehov najbolj intenzivno vplival hov paničen molk, njihove ago- plo je v Afriki, sem ves trepetal ne. Njeno _ v,’r moral u**1 dre za nižje gimnazije, stalno na današnje dramsko ustvarja- nlje, njihovo dolgočasje, njihove od vzhičenja nad vašo (Ceho- zanesenost d rpu(ji v oi upada število slušateljev. Šola nje. A vselej kadar sem iskal po- anemične želje, otroško čiste sa- va, op. V. P.) nadaljenostjo in riti, “-po510 *e bild Pre<^ sprejema predvsem učitelje, za sledice teh vplivov, me je nekaj nje ali šakalske strasti. Vse to v sem se bal za ljudi, za naše ža- mičnem pog le-te pa ni nikake stimulacije, zaustavljalo na sredi poti tega nekem bolj ali manj zaupljivem lostno, v siromaštvo stisnjeno va v reau. t)redsWveJ* da bk nadaljevali študij na tej miselnega procesa. Zlasti kadar družinskem krogu, daleč od veli- življenje> o igralskem delu pom«® a- šoli. Kritičen je položaj na pri- sem gledal ali si priklical v spo- kopoteznih, dinamičnih življenj- Ko sem gledal _ uprizoritev rodoslovno-matematično-filozafski min dejanja in postaye iz naj- skih spopadov. Tedaj podobno kot »Strička, Milan Bevc, ravnatelj Muzeja I fakulteti. Največja je potreba po prominentnejših dram Antona pri Čehovu. In vendar: to so dališču, narodne osvoboditve v Ljubljani, Ipredavateljih matematike, fizike Pavloviča. Vzemimo na priliko kvečjemu odtenki, sence, ki jih sem trepetal, rrepeiai do u«r- V^C^V v* kandidat za občinski ljudski od-1 in kemije, pa biologije in geo- nekatere vidnejše ameriške av- meče grandiozna postava Antona dah, ki jih. je .s^dovito jpr^tres- ^°'nekaj icreaoid, ° spomj£ bor Ljubljana-Siika grafije. da ne govorimo o silnem torje: Wilder, Inge, Odets ali ce- Pavloviča. Kajti- zgodilo se je in ljivim, notranjim zanosom govo- sebej ln globlje ^Toidov««* ^ * .pomanjkanju slavistov. Kaže. da lo Williams. Tako kot Cehov, tu- Se še dogaja, da premnogi obo- rila Sonja-Iva Zupančičeva. Go- Med ^i je na]PMariine ki )° Dr §irtno, z y®°s turfJJ sti, Sirjenje znanja o novih man-1 poitHe sat Imamo primere, da ščanskega hrepenenja, sprepleta- namesto lirskih dram ustvarjajo in pripev resnično lepi, uspeli dušnostj0 m dobrotmar) i- I r * r _ ji -ii.'- i----------a- ------njevako prikupnostjo ^ stvenih izsledkih in umetni/kih stvaritvah »o nujni pogoji ta oblikovanje zavesti posameznika in družbe. Doseženi uspehi, ki smo Jih imeli v kulturno-prosvetnem delu, nas, ob analizi trenutnega stanja, ne bi smeli zadovoljevati. Mnogo dela je bilo opravljenega, ie več ga čaka. Naj omenim samo eno izmed mnogih težavnih vprašanj: poiolsko sploino izobraževanje delavcev in uslužbencev se srečuje v vsem svojem delu z velikimi težavami. Centralna ljudska sodobno -pičce larmoyante«, umetnini. nJ^to,,prt^?,Snem doig^f^&ia dramsko reportažo, obarvano s Uprizarjati Čehova Ismeni ^eto2aiju sentimentom, psihološko in celo razumeti in oživljati svojsko če- umetniCa Marija Nabioc psihopatološko žalostinko, stresa- hovljansko občutje, vzdušje, šti- tu postava uPok«®" fal{0va: u- jo v ibsenski in freudovski koš mungo tako Imenovanih lirskih ^ uk probleme današnjega malega člo- dram. Režiser Igor Pretnar rS neKoa uglednega. ^ ® veka in podobno. Napak bi bilo umetniškim zborom Mestnega pootročenega utenjaK dotnauj j v sklepati, da so ta dela brez vred- gledališča ta specifikum drama- Bralsko ^^fVia u*eTn nosti in da so zgolj odsevi Ce- tike Antona Pavloviča ne le ra- morai„t, etični, eustveni srjaKo^ hova. Nikakor! Toda v njih je zumel, marveč hkrati imenitno podobi tega starca, “^kavn«^, premalo čehovljanskega posluha realiziral. S tenkim posluhom je j®„„?^f,?r^rtretom dpdf1 ^e' PfT. ti IT Ji ,v , .. .. v -. ; U t _ ]La za tiste notranje človeške tres- usmerjal dialoge, luščil iz njih membno značajsko ftud)^0' idra^i- Ida Haendel (koncert 16. okt.) nejšega izraza kot glasben sq gg dandanašnji po. postave junakov, izvabljal otož- krasni figuri. Sonjo t^a zup»"ns je umetnica s tolikšnim znanjem, lepota sama. . membni živi dragoceni aktual- no, komorno, samoanalitično, me- Astrova, sta obldkov ^' opr^ kolikor ji ga Je treba, da lahko Paganmijeve Variacije na ^^I?Ca umetnište oži- lanholično, nekoliko ^zastruplje- univerza nima svoiih učnih pro-1P?s.ez,“ kamor s.‘ bod' v naklad- struni G nam je dodajala ze vitev podarja prenekateri odgo- no- besedo iz interpretov, vzpo- m,ia z izredno sta ^Tn \ir , i 'notiua . tnoiimi In,ci literature in potem trosi iz lansko leto po Bruchovem kon- nešteta bistvena vpraša- redno s tem pa'pomenljivo pazil mi značajnim* do®'vl^inKrvn0 P° ?.a Pr«ižča ti8te a^k0tne' eertu: ft0S nla sodobne človeški^ eksUtence. na dejavne premore, na tišino ki ^Tbe^aV^eV^^fe mernlh prostorih raznih podjM}.K 8VOjih tehičnih rezerv nikoli mladna in Franckova sonata, v -------------------------------—----———i t*o «5 Okorelost sestavljavcev učni p I g 0hraga navzven, da jih ne drugem delu pa je igrala pred gramov je prav , I izkorišča za tiste slepeče, pa ob- Paganinijem Bart6ka, Brahmsa, Ienem tudi tako hitro utrujajoče Fallo, Stravinskega, v celoti to- jltL!CJ3tt ktr, niJ{rn »nn*nosti Itehnične učinke. Je svoje- rej za rednega koncertnega obi- pohtiko je, da v okviru .1 vrstna očarovalka: kar ne pom- skovalca prav popularen spored. pomagajo vsem., ki so tak e -1 njm vj0linskega večera, da bi bil Ta uvidevnost do občinstva je brazbe potretmi. I umetnik ustvaril tako mehko, in- bila poplačana s prav številnim Ljudski °?bori lahko s svoj.m timn0 nekako ^1,^0^ in _ obi9kom. - Dr. Andreja Preger vplivom P[e^.° j Iz eno besedo — prijetno raz- za klavirjem je zlahka sledil do pri tej nalogi dosti pomo ® J ■, I položen je, kakor nam ga je ona. poljubnih tehničnih zahtev. Ni Vsega občudovanja je vredno ^ raIpilo|enje _ to je reg pra. gpremljave šablonsko. edno zanimanje m pripravne I , niPn lcnnp.ent in na- not se ie 1. niansirano. leno LAHKOTNOST IN PRIJETNOST KONCERT IDE HAENDEL taredno am- T"I ~C j _ JZrJZ.4.LtU Iva beseda: njen koncept in na- pak se je 1. niansirano, lepo fra- nost otrokdo dela v dramatskIčin igranja sta zares predvsem zirano igro izvrstno prilagajal Hn^najmlaVo I r?*položenjska:_ton in fraziranje, solistki. Rafael Ajlec svojih divjih letih, ko morajo ^ kje sprostiti svoje mladostne sile VtadfkJk zagrizen nasprotnik LETOŠNJI n« morejc> vedno razpoloženjske glasbe ne more NOBELOV NAGRAJENEC vatnih vodnikoz. »a:vodenje I upirati. To bi bila morda izra- ZA LITERATURO hovih krožkov. K iem p P’ I zito ženska poteza v interpreta- drul« le splolni I ciji; Toda za tem je še nekaj Te dni Je Švedska akademida pokanje primernih prostorov, rekvl-1 J , . , . .UJ nHiirmna belila letošnjo Nobelovo nagrado » mU*t, MA Dobrim del teh naloi\yot> fc0 je , , , oai^ral?a: književnost francoskemu pisatelju to aitov itd. UODrsen ae *| ostane V poslušalcu povečini dramatiku Albertu Camusu. Po Ru- odpaae na »Vrustvo prijatelj 1 venclar še neko drugo čustvo, dyardu Kipiingu je Camus drugi naj-mladinet, stanovanjske skupnostI|, , . . .. . P. :e(lrna*0 mlaJSi dobitnik tega visokega prlzna- ,r druge organizacij'»• fr ^ primerne mato4nl„J?Snsku,n^' fttroko razprtih, cank topl0, n^. a Ul posluša.« PrSK^IJdovlteS®^ Zu' metničeno melodijo č Astrovaiofijo njega zano«i morete S?n«d pančlčeva to Alb!^5ia pri6^e in Astrovo brOT dvom • svoje najlepie igrals« ^ Podobna ocena ™ Kretr*1 \fi Janezu presetnlku, ta I vanJ®j, j® go Vojnlckega> — ob S^ceH z majhndm Pri*^,lc^£jbolJ *^gdr>' Vanja brez dv“^li^ znača) v kotost^U se med vsemi najbolj doigoč»^. J® nesreči kP Uubtmkanj^.^0 bila graciozna, a** .wion.1l in človeSko ml: človek J® Y*®a ob bično garal ta, £. Jadarj v 11 najlepša let.V?^okolJe nik. ki setnik Je kajpa v komp veliko acU» takšnega Vanjo to Jo * Je 0lW“£r Btlvnostjo. Le J^*a e je pognala v ekstazo, se J VanJ* ‘ tr®- gSfzoill. Ko »menl, nje dežja, tuljenje vetra, ropota- sta polnosti. Teijegn* fjf «>' Poleg omenjenih in neomenje-1 vlc MUenka Zivkoviča. Nadalje bodo daj^svet LO Ograda morda nam je vera zdravnika nje oknic itd. Nič ni patosa, mč Drobna flgu™^, nih težav in nalog, ki jih bo mo-1 prebrali svoje referate Slavkoi ZlaUč del1l na predlog nrije »edem nagrad Astrova v »Stričku Vanji« tudi tako imenovane privzdignjenosti ag«is *»trt®g^lrJ8lec JSg. ral ljudski odbor reUtl. Je zgra-‘°m.oSeri8to ^ za razna umetniška et zato tako simpatična, čeprav pri- v čehovljanskih ljudeh; je le de- diteo nove fole n*P,adr.°tJu N° I i*tu~. Mihovii Logar o-Glasbeni kri- Miiin olmnac siUada- haja iz ust ruskega meščanskega speratni notranji ogenj, usodni dograjeval. Marijo v^ gaj*«*« nih blokov ob Celoviki eesti. I ttklto A°)#nbo ipre- teij Ljubica Mari«, univerzitetni pro- razumnika iz turgenjevskega oko- notranji zanos. Pretnar se je te'' n° °bl?^ra! mit«0 zup “vr" Ljudski odbor le že v tem letu Z^sMa«^ fe^r dr. oeorgide Otrogorsta arhi- lJa ln „ fasa fln de si6cla. ga zavedal, terjal od igralcev lavca Jate« * se Kot ir pripravil načrte in zbiral sred-1 Jug0(llavije ln novi statut Zavoda za tekt Mllorad Pantovl« to^ng- Bra v nekem pismu je M. Gorki preprosto zavzetost, ponekod za- ^ noniprn#”' “išM v »toš za gradnjo nove Sole. v | 0 a„z°en t5g«ene Branko pi^a ter inženirji Ivan Seva- sporočil Čehovu svoj vtis o-Stri- vreto do grotesknega nasprotja. Me(,tnega hodnjem letu pa. upam. bodo do- I kongresu bodo ^ glasb|nlmpumetni- rac. Branislava Pero\rič, Budimir Du- čku Vanji- približno takole:- -Ja, To ravnovesje mu je v nekaterih Uant sedanji napori ie poplačani z I kom podelila zveza skladateljev Ju- nji« to RadoHdr^ ^Jr^rje^ -Striček Vanja« je nekaj povsem poudarjeno otožnih situacijah uspehom. < I gosiavije. bila graciozno.--- vnaiu* • 10au-na in dovolj trpka v "ISioS*0 Ko bu se zanosno «ovo’J v p?P' ranjenih stavkov PJf^ico bi |te* človeško čustvovanje ^dei cel^ ^ koč Postale harn^nK^. ni vu.. John Dos Pa s s os LIST ZA LISTOM — NAŠ PRIJATELJ BUDA JE ZEBLO B Orl ,e^e’ na r°bu postelje, pretegnil roke in zazehal. V.? v«pov8°d naokoli se je skozi vonj po potu, kiselkastem ainanju premočenih oblekah slišalo smrčanje, glasovi tJinpt n V 80 8e premetavali v snu, škripanje posteljnih (Ll, 1JBlje stran je skozi mrkobo sijala 0 bo* j )e Zat‘snH °ei> glava mu j( kolpn j , ®®spaf. Sladki Jezus, rad bi zaspal. Stisnil je skupaj sklenjenima rokama, da ne bi drg feh* tad bi zosPal* 1 ....p. P® je, kolega, ne moreš spati?« je zaslišal tih šepet “ » postelje. •Hudič, da ne,« tudi ne.« ODltdln *6 i^e 0žr^ na veHko glavo s skodranimi «■ &a komolce in je bila obrnjena proti njemu, tl., S 'e Pe,^e^ ušiva, smrdljiva zbitlna,« ji bi i°iVi ^ bom ljudem... In še po štiridi 81 »»jell hotel Plati in...« »ze dolgo v mestu?« »u5Usttt bo deset let.« »Madona1« fenta V ■ * 7 vrsti- postelj je zahrčal: »Končajta z Bi i? • m'^Ha, da sta na židovski veselici?« **toO t J® znižal glas: »Smešno, leta in leta sem mislil in želel kniattu ’ a bi prišel V mesto..i Rodil sem se in odrasel na na deželi.« »N& ne nazai?< Pote»,®i ?*orem-« Buda je zeblo; želel je, da bi nehal drgetati. B 11 Je odejo pod brado in se prevalil, da je gledal moškega, ena sama samcata 0 ^ Je zatisnil oči, glava mu je klonila na ramena, k«™’ fad bi zagnal. lasmi, ki se je e mirno nadaljeval eset centov! Lahko zabavo, V prihodnjih dneh bo Cankarjeva založba izdala roman znamenitega ameriškega sodobnega pisca Johna Dos Passosa »MANHATTAN TRANSFER«. Naš odlomek Je iz tega romana. in L*ovoH1. »Vsako pomlad si pravim: znova borrtr pretolkel pot dotno ' . raed plevelom in travo in med kravami, ki prihajajo I \ času molže, pa tega ne sto. im* kakor prilepljen sem tu.« fevJ Pa počenjaš ves čas v rnestu?« Itgj lj6far • • • Večidel sem presedel na Union Squaru, potem in na Madison Squaru. Bil sem v Hobokenu in Joiseyu ds «,.®u»hli, in zdaj se potikam po Boweryu. Pri bogu prisegam, d»t»u,.ri odidem od tod. Postaja me strah. Preveč kifeljcev in .rlv,ov je v tem mestu.« *nUdp x 0 b* živel oc* beračenja. Toda poslušaj moj nasvet,' n n!*’ vrni se na kmetijo in med svoje stare, dokler še moreš.« skočil s postelje in krepko potresel moškega za ra* je I««/: P* z menoj tja do lttči, rad bi ti nekaj pokazal.« Budu «teljain'Slas čudno zvenel v ušesih. Stopal je ob smrčečih po* °bled ]■ ost°Pač, racav moški, s skodranimi lasmi, ki so mu bi jjji >na soncu, z brado in očmi, ki so bile videti, kakor da in me *abite v glavo, ^e je splazil popolnoma oblečen izpod odeje s Pod svetilko si je Bud odpel suknjo iti jo slekel »A i vozlatih mišic na rokah in ramenih. ,c .•> ®' m°j hrbet.« z d0i ■ eV Jezus,« je zašepetal moški in spolzel z umazano roko >§e rumenimi nohti preko plasti globokih belordečih brazd. .4. °‘i nisem videl česa takšnega.« mu i 0 mi je storil moj stari. Dvanajst let me je tolkel, če se tahk zazdelo. Navadno me je slekel tfi !ne tolkel s kosom je kn Ver>ge. Pravili so, da je moj oče, toda vem, da ni bil. Ko mi je j .? trinajst let, sem pobegnil. Potem so me ujeli in zopet me j^el. Sedaj jih imam petindvajset.« be da bi govorila, sta se vrnila v posteljo in legla. Ko fa. ie ležal in strmel v strop, odejo si je potegnil do oči. v trrf Ie ozrl proti vratom na koncu sobe. je zapazil moškega se ozHokrajniku, ki je stal tam s cigaro v ustih. Ugriznil Dioči, v sPodnjo ustnico, da ne bi zakričal. Ko se je žnoVa ozrl, pe?a ni bilo več. »Cuj, še bediš?« je zašepetal. Din ?st°Pač je zabrundal. »Povedati sem ti hotel. Zdrobil sem Seij. *av° z rovnico, zdrobil, kakor če bi brcnil gpito bučo. Dejal koiejs !!.’ v® j me neha pretepati, pa ni maral... Bil je star boga-\ da ni starega travnika, da bi zasadila krompir. Pustil sem ga, da je ležal tam do večera z glavo, zdrobljeno kakor gnila buča. Majhen grm ob plotu ga je zakrival pred cesto. Potem sem ga pokopal, se vrnil v hišo in si napravil lonec kave. Nikoli mi ni dovolil, da bi bil pil kavo. Se pred zftro sem vstal in krenil na pot. Mislil sem Si, da bom v velemestu kakor igla v plasti sena in da me ne bo mogoče odkriti. Vedel sem, kje je stari skrival denar. Bil je sveženj, tako velik kakor tvoja glava. Toda bal sem se vzeti več kot deset dolarjev... Se bediš?« Postopač je zabrundal. »Ko sem bil še fant, sem bil vedno v družbi z dekletom starega Sacketta. Igrala sva se v stari ledenici v Sackettovi hosti in se pogovarjala, kako bova odšla v NeW York in obogatela, a zdaj sem tu in ne morem dobiti dela in se ne morem iznebiti strahu. •'Povsod mi sledijo detektivi, ljudje s trdimi ozkokrajnimt klobuki In z značko pod suknjo. Včeraj sem hotel iti z neko vlačugo, toda videla mi je v očeh in me postavila na cesto... Lahko mi je videla v očeh.« Sedel je tla robu postelje, se sklanjal naprej in sikaje šepetal. Postopač ga je nenadoma zagrabil za zapestje. »Poslušaj, fant, ti boš zblaznel, če boš ostal pri tem... Imaš kaj denarja?« Bud je prikimal. »Spravi ga raje pri meni, da ga bom Čuval. Star lisjak sem in te bom spravil od tod. Obleci se in se sprehodi okoli bloka, poišči kakšno gostilno in se pošteno najej. Koliko imaš?« »Dolar drobiža.« »Daj mi četrtinko in za Ves ostanek se najej.« Bud si je obul hlače in dal onemu Četrtinko. »Potem se vrni sem, da se dobro naspiš, in zjutraj boš krenil na deželo, da vzameš tisti sveženj denarja. Praviš, da je tako velik kakor tvoja glava? Potem ga bova Zabila, kjer naju lie bodo mogli dobiti. Delila bova pol na pol. Se strinjaš?« Bud je leseno stisnil njegovo roko, potem Se je odvlekel do vrat in po popljuvanih stopnicah, okoli čevljev so mu opletali potreani trakovi. Prenehalo je deževati. Hladen veter, ki je dišal po gozdovih in travi, je kodrat mlake na izpranih^ cestah. V jedilnici na Chatharrt SqUarU so trije moški sede spali S. klobuki čez oči. Človek za pultom je bral športni časopis rožnate barve. Bud je dolgo čakal na naročeno. Zeblo ga je, bil je brez misli in srečen. Ko je dobil jed, je pojedel praženo sesekljano govedino in umirjeno Užival sleherni grižljaj, z jezikom je mečkal za zobmi dobro zapečene grižljaje krompirja in jih zalival s ppžirki močno s.lad-kane kave. Ko je počistil krožnik s koščkom kruha, je vžel zobotrebec in odšel. Trebil si je zobe, Brooklvnski most. •' i v • • •— MANHATTAN TRANSFER zgradbami s črnimi okni. Reka pod njim »e je bleščala kakor Rimska cesta nad njim. Tiho in globoko se je razlival šop svetlobe z nekega vlačilca čez vlažno temino. Neki voz je priropotal Čez most, da je zarožljala ograja in »o zabrnele žice kakor kitara. Ko je prispel do vozlišča nadzemne železnice na brooklynski strani, se je zopet vrnil po južnem vozlišču. Vseeno je, kod hodim, saj zdaj ne morem nikamor. Košček modre noči za njim je pričel žareti, kakor prične žareti železo na ognjišču v kovačnici. Za črnimi dimniki in strehami so se pričeli bleščati bledo rožasti na ko je stopal skozi umazano mračni vhod __________, :. Moški s trdim ozkokrajnikom je kadil cigaro sredi štrokega predora. Bud je švignil mimo njega s krepkimi, ošabnimi koraki. Kaj me briga; naj mi sledi. V obokanem hodnikt) je stal safflo še neki policist, gledal v nebo in zehal. Bilo je. kakor da bi hodil med zvezdami. Spodaj so se na obeh straneh raztezale ulice, posejane z vrstami luci med oglatimi obrisi predmestnih zgradb. Vsa temina je postajala biserna, topla. Vsi so detektivi, ki me lovijo, vsi tl moški v trdih ozkokrajnikih, boweryski postopači, stare ženice v kuhinjah, gostilničarji, tramvajski sprevodniki, kifeljci, vlačuge, mornarji, pristaniški delavci, pisarniški uradniki.... Mislil je, da mu bom povedal, kam je stari skril denar, ušivi postopač... Pljunem nanj. Pljunem na vse te preklete detektive. Reka je bila gladka, spolzka kot modro-jeklena cev puške. Vseeno je, kot hodim; sedaj ne morem nikamor. Sence med ladjedelnicami in zgradbami so bile kakor pralno modrilo. Jambori so napolnili reko; dim, škrlatno čokoladne barve, mesenordeč se je vzdigoval v luči. Sedaj ne morem iti nikamor. V fraku, z zlato verižico Za uro, z rdečim pečatnim prstanom se pelje na poroko z Mario Sackett, pelje se v kočiji na magistrat, s štirimi belimi konji, da ga bo župan imenoval za mestnega svetnika: svetloba za njima postaja svetlejša, pelje se v svili in satenu na porokp( pelje se v rožastem plišu in v beli kočiji z Mario Sackettovo poleg sebe, skozi Vrste ljudi, ki mahajo s cigarami. se priklanjajo, snemajo rjave, trde ozkokrajnike, mestni svetnik Bud se pelje v kočiji, ki je polna diamantov, s svojo milijondolarsko nevesto... Bud sedi na ograji mostu. Sonce je vzšlo za Brooklvnom. Okna na Manhattanu so zažarela... Nenadoma trzne, zdrsne, zafrfota na eni roki, sonce mu slepi oči. Krip mu zastane v grlu, ko pada. Josip C a i i RDEČI NAGELJ avnatelj šole, stari režimovec gospod Jovanovič je sedel za ifilzO, m°Ž in je hotel, se ga bal. Izkopavala sva osat iz P 1\ potegnil iz žepa spisek in nas začel klicati po imenih. Na mizi je bila Velika čaša s šopkom rdečih nageljnov. Jovanovič je nenadoma umolknil. Kot hipnotiziran ie dolgo buljil v ognjeno Čašo pred sabo. Nato je planil. Streljajo z očmi izpod velikih osivelih obrvi je vpil s srditim glasom nad vajenskim »b« razredom: — Komunistična žrebeta. Rdeči telički .. i Jaz vam bom pokazal... Temeljito je rezal s svojimi velikimi k M, ar,ja aJerova Črnska pravljica K '■•j velikega afriškega plemena Je tlačil in te hlinil nadvt« veselega, da »a lepoto, J« dejal. da J« Mere danes spremenil ti. v mačke. Vrat* to t« odprla in v tobo so pritekle tri Jfne mačke; bile j>a so si tako podobne, da je mladenič 1» «8čel sam nad seboj Obu J? Potni., poslavljal od mladega gospoda, ga Dioiui'.nai pride na njegov dvor, in mu , 'ttaitin _es°do, da mu bo ta« Izplačal teden t« vrnite in ko ta ženo.« mora pre- . ___________ ____ te« »n os te dobili tvojo tarolen- jrtnin “'»ouo, ua inu do ihui izpictcai vov *•.. r**«---------—t r 1.1X11—t' .8« do tadnjega beliča. Pestrne dega človeka. It vsega, kar Je tidel. ie tpo. * ni t« gospoda “ nriiai- tnal. da te krall ukvarja * earovnii ni .n." »uspoda pa ponarejena prijat' i •ft«H°?1\P'eli!lČ!tf 'J reku Jeten na Vas, ker ste ?J!S*eval S?sP°du >Verjemite mi, ? loe0o«ii. ,abil P0 yas je na dvor „ T* “dpr-V-.’ se vabilu morate odtvati. Ko ob bregu Ta lisjaška prijatrtost ni ptemotila nila-oveka. It vsega, kar je videl, je (pozna). da se kralj ukvarja I čarovni**«"*" pavati. Tedaj je opatil, de vsaka tnačka vleče ta seboj nitko, ki ‘ A o ima privetaBO l je imela modro, drugi dve n« rdečo. ................... »Tole je taJa najmlajla btil« j* Vzkliknil okoli ,________________reti- „ ( | ofer Sa«, gospodično, najmlajžo kraljevo Začela je toSiti In ponavljati nekdanjo ob- bila^Ottijj^in pa s S ravnajte, kakor vam bo ®>ora *r besedah ga je poučila, kako 5**1 ImPolie odpravil in Sel po naka- MARIJA MAJEROVA 5« le |A Skril se je blizu reke in počakal, J- I?*Jična približala in stopila v vodO. JMJ. Rama in se začeld ▼ reki ko- hotela stopiti iz reke, se ie a* ^er n* ttašla obleke. Tedaj t >)oi tožiti: *2ein';i prei°i* kaj se rai je zgodilo! Kam ,,a moya obleko, kdo mi jo je ukra- Mladina se bo najbrl zelo , “ZveseMa zbirke pravljic 6e-*e Pisateljice Marije Majero-, ® “Čarobni svet«, ki jo je Mladinska knjiga. «*«ir oblaki®' Prioese >n yfne moio obleko. danes ne do zadela ^lad lt»ni»ik ^08Podič se je v vsem ravnal po ltl naukih in ie lele potem, ko ]e j. >Tu ? bes®f*t, priSel bliže k reki in dejal: * i»*ln,ate RV°jo obleko, prelepa gospo-v*io’ rfai sem jo iz rok tatu, ki jo je bil i »HvMaknil« ^raf* gospod; izpolnila bom, a Dobro vem, da greste na da vara kralj streže po živ- ' A** Sl»»« . . 1,1 ’ QI J" »bljubila bi v ........................... . j n»fmP uganili, katera Izmed teh I d, „ '*Ha. Vedite, da sem najmlajla °e Tlini k°m aalo & w llUIDANI aaemu zemuu, v** a 'gostija in tvečer tijajen ples. Med pletom je iepnlla kraljična ženinu, naj ttopi ,ta njo na vrt. Tam mu j« razkrila skrivnost, da je tarovnlea. ki je bila pestrna njih olSetu, očeta potvariUi da bo tgubil kra-ljeitvo, č« ostane njegova najmlajla hči en sam teden po tvatbi ie pri življenju. »Zato sem prepričana, da zdaj že premišlja o tem, kako bi naju oba nocoj umoril. Tod6 jai poznam nekaj čarovniških skrivnosti, tato upam, da bova ušla groteči smrti.« Po teh besedah je kraljična utrgala v tftu VrtltiCO, pobrala na tleb kremenov kamen In napolnila t vodo stekleničko. Ko je vse to imela. Je odvedla ljuDega*v očetovo konjarno. Tu sta osedlala dva najhitrejla konja in tisti mah odjezdila it gradu. Sele čet nekaj časa je kfalj opazil njun nal se je nemudoma na konja in njima. i vranec je vsako minuto a lete! tri eč. Kraljična je slišala za seboj topot kopit in brez odlašanja vrgla za hrbet vtfnico. Takoj J* trailo »» njima tako foito trnovo grmovje vrtnic, da se je vranec zaman trudil prodreti tkoti in si je do krvi ranil noge. Gorje! Pa trnova pregraia ga ni dolgo tadriala. Vrtnice to ovenele in Osutih littkov <• je nastlalo V>liko, da to prekrili vte trnje. Konj je a lahkoto preskočil žijo mejo, ne da bi si bil kal naredil, ln je begunca tkoraj skoraj že donltel. Kraljična je takoj opazila, kako bliau jima je Je, In vrgla čez glavo kremenov kamen. Kamen se je ratdrobil na tltoč kotov. Iz vsakega kosa-pa Je tratla gon, ki j* bila vilja od Andov. A tudi te gore nito bile pobeg. Ilrjal ta nji Konj vrai ilje daleč. očmi najprej one v prvih vrstah šolskih klopi, nato pa je urno in brez besed šinil od klopi do klopi, iščoč »velikega krivca«, ki je okrasil mizo z nageljni. — Zdaj pa nam mati pomagaj! — so majali z glavo nekateri vajenci. Jovano* vič je nehal streljati v deške punčice in motriti obraze, ki sp mu resno in uporno odgovarjali. Kot hladen zimski veter, ki' reže skozi vajenske plaščke, je odvihral po razredu. Ah! — se je nazadnje udaril po čeltt in rekel naglas. Saj to je cela zarota. Opazil je, kako v gumbnicah vseh vajencev žare kakor majhni ogenjčki rdeči nageljni. Rdeči nageljni — vroči kot vajenska srca! Poleg tega je opazil, da na vsakem oknu stojita prekrižani po dve rdeči papirnati zastavici. Dolgi beli prsti so se krčili nad šopkom rdečih nageljnov-, šopek je zletel k peči in tišino je prerezal žvenket razbite čaše. Pod velikimi stopali gospoda Jovanoviča so se znašle zmečkane rdeče zastave. Tedaj s« je gospod ravnatelj hinavsko nasmehnil. — Tako! — je mrmral, gladeč si svoje velike in osivele naredniške brke. — Zdaj pa bom obračunal z vami, . objestneži rdeči... — Jakovljevič Josip! — je zavpil prvemu učencu v prvi klopi. — Snemi ta svoj komunistični nagelj in mi ga prinesi sem. Jakovljevič je bil čevljarček majhne rasti z velikimi valovitimi lasmi in visokim čelom. Stal je kot obsojenec. Najprej je prestrašeno pogledal ravnatelja, nato pa se počasi obrnil in objel z očmi ves razred za sabo. Zazdelo se mu je, je pripovedoval pozneje, da so vse oči vajencev, vse oči njegovih tovarišev žarele kot zvezde. Imel je vtis, da vidi same, oči. da se mu te oči vedno bolj bližajo, da žare čisto blizu njega, da pronicajo v njegovo bistvo in da mu žgejo srce. Zato se je naglo obrnil, se zravnal kot sveča in se povzpel na prste, da bi bil višji. Stal je kot goreča bakla in dolgo nepremično gledal ravnatelja, čigar nestrpnost je vedno bolj rasla. — Ne dam svojega nageljna, — se je odrezal nazadnje z jasnim in razločnim glasom. Vajenec zraven njega je vstal in rekel: — Tudi jaz ne dam svojega! Drug za drugim so vstajali tudi drugi deffkt."Oh, vsi so ta hip imeli visoka čela in vzravnane deške prsi. Stali so v šolskih klopeh kot mlade zelene jablane, a oči to se jim iskrile kot soiice in zvezde. Zdelo se je, da je pred njihovimi odločnimi in pogumnimi »Tudi jaz ne dam Svojega!« drhtel tudi gospod ravnatelj. A v njem se je kuhalo maščevanje. Bil je star radikal, režimovec. Sovražil je te mlade ljudi pred sabo, ker je v njih videl »ahacionalne elemente«, ki imajo celo po »Obznani«, velikih aretacijah in nasilju še vedno tako odločno vero v komunizem, čeprav se je le-ta po njegovem mnenju zvijal uklenjen v težkih verigah ter je za železnimi rešetkami čakal svojega neposrednega in popolnega konca. Čakaj, skušal jim bom to razložiti. — Sedite... Grem preko vašega izzivanja. Zmerjal sem vas ... Dobro, šli bomo tudi preko tega. Kaj vi pravzaprav, hočete? Pokazati, da ste za 1. maj in njegove komunistične ideje? Od kod piha V počastitev Oktobrske revolucije je Mladinska knjiga izdala avtobiografsko knjigo Josipa Ca-Zija »Z OBRAZOM PROTI VIHARJU«. ta veter? Iz Rusije, iz dežele komunistične knute in verig... A kdo so ti komu- nisti? Morilci svetlega ruskega carja in carice in carskih kneginj. Tudi našega kialja in njegov presvetli dvor bi ko- ***k, 'IV ,ff>"POd ii |e '''•Poznal ,c vitlel en o 2namenje, po katerem me W,p.poznali. &a\no dobro pazite!« ,MUdi r boste ljubo. Tedaj se je'prika*al mladi gospod In ji prinesel obleko, ki jo le, kakor je dejal, zagrabil in odnesel veter daleč stran, kjer jo je slučajno našel, ko se je ujela na trnje. Kraljična je pomislila, kako to. da )i zatrjeval, da jo bo obleko, kadar koli jo izgubi, prinaša vedno enkrat samkrat, gotovi^ |atj mladenič. To te jih Je sicer zdelo čudno, KralT' vendar ni nič rekla, ampak obljubila mlade * »Sem Je sprejel zelo prijazno, ga gostil „ifu> da mn bo pomagala '*ajem in nazadnje dejal, da mu hoče g 10 , tri hčere. Pred j sprem ,*°Prneli po njihovi ............ •»li1;1«" a Vrta »< nm.min.ala m.gala/ gro.i, da. ml bo. dal meti glavo, č. h/.iio, ga »»»i" nicu, aa lilu uu al, da mu hoče ^ , dejala, »vam bo »pet za pogledi ▼seti. uggnito katera ie najmlajša hel. Kef lepoti, p« Jih me .»na nJ| gumU( ^ nem y|im prvl{ po. ______ _ di _ . _____ nepremagljiva ovira za dobrega konja, ki je z lahkoto skakal t grebeni na greben. Kralj Jt vpil, ne, rjov«! kakor tiger in mahal z mečem, da je ivigalo iz njega naokoli sto in §to bliskov. Vranec se je komaj dotikal zemlje in njegovo f#*getanje Je bilo kakor grmenje v oblakih. Tako kraljični ni preosta^alo drugega, kakor da izlije iz htekleničke vodo. Voaa se je tisti mah spremenil^ v naraslo reko, ki Je trgala vse in odnašal* ladje, drevesa in k» menje. Nazadnje je tok iajel tudi vranca in jezdeca, da sta, utonila. Potem ni bilo o kralju in njegovem konj« vefi ne duha ne sluha. Kraljična pa se Je ih "•"ga pn.h j '. ,/aman pP°m'nJa*a (okrat 'ne* bom pokorna. Zato moram paziti in ki*rp0dQ\ n?J,.d%br0 .Paz* na ,*Sa vam ne dajati nobenih znamenj. Vendar pa M. Psičkih? irKa - ? «° * fi bom naSla drug izhod, da me boste ločili od anJ*wid t«h ie,XLk:?li ^iih "•mo dob?° Pa,iteU to )*»l« Jel« je vzkllkn/mladi gost »Vidite. In ret. Komaj je kralj ..gledal prihajajo mož kot kralj. Od teh dol •o 4:..?aSa naiml.il« h?i « Ob teh besedah Čega zeta, je takoj dejal, da mu brez po- kralje zaradi njih ljube* “»l« ft* jP*>fki izginili In namesto njih so mude itročl zaročeno nevesto, če jo prepozna nikov. Prej šo bili okrutr ~ Pr.*d n Hm vrnila na dvor, kjer sta se sestri in kjer ie je večina ljudstva izrekla zan^jo. Tako Je kraljična brez boja zasedla stol kot kraljica, i njo pa tudi njen L i--* i—». slave vse afriike l pre* mladi ________________________ .... ij . _ lA- njim frf mlade krallične ' med »temi tremli če pa ja n« preporna, po ottali do danainjega dne, če ne bi bili do * *Jem j ,e i* nemalo začudii in tudi Jeza zakonu niihovega kralje.tvt itfuti R(avo. brota trca in ljubetan naredil, aa kraljico m je dvignila glavo; vendar jo je po- Zaradi radovednežev, ki kar požirajo njihovo najmlajšo hčer. ubeznivosti do podlož-rutneii in bi bili' taki nj U> OBRAZOM »'»trn V1HVHJI munisti hoteli streti. Pa ne bodo. Kralj je že strl njih. Z ognjem in mečem jih je strl. In vsakdo, kdor se mu zoperstavi, bo strt~z ognjem in mečem. Da, strt... Za to vam jamčim jaz — pri tem se je gospod Jovanovič junaško potrkal na prsi. V tem hipu je stopil predme. Kaj se je dogajalo v moji duši, kaj je razodeval moj obraz, kaj so govorile moje oči? Ne vem. A gospod Jovanovič me je opazoval z nekim sadističnim užitkom, kakor mačka miš... — Podlež! Ljudska smet! Ne dam svojega rdečega nageljna, reci, vpij falot, — se mi je drl v obraz. Zbal sem se te jeze. Besede so mi udarjale v obraz kakor ledena zrna, a prava nevihte se še ni zlila name. Ravnateljevo izzivanje »Reci, kriči je zvonilo v meni z odmevom trme in upora. Prav tako kot vsi tovariši pred menoj sem občutil, da me gleda ves razred, opazuje vsak moj tovariš. Trma me ie vedla v upor. čeprav sem vedel, da se bo to zame slabo končalo. — Ne dam svojega prvomajskega znaka, — sem v kriku vrgel svoj gnev ravnatelju v obraz, — ne dam ga! Kaj mi morete? Ne dam ga... Pri tem sem nagonsko se braneč z obema rokama zakril rdeči nagelj na prsih. V tistem trenutku me je udaril v obraz. Bil je to hladen udarec roke, hladne kakor marmor. V trenutku sem videl, kako se osipljejo zvezde iz mejili oči. Jovanovič me je pustil. Slišal sem njegov jezni glas: — Tudi ti ne daš svojega! Kot furija je šel od mladinca do mladinca in jim trgal s prsi rdeče nageljne ter delil pri tem levo in desno klofute. Japonska in Indija Posebni položaj Japonske po drugi svetovni vojni je bilo znatno občutiti v Aziji v negativnem smislu. Ta dežela po vojni ni posegala v azijsko politično in gospodarsko življenje in to je bilo prav tako slabo, kakor je bilo pred vojno in med vojno delovanje in osvajanje Japonske v Aziji. Kajti povojna Azija je smelo krenila po poti neodvisnosti, solidarnosti In sodelovanja, po pota koeksistence, ki je našla svoj izraz v bandunških načelih leta 1955. Toda banrtunSkj Aziji pripada tudi Japonska, ne samo formalno s svojo udeležbo na znani konferenci, marveč tudi dejansko kot del Azije, ki je danes bolj kot kdaj prej celota v procesu ustvarjanja, celota po novem duhu. Ministrski predsednik Kiii je rekel zelo razločno in določeno: »Ker je Japonska del Azije, moramo pričeti ustvarjati iz Azije celoto.« Nehrujev obisk na Japonskem in sadovi tega obiska pričajo, da je Japonski zares do nove, bandunške Azije. Sporazum o tem, da bo Japonska dobavljala Indiji kapitalne dobrine in pomagala v izpolnjevanju drugega indijskega petletnega plana, pomeni dejansko največji in najpomembnejši prispevek k uspešnemu sodelovanju ne le obeh dežel, marveč tudi v vsej Azijd. Kajti Japonska se v zadnjem času zelo zanima tudi za ustanovitev sklada za ekonomski in tehnični razvoj Jugovzhodne ABije. Nesorazmerje med industrijsko in tehnično razvitostjo Japonske ter nemajhnimi potrebami te dežele po surovinah bo našlo na ta način najboljšo ter logično rešitev, razen tega pa lahko tudi odločilno vpliva na ves bodoči ekonomski razvoj Azije, na katero še zmeraj na ta ali oni način pritiskajo. Pozornost zbuja tudi soglasje vodilnih državnikov obeh dežel glede razorožitve posebno pa njuna trdna volja, da se borita za opustitev atomskih poskusnih eksplozij. Japonski zunanji minister Fudžijama se je pravkar vrnil s potovanja po ZDA in Veliki Britaniji, kjer v svoji protiatomski misiji ni žel uspeha. Nasprotujoči stališči Japonske in ZDA glede prepovedi atomskega orožja lahko vplivata na razvoj novih političnih nazorov japonskih državnikov, kt so bili doslej dokaj obteženi z ideološkim bremenom. Zato velja opozoriti na Nehruje-vo izjavo, ki jo Je dal na zborovanju v Tokiu, da Je namreč ideološMl boj zdaj zastarel in staromoden in da mora biti pet načel koeksistence, sprejetih v Bandungu, zvezda vodnica v novem obdobju. V. T. PO LANSKIH IZKUŠNJAH Z NAPADOM NA EGIPT Britanci izven igre Po mnenju Londona je turško-sirska napetost umet no zaostrena (OD NAŠEGA STALNEGA DOPISNIKA) enim merijo prijateljstvo in za- prijeten občutek, da niso sami >. “ £i_per, z London, 18. okt. Čeprav ne bi mogli reči, da je London ravnodušen nasproti položaju na Bližnjem vzhodu, b razburjenju nikakor ni moč govoriti. Predstavnik Foreign Officea je znova re- neposredno zapleteni v najno- dru§im Pa’ kadar §re za Sirij°' vejše dogodke na Bližnjem vzho- Pismo Hruščeva zahodnoev-du. Večina opazovalcev je prepri- ropskim socialnodemokratskim čana, da je turško-sirska kriza strankam v Londonu še zme-umetno napihnjena in da zaostri- rom komentirajo. Organizacij-kel, d^ po mnenju britanske vla- tev stikov med SZ in ZDA ni tako ski vodja Konservativne stran-de nihče ne pripravlja napada- na huda, da bi se bilo treba razbur- ke lord Hailsham je javno pohva-Sirijo, hkrati pa je pripomnil, da jati zavoljo nje. lil laburistične prvake, češ da »ni- tudi Sirija ne pripravlja nobene Britanci nekam škodoželjno so hoteli biti trojanski konj« in agresije. Velika Britanija se čuti opazujejo, kako se proti ameriški da so o pismu brž obvestili pred-znatno manj prizadeto spričo se- diplomaciji na Bližnjem vzhodu sednika vlade Macmillana. Po danje krize, kakor to nekateri obrača ne samo arabska javnost, mnenju publicista Randolfa Chur-njeni zavezniki mislijo. Po nauku, marveč- tudi arabske kronane gla- chilla »je bil Gaitskellov odgovor ki so ga povzeli Britanci iz sueške ve. Glede Turčije imajo v Fo- sovjetskemu odpravniku poslov pustolovščine, jim je zdaj dokaj reign Officeu dvojno merilo — z dostojanstven in v skladu z najboljšimi tradicijami britanske politike«. Laburisti pa so objavili, da bodo pismo Hruščeva obravnavali tudi na izrednem sestanku vodstva Socialistične internacionale, ki se bo sestalo bržčas prihodnji teden. Večina laburistov se strinja z mnenjem, da pomeni ameriški delegat Cabot Lodge ter pismo Hruščeva »diplomatsko no-delegati Velike Britanije, Fran- to«, ki jo je bilo treba poslati cije, formoške vlade, Španije, Ni- Macmillanu, ne pa Gaitskellu. OZN bo razpravljala o sirski pritožbi zaradi zbiranja turških čet New York, 18. okt (Reuter) — Generalni komite OZN je nocoj priporočil, naj pride sirska pritožba o koncentraciji turških čet na sirsko-turški meji na dnevni red Generalne skupščine. Sirski zunanji minister Bitar je v utemeljitvi predloga rekel,-da se je Sirija obrnila na Generalno skupščino šele potem, ko so propadli vsi diplomatski ukrepi, ki jih je podvzela za pomiritev položaja na svojih mejah s Turčijo. Turški delegat Ezin je dejal, da so sirske obtožbe brez podlage in da goji Turčija najprisrčnejša čustva do Sirije in vseh arabskih dežel. Zatem je govoril o »fantastičnih obtožbah Sovjetske zveze proti Turčiji in njenim zaveznikom«. V debato so posegli še sovjet- zozemske, Češkoslovaške in Irana. Potem ko so izglasovali priporočilo, je bila seja generalnega komiteja prekinjena in čez 20 minut sklican sestanek Generalne skupščine, ki je sirsko. pritožbo soglasno sprejela-na dnevni red. Potem ko je predsednik predlagal, naj bi bila debata na pri- Kosta Timotijevič Ameriške vojne ladje v Izmiru Carigrad, 18. okt. (Reuter). — Danes so priplule v turško luko Izmir štid ladje ameriškega še-Med ladjami je ranimi izstrelki, dva rušilca in ena vojna transportna ladja. j ui uiid ucudut iJii- . lsrlievTs SSSAS5«. 'tti- *&■*■, °pW • J*"* jala le \2 minut. Kitajsko zagotovilo Siriji Peking, 18. oktobra (Tanjug). Predsednik Mao Ce Tung je v brzojavki sirskemu predsedniku Kuatliju izrazil pripravljenost Kitajske, da »odločno podpre pravično borbo sirskega naroda za Iz vsega sveta ZDA ski zunanji minister Gromiko, ' obrambo neodvisnosti in miru«. y KRATKEM DRUGI SATELIT V POSEBNEM POLITIČNEM ODBORU GENERALNE SKUPŠČINE OZN POUDAREK NA LOČITVI Vietnama in Koreje, od katerih naj bi le južna dela ob eh dežel sprejeli v OZN New York, 18. okt. (Tanjug). Posebni politični odbor Generalne skupščine OZN je zaključil razpravo o sprejemu novih članov v OZN, ki je trajala pet dni in v kateri so sodelovali delegati 53 dežel. Šlo je za tri resolucije. Dve resoluciji, ki ju je skupno predložilo 13 dežel z ZDA in Veliko Britanijo na čelu, zahtevata sprejem Južnega Vietnama in Južne Koreje, češ da sta ti dve deželi za to »povsem kvalificirani«. Tretja resolucija, ki sta jo predložili Indija in Indonezija, se izreka za to, da bi skupščina prenesla na Varnostni svet vse predloge v zvezi z novimi člani Washington, 18. okt. (Reuter). Poslanec James Patterson, ki se je pravkar vrnil lz Sovjetske zveze, je Izjavil. da bodo v SZ v kratkem Izstrelili še en satelit, do konca mednarodnega geofizičnega leta pa še več drugih. Slednji bodo zbirali sončno energijo in oddajali slike na Zemljo. Več satelitov bo izstreljenih v Franc Jožefovi deželi, Arktiki in Antarktiki. ' • ARGENTINA Z VOJSKO NAD DELAVCE San Paolo. 18. okt. (AP). Med vče- polovica govornikov se je v raz- sprejmejo v mednarodno skup- pravi izrekla za prvi dve reso- nost. Na koncu je izjavil, da bo ________________________^ luciji. jugoslovanska delegacija glaso- rajšnjimi neredi, ki so izbruhnili med Na sinočnji seji je govoril tudi vala za resolucijo Indije in Indo- vojsko^ ta« jugoslovanski delegat Sergije nezije. 12. Neredl so nastali, ko sta policija in Makiedo, ki je poudaril, da se je Odbor je sprejel resoluciji, v vojska hoteli prisiliti delavce, da bi se jugoslovanska delegacija zmerom katerih se znova priporoča spre- ^niu^na J?^nf/pSe. zahtevaj0 45 zavzemala za popolno uporabo jem Južne Koreje in Južnega Viet- načela univerzalnosti v OZN, ker nama v OZN. Predlog Indije in Indonezije pa je odklonil že pred glasovanjem o teh dveh resolucijah. V četrtek se je v Beogradu zaključil obisk sovjetskega obrambnega ministra maršala Georgija Zukova v naši državi. Njegovo slovo od naših državnih in vojaških voditeljev je bilo nad vse prisrčno. Na sliki: prisrčen stisk rok maršala Zukova in generala armije Ivana Gošnjaka na letališču tik pred odhodom sovjetskih gostov Slovo maršala Žukova Prisrčen pozdrav sovjetskega obrambnega naši vojski in našim narodom ministra 18. . okt. (Tanjug), čelu. Z marSa^u^^ kretar za narodno obrani^0 na- Beograd, ib. okt. (lanjug;. ceiu. l. JrJavni Maršal Georgij Zukov je včeraj pripeljali na letališče dopoldne odpotoval iz Beograda Tirano. Med devetdnevnim obiskom v naši deželi je bil razen v Beogradu, na Hrvatskem in v Sloveniji ter se je ustavil pri nekaterih enotah in ustanovah JLA. Na beograjskem letališču so naši državni in vojaški voditelji visokega gosta prisrčno pozdravili. Na letališču je bila postro-jena častna četa gardistov z zastavo in godbo. Od visokega gosta in njegovega spremstva so se poslovili člani Zveznega izvršnega sveta Moma Markovič, Zekovič in Pavle Gregorič ter več generalov in drugih oficirjev JLA. Na letališče je prispelo tudi osebje veleposlaništva SZ z veleposlanikom Zamčevskim na □ U11U - • lr 08" neral armije Ivan ^?s”J^eneral' čelnik generalnega štaba g jn ge-polkovnik Ljubo Vuck ^ s0 neralmajor Martin Dasovič, K na maršala Zukova god' poti po Jugoslaviji. Vojai ^ ba je zaigraia drzavni ^ ?e- Jugoslavije. Maršal Zu ,e. neral armije Gosnjak sta y m dala častno četo gardi' fon0lB je maršal Zukov pred jyjoskve Radia Beograda in Radi a]a pozdravil armijskega £ Q„ Ivana Gošnjaka in d ljudske armade. Gostolj e. prisrčnost s katero so n v0, jeli jugoslovanski nar0 . zares jaki Jugoslovanske arm ,gijstvu pričajo o bratskem p med našimi narodi. ^g se Trdno smo PrePr,č®j'i0vanje bo to prijateljstvo m so ^ na„ razvijalo in krepilo v miru-Sil, narodov in v k5’r'^m0. da 7 zadovoljstvom pon d«1 J jovan-so vf\i bil vrtinec zakulisnih priprav na* delo v par- všeč, in le skupni fronti socialistov in li- cialisti, ki so bili leta 1933 vrženi iz parla- problemov. *čeprav jn bodo mC 0_ lamentu je torej znak, da njegovi stran- beralcev je uspelo, da so ga odlagali vse menta, je jasno. Zato se že ves čas po kočljivi, kot je knn ,r”")itjanega kompr karski tovariši nikakor niso kos agilnemu do leta 1933. Tedaj je prišlo do prosHiega vojni trudijo, da bi razveljavili staro po- tudi tokfat ubrati pot poi ibIižno e*a* • socialistu Pittermannu in da je treba moč- Dollfussovega puča, do razpustitve par- godbo in sklenili novo OVP, ki so njeni misa. Njih sile so namreč v Fras nega razuma in politične izkušenosti nji- lamenta in nekaj mesecev pozneje do ulič- starejši člani v Dollfussovem času še sn- ral> SgglA, 19. OKTOBRA Obeta se ji »ozdravljenje« ka?u°^neTn- Meljski pozdrav doma, na cesti, V lo- I Razen tega bodo uredili električ-v službi: »prokleta elektrika!« Kolikokrat s[ no omrežje, ki ga je podjetje pre- 'ta P° nepotrebnem kriva vsega j nje električne energije pa ima v Trbovljah povzroča elricfri. s nrk-jv. *„.i„ ™JP°dMe v n5čr‘u ^graditi še TP f?. Precejšnji"“ra^iSel .okt*}br? n? Ribniku, toda vse na Kleku, v Retju in~ na področju ■ •dl “e- Klektri&ne ' ■ primerov konec. ?PiP7n;,5w^ ‘"j0,treba menjatii^Da"^1^6 H*' Distribucijsko podjetje »E!ek dne e ^aS4, ne d eno rja Vsuko- *r°-"ZrbjV^e^i pa jo bodo predvi-ICm- 2 Podnartu na Gorenj- c‘om,a v dragi polovici prrhodnje-ko ^en°. akt!v^?^asublJ1'il iz naSe sre“ &a tete- V kratkem bo dokonča- ^^gan^‘orkoPLTVJeta^veaa ndh Še drUgih Pet trafo Postai- v Albin*1 ir^ne 8116 napredku 1882 oc^anftifceva’ roJer>a MA« i-e Po srodn.1 e- Posebno vprašanje v Trbovljah je še zmeraj> cestna razsvetljava. Za njeno ureditev bi potrebovali Eribližno 20 milijonov dinarjev, e-teh pa podjetje nima in bo treba še nekaj časa počakati. , M. L. S? sn,»£?ir'?tilla učirteljske- 6o',*redr>h vll^v;alS j® v Bohinj-n«J! ^JubliaST'' vasi ln konč- v stS,' ° upokojitvi se je $[ & Je iSS?. d0:mu lla Liipn,ioi, Kmetijstvu v občini Kavne časfh^m^aia gre na bolje — Marsikje ‘,odo Potrebovali Se pomoč °?Prta vrata. Med b* frvo n»J? niK;,ra‘a na Gorenj-tLv nJon,f h^Kaflsko Solo, ki je bili Letos slabi dohodki v kmetijstvu Kmetijci v občini Ravne računajo na pomoč novega ljudskega odbora, • ki jim bo moral pomagati pri številnih vprašanjih: TELESNA KULTURA % Življenje narekuje sproščeno telesno kulturo Iz razgovora s predsednikom Komisije za telesno kulturo pri Izvršnem svetu LRS Milkom Goršičem da bodo tudi koristniki prispevali svoj delež. Ali imajo Sveti dovolj sredstev za Izvedbo svojih nalog? Sredstev je razmeroma malo. Nujno pa so jim potrebna za reševanje kadrovskega vprašanj^ ki ga ne smemo več prepuščati Kmetijske zadruge Prevalje, b° treba Tolstemu vrhu j£v W^Ksk<> s?1«. J« bila Tolsti vrh in Kotlje postajajo v Zelenbregu pri elektrifikaciji, *> % Jc£*kov inhd£ občini Ravne na Koroškem res- P»sluhmtl bo treba željam Ko- >kup^^6.in okoliških vasi. ves nični pobudniki za boljšo kme- J,ce^ pn. U1 nekaterih ^da uftitln « J01* nevar- tijsko proizvodnjo. V kmetijske ?e; ’ !T‘nlcanom Pa Pn ureditvi zadruge je včlanjenih že 98 vseh 8°le: ?zlFoma Prostora za„ku“ur' Šibila«« ^ sfcrt>na in n™«™« h« kmečkih eosDodarstev. Anketa ip izživljanje. H. M. Otok- u‘ara, SkrW.' , ur^ftostL v „™a >n pozorna do po-fa?,na ^ učiteljica, kmečkih gospodarstev. Anketa je Geiavv* ^ora“hJ«‘Ji1Ka*.-m uome‘J!ca' pokazala, da se je število goveje' živine dvignilo za 6 »/o. K temu KJNito težave je Kocjančičeva Je veliko prispevalo umetno ose-l>0»tava^a6,fa'I“ v ^pniiški menjevanje, d Pt*VSieKln Priznanje6’ ^ J‘ gre , Pl'ecGJžen doprinos za dvig !r Srerhff1''tvi1 biia reaktiiviira- kmetijske proizvodnje bodo po- r^ewriauDobr?.v: Pn Podnartu nekod že začeta, ponekod le še v Metatoeomog^ "ačrtih Predvidena melioracijska i«^LVsej o-koliiškii mladitnii. dela W , tur»cir>iS,zvlla ftl,ro,to dejavnost Letos bodo dohodki v kmetij-‘>r8an*?i- v vsehetririmstvu znatno nižji kot minula le-.Neizprosna smrt jo je ta zaradi izredno slabe letine. Le »a baa n$Žia, na5e sre<3e, ka!:o po visokih obronkih Strojne in le%r£ok*£ua Jamnice je nekaj sadja, drugod na nJeni zacliij1'! j^otl na Pa stoji drevje prazno; spomladi pokopališče. je cvet uničila pozeba. Od V$2.pQM$o d Rokovno len Tlžnioo nc, nrifč pa njiso delale le-te v Sent-biwl~ 1 Jjurju ln na Ponikvi,. V bivši, planln- Alcti, Ustanovili Skl obtini je najbolj delavno prosvet- ^tlovi?' mladih zartrnSnikov K7 ?° drllStvo Bohor. V Šentjurju so ^ bo , s ie na »f°l,^„ 7 delavni pevet In tamburašii, na ^ovin PonU£vi iolkloi-isti in pevci, v Loki', knjižni _o. Dobrini ln Sldvnici pa je pevsko de- ^ larj8„a lma nam" lovanje omrtvelo. Planlnčanl sl že- ^Jstva i P^dvsem i.i,jo nov kinoprojektor ln bodo v ta t'iit'i:1r.neufei6nT „^a La', pa T" namen zbirali prostovoljne prispevke, fkus«, Wkomn^ p^,,ornara^1 f11 n® Knjižnice so povsod v slabem stanju. Člani, aktiva bodo imajo premalo knjig ln vsem pri-*0fV l_. primeren Drostoi* za monllnHo fiTinn?lni'Vi pnnHetair °°> ki , »r™eren . prostor za manjkuje finančnih sredstev. »nj J s knjiiioamTt^0r,p? fJ11 izP,°" Svet Je sklenil, da bo sklicat - -z Založbe Kmečke dnevni seminar za mlade režiser ji® °tnenlmj . . .. . . . društva pa bo pritegnil mladim -;r>jC^U }urtf* :seli so člani aktiiva aktive mladih zadiužnilcov, v Sent-o danje delo in se jurju pa bo poživil izobraževalno ;e t>U„ “°<*>Č!ih nalogah. Zaniiim/li- sn1n ^esiL^enlpnj , .. . , društva pa bo pritegnil mladino'in tiuii rirTvl’ ^n. Bktiiva aktive mladih zadružn.lcov, v Sent- Oblškni1?' Izreden pridelek pšenice v zvS? Upravnik KZ jim je V lenarški občini so iimeU letos (j.Aktjv I,, dal nekaj napotkov. zelo dober pridelek pšenice, saj znaša Kl 01 Colakovlča s svojimi letošnjimi uspe- bili V glavnem tile: ordinacijo navzkrižnega, nepove- hj in z rezultati evropske vrednosti Potrebno ie Dremostiti iez med zanega dela, ki je posledica ve- 6« nekaterih jugoslovanskih atletov, ^orreDno je premostili jez med likega števila organizacii telesne 7!ast‘ Pa Je podrobno opisal maraton- raznimi telesnokultumimi orga- ske teke v Moskvi in Atenah. ToVa- nizacijami in odstraniti vse ovira KLuture. riš Colakovič je izrekel Mihaliču pri- ter lih naDOtiti k enntnpmn rilin Razen tega je najpomembnej- znanje za njegove uspehe, ob katerih :. ., v? enotnemu cilju ša naloga Svetov skrb za do- P°u^ar^^» da, je lahko njegov mo- cim sirsi razvoj telesne kul« družbljenje telesnokuUurnih S- VSem jUK“lovansk‘m ‘u™ fosfbnf° KmladeS? po- v “ kolenja. Zato je treba predvsem iskati nove oblike, ln sicer takšne, ki so primerne današnjemu času, ki jih življenje samo narekuje. Mladinski festival je dal lepo pobudo za takšen razvoj t hkrati pa nas je opozoril, da se je treba boriti proti težnjam, ki izvirajo iz preteklosti oziroma iz preživelih pojmovanj. Razumljivo je, da moramo spremeniti vse toge in nesodobne statute raznih organizacij in prav tako miselnost nekaterih ljudi v teh organizacijah, ki so sedaj že pravi anahronizem. Naša stvarnost in potrebe po zdravem razvoju naše mlade generacije nam narekujejo najrazličnejše oblike udejstvova- KOSARKARSKI KOMENTAR ZADNJA ŽOGA V ZRAKU Tekmovalne košarkarske skrbi so se preselile v Zagreb, Igralci lz Beograda, Zrenjanina ln Ljubljane so za daljšo dobo slekli v tej sezoni krepko zdelane drese Mnogo opravkov bo ostalo v prihodnje le Se statistikom, ki bodo preverili številke o napredku v odstotku Izkoriščenih osebnih metov, razvrstili najboljše strelce, zaznamovali porast v višini In potrdili njihove številne rekorde. Strokovnjaki bodo morali v Isti sapi pribiti, da Je košarka napredovala ln ugotoviti kje ln v kakšni meri. -> 1 ,.7°krat njihovo delo ne bo običajno, kot smo napovedali pred dvema ted- kajtl konec letošnje prvenstvene sezo- noma. Cemtaega oSdob/a kTeMeTgraU & Seveda Pa t0 ne P°menl- da * ta* S33. *Pr,etn0StI- tika mnogo večlo’ vloao kot fo ho vrstni red tudl odraz Prave vrednosti Zeto je treba premagati konser-vnaprej. Vsak naslednji’ spopad ki ~aJ?°iSlh ”ied naJbolJ51ml’ Opozoriti vativne tendence in sektaško ™vih°mo p,rl4a' bo v sencl izvlrn°stl So akT°6aPrjeedVzSaesS?^a I oklepanje telovadbe kot edine re- novih pravil Le-ta Da bodo dnia «svni slu» Sa je zasiuriia »LdUDijand*, saj ... ^ J , ... pečat predvsem prvenstvenim srlfia- Ztt deg™dacijo BSK ni potrebno mno- ; Silne poti za telesno kulturo na- njem, saj je bil običaj, da se je le na odnorfldhen'<.r^cv?hlm° nni* IPedl^§a j Sega mladega rodu. teh uporablialo taktiko *zamr7nipnia«< P,dP°r® beograjskih ‘»modrih-« na obeh , „ žoge zamrznjenja ljubljanskih srečanjih. »Llubljana« je I Zato je Komisija na svojem na lestvici - STATUS quo 1 “čk-^da '»LjMn^ki Pje. “ako’ sestanku sklenila, da je treba raz-Zadnja dogodka med koši. tekmi kot Pr"leter ln Olimpija, Igrala na vijati festivalsko misel, festivale med -Ljubljano« in Olimpijo ter Pro- "vs® a.H pomeni razlika med pa prirejati predvsem po raznih leterjem in bsk, sta potrdila dejstvo, imal° kot-.tisiS Krajih v manjšem obsegu, od časa ki je bilo na prvenstveni lestvici že JJl „2522 n mestom. Ce bi . na v rpnnhH51rpm dolgo jasno. Olimpija je navzlic vse- uPOstevali derbyja v sredo, na ao pasa Pa tuCll v repUDllSKem mu ostala prva, Proleter je spremenil zaradi nezainteresiranosti merilu Na to naj bi preusmerili ?YOJ..Pa.slo.Y.v ^vicešampiona«, BSK je ^ iiS!I5r4i,5S5L 8°hiVOfif svc3o dejavnost tudi okrajni in - tri. V osemnajstih občinski sveti za telesno kulturo. MOTIV Z NEKE KRANJSKE KLOPI »KONTRADIKCIJA« bes^°ntradikcija! To je zelo neumna tuja samo mimogrede, res nimam časa,« je re- možje!... Razvadile slovi ?° domače bi lahko rekli proti- kla. »Samo na en kofetek« razvadile. Vi imate po vsej sili prlbarantal tretje mesto, .2?* .dosegla raz- »LJubljana« pa Je kot žrtev številnih L K < osemnajstih nesreč obtičala na četrtem. Torej tako, °v°boJlh ie,.za tak° razdaljo potreben le en, nekoliko daljši skok. VSAKO MOŠTVO JE PUSTILO V LJUBLJANI ŠTIRI TOČKE Zoper vrstni red govori tudi to, da v minulem tekmovanju meje ljubljanskih igrišč ni zapustila nobena točka. vsa gostujoča moštva so pokleknila in se brez posebne trdovratnosti vdala, običajno mnogo pred zadnjim sodnikovim žvižgom. Celo obnovljeni proces med Partizanom ln »Ljubljano« tega ni spremenil. opro®’. nasPr°tje, ali kaj podobnega. T< gosua ’ glavna junakinja te zgodbe je 1' ker j “Kontradikcija«. Ime se ji prilega, pomislite! Zadnjič sem kupila dva piščančka, lepo sem jih opohala, tako krasno sta diSala. Mislite, da je jedel? Ne, ne mara piščančkov. V nedeljo sem napravila kotlet, puding, kompotek, mislite, da je jedel. Oh, gospa, saj vam verjamem, tl smo jih, res smo jih tudi težave gospa... Toda Na klopi sem ostal sam. Ker sem malo kajne? Saj razumem. Človek ne ve, kaj bi t dertl °menjena gospa zelo fina in mo- diktafon. Na prvem delu traka (pogovor pa ne gre. Toda, da, gospa, veste kozlička d0rn ’ za nobeno ceno ne bi Drenesla kaj z boljšo gospo) je zašumel glas »Kontra- ima na rad. Zadniič sem «ra naia5č zani je prej zelo otožno strmel v kranjsko panoramo in manj poslušal, sem zdaj odprl izbral, da bi mu ugodil. Poskušam z ribicami v omaki, z ražnički, s prikuhami, ačega, nobeno ceno ne bi prenesla kaj z boljšo gospo) je dikcije« takole: p,,,,? te3 gospe »Kontradikciji«, ki je po- *Ah gospa, saj saj... Moj mož tudi ne je skoraj naenkrat pojedel... Imate vi ko 3 Irenine v današnjem času, bi lah- j® govedine. Ne, res ne, ne mara je. In tudi radi kozlička?.. .■ i> i > i > i » i > i * i ^ i > g0Snlefon zaklepeče:” tu gospa doktorjeva, ^ Pa Drnfp»cr*»»i^rQ cfr»or»o ali ! I I I ima pa rad. Zadnjič sem ga nalašč zanj naročila. To je jedel, moj bog, polovico ga neko višjo gospo, s tako, ki lahko Profesorjeva, gospa Inženirjeva, alt sl0 P°dobnega. Ne vem, ali je za takšno teta nazlvanje potrebna kaka fakul-nev ^ali sorodna šola. Vsekakor ta moja eanost niti važna ni, razmišljanje bi llr„jSarno za nekaj vrstic (pozor, tovariš oddaljilo od stvari. Gospi Kcija« govori torej z neko bo Nato se ta boljša gospa z vzdihom trart-V**1' oaaaijiio od stvari. Gospa »Kon-i Sn ll^cija« govori torej z neko boljšo gp-*oh Nato se ta boljša gospa z vzdihom Že A os*lo moram še skuhati« (ura pa je lee ®> umakne s prizorišča. Na klop po-rria^ adikcije« sede neka manj fina, _ dnJ olikana dvignila in po-DUa Prijateljico na »kofetek«. »Ampak, Kranjska panorama Sline so se mi pocedile. Najraje* bi pri priči naročil golaž, kajti za kozličke moja denarnica nima posluha. Ugasnil sem diktafon. Radovednost me je spet prisilila, da sem odprl drugi del traku (pogovor z manj fino gospo), kjer je glas »Kontradikcije« takole zaprasketal: »Ah, draga moja, kaj pa naj skuham... Desetega sem bila suha. Saj veš, sami .pufi*. Denar za drva, krompir in jabolka. Prejšnji mesec sva plačevala ,puf‘ za morje in pleskanje kuhinje. Si lahko misliš. Štirinajst dni sem otepala fižol in krompirjevo juho. Pa nič zato, saj drugi tudi nič bolje ne gospodarijo. Tale koza. ki je bila prejle tu pri meni, ml je lagala, da peče svojemu možu' kozličke in piščančke... Si moreš zamisliti takšno nesramnost? Rada bi jo videla, kako bo zdaj na trgu kupovala krompir in ohrovt, če ni. že čisto suha. Ne gre, pri moji veri, danes mu skuham »a.inprenovko«, pa če se on na glavo postavi.. .*■ Zaprl sem diktafon. Sline so usahnile * in v želodcu se mi je obbičal golaž, ki ga nisem pojedel. Da, ta gospa »Kontradikcija«1! Kakšen čuden želodec mora imeti, da lahko v eni sapi, na isti klopi govori dvema gospema takšno kontradikcijo! A kaj želodec, možgani, možgani... D. Vresnik Sklenili smo tudi, da bomo v kratkem sklicali predsednike vseh Svetov, da bi jih podrobno seznanili z našimi sklepi. Podčrtati moramo torej Se enkrat: _ °kt' (AFP)- vsa Jugoslovanska moštva so pustila V ■ . i if jsvetov- Ljubljanl po štiri točke. Samo in še Prvcnsttvu enkrat samo to je omogočilo Olimpiji. ig^S CSR na Cif^s 7B m ParagvaJ z da je pripeljala lovoriko iz Zrenjanina 48-4c- CSR Pa Clle s 76-46. v naše mnogo mlajše košarkarske kra- • Moskva, 18. okt. (TASS) — So- je. To je hkrati najboljše spričevalo vjetska atletinja Gallna Bistrova Jo za koristnost mestnega rivalstva in dosegla nov svetovni rekord v petero-priporočilo, ki ga moramo prihodniič tmJu s 4846 točkami, kar je za 79 še mnogo bolj upoštevati. Na ta način točk boljše od prejšnjega rekorda nam prav gotovo ne bo treba dolgo ea- njene rojakinje Vinogradova. k®ti na dan, ko se bo naslov držav- % Kassel, 18. okt. (Tanjug) — V nega prvaka kvečjemu preselil iz se- nedeljo se bosta tukaj pomerili dr-rK«i?CinCe *avnl moški reprezentanci Jugoslavi- mnogo bolj komfortno bivališče v Si- je in Zahodne Nemčije v velikem Pf„ J® 1*rt Prebit, Je enako po- rokometu. To bo četrta tekma teh vje slovenske košarkarje, enajsteric. Doslej so Nemci zmagali od Maribora do Nove Gorice. trikrat. STAVIMO NA LOKOMOTIVO • Magjič. 18. okt. — V zvezni od- Ne moremo zanesljivo razvozlati b°Jkarski ligi je .Maglič« premagal vsega v zvezi s tekmo Lokomotiva - »Novi Beograd« s 3:1 in si tako za-Jugomontaino. V bistvu gre za to, ka- Sotovil obstanek v ligi. tero hrvatsko moštvo na1 odpade; Lo- • Beograd, 18. okt. — Pred pri» komoUva ali Železničar lz Karlovca? bližno 6000 gledalci je romunski nogo-Ceprav je vse to pravzaprav Interna metni klub CCA premagal PSK s stvar hrvatskih igralcev, ne moremo 4:1 (2:0). mimo, ne da bi pripomnili: pomisleki m London 18 okt menteri — ci. Dmcnozb °1 e"'tore-f Je mlTda nogomJtna"^^^ ds bo oMalo vse po starem posebno ‘anca ,?n3llJe Prema^,s Romunijo s če še upoštevamo, da so na zadnjem sestanku DRŽAVNO MOŠTVENO NAMIZNOTENIŠKO PRVENSTVO Pričakovan začetek Opatija, 18. oktobra. — Danes se Je začelo državno moštveno namizno- tekmovalne komisije KZJ odbili protest Prolaterja na tekmo z Lokomotivo ln Železničarja proti Igri z BSK. KAKŠNA STA NOVINCAT Medtem ko oporoka še ni podpisana, poznamo vsaj po Imenu dediča, j tBntšun‘”n™«ncti« „„ i,,,,,™, , ki čakata na Izpraznjena prostora. O J®?'81*.® SiThUfSh i Radnlčkem in »Zadru«, Je bilo slišati {JH?. “ vse polno laskavih Izjav. Ni dvoma,da Y■*^ , ,R,aJS1, Pa,' bo »Zadar« na svolem igrišču mnogo {?*?,?: V f f P 7 n^" boli nevarno moštvo kot »ta to bila i »ifTa,ci, 1:,‘ Železničar ln Sloboda. Toda pomanj- ' a n?*lnarJa> 'J,1 kanje visokih Igralcev >e mu bo toliko *« V prvl,h ?veh, ^ollh bolj obilno maščevalo v gosteh. Na- P**. večjih presenečenj z izjemo sprotno pa je Radnički izvrstno mo- teike zmage Spartaka nad »LJublJa-štvo. Mlado, zelo visoko, tehnično iz- n0'1- Slovenska predstavnika sta v delano. Na čelu z državnim reprezen- Prvih dveh kolih dosegla naslednjo tantom Nikoličem bo nevarno vsako- rezultate: ».Jesenice. - Partizan 0:5, mur, povsod. Skratka: nova člana Spartak .Ljubljana« 5:4, »Ljubljana« zvezne lige sta močnejša kot moš.vi, i ~ »Jesenice« 5:1, ki sta Izpadli. BORIS KRISTANČIČ1 Tekmovanje se nadaljuje. « 12 »I. IUI )>KA PRAVICA« A, 19. D* DNEVNE NOVICE Danes sveže morske ribe v ljubljanski ribarnici in na trgu v Šiški »Razstava nedokumentirane fotografije iz narodnoosvobodilne borbe« v muzeju Narodne osvoboditve LR Slovenije v Ljubljani, Celovška 23 je odprta do konca oktobra t. 1. od 9 do 18. ure. Obiskovalci, prispevajte k dokumentaciji razstavljenih fotografij. Tajništvo za notranje zadeve v Novi Gorici vodi kazenske poizvedbe zaradi Murovec Lamberta (Berto), starega 20 let, doma iz Stopnika na Tolminskem, brez stalnega bivaliišča. Murovec je obd&lžen, da je izvršil več različnih tatvin, zlasti tatvin koles. Ker se je Murovec v zadnjih mesecih potikal po raznih krajih Slovenije in prodajal razne ukradene predmete, pozivamo vse tiste, ki so od n.iega katero koli ukradeno stvar kupili ali bili po njem oškodovani, da zadevo takoj Javijo na j bližji postaji Ljudske milice. — Tajništvo za notranje zadeve Gorica. Uprava Mladinskega doma Malči Beličeve se podjetju »Izbira« v Ljubljani, Wolfova ul. 1 toplo zahvaljuje za darilo našim gojencem v Tednu otroka. To toplo pozornost bodo naši malčki znali ceniti. Pionirska knjižnica v Ljubljani je v tem šolskem letu ustanovila tečaj predšolske glasbene vzgoje. Prosimo starše, ki bi želeli prijavite otroke v ta tečaj, naj se zglasijo v pisarni Pionirske knjižnice, Trg revolucije 7-1, od 10. do 12. ure v dneh od 21. do 23. oktobra. Sprejemamo otroke od 5. do 7. -leta starosti. — Uprava. KONCERTI Slovenska filharmonija obvešča cenjeno publiko, da je Rdeči abonma razprodan, v Rumenem in Zelenem abonmaju pa je interesentom na razpolago še nekaj, sedežev. Opozarjamo študente na 50-odstotni popust. Vpisovanje v računovodstvu SF dnevno od 10 do 12.30. PR'30 n. VANIH Rektor Univerze iz Nancyja g. Ma- yer bo v prihodnjem tednu obiskal Univerzo v Ljubljani. Ob tej pritožno; sti bo v ponedeljek, 21. t. m. ob 18. uri v Zbornični dvorani Univerze (Trg revolucije ll/I) predaval o »francoskem romanu v prvi polvici XX. stoletja«. Vabljeni. GLEDAUSCA Šentjakobsko gledališče LJUBLJANA - MESTNI DOM Sobota, 19. oktobra ob 20. uri: Schein-pflugova: »Okence« (Zgodba profesorja Johaneka), veseloigra. Premiera. Otvoritev sezone -19.17 .18. Red A. Vstopnice so tudi v prodaji. Nedelja, 20. oktobra ob 16. uri: Nestroy: . »Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očito«, veseloigra z godbo in petjem. Popoldanska predstava. Izven. Nedelja, 20. oktobra ob 20. uri: Schein-pflugova:, »Okence« (Zgodba profesorja Johaneka), veseloigra. Večerna predstava. Izven. Z BLEDA KINO Angleški film (drama) »Razdvojeno srce«. Predstavi ob 17 in 20. VESTI IZ TRBOVELJ KINO »DELAVSKI DOM«: ameriški barvni vistavision film »Ujemite tatu«. »SVOBODA« TRBOVLJE II.: ameriški barvni film »Kliči .M‘ za umor«. IZ PTUJA OKRAJNO GLEDALIŠČE PTUJ Sobota, 19. oktobra ob 20 uri: E. Frelih: »Vrnil se je«. Red: Sobota in Izven. IZ MURSKE SOBOTE KINO »PARK«: francoski film »Rdeče in črno«. I. del. Predstava ob 20. IZ ROGAŠKE SLATINE KINO Ameriški color film »Overland Pacifik«. MARIBORSKE VESTI DEŽURNA LEKARNA Sobota, 19. oktobra, lekarna »Studenci«, Gorkega ul. 18. Nedelja, 20. oktobra, lekarna »Center«, Gosposka ul. 12. KINO »UNION«: jugoslovansko - francosko -Italijanski film: »Mihalič Strogov«. »PARTIZAN«: ameriški film: »Kadar pride zima«. »UDARNIK«: ameriški film »Na robu pločnika«. SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE Sobota, 19. oktobra ob 20. uri: Verdi: »Aida«. Izven. CELJSKE VESTI SLOVENSKO LJUDSKO GLEDALIŠČE V CELJU Sobota, 19. oktobra ob 20. url: Platon: »Poslednji dnevi Sokrata*. Gostovanje Lojzeta * Potokarja. Premierski abonma in izven. Ostale predstave odpadejo zaradi obolelosti v ansamblu. KINO »UNION«; slovenski film »Ne čakaj na maj«. Vesna H. del. Predstavi ob 18 in 20. »METROPOL*: ruski film »Heroji Sipke«. Predstavi dnevno ob 18 in 20. url. KINEMATOGRAFI PREDVAJAJO KINO »VIC« AMER. BARVNI CInemascOPE FILM v stereofonskem zvoku (magnetni sistem) »Dežela f PODJETJE »AVTOPROMET« KAMNIK obvešča prebivalstvo, da je v celoti razveljavljen avtobusni vozni red, ki je bil v veljavi od 1. maja 1957, uvaja pa zimski vozni red z 19. oktobrom 1957 na progah: 1 2 Kamnik- 3 -Mengeš—Ljubljana Postajališče 1 2 3 6.50 14.30 18.30 odh. Kamnik prih. 13.00 19.10 23.55 6.55 14.35 1 18.35 Titov trg > Podgorje k 12.55 19.05 23.50 6.57 14.37 18.37 Križ 12.53 19.03 23.47 7.00 14.40 18.40 Moste 12.50 19.00 23.45 7.05 14.45 18.45 Mengeš 12.45 18.55 23.40 7.15 14.55 18.55 r Trzin A 12.35 18.45 23.30 "■30 15.10 19.10 prih. Ljubljana odh. 12.20 18.30 23.15 Legenda: Centr. avt. p. 1 vozi ob delavnikih 2 vozi ob sredah in petkih 3 vozi ob sobotah in nedeljah Kamnik—Stahovica 11 t 3 odh. Post. prih. 12 2 3 15.35 8.00 15.35 17.50 * Kamnik A 16.05 8.25 16.20 18.20 15.<5 8.10 15.45 18.0d V Stahovica ¥ 15.55 8.15 16.10 18.10 Legenda: 1 2 3 vozi ob sobotah in dnevih pred prazniki vozi ob nedeljah in praznikih vozi ob nedeljah in praznikih — ima zvezo z Ljubljano 3443 Po ogromnem uspehu v Beogradu in Zagrebu bo kmalu gostoval v Ljubljani SVETOVNO ZNANI MOSKOVSKI CIRKUS Strokovni Izpiti za bibliotekarje ln knjižničarje bodo zadnji teden novembra 1957. Rok za prijave in oddajo nalog Je 15. november 1957. - Izpitna komisija (Narodna ln univerzitetna knjižnica). PRI MESTNI HRANILNICI ljubljanski Imajo vlagatelji 1.800,000.000 din prihrankov NOVOST! »Puder« krema »Eveline« v treh niansah (»Naturelle«, »Ra-ehelle« in »Ocre«) pokrije vse pomanjkljivosti na koži, daje privlačen in svež ten obraza. Dobite jo v vseh drogerijah. Kolikor plačaš — toliko dobiš! Ce hočeš prvovrstno mastno kremo, potem zahtevaj »ULTRAGIN« - šport kremo. Vsaka drogerija, špecerija, zadruga, vsaka trgovina, ki prodaja milo za gospodinjstvo, prodaja tudi »FLEX«. Za čiščenje madežev samo »FLEX«. Sreda, 23. oktobra ob 18. ln 23. uri: L. Bobič: »Družina Blo«, veseloigra. Gostovanje v Prešernovem gledališču v Kranju. V soboto, 19. oktobra ob 20. url bo v Šentjakobskem gledališču premiera Olge Scheinpflugove veseloigre »Okence«. V nedeljo, 20 .oktobra pa bo prva repriza »Okenca* ob 20. uri. V nedeljo 20. okt. popoldne ob 16 pa bo popoldanska uprizoritev Nestroyeve veseloigre z godbo in petjem: »Nič ni tako skrito, da ne bi postalo očlto«. Vstopnice od predstav te veseloigre z dne 6., 12. in 13. oktobra, ki so bile zaradi obolelosti ansambla odpovedane, se lahko zamenjajo za to nedeljsko popoldansko predstavo. Prodaja vstopnic v Mestnem domu, vstopnice lahko rezervirate po telefonu na št. 32-860. OBRTNIŠKO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Komenskega ulica II Sobota, 19. oktobra ob 20. uri: H. Tie-mayer: »Mladost pred sodiščem«. Premiera. Nedelja, 20. oktobra ob SO. uri: H. Tie-mayer: »Mladost pred sodiščem«. Repriza. v Zavod za gluho mladino v Ljubljani sporoča, da je umrl bivši zavodov gojenec STANKO CESTAR Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 20. oktobra 1957 ob 15.30 iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Dobrega gojenca bomo ohranili v najlepšem spominu. od 23. oktobra dalje v Tivoliju v cirkusu Adria V programu bodo nastopali: dva zaslužna umetnika iz ZSSR, šest zmagovalcev, ki so si priborili zlato medaljo na I. mednarodnem artističnem festivalu v Varšavi, nadalje skupina iz »Arena pogumnih«. Imena Filatova, Anakarova,, Osinskega, Hromova, Nikolajevih itd. nam bodo ostala v spominu kot vrhunec dresure, drzne ln umetniške akrobacije, virtuozne ekvilibristike in čudovitega žonglerstva. Predprodaja vstopnic pri Put-niku v Ljubljani. Premiera bo 23. okt. ob 20. uri Predstave bodo dnevno ob 17. in 20. uri VESTI IZ KRANJA KINO »Storžič«: ameriški barvni film »Škandal v Scuriju«. Predstave ob 16, 18 in 20. Ob 22. url »Ne čakaj na maj«, premiera slovenskega filma. -SVOBODA«: premiera ameriškega filma »Skrivnost zapuščenega vrta«. Predstavi ob 18 ln 20. »TRIGLAV«; francoski film »Oholi«. Predstava ob 19. DROBNI OGLASI IZGUBIL SEM v sredo. 16. oktobra med 15. in 15.30 uro na poti med Univerzitetno knjižnico preko Zvezde mimo pošte po Cankarjevi cesti manjši zvitek s tremi grafikami -lesorezi slikarja Maksima Sedeja. Najditelja prosimo, da izgubljeno proti nagradi vrne v Kulturni rubriki »Ljudske nravice«, Ljubljana, Kopitarjeva trm. TRI HEKTARE POSESTVA vseh kultur z Inventarjem in živino, prodam zaradi starosti. Ernecl, Sp. Laže 24, Loče pri Poljčanah. Naš dragi in nepozabni inž. Vojislav Stevovič direktor rudnika »Suplja stljena« je v Opatiji nenadoma preminil. Pogreb Je bil 17. oktobra ob 15. uri iz kapele na novem pokopališču v Beogradu. 2alujočl: žena Tonka. hčerki Ružiča in Tjaša, sestra Miljana, brat Dejan, zet Dragič, snaha Ivanka, bratranca Dragan ln Borde ter ostalo številno sorodstvo ■ '■■■■'■v i ■ .* Brez tednika. Predstave ob 15, istega filma. V glavni vlogi: KINO »UNION«: jugoslovanski film »Naša pota se razhajajo«. Tednik. Predstave ob 16, 18 in 20. Danes zadnjikrat! Ob 10 je matineja angleškega barvnega filma »Lepo je biti mlad«. Ob 22. uri premiera francoskega filma »Ljubimec lady Chaterley«. KINO "SISKA« Francoski barvni film Pustolovščine Seviljskega brivca V glavni vlogi: Luls Marlano in Lomita Sevilla. Predstave ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 14 dalje. 17, 19 in 21. Ob 10 J.Mgg" Jack Hawkins in Joan KINO »KOMUNA«: »ra"£eo»f^ cinemascope film 9 m) .R« zvokom (magnetni sls gl> vlop smrti,- Brez ted™£obert Marilyn Monroe in R ^ KINO »SLOGA-: meWtki 0”115, ll.^| nu«. Tednik. Predstave Artur® za matinejo pa od 9 nap ^ KINO -SOCA«: Zaprta žara nih del. s)d flU# KINO -LITOSTROJ«! ot> ; »Ne kot tujec«. Preasro pred pn Prodaja vstopnic eno četkom predstave. J MLeADIsva^špet tu«. stavi dnevno ob 10 lh l5‘ K KINO »T R1glAV Nemški HI® , Dokler .boš pri jg Tednik. V glavni vlogh Horney. ' Hardy Krilger, Brigi« ^ pan« Prodaja vstopni® od 1 fljjp zadnjič. Jutri slovenski »Dolina miru*- (Mašnite v »UnJski eravici« i Ilirija i J U I I J A N A Fiat Zastava 600 krei na kredit po ceni 795.000 dinarjev. Kreditne formalnosti lahko uredite v „ oddelku našega podjetja. NA ZALOGI OSEBNI AVTOMOBILI ZNAMKE: MOSKVIC - 1,650.000 dinarjev ŠKODA 440, 445 - 1,709.000 dinarjev ŠKODA 1201, kombinirani dostavni voz -2,000.000 dinarjev KAKOR TUDI VSE VRSTE VOZrL ZNAMKE: CSEPEL in VVARTBURG TER MOTORNA KOLESA TOMOS-PUCH - Koper iditne® AVT0MATERIAL, MARIB0B PARTIZANSKA ZS M 368 SPOROČAMO ŽALOSTNO VEST, DA JE UMRL NAŠ ZVESTr SODELAVEC TOVARIŠ ADOLF PODKRAJŠEK DELAVEC V LIVARNI POŽRTVOVALNEGA TOVARIŠA BOMO OHRANILI V TRAJNEM SPOMINU NA POSLEDNJI POTI SMO GA SPREMJLI DNE 17. OKTOBRA 1957 NA POKOPALIŠČE ZALE UPRAVA IN DELOVNI KOLEKTIV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ TER SINDIKALNA PODRUŽNICA LITOSTROJ, LJUBLJANA TOVARNA ARMATUR OKOVJA IN TRDIH K0VP' »VELEBIT« METAL ZAGREB - SAVSKI GAJ XIII ŠTEV. 20 - TELEFON: 28-403 in 64'70 VABI NA SKLEPANJE POGODB OBVEŠČAMO VSE POTROŠNIKE, DA BOMO SKLEPALI POGODBE ZA LETO 1958 za trde kovine »VELEBIT« S tem, da smo osvojili standardne kvalitete, ki ustrezajo uvoženim, in s P°v^fujfno zmogljivosti lahko sklepamo pogodbe in v letu 1958 dobavimo kakršnokoli k v dogovorjenem času. Specifikacije za sklepanje pogodb sprejemamo do 15. nov. BAMO LJUBLJANA SPORED *A SOBOTO, 19. OKTOBRA 1957 tOi«!J'0S’ 6-°°’ ,-0°’ 8-°°> 10-°°- 13-00> l7'°0, 19.30, 22.00. 22.55 f*n>'woretiiDobro Jutro1 (Pisan glasim« ~ t Z ,VTries ob 6.30-6.40 Re-kpe NaS Jedilnik - 8.05 Igrata ~ 2nani naPevi - 8.35 * ••M Sodbi Ljudske milice 15.10 m J.J1* ®9*a za nižjo stopnjo — Plonirevl1! _?lmfonlčnlh plesov -* »iS1 ‘I311111 ~ U.15 »Sem fan- darski Sta5er3a* - 12.00 Opol- SUverz*spored - 12.30 Kmečka >n ono - ,« ? Vesela Eodola - 13.15 k ^anotti i.1 — l*-20 Zanimivosti 'ii; ?aHteljnlke - 14.35 Naši po-ktuvn* giaeh« ln pozdravljajo - 15.15 ^iiineS, • vmes reklame - 15.40 e ~ 1711 l®-00 Glasbene ugan- l^rtdu' _ ,,Lbo prihodnji teden na jo.00 Okun „ M “-Zveneči spomini« -f* Igra - ««et,“ 18-15 Kmečka god-«•» Zab»vn« Jezllcovnl pogovori -RmiiSJ 5'asba, vmes reklame -°ddajR n,.'* dnevnik - 19.50 Posebna l^«aS5?(JS?tv«ml v občinske ljud-f* n» Večo^6 ’ Gorenjska ln Dolenj-soh^„Pred volitvami - 20.05 Za-Usel^ni Ve4er ~ 2215 Oddaja za U,S Oddajaj tujino00-23'15 ‘n 23'3°“ O. PROGRAM HoSort’*0’ flne 19‘ oktobra 1957 t^spoved dI!!elodiJe do melodije - 15.00 ['“Poved Poročila ln vremenska 'J obvestil". 15'10 Ljubljanska kronika Lke bsletn? ~15^3-16.00 Iz Jugoslovanko v J„L? sbe ~ 22.15—24.00 Zaple- »onec tedna. ARADEMIJA za glasbo v LJUBLJANI k razpisuje **** honorarnih predavateljev ta: Violino, glavni predmet ”®ionielo, glavni predmet v*r» vzporedni predmet (2 mesti) ^®vHno kolkovane prošnje z b,^nUciio 0 strokovni * k®cUl, pedagoškem in delu ter z življe-AkLS°m spre^ema Rektorat 5lt^ *miie za glasbo, Gospo-vključno do 25. oktobra 1957. 8448 Zaradi reorganizacijo prevoznega parka ugodno prodamo TOVORNI AVTOMOBIL »F0KDS0N« 4-tonski, s pogonom na vsa štiri kolesa, s 5-sedežno kabino in z rezervnim motorjem. — Je v zelo dobrem stanju. Vinogradniško gospodarstvo Ljutomer 3437 ZVEZNA GRADBENA ZBORNICA bEOGRAD - Božidara Adžija 21 razpisuje natečaj za izpopolnitev naslednjih delovnih mest v Centru -sa napredek gradbeništva za: arhitekta ali gradbenega inženirja strokovnjaka za področje stavbeništva, z bogatimi izkušnjami v projektiranju in gradnji, zlasti pa s poznavanjem montažne gradnje in v naprej pripravljenih elementov. arhitekta z bogatimi izkušnjami v projektiranju in izvedbi stanovanjskih objektov s posebnim poznavanjem gradbeno-obrtniških del in instalacij. gradbenega inženirja za nizke gradnje s posebnimi izkušnjami v projektiranju in gradnji cest in letališč, po možnosti pa tudi z izkušnjami v tehničnih melioracijah. strojnega inženirja poznavalca gradbene mehanizacije, z daljšo prakso v gradbeništvu. strokovnjaka za industrijo gradbenega materiala zlasti opekarstva, apna in mavca. POGOJI: razen fakultetne izobrazbe je nujno potrebna tudi daljša praksa in pripravljenost za študijsko delo na ustreznem področju in globlje poznavanje gospodarske problematike v gradbeništvu. Hkrati s prošnjo za sprejem predložite tudi seznam svojih strokovnih in znanstvenih del. Plača je določena s pravilnikom o plačah Zvezne gradbene zbornice. Prijave vložite najkasneje do 5. novembra 1957 na naslov: Zvezna gradbena zbornica, Beograd, Božidara Adžije 21. Nastop službe zaželen takoj. Za morebitna podrobnejša pojasnila se lahko obrnete na Center za napredek gradbeništva Zvezne gradbene zbornice (telefon 43-661 in 43-592). B 482 *°ZORl **Sle ao najnovejše Izdajet Zakon o pravdnem postopku 1 komentarjem »....Komentar so napisali: dr. Borivoje Poznič, Mihailo Vra-•*u^VXVVVVVVS.V>.X\XVSX<>X Splošno gradbeno podjetje »S0GRAD« MURSKA SOBOTA razpisuje mesto tehničnega vodje podjetja POGOJI: diplomirani gradbeni inženir z vsaj tri— x letno prakso ali gradbeni tehnik s petletno prakso, strokovnim izpitom in pooblastilom za vodenje gradbenih del. Nastop službe takoj ali najkasneje do 1. januarja 1958. — Plača po tarifnem pravilniku ter premija po pravilniku o premiranju. Interesenti naj vložijo svoje ponudbe pismeno ali ustno na upravo podjetja najkasneje do 1. novem- l bra 1957. 3436 Knu dala ,n tiska Časopisno-založniško podjetje -Ljudska pravica«, Ljubljana. Kopitarjeva ulica 6, le«, na rubrika Kopitarjeva (OTU, telefon 31-351 - Uprava Trubarjeva ulica 24, telefon 22-491 in a 4. telefon 81-358 - Poslovalnica na Titovi cesti 15, telefon 22-322 - Mesečna naročnina 2501 6, telefon 39-181 — Notranjepolitična tjoai>3'-tS»3 — Poštni predal 42 — Poštnina plačana v gotovini — Rokopisov ne vračamo. Elektroni Prometni radarski avtomat na cestnem robu Zaradi naraščajočega avtomobilskega prometa Je po vsem ■vetu tudi čedalje več prometnih nesreč ln vedno več žrtev. Zlasti ob večjih praznikih se pripeti na primer na ameriških cestah na tisoče prometnih nesreč, ki zahtevajo več sto človeških življenj. Nič čudnega torej, če skušajo strokovnjaki z najrazličnejšimi sodobnimi pripomočki omejiti število prometnih nezgod. na Zahodnonemška cestnoprometna policija ima prav kot mnoge druge v svojih avtomobilih radijske oddajnike, nedavno • pa so vključili v nadzorstveno službo za cestni promet tudi najnovejšo radarsko tehniko. Tako bodo morali avtomobilisti poslej voziti vsepovsod zelo previdno in v skladu Drobne ZANIMIVOSTI ANTARKTIKA SE POTAPLJA Nedavno so izjavili sovjetski znanstveniki, ki so se vrnili z Antarktike, da se ta dežela pod težo ledu počasi potaplja. Antarktika Je po najnovejših domnevah skupina otokov ln ne celina. METRO V ATENAH Atenski urbanisti so pripravil načrte za graditev podzemeljske železnice v grškem glavnem mestu. Proga Je trasl-rana tako, da bo peljala mimo vseh najpomembnejših zgodovinskih znamenitosti. TATOVI MED MRAVLJAMI Posebne drobne mravlje, ki živijo v več različnih mravljiščih, kopljejo rove proti skl. Ji-ščem, kjer spravljajo večje mravlje svoje zaloge, ln tam ropajo. »VELIKA DOGA« Neka Angležinja je potovala z avtomobilom po pustih pokrajinah Rodezije. Postavila Je šotor, nato pa je dobila obisk v podobi »odrasle doge«. Dala Ji je sladkorčkov, nato pa se je z »dogo« tudi slikala s samo-sprožilcem. Ko se je vrnila s potovanja, je prijateljem kazala fotografije, ti pa so spoznali, da Je nenavadno potnico obiskala v šotoru odrasla levinja. s predpisi, ker bodo lahko na cesti kar na lepem naleteli na radarsko napravo, ki bo avtomatično registrirala njihovo hitrost ter hkrati zaznamovala tudi registrsko številko. Novo napravo so že preizkusili. Postavili so jo na cestni rob, od koder radar nenehno oddaja utripe, ki se odbijajo od mimo vozečih avtomobilov. Da radar meri hitrost, spozna voznik po posebni .sireni, katere zvok je še najbolj podoben tistemu pri lokomotivi, kadar ta švigne m* mo človeka. Zvočni valovi se vrnejo proti napravi v spremenjenem tonu. Iz te frekvenčne razlike pa cestnoprometni stražniki ugotavljajo hitrost vozil. Ne glede na dnevni čas in vreme meri ta novi prometni radar s 97-odstotno natančnostjo. Ker porabi radar za posamezno meritev'komaj desetinko sekunde, lahko takoj prestreza in zazna- Na Luni bodo preizkušali jedrsko orožje? V svojem poročilu, ki ga je pripravil za kongres mednarodne federacije za astronavtiko v Barceloni, je ameriški znanstvenik dr. Fred Singer izjavil, da bi luno — katere oddaljenost od zemlje je jamstvo za varnost ljudi — utegnili nekega dne uporabiti za atomske poskuse. Dr. Singer sodi, da v tehničnem oziru ne bi bilo nič teže izdelati medplanetarno raketo — usmerjevani izstrelek za medplanetarne polete, ki bi lahko preletel 384.000 km, polikor je luna oddaljena od zemlje — kot izdelati medkontinen-talni usmerjevani izstrelek z dometom 8000 km. muje hitrost vseh vozil, ki si sledijo v dolgi vrsti. Merilni obseg prometnega radarja je mogoče spreminjati od 20 do 150 km na uro, lahko pa ga naravnavajo tako, da meri in zaznamuje vozila po kategorijah, se pravi takšna, ki vozijo s hitrostjo 40, 50, 60, 70, ali 80 kilometrov na uro. Pisalna naprava zaznamuje hitrosti, avtomatična kamera pa fotografira registrirne tablice tistih avtomobilov, katerih vozniki so se na določenem cestnem odseku pregrešili proti predpisom o hitrosti itd. Ti avtomatični zapiski posredujejo torej dokumentirane podatke, hkrati pa dajejo tudi pomembne napotke za cestnoprometno statistično službo. j Neki zahodnonemški list, ki je pred kratkim opisal sestavo in delovanje tega cestnoprometnega radarja, je izrazil tudi upanje, da bodo poslej nemara vsaj za spoznanje bolj varni na cestah tudi pešci, ki na mnogih križiščih zaradi gostih in dolgih avtomobilskih kolon sploh niso več mogli priti na drugo stran, ne da bi se pri tem podajali v smrtno nevarnost. Troje cestišč v različnih višinah in novo križišče, kat* kaže posnetek, so si zamislili za ureditev testnega prom nisti v zahodnonemškem Diisseldorfu. Posamezna rajeno v, stala na betonskih opornikih, celotno križišče pa bo o s y začetku leta 1960. ZBIRKA STARIH VETERANOV Francozi pripravljajo muzej avtomobilske industrije a reko Marno, bi FranC°® ” ^ r/ np rešili svojega SlaJVa. livo je, da so j ^ prvič u drža* Po svetu je le malo ustanov, ki bi s svojimi razstavnimi predmeti ponazarjale razvojno pot avtomobila, tega najpomembnejšega sodobnega prevoznega sred- — it 1,: :_______ Nenavadna nesreča se je primerila v Stuttgartu. Cestni valjar je zdrknil z enega roba ceste na drugega, močno poškodoval dva osebna avtomobila in zgrmel čez pločnik za pešce v razpadlo klet med vojno bombardirane hiše. Voznik valjarja se je smrtno ponesrečil Posnetki nekaterih roških znanstvenikov, ki so sodelovali pri graditvi prvega sovjetskega umetnega satelita. V gornji vrsti so od leve proti desni’ zvezdoslovka Ana Kakavič, oceanolog Vladimir Kort in zemljepisec Fedor Davitajev, podpredsednik odbora za graditev satelita, v spodnji pa predsednik odbora Ivan Bardin ter strokovnjaka za rakete Pokrovskl ln Fedorov. \ Šerp as Tensing v Dolonjitih Serpas Norgay Tensing, ki je imel skupaj zEdmundom Halary-iem levji delež pri vzponu na najvišjo goro sveta, Mount Eve-rest, se je skupaj z italijanskimi alpinisti udeležil vzpona na steno Paganella v Dolomitih. Stena Paganella, ki se navpično dviga 700 m visoko, je trd oreh za alpiniste. Beg pred vulkanom Guverner Azorskih otokov Fa-yal je odredil pospešeno evakuacijo prebivalstva otoka, ki ga ogrožajo potresi in vulkanski izbruhi. Vsa letina na otoku je uničena. Hudi nalivi so pred dnevi spremenili 60 cm debelo plast vulkanskega pepela v črno blato. Ceste so spričo vulkanskega pepela in ruševin čedalje manj prehodne. Razen tega je prišlo do novih potresnih sunkov, katerim so sledile močnejše erupcije pod vodo ležečih vulkanov. vlogo v razvoju avtomobilizma, vse do nedavnega niso imeli avtomobilskega muzeja, zato je javnost pozdravila pobudo pariške občine, naj bi zbrali pod skupno streho davne veterane francoskega avtomobilizma. Zanimivo je, da ima najbogatejšo zbirko starih avtomobilov amaterski zbiralec iz Lyona; nekaj ducatov »starih škatel«, ki jih je desetletja dolgo vzdrževal m čuval, pomeni dandanašnji ka- fital okoli 100 milijonov frankov, z te zbirke bo prišlo v prvi francoski muzej avtomobilske industrije nekaj najstarejših tipov. Pravo senzacijo je zbudil leta 1875 Bollet s svojim parnim avtomobilom. Železni prednik sedanjega avtomobila je prevozil z nekaj potniki s povprečno hitrostjo 42 km na uro razdaljo med Parizom in Mansom. Med vožnjo je plačal lastnik tega vozila 75-KTat globo zaradi prevelike hitrosti. Prvi avto s šestimi kolesi je leta 1906 izdelal v Parizu Diet-rich. S tem avtomobilom so prevažali po dvanajst potnikov, leta 1911 pa so uvedli prvi Barlietov avtobus, ki je vozil po 16 potnikov na alpskih cestah. Prve triinpoltonske vojaške družina avtomobile je izdelal Barliet prav i na — brž ne rešili svojega mesta. Zanimivo je> nisu prvič upora®*-- j.jav uradno prevozno sredstvo a bil torej buuw-j“ -hodnoevropskih kolegov ki Najstarejši avto, k’ vedno uporabljajo, ima (0 Dupuy. To ^ ^ še 1° i? w ••• v. . r , ! aviomooiie je lzaeiai narnei prav stva. V Franciji, ki ima pionirsko tako leta 1911, vendar je franco- vloev* v rnzvom nvtomohili7ma. .___j ________ ±_____ ski armadi med vojno še močno Novi otoček Pred Azorskimi otoki čaka skupina portugalskih mornarjev, da se bo strdila lava, ki je bruhnila iz oceanskega dna in se oblikovala v kakih 500 m dolg otoček. Ko se bo lava strdila, bodo vanjo zasadili kol s portugalsko zastavo in otok tako proglasili za portugalsko posest letih od 1891 do 1914SO.Z e prvo svetovno v, primanjkovalo motornih vozil. Če bi ne bilo ti- na vsem sveiu ojtou — . ^ot stih 2000 pariških taksijev, ki so mobilov, torej 50-krat nia7V{^nja jih na ukaz generala Galienija i znaša zdaj svetovna pro1 ‘ prepeljali iz Pariza kot okrepitev avtomobilske industrije. upuy. tdia Ika a V 1 1891 ao nVto» na vsem svetu okoli 200.000 ^ Ul UA1 Jld i / u| vi*; • B Ti i znamke Gladiator, njego'a jj; strska številka je 665-K pa so ga leta 1906. In f P**delal« du0&\0 >Vidim, da niste bili kajti če bi bili, bito tudi osta‘, ga je zavrnil kirurg. »Hej, vi od zastavljalnice! Premislil Sem se, plačal bom.« KIRURG IN BRIVEC Neki sloveč pariški kirurg je bil prvotno brivec. Nekoč je med operacijo opozoril mladega asistenta, da njegov nož ni dovolj oster. >Saj nisem brusač, pa tudi v trgovini uns>'»-brivec nikoli riisem bil,t je odgo- njajte tale stotak za voril asistent drzno. kovance .. / IT Ml K/ trti »Bodite tako prijazni, P.^. trgovini onstran^ narske JAMES A MICHENER Saj on ar a 17 ROMAN »Čudim se, da si dovolil, da so te zapletli v takšno stvar, še tem bolj, ker ti je znano, kako fospa Websterjeva in jaz nasprotujeva .takšnemu ratenju.c »To ni bilo bratenje, gospod. To je bila poroka,« sem rekel. »Z Japonko!« je zakričal. »Gospod, fant je iz mojega odreda na Koreji.« •»Potlej si bil pa še bolj dolžan, obvarovati ga takšne norosti.« »Poskusil sem, gospod.« ' »Carsters mi pravi, da si celo poljubil dekle.« »•Sem. Prosil me je, naj to storim.« »Kdo? Carsters?« »Ne, Kelly.« General je besnel. Odsunil je stol in se zazrl v zemljevid. Naposled je izbruhnil: »Prekleto, ne gre mi v glavo, kako se more mož, kakršen si ti, vzgojen v najboljših vojaških tradicijah, tako spozabiti. Ti zakoni so nekaj bedastega, nesrečnega. Trpeti jih moramo, ker v Washingtonu tako pravijo, toda zato ni treba oblačiti paradnih uniform in poljubljati nevest.« »Jaz.. .* »Zoprno. Vsa zadeva je zoprna in še posebno neprijetna zato, ker član mojega štaba, še več, moje družine ...« Kar mi je napel general, je bila malenkost v primerjavi s tistim, kar mi je imela povedati njegova žena. Med obedom je bila sladka ko med, toda ko sta general in Aileen na dogovorjeni znak odšla iz jedilnice, je začela kar brez ovinkov: »Lloyd, ali je res, da ste davi pripomogli k neki japonski poroki?« »Slo je za nekega fanta iz moje enote.« »Toda vsekakor niste bili naVzoči, vsaj ne uradno?« »Prosil me je, naj mu pomagam.« »In vi ste odšli na konzulat, kjer so vas lahko videli Japonci, ki vas poznajo? ...« »Vidite gospa Websterjeva, za fanta iz moje enote je šlo.« »To ni bil navaden član vaše enote, Lloyd. To je pomenilo ponižanje za vojsko in prava klofuta za generala Websterja.« »Gospa Websterjeva,.nisem se strinjal s tem. Fanta sem več dni odvračal od njegove odločitve.« »Toda že vaša navzočnost je pomenila odobravanje. Zdaj se mi polovico častnikov v jedilnici smeje.« To je bilo res. Ni se posebno razburjala zavoljo vojske ali položaja svojega moža. Divja je bila zato, ker se je nekaj, kar je ona začela, boj zoper bratenje, obrnilo proti njej in ker se je s tem osmešila. Se zlasti jo je jezilo, ker jo je spravil v smešen položaj, kakor Je dejal general Webster, član njene lastne družine. »Saj vendar nisem rpogel odkloniti povabila na poroko,« sem rekel. _ »Ne imenujte tega poroka. To je ceremonija, izvršena na kar najbolj nedovoljeni način in umazano. To je možno samo zato, ker nekateri washingtonski slaboumneži nimajo poguma, pogledati resnici v oči.« »Strinjam se z vami, gospa Websterjeva.« Toda ona ni želela sprave. Hotela me je spraviti v red, enkrat za vselej. Ko sem videl, kako se me je lotila, skušajoč me pripraviti do tega, da bi jo prosil oproščenja za tisto, kar sem» napravil z najboljšim namenom, sem povsem jasno doumel, da se bori za zakon svoje hčere. Pred mnogimi leti je takisto začela boj z Markom Websterjem in zmagala in cela vojska ve, da je zmagala, in odtlej je gnetla in vodila Marka Websterja vse do čina brigadnega generala, ki ga on sam ne bi nikoli dosegel. Zdaj pa je začela učiti svojo hčer, kako me bo spravila do generala s štirimi ali petimi zvezdicami. , Namrščila se je, rekoč: »Ce si želite pridobiti v vojski ime, Lloyd, ne smete kršiti discipline. Ne smete žaliti generalov.« Ujezil sem se in rekel: »Doslej sem si pridobil že kar lepo ime. Boril sem se z Migi, družabnega življenja pa mi je bilo malo mar.« Hlipnila je in si položila roko na usta, kakor da jo je kdo udaril. Zatem je vsa iz sebe od jeze kriknila; »Vi nesramni majhni domišljavec!« Toda pri priči jo je postalo sram, skušala je reči nekaj spravljivejšega, toda bila je tako besna, da je spet kriknila: »Vi ste ravno tak kakor vaš neznosni oče!« Vedel sem, da Mark Webster ni maral mojega očsta. Resda je sovražil vsakogar, ki je imel več generalskih zvezdic kakor on, toda P senetilo me je, da si je gospa VVebsterjeva urgrD < napasti nekoga, ki bi utegnil vplivati na ka { njenega moža. Toda bila je čisto iz sebe i ^ mislila na tisto, kar je govorila. Povzela JL-“Pazite, da ne boste postali drugi Har ► ► Groover.« . jn < Govorila je takisto kakor njena DOieg < nekolikanj osuplo sem se spomnil, da sem Aileenine fotografije v družabni rubrik\ncijko * vega lokalnega časnika zmeraj videl tudi Q < njene matere. Stali ste tgm kakor sestri, z ob rami, kljubujoči vsemu svetu. Moj oče je nekoč govoril o tem in reke , ^ < pozna dve vrsti vojaških zakonskih zvez. t zakon, kjer žena sedi doma, in tisti i bi Wesbterja, kjer se žena potepa. Rekel je, y iskreno želel zakon druge vrste, takoj pa J' 0^en. * pomnil, da je ta običajno za ženo zelo te6 _en, ^ Kar naprej potuje, otroci pa z njo. T?ksn pra-ske tvorijo majhne, žilave skupinice, in P°Kajj < vici rečeno, se nikoli nisem bal Japonc _ i Nemcev, pač pa vedno takšnih skupinic niških žena. ' ► Slišal sem, kako je gospa VVebsterjeva < ^ vorila: nsra-< »■Mislim, da bi bila Aileen spričo tega močena in nejevoljna.« nj. ► Ničesar ji nisem odgovoril. Celo tega ^!jeen < > sem rekel, da bo že ona poskrbela, da bo , jn < slabe volje. Pač pa sem jo skrbno opazo ’ z ko sem gledal njen čisti, lepi in trdi ot>r ^g. ► izrazitih gub, sem se spomnil japonskega. jn < ^ ta Joa Kellyja, ki sem ga zjutraj ’reči < tisti hip mi je postalo jasnp, kaj 3e _,misr)reiiiete . ameriška tajnica, ko je dejala: »Te P ^ Japonke imajo neko svojo skrivnost.«