Poštnina plačana T go'ovinL
Leto LX. !tev. Z91.
0 Ljubljani, v soboto Z4. ttcem&ra 19Z1
Cena Din r
Izhaja vsak dan popoldne, ixvxem*i nedelje in  praznike.  —  Inserati do
>Slovenski Narod«
Upravništvo; Knaflova ulica It 5, pritličje, — Telefon 2304.
80 petit a 2— Din, do 100 vrst 250 Din, večji in sera ti petit vrsta 4.— Din. Popust po dogovoru. In se ratni davek posebej, velja letno v Jugoslaviji 240.— Din, za inozemstvo 420.— Din.
Uredništvo: KnaMova ulica It 5, L nadstropje. — Telefon 2034.
Rekonstrukcija vlade zopet
v ospredju
Po sodbi beograjskih političnih krogov gre za zadnji poizkus g. Vukiče vica, da se obdrži na krmilu. — Če se rekonstrukcija izjalovi, pride do koncentracijske vlade z dr. Perićem na čelu.
— Beograd, 23. decembra. Nezadovoljstvo s stanjem v Južni Srbiji, kakor tudi s splošnim notranje-političnim iti finančnim položajem države je tako veliko, da tudi vladni krogi vedno resnejše mislijo na širšo rekonstrukcijo vlade. O tem se že par dni širijo v političnih krogih najrazličnejše vesti, ki jih trenutno ni mogoče kontrolirati. Vse pa kaže na to, da se pripravljajo na vladi večje spremembe.
Današnja »Politika«, ki je o razmerah za vladnimi kulisami običajno dobro informirana, piše, da obstoja verjetnost, da pride ob priliki rekonstrukcije do popolne spremembe režima. Naglasa re, da je tudi gosp. Vukičevic sam že obupal nad položajem in da išče zadnje rešitve v rekonstrukciji vlade. Če se mu nameravana rekonstrukcija ne posreči, je j^sno, da je za vedno odžagan. Nezadovoljstvo z njegovim režimom ne narašča le v radi-kalskem klubu, kjer se centrumaši in pašičevci pripravljajo na odločilno bitko, marveč se tudi v Demokratski zajednici vedno očitnejše pojavlja zahteva po temeljiti spremembi sedanjega režima. Zdi se. da bo Južna Srbija tvorila Ahilovo peto g. Vukičevića. Avdi-jenca skoplianskega metropolita gosp. Varnava na dvoru in napovedi o spremembah v notraniem ministrstvu sma-
trajo politični krogi kot dokaz, da je položaj vlade skrajno omajan.
V zvezi z rekonstrukcijo vlade se pojavljajo najrazličnejše kombinacije. Iz vladnih krogov se zatrjuje, da bi ob priliki rekonstrukcije, ki naj bi se izvedla med katoliškimi in pravoslavnimi božičnimi prazniki, stopilo v vlado več pašičevcev in centrumašev z ra-dikalske in več uglednih davidovičev-cev z demokratske strani. Notranje ministrstvo naj bi v tem slučaju prevzel dr. Laza Markovič.
Ce pa bi se rekonstrukcija vlade izjalovila, bi po verzijah iz vladnih krogov sestavil nov vlado sedanji skupščinski predsednik g. dr. Niko Peric. V radikalskih krogih smatrajo dr. Perica za edino osebnost, ki uživa zaupanje vsed radikalnih frakcij in v katero imajo tudi ostale stranke, ki prihajajo v poŠtev za sestavo koncentracijske vlade, potrebno zaupanje. Sodeč po trenutnem razpoloženju bi tvorile novo vlado kmečko - demokratska koalicija z zemljoradniku Demokratska zajednica in radikalna stranka. Značilno je, da so klerikalci izključeni iz vseh kombinacij, ki so se doslej pojavile. Dasi je položaj še dokaj nejasen, je vendarle smatrati politično situacijo za toliko dozorelo, da je računati v najkrajšem času s preokretom.
Organizacija državnega sveta
Na včerajšnji skupni skupni seji državnega sveta so se konstituirali oddelki in na novo določili kompetenco poedinih oddelkov«
— Beograd, 23. decembra. Na včerajšnji skupni seji Državnega sveta je bila za prihodnje lero določena sledeča razporeditev:
l. oddelek: predsednik: dr. Milan Poli-čević; člani: dr. šardelić. dr. Ušički in Stevo N e Š i ć. V kompetenco I oddelka spadajo: carinske, trošarinske. taksne in monopolske zadeve in neposredni davki.
IL oddelek: predsednik dr. Tugomir Al a u po vić; člani: dr. Nikola Gjurgje-vic\ dr. Radoslav Jovanović. Ilija Blagoje-vić in dr. Voiislav Babić. V kompetenco II. oddelka spadajo: administrativni spori in ostale zadeve finančnega ministrstva, ki ne spadajo v kompetenco I. oddelka, nadalje razsodbe upravnega sodišča v Dubrovniku, disciplinske zadeve in zadeve ministrstva  pravde   :n   ministrstva ver.
III. oddelek: predsednik: Peter Petrovič; člani: Ilija Diukanović, dr. Štefan Sagadin. Mita Radojevič* in Radoslav Jovanović. V kompetenco tega oddelka spadajo: zadeve ministrskega sveta, zunanjega In notranjega ministrstva in vse samoupravne  zadeve,   razsodbe  upravnega so-
dišča v Sarajevu ter spori o pristojnosti mini-strstva trgovine.
IV. oddelek; predsednik dr. Raj cevi Ć; člani; Dominik Mazzi. Lazar Janku-lović in Svetislav Paunović. V kompetenco tega oddelka spadajo: zadeve ministrstva prosvete. ministrstva za narodno zdravje in ministrstva za socijalno politiko.
V. oddelek: predsednik Aleksander S t a n i č i ć; člani: dr. Ivan Škarija, dr. Sava Vukanovič in Jovan Spasojević. Ta oddelek je pristojen: za zadeve prometnega ministrstva, ministrstva za javna dela, mfnistrstva za poŠte in za razsodbe upravnega sodišča v Zagrebu in v Celju.
VI. oddelek: predsednik Dimitrije Popov i ć; člani: Živojin Aranielovič. Ibra-him  Defterdarevič  in  Voiislav  Rožič. V
kompetenco tega oddelka spadajo: zadeve vojnega ministrstva, ministrstva za Sume in rudnike, ministrstva za poljedelstvo, ministrstva za agrarno reformo, izenačenje zakonov, predmeti po zakonu o porotah ln razsodbe upravnega sodišča v Beogradu in Skopi ju.
Baldwinove odkrite besede
o razorožitvi
Resoluten odgovor na pismo vojnih obvezancev. — Anglija ne mara biti potisnjena v peto vrsto držav. — Velika bojazen za
kolonije.
— London. 23. decembra. Včeraj je Bald-win odgovoril na pismo bivšega državnega podtajnika zunanjega ministrstva v prejšnji delavski vladi Ponsoubva, ki ga je podpisalo 128 tisoč vojnih obvezancev in v katerem izjavljajo, da ne bi vršili vojne službe in v nobenem slučaju ne bodo podpirali vlade, ki bi v svoii politiki segala po orožju. Bald-win naglasa v svojem odgovoru med drugim:
»Ce bi bili vsi Angleži enakega mnenja, kakor ljudje, ki so podpisali to pismo, bi pomenilo to konec angleške vojske in mornarice. Prva in neizbežna posledica takega koraka pa bi bil polom Društva narodov. Če bi Anglija ne imela svoje vojake in svoje mornarice, bi tudi ne mogla zadostiti svojim obveznostim napram Društvu narodov ter mu v slučaju potrebe 6taviti na razpolago svoje vojne sile in bi bila na dragi strani prisiljena  izstopiti  iz  Društva narodov.
Isto velja tudi za lokarnski pakt, kojega glavna moč obstoja v tem, da se vsi pogodbeniki zavedajo, da bi Anglija vso svojo vojno silo postavila proti eventualnim napadalcem. Ce se vzame Angliji ta sila, izgube tudi vse pogodbe svojo veljavo. V zapadni Evropi bi snovm »»vladala bojazen in ne-
mir. Če bi prišlo do popolne razorožitve An glije. bi bila Anglija s tem potisnjena med države pete vrste ter bi izgubila svoje ko lonije. V deželi bi zavladala lakota in brez poselnost. Po statutih  Društva narodov je Anglija  obvezana   toliko    reducirati svoje oboroževanje, kolikor je v skladu z njeno nacijonalno varnostjo in z možnostjo, da iz sili izvedbo mednarodnih obveznosti s skupnim nastopanjem. To obveznost bo Angli ja vsekakor izpolnila.
ODMEV DIJAŠKIH IZGREDOV V RUMUNIJI
— Bukarešta, 23. decembra. Vojno sodi šce je danes razglasilo razsodbo v dijašken: procesu. Dijak Parašif je bil radi klevete ob sojen na en mesec jece. 46 dijakov, ki sr> državni uradniki, so bili disciplinirani ter so izgubili svoja mesta.
100-LETNA MIROVNA POGODBA MED FRANCIJO
— Washington, 23. decembra. Zunanj« politični odbor ameriškega senata je n: svoji včerajšnji seji razpravljal o tranro skem predlogu glede sklenitve lOOletne p«-godbe, ki naj bi preprečila vsako vojno me; Francijo in Ameriko
Klerikalna blamaža
v oblastni skupščini
Modernizacija ljubljanske mestne klavnice. — Klerikalno ro-varjenje proti ljubljanski mestni avtonomiji.
Včeraj je oblastna skupščina razpravljala tudi o prekoračenju proračuna pr. ttubljanski mestni klavnici in mestni stanovanjski hiši na Ahacljevi cesti. Kakor znano, so to zadevo klerikalci zlorabljali v agitaciji pri ljubljanskih občanskih volitvah m so jo tudi navedli v znani interpelaciji na notranjega ministra kot vzrok njihove zahte\e. da dr. Dinko Puc ne sme biti potrjen za ljubljanskega župana.
Povod za razpravo o tej stvari je dala prošnja vladnega komisarja na ljubljanskem magistratu, naj se dovoli ljubljanski občini najetje posojila 6 milijonov Din za naknadna dela pri ljubljanski mestni klavnici in najetje naknadnega posojila 3 milijonov Din za mestno stanovanjsko hišo na Ahacljevi cesti
Zadeva sama je že do vol] pojasnjena v znani izjavi dr Drnka Puca, ki jo je kot odgovor na klerikalno interpelacijo v Narodni skupščini objavil v našem listu.
Bavhno se ž njo le zaradi tega, ker so včeraj klerikalci v oblastni skupščini ponovno skirsaP rzrabMati Jo demag-oSko za svo-ie strankarske namene. Dobili so od dr. Puca zaslužen odgovor tako, da je končno prof. Jarc, ki je prvotno predlagal, naj se posojilo za ljubljansko mestno klavnico ne odobri, ta predlog umaknil in priznal, da }e nova mestna klavnica res lepo delo In koristna za Ljubljano. Dejstvo, da je klerikalna večina oblastne skupščine poleg odobritve posojila ljubljanski mestni občini sprejela dr&gi de predloga prof Jarca, da naj oblastni odbor po strokovnjakih da ugotoviti vzroke prekoračenja proračuna za modernizacijo ljubljanske mestne klavnice, niti malo ne zmanjšuje blamaže, kl so jo klerikalci doživeli s tem, da niso mogli ovreči s številkami podprtih dokazov, da se proračun ni prekoračil v dobi gerentskega sveta, ampak pozneje pod vladnim komisarjem za dela, ki v prvotnem proračunu Fplota ni o bila naznačena. Klerikalci tudi niso mogli utajiti dejstva, da se posojilo zahteva razen tega za dela, ki še sploh začeta niso in ki tudi v prvotnem proračunu niso bila navedena, kakor n pr novo upravno in ravnateljsko poslopje mestne klavnice
Predlog, da naj oblastni odbor po strokovnjakih da ugotoviti vzroke prekoračenja proračuna mestne klavnice. Je bil ^amo zadnja rešilna bi'.ka. na kateri so se
skušali rešiti klerikalci pred blamaio, ki so jo dejansko doživeli. Zakaj, klerikalci so imeli tekom nad enoletnega svojega ko m sari jata na magistratu več kot dovolj časa preiskati vse akte in načrte o zgradbi ljubljanske mestne klavnice, pa niti v času volkev, ko so naravnost drhteli po agua-cijskem gradivu zoper napredne kandidate in bivši gerentski svet, niso mogli navesti nobenih dokazov, da bi se dela pri moder nizaciji ljubljanske mestne klavnice ne Iz vršila v redu Kakšne ^strokovnjake« bo oblastni odbor sedaj določil za preiskavo prekoračenja proračuna mestne klavnice, ko le doživelo »strokovnjaštvo* gg. Pirca, Pusta in nazadnje prof Jarca popoln poraz, seveda ne moremo vedeti, mislimo pa, da bo ostalo le pri besedah in pri tem. da morejo klerikalci podpreti svoj protest proti potrditvi dr. Puca za ljubljanskega župana s trditvijo, da je oblastna skupščina sklenila izvesti preiskavo zaradi mestne klavnice.
Seveda je dr. Puc izjavil, da nima ničesar proti kakršnikoli preiskavi, ker ima čisto vest In čiste roke ter se nima ničesar bati. Nasprotno je celo poudarjal, da je ponosen na svoje delo pri modernizaciji mestne klavnice, ki je lahko tudi v ponos Ljubljani sami, ker tako uzorno urejene nI v cefl Jugoslaviji, In niti ne v sosedni AvstrijL Tako dr. Puc kakor tudi ostali poslanci opozicije so glasovali za predlog prof. Jarca, naj oblastni odbor Izvede zahtevano preiskavo, s čemer je postal kie-ikalni nos Se za par pedi daljSi.
Tudi v razpravi o posojilu za stanovanjsko hišo na Ahacljevi cesti je dr. Puc dokaza! s številkami, da ie naknadno posojilo potrebno samo za to. ker se je zgradilo nad 30 stanovanj več. kakor je bilo prvotno nameravano, poleg več trgovskih lokalov in javne kopalnice v tej hiši, kar istotako ni bilo v prvotnem načrtu, ki je tudi določal mnogo bolj preprosta stanovanja, kakor Pa so bila pozneie napravljena.
Ob tej priliki moramo samo ponovno ugotoviti, da je vse klerikalno delo. kakor je iz navedenega razvidno, usmerjeno samo na to. da Ljubljana ne dobi svojega župana, da ne pride do rednega gospodarstva na magistratu, do svoje avtonomije, da ostane pod komisarljatom občinska uprava še nadalje v njihovih rokah.
Ljubljana v znamenju
oledice in nezgod
Danes zjutraj so bili vsi hodniki oledeneli, kar je povzročilo številne lažje in težje nezgode. - Za praznike bomo imeli najbrž
toplo južno vreme.
Ljubljana, 23. decembra.
Naša prognoza, ki smo jo napovedali včeraj, da se obeta toplejše vreme, se je uveljavila deloma že tekom včerajšnjega dne. Dočim je bik) včeraj zjutraj že 16 stopinj mraza, je pričel barometer čez dan rapidno padati. Krivulja na aparatu v Zvezdi ni obetala nič dobrega. Dočim je ob 7. zjutraj barometer beležil 748 mm, je kasneje padel na 743 in tekom večera celo na 730. Danes zjutraj je ob 8. kazal barometer 726 nrm. torej stanje globoko pod noimalo. Obenem pa je padlo tudi živo srebro v termometru. Docim je včeraj zjutraj iznenada zopet pritisnil silen mraz in je kazal termometer 16 stopinj pod ničlo, je temperatura čez dan rapidno padala 2e opoldne ie kazal termometer samo II in pol stopinj pod ničlo, a zvečer ob 20. samo 8 stopinj. Cez noč je temperatura še bolj padla in danes zjutraj je kazal toplomer 0 stopinj.
Nenadna zračna depresija ie seveda povzročila velik preokret v vremenu. Nebo se ie pooblačilo in snoči okoli 6. ie pričelo snežiti. Dobili smo takozvano »babje pše-no«, toda že okoli 21. je pričelo deževati. Deževalo je" vso noč in danes zjutraj so bile vse ulice, zlasti pa hodniki poledeneli.
Na ulicah so se snoči in danes odigravali kemični prizori. Ljudje so tavali, se lovili, ipotekali tn padali, balansirali z dežniki semintja, merili kakor pijanci ulico na dolgo in Široko.
Poledica je seveda zahtevala tudi številne žrtve. V bolnico so pripeljali danes ■opoldne že več oseb s polomljenimi udi n potolčenimi glavami. Tako ie v Rožni 'lici padla kuharica Amalija Pangerc tako nesrečno, da si je pri padcu zlomila nogo. Majbolj nevarna pa je bila pot na Grad in nazaj. Prebivalci Grada so s težavo prišli
v mesto, brli so izpostavljeni starni nevarnosti, da se pobijejo. Pekovski vajenec Dolinar, zaposlen pri peku Dolinarju na Poljanski cesti, ie zjutraj nesel žemlje na Grad. Ko se je vračal z Gradu, je spodrsnil in priletel na glavo. Prvo pomoč so mu nudili na rešilni postaji, kjer ga je obvezal mestni fizik dr. Rus. nato pa je moral Dolinar v bolnico. Dr. Rus je obvezal tudi prostovoljnega gasilca Franca WoHa, ki je šel zjutraj v službo, a je tik pred Mestnim domom padel na glavo. Dobil je precej težko rano na glavi. Pred Škofijo je nesrečno padel prof. Pregelj in je zadobil občutne poškodbe po vsem životu. V Štu-dentovski ulici je neka mlekarica padla tako nesrečno, da ni mogla vstati, strah in padec sta ji tudi zaprla sapo tako, da ni mogla govoriti. Neka gospodična je padla pred bolnico zelo fatalno: z nogami je šla naprej* in kvišku in kakor zatrjujejo očividci, je bil prizor kljub njenemu neugodnemu položaju zelo pikanten. Na Trnovskem nasipu ie padla na dvorišču hiše št. 4 80-letna Marija Selan. Obležala je nezavestna, dočim so potice, katere je nosila, zdrknile po ledu.
Radi gladkih in zledenelih tal je bil danes v jutranjih urah skoraj onemogočen vsak promet. Avtomobili so se le s težavo pomikali naprej, konji so cepali. Gotovo je. da so spolzka in ledena tla zahtevala še mnogo več človeških žrtev, večinoma pa so ponesrečenci ostali v domači oskrbi.
Danes dopoldne je ves čas deževalo. Vreme je že izrazito južno in za praznike se nam obetn pravcata brozga ki bo marsikomu prekrižala račune. Toplomer ie kaza opoldne 2 stopinji nad ničlo, barometer je pa še za eno stopinjo padel. Zato ni pričakovati, da bi se do praznikov nebo zjasnilo.
Sneg, mraz in dež
— Zagreb, 23. decembra. V Zagreba j« mm tekom danaSnjega dne znatno pojenjal. Dočim je znašal Se včeraj nad 10 stopinj pod ničlo, je kazal toplomer danes zjutraj —5, opoldne pa 4 stopinje pod ničlo. Od zjutraj piha toplejši vr-ter, opoldne pa je začel naletavati sneg, pomešan z dež!em.
— Sofija. 23. decembra. Dočim je v zapadnem delu Evrope že nastopilo toplejše vreme, se je mraz na Bolgarskem včeral m danes le bolj poostri Povprečna temperatura znala 14 do 27 stopinj pod ničlo. To je od leta 1902. najnižja temperatura v Bolgariji. ŽelezniUsi promet je zlasti v jugovzhodtit pokrajini zelo otefkočen. telefonske zveze pa so večinoma prekinjene.
— Bukarešta. 32. decembra. Danes Je bila zabeležena tekom zadnjih 50 let najnižja temperatura. V Bukarešti je kazal toplomer danes zjutraj 27 stopmj pod ničlo. 1'lice so skoraj popolnoma izumrle, radi snežnih žametov pa je promet zelo oviran. vMaki vozijo z velikimi m-mudami in zelo neredno. Brzojavne in telefon ske zveze z okolico so večinoma prekinjene
Neresnične vesti o atentatu na kralja Borisa
— Beograd. 23. decembra. Snoči so se raz širile vesti, da je bil v Sofiji izvršen atentat na bolgarskega kralja Borisa. Zatrjevalo se le, da je kralj težko ranjen, atentator pa, ki ga je iskati med makedonskimi revolucionarji, da Je pobegnil. Bolgarska službena agencija danes te vesti najodločneje dementira ter naglasa, da je kralj popolnoma čil in zdrav in da že teden dni sploh ni zapustil dvorca.
Davčni odbor
— Beograd. 23. decembra. Včeraj je imel davčni odbor svojo zadnjo sejo Pred božičnimi prazniki. RazDrava o novem davčnem zakonu je brta včeraj zaključeni do rezerviranih členov
Končnoveljavno so bili za poedine vrste davkov določen   sledeči nazivi:
Davek na zemljišča = zemljiški davek (zemljarima).
Davek na rente = rentnl davek (por« na rente)
Davek na poslopja = hišni davek (kx
carina).
Davek na podjetja, obrate tod. = prl-dobnina (porez na tečevinu).
Davek na podjetja, ki so obvezane polagati javne račune = davek na dmfbe (društveni porez).
Na prihodnji seri se bo vršila razprava o davčnih stopnjah: jrlavna debata pa bo posvečena vprašanju, kedaj naj stopi ta zakon v veljavo. Zdi se, da je vladna večina z ozirom na energično akcHo Kmečko -demokratske koalicije tudi v tem vprašanju kapitulirala in da obstoja tudi v vladnih krosih namera, da se ukrne dohodnina s 1. aprilom 1925. istočasno pa naj se uveljavi novi davčni zakon, da bi se na ta način kril primanjkljaj, ki bo nastal zaradi ukinitve dohodnine. Z večjim davčnim donosom po novem davčnem zakonu pa vlada tudi upa najti kritje za proračunski deficit
POKLON FRANCOSKIH VOJNIH UJETNIKOV NAŠEMU KRALJU
— Beograd, 23. decembra. Včeraj popoldne je prispel semkaj predsednik francoskega udruženja vojnih ujetnikov, ki so pobegnili iz ujetništva, g. Karlo Brinaux, da izroči našemu kralju dar tega udruženja. Odličnega gosta so sprejeli na kolodvoru zastopniki udruženja rezervnih oficirjev in raznih drugih nacijonalnih korporacij. G. Brinaux bo sprejet v avdijenci na dvoru.
Borzna poročila.
LJUBLJANSKA BORZA.
Devize: Berlin 13.545 — 13.575 (13.56), Curih 1094 — 1097 (1095.5), Dunaj 7.985 — 8.015 (8.00). London 276.5 — 277.3 (276.9), Newyork 56 57 — 56.75 (56.65), Praga 167.95 — 168.75 (168.35), Trst 299 — 301 (300).
Efekti: Vojna Skoda 410, Oljska 164, Ljubljanska kreditna 134, Kreditni zavod 160, Vevče 135, Ruše 265 do 280, Stavbna 56, SeSir 125.
Lesni trg: Tendenca neizpremenjena. Zaključeno 5 vagonov, in sicer 3 vagoni te-stonov, franko vagon Sušak po 520 in 2 vagona suhih bukovih drv, franko vagon meja po 22.
ZAGREBŠKA BORZA.
Devize : London 276.5 — 277.3, Newyork 56.534 _ 56.734, Pariz 222 75 — 224.75. MIlan 299 — 311. Curih 1094 — 1097, Berlin 1354.5 — 1357.5, Dunaj 798.5 — 801.5. Pra*a 167.95 — 168.75.
Efekti: 7 odst. invest. posojilo 1921 86 in en četrt. 2 in pol odst. vojna škoda 408 — 409. Hipotekama banka 57 — 58, Ljubljanska kreditna 134 — 135, Praštediona 880, Trboveljska 465 _ 475. Vevče 135 — 137.
INOZEMSKE BORZE.
Curih: London 25.25, Newyork 517, Pariz 20.35, Milan 27 26. Berlin 123.60, Dunaj 73.08, Beograd 9.12. Praga 15.34
Stran 2.
•SLOVENSKI  NAR OD*> dne 24. decembra 1927.
Klerikalna skrb za delavstvo
Dočim to klerikalci uvedli nove davščine, ki bodo obremenile predvsem konzumenta« so v oblastni skupičini bret stvarnih razlogov odklonili vse predloge za omiljenfe bede delavstva«
zidajo za delavstvo hiše. To Jo njihovo prokleto dolžnosti
Poti. dr. Puc: Zakaj pa ničesar no »torite, do bi vlada pritisnili na njo, «0 ste v vladi?!
Is navedenega Je razvidno, g kakimi prašnimi ugovori jo klerikalna večina odklanjala predloge oposicije sa omiljenje bede delavstva.
Zato ni Suda, Če je klerikalna večina odklonila tudi predloge posL Tavčarja, naj se za skrbstveni fond za delavce in nameščence določi znesek 200.000 Din, za ustanovitev delavskih kuhinj 200.000 Din, za fond brezposelnih pri borzah dela 600,000 Din, za okrevališča otrok siromašnih družin 100.000 Din, da naj se oproste novega davka na premog občine, javne korporacije, zavodi in ustanove. Ni čuda, če je klerikalna večina odklonila predlog socialističnega poslanca Sitarja, naj de en milijon Din, določenih za l>ospesevanje zidanja stanovanjskih hiš, razdeli med občine, ki same grade hiše, kakor Ljubljani, Trbovljam, Tržiču, Jesenicam, Koroški Beli in Zagorju, nadalje predlog, naj se dovoli delavskim kuhinjam v Ljubljani in v Trbovljah po 100.000 Din, za javno knjižnico Delavske zbornice v Ljubljani po 50.000 Din.
Klerikalna veČina je zavračala predloge opozicije z izgovorom, da zahteva pač izdatke, ne pove pa finančnih virov. Ta izgovor pa sta poslanca Tavčar in Bukovec takoj za vrnila. Posl. Tavčar je navedel, da je veČina pač znižala postavko za novo umobolnico od S milijonov na enega, diference pa ni hotela porabiti za kritje izvedbe od opozicija predlaganih predlogov. Posl. Bukovec je opozoril, da se v ljubljansko oblast uvaža na leto 140 vagonov Špirita za predelavo. Ako se pri tem računa, da se ga bo izvozilo 70 vagonov brez novih oblastnih davščin, ostane še vedno 70 vagonov za obdavčenje po novi uredbi, kar mora vsekakor prinesti več dohodkov, kakor pa je v proračunu predvi deno. V proračunu je namreč postavka dohodkov iz nove davščine na alkohol izkazana samo z vsoto 2,791.130 Din, dočim je pričakovati nad 21 milijonov Din. V tem tiči skrit nekak tajen fond, ki bi zadoščal za kritje vseh predlogov opozicije.
Mislimo,  da  navedena  dejstva dovolj označujejo klerikalno demagoštvo in proti-socijalno čustvovanje, ki se je pri sedanjem zasedanju   ljubljanske   oblastne skupščine pokazalo ponovno v povsem jasni luči.
V torek je ljubljanska oblastna skupščina sprejela proračun oblastno samouprave za L 1928. Klerikalna večina je odklonila bret stvarne utemeljitve vse izpreminjevalne In dodatne predloge opozicije ter je glasovala za posamezne prorocunske postavke, kakor so bile predložene.
Najznačilnejše je, da je tudi v razpravi o oddelku ta socijalno skrbstvo odklonila vse predloge opozicije za zboljšanje položaja delavstva in njegove bede v splošni gospodarski krizi, kljub temu, da je uvedla mnoge nove davščine, ki bodo zadele predvsem konzumenta.
V proračunu, ki izkazuje nad 55 milijonov Din izdatkov, je določenih za namene socijalnoga skrbstva samo okoli 1,400.000 Din
Večina je cinično in z raznimi zasmehlji-vimi opazkami zavrnila vse izpreminjevalne predloge poslancev Tavčarja in Sitarja v tem pogledu in tako ponovno dokazala, da nosi socijalni čut samo na jeziku ob volitvah, da ga pa ne pozna, kadar bi bila prilika dokazati ga v dejanjih.
Tako je posl. Tavčar predlagal, naj se določi z ozirom na to, da uvaja klerikalna večina davek na konzum premoga, en mili jon Din za delavska stanovanja v rudniških revijih. To naj bi se zgodilo tudi zaradi tega, ker je bilo občinam v tamošnjih krajih onemogočeno uvesti enak davek za stanovanjsko akcijo.
Ko je posl. Gostinčar zaklical, da je dolžnost TPD graditi stanovanja za delavstvo, se je razvila naslednja zanimiva debata.
Posl. Tavčar je odvrnil: G. Gostinčar, vsi smo prepričani, da je to dolžnost družbe. Toda, če ne najdemo v državi nobene kompetence, ki bi pritisnila na družbo, da stori svojo dolžnost, mora pač priti kak drug faktor, ki bo rešil stanovanjsko vprašanje.
Posl. Gostinčar: Družba naj zida!
Posl. Tavčar: Mi se ne moremo enostavno postaviti na stališče: Družba mora zidati. Kajti družba pač ne zida. Enako tudi ne moremo reči: Država naj zida, — ako vidimo, da države ne moremo do tega pripraviti.
Posl. Mohorič: Družba mehanizira svoj obrat in odpušča delavce! Ni pričakovati, da bi gradila stanovanjske hiše.
Posl. Gostinčar: Delničarji so dolžni, da
Pisane zgodbe iz naših krajev
Strašen umor neznanca na cesti. — Zastrupljene zaljubljene natakarice. — Velika poneverba v Somboru. — Vlom v Dijaški dom. — Sovjetski galeb v Kaštelih,
Iz Osijeka poročajo, da so našli v noč! od torka na sredo na poti med Rumo in Malih Rodinaca umorjenega in oropanega nekega moškega, ki je bil dobro oblečen. Dosedaj še ni bilo mogoče dognati njegove identitete. Orožniki so takoj pričeli iskati zločinca. 2e tekom noči se jim je posrečilo prijeti nekega Nikola Radovića, delavca iz Dalmacije. Po dolgem zasliševanju je Radovič priznal, da je nesrečno žrtev umoril in nato oropal, misleč, da bo pri njej našel večjo vsoto denarja. V listnici je pa bik) le 670 Din. Radovič je napadel neznanca med potjo s sekiro in mu preklal glavo.
*
Včeraj je izpila v samomorilnem namenu 22-lettta Jelka Trogulić iz Splita štekleničHco Hzola. Jelka je bila natakarica v splitski gostilni »New-York«. Proti večeru je odšla v svojo sobo in nihče ni opazil na nji posebnih sprememb. V sobi je legla na posteljo in izpila Strup. Nezavestno jo je našla služkinja Marija Nižetič, ki je samomor tudi javila policiji. Devojki so dali čašo mleka, katerega je izpila in se tako rešila. Po mleku ji je namreč postalo slabo ih je izbljuvala tudi strup. Nato so jo odpeljali v bolnico in ji nudili prvo zdravniško pomoč. Jelica Trogulić je izjavila* da je imela ljub-čka, ki jo je spolno okužil. Raje kakor da bi šla v bolnico, je šla v smrt.
*
Državno pravdništvo v Somboru je izdalo aretacifcki nalog proti Ivanu Defčiču, davčnemu beležniku v Crvenici. Drž. pravdnik obtožuje Defčiča, da je večkrat 2lorabljal svoj položaj. Njemu so namreč davkoplačevalci izročali velike vsote na račun davkov, katere je pa porabil zase. Tako je oškodoval državo in občino za nad 800.000 Din.
Zadnje čase je Defčič živel zelo razkošno, kar se je zdelo vsem sumljivo. Kupil si je tudi avtomobil in z njim delal izlete s svojimi prijatelji in prijateljicami v oklico. Zanimivo ie, da poneverbi dolgo niso prišli na sled in je Defčič nemoteno skoraj vse leto trosil državni denar. Najbrž ima tudi sokrivce, ki so mu pomagali pri poneverbi in spretno prikrivali primanjkljaje, da jim tudi kontrola ni mogla priti na sled. Obetajo se še zanimiva razkritja. De-fravdant je čez noč izginil in je za njim izdana tiralica.
★
Upravitelj dijaškega doma v Zagrebu je javil policiij, da so vlomilci odnesli iz domovega skladišča posteljno opravo in druge predmete v skupni vrednosti 13.000 Din. Detektivi SO ugotovili, da so vlomilci iz prostorov stolarske delavnice, ki meji na skladišče, prekopali zid. Skozi odprtino so zlezli v skladišče. Po vlomu so zopet vložili opeko v odprtino, v skladišču so pa namestili posteljne zimnice tako, da nI bilo mogoče takoj opaziti, kako so prišli v skladišče. Tudi v stolarski delavnici je bila k zidu z odo/tino pri-maknjena velika omara. Sum je padel na lastnika delavnice Josipa Petričeka. Pri njem so uvedli hišno preiskavo in našli skoraj vse nakradene predmete. Sprva je PetriČek tajil, kasneje je pa priznal, da je s pomočjo svojega podnajemnika Stanka Zbogara, trgovske* ga pomočnika, prekopal zid in odnesel posteljno opremo, katero je hotel prodati. Oba je policija obdržala v zaporu.
¥
Iz Kaštel Staroga javljajo, da je lovec Marin Jakovac ustrelil morskega galeba. Ko ga je natančneje pregledal, je opazil, da ima na desni nogi prstan
Najboljši Pat in Patachon film       Danes ob: 4., pol 6., pol 8. in 9.
r
s-
ie medi. Bil je precej blaten in ga je očistil. Nt njegovo veliko začudenje ie zagledal ni prstanu napis: Moskva, Cop. 34, 35 K. Iz tega je razvidno, da je galeb priletel ht Moskve. Najzanimivejše pa je, da je to prvi primer, da se v poročevalski službi uporabljajo galebi namesto golobov poštarjev, kakor je bilo dosedaj v navadi. Prstan je lovec oddal orožnikom.
O
z
žicon
K
II
C
F
Pat in Patachon v Pratru
Telefon 2124,
Elitni kino Matica
Pustolovščine dobrega vojaka
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani.
DRAMA.
Nedelja, dne 25. decembra ob 15. uri. Pe-terekove poslednje sanje, mladinska predstava.
Ob 20. uri. Sodnik Zalamejski. Izven. Ponedeljek, dne 26. decembra ob  15. url Srtegulčica in škratje,   mladinska pred stava.
Ob 20. Uri. Boljši gospod. Izven.
OPERA.
Nedeljo, 25. decembra ob %20. uri. Čarobna pisca 1. Izven.
Pondeljek, dne 26. decembra ob 15. uri. Zaljubljen v tri oranže, ljudska predstava. Ob K 20. uri. Orlov, opereta, gostuje režiser beograjske operete g. Trbuhović. Izven.
šentjakobski gledališki oder v Ljubljani.
V pondeljek, 26. decembra: SneguljČica in škratje<. Gostovanje v sokolskem domu na Viču. Začetek ob J:»5. uri popoldne.
Mozartova „Čarobna pisoar"'
(Premiera v frubijanski operi.)
Zapisali s-mo v članku, s katerim smo poročali o nastanku in značaju te poslednje Mozartove opere, da ie povsod težko upri-zorliiva ker je treba zanjo izvrstnih pevk im pevcev ter je v tehnionom pogledu bogata nelahkih preb erraov.
Danes pa gospodu ravnatelju M. Pol i-ću iskreno čestitamo: zopet se ie izkazal kot prvovrsten umetn.k. ki ie prinesel in izvedel «Carobno piščaN za naše razmere res Zelo častno, stilno dovršeno ter vse-skoz s imim okusom in je naša opera nanjo lahko prav tako pono na. kakor na vzorno podano Mozartovo ^Cosi fan tutte».
Tudi g. arhitekt V Rohrmann zasluži naše priznanje za svoje apartne. pravljične dekoracije, ki omogočajo neštete ižpremambe izvrševati, kol kor je pač pri naslh sredstvih mogoče, naglo in brez mučnih premorov. Sceno je poenostavil z belimi piramidami, ki okrožajo prizorišče, z zastorom ter različno osvetljavo, ki prinaša dovoli pestrosti v občutiPh in !oka!nih menlavah Tako imamo tud' na na?em odru inscenacijo ki je moderna in zares r>rak-tlčna. gledalcu pa vedno zanimiva.
Ker smo pisali o operi že dovolj, smo danes lahko kratki v svoji oceni Oiesecke-Schikanedrovo besedilo le za današnji okus res da silno naivno otroško, a hisio-rično je vendar prav interesantno, sal kaže, kakšne snovi in kakšni efekti »o na* vduševall publiko 1. 1791 Olasba je tipično Mozartova, v tej operi še izrazito ljudska naravno harmonična, razkošno zvočna, bogato melodična, tudi v humorističnih točkah ved-no umetniško okusna, mestoma graciozna globoko čustvena, strastna ali pa grattdiozfio impozantna. Kako je znal velikan Mozart doseči velikan ke zvočne, ušesu prijetne in do srca segajoče harmonične efekte z najmanjšimi sredstvi, mora poslušalec občudovati ves čas. Noben glas ni postranski bodisi v duetu, tercetu ali kvhttetu ali velikem ansamblu. povsod se uveljavlja vsak jla-s polno in samocloino. Zares, stara, a prekrasna, vedno ljuba ie ta glasba in človek se je pač ne naveliča
V prvi vrsti gre priznanje o r ke s t r u. kj je Izvajal rrtm*6no iti dinamično slino bogato opero ideaino in žel za mojstrski podano uverturo zaslužen aplavz Tudi soliste moramo pohvaliti brez izjeme
Ga. DiViiova le pela izredno težko, deloma kolorirano, zelo visoko pisano partijo  Kraljice  noči  prav dobro in prejela dvakrat priznanje  občinstva.    Ako bi le svoj tekst jasneje izgovarjala! Gdč. Thaler i e v a   kot  Pamina  ie presenetila s prav posebno finim in veleokusnlm podajanjem svojega pevskega parta in izvrstno igro. Njene vztrajne Studije žanjejo neverjetne uspehe, tako da se nam le »moči kazala s Čisto novih strani. Izvrsten v spevu m igri je bil g  Ba novec kot Tanvno: sipočetka malce hladen, se je ogreval ved no lepše in podal svojo partijo odlično Tudi proza mu teče gladko. Izredno upo rabnost je dokazal j. Janko kot papa-geoo; mož se Je v Ljubljani pevski krasrc razvil, njegovi prizori s Panrno so bP: zelo okusni, forralski pa le bU vse hvalf vreden. Triumfalno pa se ie zooet uve'j-vil g. Betetto, čegar prelepa maka, n? stop, igra. predvsem oa nieaov siiajni sne so vzvišeni nad vsako ceneno hvalisanj Njegovi dve veliki ariji, deloma z odični moškim ali mešanim zborom, sta bili viš« užitka. Tri dame (Maj diče v a, Mitr< viceva in  Medvedova) so bile i: borne; sladki  sop-an  gdč. Maidičeve topli alt ge  Medvedove sta se odliko v?' Tudi   dečki   (Ribičeva. Ramšako in posebej še son.ml alt § p 3 n o v r) i opravili svojo nal .^o imenitno. G M o h ko lepo opremljen*
rič je podajal zamorca Moaostatosa v igri, maski in petju prav v rio ter je »nova izorlčal, da je zelo uporaben, muzikaJen. simpatičen član opere. Takisto gre priznanje g. Perku za duhovnika; ta mož, čega? zvonki. Izdatni glas se odlikuje v vseh zborih, ima bodočnost Prav dobra je bila ga. Police v a kot Papageoa. katero Je predstavljala in govorila zelo naravno ter zapela z Jankom slavni duet resnično ljubko. Končno Je pohvalno amen KI še oborožene a g«. Jarca in H a h a, ki sta se držala vrlo dobro ter « Jelflikarja ta Simon Ciča. ki sta kot govornika opravila krepko in Jasno. Vsa opera je bila |a-Tako ie bila predstava res prvovrstna, saj so Vestno hi točno delovali rodi duhovi za kulisam? te* je le pogrezalo samo enkrat odpovedalo. Predstava je Wla zato sprejeta z največjim zadovoljstvom in zanimanjem ter so bili vsi solisti odlikovani s cvetjem, vend m darovi G. ravnatelj Polic je na svoje Mozartove opere upravičeno lahko ponosen; «Carobna pdščaN pa ie po zaslug' njegovi in vsega ansambla ooseben časten list v zgodovini naše opere.
Fr. G.
m
V božičnih praznikih je v ljubljanskem gledališču 7 predstav in sicer: na sveti dan pop. ob 15. uri se vprizori v drami Go-lijeva mladinska igra Peterčkove poslednje sanje. To izredno ljubko mladinsko delo se vprizori sedaj 35.tic na našem odru. Pri predstavi sodeluje tudi balet, katerega je uvežbal baletni mojster g. Vlček Zvečer ob 20. uri je prva repriza Sodnika Zalamejske-sa. Opera vprizori isti dan zvečer Mozartovo Čarobno pisca 1. Na Stefandan je v operi popoldne ob 15. uri ljudska predstava in sicer se vprizori nadvse efektna Prokofjeva opera >Zaljubljen v tri oranže<. Na to predstavo opozarjamo v prvi vrsti izvenljubljan-sko publiko. Zvečer ob %20. uri pa gostuje iz.vrstni komik in režiser g. Trbuhović. Drama pa vprizori isti dan pop. ob 15. uri Sne-gulčico in Skrate kot mladinsko predstavo pri znižanih cenah, zvečer pa izborno komedijo Boljši eospod.
SneguHčica in škratje« v sokolskem domu ua Viču. V pondeljek, 26. decembra ob pol petiH po poldne gostuje v sokolskem domu na Viču Šentjakobski gledališki oder iz Ljubljane s krasno mladinsko igro »Sne-guljčira in škratje.« Krasna igra je dosegla v Ljubljani vedno razprodane dvorane. Pri predstavi sodeluje orkester Šentjakobskega gledališkega odra. Občinstvo vabimo, da pripelje svojo deco k tej zabavno poučni igrici. Vstopnice so v predprodaji v trgovini gosp. Jeločnika po običajnih cenah. Da ne bo navala pri blasnini, si zasigurajte vstopnice že v predprodaji.
»Nova muzikac. Z novim letom začne Glasbena Matica v Ljubljani izdajati dvo-mesečnik »Novo muziko«. »Nova muzika« bo imela glasbenoknjiževni in glasbeni del 8 prilogo »Mala Nova Muzika«. V glasbeno-književnem delu, ki bo za sedaj obsegal 4 strani, se bodo strokovno in v poljudni besedi obravnavala vsa vprašanja sodobne domače in svetovne umetnosti. Glasbeni del bo na 12 straneh prinašal v najmodernejšem notnem tisku vokalne in instrumentalne skladbe slovenskih, hrvatskih in srbskih skladateljev sodobnih smeri. Priloga »Mala la Nova Muzika« bo objavljala sodobna glasbena dela najrazličnejše vsebine tudi za manj spretne izvajalce ter bo odprta zlasti našemu skladafeljskemu naraščaju. Izhajala bo na 4 straneh iste oblike, ko »Nova Muzika^. Prvi zvezek »Nove Muzike r bo prinesel kratke, informativne članke o sodobni glasbi, dalje skladbe Matije Bravničarja, Marija Kogoja, Mihovila Logarja, Slavka Ostr-ca. L. M. Skerjanca. »Mala Nova Muzika« bo objavila krajše, interesantne skladbe Janka Ravnika, Slavka Osterca, Stanka Premrla, Saše Santla itd. »Novo Muziko« bo urejeval Emil Adamič, izdajala pa Glasbena Matica. DvomeseČnik »Nova Muzika« bo imel obliko »Novih Akordov«. Imel bo po risbi akad. slik. Justina umetniško izdelan ovojni list v treh barvah. Da bo Glasbena Matica mogla določiti vsaj približno število izvodov »Nove Muzike«, se vei interesenti naprošajo, da ji prijavijo po dopisnici svoje naročilo do 1. januarja 1928. Celoletna naročnina, t. j. 6 zvezkov. Din 100.
Senzacijonalna aretacija v Parizu
V Parizu je bil v sredo aretiran mož, ki je igral važno vlogo v javnem življenju in čigar riskantne transakcije so vzbujale po vsej Evropi in tudi pri nas splošno pozornost. Je to bivši direktor franko-ruske banke v Petrogra-du, Dimitrij Rubinstein (ne Blumen-stein! op. ur.). Vzrok njegove aretacije zaenkrat še ni znan, zdi se pa, da je Rubrnstein zapleten v večjo ponarejal-sko afero angleških vrednostnih papirjev.
Dimitrij Rubinstein, čigar aretacija je vzbudila splošno senzacijo, je igral kot rečeno v ruskem gospodarskem življenju važno vlogo, zlasti za časa inflacije. Po boljševiškem prevratu leta 1917 se je umaknil v Stockholm, kjer je vodil finsko industrijsko banko.
Leta 1920 se je pojavil na Dunaju, kjer je sodeloval pri Komercijalni in Diskontni banki, ki pa je povodom Horznega kraha likvidirala. Rubinstein ie pri tem izgubil milijone. Se težja izguba ga je zadela, ko je skrahirala Kontinentalna banka. Bil je takrat are-iran, a takoj izpuščen, ker se je policija uverila, da je baš on sam utrpel -»ajvečjo izgubo.
Nato ga ie doletela nesreča za ne--ečo. Tzgunil je težke tisočake pri An-leško-mad^arski banki, kakor tudi pr •igoslovenski banki v Zagrebu, kjer je ;i podpredsednik. Poskusil je nato vojo srečo v Berlinu, kier je ustanovi1 ovo bančno podietie »Die Bank vor "^neekendorf«. Uspel tudi tu ni. Nato » presedlal v Pariz.
Naihr? kljub svoj! po^ietnosti tuoi PaH7u ni imel sreče. Končno se j> ^tetel  v re*Wtene  manionlacije |r -nsflt-dip.   RnMmteln ie bil lastm1 ':V*» mi**e v Parizu in na Dunaiu \r e ruskim emigrantom vedno nudil za-
točišče. Zadnje čase je bil v ospredju nove afere, ki pa je bila političnega značaja. Kakor znano, je berlinsko Pi-scatorjevo gledališče predvajalo komedijo »Raiputin«. V tej komediji nastopa tudi bivši nemSki cesar Viljem in Rubinstein, zadnji karakteriziran kot tip povojnega dobičkarja in verižni k.
Rubinstein se je teveda takoj čutil prizadete** m je napel vse sile, da ga izločtlo iz komedije. Ker gledalilče na to ni pristalo, je vloiil, tako, kakor Viljem, tožbo. O tožbi bo soditče šele razpravljalo*
Županska zveza v Ljubljani za slovensko univerzo
»Odbor »Županske zveze« v Ljubljani kot čuvarice interesov ne le občin, ampak tudi koristi is pravic slovenskega naroda je sklenil v svoji seji dne 22. decembra t. 1. ao. glasno nastopno
RESOLUCIJO:
Vsakemu narodu je univerza najdražje in najvišje svetišče prosvete in izobrazbe. — Mi Slovenci smo dobili L 1919. v novi državi Univerzo in gledamo z največjim ponosom na njo kot na poroštvo narodne svobode, zlasti ker se je ta univerza že tekom kratke dobe osmih let razvila do visoke znanstvene popolnosti in do pravega vzgojnega iemeniics akademske mladeži. ,
Ukinitev univerze ali tudi le okrnitev kateregakoli njenega dela bi mi Slovenci občutili kot najhujšo žalitev od strani nali h bratov
Kaj naj šele pravijo naši zatirani bratje onostran meja?
Ljubezen do Slovencev bo pokazala drŽava posebno s tem, da nam našo univerjo Se izpopolni in primerno dotira To pričakujemo in zahtevamo od vlade.
(Enako resolucijo naj sklenejo vse občine. Županska zveza jim bo poslala že prirejene vzorce.)
žBeleznica
KOLEDAR.
Danes: Petek, 23. decembra 1927; katoličar.i; Viktprija; pravoslavni: 10. decembra, Menas.
Juiri: Sobota, 24. decembra 1927; katoličani: Adam in Eva; pravoslavni: 11. decembra. Danilo.
DANAŠNJE PRIREDITVE. Drama:  »Sodnik Zalamel&kic. Kino Matica: »Pat in Patachon v Pratru« Kino Dvor: »Orna duša«.
DEŽURNE LEKARNE. Danes: Bohinc, Rimska c; Levstek. Reslje~ va cesta.
Jutri: Piccoli, Dunajska cesta; BakarčiČ. Sv. Jakoba trg.
Izpred sodišča
»SIROTA JERICA.«
Mati, mati, mamica, pač imam hudo mačeho.
Sirota Jerica domuje blizu Šmarne 20-re, njen oče je redko doma, ker hodi po opravkih in na delo, a mati Ji je umrla. Je* rica je dobila hudo pisano mamo. Ubogi otroček je ves bled, šibek in preplašen, njegova pisana mati je pa Čvrsta petdesetletnica. Sosedom se je Jerica zasrnil;la, jeli so šepetati o njej to in ono, njena učiteljica Je opazila, da je deklica vedno trudna, kadar pride v šolo in niti pouku ne more slediti. Učfteliica Je govorila s sosedi, ki so se pritožili čez trdosrčno mačeho, zvedeli so za zadevo orožniki in pisana mati se je morala zagovarjati pred sodnikom radi neusmiljenega ravnanja s svojo pastorko.
Neki kmet je Izpovedal, da je bil na žegnanjsko nedeljo v hiši Jerlčhne mačehe Reze. Bilo je že zjutraj ob Šestih. Mraz je pritiskal, pa je videl Jerico na kamnitem dvorišču, oblečeno v lahno spodnje krilce, prala ie v lavoriu In sicer v mrzli vodi cunje. Slabotno sedemletno punče se le možu zasmililo, dejal je mačehi, da ni prav, da mora otrok v takem mrazu stati bos že na vse zgodaj na kamnu in prati; mačeha ga je pa zavrnila, da Jerica že zgodaj zjutraj skače po postelji in zahteva, naj ji da kaj dela. Drugi so izpovedali, da mačeha pastorko zelo strogo kaznuje, da Še niso videli siroto jesti za mizo, če je* za mizo. mora stati, običajno jo pa postavi za vrata, kjer mora stoie iesti.
Kako močno je pretepala mačeha otroka sledi tudi iz tega, da je neki dan mačeha šepala in imela mehurjaste prste na nogi. Ko jo je nekdo vprašal, kaj H ie, ie delala, da je mislila Jerico, po je sebe ožgala s palico ker se ji ie otrok umaknil. Sosedje so videli tudi. da je imela Jerica vse višnjeve noge, a nekdo le nekoč opazil, kako je s^oti izpod krilca kapliala kri Velik star kmet se je nazadnje oglasil in dejal, da mu je neka soseda naročila, da lahko tudi njo sodnik pokliče, ker ie slikala neusmiljeno mačeho, ki Je zažugala svoli nesrečni pastorki: »Ce bem le eno uro zaradi ttbe zaprta, te ubijem, pankert, in te vržem v gnojnico ter pokrijem s plohi, da te živ krst ne nakje!«
Obtožena Reza %e je zagovariala, da nI nikoli tako zelo otroka pretepala. Jerici se ie poznalo, da izpoved u ie pod vplivom svoje neusmiljene pisane matere, boieče ie otroček tajil, da bi ga mati kdai zelo tepla in trdil, da ga hna celo rada. Mačeha le trdila, da le punčka tedaj, ko ie od nje kap-liall kri. tako nerodno padla, da si 'e pogodovala spodaj nogo
»To ni res.« fo le zavrn'1 sodnik »Mc*1* H morala kri teči nazai tn potem kaplja* 'a tla, saj ie tekla izpod krilca.c
Potem je delal, da je obtožena pač si na krtva, če bo kaznovana, ne pa otroče n lo opozoril, da lo čaka zelo stroga kr 'en, Ce bo še enkrat z otrokom grdo n\ ila, pa tudi odvzeli ji ga bodo.
Obsojena ie bila za enkrat na tri dni z? ora.
Mačeha Reza glede kazni ni nič odgpvo-la. pograbila je punčko za roko In odšla »tava.
5tev    9 i
«S L O V F N S K I NAR HD» dne 24. decembra 1927.
Stran 3.
dnevne vesti.
V Ljubljanu dne 23. decembra 1927.
— Kralj na Belju. V sredo ooDoldne je prispel dvorni vlak v Osijek, kjer je sprejel kralja divizijski general J. Damja-novič, ki se je potem odpeljal ž njim na državno posestvo Belje, kjer se je pričel včeraj velik lov na fazane.
— Ljubljanska oblastna skupščina. Prejeli smo: Gospod urednik! V včerajšnjem poročilu o zasedanju oblastne skupščine se je Vašemu poročevalcu primerila pomota, ko poroča, da sem v debati o združenju občin Dobrepolje - Videm - Podgora Izja-vH. da oblastna skupščina ni pristojna za sklepanje o tem predmetu. ČeŠ da je bivši
občinski red postal državni zakon. Taka trditev bi bila seveda nermisel Jaz sem izvajal v tem smislu: Oblastna skupščina m pravi naslednik bivšega deželnega zbora kranjskega, marveč Je samostojna tvorba, ki ima svoj delokrog in svojo oblast predpisano v ustavi in zakonu o oblastnih samoupravah, oziroma dopolnilnih določbah. Posli bivšega deželnega zbora so z ukrepom prve Narodne vlade prešli na to, od te pa na Narodno skupščino. Ta pa je ustvarila nove upravne edinice, oblastne samouprave, ki vsled tega niso dedinie bivših deželnih zborov. Ce je tedaj občinski red za vojvodino Kranjsko dal gotova pooblastila bivšemu deželnemu zboru, se sedanja oblastna skupščina na ta pooblastila sklicevati ne more. — Proseč Vas, da to pojasnilo objavite, beležim z odličnim spoštovanjem dr. Dlnko Puc, poslanec oblastne skupščine.
— Ob smrti svojega predsednika dr. Babnlka sestalo se je dne 22. trn. ob 12. opoldne osobie tukajšnjega višjega deželnega sodišča In višjega državnega pravd-mštva na žalno sejo. Podpredsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Rogina se je v žalnem govoru poklonil spominu pokojnega predsednika kot velikega stvaritelja na poliu pravosodne uprave in pravne vede kakor slovenske tako splošne, kažoč nanj tudi kot velikega prvega naslednika nepozabnega prvega predsednika višjega deželnega sodišča slovenskega — Ivana Kavčnika. V Imenu osobja pri vseh državnih pravdništvih v Sloveniji izrekel je nato g. višji državni pravdnik dr. Grasselli višjemu deželnemu sodišču sožalje. Z vzklikom »Slava mu« na čast pokojnega predsednika dr. Babnlka so se zbrani razšli.
— Za avtomobiliste in motocikl iste. Posestniki avtomobilov in motociklov se opozarjajo na novo naredbo ministrstva notranjih del o registriranju in oznameno-vanju motornih vozil, ki ie objavljena v Uradnem listu z dne 6. decembra 1927 pod štev. 479/121 In na izvršilno naredbo velikih županov ljubljanske in mariborske oblasti, ki bo te dni objavljena v Uradnem Hstu. Po § 2. izvršilne naredbe morajo vsi lastniki prijaviti svoja motoma vozila najkasneje do 1. februarja 1928 pristojnemu srezkemu glavarju, v Ljubljani policijskemu ravnatelju, v Mariboru policijskemu komisarijatu, za okoliš srezke izpostave v Škofjl Loki pa temu uradu. Pristojnost se ravna po stajališču motornega vozila. Tiskovine za prijavo se bodo dobile od 1. januarja 1928 naprej pri naštetih uradih. Prijava naj bo točna, da bo mogoče Izvršiti naredbo do 1. marca 1928, ker se po tem dnevu motorna vozila s starimi označbami ne bodo več pripustila v promet.
— Prav vesele božične praznike in srečno Novo leto žele vsem prijateljem in znancem pomorski podčastniki radio-tele-grafskega tečaja v Šibeniku: Danilo Bar-le. Ivan Bradeško, Ivan Duković, Karlo Glažar, Janko Krašovec, Hubert Oroszv, Josip Pavlin, Metod Pibernik, Stanko Si-cherl. Tone Sterle. Tonče Vatovec, Matija Vogrinec in Jožek Wedinger.
— Davki na plače privatnih nameščencev. V finančnem zakonu leta 1928-1929 je zopet predviden davek na plače privatnih nameščencev. Po navodilih generalne direkcije neposrednih davkov se bo v bodoče Izterjaval od vseh »oseb s stalno plačo, ki opravliaio dela, za katero je potrebna poleg fizične sposobnosti še posebna usposobljenost«. Davek na plače privatnih nameščencev ne razlikuje med oženjenimi nameščenci, med takimi z deco, ter oženjene in družinske očete najtežje in najbolj krivično obremenjuje tudi one nameščence z nizkimi plačami, ki morajo plačati sorazmerno mnogo previsok odstotek davka. Vlada je te dni stavila na dnevni red finančnemu odboru vprašanje davka na plače privatnih nameščencev. Sedaj je še čas, da zahtevamo, da se ta davek pravičnejše odmeri in da se določi našim življen-skim razmeram primeren eksistenčni minimum. Zato se udeležimo vsi protestnega shoda, ki se vrši v sredo dne 28. tm. V desni dvorani hotela »Union« ob 8. zvečer. Dvignimo svoj glas sedaj v zadnjem trenutku in protestirajmo proti krivičnemu obdavčeniu naših že itak mizernih dohodkov! — Privatni nameščenec.
— Iz državne službe. Za šefa davčnega okrajnega oblastva v Radovljici je imenovan finančni tajnik pr? davčnem okrajnem oblastvu v Mariboru Anton Lesko-vec; na lastno prošnjo ie odpuščen iz državne službe knjigovodja delegacije ministrstva fnanc v Ljubljani Ivo Burger, za inženierla gradbene sekcije v Murski Soboti je imenovan ing. Anton Dolenc.
— V naše državljanstvo Je sprejet češkoslovaški državljan Gvido Prockl, kon-traktualni vojaški lekarnar v Ljubljani.
— Iz »Službenih Novin«. »Službene Novinec št. 289 z dne 21. tm. objavljajo v prilogi zakon o pogodbi o trgovini in plovidbi med kraHevino SHS in Nemčijo z dne 6  oktobra 1927.
— Našim ženam v opozorilo. Jugoslo-venska Matica ie Izdala letos že svoj VIII letnik »Oospodinjskega koledaria«. in sicer za 1 1928 Iz gospodinisk'h krogov preiema pohvalna p;sma in priznanja, ker je s tem koledarjem storila  našim  gospodinjam v
resnici    veliko  uslugo.    Koledar prinaša namreč vsako leto nove kuhinjske recepte ter razne praktične in podučne nasvete in navodila za hišo in dom. Najvažnejši del koledarja ie troškovnik z dovolj obširnimi rubrikami, kamor  vpisuje gospodinja vse svoje izdatke, ter z mesečnimi in letnimi i proračunskimi in sklepnimi razpredelnica-j mi V celoti obsega koledar brez inserat-I nega dela 130 strani in ima obliko šolske j knjige. Cena Din 20, za člane Jugosloven-ske Matice t>;"n  16. Naprodaj je  pri vseh i podružn. Slov. Matice v Sloveniu. po vseh knjigarnah in    pri Jugoslovenski   Matici v Ljubljani, Šelenbursova nI 7-II.
— Olajšajte bedo nalbednejših slepih in položite dar slepim na oltar. — Podporno društvo slepih« Ljubljana, \Volfova 12. — Na željo po?ljemo položnice pod tek. račun 14.066.
— Carinski oddelki. Otvorjenih je več carinskih odelkov, med njimi tudi oddelek v Ložu kot ekspozitura carinarnice na Rakeku. Oddelek iste carinarnice v Starem trgu ie ukinien.
GOSTILNA  FAJMOŠTER, SV.  PETRA NASIP priporoča ca praznike nova In stara vina:
Portugalka nova Din 16.—
Otelo za slabokrvne „ 11.—
Stajerc „ 12.—
Bizelc m —
Rizling „ 16,—
Burgundec ' ,.   20.—
\2 Ljubljane
—lj Pri pogrebu blagopokojnoga dr. J. Babnlka, ki se je vršil danes ob 2. popoldne, je zastopal podpredsednik višjega deželnega sodišča g. dr. Rogina predsed-ništvo višjega deželnega sodišča, poleg tega pa po brzojavnem naročilu tudi ministra pravde dr. D. Subotiča in predsednika višjega deželnega sodišča v Splitu dr. MeihsnerJa.
—lj Kavalirstvo! Nekateri odrasli ne poznajo nikake uljudnosti ne napram damam, ne napram otrokom. Posebno se to občuti ob deževnih dneh. Vsaj otrokom bi se lahko ognili. Da navedemo le en primer. Neki gospod na Aleksandrovi cesti sune malo deklico v dežnik. Na opombo, da bi se vsaj otroku lahko ognil, ie dotični gospod odvrnil, naj mimoidoči ne kričijo nanj. Otroku je raztrgal dežnik, sebe pa uvrstil med neollkance. Taki primeri pri nas žal niso redki!
— Božična razstava umetnin v Jakopičevem paviljonu ostane med božičnimi prazniki zaprta in sicer dne 25. in 26. decembra. V torek dne 27. decembra pa bo zopet otvorjena.
—lj Brflvnlce in česalnlce bodo v nedeljo 25. t. m. ves dan zaprte, v pondeljek na Štefan dan pa od 8. do 12.. ure dopoldne odprte, nakar opozarjamo cenj. občinstvo.
999-n
Slavne »Češke obci v Lublanl. Dekuji co nejvfeleji slavne »Ceske obci« v Lublani, za vanočni dar 500 Din mym dvema sirot-kum venovanv. V nejhlubši ucte — Ludmfla Štular.
—Ij Izgubil se fe pes Doga št. znamke 1257. Siv z črnimi lisami. Odda se pri konjskemu mesarju na Rimski c. 19. lOOOn
—lj Dvorska knjižnica je za božične praznike svojo zalogo bogato izpopolnila z najmodernejšimi deli slovenskih in nemških pisateljev, zato se svojim cenjenim odjemalcem naitopleje priporoča
—Ii Vlomilca Jože Marolt in Peter Ster-niša, ki sta bila zasačena pri vlomu v gostilno pri »Figovcu«, sta bila prepeljana v sodnopollcijske zapore na sodišču, kjer iu zaslišuje višji nadzornik g. Močnik. Podi obnosti o ostalih njunih činih in podvigih ki jih imata gotovo več na vesti, še niso znane.
—lj Zopet vlom. Mesarica Jerica Putrih je na policiji prijavila, da ie bilo v noči od 21. do 22 t. m. vlomlieno v nieno mesnico na Starem trgu. Vlomilec, ki je odprl vrata s ponarejenim ključem, je odnesel 10 kg slanine. 6 kranjskih klobas in 4 do 5 kilogramov mesa v skupni vrednosti 370 dinarjev Za praznike se je torei dobro založil.
—!i Drobiž policijske kronike. Včeraj ni bilo nobene aretacije, pač pa je bila prijavljena ena tatvina, dalje 1 slučaj prekoračenja policijske ure, 1 oseba zaradi nedostojnega vedenja, 1 zaradi kršitve predpisov obrtnega reda in 2 zaradi kršitve predpisov za premogarje.
Iz Maribora
—m Proračun mariborske oblastne skupščine sprejet Na včerajšnji dopoldanski seji ie mariborska oblastna skupščina po živahni, a stvarni debati sprejela proračun za leto 1928. Klerikalci so se vendarle ustrašili porazne kritike opozicije ter so poedlne novo uvedene oblastne davščine popolnoma spremenili. Taksa na motorna vozila se bo plačevala po teži vozil, dvojni davek na izvenslovensko vino odpade in tudi davščino na električni tok so v smislu zahtev opozicije spremenili in omilili. Istočasno s proračunom je bila sprejeta tudi finančna uredba, ki vsebuje proračune bolnic in drugih samoupravnih zavodov. Ko bo proračun potrjen, se bo znova sestala oblastna skupščina, da razpravlja o važnih gospodarskih problemih oblasti.
—m Bivši zavezniki so si že v laseh.
Klerikalci in radikali, ki so imeli za občinske volitve vezane liste, so se že par dni po volitvah sprli. Radikali so namreč vsled vezave svoje liste s klerikalci izgubili drugi mandat na korist klerikalcev, ki pa se* dai tega seveda nočejo korigirati. Zato je izvolitev dr. Leskovarja za župana postala skrajno dvomljiva. Za volitev župana je
treba namreč 21 glasov večine. Klerikalci z Nemci pa jih imajo komaj 19. Klerikalci so trdno računali na radikala, a dobrodošel bi jim bil sedaj tudi obrtniški zastopnik, ki so ga v volilnem boju najhujše napadali. Zato ni verjetno, da bi sedaj dobili njegov glas. Radikali izjavljajo, da bodo glasovali za socialističnega kandidata, ki lahko računa tudi na glasove SDS in komunista, tako da bi dobil ta 21 glasov. Za proračun pa je seveda potrebna dvetretiln-ska večina, ki pa ie nima nobena stranka, razen če bi Nemci glasovali s socijalisti. Klerikalci se že pripravljajo, da instalirajo na magistratu svojega komisarja.
—m Bož.coica revnih otrok. S podporo mestne občine in s prispevkom društva za podporo  revnim  učencem je  bilo v sredo
popoldne ob navzočnosti zastopnikov šolske oblasti* učiteljev in staršev obdarova-nih 90 najrevnejših otrok s perilom, toplo
obleko, obutvijo in slaščicami. Slavnost je bila združena z deklamacijami in pevskimi nastopi. Obdarovani so se hvaležno ozirali po darovalcih in veselo odhiteli domov.
že v začetku tega meseca, ko je »Ljubljanski dvor« predvajal »Pat Patachon med divjimi zverinic, da je ljubljanska publika obrnila hrbet nekdanjima svojima ljubljencema. Občinstvo se Je pač naveličalo stereotipne mimične komike ter zahteva drugačnega razvedrila. Tako se opaža tudi v drugih evropskih mestih.
Veliko izbiro
modernih damskih in otrofkih predpasnik kov, športnih kril ki bluz, volnenih jopic in puloverjev, otroških obleke, razno dam* sko perilo po zelo znižanih cenah — trudi:
F. in L Goričar, Sv. Petra c. 29.
Iz Celja
-—c Slovensko obrtno društvo v Celju
sklicuje z dne 26 decembra na Štefanovo običajni obrtniški sestanek, ki se bo vrŠH ob 8. url zvečer v restavraciji Narodnega doma. Vsi obrtniki iz Celja in okolice so vabljenj na ta sestanek
—c Lastnike hiš In zemljišč opozarja mestni magistrat, da so dolžni v zimskih dneh čistiti In posipavati hodnike, da se prepreč?Jo nesreče. One hišne lastnike, ki bi to zanemarjali, bo mestni magistrat strogo kaznoval in očistil tet posipal hodnike na stroške dotičnih posestnikov. Taki lastniki pa so tudi odgovorni za vse nesreče, ki bi se dogodile. — Treba Je, da varnostni organi strogo pazijo, da se to dolo-čUo ćestnopollcliskega reda točno izvršuje. V našem mestu se ie tekom letošnje zime dogodilo že par nesreč. Dejstvo ie, da se ta točka ceštno-poHcifckcga reda v Celju še ni nikdar tako zanemarjala, kakor letošnjo zimo.
Rodoljubi!
Z žrtvami naših živih in mrtvih junakov m z božjo pomočjo in njegovo pravdo smo dosegli 1. decembra 1918. leta osvobojen je in ujedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev in tako je bila izpolnjena stoletna srčna želja najboljših 6inov našega naroda.
NaS narod je prestal velike preizkušnje in nadčloveško trpljenje na potu k ustanovitvi svobodne narodne države.
Ogromno je Itevilo onih. ki so žrtvovali svoje življenje za to, da mi lahko svobodno živimo. AH smemo pozabiti na svoje velike mrtve? Nikdar I
BHŽa se 1. XII. 1926.
Tega dne se moramo predvsem oddolžiti spominu naših umrlih junakov. Storimo to, cesar Še ni storil noben narod: postavimo jim liv spomenik!
Resno in moško, kot se spodobi za nal narod, zamislimo se v našo davno in nedavno prošlost. Premislimo, kaj smo vse desedaj že storili, kaj smo zamudili, kaj šele moramo storiti I Na čvrstem, solidnem temelju zgradimo svojo bodočnosti
Kako nai to storimo, nam bo pojasnila »Matica Sivih in mrtvih SHSc. katero je osrednji odbor Narodne Odbrane sprejel za svojo kolektivno članico in vneto sotrudni-co. Naloga, ki jo je ona sebi postavila, zasluži, da se vsi z vsemi silami založimo za njeno uresničenje. Vsak lahko sodeluje, nobena pomoč ne bo odveč.
Rodoljubi,   izpolnite   svojo mirnodobno dolžnost, da vam bo vsem
I. XII. 1928. praznik mirne vesti, čistega veselja in velikega upanja v bodočnost vseh Srbov, Hrvatov in Slovenov!
Osrednji odbor Narodne Obrane.
F'lm
Chaplin o našem božičnem kinosporedu
Kakor posnemamo iz današnjih časopisnih vesti, se predvaja v Ljubljani za božične praznike najnovejši sloviti Foxov^velefilm *Na polju slave«. Nalo kino-pnbliko bo brez dvoma zanimalo izvedeti pred njegovo pre-mijero, s kako izvanrednim navdušenjem je bil sprejet ta film po vsem svetu in kako se glasi kritika igralcev, novinarjev in drugih faktorjev o tem veledelu.
V enem najlepših m največjih kinematografov Newyorka, V Harris-teatm, se je pred kratkim vršila premijera tega veledela ob navzočnosti zastopnikov vlade, diplomatskega zbora, novinarjev itd. Celokupen tisk je poln hvale, se divi njegovi lepi vsebini, tehnični vilini, ter mu prerokuje ofromen uspeh po vsem svetu. »
Dejanje se godi v oni dobi, ko so pri- • spele prve ameriške Čete v Evropo na pO-moč svojim zaveznikom. V filmu vidimo nastanitev ameriških čet v mali francoski va- t sici ob Marni. Pred našimi očmi se razvija j ljubavni roman mladega kapetana s hčerko j vaškega gostilničarja s tako prisrčnostjo, da | nam polagoma gineva tudi oni strah, ki fa I občutimo ob pogledu   na slavnb marnsko bojno polje. Toda ne samo kolosalna tehni-ka, temveč tudi srce in dober humor, zlasti pa neprekosljivi igralci, med njimi najkras-nejša žena sveta, nositeljica glavne vloge, prelepa Dolores del Rio. so pripomogli temu filmu do triumla.
Zato ie nikakor ne čudimo, če je rekel slavni Charlie Chaplin, odhajajoč od premijere tega filma: To je najkrasnejši film, kar Sem jih do sedaj videl; smejal sem se, plakal sem in bil globoko ginjen.
*
— Pat in Patachon v zaton«. Včeraj je predvajala Kino Matica reprizo filma: »Dva vagabunda v Pratru c, v glavnih vlogah Pat in Patachon. Publika je sprejela ta film brez vsakega zanimanja. Navajeni smo bili, da sta Pat in Patachon z vsako svojo komedijo, naj si bo še tako neslana, napolnila kmo do zadnjega kotička. V poslednjem času pa je njuna privlač-na sila hudo odnehala. Videli smo namreč »
Razorožitev v teoriji in praksi
Dočim govore državniki o splošni razorožitvi, se vse velesile pridno oborožujejo. — Bodoča vojna se bo odločila na morja.
V času ko se splošno govori o svetovnem miru, o garancijskih paktih, o prijateljskih pogodbah in o razorožitvi, je sicer malo ^uuiiu govoriti o bo-dočih vojnah, vendar pa kaže realno življenje, da je včasi dobro razpravljati tudi o takih stvareh. Dejstvo je, da istočasno, ko zastopniki evropskih držav v Ženevi razpravljajo o razorožitve-nem problemu, na vseh koncih in krajih Evrope z največjo naglico oborožu-jejc armade, grade topove, pomnožu-jeju vojno avijatiko in izdelujejo načrte za pomorske orjake. Vse kaže, da bodoča vojna, o kateri govore tudi največji miroljubneži ne bo izvojevana na kopnem, marveč v zraku in na vodi.
O tem vprašanju prinaša zanimive podatke, angleški Ust »Daily Chro-nicle«, ki piše med drugim:
Danes imamo tri velesile, ki razpolagajo z ogromnimi podmornicami in križarkami in vsaka izmed njih trdi, da so njene pomorske vojne sile največje na svetu. Ti orjaki morejo prevoziti več tisoč milj brez pristanka in nt da bi morali spotoma izpolnjevati zaloge kuriva in drugih potrebščin. Razun tega je skoraj vsaka modernejša vojna ladja opremljena z voznimi letali. Amerika je baš te dni sprejela obsežen gradbeni program, ki predvideva zgradbo 10 novih križark, ki bedo po zatrdilu konstrukterjev nad-kriljevale vse, kar je doslej svet videl. Prihodnje leto bo dogotovljena ameriška podmornica za polaganje min, ki bo stala nad 400 milijonov dinarjev, a bo lahko v eni minuti izstrelila 60 min, ne da bi se pokazala na površju. Izdelujejo pa še dve večji podmorski križarkl.
V Cherbourgu pa grade Francozi še bolje konstruirane podmornice, ki bodo lahko vzdržale pod vodo skoraj dvakrat tako dolgo kakor ameriške. Japonska, ki nikakor noče zaostajati, je pa
sklenila zgraditi II podmornic, od katerih bo vsaka večja od največje in najmodernejše angleške podmornice. Pod vodo bodo lahko ostale 2 in pol dni nepretrgoma ter bodo vozile s hitrostjo 22 milj na uro.
Zdaj imajo Zedinjene države 127, Japonska 84, Francija 83, Anglija 60, Italija 27 podmornic. Jugoslavija dobi šele začetkom prihodnjega leta svoji prvi dve podmornici in se torej še dolgo ne bo mogla meriti z drugimi pomorskimi silami.
Najmočnejšo mornarico ima Anglija. D^e največji staneta vsaka po JH milijarde dinarjev in samo njihovo vzdrževanje stane letno nad 100 milijonov. Ena salva iz oklopnega stolpa stane 160 Din. Opremljena je s topovi, ki streljajo na daljavo 18 km in prebijejo v daljavi 9 km jeklen oklep, debel 43 cm.
Razni angleški, ameriški in franco-sk. vojni strokovnjaki napovedujejo za dogledno dobo strahovite vojne na rr-orju, kjer bodo merile svojo moč ameriška, japonska in angleška mornarica. To bo po njihovi sodbi še mnogo bolj krvav obračun, kakor pa je bil za časa svetovne vojne na evropski celini. Vsa tehnika se razvija z bliskovito naglico in išče vedno novih sredstev za uničevanje človeštva. To tekmovanje v oboroževanju pa bo pogubonos-no za vse, ki ga pospešujejo. Saj se že dLnes vedno jasnejše vidi in čuti, da ovirajo vedno bolj naraščajoča bremena za oboroževanje normalni gospodarski razvoj. Vsote, ki gredo vsako leto za oboroževanje, presegajo dve tretjini vseh drugih državnih izdatkov. Pravilno je naglasil nemški profesor Ouidde, ki je dobil letošnjo Noblovo nagrado za mir, da mora svet začeti resno razmišljati o razorožitvi, kajti če r^zorožitvena konferenca ne bo kmalu devedla do povoljnih rezultatov, je katastrofa neizbežna.
Te dni je bilo zaključeno v pomorskem mestu Vidgošt, ki šteje nekaj nad 100.000 prebivalcev poljsko - nemške narodnosti, zanimivo javno tekmovanje. Tekmovala sta poljski in nemški orkester. Orkestra sta nastopila v prostorih Grand-kavarne. Šlo je zato, kateri orkester bo delj časa Igral brez prestanka.
Zmagal je poljski orkester pod vodstvom kapelnika Dziotkowskega, ki je igral 33 ur 10 minut. Pri tem seveda ne gre za umetniško kakovost igranih komadov, marveč za tehnično izurjenost in vztrajnost muzikantov. Orkester je igral brez prestanka in poedine pavze. ki so mu jih dovolili, da So si muzikanti, zlasti oni na pihala, nekoliko odahnili. niso smele trajati nad 45 sekund. Tekmovalci so se krepčali v teh kratkih pavzah samo s črno kavo, sodavico in vinom. Jedli niso ničesar. Kavarna je bila nabito polna. Policija je morala napeti vse sile, da je preprečila velik naval občinstva, ki je čakalo pred kavarno. Naval je bil tako velik, da je malo manjkalo, da množice niso vlomile vrat in pobile šip v oknih. Zdi se, da je imel od zanimive tekme največ koristi kavarnar.
Tragičen konec ameriške
podmornice
Ameriška podmornica SIV, ki se je v nedeljo v pristanišču Princetownu po karambolu s pristaniško torpedovko potopila, leži še vedno na dnu morja. Po zadnjih poročilih so bili vsi poizkusi, da bi spravili v potopljeno podmornico kisik, brezuspešni. Dasi je bilo morje zelo razburkano, se je javilo mnogo jrostovoljcev-potapljačev. ki so skuša-i rešiti nesrečno posadko. Zelo drama-ičen je bil poizkus potapljača Michae-a, ki se potopil prvi. Odločil se je za ta korak, dasi so malo poprej potegnili iz morja štiri napol zmrznjene potapljače. Hotel je napeljati v podmornico kisik, toda sesalka je počila in nastala je eksplozija, ki je vrgla potapljača 50 m daleč. Nezavestnega so potegnili iz vode in odpeljali v bolnico, kjer se dolgo ni zavedel.
Po poročilih iz Bostona in New Or-leansa so skušali mnogi potapljači ponovno priti do potopljene podmornice, toda vse njihovo prizadevanje je bilo zaman, ker jih je oviral vihar in mraz. Sicer bi pa tudi ne imelo nobenega pomena napeljati kisik skozi odprtino periskopa, kajti prostor, kjer so nesrečni mornarji živi pokopani, ni s prostorom periskopa v nobeni zvezi. Nekateri potapljači pripovedujejo, da so slišali trkanje še v drugih delih podmornice tako, da ni izključeno, da je v podmor-
nici več živo pokopanih žrtev. Prvotno so namreč mislili, da je potegnila podmornica s seboj na dno morja samo šest mornarjev. Strokovnjaki sodijo, da je v podmornici 10—12 oseb. Podmornica leži med gostimi morskimi rastlinami tako, da je ne morejo dvigniti. Zadnja vest, ki so jo prejeli v pristanišču od nesrečnih mornarjev, se je glasila: Prav kar smo odprli zadnjo steklenico kisika. Malo poprej so mornarji iz podmornice javili, da imajo kisika Še do 6. zvečer. Prosili so, naj se požurijo z reševalno akcijo.
V sredo do 11.30 ponoči so mornarji še dajali znake, da se bore s smrtjo. Skušali so sporočiti svoja imena, toda to se jim ni posrečilo, ker potapljači niso mogli dolgo ostati na dnu. Po polnoči ni bilo od nesrečnih žrtev nobenega znaka več. Strokovnjaki menijo, da so mornarji tako izmučeni, da so popadali na tla in da pričakujejo strašne smrti na dnu morja. Na kraj nesreče sta pripluli še dve križarki, da se udeležita reševalne akcije, ki je pa vsled silnega mraza in viharja zelo otežkočena.
Po zadnjih vesteh iz Princetowna je vsaka nada na rešitev nesrečnih mornarjev zaman. Na trkanje potapljačev se mornarji sploh ne odzivajo. Vse kaže, da jih je smrt rešila strašnih muk
Šahovski mojstri in filmske zvezde
Šahovska mojstra Aljehin in Capa-blanca sta dobila kot nagrado za svoj odločilni mateh 10 000 dolarjev, Aljehin 5400, Capablanca pa 4600. Ta honorar bi niti Evropi ne delal časti, da ne govorimo o Ameriki, kjer imajo denarja dovolj, da bi lahko pokazali napram tako znamenitim šahistom malo več ka-valirstva. Pomisliti moramo, da je trajal turnir skoraj dva meseca in da tako napeta igra šahista fizično in duševno do skrajnosti izčrpa.
Aljehin je prejemal 700 dolarjev na teden. Filmske zvezde, tudi one, ki imajo še dolgo pot do svetovne slave, pa zaslužijo na teden najmanj 1500 dolarjev. Ffed Thomson zasluži pri Pa-ramounthu povprečno 10.000 dolarjev na teden, poleg tega mu pa vržejo lastni filmi letno najmanj pol milijona dolarjev. 10.000 dolarjev ima na teden tudi Norma Talmadge. John Barrvmo-re je zaslužil na teden 10.000, Thomas Maighan zasluži 8000, Pola Negri 7000 dolarjev itd. Navadni statisti zaslužijo v Hollywoodu najmanj 50 dolarjev na tedien in vsak povprečni ameriški filmski igralec zasluži toliko, kolikor sta dobila Aljehin in Capablanca za senzacionalni Šahovski turnir. Duševno delo se ceni v Ameriki zelo različno.
■
Stran v
tSLOVKNSKI NAK ()D» dne 24. decembra 1927.
Stev 2Q\
' <-an de la Hyre:
92
500
D'Albaniac je stal ves bled in se naslanjal na steno, da bi ne padel. Leticija je drhtela po vsem telesu. Oba sta razumela, da rz obupnega položaja ni izhoda, da sta v popolni oblasti tega lopova. Ali ju more Kelios z bivšimi ljudmi rešiti, priti na pomoč? To je bilo skoraj neverjetno. Pa tudi če bi prišli na pomoč, bi bilo najbrž že prepozno. Faul-ton bo gotovo takoj izpolnil svoje grožnje.
IX.
Sovražniki.
V Parizu, v dvorani ministrskega sveta evropske konfederacije, je vzbudil nastop Keliosa Maščevalca splošna presenečenje in razburjenje, ki se dolgo ni poleglo.
General Glottin je zaklical: »Marti-ale, moj sin!«, planil pokonci in pogledal Keliosu naravnost v oči. Okrog očeta in sina so se zbrali presenečeni ministri iq diplomati. Nastala je grobna tišina. Prvi se je oglasil Kelios. Nizko se je poklonil generalu Glottinu in dejal vidno ginjen:
— Oče. vest mi je priča, da sem hotel stopiti pred ministrski svet inkognito. Prisilili so me odložiti masko in to mi nalaga dolžnosti do vas.
— Kakšne dolžnosti? je ponovil presenečeni general, ki se ni mogel iznebiti misli o vojaški dolžnosti in usodi blaznega sina.
— Oče. ta hip pade odločitev o mojem življenju in smrti. Vi se ne smete boriti z lastno vestjo, če smatrate, da zasluži Kelios smrtno kazen. Če bodo nekateri ministri na moji strani, si ne dajte očitati, da ste se udali očetovskemu čutu in ravnali pristransko. Moja dolžnost je preprečiti vašo udeležbo na tej seji ministrskega sveta.
Obrnil se je k ministrom in nadaljeval:
— Zahtevam, gospoda, da odrečete mojemu očetu, generalu Glottinu v sklepanju o moji usodi glasovalno in posvetovalno pravico. Pristanem na to, da prisostvuje seji kot poslušalec in nič več.
— Prav pravite, Martial, — je dejal general Glottin z glasom, v katerem je zvenela očetovska ljubezen in neizprosnost vojaškega dostojanstvenika.
Umaknil se je od mize in sedel ob strani. Predsednik je razburjeno vprašal:
— Gospoda, ali se strinjate s tem, kar zahteva Martial Glottin, znan pod imenom Kelios Maščeva'ec? Ali pristanete na to, da se vrhovni poveljnik armade evropske konfederacije general Glottin kot obtožencev oče ne sme udeležiti naše seje, na kateri pade odločitev o Keliosovi usodi?
Ministri so soglasno pristali na to zahtevo.
— Martial Glottin, sedite prosim. — je nadaljeval predsednik. — Gospoda —
— Oprostite. — se je oglasil Kelios, — Martial Glottin obstoja samo v toliko, v kolikor je sin svojega očeta. Govoriti nismo hoteli ne o generalu Glottinu ne o njegovem sinu. Gre samo za Keliosa Maščevalca.
— Prav pravite! — je pritrdil predsednik.
Kelios se je priklonil in sedel.
Dolgo je bilo vse tiho. Vsi so zrli na Keliosa, kije sedel s ponosno dvignjeno glavo in čakal, kaj bo.
Kar se je predsednik obrnil k ministrom, rekoč:
— Gospoda, po zakonih francoske države in Evropske konfederacije otvar-ja-m sejo ministrskega sveta, ki je obenem preki vojni sod. Razpravljati moramo o zadevi Keliosa Maščevalca in ga sodite. Na ša obsodba je končnove-ljavna. Ker je general Enone odsoten, naj predloži njegov naslednik general Vales sodišču vse akte o Keliosovi zadevi. Kelios je bil in contumatiam že opetovano obsojen na smrt zaradi organiziranja uporov proti sedanjemu režimu. Ti upori so zahtevali tisoče človeških žrtev.
Vsi so komaj čakali, da se prične seja. Predsednik ni mogel govoriti drugače. Zadeva Keliosa Maščevalca je bila nekaj izrednega in vlade federativnih držav so jo že davno proučile. Izid obravnave je bil že vnaprej določen. Čeprav bi se ne posrečilo ugotoviti, kdo je Kelios, bi bil Maščevalec vendar obsojen na smrt m čez sto let bi morali njegovo sliko javno sežgati. Tako je določal zakon. Ce bi pa Keliosa uje.i in zaprli, bi ga morali takoj izročiti vojnemu sodišču in 24 ur po smrtni obsodbi usmrtiti. Smrtna kazen naj bi bila tajna ali javna, kakor bi doloci'o sodišče. Tako je bilo sklenjeno že davio.
Zdaj so vedeli, kdo je Kelios. Preki sod je zastdal. Vs$ bi se mo«*aio vršili po do»očer»em redu Vsi člani sodišča, razen generala GV>ttina, ki je predobro poznal svojega sina. di bi mislil, da se je javil sodišču brez orožja, so bili rre-pričani. da Keliosa Ma$5?valca čez ?4 ur ne bo več med živimi Komaj so čakali, da bi videli, kako umira skrivnostni poglavar upornikov, ki je tako dolgo strahova! ves svet.
General Vales se je na predsednikovo povelje že nagnil k aparatu, da bi naročil, naj prineso k razpravi vse spise, tičoče se Keliosove afere. Toda Kelios je vstal in mu namignil, naj se ne žuri.
— Počakajte malo, general. Glede na predsednikovo odredbo bi rad spregovoril nekai besed. Pravila o prekem sodu so na moji strani. Ničesar ni mogoče ukreniti brez soglasnega sklepa vseh sodnikov, če zahteva tako obtoženec. Jaz pa zahtevam, da pride predsednikova odredba na dnevni red in da se o nji glasuje.
Kelios je imel prav. General Vales jn odložil aparat in zamrmral:
— Stvar postaja resna in zanimiva. Ministri so  bili očividno vzhičeni,
kajti obetala se jim je obravnava, kak-kršne še niso doživeli.
— Obtožencev ugovor je zakonit, je izjavil predsednik. — Sodišče predlaga obtožencu pojasnti motive ugovora. Izvolite.
Kelios je imel prav. General Vales je nutek odločilnega spopada. Kelios se je po vrsti ozrl na vse ministre. Za hip se je njegov pogled ustavil na nekaterih in oči so se mu skrivnostno zaiskrile.
— Eden... dva... trije.. štirje..; Pri dvanajstem se je ustavil. Ozrl se
je na začudenega predsednika in spregovoril mirno:
— Dvanajst ministrskih glav odgovarja za moje življenje. Takoj vam povem, kdo so ti ministri. Za moje življe-
nje odgovarjajo ti gospodje s častjo, vsem imetjem, z rodbinami in s svojim življenjem, kajti po mojem mnenju brez časti ni mogoče živeti.
Umolknil je. Na ustnah mu je zaigral ironičen smehljaj.
Dotični ministri, ki jih je označil s pogledom, so postali pozorni. Nekateri so prebledeli, drugi zardeli do ušes. Niso še razumeli, kaj jim grozi, vendar so pa že slutili, da se jim ne obeta nič dobrega.
Predsednik, ki je bil tudi med označeno dvanajstorico, je bil dovolj hladno krven, da je zagodrnjal:
— Nehajte, gospod, s temi ugankami. Pred sodiščem stojite, ne pa na gledališkem odru. Vložili ste protest proti moji odredbi. Izvolite pojasniti motive in sodišče bo o njih razpravljalo.
Kelios je skomignil z rameni in zamrmral sam pri sebi:
— Da ni generalu Enonu spomin odpovedal? Dvanajst med osemnajstimi, to se mi zdi nekam malo.
In naenkrat so vsi razumeli, i krivi i nedolžni. Oni, ki so imeli mnogo masla na glavi, so se ozrli na poštene tovariše. Bili so njihovi tovariši in lahko tn postali njihovi komplici. Slednjič so se vsi ozrli na predsednika.
Po njegovem bledem in srdito spa-čenem obrazu so spoznali, da je tudi predsednik dobro razumel Keliosa. Kaj misli ukreniti, kaj početi?
Ob strani sedeči general Glottin je vstal. Dobro je poznal predsednika in one svoje tovariše, katerim je grozil Kelios. Vedel je, da bi se utegnili spozabiti tako daleč, da bi njegovega sina lastnoročno ubili, samo da se rešijo sramote. Začel se je bati za sina.
— DovoJj besedičenja, Kelios! — se je oglasil predsednik. — Pozabili ste, pred kom stojite. Zahtevamo, da nam jasno in točno odgovorite. Pričenja se zaslišanje.
Kelios m predsednik sta se izzivajoče spogledala. Vsi ministri so napeto čakali, kdaj se prične odločilni spopad.
— Kje je general Enone? — je vprašal predsednik osorno.
— V mojih rokah! — je odgovoril Kelios samozavestno.
— Kje?
— To je moja stvar.
— Kaj vam je izdal?
— Vse!
— Vse je isto kakor nič. To so prazne besede.
— A če vam povem del tega, kar mi je zaupal? — je vprašal Kelios ironično.
— Govorite!
Kelios se je molče ozrl na ministre, rekoč:
— Osemsto milijonov, ki jih je določil tale ministrski svet pred osmimi meseci za nakup žita, namenjenega ameriškim mestom, teh osemsto milijonov si je razdelilo med seboj dvanajst članov ministrskega sveta. Ti člani me zdajle poslušajo in gledajo. S spretno zamenjavo listin se je vam posrečilo dobiti iz žitnic francoske države potrebno količino kruha. Generalni ravnatelj Kmetijske družbe je vam pomagal in___
— Že prav! — ga je prekinil predsednik. — Dovolj o tem. Nadaljujte!
Prizadeti minstri so tako srdito gledali Keliosa, da mu je postalo neprijetno. Stopil je korak nazaj in nadaljeval:
— Nadaljevati, pravite? Štirje mi-
nistri, na čelu z vami, gospod predsednik, dobro vedo, kakšna usoda je zadela dvanajst deklet, ugrabljenih pred dobrim letom v odličnih pariških rodbinah.
— To je pa že od sile! Ti veš preveč! — je zarjul predsednik in njegova roka se je iztegnila k revolverju-streli na mizi.
Kelios je skočil v stran in zakričal:
— Moja smrt vas pogubi!
Te besede so bile izgovorjene s takim povdarkom in prepričeval nos t jo, da je predsednikova roka omahnila. Vsi ministri so se ozrli na obtoženca in čakali, kaj bo.
Kelios je potegnil iz žepa forcograf-sko vretence, na katerem je bil trak z glavnimi razkritji generala Enona. Vrgel je vretence na mizo pred predsednika. Ministri so ostrmeli.
— Enone je povedal vse. Izpovedal je vso resnico o zločinih, navedel je podatke, vsote in imena žrtev. Povedal je tudi. kje so skriti dokazi in dokumenti, ki so zdaj v mojih rokah. Besede generala Enona sta beležila dva fonografa. Eno vretence ima moj prijatelj, ki bo o vaših zločinih obvestil ves svet, če bi jaz umrl ali nenadoma izginil. Kopija zapisnika je sestavljena v tisoč izvodih in bo poslana najbogatejšim in najpoštenejMm možem Evrope, ki niso z vlado v nobeni zvezi. Ali me razumete? Evo vam vretenca druge izdaje. Vtaknite ga sami v aparat, toi stoji pred vami na mizi. In če še dvomite o moči, s katero razpolagam v borbi proti vam, vas prepriča glas generala Enona.
Predsednik se je plaho ozrl na vretence, toda dotakni! se ga ni. V splošni tišini se je začul glas generala Glot-tina:
— Treba je skleniti kompromis.
— Da! Da! sklenimo kompromis! — so pritrdili ministri.
Predsednik je vtaknil revolver v žep, ker je bil itak brez pomena. Bil je bled in kar tresel se je od jeze.
Kelios se pa ni zmenil za splošno poparjenost. Nasmehnil se je in nadaljeval:
— Da, kompromis boste morali skleniti z menoj, dokler sem še živ, kajti če Kelios umre. zve ves svet za vaše zločine. Res je sicer, da bo javno mnenje po Keliosovi smrti brez moči in da ljudstvo ne bo moglo nastopiti proti vam. Omejilo se bo na godrnjanje ni zabavljanje.
— Toda vaši tekmeci, gospoda, vaši tekmeci ne bodo zamudili ugodne prilike, da obračunajo z vami in vam izpoeknaknejo stolčke. Izroče vas sodišču in...
— Dovolj! dovolj! ga je prekinil predsednik s srditim in od strahu drhtečim glasom. — Vse to sami vemo. Konča j mo to zadevo. Evo naših pogojev: 1. Vi nam izročite generala Enona; 2. Izročite nam vse dokumente, ki ste jih dobili od njega; 3. Prisezite tu pred nami in vaš oče, general Glottin, bo osebno odgovoren za vašo prisego, da boste o vsem tem molčali. To so naši pogoji. A vaši?
Kelios je vedel, da je igra že dobljena. Nasmehnil se je in odgovoril:
— Moji pogoji so: 1. Vsem bivšim ljudem morate dovoliti nemoteno življenje in udejstvovanje v sodobni člo-
stija za vse prestopke v zvezi z izja-Testoi družbi; 2. Izdajalca Faultona naj zadene smrtna kazen; 3. Popolna amne* lovljeno revolucijo.
Gospodors j
Stanje Narodne banka
z dne I*, decembra 192'
Aktiva :
Kovinska podlaga posojila
račun za odkop kronskih
novčanic račun začasne razn-;enjave državni dolgovi vrednost državnih domen saldo   raznih računov
Razlika v primeri s stanjem h. decembra 474.7      + 14.4
1102.6 298.6 2966.3 2138.4 1011.0
— 11.1
I2J
Skupaj 9577.1
Pasiva
Od Klavnice  izplačano 30.0
rezervni fond 10.0
novčanice v obtoku 56183 državni račun začasne raz-
menjave 298.6 državne terjatve po raznih
računih 217.7 razne obveznosti 1131.9 državne terjatve  za zastavljene domene MU ažijo za kupovanje zlata 83.0
— 79.9
4- 53.8
— 23.3
Skupaj 9577.1 Obrestna mera ostane nespremenjena. Obtok novčanic  se  je  znižal  od  zadnjega  izkaza z» 79,900.000 Din.
—g Trgovinski in industrijski  biro u bližnji vzhod v Atenah. V Atenah se je osno val trgovinski in industrijski biro za bližnji vzhod, ki ima namen, organizirati v Atenah permanentno mednarodno razstavo poljedelskih  in industrijskih proizvodov. Biro daje trgovcem in producentom na razpolago prostore, skrbi za reklamo potom svojega biltena in ima na razpolago tudi skladišča za blago, koje se prevaža Črez Atene (Pirrei) Ministrstvo trgovine in industrije je prosile Zbornico za trgovino, obrt in industrijo, da o gornjem obvesti vse svoje interesente t pripombo, da v primeru, da pošljejo svoje proizvode biroju za permanentno razstavo, pošljejo obenem tudi podatke o izvoru, količini in ceni proizvodov. V kolikor bi interesenti   potrebovali   še  podrobnejših informacij, jih morejo dobiti pri našem general nem konzulatu v Atenah.
g Sejem v Lille se bo vršil od 6.-22 aprila 1928.
—g Dobava. Direkcija državnih železni« v Ljubljani sprejema do 28. t. m. ponudbe glede dobave gledalnih stekel in prozornih šip; do 30. t. m. pa glede dobave 30.000 komadov tračnih žebljev. — Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem in strojnem odelenju te direkcije.
—g Naša trgovina s Avstrijo. Naš izvoz v Avstrijo je znašal leta 1920. 563.442.44."> Din, I. 1921. 882.373.315, 1.  1922.  8472o. 1
1923. 2.328.388.554, 1. 1924. 2.332.971 1<>9, 1. 1925. 1.651,4G0.5O7 in lani Ij809.485JOQQ. Uvozili smo v Avstrijo leta 1920. za'714 081.709 Din leta 1921 za 1.160,462.790, L 1922. za 1.861,216.538.  1   1923. za 2.238,320 729. leta
1924. za 1.625.811.879, za leta 1925. za 1.604,203.240 in lani za 1.427.368.000 Din.
—g Stabilizacija italijanske lire. Italijanski ministrski svet je sklenil v sredo na izredni seji definitivno stabilizirati liro in sicer na višini 19 lir za 1 dolar, odnosno 92.46 lir za angleški funt in 3.55 lir za zlato liro. Po tozadevnem dekretu mora italijanska Narodna banka od 22. t. m. zamenjati svoj* bankovce z odgovarjajočo kovinsko vred n ostjo.
Ljubl'ančani! SŠŠS^iB^ -
dalmatinsko vino
le pri braća LASAN, ki Vam želita v. stle praznike in vino nudita l Din ceneje kot navadno
Br. Lasan
Odrasli mladini
za
božična darila
priporočamo knjige s slikami:
Pavel Kunaver: ZADNJA POT KAPITANA SCOTTA.
Broš. Din 36.—, vez. Din 44.—.
Juš Kozak: V BOJU ZA MONT EVEREST.
Broš. Din 36.—, vez. Din 44.—.
Paul Kunaver: V AZIJSKIH PUŠČAVAH.
Broš. Din 36.—. vez. Din 44.—.
Sienkiewicz H.: Z OGNJEM IN MEČEM. Povest iz davnih let. — Broš. Din 80.—, vez. Din 104.—.
Sienkiewicz H.: POTOP I. Zgodovinski roman. Broš. Din 110.—. vez. Din 134.—.
Naročila na
KNJIGARNO  TISKOVNE ZADRUGE, LJUBLJANA Prešernova ulica 54 (nasproti glavne pošte).
(Podružnica v Mariboru — Aleksandrova cesta 13.)
i se Tabora!
Natakarica
s kavcijo in dobrimi spričevali se išče za prometno gostilno poleg Ljubljane. Zaslužek do* bor. — Ponudbe na Zadrugo gostilničarjev Ljubljana okoli* ca. 3255
Najstarejša slovenska pleskar* ska tn Nčarska delavnica
Ivan Bricelj, Ljubljana,
Dunajska ceste 15 tn Go* snosvetska cesta 2 f*dvorišče
kavarne *Evrona»). Se priporoča. — I rv rji te* 100» na. cene zmerne.   72'L
Deček
star 15 let, močan — ae želi izučiti v trgovini z mešanim blagom na deželo, kjer bi imel stanovanje m hrano v hiši. — Ponudbe pod «Deček/3261» na upravo cStov. Naroda*.
Dr. G. Piccoli, lekarnar v Ljubljani
priporoča pri zaprtju in drugih tež koča h želodca svojo preiz« kuseno 2ELODCNO TINK. TI TRO 113/L
DRU2BA <ILIRIJA*
Premog, drva, koks
oglje. — Dunajska cesta 46, poleg Iv. Zakotnika. — Tele* fon 2820. 108/L
Najboljši premog
ČEBIN. Ljubljana, Wolfova uli* ca 1/2. 2884
Gramofon
popolnoma nov, prvovrstne nemške znamke, po znižani ce* ni naprodaj. Naslov v upravi •Slov Naroda*. 3214
Strojni ključavničar
zmožen slovenskega in nemške* ga jezika — išče službo. — Po« nudbe pod «KIjuoavničar/3262» na upravo *Slov. Naroda*.
Spalnico
dobro ohranjeno (mehki les) ter nekaj atolov radi selitve prodam. — Ponudbe na upra* vo «Slov. Naroda* pod «Spal* niča/3260».
Kaf pravi kritika o filma s
lla polju slave
ft
Charli«* ChapHn: Imam samo eno jedinstveno mnenje o fitmu „Na polju slave" : To je največji film, kar sem jih kedaj sploh videl, smejal sem se, plakal sem in bil sem globoko ganjen
DouglasFairbanks: Nič me ni kedaj bolj navdušilo. -Bilo je prelestno!
Prof Maks Reinhardt: Najboljši film med vsemi, ki jih je producirala Amerika
GON
iek proti fcapavici (trt* perja, gnojenju) ter za* starelem kroničnem gno> jen ju triperja in vnetja sečnega mehurja Za po* polno ozdravljenje je treba 6 lončkov Cena t navodilom za lonček 45 dinarjev. — Proizvaja lr razpošilja po polti
lekarna PENIĆ, Zapre šič.
Božično in novoletna
darila se najboljše kup jo pri tvrdki
Pri nizki ceni! ISncc i Žnrgi
S f. Petra cesta 3 la 11, L)abl|ana
Nudi cenjenim odjemalcem veliko izbiro pletenin, zimskega perila. — Rokavic. — Nogavic. — Kravat itd. po izredno n zkih cenah.
LISEJE
VSBH VRST, ČRTNE IN AVTO T1P1JE, IZDELUJE PO PRED-LOŽEN1H RISBAH, PEROP1SIH IN SLIKAH ZA NAVADEN TISK ALI ZA F1NEJSO IZVEDBO V ENI ALI VEČ BARVAH TO t NO PO NAROČILU IN V NAJKRAJŠEM ČASU PO NIZKIH CENAH
JUGOGR AFIK A, ljubi jama
TISKOVNA IN ZALOŽNA DRUŽBA 1 O. Z. SV. PETRA NAS. IS
Orcjulc: Josip Zupančič, mm Za »Narodno tiskamo*; Fran
— Za oprav« i* aucntnJ del liuta; Oton Chriatoi. — Vat ? Ljubljeni