Poštnina plačana v gotovini.
Posamezna številka 1.25 Din.
DELAVSKA POLITIKA
Izhaja dvakrat tedensko. In sicer vsako sredo In vsako soboto. Uredništvo in oprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice : Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nefrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socialne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za Inozemstvo mesečno Din 15   Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 70
Maribor, sreda, dne 1. septembra 1937
Leto XII
Mnogi bodo priletno iznenadeni
Zakaj ne vsi?
Neki list je zapisal, da, če sedanji režim, ni ničesar drugega storil, je dosegel to, da so prenehali poboji. Beograjska »Samouprava« pa pravi, da sedanja vlada pripravlja novo zakonodajo. ki bo mnoge prijetno iz-nenadila .. ,
Mi takim izjavam sicer ne prisojamo več posebne važnosti, ker je v njih samo prikrita negacija in obenem tajinstvena obljuba, o kateri pa tudi nismo prepričani, da je do-tični poročevalec podal to svojo obljubo na podlagi uradnih virov, ki bi bili verodostojni.
Časopisje je že od samega pripovedovanja o bodoči čisti in pravi demokraciji ter svobodi kar slinasto. O dejstvih pa ni sluha ne duha.
Zanimiva pa je v tej vesti trditev, da bodo novi zakoni mnoge prijetno iznenadili.
Kdo pa so ti mnogi?
Državljanske svoboščine in pravice se tičejo vseh državljanov. Vsem grecjo, ne pa le »mnogim«. Zakaj politične svoboščine ali predpravice le za nekatere osebe ali stanove, ne morejo nikdar biti prava in čista demokracija. V pravi demokraciji so vsi državljani enakopravni ter kot taki tvorijo državno skupnost. V državi pa, kjer politični in drugi zakoni le mnoge prijetno iznenadijo, tam ni enakosti, ni skupnosti, ampak diktatura razreda ali plasti prebivalstva.
Taka demokracija je zlo, ki povzroča nezadovoljnost in ilegalne boje. Vrhu tega se v pristranski demokraciji, ki daje pravice le »mnogim« oziroma nekaterim, ne more nikdar objektivno razpravljati o resnih stvarnih in političnih vprašanjih, ker te interese priviligirani sloji razlagajo in zagovarjajo vedno le v svoj prid neglede na interese drugih državljanov, ki nimajo sreče, da bi pripadali tem »mnogim«, katere zakonodaja prijetno iznenadi.
Take vesti niso sicer sveta resnica, razkrivajo pa duha, ki preveva merodajno javnost; zato je naša dolžnost, če že ne moremo in ne smemo drugje, vsaj na tem mestu opozarjamo na veliko nevarnost, ki se je bojimo.
,. Moralistično delavstvo in njega
preše
■ MiuMdisKo časopisje m ^™rabčna javnost naj skuša c
mora' k ^eS naPre^ni narod s< zavedati, da je bodoč
ESrliT t.W*m0 V SV0b°di “
1 ' kakor povsod in da je kastracija duha „ajvečfi 2,očin nad državi,ani in državo.
Zdravi narodi se morejo razvijati samo v pravi m cisti demokraciji. To ni fraza, to je logika narave v vsem stvarstvu-
Kantonske volitve v Franclji
Pred novim merjenjem političnih sil.
Dne 10. in 17. oktobra se bodo vršile v Franciji kantonske volitve v 3028 kantonih. V te odbore (okrožne in okrajne svete) se voli vsaka tri leta polovico članov. To so prve kantonske volitve, odkar je na krmilu ljudska fronta; Zaraditega imajo vohtve političen pomen. Okrožni in °<rajni sveti spadajo med korpora-.volijo senat in je zaraditega Politični rezultat volitev važen.
Dr. Beneš in delavstvo
Prezident dr. Beneš odgovarja delavcu
Prejšnji teden je obiskal prezident Češkoslovaške republike dr. Edvard Beneš severne kraje bratske države in je po svoji stari navadi povsod stopil v stik z narodom ter spregovoril tehtne, stvarne besede o raznih perečih, dnevnih vprašanjih.
Imenom delavstva rudnika in že-lezaren znanih Vitkovic je
pozdravil prezidenta starešina zaupnikov:
; »Kovinarji v Vitkovicih so pozorno zasledovali politične prilike v državi in inozemstvu in znajo ceniti Vaše zaslužno delo med vojno in po vojni za državo in narod. S tem delom ste si pridobili spoštovanje in udanost delovnega ljudstva.
Delovni narod Vas ne spoštuje samo kot glavo države, ampak tudi kot previdnega vodjo naroda, borca za demokracijo, kot osebnost, ki ima razumevanje za socialne in gospodarske potrebe širših narodnih slojev, ki so temeljne opore te države.
Gospodarske razmere našega delavstva zaslužijo posebno pozornost z ozirom na dolgotrajno krizo, ki je naše delavstvo popolnoma izčrpala. Treba bo še daljnjih naporov, predno se bodo izenačile izgube, ki jih je utrpelo delavstvo z rodbinami vsled krize.
Mi pa smo si svesti naše dolžnosti
do države in smo se tudi pod temi težkimi razmerami trudili, vzdržati mir, ker smo trdno zaupali, da bomo našli razumevanje in podporo pri vladi.
Delavstvo je hvaležno prezidentu za njegovo delo v utrjevanju miru in demokracije in bo vedno sodelovalo v korist države in demokracije.«
Odgovor dr, Beneša.
Na ta pozdrav starešine delavskih zaupnikov je odgovoril prezident republike, dr. Beneš, sledeče:
»Vam, g. predsednik zaupnikov, povdarjam, da se popolnoma strinjam s tem, kar ste rekli: Gospodarske in socialne razmere tukajšnjih delavcev zaslužijo vso pozornost. To tembolj, ker ste v času krize vzdržali mir in red ter doprinesli državi in njenim potrebam žrtve in s tem v polni meri izvršili svojo domovinsko dolžnost.
Toda tudi Vi — in sploh delavci vseh kategorij v tej državi — lahko gledajo z zadoščenjem na teh 20 let razvoja naše republike. Vi ste sodelovali pri ustanovitvi države, ste u-deleženi pri njeni vladi in njenem režimu. Vi ste dobili svoje organizacije, Vaše delo, Vaše svobodno prepričanje. Vi ste bili med glavnimi stebri demokracije v tej državi — zadošča, če malo pogledate po Evropi, da vidite, kako izgledajo stvari drugod —
in tako bo vsak izmed Vas znal ceniti, kaj je naša država, kaj pomeni naša demokracija, kako veliko državniško delo smo izvršili mi vsi skupaj. Naše delavstvo ima poleg kmetov, srednjega stanu, pri tem delu posebno važno in ravnotako častno vlogo.
Vi veste, da sem Vas jaz pri tem delu vedno podpiral in da bom tudi v bodoče deloval v tej smeri. Rad bi le povdaril, da spada naše delavstvo
v	primeri z evropskim in svetovnim merilom k onemu, ki je znalo pravilno presoditi socialni razvoj današnje Evrope. Naše delavstvo je znalo v revolucionarnem povojnem času pravilno izbrati svojo taktiko in politično delovanje, ne da bi se vdajalo fantaziji ali napačnim doktrinam. — Danes žanjete Vi, država in narod sadove te pravilne politike.«
Jaz se Vam zahvaljujem za to zaupanje. Gotovo je lepo, pravilno in gotovo tudi simbolično, kako govori o naši državi njegova glava z državljani, z delavci naravnost, prijateljsko, kot enak z enakimi in z njimi razpravlja. To je naša demokracija in to je moč celega našega državnega organizma. Naše delavstvo radi tega spoštuje delo vodilnih funkcionarjev v državi in ima do njih zaupanje.«
Bitka za Sangai Se ni odločena
Kitajci kljubujejo japonskim napadom
Boji za Šangaj med Japonci in Kitajci se vrše z nezmanjšano silo dalje. Kitajci so se na nekaterih točkah umaknili, da se izognejo obstreljevanju z japonskih vojnih ladij ob izlivu reke Jangce,
V	Šangaju so japonske bombe doslej napravile ogromno opustošenje. Računajo, da je doslej že okoli 700 ljudi postalo žrtev japonskih zračnih napadov.
Boji tudi na severu.
. Na severu Kitajske se vrše boji ob takozvanem kitajskem zidu v smeri proti Mongoliji, kjer bo zadela japonska ofenziva na ruske interese.
V	ostalem pa napadajo Japonci tudi od severa proti jugu, vzdolž proge Peiping—Nankov.
Nenapadalna pogodba med Rusijo in Kitajsko.
Te dni je bila sklenjena nenapadalna pogodba med Kitajsko in Sovjetsko Rusijo. Sklenitev te pogodbe pomeni, da se je Kitajska popolnoma naslonila na Sovjetsko Rusijo. Vest o tem je vzbudila presenečenje v mednarodni politiki in je zlasti močno odjeknila na Japonskem, kjer so hoteli pokoriti Kitajsko, da bi potem z njeno pomočjo napadli Rusijo.
—III—
Ma’a antanta in nfene naloge
Konferenca v Sinaji,
V	Sinaji je 29. avgusta pričela konferenca zunanjih ministrov Če-hoslovaške, Jugoslavije in Rumunije. O ospredju razmotrivanj ni samo vprašanje odnosov navedenih treh držav med seboj, ampak tudi do sosedov. Z Bulgarijo in Avstrijo se konferenca ne bo mnogo pečala, zato pa tembolj z vprašanjem zopetne obrožitve Madžarske. V načelu M!a-la antanta tej madžarski zahtevi ni nasprotna. Čehoslovaška se je s to zahtevo Madžarske nekako spopri-iaznila, odkar je Madžarska ponovno
jZ,aV'i?' v zunanii politiki ne pojde z Nemčijo.
Najnovejše je vprašanje odnosov držav Male antante do ItaHie in Nemčije, ki skusata srednji Evropi diktirati svojo voljo. Pri tem se je treba ozirati na izboljšanje odnoša-jev med Anglijo in Italijo, pa tudi na
trdno povezanost med Francijo in Anglijo. Malo antanto zanima vprašanje nove lokarnske pogodbe štirih velesil: Anglije, Francije, Nemčije in Italije, ki bi utegnila imeti znatne posledice za srednjo Evropo.
V	zunanii politiki ne more M|ala antanta preko voine v Španiji in na Kitajskem ter tudi ne preko abesin-soega vprašanja, ki ga stavlija na dnevni red Italija.
,’Oie t
Angleška delavska strokovna zveza
»Trade Union« ima dne 6. septembra v Norwichu svoj kongres. Na kongresu bo delavstvo razpravljalo tudi o španski državljanski vojni.
61 smrtnih Žrtev poljskih nemirov
Kmetiški nemiri se širijo. — Aretacije po vsej Poljski,
Gibanje poljskih kmetov, ki zahteva svobodo in demokracijo, je veliko. Pri demonstracijah je tekla kri, in so zahtevale 61 človeških življenj. V okraju Jaroslav jih je bilo 17, Bochniji 2, Brzogoru 2 in 5 policistov, Nancutu 7 kmetov. V Bochniji so se udeležili pogreba žrtev tisoči prebivalstva in delavstvo je priredilo sim-patijsko stavko. V dveh vaseh Glasov in Bzezov je bilo 25 mrtvih in 20 aretacij.
Policija je zaprla vodstva organizacij opozicijskih kmetov ter 80 pristašev Združene ljudske stranke.
Vendar boj za demokracijo ne preneha.
Razlika med 1934 in 1937
Zanimive ugotovitve.
Grof Sforca pravi v »Politiki« v dvojem članku:
Med letoma 1914 in 1937 (ali 1938) se je položaj kar najbolj poslabšal. vZakaj? Ker imamo namesto starih dinastij sedaj demagoge. Pred 1914 so vojne kamarile aktivno delale na to, da prepričajo vladarje o potrebi, da se poskusijo v krvavi vojni igri četudi, kakor smo videli, eden od njih, človek ubit v Sarajevu, ni bil pristaš vojne. Na drugi strani dane$ demagoški voditelji dobro vedo, da ker nimajo legitimne avtoritete, mo-rejo. osta.ti na svojih mestih le s pomočjo teatralnih gest, od katerih vsaka ie holj pustolovska in nevarnejša od prejšnje.
Ofenziva vladinih čet na
aragonski fronti
napreduje v dolini reke Ebro
Po celoletnem premirju na aragonski fronti so Katalonci sedaj prešli v nenadno ofenzivo proti nacistom. Prodiranje vladnih čet se vrši v dolini reke Ebro. Prvi cilj ofenzive je presekati zveze med severnim in južnim delom aragonske fronte, to je med odsekoma Saragossa in Terruel. Deloma je ta prvi cilj že dosežen in republikanske vojne sile so se polastile važnih postojank, od koder se ofenziva nadaljuje.
Z ofenzivo velikega obsega na aragonski fronti bi se dalo nacistom prizadejati morda odločilen poraz, da bi se zamajala njihova fronta od severa do juga.
V	okolici Santandra.
Prodiranje nacistov v okolici Santandra v baskiški pokrajini se še nadaljuje v pravcu proti AsturijL Vendar pa poved*) tudi nacistična poročila, da se nasprotnik zopet pri-bira in poskuša s protinapadi.
Nacisti trdijo, da so pri svoji ofenzivi zajeli 30.000 baskovskih vojakov in 200 topov. Najbrž so te šte-
vilke znatno pretirane in služijo samo za navduševanje nacističnih pristašev doma in v inozemstvu.
Španska vlada proti pomorskemu roparstvu
Valencijska vlada bo na jesenskem zasedanju Društva narodov obtožila Italijo, da so nje vojne ladje napadale španske trgovske ladje v Sredozemskem morju. Španska vlada predloži dokaze v štirih primerih. Tozadevna spomenica je bila že pred-
ložena tajništvu Društva narodov. — Vlada zahteva, da se vprašanje obravnava takoj na prvi seji dne 10. septembra.
Dejstva, ki so navedena, pričajo, da je varnost v Sredozemskem morju od Marselja do Barcelone in tja do Dardanel ogrožena ter v stanu vsak trenutek izzvati splošen konflikt.
Pritožba bo za velesile obenem silno neprijetna, ker mešetarijo med seboj glede Španije.
Svoboda vere pod valencijsko vlado
Opatinja valencijskega samostana.
V	španskem listu so intersantna poročila o samostanskem življenju v Valenciji. Opatinja samostana poroča, da 140 nun opravlja sedaj šiviljska dela v samostanu, ki ga z živili preskrbuje ministrstvo za socialno skrb.
Kaj pravi protestantski pastor?
Protestantski pastor, ki je bil v Angliji na kongresu v Oxfordu, je rekel, da celo v Madridu nihče ne
ovira verskega življenja. Izjavil je, da je posebno vesel, da more izven Španije povedati resnico, ki se tako kvari. Valencijska vlada ni »rdeča«. Priliko imam, da vsem pošteno mislečim sporočim resnico, ker jih je goljufiva propaganda zavedla v napačno pojmovanje pravega položaja republikanske Španije.
Vsi vemo, kdo širi goljufivo propagando pri nas!
Dotna u* pa svetu
Daljše in krajše zamude vlakov
na naših progah so že nekaj vsakdanjega. Vozni redi so prišli že popolnoma ob veljavo in to ne samo pri navadnih poštnih, ampak tudi — in še v mnogo večji meri — pri br-zih vlakih. Kolikokrat so morali v letošnji sezoni čakati potniki na »brzece« po eno uro, da celo po osemdeset minut, in najbrž ni pretirano, ako rečemo, da tudi še po več časa. Krivda seveda ni samo na naši železniški upravi, precejšnjo nosita tudi turška in bolgarska, kajti mednarodni brzovlaki prihajajo zamujeni navadno že iz Carigrada in Sofije. Na naših železnicah nastajajo zamude navadno vsled predpisane počasne vožnje radi slabe proge. Na splitski progi n. pr. imajo vlaki med Kninom in Gračacem po 30 km počasne vožnje, kar je povzročilo v sezoni pri brzovlakih redno po eno do poldrugo uro zamude. Lahko si mislimo, kako zelo vzhičeni so tujci, ki posečajo naše morje, vsled teh zamud. Pa ne gre samo za zamude, ampak tudi za varnost prometa! Nikakor ni mogoče razumeti, da izkazujejo železince 180 milijonov dinarjev presežka za preteklo leto, dočim se nahajajo gotove važne proge v naravnost nemogočem stanju, da se more promet odvijati le z velikanskimi zamudami. Tako gospodarstvo
ni racijonalno. Pri vzdrževanju prog štednja ni namestu. Končno pa gre tudi za to, da se ne muči po nepotrebnem voznega oosbja, ki radi zamud vlakov ne pride pravi čas k počitku! Popravite proge, progovnih delavcev je dovolj na razpolago, ki morajo v teh razmerah skrajš. delati.
Nelegalni letaki. Beograjska »Samouprava« sumniči, da nosi za stroške nelegalnih letakov (v vprašanju konkordata in notranje politike) ino-stranstvo. Mogoče je to. Vest v tej obliki je pa podtikanje. Tako podtikanje, če je podtikanje ali ne, ni vzgojno. — Državljani imajo različna mnenja, zdrava in nezdrava in če teh ne morejo »legalno« povedati, jih pripovedujejo ilegalno.
V tem primeru pa obstoja tudi nevarnost. da slabi elementi ali inozemstvo zlorablja »ilegalnost« ter napravlja večjo zmedo in opasnost, kakor legalno razmotrivanje v vprašanjih, ki nekaterim niso všeč. Pra-
vi	vzrok »razkrajanju« po »ilegalni« poti doma ali iz inostranstva je pomanjkanje svobode.
Pred zvišanjem uradniških plač?
V ministrstvu financ pripravljajo načrt za zvišanje plač uradnikom. Po načrtu se vrne uradnikom prejemke, ki so bili 1935 reducirani. Nižji u-službenci dobe tudi zopet vse prejemke, ki so jim bili odtegnjeni prej.
Naredba naj bi stopila v veljavo dne 1. oktobra t. 1.
Dve smrtni nesreči v planinah.
Na Košuti se je smrtno ponesrečil pretekli petek 24-letni brivski pomočnik Ivica Kafka iz Zagreba. Na Prisanku pa se je 30. t. m. smrtno ponesrečil 17-letni Anton Švajger, dijak II. letnika tehniške srednje šole. Švajgerju je spodletelo na vsem obiskovalcem Prisanka znanem snežišču, ki končuje v precej globok prepad. V ta prepad je strmoglavil Švajger in se ubil.
V	Pragi grade stanovanjske hiše. Od početka leta 1937 so zgradili v Pragi 13.000 novih stanovanjskih stavb. Predvsem grade dvo- in trisobna stanovanja, pa tudi z eno sobo s pripadki. Večjih stanovanj grade vobče jako malo.
Mednarodni kongres časopisov se bo vršil v Pragi od 6. do 11. septembra t. 1.
Francoska svetovna razstava. Francoska svetovna razstava je zbudila v mednarodnem svetu jako veliko zanimanje. Doslej je obiskalo razstavo že okoli deset milijonov obiskovalcev.
Naroiniki, pozori
Današnji številki smo priložili poštne položnice ter prosimo vse one p. n. naročnike, ki so v zaostanku z naročnino, da isto nemudoma poravnajo, ker le na ta način bomo v stanu, naš list vzdrževati in ga tudi redno dostavljati. — Vse one pa, ki so naročnino že poravnali, prosimo, da sl poštne položnice shranijo in jih porabijo prihodnjič. — Uprava.
A. S. Puškin o cenzuri pred 117. leti
Ob priliki 140. letnice slovenskega novinarstva se vrši na ljubljanskem velesejmu novinarska razstava in so ob tej priliki izšli številni članki o novinarstvu, o tiskovni svobodi in cenzuri. Tudi mi smo sprejeli na celjskem sestanku resolucijo o tisku, ki more živeti le v svobodi.
Ves svet je letos slavil 100. letnico smrti ruskega pesnika Aleksandra Sergejeviča Pušnika zlasti radi njegove neustrašene borbe za svobodo v besedi in tisku.
In tako bomo tudi mi izrekli k otvoritvi novinarske razstave svojo besedo najlepše s tem. da ponatisnemo iz lepe zbirke Mile Klopčičevega prevoda Puškinovih pesmi epigram o cenzuri, ki ga je napisal Puškin leta 1820:
»ZAČNI s pisanjem trapoglavim, nabij z neumnostjo peresa, in skozi tesno to cenzuro, stavim,
'boš smuknil kot nekoč v nebesa.«
Pred novo naredbo o odpiranju in zapiranju obratovalnic
in delovnem času pomožnega osebja.
V	ministrstvu trgovine in industrije izdelujejo novo naredbo o odpiranju in zapiranju obratovalnic ter delovnem času pomožnega osebja. — Beograjska delavska zbornica je imela posebno anketo, na kateri je bilo naglašeno, da naj nova naredba soglaša z določbami veljavnih zakonov. Odpiranje obratov ob nedeljah in praznikih naj se skrči na najnujnejšo potrebo in naj bodo taki obrati zaprti ob pondeljkih. Sedanji zakoniti delovni čas za osebje naj se še skrajša. Poostriti je kontrolo zaposlitev mladine in otrok. Poostriti je kazenske odredbe zaradi prekr-šitve. Nadziranje naj se poveri poleg obrtnem nadzorstvu tudi policijskim oblastem.
Jesenska prireditev Ljubljanskega velesejma je letos od 1. do 12. septembra. Za to prireditev je generalna direkcija državnih železnic dovolila polovično voznino in sicer za potovanje v Ljubljano od 27. avgusta do 12. septembra, za povratek pa od 1. do 17. septembra. Na železniški odhodni postaji je treba kupiti poleg cele vozne karte do Ljubljane še rumeno železniško izkaznico za Din 2.—. To izkaznico v Ljubljani potrdijo ter izdajo velesejmsko legitimacijo, nakar ima obiskovalec brezplačen povratek. Jesenski Ljubljanski velesejem podaja sledeče: Razstavo slovenskega novinarstva. Etnografsko in misijonsko razstavo »Indija*. Gospodinjsko razstavo »Materi za otroka*. Umetnostno razstavo slovenskih likovnih! umetnikov. Cvetlično razstavo, vzoren sadni vrt. Razstavo eksotičnih ribic in razstavo metuljev. Razstav.o imalih živali. Razstavo pernate in dlakaste divjadi naših gozdov v posebnem živalskem vrtu1. Razstavo indutsrijskih in obrtnih proizvodov. Tekmovanje jugoslovanskih -harmonikarjev bo 12. septembra. Obiskovalcem je na razpolago tudi lepo zabavišče in varijete s prvovrstnimi atrakcijami.
A. M. de Jong:
49
IZDAJA
Otroška leta Mereynt]e]a Geysena
Naslednje jutro je oprezoval divji lovec na Mereyntjeja na poti v šolo in mu je rekel:
»Le kar brez skrbi bodi, dečko; župnik ve vse in se je samo smejal.«
»Smejal?« je vprašal Mereyntje začuden in kar ni mogel verjeti.
»To vendar ni mogoče!«
»Ali je mogoče ali ne, tako je, kakor ti pravim.«
»Toda kaj naj napravim z nešpljami?«
»Kaj vem! Mislim, da ti bo to*žeSe povedal.«
Zamišljen je šel Mereyntje dalje. Čutil se je močna olajšanega, kot da bi mu bilo težko breme padlo z ramen, popolnoma pomirjen pa vendarle ni bil. Zadnje Vrčeve besede so mu dale misliti, da bo doživel še nekaj prav neprijetnih trenutkov. Toda: župnik se je temu smejal! Skoro ni mogoče, da bi človek verjel, toda Vrč je vztrajal pri tem, torej je moralo biti pa le res. Nazadnje se bo morebiti vendarle vse dobro izteklo... Oh, ko bi se to zgodilo... Nikdar več noče biti nedostojen! Od tega trenutka dalje je sklenil, da bo do-
bro pazil, da se premetenemu vragu, kljub njegovi prevejanosti, ne bo več posrečilo, da bi mu jo zagodel in ga zavede! v greh ... Ne bi rad še enkrat preživel par takih dni, kot sta bila poslednja dva! ... Oh, bilo je, Bog ve, skoro tako, kot da bi se bil pekel v peklu in pri živem telesu! ...
Ko se je Mereyntje ob dvanajstih vračal iz šole domov, ga je nagovoril cerkovnik in mu povedal, da hoče župnik ob dveh govoriti z njim. Deček je izpreminjal barve, zdaj je bil rdeč, zdaj bled, samo prikimal je, ne da bi bil mogel spraviti eno samo besedo z jezika. Cerkovnik se je ravnodušno obrnil in odšel. On gotovo ni vedel, zakaj bi moral mali grešnik priti k župniku, sicer bi ga bil gotovo bolj grdo pogledal. Kajti cerkovnik je bil izredno pobožen mož.
Doma si ni upal Mereyntje ničesar povedati. Sicer bi bil moral očetu in materi tudi pojasniti zakaj mora k župniku, in Aarjan, ki tudi ni padel ;na glavo, bi takoj vedel odkod piha veter.;..'S težavo je pospravil majhen krožnik krompirja z rdečim zeljem in mati ga je vprašala — matere so preveč pozorne, da bi take stvari ne opazile! —:
»Ali ti kaj manjka, Mereyntje? Ti zoblješ, kot da bi bil ptiček!«
Mereyntje je napravil neverjetno nedolžen obraz in odgovoril:
»Misliš mene mati? Nee, meni ne manjka ničesar!«
Oče pa se je samo smejal:
»Ah, kaj še! Čim manj je, tem bolje; samo, da ostane zdrav!«
In res, Mereyntje je izgledal tako rožnat, kakor more biti samo zdrav človek.
Aarjan pa je basal v sebe ih jedel s tako slastjo ter pri tem mežikal bratu preko mize, kakor da bi mu hotel ponovno reči, naj si iz vsega tega, kar se je zgodilo, ničesar ne stori, ker je itak nemogoče, da bi se kaj izvedelo. Mereyntje se je čutil nekoliko krivega pred svojim bratom; ki ga je bil pravzaprav izdal in ki ni niti najmanj slutil zle usode, katera mu grozi... da bi mu vse povedal, si ni upal!
Čas je potekal neprijetno hitro, v svoji domišljiji je videl Mereyntje pred seboj vedno nove slike o tem kar ga čaka, ki so sc z blazno naglico menjavale. Kljub pomirjevalnim besedam Vrča je videl vse zelo črno. čim bolj se je bližal trenutek, ko bo moral stopiti pred župnika, tem bolj prepričan je bil, da je njegov prijatelj župnika najbrž napačno razumel. Človek si je lahko na prstih izračunal, da bo župnik razjarjen! Bil je pač župnik in zato obvezan, da vidi greli grd kakor je, ga kaznuje in z vso strogostjo zatre, in še celo tak greh, kakor sta ga zagrešila on in Aarjan ...
(Dalje prihodnlič.)
7g ftašiU Ucaiev
Vsak pet novih naročnikov,
glasi predlog, stavljen na poverjeni-ški konferenci v Celju, 22, avgusta.
Prvi. ki je predlogu zadostil, je poverjenik s. Kokol Stanko v Mariboru, ki je te dni zbral 10 novih naročnikov, torej dvojno število tega, kar je bil predlagano v Čelju na po-verjeniški konferenci.
Trnovlje
»Nameščenec« kot kost za glodanje.
Med številnimi podpisniki resolucije, sklenjene na konferenci poverjenikov »Delavske Politike«, dne 22. avgusta 1937 v Celju je pri imenu s. Pliberška Franca navedeno, da je po 'poklicu nameščenec, do čim je s. Ule Anton označen kot delavec. Vsak priprost človek, ki pozna oba sodruga, je lahko o-pazil, da gre za pomoto in sicer, da bi se ■moralo glasiti pravilno:	Pliberšek Franc,
delavec in Ule Anton, nameščenec. To pomoto glodajo sedaj razni nergači kot pes povaljano kost. Med temi so najbolj glasni razni ljudje, ki so svoje prepričanje prodajali kakor se prodajajo na trgu pujski ali jajca. Tem ljudem bi pač nujno priporočali, da 'bi malo več mislili in manj govorili, posebno pa ne govorili o takšnih rečeh, ki imajo izvor v zamenjavi pri pisanju in sicer, ker se že vrabci na strehi smejijo njihovi naivnosti.
Naknadno vpisovanje. Na drž. ljudski šoli se vrši naknadno vpisovanje v 1. razred 1. septembra od 8. do 12. uire. Maša bo 2. septembra ob 8. Šolska mladina se zbere ob pol 8. pred šolo. Redni šolski pouk se začne 3. septembra.
Hrastnik
Gospode boli plodonosno delo občinskega odbora. Celjska »Nova doba« je v št. 35 .posvetila Hrastniku kar celih 90'vrstic. Nekemu gospodu ne da žilica miru in na potu m,u je seve naš občinski odbor. — Ne vemo ali je dopisnik omejen ali je pa tako hudoben, ker drugače bi ne mogel napisati toliko neresnic in demagogije. Kaj imajo socialisti opraviti s tem, ako športniki pozabijo prijaviti razne prireditve, katere ipotem visled neprijave sresko načelstvo prepove. Ako ne ve kako in kaj, naj sc dopisnik poprej informira, predno nekaj napiše. Drugo kar dopisniku ne da miru, i ®^^ovani®ka hiša. Gradnjo te stanovanjske hiše je prevzel podjetnik Božič. Kako se opeko dobi, ni obč. odboru prav nič mar, to je njegova stvar. Vemo, da se tukaj ne gre za opeko, ampak za delovanje obč. odbora, ker je tako plodovito. To boli dopisnika. Koliko so njemu kmeti mar, to smo videli skozi dolga leta pri prejšnjemu obč. odboru, ker je zapustil cAč. ceste v takem stanju, da se ni dalo sploh več voziti po njih. Gospoda misli, da so še zmeraj tisti časi, ko je uiboga raja morala molčati, do-čim so oni poveljevali. Boli vas tudi to, da se sedaj v enem letu v občini več naredi, kakor poprej v tridesetih letih. Gradi se letos vodovod v Brdcih. Graditi se bo pričel še letos vodovod v Studencih. Z ozirom na higijenske razmere se bode še letos prekril .potok od Birtiča do Loga. Popravljajo se ceste in končno se bode zgradilo 15 stanovanjskih hiš za delavce. To delavci in drugi davkoplačevalci vidijo, dasiravno so obč. doklade napram poprej znatno nižje, se dela v korist prebivalstva. Delavci, odgovor na take demagoške napade naj bode ta, v vsako delavsko hišo »Delavsko Politiko«!
Skrb za snago.. Pri raznih zdravniških Predavanjih smo čiulli, da mora vsak človek, ki ljubi svoje zdravje, skrbeti za snago, zlasti pri ‘jedi. Zato imajo tudi vsa velika 'Podjetja, zlasti v inozemstvu, za svoje de-avstvo napravljene ogromne jedilnice. V T.nif.?1 a'u imajo taiko jedilnico na raz-\ *arn° delavci v kemični tovarni, v
kosilce lri** m?Ta>0 delavci svoje borno '	'	fi.a jun prinesejo domači, še
ve no povzivati v zaprašenih delovnih
prostor,h k,er Se eloyek	od vročjne
m duš. od plinov. Zato pa ni čuda, ako gosp zdravnik ugotavlja, da večina steklarjev boleha na pliuč.h. Upamo, da se bo vodstvo steklarne zganilo ;n uredilo mo-derno jedilnico za svoje delavce ter se ne b0 pustilo osramotiti od manijših podjetij, ki so to vprašanje ze rešila.	1
Zagorje ob Savi
Prepoved sestanka. Za preteklo nedeljo sklicani sestanek se ni mogel vršiti, ker ga je oblast prepovedala. Prepoved glasi tako-le:
Načelstvo sreza litijskega Litija.
No. 6377/1. 26. Vlil. 1937.
Go&p. Čobal Melhior, po«.
Zagorje.
Dne 24. avgusta t. 1. ste prijavili javni sestanek v dvorani zadružnega doma na Lokah pri Zagorju s sledečim dnevnim redom:
Socialisti ter politični, gospodarski ter socialni položaj v dtžavi. Kot poročevalca ste prijavili Eržen Viktorja, uradnika iz Maribora. .....	.
Na osnovi § 31 zakona o društvih, shodih in posvetih javnega sestanka z ozirom na lavni red in mir ne morem vzeti na
Kje je krivec rudarskih nezgod?
Ne glejte samo na produkcijo in dobiček, glejte tudi na človeka!
Pred dnevi so časopisi poročali o tragični nesreči v kotredeškem rovu v Zagorju. En rudar je zgubil življenje; drugi se v času, ko to pišemo, še bori s smrtjo v bolnici in tretjemu je za las manjkalo, da ga ni zadela ista usoda. In to je že tretji smrtni slučaj na tem obratu .v razdobju enega leta. Koliko rudarjev pa je bilo med tem drugače telesno poškodovanih?
Tem žalostnim tragedijam je treba enkrat napraviti konec! Konec s tem, da najdemo krivca teh nesreč. In kdo je ta krivec? Težko je v tem slučaju naravnost pokazati krivca, ker je to predvsem naloga uradne preiskave. Zato osebno neposredno flikoigar ne obtožujemo. Vemo, da se tudi rudarska oblast trudi, da bi se take ali slične nesreče preprečile. No in nesreče se kljub temu dogajajo! Zakaj in na kak način? Tu moramo takoj pribiti dejstvo, da je eden izmed glavnih vzrokov teh nesreč sedanji delovni sistem v rudnikih. Res je da obstojajo rudarsko policijski predpisi in druge varnostne odredbe rudarske oblasti za jamska dela. Toda kaj pomaga, ko pa se v praksi, kjer poznamo samo čim večjo storitev, vsi taki predpisi izkažejo .popolnoma nezadostni. Menda še ni bilo sluičaja, da bi se v jami tla pod rudarji vdrla in bi jih
potem gramoz iz boka zasul. Upamo da bo to pravilno ugotovila uradna komisija.
To je dejjstvo, preko katerega ne moremo iti, ob pogledu na nedolžne žrtve in njihove osirotele svojce. To ugotoviti je naša naloga in naša dolžnost. Kaj naj sedaj ukrenemo, da se oddolžimo že padlim žrtvam in da preprečimo nove?
Najprvo zahtevamo, da se delovni sistem spremeni tako, da ne bo v vsakemu pazniku tja gori do ravnatelja tičal strah v mozgu radi premale produkcije, temveč da .bo še ostalo mesta za skrb za .zdravje in življenje rudarjev. Bistvo jamskega dela ne sme biti samo dobiček, temveč tudi človek, ki ga ustvarja. Rudarsko policijski predpisi se na.j izpremene .primerno novim odkopnim metodam. Z zagonsko močjo se naj uvedejo v rudnikih n Ivi sni pregledniki jam in varnostnih napi_v. Za jamsko delavstvo se naj uvedejo praktični in teoretični tečaji o jamskem delu sploh. In končno naj rudarska oblast še strožje vrši kontrolo nad delom v rudnikih. Vse drugo pa naj napravijo rudarji sami s svojo izobrazbo potom svoje razredne strokovne organizacije. To so pogoji za odpravo takih in sličnih nesreč.
Maribor
Pri Doctor in drugu se čisti. Prav dosti smo že pisali o tej tovarni, toda gospodje nas silijo, da jim povemo še več. Naš g. inozemec V. je začel čistiti v vsem obratu; pa ne mislite, da mogoče čisti zidovje, kakor je to po dnugod v navadi. Pri nas se je začelo pri delavcih. Kar enega .za drugim jih meče na cesto, a to same stare delavce, ki so že delali v obratu leta in leta, pa danes ne .znajo pri tem gospodu več delati. Saj to ni čudno, ker moramo .delati, kakor živina. Ako ne delaš nepretrgano, kakor konj, pa pride .že prej omenjeni gospod ter kriči tako, da se je bati, da ga zadene kap. Pred par dnevi jih je odpustil več, med njimi tudi neko žensko, proti kateri se je izrazil: »Čez štirinajst .dtni greste, verfluchte Baga.ge!« Nam .se le eno čudno zdi, da taki fini gospodje pridejo med pakažio služit svoj kruh. Naj bi ostali tam, kjer pakaža ne eksistira. Za danes to, drugič pa še več. Delavci, postanite enkrat zavedni ter iztrebite takšne gospode iz svoje srede.
Delavec, ki sve vidi in sliši.
Priganjaški sistem pri gradnji semenišča. Delavci, zaiposleni pri izkopavanju temeljev v težki ilovnati zemlji neznosno trpijo. To pa še ni dovolj; ampak se jih k delu še priganja. Videli smo delavca, ki je imel svoje žuljave roke do krvi ranjene, da je kri naravnost kapljala iz njih. To je res krvavi zaslužek in povrhu tako slabo plačan, da je priganjanje pri takem delu res neopravičeno. Delavci, vi pa iščite zatočišče v organizaciji Zveze stavbinskih delavcev Jugoslavije, da vas bo zaščitila!
Nevarna cesta k Pohorski koči. Z banovinske ceste na Pohorju vodi pri vrhu krajši odcep tudi k Pohorskemu domu in Mariborski koči. Ta cesta je precej strma in zelo ozka. Videti pa je, da je zlasti avtomobilistom zelo dobrodošla, ker se avto-izletniki dnevno kar vrstijo eden za drugim, ko hite li Pohorskemu domu ali Mariborski koči. Pa tudi kmečki .vozovi prevažajo sedaj dan na dan težke tovore lesa, zlasti stavbenega z gozdov proti Hočam in Mariboru. Za ta promet pa je navedena cesta znatno preozka. Sicer je napravljenih nekaj izogibališč, toda teh je mnogo premalo. In tako se je ta teden zgodilo, da se je moral kmet z dolgim vozom stavbenega lesa na strmini izogniti prav na rob ceste avtomobilistu, a rob ceste ni utrjen s ka-
menjem in se je vsled tega zemlja pod težo ugreznila in voz se je z živino vred zvrnil preko ceste. K sreči so bila tam drevesa. Na drugem kraju bi lahko voz z živino in voznikom zletel po bregu navzdol. Kmet ima seveda kljub temu znatno škodo. Nezgoda, ki najbrže ni edina, naj bo odgovornim v svarilo, da čimpreje odpravijo nedostatke, ker se bo nedvomno tudi promet s tovornimi vozili neprestano večal, ko se sedaj odpirajo večje možnosti spravljanja lesa v dolino.
Umrl je 31. avgusta sodni nadsvetnik
v	pok. Wakonigg Hans, stanujoč v Prešernovi ulici 20. Pokojnik je bil član društva »Ogenj«. Njegovo truplo bo prepeljano 2, septembra t. 1. v graški krematorij in tamkaj vpepeljeno.
Sprejem dece v mestna dnevna zavetišča, Tiskovine za prošnje v svrho sprejema dece v mestna dnevna zavetišča se dobe pri mestnem soc. političnem uradu na Rotovškem trgu, .pri upravi .mestnega mladinskega doma v Koroščevi ulici ali pri upravi dnevnega zavetišča v Magdalenski ulici. Izpolnjene prošnje, potrjene od upra-viteljstva šole in mladinskega predstojnika iz okraja bivališča, je oddati 7. ali 9, t. m. pri upravi zavoda in sicer: iz okrajev na levem bregu Drave v mestnem mladinskem, domu v Koroščevi ulici, iz V. okraja pa v zavetišču v Magdalenski ulici. Deca, ki bo sprejeta, bo o tem obveščena ipotom u-praviteljstva šole, k-i jo obiskuje. Sprejeta .deca iz mestnih okraljev na levem bregu Dra.ve naj pride v mestni mladinski dom 16. t. im. po pouku in to po možnosti v spremstvu staršev, deca iz V. okraja pa bo še obveščena enkrat pozneje, kdaj naj se javi v tamkajšnjem zavetišču.
Prodaja sadja in grozdja na trgu je dovoljena samo posestnikom vinogradov in sadovnjakov, ki smejo prodajati grozdje ali sadje izključno lastnega pridelka. Izkazati se morajo s potrdilom svoje občine, na katerem mora biti natančno navedena vrsta in količina sadja oziroma grozdja.
D. P. D. Frohsinn, Maribor priredi 5. septembra t. 1. veliko jesensko veselico na vrtu gostilne »Mesto Ptuj«, Tržaška cesta, ki jo vodi g. Seifried, s raznoternimi zaba-bavami. Koncert godbe žel. del. in uslužb. pod vodstvom kapelnika g. Schonherrja. Za obilno udeležbo prosi — odbor.
Celje
Naši natakarji govore latinsko. Te dni
je prišla v neko tukajšnjo kavarno skupina Angležev-turistov, med katerimi ni nobeden znal niti nemščine, niti slovenščine. — Ker z mutastim govorjenjem tudi niso prišli do oilja, so vrtali sem in tja, s kakšnim jezikom bi si mogli pomagati. V kavarni pa je bil natakar, ki študira privatno gimnazijo in jo je n.a ta način pririnil že do 6. razreda, ter se naučil že tudi nekaj latinskih 'besed. Poskusil je torej ,z latinščino in res je eden Angležev znal tudi latinsko, vsaj toliko kot naš natakar, pa sta se kmia-lu toliko razumela, da so bili Angleži .dobro postreženi in natakar je dobil v .znak
znanje. Dolžnost upravnih odtoosno policijskih oblastev je skrbeti za javni red in mir. Kedaj in na kak način bi utegnil 'biti ogrožen, je stvar proste presoje oblasta.
Sreskega načelnika1 zastopa: Sreski podnačelnik: Podpis nečetljiv,
"o zagorskih cestah stokajo kmetski vozovi ipod težo smrek, ki jih dovažajo za slavoloke ob priliki kmetskega tabora iv industrijskem Zagorju. .Ko bi naš jeruzalem delal toliko za svobodo govora, tiska, preskrbe brezposelnih in zaščito revnih, kolikor dela iza parade, bi tudi mi z njim vpili »živijo«. Tako pa stojimo ob strani in bomo še stali, ko se bo stavba jeruzalema zrušila.
posebnega priznanlja še lepo napitnino. — Angleži bodo doma gotovo z velikim rešpektom pripovedovali o visoki izobrazbi našiih natakarjev.
Kdo bo pa plesal? Da se odvrne delavstvu pogled na socialna vprašanja, je več podjetnikov zainteresiralo svoje delavstvo za godbo na pihala. Do sedaj se nam je sporočilo slične želje že od štirih tovarn, V eni pa so že naročili godala, razumljivo, da na račun delavstva, katero je prejelo v to svrho ipreduljem. Nimamo nič proti glasbeni izobrazbi delavstva, vendar se nam vsiljuje sum, da je taktika dogovorjena v škodo delavstvu. V resnici bi pa res prav .nič ne škodilo, če bi .v vseh tovarnah zaigrali prvi komad: odfoodlnico socialnega izkoriščanja1.
Lafko
Ne ovirajte s politiko prepotrebnega stavbenega gibanja! Prepovedana gradnja novega hotela, ker bi onemogočila pogled na cerkev. Celjskemu stavbeniku so bila že oddana dela za igradnjo novega hotela v Laškem. Trenutno mogočnim silam pa je uspelo, da je bila gradnja novega hotela zabrarajena. Med ostalimi motivacijami za-brane je bilo .povdarjeno, da bi nova stavba zastrla pogled na cerkev. Mi 'bi se v konkurenčno borbo laških politikarjev ne vmešavali, da ni vsled te prepovedi ostalo okrog 60 delavcev brez zaslužka, ki bi
2
Od 1.-12. septembra
lmmiansKi ueiesclem
50 % popusta na železnici in parobrodih Na odhodni železniški postaji kupite rumeno legitimacijo za din 2•—
Razstava slov. novinarstva
Razstava Indija Materi za otroka. Umetnost. Vrtnarstvo. Eksotične ribice. Zoo. Male domače živali. Industrija, obrt.
Tekmovanje harmonikarjev 12. IX. Krasno xabavlšle. Velikomestni variete, popoldanske predstave zastonj. Vabimo Vas!
bili lahko zaposleni 3 mesece še v letošnji sezoni. Skrariji čas je, da dobi tudi delavstvo besedo pri vseh javnih vprašanjih, ker koncem koncev nosi vsa bremena poguibo-nosne politike.
Sv. Lovrenc na Pohorju
Delavci, pripeljite v nedeljo na shod tudi žene s seboj. Dostikrat se zgodi, da na delavska predavanja, kjer se razlagajo naši zakoni, pridejo samo moški. Ženske pa ostanejo doma in si mislijo, da njih to nič ne briga. V resnici pa ženo najbolj brigajo delavski zakoni, ker ona najbolj občuti, če nima ničesar, da bi dala v lonec. Ženo torej najmanj toliko brigajo .predpisi za zaščito delavcev, kakor može. Zato vabimo vse žene žagarjev, kamnosekov in kovinarjev iz tovarne, vsako žensko, ki ži-
vi	tudi od dela, da pride v nedeljo ob pol 9. uri v dvorano .gostilne Jelen, kjer bodo ss. dr. Reisman, Jelen in Eržen prav po domače razlagali, kako se lahko delavec brani po zakonu pred izkoriščanjem in krivicami.
ŠoSvanJ
Velik! pevski koncert združen s proslavo obstoja petletnice priredi delavsko pevsko društvo »Cankar« v nedeljo, dne 5. septembra s pričetkom ob 3, uri popoldne v Topolšici. Nastopijo sledeča društva: 1. Delavsko pevsko društvo »Cankar. 2. Pevski odsek »Vzajemnost«, Guštanj. 3. Pevski odsek »Vzajemnost«, Ruše. 4. Pevski odsek »Vzajemnost«, Pesje-Velenje. 7. Pevski odsek »Vzajemnost«, Liboje. 6. Pevski osek »Vzajemnost«, Pesje-Velenje. 7, Pevski odsek I. Del. kolesarskega .društva iz Slov. Bistrice. 8. Delavsko pevsko društva »Solidarnost« iz Štor. Pred in po koncertu igra orkester »Zarje« iz Zabuikovca, Vsa društva, ki nimajo pevskih odsekov, pa prav vljudno vabimo, da se kljub temu te ■proslave 'p.o možnosti udeleže. Vabimo pa tudi vsa domača društva, posebno .pa tu-kašnje občinstvo, delavstvo, obrtništvo in uradnietvo k čim večji udeležebi. Vabljeni vsi, ki ljubite petje in glasbo. Vstopnina prostovoljna.
Konec tovarniškega starostnega zava-varovanja. Pred par leti se je v tuk. tovarni usnja Fr. Wosohnagg in sinovi v Šoštanju ustanovilo ko okriljem strokovne organizacije v zvezi z Delavsko zbornico starostno zavarovanje. Pred par tedni pa se je to dri^tvo prostovoljno razšlo in je dobilo članstvo izplačano ne le svoje prispevke, ki jih je v tem času plačalo, ampak je g. Woschnagg denar, ki ga je sam vplačal, podaril delavstvu, tako da je skupno dobilo delavstvo okrog 400.000 Din. Vse v redu in prav, ampak tukaj se je popolnoma pozabilo na one, ki so bili tudi Woschnaggovi delavci do izprtja in tudi člani tega društva^ Če je g. Woschnag.g podaril delavstvu, kar je vplačal, potem bi se spodobilo da dobe' ta denar do dneva izstopa plačan tudi tisti, ki jih Ije g. Woschnagg pezneje odslovil; isaj so med njimi veliki reveži. Videli bomo, če bo bivši odbor v tej .zadevi kaj ukrenil. K tej zadevi se še povrnemo.
Te dni bo obletnica, ko je bil odpuščen iz dela pri tvrdki Woschnagg znani dobričina s. Zajo. Po tridesetletnem delu za prosipeh podjetja je prejel plačilo, ki mu ga je naklonil g. Woschnagg. Leto dni je s. Zajc .preživel s svojo družino v veliki bedi. V to bedo je sedaj posvetil rahel žarek novega upanja. Mož je diobil delo in odide te dni na svojo novo službeno mesto, na stara leta s trebuhom za kruhom. Toda udarci .usodte niso zlomili njegovega značaja. Ostal je, kar je bil, v veliko sramoto tistih svojih nekdanjih tovarišev, ki so ga v tem času prepustili njegovi usodi in se postavili v eno vrsto s podjetnikom g. Woschnaggom. Tudi za nje pride dan plačila.
Jesenice
Prenovitev kina »Radio«, Na Jesenicah gre razvoj k .modernizaciji svojo zmerno, vendar trdno .pot. Vse se modernizira: poslopja, ceste itd. Tudi kar se tiče prireditvenih dvoran je zaradi tega bila potrebna modernizacija. In tako je Splošna gospodarska in konzumna zadruga za Gorenjsko, r. z. z o. z. na Jesenicah, pred tednom dni modernizirala svojo kinodvorano, znano pod nazivom zvočni kino »Radio«. K najmodernejši .kinoaparaturi je bila potrebna tudi primerna dvorana. Kinozgradba pa je bila zidana še ob času nemega filma, ko nihče
K zavarovanju za onemoglost, starost in smrt
Koliko sme delodajalec pri OUZD zavarovanim uslužbencem odtegovati od plače od 1. septembra 1937 dalje.
Dne 1. septembra 1937 se prične pobirati prispevek za delavsko starostno zavarovanje. V naslednjem priobčujemo tozadevna nujna navodila, ki jih objavlja »Delavsko zavarovanje« v svoji 6. številki in ki pravijo v glavnem:
S 1. 9. 1937. bodo člani OUZD-a (razen onih, ki so po posebnih predpisih zavarovani le za primer nezgode v službi ali so prostovoljno zavarovani. ter onih, ki so že nad 70 let stari ali dobivajo pokojnine od države, javnih ustanov ali Pokojninskega zavoda za nameščence v Ljubljani) obvezno zavarovani tudi za onemoglost, starost in smrt.
Po § 35. ZZD in določbah zakona o zaščiti delavcev sme delodajalec svojemu uslužbencu odtegniti od plače polovico bolniško-zavarovalnega prispevka, polovico prispevka za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt, polovico prispevka za borzo dela in ves prispevek za delavsko zbornico.
Delodajalec mora uslužbencu odtegovati prispevke sproti ob vsakem izplačilu zaslužka, pozneje jih sme odtegniti le, če od dotičnega izplačanega zaslužka, ko bi jih bil moral do-tegniti, pa do pričujočega izplačila še ni minilo mesec dni, če je prejemal
delavec plačo na dan, teden ali na 14 dni,, oziroma nista še minila dva meseca, če je prejemal uslužbenec plačo na mesec. (§ 35. ZZD.)
Več in za daljšo dobo, kakor je zakonito določeno, delodajalec uslužbencu prispevkov ne sme odtegovati; če bi odtegnil več, sme uslužbenec zahtevati povrnitev vseh preveč odtegnjenih zneskov. Prepovedano in kaznjivo je. če delodajalec na kakršenkoli način, prevali na delavčeva ramena oni del prispevkov, ki ga mora kot delodajalec plačevati iz lastnih sredstev. (§ 35. ZZD.)
Za vajence, praktikante, volonterje in za osebe, katerih plača v gotovini ne doseza zavarovane mezde najnižjega, to je 1. mezdnega razreda (6 Din na dan), plačuje delodajalec vse prispevke iz lastnih sredstev. (§ 35. ZZD.)
Prispevek za delavsko zbornico se ne računa za osebe, ki so zavarovane v 1. mezdnem razredu.
Delodajalci začno odtegovati prispevke za zavarovanje za onemoglost, starost in smrt za vse dni zavarovanja od 1. 9. 1937. dalje, ne da bi morda čakali na prejem plačilnega naloga za september 1937, kateri plačilni nalog bodo dobili šele tekom
oktobra 1937. Oni, ki plačujejo uslužbence tedensko ob sobotah, bodo nove odtegljaje odtegnili torej že pri izplačilu v soboto, dne 4. 9. 1937. za dni od 1. 9. 1937. do 4. 9. 1937.
Odtegljaji, ki jih sme delodajalec odtegniti od plače od 1. 9. 1937, naprej uslužbencu, ki je pri OUZD-u zavarovan za bolezen, za onemoglost. starost in smrt, znašajo skupaj z odtegljaji za borzo dela in delavsko zbornico:
V razredu	na dan na	teden na	14 dni
I.	0.34	2.01	4.03
II.	0.54	3.23	6.45
IV.	0.65	3.90	7.80
v.	0.78	4.70	9.40
VI.	0.94	5.64	11.29
VIL	1.12	6.72	13.44
VIII.	1.34	8.06	16.13
IX.	1.61	9.68	19.35
X.	1.90	11.42	22.85
XI.	2.24	13.44	26.88
XII.	2.69	16.13	32.26
Prispevki se odtegujejo za			vsak
delavnik in	praznik v	mesecu,	razen
za nedelje.			
Za odtegljaje za zavarovanje do 31. 8. 1937 veljajo dosedanje tablice. Ravnotako veljajo dosedanje tablice dovoljenih za zavarovance, ki bodo izvzeti iz zavarovanja za onemoglost, starost in smrt.
Stavka mizarskih pomočnikov v St. Vidu
Lansko leto podpisano kolektivno pogodbo mnogo podjetij šentviškega mizarskega udruženja ni priznalo. Ume plače v podjetjih se znašale še vedno Din 2.50 do Din 3.— za kvalificirane delavce. Določila socialne zakonodaje se niso upoštevala. Na zahtevo Zveze lesnih delavcev Jugoslavije in Jugoslovanske strokovne zveze je oblast posredovala toda brezuspešno. Pomočniki bi bili lahko udarili mojstre iob priliki šentviške razstave, ako bi bili stopili v stavko. Toda imeli so obzir, da ne škodujejo mojstrom. Ti pa so dobrohotnost pomočnikov slabo poplačali. O izvajanju kolektivne pogodbe niso hoteli niti čuti. Prestalo ni ničesar drugega, kot da pomočniki stopijo v stavko.
Da bo javnost pravilno obveščena, navajamo, kaj zahtevajo pomočniki:
1. Doslej veljavna kolektivna pogodoba naj se v celoti obnovi z istimi plača111!, ki
so bile predvidene doslej, čeprav je medtem draginja porasla skoraj za 30%.
2. Izvaja naj se ostoječa socialna zakonodaja in zakonito predvideni delovni čas.
Le za te minimalne zahteve, ako to sploh smemo imenovati zahteve, ker gre le za obnovitev in dejansko izvajanje stare pogodbe, se torej bore šentviški pomočniki ter je že več uvidevnejših podjetij sporočilo .svojo .pripravljenost za obnovitev kolektivne pogodbe.
Delavstvo je v tem obrambnem boju enotno, kar dokaz/uje dejstvo, da je stopilo v solidarnostno stavko celo delavstvo znane tvrdke Erman & Arhar, ki kolektivne pogodbe skloh ni odpovedala in ki je že doslej svoje delavstvo plačevala nad kolektivno pogodbo, da tako podpre v obrambnem boju one pomočnike, ki ne uživajo niti najosnovnejših pravic.
zakon, čeprav ščiti najemnik državo pred takim gosp o d atijem, — Ta posestnik je tudi sicer znan. Žanjicam je dajal za malo juiino kislo mleko pomešano s fižolom, za večerjo pa kamilični čaj, kruha pa žanjice šf videle niso. Mož je bogat in stiskač. V viničariji ima nekega reveža, ki si v svojem pomanjkanju ne zna pomagati drugače, kot da pse kolje in njihovo meso suši, 'da ima kaj jesti. Tako se godi ubogim delavskim param na kmetih, kjer vladata klerikalni duh in krščanska ljubezen do bližnjega.
ni predvideval zvočnega filma in je bilo tedaj bolj gledano na arhitektonsko lepoto kakor pa na akustiko (zvočnost) dVorane. Zdaj se je uredila tudi ta. Ves strop in vse stene dvorane so bile zdaj .obite s hera-kustičnimi ploščicami in je tako akustika zelo, zelo izboljšana. Ta najnovejši pripomoček k pozvočenju dvorane se je v naši kinodvorani zelo obnesel in je glas zdaj res veliko bolj razumljiv kakor je bil prej, ko akustika tudi ni bila slaba. Mi k temu napredku čestitamo tako zadrugi kakor tudi Jesenicam sploh. Kolikor« nam je znano, ima kino Radio ,za novo sezono' pripravljene najlepše in naj večje zvočne filme, tako da bo njega obiskovalcem ustreženo v vseh ozirih.
Store
Kdcr je izgubil uro v občinskem parku na Teharjih na veselici dne 5. avgusta t. 1. naj se javi pri predsedniku pevskega društva »Bodočnost« v Štorah.
Tepanje
Kako se godi kmečkim delavcem. Želim, da bi »Delavska Politika« priobčila to-le resnično povest iz življenja našega kmečkega delavca: Od maja t. 1. stanuje pri nekem tukajšnjem hudo zagrizenem klerikalcu kmečki delavec V. Ko se je vselil v stanovanje, ga je moral temeljito očistiti, da je bilo sploh sposobno za bivanje. Za stanovanje, kos vrta in kos zemlje zahteva gospodar od najemnika 100 Din mesečno. Najemnik ima tudi izgovorjeno, da si sme nabrati nekaij jabolk v jeseni, ako obrode. Nedavno tega pa je prišel k najemniku organ finančne kontrole in ga vprašal, če dobiva potrdila za plačano najemnino. Ker potrdil ni imel, je naslednji dan opozoril gospodarja na ta nedostatek. Ta pa je hotel, da bi še! najemnik z njim na davkarijo in da bi prijavila najemnino samo z zneskom 50 Din mesečno. Ker najemnik tega ni hotel, mu je gospodar odpovedal stanovanje. Šveda najemnika ne ščiti noben
KONZUMNO OBUŠTVO za MEŽIŠKO DOLINO
r. z. z o. z. v Prevaljah.
Poštni predal štev. 3. Telefon interurban štev. 5.
Poštni čekovni račun 12.048, Brzojav: Kodes Prevalje.
Osrednja pisarna In centralno skladiite v Prevaljah.
Podružnice s
Prevalje, Leše, Mežica, črna I, Črna II, Sv. Helena, Guštanj, Muta, pekarna v Prevaljah ter 7 lastnih zadružnih domov v Mežiški dolini.
Zadruga nudi svojim članom vedno sveže blago po najnižjih cenah. Hranilne vloge sprejema centrala v Prevaljah in njene podružnice ter jih obrestuje po najvišji obreatni meri. Prodaja se le članom. Član društva lahko postane vsak. Delež
znaša samo Din 100.—.
Delavke, delavci, nameščenci, kmetje in obrtniki ter sploh vse delovno ljudstvo, kupujte življenjske potrebščine le v svojih zadrugah!
V slogi je moč, v delu rešitev!
m
zn Cankarjevo družbo. Za 20 Din dobi vsak član 4 lept knjige. =====
Delavski pravni svetovalec
Pravica stopiti v organizacijo Vprašanje: Sem /primorski emigrant ter še nimam jugoslovanskega državljanstva. Rad bi se včlanil v strokovno organizacijo, p a ne vem, ali smem to storiti, ker nisem državljan?
Odgovor:	Strokovna	organizacija Vas
bo sprejela kot Slana tudi če niste naš državljan, ako sicer izpolnjujete pogoje za članstvo.
Mezda za bolezen (isti)
Vprašanje: Pri delu sem se poškodoval ter sem bil dalje časa bolan. Ali in za koliko časa smem zahtevati od delodajalca mezdo za bolezen?
Odgovor: *Po § 219 obrtnega zakona imate v primeru bolezni pravico do mezde za en teden. To mezdo Vam je dolžan plačati delodajalec tudi če prejemate od okrožnega urada hranarino.
Poslanec s. Tayerle 60 letnik
Glavni tajnik čehoslovaške delavske strokovne centrale
poslanec s. Tayerle je slavil dne 26. t. m. svoj 60. rojstni dan. Tayerle je bil rojen v Pragi. Študiral je stro-kovničarstvo v Nemčiji ter se jel doma udejstvovati pri sodelovanju in urejevanju strokovnih listov. Pozneje je bil izvoljen za tajnika čehoslova-ških strokovnih organizacij, kjer dela dolgo let. Poslanec je 17 let. kjer se udejstvuje izborno v socialnopolitičnih vprašanjih. S, Tayerle je naš dober znanec, ker se je že večkrat udeležil naših strokovnih konferenc. Čestitamo sodrugu in prijatelju k jubileju z željo, da še dolgo nadaljuje svoje za delavstvo eminentno važno delo, ki mu je posvetil doslej dolgo dobo let.
Razno
Kako mnogo čitajo Slovenci, bo razodetje novinarske razstave na jesenskem velesejmu od 1. do 12. septembra. Po statističnih podatkih je krožilo n. pr. leta 1935 v splošnem prometu časopisje na področju poštne direkcije v Ljubljani 22,030.688 izvodov, v veliki savski banovini 27,550.886 izvodov, na področju Beograda, kjer je osredotočen ves kulturni vpliv širokega zaledja, 62 milijonov 856.393 izvodov. Daleko manjši je promet časopisja v dunavski banovini, 14,355.187 izvodov, v drin-ski in zetski banovini skupaj 4 milijone 841.302 izvodov, v primorski in vrbaski skupaj 2,251.194 izvodov ini v moravsko-vardarski banovini 2 milijona 251.194 izvodov. Ako bi te množine izvodov časopisja porazdelili na prebivalce sedežev poštnih direkcij, odkoder kroži največji časopisni promet na deželo, bi prejel Ljubljančan po 365 izvodov, Beograjčan 225, Novosadčan 180, Zagrebčan 153, Sarajevčan 58, Spličan 37, Skopljanec pa 19 izvodov listov. Razstava bo pokazala, da so Slovenci najmočnejši izvozniki svojih listov rojakom v inozemstvu, glede uvoza tujih listov, kjer v veliki meri odloča tujski promet, pa je Slovenija spet v isti višini z najmočnejšim tuj-sko-prometnim dovozom časopisja v savski banovini.
Prebivalcev v Jugoslaviji je po
provizoričnem štetju 15,174.000. V dvajsetih letih obstoja države je število prebivalcev napredovalo skoraj za eno četrtino, kar je mnogo.
Razširjenje ljubljanskega kolodvora. Ministrstvo železnic je dovolilo 3,040.589 Din za razširjejne ljubljanskega kolodvora. S tem zneskom se nakupi zemljišče za razširitev kolodvora, s čimer pa glavni nedostat-ki ne bodo odpravljeni.
Zahvala
Ob težki izgubi, ki nas je zadela ob smrti našega dobrega očeta, moža, starega očeta, brata, strica, gospoda
Huber Ivana
Čevljarskega mojstra
se iskreno zahvaljujemo vsem darovalcem cvetja. Posebno se zahvaljujemo s. Erženu za lep poslovilni govor, Delavskemu pevskemu društvu „Frohsinnu' za žalostinkl ln čevljarski zadrugi ter vsem, ki so blagega pokojnika spremili na zadnji poti.
Žalujoll ostali.
MALI OGLASI
NMI euaielji kuna-let« nalcenelše pri ""l»i 1 iiserentni t
Priporoča se
ŠPECERIJSKA TRGOVINA
Delavski domi.nu.
Maribor. Frankopanov« nllca 1.
FRANC REICHER, MARIBOR
Tržaška c. 18, se priporoča c en J. občinstv* za izdelavo oblek za gospode in dame pd najnižjih dnevnih cenah. Hitra ln sotldnA izdelava. Bogata izbira modnega blaga.
zatroulte nemo in popsotl Krnh in pečino li De Me pekarne c matom asa
Za konzorcij izdaja in urejuje Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavitelj Viktor Eržen v Mariboru.