L *to XI., St. 39.
AMSTER&AM
Uredništvo in uprava: Ljubljana, SeleaburgtiVt ulica št. 6/IL
Glasilo
PoltnlM platana v gotovini.
„ ..	.	.	v	organizaciji J« mot,
V	iiubljanfi 20. oktobrs 1924«	kolikor	ntoCI — toliko pravtf.
khaja 10., 20. in 30. dn« v mesecu.
Stane posamezna štev. 1 Din, mesečno Din 4'—, celoletno 48 Din. — Za člane izvod po 110 Din.
Oglasi po ceniku. Dopisi morajo biti frankiraiti in podpisani, ter opremljeni s štamp. dotične organizacij«. Rokopisi se ne vračajo, ''lamacije so poštnine proste.
Glavnega Radnltkega Saveza Jugoslavlle.
s
Vsem!
V	združenih tvornieah stekla, ki imajo svoje obrate v Zagorju in Hrastniku se je pričela težka borba, ki jo mora spremljati vse naše delavstvo z največjo pažnjo.
To podjetje hoče znižati sedanje delavske plače za četrtino. Delavstvo pa je odgovorilo z obrambno stavko, ki je obrambna stavka vseh delavcev: Če ni več meje nasilja in ni več pravic, — poleni se bo obračala krivica danes proti drugemu, jutri proti Tebi.
Zato stopi v vrste bojevnikov, pomagaj v tem boju, ki obeta biti oster, in hud.
Podjetje je celo na poziv inšpekcije dela odgovorilo, — da se za enkrat ne more pogajati.
Zahteva po znižanju delavskih plavža eno četrtino je popolnoma neupravičena, — in bi bila vkljub temu, da je dolar zadnji teden nekoliko padel — za kako dolgo še ne vemo, — baš nasprotna zahteva delavstva upravičena.
Zakaj plače so v tej tovarni polovico nižje kot pred vojno, izdelki pa za tretjino dražji. Vkljub temu gre podjetju baje slabo.
Mesto, da bi posvečali voditelji naše industrije svoje najboljše sile prouča-vanju in sanaciji pravih vzrokov kritičnega stanja, v kojem se po njihovih zatrdilih naša industrija nahaja, — se boje pravih številk in iščejo vzrokov tam, kjer jih ni. Naši Šukljeti niso Rathenaui, celo Stinnesi ne, — ampak možje, ki iščejo svoje slave v tem, da slačijo žive mrliče in grabijo njihove cape. Zato jim ne bo zgradil nihče spomenika, tudi slovenska industrija ne, če jo bodo vodili enkrat možje širokega pogleda.
Hrastnik je signal za vse delavstvo in dokaz, da se ti gospodje pred ničemur ne strašijo in da hočejo iti do kraja. Tudi delavstvo pojde do kraja.
Težko sicer — a zavest, da je naša borba pravična, bo vlila vsem našim zaupnikom podvojene energije.
Na delo od moža do moža, da bo zmagala pravica in da se dokaže, da si delavstvo ne da kože sleči.
Slučaj Hrastnik je tipičen slučaj za postopanje slovenske industrije in njenih interesnih zastopstev napram delavstvu.
Stanovanjski problemi.
(S posebnim ozirom na Ljubljano.)
I.	Uvod.
V	naslednjem skušamo osvetliti z več strani sedanjo stanovanjsko krizo. Pri tem polagamo važnost na to, da predočimo razne pri tem v poštev prihajajoče probleme v številkah. Te številke kažejo že same od sebe na smeri, v katerih mora zastaviti naša stanovanjska politika svoje sile. Zlasti pa dajejo predstavo o sredstvih, ki so za odpravo stanovanjske bede potrebna.
Da bo naša naloga lažja, smo se omejili pri konkretnem proučevanju stanovanjske krize in ž njo združenih pojavov samo na mesto Ljubljano.
Marsikaj, kar bomo na podlagi teh konkretnih opazovanj videli, pa velja brez vsakega dvoma tudi za druge kraje, tako, da lahko sklepamo na podlagi tega na splošne smernice, ki bi se jih morala držati naša stanovanjska politika.
Koliko manjka v Ljubljani stanovanj? Bilo j*	prebival««	biš	šttv. oseb v slan.
I	1890	33198	1461	22 7
»	1900	39335	1777	22.5
»	1910	46630	2134	21.8
»	1921	55312	2271	24.8
Normalni prirastek preffivalstva znaša 2 odstotka.
Vsako leto je treba zgraditi 45 hiš s povprečno pet stanovanji ali 225 stanovanj. Ker manjka v Ljubljani glasom statistike prošenj pri stanovanjskem oblastvu okrog 900 stanovanj (kar je razvidno tudi iz zgornje statistične tabele) se mora zgraditi v Ljubljani — ako se hočemo približati v dveh letih normalnim razmeram — ti dve leti vsako leto po 675 stanovanj.
Vsa tri povojna leta se je zgradilo v Ljubljani le okrog BOO stanovanj. Tako smo daleč od .tega, da bi se bližali normalnemu stanju — temveč se kriza vedno bolj zaostruje.
III.	Pregled čez zazidan in za nove zgradbe potreben kapital.
Ako cenimo, da je -talo pred vojno stanovanje v
predstavljalo 11.257 stanovanj vrednost 67 milijonov zlatih kron (ali eno milijardo sedanjih dinarjev). Vrednost stanovanj, ki bi jih bilo treba prihodnji dve leti dograditi, pa 4 milijone zlatih dinarjev ali 60 milijonov sedanjih dinarjev. Pozneje pa bi zadostovala tretjina.
Računamo, da se zida danes povprečno celo nekaj ceneje, ko pred vojno, zlasti, ako se gradi po cenejših gradbenih metodah.
Okrog 40 do 50 milijonov dinarjev, pa bi si morala staviti velikopotezna stanovanjska gradbena akcija za Ljubljano za bodoči dve leti na vsak način v svoj proračun, za pozneje pa vsako leto po 12 milijonov dinarjev. (Pri tem vidimo takoj, da pomenja onih 5 milijonov dinarjev, ki jih hoče votirati ministrstvo za socialno politiko za zgrad-beni fond za celo državo le kapljico v morje, ki ne predstavlja niti malega dela tega, kar je država po vsej pravici dolžna storiti za stanovanja svojih nameščencev).
IV.	Odkod je mogoče dobiti ta kapital?
Ako bi hoteli kriti ta denar iz tekočih dohodkov narodnega gospodarstva bi ga morali kriti na ta način, da omejimo življenjski standard delavcev, ali na ta način, da zmanjšamo dobiček, ki ga nosi hišna posest in obratovanje.
A. Položaj delavcev.
Po uradni Statistiki iz leta 1910 (Be-rufsJlatistik nach den Ergebnissen der Volkszahlung vom J. 1910. — Karl Ge-rolds Sohn Wien.) je bilo zaposlenih od 41.727 ljubljanskih prebivalcev 19 tisoč 917, to je 48 odstotkov pri poklicnem delu. Ti so se delili po posameznih kategorijah takole:
L'v.' liani 6.000 K, Tn
	zaposlenih		
samostojni podjetniki	2.782 ali	13.8	%
nastavljene!	3.262 »	16.3	%
uradniki, delavci in			
uradne sluge	10.095 >	50.—	%
učenci	843 >	4,—	%
dninarji	273 »	1.3	%
pomožni rodb. člani	380 »	1.9	%
hlapci in dekle	2440 >	11.7	%
Za povojno Ljjubljano podobne obdelave statističnega gradiva nimamo pri rokah. Ako bi veljala analogija s predvojno socialno strukturo Bi delalo pridobitno 26.400 ljubljanskih prebivalcev, ki bi se delili po zgornih kategorijah takole:
samostojni poklici	3.690
nastavlj. in uradniki 4.440 delavci in sluge 13.200 — učenci	1.040
dninarji	350
pomož. rodb. člani	500
hlapci in dekle	3.180
če napravimo iz tega tri kategorije, dobimo 3690 samostojnih, 4440 uradni-Kuv iu 18.270 delavcev oziroma slug.
V	uradih in železnicah je zaposlovala država leta 1910. skupaj 1.233 delavcev in 1.815 uradnikov; v to število pa niso všteti monopolski delavci in častniki. Skupaj z vsemi temi je zaposlovala država gotovo petino ljubljanskega produktivnega prebivalstva. Po analogiji moremo sklepati, da zaposluje dsaies država v Ljubljani okrog 5.000 oseb, industrija in obrt 8.000 trgovina 6.500, poljedelstvo 1.000, prosti poklici, hlapci in dekle 3600.-
Glasom statistike pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev je zavarovanih pri ljubljanski ekspozituri nad :!0.0Q0 oseb in je znašal povprečni delavski zaslužek koncem lela 1922 na zavarovanja 650 Din, (sem so všteti tudi vajenci in dekle).
Če povečamo ta znesek na 700 Din, bi zaslužilo 18.000 ljubljanskih delavcev danes na mesec 12.6 milijonov dinarjev, na leto pa 158 milijonov dinarjev.
Zaslužek uradnikov in nastavljencev se mora ceniti nadaljnjih 50 milijonov' dinarjev. — Te plače so s predvojnimi plačami že sedaj v kričečem nesoglasju. Opiraje se na statistike, ki jih je izdelala Strokovna komisija za Slovenijo moremo ceniti, da so povprečno najmanj za tretjino manjše, nego so bile pred vojno. Ali je pri tem mogoče misliti, da bi se izbilo iz delavskih in uradniških plač še 50 milijonov letno, to je daljnjo četrtino? To .je nemogoče. Delavstvo in na-stavljenstvo tistega dela plač, s katerim je plačevalo pred vojno stanovanja, že sedaj ne dobiva.
Vsako povišanje stanarin brez istočasnega povišanja plač pa mora imeti v najugodnejšem slučaju le to posledico, da bi se gradilo na račun življenjskih sredstev delavstva.
Položaj hišnih posestnikov.
Hišni posestniki so dobili v Ljubljani na neto najemnini leta 1914 skupaj 4,566.142 kron, v letu 1922 se je zvišala ta vsota na 4,955.036 Din. Za sedanje stanje nimamo podatkov, mnenja pa smo, da ne more znašati mnogo več, kakor leta 1922. Od te vsote gre v Ljubljani 32% za državne in občinske davke (brez vodarine). V drugih mestih Slovenije pa mnogo več, v nekaterih do 90% najemnine).
Po sedanjem vladinem projektu se zviša ta vsota računano polovico predvojne krone na 10 Din — na 27.8 milijonov dinarjev.
Mi si ne prikrivamo, da pri tem, da bi dajali hišni lastniki 90 odstotkov najemnine za davke, kakor se to danes po nekod dogaja, ne more ostati. Take izrastke je treba odpraviti in določiti najvišjo mero, katero skupno obdavčenje najemnin ne sme prekoračiti. Vendar se po našem mnenju hišnim posestnikom ne bo godila krivica — to trditev
bomo še utemeljili, ako se potegne ta meja precej visoko.
Ako bi znašala ta meja 60 odstotkov, bi dobila država in občina iz same Ljubljane na davkih okrog 15 milijonov več, nego do sedaj. Tega denarja država in občina za kritje tekočih izdatkov ne rabita, ker sta uravnovesile svoje proračune že na drug način. Tu ponovno opozarjamo na to, da predvideva vladni načrt za vso državo bagatelno subvencijo 5 milijonov dinarjev, dasi ravno se da dobiti in se bo dobilo ravno iz virov, ki jih odpira sam načrt stanovanjskega zakona neprimerno večje kritje!
Treba ho najti poti in sredstev, da se bo stekal ves suficit davščin, ki bo nastal iz povišanih najemnin po najkrajši poti v fond za nova stanovanja in da bodo zagrabile davčne oblasti povišane najemnine takoj, ne morda čez eno leto ali še pozneje.
Proti temu se tudi hišni posestniki ne morejo upravičeno upirati. Res je, da jim nalaga stanovanjski zakon, ki je postal potreben kot posledica vojne in inflacije, marsikako težko breme. Ravno tako pa je tudi res, da sta jim prinesla vojna in in inflacija povprečno take koristi, ki sta bremena popolnoma odtehtala. Poglejmo si to natančneje!
Zgoraj smo rekli, da cenimo, da je zazidanih v ljubljanskih hišah 67 milijonov zlatih dinarjev. Cenitev dia je bila ena tretjina od tega kapitala izposojena, da je bilo na ljubljanskih hišah torej 22 milijonov dolgov, je gotovo verjetno. Kaj pa je s temi zadolžitvami sedaj?
Hipotekarne zadolžitve so padle — pri obeh zavodih na približno 3% predvojnega iznosa! Lastniki so na bol jem za skoro 45 milijonov zlatih ali 575 milijonov papirnatih dinarjev! Tako izgleda druga stran posledic vojne in influacije! Gotovo je, da vsa ta vsota ni šla v dobro le hišnim lastnikom in le ljubljanskim hišnim lastnikom.
Vidi se iz tega, da trditev, da so prejeli iz tega naslova toliko, da lahko prenašajo bremena, ki jim jih nalagajo omejitve stanovanjskega zakona, ni brez podlage, čeprav za vsakega posameznika he velja, ampak samo zapovprečuje.
Sodelovanje podjetij.
V	znesku 50 milijonov dinarjev bi morali prispevati — ako vporabljamo načelo, da mora vsak obrat za svoje delavstvo sam graditi, država industrija in obrt, trgovina in poljedelski obrati po razmerju 5:8:6.5.
Torej država z 12 milijoni, industrija in obrt z 20 milijoni, trgovina s 16 milijoni. Za industrijo, obrt in trgovino bi moral l>iti prispevek toraj enak 25 odstotnemu povišku delavskih plač.
Taka obremenitev pa bi bila le za dve leti potrebna. Pozneje bi zadostovala 5 odstotna obremenitev.
Ne eden izmed navedenih virov se ne da lahko tako izrabiti, da bi zmogel financirati potrebno gradbeno akcijo iz tekočih sredstev, zato se mora zidati le z izposojili, ki bi se vračala na dolgo dobo. Za amortizacijo pa se mora najti takoj sredstvi za (obdavčenje obrti in industrije ter hišne posesti ter državnih prispevkov.
O	izposojilih.
Pred vojno so imeli naši hipotekami zavodi nad polovico svojega kapitala naloženega v hipotekah in le malenkosti v kratkodobnih kreditih. Danes pa je narobe.
Mestna hranilnica ima na izposojilih n. pr. 1. 1923. nad 86 milijonov dinarjev
STKAN 2.
>D E L A V E C<
Naše organizacije.
na menice, tekoč račun in naložbe in le
11	milijonov na hipoteke, pred vojno pa je imela naloženega večino šestkrat večjega kapitala v hipotekah. To je treba spremeniti, pa se bo našlo pri vsem pomanjkanju denarja dovolj kapitala za gradbeno akcijo.
Kapital se danes boji graditi. To radi prenizkega obrestovanja in nestalne valute. Zato je treba v zadnjih dveh smereh pomoči države. Sredstva, ki bi jih država z davki zbirala, naj bi služila pred vsem za varščino proti riziku, ki grozi kapitalu v teh dveh ozirih. Če se bo to zgodilo, bo mogoče vplivati na to, da bodo vsak pod vplivom države in občin in drugih javnopravnih korporacij stoječi zavodi svojo kreditno politiko popolnoma spremenili.
Posledico poživljenja gradbene obrti.
V	ljubljanski oblasti je bilo pred vojno nad 3000 zidarjev in tesarjev. Vsi vegiti-rajo danes brez posla. Gradbena akcija velikega obsega bi dala vsem posla in s tem silno razbremenila prenatrpan delovni trg. Vsa z gradbeno delavnostjo zvezana podjetja bi oživela, brezposelnost bi se omejila. Nekaj na nezdravih temeljih stoječe obrti bi sprememba kreditne politike morda sicer težko za-
Po členu 45 Vidovdanske ustave bi se moral osnovati v naši državi gospodarski svet, kot posvetovalni organ pri izdelavi socialnih in gospodarskih zakonov.
Gospodarski krogi se za to institucijo živo zanimajo. "Skupščine trgovskih in, obrtnih zbornic so se ž njo opeto-vano bavile. Zagrebška revija »Bau-karstvo pa priobčuje cel niz študij in predlogov, ki se bavijo s to institucijo.
Delavska zastopstva pa se obnašajo napram njej hladneje, ker se boje, da bi se razvila iz te institucije nekaka gosposka j zbornica, ki bi imela delavstvu sovražno večino. Vendar se nam zdi, da bi ne bilo prav, da bi se omejevalo tu delavstvo na golo negacijo.
Gospodarski svet je institucija, ki je po ustavi predvidena. Zato je verjetno, da se bo oživotvorila, pa če bodo delavska zastopstva pri tem sodelovala ali ne. Samo, da bi moral zadobiti v poslednjem slučaju gospodarski svet res tako obliko, ki bi jo delavstvo moralo odkloniti, — med tem ko se da zamisliti njegova organizacija tudi tako, da bi jo moglo sprejeti tudi delavstvo.
Najbolj utemeljeni ugovor proti instituciji gospodarskega sveta je tale:
Mi že imamo institucije, ki imajo pol javnopraven značaj in, ki imajo med drugim nalogo, da sodelujejo kot posvetovalni organ pri izdelavi socialnih in gospodarskih zakonov. To so trgovske in obrtniške zbornice, kmetijske družbe, delavske zbornice itd. Vse te institucije res niso osnovane po primeru parlamentov. A to je prej njihova vrlina, kot njihova slaba stran. Stara resnica je, da se na plenarnih sejah parlamentov le govori in glasuje, — izdeluje pa se v ožjih krožkih odborov in v samotnih izbah referentov. Če leži glavni smisel gospodarskega sveta baš v izdelovanju in presojanju načrtov — potem se gospodarski svet ne sme organizirati po vzoru parlamentov, ampak po vzoru zgoraj imenovanih stanovskih zastopstev. Ta zastopstva so cenejša in imajo že sedaj široko razpleteno organizacijo, ki je za sodelovanje pri zakonodaji sposobnejša, kakor pisana zgornja zbornica, kot kakoršno si zamišljajo gospodarski svet nekateri Ker je tako, menijo nekateri, ni razumljivo, čemu bi nam bil lak parlament — ki bi užival gloriolo strokovnjaštva, — med tem, ko bi zastopale tudi v njem zastopane skupine le svoje razredne interese. —
Ta ugovor ima mnogo zase. Delavstvo se za gospodarski svet, ki bi bil sestavljen po vzoru parlamenta, res ne more ogrevati.
Vendar je mogoč po našem mnenju izhod, ki bi stvari koristil in bil tudi za delavstvo sprejemljiv.
Ta izhod bi bil v tem, da bi se gospodarski svet ne osnoval poleg zgoraj
dela: a treba se bo privaditi načelu, da spadajo k podjetju tudi delavska stanovanja, ne samo poslovni lokali. Podjetja in obrati, ki tega niso zmožni, za-sigurati, naj se umaknejo drugim.
RESUME.
V tej študiji smo pokazali, s kakimi svotami mora računati velikopotezen gradbeni načrt.
Da na račun sedanjih plač delavcev in nameščencev ne bo mogoče nič zidati.
Da bo mogoče dobiti od hišne rente in obrti in industrije znatna denarna sredstva za pospeševanje gradbene podjetnosti.
Da bo pa v kljub temu iz tekočih dohodkov hišne rente, obrti in industrije težko financirati gradbeno akcijo, kakor je potrebna. Da je treba delati za to z izposojili. Končno, da je treba v svrho zasiguranja potrebnih kreditov z vsemi sredstvi vplivati na to, da se kreditna politika hranilnic in hipotekarnih zavodov i/, temelja spremeni in da s.; bodo potom davkov nabrana sredstva najbolje vporabila, ako se omogoči z njimi sprememba te kreditne politike.
V teh smereh je treba tudi podpore države.
omenjenih interesnih zastopstev, ampak bi predstavljal samo nekako zvezo med njimi.
Vsa zgoraj omenjena stanovska zastopstva imajo svoje državne centrale in svoja pokrajinska in oblastna predstavništva.
Ne bilo bi brez koristi, ako bi se vstvarila v centrali in v pokrajinah skupna zajednica, ki bi jo tvorila ta stanovska zastopništva.
Zajednica stvorjena iz državnih central bi bila državna centrala gospodarskega sveta, zajednice v pokrajinah pa pokrajinska predstavništva gospodarskega sveta. Vse te instance bi bile samo administrativno nad in podrejene, — svoje funkcije pa bi lahko opravljale popolnoma paralelno, kakor je to n. pr. pri sodiščih. Kakšne koristi si obetamo iz take kooperacije?
Posamezna stanovska zastopstva bi pri oddajanju mnenj svoja stališča vedno medsebojno spoznavala. To bi sicer nasprotujočih si interesov ne odstranja-
lo,	vendar bi bili, rekli bi, po medsta-novskem prediskutirauju zakonodajnih problemov izrečene sodbe temeljitejše.
Na drugi strani bi si v skupno reprezentanco gospodarskega sveta združena stanovska zastopstva znabiti vendarle znale pridobiti tisto vpoštevanje, da bi se jim predlagali v izjavo vsi zakoni in važne naredbe, — zlasti pa da bi se jim priznala pravica do zakonodajne iniciative.
Svojih mnenj bi po naši zamisli ne smel oddajati gospodarski svet kot tak, ampak bi izdelavala svoja mnenja kot dosedaj posamezna razredna zastopstva posebej,, le v slučaju soglasnosti bi se lahko oddalo tudi skupno mnenje.
Tako bi vprašanje sestave in majo-ritete ne igralo tako važne vloge, kakor bi jo sicer.
Važnejše kot vse to pa bi bila pravica do zakonodajnih iniciativnih predlogov, ki bi se predlagali faktorjem, ki jim pripada po zakonu pravica do zakonodajne iniciative.
Tako kadar bi proučeval predložene predloge, kakor v slučajih, da bi dal iniciativo za zakonske načrte, bi se mogel posluževati gospodarski svet poklicanih strokovnjakov ali komisij strokovnjakov.
Ti bi obdelali gradivo, tako da bi bilo mogoče izdati na podlagi tega vsakemu poklicnemu zastopstvu k temu referatu še svoje mnenje.	^
Tak način organizacije, ki bi pritegnil najboljše strokovnjake in intelektualne sile v službo zakonodaje. On bi bil boljši in ne dražji, kakor od slučaja do slučaja zasedajoče skupščine brez prave organizacije dela.
Mnenja smo, da bi bil to tudi način, ki Ih delavstvu ne mogel škodovati.
Strokovna komisija.
VSEM PODRUŽNICAM!
Z ozirom na obrambno stavko steklarjev v Hrastniku je sklenila Strokovna komisija:
1. Vsa Osrednja društva razven Osrednjega društva kemičnih delavcev pobirajo za stavko po 1 Din od člana in dne (5 Din na teden) po vseh svojih podružnicah.
2. Vse podružnice imajo sklicati članska zborovanja in pojasniti članstvu, da se je izvršil v Hrastniku neupravičen napad na vse delavstvo.
3. Nabiralne bloke in nabiralne pole se razpošljejo na vse podružnice, razven na podružnice Osrednjega društva kemičnih delavcev od Strokovne komisije.
4. Osrednje društvo kemičnih delavcev bo organiziralo za svoje članice obrambno akcijo samo.
Strokovna komisija za Slovenijo.
Seja KMO za Celje in predkraje dne
15. okt. 1924 je sklenila, da se skliče za sredo 29. 10. 1924 oh 19. (7. zvečer) plenarna seja odborov vseh strokovnih organizacij v prostorih javne knjižnice Svobode- v Celju, v hotelu pri Kroni-, na dvorišču.
Dnevni red: 1. Situacija; 2. Uposta-vitev tajništva in vprašanje tajnika KMO v Celju; 3. Finančni položaj sedaj in v bodoče in 4. Raznoterosti.
Pozivamo vse zavedne sodruge, da se te seje udeleže, gre za delavsko solidarnost in za socializem!	Odbor.
Železničarji.
Beltramov« polomija v Ptuju.
Klerikalizem ima i svoje glavne korenine na kmetih, ki so se pa v zadnjih časih vidno začele sušiti, zaradi česar išče nadomestila na drugih poljih, za katera se preje ni zanimal ali pa mu je bilo grozdje prekislo. Najmanj so imeli iskati klerikalci pri železničarjih. Bolj hvaležno polje so vsekakor imeli n. pr. pri viničarjih, * za katere pa tudi niso vedeli preje, da postojajo ampak še tedaj, ko se je, za to, do dandanes najbolj izkoriščano maso ljudi, začela socialistična stranka zanimati. O, tedaj so postali klerikalci naenkrat silni ljubitelji viničarjev. Toda ta vodena ljubezen ni dolgo trajala:	trajala	je	samo
toliko časa, dokler niso s svojimi jim prirojenimi frazami odvrnili belega sužnja obširnih Slovenskih goric od resnične delavske strokovne organizacije, ter jih privezali na svojo mežnar-sko. Sedaj se živ krst pri klerikalcih ne zmeni več za viničarje, ki so menda po božji volji objekt veleposestnikov, grajščakov, tujih baronov in ne v redkih slučajih katoliških škofov ter kanonikov. Ti slednji še najslabše postopajo z ubogo viničarsko paro.
Viničarsko vprašanje so tedaj položili naši dobri kristjani ad acta. Tembolj so posvetili v zadnjem času vso svojo pozornost in skrb — železničarjem — ne zato, ker morda imajo železničarje veliko rajši kot viničarje, ampak zato, da jih odvrnejo od lastne strokovne organizacije in jih vklenejo v klerikalne spone, kot so viničarje. To pa se jim zdi tem lažje doseči, ker so železničarji razbiti. To priliko želijo tedaj črni gospodje izrabiti in izkoristiti. Svojo »Prometno Zvezo« so sedaj na novo prepleskali in prebarvali, nastavili »strokovnega« tajnika in sedaj vabijo vse one železničarje, ki so »krščansko misleči«, da vstopijo in se zapišejo v družbo, kateri je dosedaj pripadalo par ducatov mežnarjev ali tret-jerednikov. — Za nedeljo dne 28. septembra je bil uradno najavljen klerikalni železničarski shod v Ptuju, saj so bila vabila nalepljena tudi na uradne deske, kamor se sicer ne sme kaj dru-zega neuradnega nalepiti in bil je najavljen na ta shod sam višji »strokov-ničar« Zebot. Toda Zebotu je nekaj smrdelo kot vrani smodnik in »izknaj-fla«. Dasi je bil pri jutranjem vlaku, vendar ni dospel v Ptuj, ampak ga je jutranja megla vzela. Zato pa je naročil precej gobezdavega Beltrama, katerega so klerikalci že enkrat na indeks postavili, da pride trdo ledino za Korošca orat. In resnično Vam povem, da se je
ubogi Beltram muogo bolj v Ptuju potil, kot če bi bil resnično ledino oral. Kar curkoma mu je pot doli curljal. — Toda efekt je bil naravnost ničev. Ko je prišel Beltram v Ptuj, je videl takoj, da bo grozdje kislo, zato je imel pred shodom generalno poskušnjo ali pa je šel k patrom Minoritom po žegen, ker so ga morali »pri belem križu« dolgo čakati (iz katerega so klerikalci napravili belega vola!) Gospod »tajnik« je vedel, da je na shodu mnogo socialistov in le par klerikalnih podrepnikov, pa ni vedel, kako naj bi demagogijo začel. Od kraja je dal vedeti navzočim, da on reflektira samo na tiste železničarje, ki krščansko mislijo, drugi pa naj gredo, kamor hočejo. Ta krščanska strokovna želez, organizacija se mora trdno nasloniti na politično stranko SLS. Ko bodo vsi krščansko misleči zraven, tedaj bo mogoče rešiti delavce od kapitalističnega izkoriščali ja. Priznava, da poslanci kakor tudi vlada, v kateri se nahajajo celi 4 klerikalni ministri, niso pravzaprav storili ničesar pozitivnega, pač pa so pokazali baje »dobro voljo ! Toda v bodoče bo to vse drugače. Poslanec, ki dobiva velikanske dijete, bo moral delati, moral bo pri vsakem glasovanju biti zraven in ne okoli flanki-rati, kadar so seje. Kateri poslanec pa ne bo pariral, tisti bo zletel in mi bomo postavili druge kandidate, ki ne bodo samo kmetov zastopali, marveč pred vsem železničarje! —
To je bilo jedro onega, kar je gospod Beltram povedal. Nato je hotel kar pobegniti in dosti truda so imeli sodrugi, da so ga zadržali, da je imel priliko slišati mnenje tudi tistih, ki po njegovem mnenju niso krščansko misleči, tedaj klerikalci. Sodrug Bahun iz Maribora se je oglasil k besedi in je pobijal klerikalno demagogijo zelo uspešno. Izvajal je med drugim tole: Mi vsi, kar nas je tukaj, mislim, da smo kristjani, saj smo bili vsi enako krščeni in gotovo ni nobenega juda ali mo-hatnedanca tukaj. Čemu tedaj ljudi deliti na kristjane in nekristjane. Proletariat izkoriščajo kapitalisti ne glede na versko prepričanje, vsled česar se delavci ne smejo deliti po veri niti po čem drugem, ako hočejo svoje pravice proti združenim krščanskim in nekr-ščanskim kapitalistom uspešno braniti. _ To potrebo so delavci pred mnogimi desetletji spoznali in zato so se. organizirali internacionalno in inter-kofesionalno, ker je tudi kapital tako organiziran. Pri bankah, v katerih se dandanes skoraj ves kapital koncentrira, ne vprašajo, kdo jih vodi, ampak samo kako in ne igra tam versko prepričanje prav nobene vloge, pač pa dobra valuta. Zato mora naša tendenca iti za tem, združiti ves proletariat, ki je itak danes skoraj popolnoma razbit. — Gospod predgovornik je napravil zelo taktično potezo s tem, da je takoj na-glašal, da niso dosedaj klerikalni poslanci niti štirje ministri ničesar, zlasti za železničarje storili, ker je dobro vedel, da se nui tega očitka ne bo prihranilo.
Da, da. Toda to še ni dovolj! Klerikalni režim je mnogo storil — proti železničarjem. Le poglejmo si nekatere stvari: Pred vsem se je vsem železničarjem, a najbolj najšibkejšim, to je delavcem, zvišal dohodninski davek in sicer za 1000 do 1360%, reci in piši: tisoč tristošcstdeset procentov! Kmečkim davkoplačevalcem se je lani zvišalo davek samo za 500% in kakšen krič je nastal. To, kar se je sedaj z delavci napravilo, je naravnost nezaslišano, to je atentat na njihovo eksistenco, saj se jim v gotovih slučajih več vzame na novih odtrg-ljajih, kot se jim da na povišku plač. Nadalje se obenem zvišuje prispevek za bolniški fond od 2 na 3%. To je nova krivica tembolj, ker železničarji nimajo možnosti, da bi kontrolirali, kako se s temi žulji gospodari.
Ironija je, da morajo železničarji sami vzdrževati bolniško blagajno, a od prevrata sem se tam absolutistično gospodari z njihovim denarjem, se z istim samovoljno razpolaga, namesto da bi se pustilo izvoliti zastopstvo iz vrst onih, ki plačujejo in s tem vzdržujejo blagajno, ki je njihova in njim namenjena. To je protizakonito in protizakonito je, da
Gospodarski svat.
»DELAVEC«
STRAN 8.
se sedaj zopet od članov zahteva nove žrtve, ne da bi isti imeli najmanjšo in-gerenco na upravo. Nadalje je sedanji minister 'jti\ promet odredil, da dobe naši delavci pri prometu regulacijo plač še le s 25. avgustom in ničesar za nazaj, pri čem so ti delavci silno zapostavljeni za vsemi ostalimi tovariša v državi. Delavske plače se je začelo regulirati na jugu države že z oktobrom, a končalo se je s septembrom 1. 1., tako da so prvi ravno eno celo leto preje dobili povišanje, kot zadnji. Seveda je to začel prejšnji režim in zato nima pravice sedanji odrekati delavcem doplačilo za tisti čas, za katerega so ostali poviške prejeli. Izgovori na premajhne kredite niso na mestu. Neki deputaciji je g. ravnatelj povedal, da doplačila sploh ne bo, ker se je y ta namen v proračunu vpostavljena dva milijona dinarjev črta-
lo.	Nadalje se je pod tem slavnim režimom skrčilo količino režijskega premoga na izmero, ki ne zadostuje, a obenem povišalo ceno istemu, baje za »manipulacijo za kar celih 10 procentov, da bodo železničarji imeli priliko saj več plačati, če bodo manj premoga dobili! Tudi z redukcijo se je začelo železničarje begati, če tudi se je isto pozneje zopet preklicalo — ker je silno zašumelo, vendar pa je tendenca tu, da hoče klerikalna vlada vse tisto, kar je hotela Pašič-Pribičevičeva, samo še v hujši meri. Ironija je, če se pravi: davke bomo znižali pa se jih zviša, ironija, če govori o regulaciji plač navzgor, pa se jih ne zviša, ampak v obliki davka zopet vzame, če sam minister govori z delavci pa jim pravi, da vse to ne bo držalo, a ravno malo preje pa podpiše dekrete.«
Vse to in še marsikaj, je sodrug Ba-hun gospodu Beltramu naštel, ki je vprašal, če je vsega tega sedanji režim kriv? Sodrug Bahun je rekel, da je za vse ono, kar se je izvršilo v času od kar je novi režim na krmilu, odgovoren ta, tudi če bi bil prejšnji sklenil, pa ne izvedel; saj bi lahko sistiral ono, kar že postaja, a ne da ne bi mogel onega vstaviti, kar se še ni izvajalo. Vse to je g. Beltramu težko obležalo v želodcu in začel se je silno potiti. Kričal je tako, da so vsi gosti »Pri belem volu«, par-don, »Pri belem križu« — bilo je ravno opoldan — pribežali v dvorano gledat, kaj se je zgodilo. Gosp. tajnik je rekel: »Če ni ta vlada še ničesar storila, je pa vsaj dobrovoljo pokazala, kar je povzročilo ironičen smeh. Neka ženska: »dobre volje se ne more v lonec djati«.
O	zedinjenju ali združitvi vseh organizacij je Beltram silno nasproten. Na vprašanje: kako bo on kandidate pri volitvah postavljal, ko je vendar pri SLS najmanj 80% kmetov, ki odločajo, kdo bo kandidiral in ne 10 ali 5% železničarjev, ni gosp. »dober« govornik vedel odgovora.
Takšna je klerikalna demagogija. Če bi klerikalci res hoteli delavstvu dobro, tedaj bi to morali tudi praktično pokazati in sicer pri samim sebi. Tega pa ne, ampak samo veliko gobezdajo, storijo pa manj kot najzadnji jud. Zato pa, sodrugi železničarji in tudi ostali delavci, ogibajte se grabežljivih volkov, ki prihajajo k vam v ovčjih oblekah. Proč z njihovo ponarejeno robo. Vstopite v svojo lastno delavsko organizacijo in to je v Savez železničarjev Jugoslavije, kateremu ni protektor noben škof ali papež, ampak, ki je priključena veliki svetovni armadi proletariata v Amsterdamu.
Rudarska stroka.
Vodstvo Unije slov. rudarjev v Zagorju poživlja tem potom z ozirom na predstoječi 4. redni občni zbor Unije slov. rudarjev, ki se bo vršil glasom pravil v mesecu marcu leta 1925 vse svoje podružnice, osobito njih blagajnike, da se potrudijo, kolikor največ mogoče s pobiranjem prispevkov, posebno pri zamudnikih, tako da bodo v stanju vse obračune poslati na linijsko centralo v svrho letnega računskega zaključka do 31. decembra 1924, najkasneje pa do 15. januarja 1925. Na poznejše obračune se ne bo moglo ozirali ter dotične podružnice ne bodo imele pravice do zastopstva na Unijskem zboru. Obenem pozivamo vse člane Unije slov. j rudarjev, da gredo v tem oziru svojim podružničnim blagajnikom na roko, s tem da vsak nemudoma izvrši svojo organizacijsko dolžnost. Zakaj le na ta
način, ako bomo točno in vestno izpolnjevali naše organizacijsk dolžnosti in se zavedali važnosti tega, bomo dokazali,
da naša organizacija ni bolna, temveč zdrava. Da so pa bolni oni, kateri odpadejo. — Vodstvo.
Hrastnik. Cenjeni sodrug urednik! Dovoli, da Ti nekoliko orišem razmere pri našem tukajšnjem rudniku, da bo vsaj nekoliko javnosti znano in mogoče pride tudi nekoliko do ušes onih, kateri imajo vedno na jeziku vse dobro za nas rudarje, ki so pa dejansko pravzaprav povzročitelji vsega zla, katero se nad nami izvaja. Že nad tri leta, odkar se je je naša odporna sila zlomila po zaslugi raznih kričačev, doživljamo udarec za udarcem, poraz za porazom od strani Trboveljske družbe. Že smo mislili, da bo vendar tudi ta, kakor vsaka druga reč dosegla svojo mejo. Pa zmotili smo se. Trboveljska družba in ž njo v zvezi mednarodni kapital gre za tem, da izčrpa iz nas ubogih rudarjev zadnjo kapljo krvi. Ne samo, da naši zaslužki niti v najmanjem ne zadostujejo za preživljanje nas in naših družin. Naše obrato-vodstvo se tudi kolikor mu je največ mogoče, da nam naše delovne pogoje še poslabša. Navzlic temu, da družba pravi, da nima odjemalcev za premog in nam reducira delavnike, nas njeni priganjači priganjajo k vedno večjemu garanju. Zahteva se od nas, da moramo izrabljen les spravljati z nadurnim delom. Pri vsem tem pa vodstvo rudnika popolnoma zanemarja izvedbo varnostnih naprav po rovih. Tako na primer je oporno lesovje v tako slabem stanju, da vozači s svojimi vozički po progah izbijajo podporno lesovje, kar ima največ za posledico zasutje. Le slučaju je pripisati, da se pri nas ne zgode večje nesreče. In ako je delavstvo pod takimi okolnostmi ovirano pri svojem delu, takrat se nas pokliče na raport, ravno tako kakor pod »K. k. Kriegsdienstleistungs-gesetzom«, kjer se nam potem zagrozi z upisanjem v črno knjigo ali pa nas osreči z visokimi denarnimi kaznimi do zneska 75 Din. Ni čudno, da pod takimi razmerami čim dalje bolj propadamo. In da vsi oni rudarji, katerim je količkaj mogoče, zapuščajo to gnezdo trpljenja, kakor miši potapljajočo se ladjo, ter gredo v tujino, da si poiščejo boljšega kruha, katerega jim njih domovina noče da-
li.	Vendar mnogo nas je še, ki ne moremo njim slediti in zato se tudi tem krutejše z nami postopa. Zakaj družba dobro ve, da je naša odporna sila slaba. Ampak družba naj tudi ve, da bo nas njeno trpinčenje vzdramilo iz našega vsakdanjega spanja in teme nezavednosti. Rudarji, trpini, da, vzdramiti se bomo morali, oživeti bomo morali našo odporno silo, strniti bomo morali naše vrste v ono mednarodno proletarsko armado, katere namen je premagati vse one, kateri nam pijejo danes našo srčno kri. Zatoraj rudarji, ako hočete boljšo bodočnost, ako hočete postati svobodni ljudje in ne hlapci kapitala, organizirajte se takoj pri Uniji slov. rudarjev. Zakaj, ona je tista organizacija, katera nam je vse pridobila, kar smo kdaj dobili, a vse to so nam pa sedaj vse ostale organizacije zapravile. — Rudar.
SploSna delavska Unija.
Mezdno obravnave keramičnih delavcev v Gotovljah končane.
Vsled svoječasnega znižanja plač delavcem (glej podrobno poročilo v »Delavcu« štev. 27. z dne 8. julija pod »Prvi strel je padel na kolektivno pogodbo, strokovno organizacijo in delavske mezde; 23% znižani dosedanji prejemki«) so se vršila razna pogajanja in nič več kot trikrat je morala posredovati Delavska zbornica za Slovenijo. Tajništvo SI)U je vložilo obširno spomenico, po kateri se-morajo plače fiksirati tako za mezdne in za akordne postavke posebej. Pri mezdni obravnavi se je dosegla zopet ona plača, ki je obstajala pred znižanjem, zlasti starejšim delavcem je to zasigurano, nastale so le nekatere izjeme vsled uvrstitve delavcev v različne kategorije.
Plače torej iznašajo:
a) za profesioniste 6 Din na uro;
b) za profesioniste 5.50 Din na uro;
c) za profesioniste 5.25 Din na uro.
Pomožni delavci kvalificirani 5.—-,
4.50	do 4.75 Din; pomožni delavci nekvalificirani 4.—, 3.75 Din; ženske brez kva-
lifikacije 3.— Din; sLikarice in druge
3.50	do 3.75 Din.
Za sukače (Dreher) se je določila akordna tarifa po vzoru drugih keramičnih tovarn v Jugoslaviji.
Spomenica je vsebovala še naslednje splošne določbe:
1. Delavski tovarniški zaupniki (Be-triebsrat) porazdele sporazumno z ravnateljem podjetja delavstvo v kategorije. Vsak nastali nesporazum razsodi definitivno razsodišče, katero izvolijo delavci polovico razsodnikov, ostalo polovico pa imenuje podjetje, oziroma ravnateljstvo, ta odbor si izvoli iz tovarniškega osobja predsednika, ki odločuje le tedaj, kadar : o glasovi razpolovljeni.
2. Delavci se sprejemajo v službo potom borze dela v smislu določil § 102., odstavek 2. zakona o zaščiti delavcev. Te posle vodi podružnica keramičnih delavcev Splošne delavske Unije v Gotov-ljah, ki posluje glasom svojih pravil kot borza dela smiselno po § 106. cit. zakona.
3. Mezde, oziroma zaslužek se izplačuje tedensko v zavitih kuvertah, na katerih je označena vsota zaslužka po urah in akordnih postavkih; razvidni morajo biti vsi odtegljaji kakor:
a) predujmi,
b) bolniško zavarovanje,
c) dragi morebitni nepredvideni odtegljaji.
4. Vsako nadurno delo se plača 50% več od normalnega dela, t. j. od normalnih delovnih ur navedene po tem dogo-govoru, ki presegajo več kakor 8 ur dnevno, odnosno 48 ur tedensko.
5. Nadure se opravljajo le tedaj, če je to nujno potrebno za obrat (izjema je dovoljena le pri kurjačih, kateri kurijo peči nepretrgoma). Nadurno delo se pa plača tudi kurjačem.
6. Dovoljenje za nadure si mora pridobiti podjetje od Oblastne inšpekcije dela, katera izda tako dovoljenje še le tedaj, ako delavska strokovna organizacija in obratni zaupniki ne ugovarjajo in če ni brezposelnih delavcev, katerim bi nadurno delo zaposlencem škodovalo in sicer toliko, da bi nezaposlenci ne prišli do dela. Sicer pa veljajo tudi določila § 15., odst. 1. do 5. zakona o zaščiti delavcev.
7. Ob nedeljah in praznikih (mišljeni so le oni prazniki, ki so razvidni pod točko 9. tega dogovora) se plača 100% povišanje.
8. Za izraz »noč« veljajo določila zakona o zaščiti delavcev § 19.
9. Kot prazniki veljajo 1. maj, Velikonočni in Binkoštni pondeljek, Vsi svetniki, Božič in Novo leto.
10. 1. maj je prost in se sploh ne dela.
11. Mladoletni delavci in ženske brez razlike starosti, se ne smejo uporabljati za nočna in nadurna dela.
12. V podjetju se priznava »Splošna delavska Unija Jugoslavije«, kakor tudi njena podružnica v Gotovljah kot organ označene organizacije v smislu 35. zakona o zaščiti delavcev; priznajo se tudi obratni zaupniki v smislu § 108. cit. zakona.
Na gorajšnjo spomenico je ravnatelj g. Dobrovsky dne 20. avgusta 1924 pristal, vendar si je izprosil, da se ima nekatere točke pri akordih popraviti ter bo nato podpisal pogodbo. Gospod Do-brovsky je uporabil to priliko za to, da je sestavil zapisnik po svojem, kateri bi naj nadomestoval kolektivno pogodbo. Na ponovno posredovanje od strani Delavske zbornice se je pa izgovarjal, da ni imel namena splošne določbe spodriniti.
Gospodu Dobrovskyu smrdi delavska organizacija, kakor tudi njegovemu Ge-roldu, kateri je glavni krivec protizakonitosti v gotoveljski tovarni. Gerold in novodošli Dobrovsky bi želela, da socialni zakoni sploh izginejo iz sveta, ker bi protekcija zopet cvetela v tovarni. Največ so pa krivi tisti delavci, kateri se slinijo okrog nadutežev in obrekujejo naše sodruge. Naši člani se zavedajo, da bo normalno in pravično razmerje med delavstvom v Gotovljah nastalo še le tedaj, kadar ne bo več podkupljenih duš okrog Geroldove stranke.
Tekstilna stroka.
Tržič. Z ozirom na notico, ki je bila v listu od 10. oktobra 1924 št. 38 objavljena na četrti strani v prvi koloni pod naslovom: »Tekstilna stroka. Iz Tržiča«,
ki se začenja z besedami: V tukajšnji predilnici in tkalnici vladajo...« in se konča z besedo: »...Razumete!«, smo prejeli po § 19. tiskovnega zakona sledeči popravek:
»Z ozirom na notico v našem listu z dne 10. oktobra 1924, št. 38, stran četrta izjavljamo, da ni res, da 18 letni sinček nadmojstra Bohma v Tržiški predilnici v tovarni hruli osivele mojstre kakor šo-larčke, ni res, da ima še večjo korajžo pri ženskah in tudi ni res, da je nekoč nahrulil ženske, katere že čez 30 let delajo v tovarni, z najgršimi psovkami — marveč je res, da ne hruli v tovarni osivelih mojstrov, kakor šolarčke in je res, da ni nekoč nahrulil ženske, katere že čez 30 let delajo v tovarni, z najgršimi psovkami.
Ljubljana, 16. oktobra 1924.
Opomba uredništva: Po § 19. se da
vse popraviti. Uredništvo mora popra v-ke po § 19. prinašati, ne da bi smelo preiskovati, ali so resnični.
Živilska stroka.
Ptuj. — V ponedeljek dne 29. sep-tembrat. 1. se je vršilo mezdno pogajanje med Zadrugo pekov in pekovskimi pomočniki v Ptuju. Udeležil se je tega pogajanja zastopnik Delavske zbornice s. Kopač, od strani Krajevnega medstrokovnega odbora v Mariboru s. Čeh. Doseglo se je povišanje tedenske plače od 200—250 K. Nadalje 8 dnevni plačani dopust po enoletnem nepretr1-ganem poslovanju v podjetju. Delovni čas se je uredil tako, kakor predpisuje »Zakon o zaščiti 'delavcev«. Odpravilo se je deloma stanovanje pri mojstrih, tako, da družinskim očetom ni več, kakor dosedaj, prisiljeno se zvečer odstraniti od svoje družine ter se ob 8. uri podati k mojstru spat, da mu je bil na razpolago vsak čas. Lep uspeh so dosegli pekovski pomočniki v Ptuju ter je sedaj njihova dolžnost, da se trdno drže svoje pogodbe, katero so si priborili potom svoje stare organizacije, ki jim bo tudi v bodoče ščitila njihove pravice, če se bodo pomočniki zavedali pomena organizacije in delavske solidarnosti.
Oblačilna stroka.
Občni zbor Osrednjega društva oblačilnih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo v Ljubljani se bo vršil v nedeljo dne 9. novembra t. 1. ob 9. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom:
1. Poročilo predsedstva.
2. Poročilo tajnika in blagajnika.
3. Poročilo nadzorstva.
4. Volitve novega odbora in nadzorstva.
5. Naš položaj.
6. Razno.
Kraj občnega zbora se naznani v prihodnji številki.
Vestnik „Svobode“.
Sodrugi, sodružice!
Vsi občutimo potrebo poglobiti našo izobrazbo. Izobraževalni odsek Svobode si je zato po nalogu centralnega odbora Svobode nadel nalogo, da priredi v teku zime 1924/1925 celo vrsto tečajev iz posameznih predmetov. Posamezne predmete bodo predavali profesorji in drugi strokovnjaki v tečajih, ki bodo predavali profesorji in drugi strokovnjaki v tečajih, ki bodo trajali 16 do 24 ur, tedensko vsak predmet
1	uro.
Način teh predavanj je zamišljen tako, da se bodo poslušalci s snovjo toliko seznanili, da si bodo svoje znanje v dotičnem predmetu poglobili.
V	načrtu so sledeči tečaji:
1. Tečaj o delavskem zakonodavstvu s pravnega in organizatoričnega stališča (24 ur) — posebno važen za stro-kovničarje!
2. Najnovejša razdobja v zgodovini človeštva (16 ur).
3. Obči zemljepis in zemljepis Jugoslavije (16 ur).
4. Pomen prirodopisnih ved v modernem življenju (16 ur).
5. Uvod v narodno gospodarstvo (24 ur).
6. Iz zgodovine socialističnega gibanja (16 ur).
7. Društveno knjigovodstvo (16 ur) posebno važno za vse funkcijonarje vseh delavskih organizacij.
STRAN 4.
>0 ELA / E u<
8. Slovenski pripovedniki in pesniki (16 ur).
9. Umetnost in delavstvo (skupaj 16 ur). Namen: Delavskim vrstam približati umetnost, njeno lepoto in radost, naučiti črpati iz umetnosti za življenje.
a) leposlovje (4 ure);
b) upodabljajoča umetnost (4 ure);
c) glazba (4 ure);
d) dramatika (4 ure).
10. Govorniški tečaj. (24 ur). Namen: S poukom in vajami usposobiti delavca, da zamore samostojno kot govornik nastopati.
Tečaji se vrše v prostorih 3. državne realne gimnazije v Betovnovi ulici.
Vsak obiskovalec zamore obiskovati eden ali več tečajev, kakor mu je drago: ni potrebno, da obiskuje vse tečaje. Če pa se priglasi za obisk kakega tečaja, pa je dolžan tečaj obiskovati do konca.
Za vsak tečaj se more prijaviti vsaj 10 obiskovalcev.
Vsak obiskovalec plača kot prispevek k stroškom za vsako uro 1 Din sproti ali skupaj za več ur.
Začetek teh tečajev bo v začetku no-
vembra in bodo priglašeni dobili pravočasno obvestilo o začetku predavanj.
Prijave za tečaje sprejemajo do 27. t. m. Strokovna komisija in vsa osrednja strokovna društva v Ljubljani, Svoboda in njene podružnice v Ljubljani in okolici, DTE, Konzumno društvo za Slovenijo in njegove prodajalne v Ljubljani in okolici, Zveza delavskih žena in deklet, upravni 'odbor UDR in pokrajinsko tajništvo SSJ in krajevna pol. org. SSJ in krajevna pol. org. SSJ v Ljubljani ter na Viču.
Sodrugi in sodružice, vabimo Vas, da se v častnem številu prijavite za obisk teh tečajev!
Na vsestransko željo -podaljšamo rok za prijave za obisk zgorajšnjih tečajev do 27. t. m. Za ta teden (20.—26. t. m.) objavljen začetek tečajev se preloži za 14 dni. ter prično tečaji 3. novembra 1924 in bomo spored predavanj in vse podrobno pravočasno objavili v našem časopisju ter potom okrožnic vsem pri-javljencem.
Priglasile pole vrnite zanesljivo do 28. t. m.
Izobraževalni odsek Svobode.
Mednarodno delavsko gibanje.
Vprašanje inozemskih delavcev v Franciji. (I. G. B.)
Vodstvo francoskih strokovnih organizacij je napravilo glede vprašanja inozemskih delavcev, ki postaja za Francijo vodno bolj aktualno, važne sklepe.
V	Franciji dela sedaj okrog 800.000 italijanskih, 500.000 poljskih in mnogo delavcev drugih narodnosti, ki se vseljujejo brez metode in kontrole. Delodajalci se poslužujejo teh inozemskih delavcev zato, da pritiskajo na plače. Tako se je zgodilo n. pr. v slučaju poljskih delavcev, da je prišlo ž njimi tudi par duhovnikov in škofov, ki so ustanovili delavcem v očitnem nasprotju z zakonom z 1. 1884 samostojne strokovne organizacije, kar seveda vsako pravo strokovno delo onemogoča. Tudi v Franciji gresta reakcija in komunizem roko v roki. Moskovska internacionala dela enako kot reakcionarji na to, da bi ustanovila s pomočjo tujih delavcev or-
ganizacije, ki bi francoske strokovne organizacije razbijale.
Francoska strokovna zveza ni proti priseljevanju tujih delavcev, ki je bilo že pred vojno potrebno. Je pa proti temu, da bi se Yršilo to vseljevanje potom agentov, ter zahteva, da se vrši vseljevanje potom posredovalnic za delo, ki imajo pregled čez delovni trg.
Samoobsebi umevno je, da bo francoska strokovna zveza proti desorgani-zatorienemu rovarjenju priseljencev najostreje nastopila.
Kako jc sestavljena angleška delavska stranka?
Angleška delavska stranka je zveza, katero tvorijo: 102 strokovne organizacije in 5 socialističnih političnih organizacij.
Vseh članov šteje stranka 279.276 iz vrst strokovnih organizacij in 31.000
članov, ki ne pripadajo strokovnim organizacijam.
Na zadnjem kongresu so prosili tudi komunisti za vstop v stranko. Bili so pa z veliko večino odklonjeni.
Velik napredek strokovni organizacij na Švedskem.
V	prvi polovici 1924 je število strokovno organiziranih članov na Švedskem ponovno narastlo. Decembra 1923 je štela strokovna zveza 315.022 članov, leta 1924 pa 336.848. —
Kovinarji štejejo 60.000 članov.
Ta napredek v organizaciji se kaže tudi v naraščanju politične moči.
Pri zadnjih volitvah so dobili socialisti na Švedskem 102 mandata in so prevzeli vlado.
Odmera osebne dohodnine.
Unija slovenskih rudarjev je opozorila v posebni vlogi delegacijo ministrstva financ na krivične davčne postavke pri odmeri osebne dohodnine; obenem je protestirala proti pobiranju . 'A % takse za priznanico pri izplačevanju mezd in zahtevala naj se delavske organizacije obvešča o davčnih predpisih za dohodnino. Na to je dobila Unija tale odgovor:
Unija slovenskih rudarjev
v Zagorju.
Na resolucijo, sklenjeno na javnem shodu dne 10. avgusta t. 1. mi je čast pripomniti, da resolucijo sočasno predložim ministrstvu financ, generalni direkciji neposrednih poreza v Beograd, ki zbira gradivo za reformo in izenačenje direktnih zakonov.
Pobiranje 'A % takse za priznanico pri izplačevanju mezd, je utemeljeno v tarifni postavki 33. zakona o taksan in pristojbinah, ki velja brez izjeme za vse.
Glede nadaljnje prošnje, da bi davčna oblastva še posebej opozarjala delavske zbornice o razgrnitvi predpisnih izkazov, pa mi je čast pripomniti, da je sedaj postalo to brezpredmetno, ker sem z odlokom z dne 10. junija 1924, štev. A I 3398 ex 1924 odredil, da je odslej obveščati vse dohodnini zavezane osebe individuelno s posebnim ob-
vestilom, ki nadomešča odmerni izkaz pri županstvih.
Delegat: Savnik.
Ta odgovor je važen za vse delavstvo. Posebno opozarjamo na to, da bo odslej vsak delavec zopet sam dobival predpise o osebni dohodnini. Vsak delavec se bo sedaj lahko pobrigal za to, da se bo pravočasno pritožil proti mo1 rebitnim nepravilnim odmeram.
Po toči zvoniti je prepozno.
Zbirajte za stavkovni sklad steklarjev v Zagorju, Hrastniku in Straži!
Pouk in razvedrilo.
Prevelika zahteva: Gost: »Vi ste mi vendar obljubili, da mi boste pripravili prašičja uha. Mar li ne?« — Natakar: »Če pa mesar nobenih nima. Ali naj jih odrežem sebi?«
Vprašanje:	Kaj	imajo	device	pred
pustom najraje pred roko?
Odgovor: Zlog Po—! (Po-roko.)
ZAHVALA.
Podpisani se tem potom zahvaljujem vsem sodrugom, ki so mi v moji bolezni pomagali z nabrano vsoto Din 532.25, posebno pa s. Šternu, ki je s pobiranjem pričel. — Ivan Havnik, Črna pri Prevaljah.
ZAHVALA.
Podpisani se tem potom najprisrčne-je zahvaljujem vsem sodrugom in sodru-žicam, ki so mi priskočili ob času moje bolezni na pomoč z zneskom 351.05 Din.
Matevž Najovnik, Črna.
V	imenu GRSJ.:
Izdajatelj: Franc Svetek.
Odgovorni urednik: Jože Berdajs. Tiska tiskarna Makso Hrovatin.
ZASTONJ
ne, pač pa po zelo nizkih cenah dobite vse kuhinjske potrebščine, kakor raznovrstna kleparska, kotlarska^kovinostiskarska ter ključavničarska dela in druge predmete pri zadrugi
r. z. z o. z.
splošna kovinska industrija
Ljubljana. Kolodvorska elita 11
Telefon štev 729
Od slei se
razlikuje izvrstni, iz davna preizkušeni »Pravi «FRANČKOV s kavni pridatek« od ponarejenih proizvodov tudi že na zunaj po novi, rjavo-modro-beli etiketi. — Na tej se posebno »tičejo karakteristični znaki razlikovanja, ki so: fan »Franck« in »kavni mlinček«.
»Pravi : FRANCK : z mlinčkom« zahvaljuje svojo splošno priljubljenost izvrstnemu aromu in prijetnemu okusu ter svoji izdatnosti In tečnosti.
OBRN
se debi w vseh špecerijskih prodajamah
Ceneno češko perje!
1	kg sivega opu-Ijenega perja 70D, na pol belo 90 D, belo 100 D, bol še 120 in 150 Din, mehko jak puh 200 in 225 Din, boljša vrsta 275 Din. — Pošiljatve carine prosto, proti povzetju od Din 300 naprej poštnine prosto Vzorec zastonj Blago se tudi zamenja in ne-ugajajoče vzame nazaj Naročila samo na BENEDIKT SACHSEL, LOBEZ št. 82 pri Pitznu, češkoslovaška. Poštne pošiljke gredo iz Češkoslovaške v Jugoslavijo okrog 14 dni.
Pupllam Ib koristen denarci zavod celjskega nesla
Mestna hranilnico »Celju
v lastni palači pri kolodvoru
Vsi hranilčni posli se izvršujejo najkulantneje, hitro in točno. Ugodno obresto^anje. — Pojasnila in nasveti brezplačne.
Ustanovljena leta 1864. — od trajnim državnim nadzorstvom. Vrednost rezervnih zakladov znaša nad Kron 25,000.0 J O.
Za hranilne vloge jamči mesto Celje s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo.
POZOR! Delavec in delavka!
Težko zaslužiš svoj denar, zato pa. ko kupuješ, kuoi dobro trpežno blago samo čehosiovaški izdelek pri
VI
..čeSnlku", Ljubljana, Lingarjeva in Stritarjeva ulica.
Velika zaloga sukna za moške in ženske obleke, blago za mantelne, velur, pliš, astrahan, tiftin. Posteljne odeje lastnega izd:’.:.a, porhetaste odeje, koci, garniture, ogrinarke, kocke, plete i. t. d. Vse po znatno znižani ? oni.	Proti	jamstvu	na	obroke	po	navadnih cenah.