25. številka. U UuMjanl, v sredo. 30. Januarja 1901 XL. leto. Maja vsak dan irečer, iziraši nedelje in praznike, ter velja po pot« prejeman za aTStro-ograk* dežele za vse leto 25 K, za pol leta 13 K, za četrt leto 6 K 50 h, za en mesec 2 K 30 h. Za LJubljano s'pošiljanjem na dom za vse let# 24 K, za pol leta 12 K, za četrt leta 6 K, za en mesec 2 K. Kdor hodi sam ponj, plača za vse leto 22 K, za pol leta U K, za četrt leta 5 K 20 h, za en mesec 1 K 90 h. — Za raje d »telo toliko več, kolikor znaša poštnina. — Na naročbe brez istodobne vpošiljatve naročnine se ne ozira. — Za oznanila se plačuje od peterostopne petit-vrste po 12 h, če se oznanila tiska enkrat, po 10 h, če se tiska dvakrat in po 8 h, če se tiska trikrat ali večkrat. — Dopisi naj se izvole franko vati — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo In upravnUtvo je v Knaflovih ulicah it. 5. in sicer uredništvo v I. nadstr., upravništvo pa v pritličju. — UpravniŠtvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari Uredništva telefon IL 34. Jfeseina priloga: „Slovenski Tehnik11 Ptianiui številke po 10 h. Upravnifttva telefon it 85. Unbilo no naroclo. Slavno p. n. občinstvo vljudno va-aa novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem časn ponove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja v Ljubljani na dom dostavljen: Va leto .. K 24-— I Četrt leta .. B 6-Pol leta. •. a 12-— I En mesec ■. n Z*— ¥ upravnlstvn prejemali na mesec B1-90. S pošiljanjem po pošti t Avstriji velja; Vse leto .. K 25-- I Četrt leta .. K 6-50 Pol leta ...„ 13« I En mesec.. „ 2*30 In Nemčijo vse leto 28 S. Za Ameriko in drage delele vse leto 30 K. szmst" Naroča se lahko z vsakim dnevom, a hkratn se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine. gSSy List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času. _ Uorfivništvo ..Slovenskega Naroda". Izpod razvalin uzbllle novo 2iul|en]e. V ponedeljek je bila pokopana stara Avstrija. Ta dan je imela nam-reČ stara poslanska zbornica svojo sadnjo aejo. Parlament interesnega zastopstva, parlament kurij in privilegijev je ta dan izdihnil. Ž njim eo razpadli stebri, na katerih je toliko časa ilonelo vse nstavno življenje v državi; od parlamenta, ki je bil svoje oni časih tako mogočen, daje veljala v državi samo njegova volja, in ki je potem izgubil ves ugled in vso veljavo ter bil podoben marasticnemu starcn, ki svojo družino le trpinči, so ostale samo razvaline. Izpod teh razvalin vzklije novo politično življenje na podlagi splošne in enake volilne pravice. Stene, ki so ločile prebivalstvo na več ali manj privilegirane in docela brezpravne skupine, so padle. Vzvišeno načelo o enakovrednosti in enakopravnosti vseh državljanov je zmagalo, četudi je zahtevalo ogromno žrtev. Na mesto stanovskega privilegija je nainreČ stopil narodnostni privilegij in pri krajšanje, katero je zadelo slovenski narod po žalostni zaslugi lastnih sinov, bomo Se bridko Čutili. Splošna in enaka volilna pravica je uveljavljena. Slovani so časih upali, da prinese v parlament slovansko veČino. To upanje je splavalo po vodi prav vsled tega, ker se je načelo splošne in enake volilne pravice popačilo z narodnostnim privilegijem na korist Nemcev in Italijanov. V novem parlamentu ne bodo mogli ne Nemci ne Slovani sami zase ustanoviti veČine, nego bodo primorani sklepati medsebojne kompromise. Ta kompromisna politika je bila inavgu-rirana pri razpravi o volilni reformi in obnesla se je tako, da so Nemcem na korist rezali Slovencem meso iz Živega telesa. Umrlemu parlamentu pojo zdaj pogrebnice. De mortuis nil nisi bene, je vedni refren teh pesmic. Bodi! Resnica pa je, da je bil ta parlament brez moči in brez volje in da je v zadnjih letih tega parlamenta vladal državo pravi absolutizem. Nimamo vzroka se količkaj so-žalno ali pohvalno spominjati tega parlamenta, v katerem niti velike in močne stranke niso mogle uveljaviti svoje volje, kaj sele male. Zato pa se toliko bolj hvaležnega srca spominjamo naprednih slovenskih poslancev, ki so bili v vsaki priliki možje na svojem mestu in odkrito in pošteno zastopali svoje prepričanje ter interese svojih volil-cev tudi tedaj, če so vedeli, da bodo vsled tega trpeli na popularnosti. Nikdar se to ni bolje pokazalo, kakor ob koncu minolega zasedanja. Odkar so se liberalni Mladočehi in liberalni Nemci združili s klerikalci, so bili napredni slovenski poslanci takorekoČ izolirani. Po številu jih je bilo itak bore malo in za zaveznike so imeli samo češke radikalce. Če bi bi!a v takih razmerah kaka druga stranka imela le štiri poslance, bi bili ti gotovo vrgli puško v koruzo in se z resignacijo vdali v svojo usodo. Ne tako slovenski napredni poslanci. Izkoristili so zadnje dnove umiraj o čega parlamenta i izredno spretnostjo in so dosegli pozitivnih uspehov v stvareh, za katere se je slovenski narod več kot dvajset let boril. Ti uspehi pridejo kmalu na dan in tedaj bo prilika, o njih kaj več govoriti. To pa že danes lahko rečemo: napredni poslanci se ne vračajo iz parlamenta praznih rok, nego z do kazi, da so vestno in dobro ter uspešno zastopali slovenstvo. Prepuščamo drugim listom, da se ozirajo v preteklost in pišejo nekro-loge parlamentu, ki je bil v ponedeljek pokopan. Naši pogledi so obrnjeni t bodočnost. Izpod razvalin starega parlamenta vzklije novo življenje. Kakšno bo to novo življenje, tega ne ve nihče povedati z goto vo.stjo. Mogoče je in verjetno vsaj za zdaj, da pomore splošna in eni-ka volilna reforma kulturni in politični reakciji na krmilo in da bo vladala v parlamentu klerikalna veČina. To liko bolj je dolžnost vseh naprednih svobodomiselnih elementov, da na pno vse sile ter podkopljejo reakciji kolikor se da ta'. S splošno in enako volilno reformo so se premenile vse razmere v javnem življenju, in kdor s tem ne računa in se temu ne prilagodi, preko tega pojdejo koLsa časa. Gosposka zbornica. Dunaj 29. jan. Načelnik juridične komisije dr. Unger jo predlagal, naj ee razpravlja nujnim potom o zakonu glede voženj z avtomobili. Vnela sa je daljša debata ter je govorilo več Članov proti m za, a pri glasovanju je bila nujnost odklonjena. — Grof Schonborn je povedal, da je komisija dognala zakonski načrt o nepošteni konkurenci, toda veČina se ni mogla odločiti, da bi predložila zakonski načrt v sedanji obliki. Ker pa je tak zakon potreben, naročilo se je vladnemu zastopniku, naj v prihodnjem zasedanju zakon zopet predloži, in sicer naravnost gosposki zbornici, ki želi pokazati, da sedaj le zaradi prekratkega časa ni bilo mogoče o stvari meritorno razpravljati. — Potem je noročal ba-rod Niebauer o kongrui ter priporočal, naj zbornica sprejme zakonski načrt nespremenjen. — Kardinal Gruscha je poudarjal zasluge du-hovništva v patrjjot.ičnem (?) in verskem oziru — Naučni minister dr. Marchet je povedal, da je duhovščini mogoče zboljšati položaj le, ako ae ji nakažejo stanovitni dohodki. Povedal je nadalje, da je bil P eri će v predlog e pomotoma sprejet, a ker pomeni le 60 000 K zvišanja, mu gotovo tudi gosposka zbornica ne bo nasprotovala. — Oba zakona o kongrui sta bila nato sprejeta brez podrobne debate. Nadalje so bile v drugem in tretjem branju sprejete sledeče predloge: o reformah pri deželnih nadsodiščih in pri najvišjem sodnem dvoru, o maroški konferenci, o stavbnih delih v tržaškem pristanišču itd. — Potem je imel predsednik Windischgratz zaključni govor, v katerem je molil za novo volilno reformo ter zaključil zasedanje s klici na cesarja. Ogrsko-hr^aški državni zbor. Budapešta 29. januarja. Zbornica je razpravljala o preostalih točkah skupnih izdatkov. Posl. Bizony je izjavil v imenu neodvisne stranke, da je stranka slej kot prpj na stališču, da so skupna ministrstva in delegacije nasprotne neodvisni stranki ter se morajo zato odpraviti. — Poslanec Hofm anu je govoril o bosanski politiki ter trdil, da so okupirane pokrajine pod avstrijskim in intrasigentnim hrvaškim vplivom, kar ovira razvoj ogrskega imperijalizma. Predlagal je popolno avtonomijo za Bosno in Hercegovino. Ministrski predsednik dr. We-kerle je zavračal trditev, da Avstrija in Ogrska zasledujeta v Bosni egoistične namene. Priznal pa je, da je paČ morda marsikaj želeti glede uprave v Bosni. Nadalje je rekel: „V interesu civilizacije prinašamo za Bosno razne žrtve (?). Naši politični interesi napram okupiranim deželam so dvojni: prvič ne smemo pripustiti, da se provincije postavijo v službo tujih vplivov, in drugič se mora svobodni (9) narod, teh pokrajin vzgojiti k avtonomistiČnemu delovanju, kar tudi odgovarja ogrskim interesom.u Potem je povedal, kaj se je storilo ter stori v najkrajšem času za Bosno in Hercegovino. Ureditev kmečkih razmer napreduje, a Še ni končana. Cerkvena avtonomija se kmalu izvede s popolno enakopravnostjo vseh veroizpovedanj, ako le ne bodo mohamedani stavili pretiranih pogojev. Tudi ureditev šolskih razmer je v teku. Izda se nadalje moderen tiskovni zakon, ki bo jamčil za svobodo misli in za osebno svobodo. Glede ogrskega imperijalizma je izjavil ministrski predsednik, daje Bosna in Hercegovina po zemlj episni legi, po prometnih razmerah in po etnografskih zvezah navezana na Ogrsko. Te svoje pravice (?) do okupiranih dežel mora Ogrska terjati pri železniČnih zvezah in pri tarifni politiki. Ureditev teh vprašanj bo prva naloga vlade. Vlada bo plačevala le za take železniške zveze, ki privedejo Bosno in Hercegovino bližje Ogrski. — Proračun za prispevek je bil nato sprejet, nakar se je začelo razpravljati o finančnem zakonu. — Poslanec Polit (Srb) je govoril o narodnem vprašanju. Povedal je, da štejejo nemadžarske narodnosti na Ogrskem na milijone in ki imajo vsled tega pravico gojiti narodnostno življenje. Minister grof An dr a ssy je nedavno govoril o simpatijah za balkanske narode. Kakšne morejo biti te simpatije, ako se rojakom na Ogrskem ne pusti niti rabiti njihovega narodnega imena? Dogodki na Ruskem. Petrograd 29. januarja. Vsi ruski častniki so sklenili, da ne priznajo onih 70 častnikov Nebogato-vega brodovja, ki so bili oproščeni, za kamerade. Vladi ne preostaja drugega, kakor da vseh 70 častnikov pošlje v pokoj. LISTEK. Apostolsko delo. „Bogoljub" še vedno vabi na apostolsko delo. Pri tem je v uvodnem citatu obdolžil evangelista Lukeža požiga, ker baje pravi v 12. pogl. 49. vrsti: „Ogenj sem prišel prinest na svet (stari Luka je pač še pisal po Pohlinovi gramatiki); in kaj hočem drugega, kakor da se vžgeu. Potemtakem sta si sv. Luka in sv. Florjan v nebesih neprestano v laseh. Pa tudi v drugem oziru se mi „Bogoljubovau pisava ne zdi krščanska. Pravi, da je najbolj božje vseh božjih del, pomagati Bogu pri z veličan j u duš. To se vendar reče, odrekati Bogu vsemogočnost. Ako Bog, ki je ves svet iz nič ustvaril in brez kojega volje nam ne pade noben las z glave, ne more opraviti vsega sam pri zveliČanju duš, kako naj kaka gorenjska Jera pri tem Bogu pumaga? Sedaj pa Čujmo, kako se opravlja apostolsko delo po . Bogoljubo vih navodilih. Fantje ugibajo, ali bi šli ponoči na vas ali ne. Tedaj se oglasi France: „Veste kaj. spat pojdimo, pa bomo jutri najbolj zdravi!** — To je fantovska korajža, za katero se bodo razne Marijine device lepo zahvalile. Se bolj neumeven pa mi je na-daljni stavek: „Večkrat pa seveda ne zadostuje tako na kratko, ampak treba je zbrati vso zgovornost, treba rabiti tudi roke in noge, da se pomore dobri stvari " Hm, apostolsko d^-lo z rokami in nogami! V roke pipec, na nogah pa okovani čevelj na kveder. Za zgled, kako naj dekleta opravljajo apostolsko delo pripoveduje, je „Bogoljub" o dveh deklah sosednjih družin. Ena je šla vsako jutro v cerkev — zaradi tega je dobivala seveda družina pozno zajtrk ali prismojeno mleko — druga pa je osta-ja'a lepo doma pri svojih opravkih, dokler je ni tercijalka pregovorila, da je tudi začela hoditi vsako jutro k maši. Uspeh tega apostolskega dela: v obeh družinah so imeli pozno zajtrk in prismojeno mleko. O, ni ga dela nad apostolskega. Med apostolsko delo spada tudi pridobivanje za abstinenco. Kako pa se strinja s tem apostolskim delom sledeči dogodek, ki ga tudi pripoveduje „Bogoljub" : rRitmojster Menzel je dobil na smrtni postelji gnus do jedi in pijače. (Gotovo si je obojega dovolj privoščil v zdravem življenju.) Prijatelj mu ponudi kupico vina, a vse prigovarjanje je bilo zaman. Gospod ritmojster. Materi božji na ljubo !a de prijatelj. Bolnik urno poprime za kupico in jo izprazni." Uspeh: Ritmojster je kmalu nato umrl v prijetni zavesti, da je vsem abstineno-lerjem in niihovemu apostolskemu delu pokazal fige. Tudi „Domoljub" agitira za apostolsko delo. V prvi letošnji številki vprašuje: „Kam deneš „Domoljuba", ko ga preČitaš? — to vprašanje velja vsem našim naročnikom." — Naročniki pa so vendar toliko sramežljivi in diskretni, da ne povedo, kam znosijo „Domoljuba". „Domoljubu" je menda tudi apostolsko delo, hoditi na Rusovo seno-žet poskušat neslane politične modrosti, ki si jih pripovedujeta stara zajca Uhač in Petač. Važno apostolsko delo je, odvračati od plesa. Knjižice „Na ples" se je razprodala v „Katoliški Bukvami" že vsa prva izdaja. Tudi škof Tone si je eno kupil ter obljubil, da počasti ples klerikalne prometne zveze v „Unionu". Tudi na fantovski ples bi bil rad šel kot fant med fante, pa ni dobil vabila. Sploh pa je apostolskega dela toliko, da vsega „Domoljub" niti našteti ne more. Najvažnejše poleg reševanja duš pa je agitiranje za dobre katoliške kandidate. „Domoljub" pravi, da donaša apostolsko delo že srečo in zadoščenje na tem svetu. To lahko potrdi posl Povše, ki je postal za svoje apostolsko delovanje v prid volilni reformi komercijalni svetnik. Njegovi tovariši pa še pričakujejo časne sreče in zadoščenja z Dunaja. Strahovale! dveh kron. Zgodovinska povest (Dalje.) XVII. Kapetan i delija Piju rujno vino. Hrv. narodna. Vsa obli ta sol nČ nega sijaja se je vitka jadrenica „Maria Immaculata" zibala na mehkih valovih, ko je šel Kržan mimo ogorelih mornarjev, ki so po ozkem mostiču valili težke sode vina na kopno in vstopil v skromno ka-juto kapitanovo. — Ej, dobrodošli, plemič Kržan, je vzkliknil priletni mož, ki je stal sredi kajute, in je prijazno podal svojemu gostu roko. Ali se Vam Čudno zdi, da Vas poznam? Videl sem Vas že večkrat na Reki in tudi mimo Vašega gradiča sem se ža po-gostoma vozil. Toda sedite, dragi gost in sosed, sedite, saj se imava marsikaj pogovoriti. Kržan je bil veselo presenečen, da ga kapitan pozna in gorko mu je stisnil krepko od dela vso raskavo roko. London 29. januarja. Tatarski general Kuču poroča iz Burina, da je iz Oangčuja dezertiral cel polk ruskih kozakov s topovi vred. Polk se potika ob mongolski Imeji ter se preživlja z ropanjem. Punt na Javi. London 29. januarja. V pokrajini Kidirije na otoku Java so se spuntali nekateri domačini Ubili so načelnika policije, guberuatorja pa so nevarno ranili. Tudi drugih vladnih oseb so več ubili. Na kraj nemirov je odšlo iz Bata vije več vojaštva. Dopisi. Iz Rojana pri Trstu. Malo. malo vesti pride v širni svet o naši tržaški okolici, kako vkljub vsem spletkam in vsemu pritisku s strani naših narodnih nasprotnikov vendar vrlo napreduje; in vendar bi se dalo dovolj zanimivega poročati v tem oziru. Narodna borba, katero vsiljujejo nam Slovencem ob Adriji naši nasprotniki, ima dve smeri. Glavni in močnejši sovražnik, ki nam odreka vst>ko pravico do obstanka in nam skuša ovirati vsak napredek, je Italijan, manjši, vendar pa vpoštevanja vreden sovrag pa je ta naša mačeha vlada, ki iia svoj način skrbi, da se njeni tradici-jonalni „pravičnosti" nasproti Slovencem ne napravi kake krivice, in da se pod njenim pokroviteljstvom tem uspešneje dela na dovrš t-v vse-nemske ideje — mostu do Adrije. S tem večjim veseljem je treba torej beležiti vsak napredni , ojav v narodnem življenju in danes iinaino zopet priliko poročati o novem uspehu na tem polju. — V nedeljo, 27 t. m. uprizorilo je rojansko pevsko društvo „Zarja" v novi dvorani konsumnega društva v Bojanu otvoritveni koncert. Pevsko društvo „Zarja" izvajalo je svoj obširni program povsem častno in kvartet „Pugled v nedolžno okou moral se je na splošno zahtevanje ponoviti. — Že pogumen, samozavesten nastop zbora nas je razveselil, in res se nismo varali v našem pričakovanju. Precizno se je izvajalo pod vodstvom spretnega pevovodje g. Laha težke umetne skladbe in tudi nas je napolnila z navdušenjem ta sveta vnetost, s katero so se kazale te mlade Čvrste moči popolnoma kos svoji nalogi. Pohvalno je treba omeniti naših bratov Čehov, ki so ravno v R(janu nastanjeni v večjem številu, da se s takim zanimanjem udeležujejo in nam pomagajo v našem naprednem stremljenju. — Celemu koncertu je pripomoglo k še večjemu vspehu tudi blagohotno sodelovanje „Dramatič-nega društva" iz Trsta. O izvajanju enodejanke „Ž-nski jok" naj kratko omenimo, da se je izvedla za vsakega igralca častoo, kar je dokazal buren aplavz hvaležnega občinstva. — Zadnja točka obširnega programa se je izvajala od vse navzoče mladine: tribut „Terpsibori"; in veselo so se zavrteli p»ri pod vodstvom profesorja plesa, g. Umeka. Tako je minil ta lep večer, ki bo gotovo ostal vsakemu navzočih v hvaležnem spominu. Dvorana pa, ki se je na ta lep način otvorila občinstvu, naj bo stalno in trajno zbirališče Slovencev R>jana in okolice in naj jih v tem ne ovirajo kake osebnosti ali nasprotst^a v nazorih, naj jim take malenkosti ne bodo — Hvala Vam, gospod kapitan, na prijaznem sprejemu, je presrčno odgovoril Kržan. Z domačinom se bom vsekako laglje porazumel, kakor s tujcem. — Jaz sem Marko Desantić z otoka Brača, se je predstavil kapitan, in se o važnih stvareh ne morem pogovarjati, če nimam pred sabo vrča vina. Kapitan je za trenotek zapustil kajuto in se čez ne^aj časa vrnil noseč dva velika vrča vina. — Na junaško zdravje in dobro prijateljstvo, je zaklical kapitan. — Na junaško ziravje in dobro prijateljstvo! se je odzval Kržan. Trčila sta, krepko in iskreno, kakor dva stara znanca, ki se po dolgih letih vidita, kakor dva Človeka, ki s'a drug drugemu ljuba, od prvega trenotka, ko sta se videla. Seveda ni nobeden njiju slutil, da sta, sklenivši pri vinu prijateljstvo, • sklenila zvezo, ki je postala zgodovinskega pomena. — In sedaj, je dejal Kržan po prvem pogovoru, ki je pojasnil zasebne razmere obeh novih prijateljev in utrdil poznanstvo med njima, sedaj mi povejte, kapitan, kaj Vam je naroČila vojvodinja Asunta zame. — Prav malo in nič posebnega. NaroČila mi je, naj Vas pogostim in povod, da se ogibljeio skupnega ognjišča. Kjer se gre za ohranitev in povzdigo našega naroda, treba je, da se združijo vse sile in da odločno »topimo y boj proti aovražnemu navalu! Dnevne vesti. V Ljubljani, 30. januarja. - Ljubljanski driavnozborski mandat ta klerikalci. Klerikalci vedo dobro, da v Ljubljani nimajo zaslombe. Bolj kot kdaj prej je Jjub-Ijausko volilstvo narodno in svobodomiselno. V Ljubljani se zategadelj omejujejo klerikalci na to, da na vse mogoče načine nmesajou. „Sloveneo" prinaša, računajoč na lahkovernost, razne reklamne novice. Brez preudarka in brez pomisleka se pišejo v „Slovencu44 najbolj bedaste in tudi naj-lažnjivejše novice. Pod vodstvom bosanskega kneza se skrbno goji laž in obrekovanje v „Slovencu". Da dobe ^material", so organizirali razne špi-joučke. Ti špijončki poleg onih „pol-svetnih" oseb moškega in ženskega spola, ki v hotelu „Uuionu na ušesa vlečejo pogovore sosednih miz, zalagajo „Slovenca" z ljubljanskimi bombami Zuačilno za okus teh ekzistenc je to, da se celo s ponosom bahajo s tem, da po svojih „zaupuikih" dobivajo informacije na način, ki ga mora celo Človek skromne dostojnosti zavračati s studom. Sedaj s posebno vnemo kultivirajo poročanje o pripravah za volitve v napredni stranki. Jasno je, da v stranki, ki hoče upoštevati mnenje svojih pristašev, kandidatno vprašanje ob času splošne volilne pravice ni lahka stvar. Vodstvo napredne stranke se sedaj posvetuje glede kandidata za ljubljanski mandat. <3e pri tem skrbno postopa in se noče prenagliti, je to le znamenje, da v napredni stranki ni diktature, kakor pri klerikalcih, ki so v eni uri v najožjem krogu „izbralia kandidate za vse kranjske mandate. V svojih vesteh spravlja ^Slovenec" v svet glede kandidatov vsemogoče neresničnosti. Tendenca mu je, vzeti naprednim možem s smešenjem veselje do delovanja v politiki Tako je o nedeljskem zaupnem posvetovanju napredne stranke prinesel poročilo, v katerem slika položaj tako, kakor da sta se gg. dr. Triller in dr. Windischer kot kandidata ponujala sama in bila odklonjena. Faktum pa je, da sta oba imenovana gospoda, vprašana, ali bi hotela kandidirati, izjavila, da kandidature ne moreta sprejeti. Bosanski knez pa bo vkljub temu dal pisati v svojem trobilu drugače. — Protestni shod v Gorici. V nedeljo je bil v obsežnih prostorih pri Kateriniju v Gorici protestni shod proti Wie*erju, Derschatti in ponem-čevalnemu sistemu ob novi železnici. Doslo je do kakih 500 oseb. Policija je bila vsa na nogah. Shod je otvoril A. GabrŠČek najprej v slovenskem naj ostanem z Vami v zvezi, dokler se ne odloči stvar, zaradi katere je prišel vojvoda Dali Ferro v Benstke. — To je malo in vendar še preveč skrivnostno! Prav ta stvar, zaradi katere je vojvoda prišel v Benetke, me zanima. Vojvodinja Asunta mi jo prikriva tako, da sem postal že nezaupen. — Nikar ne dvomite o vojvo-dinji, je zaklical kapitan z največjo živahnostjo. Asunta je nezmožua vsake zavratnosti, njej smete zaupati, kakor nikomur drugemu na svetu. Jaz sledim slepo njenim naročilom. Tudi meni, ki jo poznam že, kar je na svetu, ni ničesar povedala o svojih namenih, niti od daleč mi ni namignila, čemu je prišel njen oče semkaj, a vendar bom slej kot prej vse storil, kar bo želela, ne da bi jo vprašal zakaj in čemu. Z jasnimi pogledi je Kržan motril kapitana Desantića. Kapitanova neomejena zaupnost v vojvodin Asunto je tako ugodno vplivala na Kržana, da so se kmalu polegli dvomi njegovega srca. Razgovor je prekinil mornar, ki je vstopil v kaj uto ter naznanil, da ima kapetana nekaj važnega povedati. — Govori, je ukazal kapetan. Ta gospod lahko vse sliši, kar mi imaš povedati. in potem italijanskem govora. Omenjal je „nemŠki most" do Adrije in pangermanski načrt, kako gospodarijo Nemci v teh. zemljah, nemška flota pa v Jadranskem morju. Ta skupna nevarnost mora združiti Slovence in Italijane, da se upro takim nakanam. — Z Bohinjsko železnico uganja Der-schatta politiko „nemškega mostu". Zato smo sklicali shod, da skupno zakličemo: Proč germanstvo ob Bohinjski železnici; proč Dersohattov politični agent Wieser, proč vsi, ki niso sinovi tukajšnjih narodov! Predsednikom shoda je bil izvoljen A. Gabršček, podpredsednikom sodrug Ropaš. — Prvi govornik dr. Dinko P u o je v ognjenem govoru žigosal nemško-nacijonalno politiko ob novi železnici, privoščil si je prav pošteno Derschatto in Wieserja. — Predsednik je popolnil njegova izvajanja z narodno-gospodarskega stališča. — Sodrug Ropaš se je pridružil protestu. Naglašal je, da Wieser je ošaben in oduren človek, katerega so do grla siti vsi podrejeni, tudi Nemci.. Ker ne zna spoštovati narodov, med katerima živi, pa naj gre odtod. — Italijan Vittorio Z i e r e r govori obširno o razmerah na kolodvoru; opisuje, kako odpuščajo domače delavce in služabnike ter nastavljajo Nemce. Pripoveduje z drastiskimi slučaji, kako uganja W i e s e r nemško politiko na kolodvoru. Predsednik dopolni tudi Ziererjeva izvajanja in naposled predlaga naslednjo resolucijo: „Javni ljudski shod dne 2 7. januarja 1907. v Gorici pro-testuje proti nastavljanju uradniŠtva in služabništva na državni železnic i, ki niso niti domačini niti vešči deželnih jezikov; zlasti pa protestu je proti imenovanju načelnikom drž. kolodvora v Gorici pangerma-n a W ieserja, ki ne le da ni vešč deželnima jezikoma, marvečje že s svojim dosedanjim delovanjem pokazal, daje odkrit nasprotnik naroda, med katerim živiu. Navdušeno sprejeta soglasno. Kmalu popoldne je skončal shod. Del občinstva je nato krenil proti kolodvoru. Tam je bila zbrana menda vsa goriška policija, Ki je okroževala kolodvor. — Protestovci so prišli pred kolodvor ter tu dober četrt ure klicali: Proč Wieser! Doli Wieser! Fora Wieser! Via Wieser! Abbasso Derschatta! Pereat Derschatta Vmes žvižganje in brlizganje. Na to so se demonstranje dostojno in mirno vrnili v Gorico. — Shod „Narodne stranke" v Sevnici se je vršil zadnjo nedeljo. Bil je prav dobro obiskan, nele domačini, temveč tuli od drugod, posebno iz Rajhenburga so se ga udeležili. Predsedoval je načelnik okrajnega odbora g. Anton Kunej. G. dr. Božič je razlagal gospodarski program, g. dr. Kukoveo pa splošni Mornar se je še malo obotavljal, potem pa dejal: — Bil sem tod v bližini v krčmi in naletel tamkaj na Čudne ljudi. Spoznal sem jih na prvi pogled, saj vozim že trideset let po morju in sem marsikaj doživel. Glavo bi stavil, da so ti ljudje pomorski razbojniki. — To je prav lahko mogoče. Čul sem, da jih je vedno nekaj v Benetkah. — Zdaj jih ni le nekaj, zdaj jih mora biti mnogo. Ko so zapustili krčmo, sem jim jaz sledil. Zlasti me je zanimal eden, ki mora biti kaj posebnega, dasi je oblečen kot preprost mornar. Na vsakem vogalu se je ustavil in govoril s kakim mornarjem ali s kakim gospodom. Videl sem ga pa tudi, da je namignil neki v črno svilo oblečeni gospe, ki je potem šla v bližnjo vežo ter ž njim dolgo časa govorila. — In kam je potem ta mož šel, je vprašal kapetan. — Stopil je v malo krčmo v jako tesnih in nesnažnih ulicah, je nadaljeval mornar. Čez nekaj Časa sem Sel tudi jaz v krčmo in sem se stisnil v najtemnejši kot. V krčmi ni bilo nikogar, pač pa je Čez nekaj časa prišel iz stranske sobe gospod, oblečen kot patricij in pohitel iz biŠe. položaj, v krepkih izrazih je dal duška nad strankarskim postopanjem „Kmetske sveze", ki je iz ošabnosti ali pa iz strahu zavrnila pristaše narodne stranke. O obrtništvu je govoril še g. Rebek. Nato je sledila zanimiva debata o šolstvu, raznim kmetom se je mnogokaj pojasnilo na njih vprašanja. — Shod „Stajerčeve" stranke V Ptttfn* V nedeljo je sklicala po iniciativi bivšega socialnega demokrata Linharta, ki so ga iz socialne demokracije vrgli radi raznih umazanih zadev, „Štajerčevatf stranka shod v Ptuju, na katerem bi se naj sklepalo o njeni organizaciji. Pravijo, da to stranko tvorijo zgolj slovenski kmetje, ki so obrnili hrbet slovenskim političnim strankam ter se združili v skupino, ki je Nemoem prijazna in ki hoče vsled tega v miru živeti s spodnje-štajerskimi Nemci in nemškutarji. Kako malo je resnična ta trditev, je jasno pokazal nedeljski shod v Ptuju. Nemci in nemškutarji, ki so pristaši „nemške ljudske stranke" in ki sede celo v njenem odboru, so tvorili glavni kontingent, slovenske kmete so pa markirali Ornigovi podrepniki, ki so gmotno odvisni od njega ali od kakega nemškega denarnega zavoda. Oni zaslepljenci med slovenskimi kmeti, ki so verjeli „Stajerčevim" lažem, da je njegova stranka slovenska, obenem pa tudi „naprednjaška", bodo pač sedaj spregledali, ako imajo še količkaj razuma v glavi in slovenskega samo-ponosa v srcu, da jim ni mesta v stranki, ki prireja svoje shode v ptujskem „Deutsches Heirn" in pri kateri nosijo prvi zvonec najhujši sovragi slovenskega ljudstva in slovenskega kmeta Shod je otvoril znani nemšku-tar, nemški deželni poslanec in ptujski župan Orni g, ki je priporočal za predsednika nemškega dež. poslanca S t i g e r j a iz Slov. Bistrice, za podpredsednika nemškega župana Kautz-hammerja iz Ormoža. Shod so brzojavno pozdravili vsenemški poslanec Wastian, ki odkrito deluje na to, da pridejo avstrijske dežele pod Prusijo, urednik graške „Tagespost", strupene sovražnice slovenskega naroda, dr. Sueti, znani dr. P o m m e r, ki je že na najgadnejši način opetovano v parlamenta blatil slovenski jezik, in druge enake kapacitete, ki se odlikujejo s svojim smrtnim sovraštvom do vsega, kar je slovensko. In stranka, ki jo pozdravljajo taki ljudje, naj bo slovenskemu kmetu prijazna in naj misli pošteno z njim? Karel Linhart je nato na dolgo in široko govoril o uspehih „Štajerčeve" politike v zadnjih 7 letih, da so si „Štajerči-janci" priborili izmed 25 občin 15 ter se bahal, da so spravili svoje slovenske nasprotnike opetovano v ječo, in sicer na 10 mesecev in 9 dni in jim povzročili na kaznih 1860 K stroškov. O strankini organizaciji je poročal nemški advokat dr. Plachkv ter razpravljal Šanse „Štajerčeve" stranke v posameznih okrajih. Najbolj uspeva To je bil mornar, ki sem ga zasledoval. Seveda sem se tudi zdaj splazil za njim. Skrival sem se tako srečno, da ni zapazil, kako sem mu za petami. Naposled se je vstavil pred palačo malteškega poslanika in ko sem smuknil mimo njega, sem Čul, da je naročil vratarju, naj ga javi vojvodu Dali Ferro. Kapetan Desantić in Kržan sta planila pokonci, kakor bi se bilo nebo na nju podrlo. — Kaj praviš — pirat je preoblečen v patricija šel na obisk k vojvodi Dali Ferro? To ni mogoče. — Kar sem povedal, je resnica, je odgovoril mornar in morda se ne motim, če vam rečem, da je ta mornar — kralj pomorskih roparjev, strašni Gjaču% videl sem tega krvoloka enkrat, a zapomnil sem si njegov obraz tako dobro, da bi ga na prvi pogled spoznal izmed milijonov. Kapetan je mornarja odslovil z naroČilom, naj nikomur ničesar ne pove o tem svojem doživljaju, potem pa je položil obe roke Kržanu na rame, mu pogledal globoko v oči in dejal slovesno: — Prijatelj, jaz vzlic temu verujem v vojvodin j o Asunto in ji zaupam. Kržan pa je povesil oči in ni ničesar rekel. (Dalje prlh.) stranka v radgonskem okraju, najmanj pa v okrajih Gornjigrad, Vransko, Celje, Kozje, Sevnica in Brežice, elitna okraja za „Stajerčevoa stranko sta pa mariborski in slovenjebistriški. Na Plaohkega predlog se je sklenilo, d* postavi stranka pri bodočih volitvah v vseh 7 slovenskih okrajih svoje kandidate. Nato se je sprejel program in sklenilo ustanoviti posebno tiskovno društvo. »Zaupen shod" klerikalce? V Gorici. Gorički klerikalci sklicujejo za jutri zaupen shod v Gorico. Toliko je bilo zabavljanja čez shod zaupnikov goriške narodno ■ napredne stranke, zdwj pa bodo imeli kar v par dnevih svoj zaupen shod! Strašno se jim mudi. Pa zakaj v „Gorici" ne zinejo O njem nobene besede? Bj prav tihotapski, kakor se kaže 1 — ,,NaŠ List11 je pričel hirati. Na prodaj je! Ponuja se na vse strani, še celo naroduo napredoi stranki! Pogoj, da se plačajo Slatnarjeve in mladega Turne terjatve ! Kdor ima veselje, naj poseže vmes Kupčija bo dobra! Pos -bno sedai, ko se bliža predputopnina znaša 20 vinarjev, dijaki, dijakinje in delavci so vstopnine prosti. — Planinski ples, ki ga priredi, kakor je znano, „Slovensko planinsko društvo" na svečnico, 2. februarja zvečer v „Xarodnem domu", vzbuja ne samo med občinstvom v Ljubljani, nego tudi zunaj na deželi velikansko zanimanje in je pričakovati ogromne udeležbe. Ker bo vsled tega naval na blagajno velikanski , se ljubljansko občinstvo nujno prosi, naj si vstopnice preje preskrbi, ker se sicer lahko prigodi, da bo marsikateri moral pri blagajni čakati četrt ure in še več na vstopnico! Razširjenje ljubljanskega kolodvora* Železniško ministrstvo je izdalo južni železnici naredbo o novem investicijskem programu. Naštete so vse investicije, ki se morajo izvršiti v prihodnjih petih letih. Stroški so proračunj eni na 50 milijonov K ter odpade na vsako leto povprečno 10 milijonov. Za leto 1(.»07. je proračunj enih 13 milijonov K. Z razširjanjem ljubljanskega kolodvora se mora pričeti že letos ter se mora izvršiti najpozneje v petih letih. — Posmrtna maska S. Gregorčiča, ki jo je snel kipar S. Pe-ruzzi, je razstavljena v oknu Bahov-čeve trgovine na Marijinem trgu. Posnetek je izvanredno dobro uspel. Tudi reprodukcije, izvršene na Dunaju, so brez hibe. Opozarjamo pesnikove Čestilce na ta nesmrtnim manom genijevim posvečen spomin. Naročila sprejema: S. Peruzzi, akad. kipar, Ljubljana, ali J. Bahovec, trgovina s papirjem v Ljubljani. — Izvanredni občni zbor podružnice državnega društva za v c. kr. državni službi se nahajajoče pomožne uradnike na Dunaiu, za Kranjsko v Ljubljani se vrši dne 3. svečana t. 1. ob "Z. uri popoldne V dvorani Puntigamske pivnice, restavracija Fr. Remie, Turjaški trg. K temu zborovanju so vabljeni vsi člani in nečlani z dežele. Po sklepu občnega zbora se priredi istotam ob 7. uri zvečer kolegialui zabavni večer, h kateremu imajo vstop vse rodbine članov ter po članih upeljani gostje. Ako bi kateri g. kolegov imel kak poseben predlog ali željo, naj se obrne na fcol. A. Logarja, pomožnega uradnika c. kr. okrajnega glavarstva v Ljubljani, kateri daje vsa tozadevna pojasnila. — Čitalnica v Spodnji Šiški priredi Vodnikovo besedo na Svečnico, t. j. dne 2. februarja t. 1. v gostilniškem salonu gosp. I. Tunina pri uKankertuu v Spodnji Šiški, iz pri- jaznosti sodelujejo gdč. Roza, Marija in Ženka Peršlova, gg. K. Javoršek in Spored: 1. Breznik: „Hribarje.va koračnica", godba. 2. J. Aljaž: „Naša zvezda", moški zbor. 3. Prolog, govori g. F. Jančigaj. 4. P. Križkovskv: „Utopljenka", moški zbor. 5. Maoh: Slavnostna ouvertura, godba. r). B. Smetana: Sekstet iz „Prodane neveste", pojo: gdč. Roza, Marija in Ženka Peršlova ter gg. K. Javoršek in ***• 7. Šaloigra „Ne kliči vraga". 8. Smetana: Sekstet iz „Prodane neveste", godba. 9. A. Sachs: „Vrnitev", moški zbor s tenor-samospevom. 10. Bizet: „Karmen", godba. 11. Dr. B. Ipavic: „Ilirija oživljena", moški zbor. 12. Parma: „Slovanske cvetke",godba. 13. Ples. Godbo oskrbuje ljubljanski sekstet; petje vodi g. L. Bajda. Začetek veselici točno ob sedmih zvečer. Vstopnina 60 vin. za osebo, Čitalnični Člani prosti. — Ustanovni shod obrtne zadruge na Vrhniki. Piše se nam od tam: Dne 28. t. m. se je vršil v prostorih gostilne pri „Črnem orlu" na Vrhniki ustanovni shod obrtne zadruge, oziroma občni zbor zadruge „E din o s t" za sodni okraj vrhniški. Sklenilo seje: 1.) Razpust zadruge „Edinost". 2) Ustanovitev nove obrtne zadruge, ki naj obsega vse rokodelske in dopuščene obrti razen gostilničarjev in trgovcev. V to svrho se je izvolil pripravljalni odbor 10 članov s predsednikom g. Iv. Ogri-nora. Da zadruga ne pričue *.akoj z delovanjem, je vzrok, ker v kratkem dobimo nov obrtni red. Odboru seje naročilo potem takoj sestaviti nova pravila na podlagi novega obrtnega reda. Shod je bil precej dobro obiskan ter je prišlo veliko obrtnikov tudi iz Borovnice in Horjula. Shoda se je udeležil poleg vladnega zastopnika tudi zadružni instruktor g. dr. B1 o d i g iz Trsta ter v kratkih potezah očrtal pomen obrtnih zadrug. — Poročil se je v Idriji gospod Rudolf Pleskovič, c. kr. rudniški učitelj, z gdč. Marico C r Č e k, c. kr. rudniško učiteljico. Mnogo sreče! — Vodnikov ples priredi „Narodna čitalnica" v Postojni dne 2. svečana v gornjih prostorih hotela rPri kroni.** Začetek ob S. uri zvečer. Vstopnina 1 K za osebo, 2 K za obitelj. — Poročil se Je dne 27. t. m. g. Ivan Bezeljak, nadučitelj v Hotedršici, z gdč. Franico Bayer, učiteljico v Grahovem. — Narodna čitalnica v Kranju priredi v petek, 1. februarja t 1. točno ob polu 9. uri zvečer v svojih prostorih plesno veselico z igro „Raz-tresenca". Po sporedu ples. Pri plesu sode.uje godbeni sekstet iz Škofje Loke. Obleka navadna. Vstopnina je za člane čitalnice prosta, nečlani plačajo 1 krono. — Gorje pri Bledu. V zadnjem „Domoljubu** so gorjanski klerikalci zopet pokazali svojo zmožnost v obrekovanju. Res je sicer, da se tega sramujejo in da odvračajo vsak sum, da so z dotičnim spisom v kaki zvezi, zato taje vsi po vrsti od kaplana doli do zadnjega lizuna farških krempljev. Da so v spisu sama nedokazana podtikanja, nam dokazuje to, da ga brani imuniteta dr. Žitnika, in če je imuniteta potrebna, potem mora biti tudi vzrok in ta vzrok je podla blagoslovljena laž, ki ima namen, gorjanskega študenta spraviti ob njegov ugled, ki ga uživa pri fantih in neklerikalnih katoličanih. Dotična laž se je razširila v Gorjah v nad 180 izvodih, tako da se mora reči, da je Domoljub pravi misijonar, kar se tiče obrekovanja in zavijanja. Za stvarnika dotičnega obrekljivega spisa dolže ljudje pred vsem kaplana, s tem je pa spis tudi izgubil vrednost, ker Gorjanci preveč poznamo to blagoslovljeno posodico. Svoj čas je bil naš kaplan silno liberalen in brez-verski študent na Dunaju, ki ni za-metoval družbe z liberalnimi puncami. Sele po neki bolezni se je spomnil zopet na Boga in se podal ves skesan v zavetišče grešnikov — lemenat. Stare narave se še seveda ni otresel. Letos seje lotil knajpanja, terje gorjanske device kopal in zdravil. Da si je za ta šport izbral le mlade device okrog 20 let, je jasno, stare device, pa naj bodo magar z devetimi ška-pulirji i dr. odičene, mu pa nič ne diše, dasi so te takih športov še veliko bolj potrebne. Po Gorjah se je postavljal v slov. narodni noši ter s tem očitno pokazal, da z nami vred zaničuje črnuharsko obleko, kar mu pa mi seveda ne štejemo v greh in mu celo obljubimo, da mu odpustimo vse grehe, če še škofa Toneta do tega pripravi, da se tudi ta izmota iz laske rimske mondure ter nategne na se častitljivo jerhovino in v narodni obleki nagovori Slovenoe: „Mili Slovenci . . .** Takih in drugih podobnih škandalčkov je pregnal v Gorjah že toliko, da je napravil za leta dovolj snovi, da jo bodo tercijalke probavljale, kadar bodo stopile v pobožno šternco: „Oh, da so naš gospod tače!" Če bo spreobrnjenega kaplana I še kaj zasrbelo po Domoljubih kazati I svojo liberalnost, bomo o teh njegovih škandalih še več in bolj podrobno pisarili, tako da ga bo za zmirom minula volja vtikati se v gorjanske zadeve, kakor smo ga že svoj Čas ozdravili, daje popustil svojo fiksno idejo — strelsko bratovščino. — Novo sokolsko društvo. Vlada je potrdila pravila „Telovadnega društva Sokol na Javorniku". — Kletarski tečaj meseca februarja. Ako se zglasi zadostno število (vsaj 15) udeležencev, priredi podpisani od 19. do 21. febr. še en trodnevni, kletarski tečaj. Kdor se ga misli udeležiti, zglasi naj se vsaj do 10. februarja pri c. kr. vinarskem nadzorniku B. Skalickyju v Ru-dolfovem. — V konkUTZ je prišel trgovec k. Josip Morauc v Novem mestu. — S Trebelnega na Dolenjskem se nam piše : Tu je umrl c. kr. poštar, g. Josip M i k 1 i Č, v 29. letu svoje dobe. Bil je pristaš narodno-napredne stranke. Vdovec je zapustil dve mali hčeri brez vseh sredstev. Blag mu spomin! — Mrtvega so našli Alojzija Kiška iz Kija pri Dvoru Kišek se je menda preveč napil in vsled tega umrl. — Iz istega vzroka je na enak način umrl 481etni potepuh Ivan K l a n č a r iz Tržišča na travniku med Pijavcami in Gabrijelami. — Smrtna nesreča. Ko sta posestnik Ivan Novak iz Gornjih Radnl in njegov 1 kletni sin Jožef podirala te dni neko topol, padla je ta na sina s tako silo, da je bil na mestu mrtev. — Ogenj. 25. t. m. je začelo goreti v Radečah v hiši posestnika g. I. Kosa. Užgalo se je pri kuhinji, kjer je bila slama in leseni svinjaki. Gorelo je že s plamenom. Kar so prihiteli ljudje in požarna bramba in pogasili ogenj, r^kode je vkljub temu nad 400 kron in se posestnik zahvaljuje gasilcem, da so ga rešili večje nesreče. — Učiteljsko društvo za ptujski Okraj ima svoj redni občni zbor v četrtek, dne 7. februarja t. 1. ob polu 11. uri dopoldne v okoliški šoli po istem sporedu, ki je bil določen za dan 3. januarja, ko se občni zbor ni mogel vršiti zaradi prepičle udeležbe, ki pa je imela svoj opravičen vzrok v skrajno neugodnem vremenu. — K občnemu zboru ziljske podružniee se nam dodatno poroča: Enoglasno se je sklenilo na predlog g. Val. Juga, da se vloži protest proti postopanju izvestnih velepo-sestnikov-baronov, ki so iz lovskih o žiro v zaprli razne gorske prelaze, ki vežejo Kranjsko s Koroško, zlasti v gorski skupini Košuta. Tudi na Kranjskem eksistira neki baron, ki je tožil po odvetniku radi— motenja posesti turiste, ki so hodili v dobri veri po priljubljeni, do zadnje dobe splošno uporabljani poti! Ziljska podružnica je dala s tem duška splošnemu ogorčenju vseh koroških planincev ; kot „koroška podružnica" bo vestno zasledovala težnje planinstva in Slovenstva ter jih najkrepkejše podpirala. Odprto ji je najhvaležnejše polje v vsakem oziru, v mnogem pa ji bo orati ledino med koroškimi Slovenci, ki so pokazali svoje zanimanje in smisel za novo preosnovano podružnico najlepše s tem, da je takoj po občnem zboru pristopilo 14 novih članov, kar je za koroške razmere jako veliko. — Načelstvo podružnice se je konstituiralo tako-le: načelnik g. Fran Grafenauer, deželni poslanec in posestnik na Br-dih, podnačelnik gosp. dr. J o s. C. Oblak, odvetniški kandidat v Celovcu (obenem tajnik in blagajnik.) — Ustrelil se je v Gradišču ob Soči vojak 29. lovskega bataljona. Vzrok in ime še neznano. — Zavarovalnica proti nezgodam V Trstu. Ker je v torek dne 5. februvarja t. I. prva seja upravnega sveta zavarovalnice proti nezgodam v Trstu, se opozarja vse prizadete kroge, ki imajo kako pritožbo da se ali oglasijo pismeno ali ustmeno do sobote, dne 2. februvarja t. L pri upravnem svetniku zavarovalnice g. Francetu Pustu v Streliških ulicah štev. 27. Gospod Franc Pust je pripravljen vsako željo in pritožbo na pristojnem mestu po možnosti zastopati, ter javnost o tem obvestiti. — Organizacija železničarjev. V nedeljo dopoldne se je vršilo v Trstu zborovanje uslužbencev južne železnice vseh kategorij. Zvečer se je vršil javen železničarski shod državnih in južnih železničarjev v p r i d materijalnomu stališču vseh železničarjev. Shoda se je udeležilo nad b'00 oseb. Predsedoval mu je Slovenec g. Černigoj, uradnik južne železnice, teleti je, da se opravičenim zahtevam železničarjev glede 30% zboljšanja plač, 8 urnega delavnega Časa v pisarni, nedeljskega počitka itd. povsem ugodi in to tem bolj, ker so uslužbenci: uradni ki, poduradniki in delavci večinoma Slovani. — Roparski napad. Po precej razširjeni tržaški navadi so v nedeljo zvečer trije lopovi|"napadli v Trstu obletnega delavca M ar k a To rde j a. Dva sta ga držala, tretji mu je stikal po žepih in ga obral vsega denarja. Lepo trojico, brata Stinko in Dominika Hamerla so že dobili pod ključ. — Zastrupljeno po svetilnem plinu. 14 letna E s t e r a in 41etna Hermenegilda, hčeri Josipa J e r š č k a, trgovca z jestvinami v Trstu sta spali skupaj v sobi s služabnico Terezijo Mavric. Ko so v ponedeljek zjutraj prišli v njih spalnico, našli so vse tri nezavestne. Estera je kmalu nato umrla, doČim bodo ostali dve bržčas rešili. Zastrupile so se s svetilnim plinom, ki je prihajal skozi počeno cev. — Sraka. 161etni Angel B. v Trstu je ukradel neki sostanovalki briljanten prstan in ga zastavil za 280 kron. Drugi sostanovalki je pa ukradel istotako prstan, vreden 25 kron. Veliko obetajočega poba so zaprli. — Volitev štirih članov v odbor opatijske le čili šć ne komisije se je vršila, kakor že javljeno, dne 23. januarja t. 1. Izbrani so bili na žalost sami trdi Nemci, tako da ostanejo zopet ti v veČini z dvema glasovoma. Glavno za nas je, da je zle-tel iz tega odbora Anton Griis-serin Konrad t^uitta, oba hotelirja v Veprincu, kjer sta se posebno izkazovala pri občinskih volitvah. Vredno pa je tudi zabeležiti, kako so Nemci agitirali v Opatiji drug proti drugemu. Dan pred volitvami je bilo vse na nogah. Člani le-čiliščne glasbe so letali naokoli in delili letake, da se je kar kadilo in pri tem agitirali za dr. Julija Chona. Tisti dan ponoči je prilepila pa protivna stranka, namreč nemška antisemitska stranka letake po vseh oglih, na vsak kamen in sploh na vsako vidljivo mesto oglas, v katerem so priporočali dr. Tri-polda, dr. Fodorja in dr. Cho-nu pa očitali, da aus egoisti-schen G r ti n d e n die Interessen des Kurortes nicht zur vertreten weiss." Ker je bil pa dr. Chon sam osebno skoraj pri vsakem volilcu in prav po njemu prirojeni židovski navadi beračil, da odda zanj glas, je prodrl z večino glasov, dočim je dr. Fo-dor ostal v manjšini. Da dr. Chona I imenovani oglas imenuje egoista, pa ni brez vzroka. Menda ga ni v Opatiji Človeka, ki bi bolj gledal na svojo in vedno le na svojo korist, kakor ravno on ; pri tem pa seveda vleče za nos najbolj svoje nemške bratce, katerim vedno daje lizati svoj židovski med. Povemo pa dr. Chonu, možu ljubice pok. nadvojvode Otona: Oe ne bo brzo nehal s svojo vsenem-ško politiko, in če ne bo nehal rovati proti pristašem hrvatsko-slovenske stranke, kateri so tu doma, dogoditi se mu more, da bo nekega dne letel domov pobarvan z rumenjaki, kakor se je to že svoječasno dogodilo z nekim drugim. Kakor že omenjeno, so bili izbrani v odbor Fribold in Žid dr. Julij Chon, od strani hotelirjev pa d r. F r a n c S c h a 1 k in Josip Lederer. Tako imajo sedaj Nemci 9 članov, a Hrvati in Slovenci pa le 7 članov v odboru. Da so prišli Nemci v veČino, je največ krivo ravnatoljstvo lečiliščne komisije, ker je volitve razpisalo za sedaj, ko je še malo tujcev v Opatiji in še ti so večinoma Rusi, Poljaki, Japonci in drugi, katere malo briga, kdo je v odboru. Opatijski gost. — Velik promet. Fran Sakser Co. v New Vorku in Clevelandu, O , je imel lani samo z dunajsko c. kr. poštno hranilnico nad 13 miljonov K prometa. Te številke pač jasno govore, koliko denarja pride sleherno leto iz Zedinjenih držav na Slovensko. — V panorami-kosmorami na Dvorskem trgu pod „Narodno kavarno potujemo ta teden po vele-zanimivi in krasni A m peški dolini. Kogar zanimajo naravne krasote, naj ne zamudi lepe prilike, da si v tej panorami ogleda tatedensko serijo, ki je vredna vsega priporočila. Omenjamo samo Toblaško jezero, Velikega zvonarja, Diirensko jezero, Sterzing itd. Posebno za dijake je serija priporočljiva. Slike so izdelane s popolno umetnostjo — Nočni pozdrav. Ko sta se danes okoli ene ure ponoči srečala dva pasanta, je prvi drugega nahrulil: „Sem mislil, da je minister", česar mu pa ta tudi ni hotel dolžan ostati, samo da ga je nekoliko preveč ponižal in v tem ko odgovori: „bem mislil, da je baraba" — lop in že mu je priletela po ušesih taka zaušnica, da je padel na tla, potem pa sta šla zopet vsak svojo pot dalje in čakata sedaj odločitve, so li taki pozdravi umestni in ako se sme „ministra" za vsako besedo pobiti na tla. — Ukraden denar zakopan v gnoju« Hlapcu Francetu Češku je predvčerajšnjim njegov tovariš Jakob Juvančič izmaknil s postelje denarnico, v kateri je bilo 16 K denarja. Ko ga je na oškodovančevo ovadbo stražnik aretoval, je ta tatvino pri- znal in pokazal prostor v gnoju, kamor je denar zakopal. Oddali so ga sodišču. — Pan jO Obstrelil včeraj dopoldne namenoma s rlobert puško neki kleparski pomočnik ključavničarskemu mojstru g. Ivanu Luznarjn. Policija je rlobert kleparju konfiskovala. — Tatvini. V Streliških ulicah sta bila iz hiše št. 20 ukradeni dve okni, vredni 8 K. — Z dvorišča hiše št. 30 na Sv. Petra nasipu je bil dne 28. t. m. ukraden Črn puran, vreden 8 kron. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo s južnega kolodvora v Ameriko 89 Slovencev in 11 Hrvatov. Na Tirolsko je odšlo 12 Hrvatov. — Izgubljeno in najdeno reči. Neki gospod je izgubil 20 K vreden zlat ščipalnik. — Služkinja Ivana Ko-lenpratova je našla poštno-hranilnično knjižico. — Delavčeva žena Terezija Zvončeva je izgubila črno'denarnioo, v kateri je imela čez 14 K denarja. — Našel je g. Z. Svetlič, trgovski so-trudnik večjo vsoto denarja. Izgubi-telj naj se oglasi v Florjanski ulici štev. 1. — Ljubljanski sekstet na lok koncertuje jutri in vsak četrtek v Puntigamski pivnici, Turjaški trg št. 1 (restavracija Remicj. Začetek ob polu 8. uri. Vstop prost. — Jugoslovanske novice. — Hrvatski sabor je imel včeraj in predvčerajšnjim izredno burno sejo. Starčevićanci so pričeli odkrito s tehnično obstrukcijo. Predvčerajšnja seja je trajala do treh včeraj zjutraj. Govoril je med drugimi tudi predsednik hrvatske napredne stranke dr. L o r -kovic, ki je zlasti obširno razpravljal o srbskem vprašanju. V včerajšnji seji se je razvila obširna debata radi tega, ker je podpredsednik dr. Starčevič prejšnjo sejo zaključil proti volji večine. Starčevićanci so vložili celo kopo nujnih predlogov, s katerim hočejo zabarikadirati dnevni red; ako se ne doseže kompromis, bo adresna debata trajala še najmanj mesec dni. — Razstava „Jugoslovan-ske umetn iške kolonij e" v Bel-gradu se je otvorila, kakor smo že poročali, v nedeljo. Razstavo je otvoril po končani svetosavski proslavi na univerzi prestolonaslednik Grjorgje. Razstava obsega nad sto krasnih, modernih slik. Med temi se posebno odlikujejo, kakor se nam poroča iz Belgrada, slike slovenskih umetnikov: Groharja, Jakopiča in Jame. Razstava se zatvori 27. februarja. Belgradsko občinstvo se živahno zanima za razstavo in je gotovo, da se bo več slik prodalo. Pri otvoritvi so bih" navzoči: ministrski predsednik N. Pašić, ministri Niko lic, Stoj a -noyić in Trifkovič, predsednik drž. sveta Sava Gfruić, podpredsednik skupščine Jovanović, bolgarski poslanik D. Rizo v, rektor vseučilišča dr. Cvijić, mnogo vse-učeliških profesorjev in drugih dostojanstvenikov. • Najnovejše novice, štrajk v ljudski šoli. V Budapešti štrajkaj o učenci na neki mestni ljudski šoli ter zahtevajo odstranitev neljubega jim učitelja. — Zopet nesreča v rudniku. V Lievinu so se vneli v rudniku plini ter sta bila ubita dva inženirja, a 50 rudarjev še pogrešajo. — Sveče se podražijo za 4 krone pri 100 kg. — Cigan Rigo, bivši mož princezi nje C h ima}', 8e Je seznanil v New Vorku s sestrično princezi nje, ženo milijonarja Emersoua. Žena je zapustila svojega moža ter živi pri ciganu. — Pretep na poslaniškem obedu. V Rimu je dal ameriški po-slaniski tajnik Moorhead za slovo veliko pojedino v nekem restavrantu. K pojedini so bile povabljene tudi šanzonetke. Neka šanzonetka je udarila preveč vsiljivega španskega tajnika na papeževem dvoru s steklenico po glavi ter ga hudo ranila. Nato se je pričel splošen pretep, v katerem so napravili gosti iz najvišjih krogov gostilničarju škode za 2800 lir. — Hudo zimo imajo na Četi nju. Včeraj je bilo 23 stopinj mraza. Skadrsko jezero je zamrznilo. — S00.000 dolga je napravil veleposestnik Singer v Nagvhazi ter pobegnil. — Sumljiv požar. Pri okrajnem sodišču 5. okraja v Budapešti je nastal na zagoneten način požar, ki je upepelil akte, ki bi bili v Po-lonvijevi aferi igrah' važno vlogo. * Strahovita katastrofa v St. Johannnpri Saarbruckenu, o kat eri smo že včeraj na kratko omenjali, je zahtevala še več žrtev, kakor se je prvotno mislilo. Dosedaj so izvlekli iz rudnika 164 mrtvih, a podsutih je še 200 do 300 rudarjev. Izmed rešenih je bilo mogoče spoznati le 24 oseb, vsa druga trupla so strašno zmečkana in ožgana. V rudniku gori, tako da ni upanja, da bi dobili ostale rudarje še žive iz jame. Strahovita katastrofa se je pripetila vsled — pomote, ker se je delavcem pozabilo povedati, da ne smejo zjutraj več v rudnik, ker so inženerji konšLatovali gorljive pline. Med ponesrečenimi so tudi trije inženirji. * Hudo maščevanje. V Niči biva znana pariška plesalka La Ta-nagra. PreteČeni teden je prišel skrivoma za njo mlad španski plemič, plesalkin bivši ljubimec, ki ga je plesalka zapustila, ko ga je oskubila za celo premoženje. In plemič je hudo maščeval nezvestobo zapeljive plesalke. Nepričakovano je planil pred njo ter ji z britvijo napravil globok križ preko čela in nosu, tako da ostane za celo življenje popačena, ako sploh ozdravi. * Najbolj židovsko mesto na svetu je — Ne\v Vork. V Ne\v Vorku je namreč vsak četrti človek Žid. Prva židovska občina v New Vorku se je ustanovila leta 1655., ko se je priselilo 25 portugiških Židov. Dandanes šteje židovska občina v Ne\v Vorku 800.000 duš. V taki množini niso živeli in ne žive Židje nikjer drugje skupno. Varšava šteje 300.000 Židov, Lodz 120.000, Vilna 100 000 Židov. V New Vorku pa se židovski živelj tudi tako zelo množi, da je neki stati tik izračunil, da bo štelo mesto v 10 letih 11,500.000 Židov. Za vsakih 20 Židov, ki v New Vorku umrjejo, se jih rodi 35, a nanovo se jih priseli iz Evrope na leto po 70.000, a to slabejšega plemena iz Rusije, Poljske in Romunije. — Veliki in mali ljudje Med umstveuimi velikani je bilo nekaj prav velikih, še več pa malih oseb. Peter Veliki je bil 2 m 5 cm visok, dočim je meril Napoleon I. le' 1 m 57 cm. Velike rasti so bili: \Vashing-ton 190 m, Darwin 183 m, Carlvle 180 m, Dumas 1 7S. Med velike tudi spadajo Goethe, Schopenhauer, Mi-rabeau, Tasso, Bismarck, Krištof Kolumb, Karel Veliki. Julij Cezar itd. Mali po postavi so bili duševni velikani Beethoven 1(35 m, Balzac 1 <>2, Kant 1-58, Nelson 1 63, Thiers 1 60, TTagner, Mozart in Mendelson. * Otroška zavetišča na Ogrskem. Pod ministrom Szellom se je sklenil leta 1901. na Ogrskem zak-m za varstvo ostavljenih in zapuščenih otrok. Vsakemu takemu otroku je zagotovljena oskrba in vzgoja do 15 leta. Sedaj je na Ogrskem že 18 takih zavetišč, v katera se sprejemajo slabi otroci in dojenci, a kadar si opomorejo, posljeje jih k zanesljivim vzgojiteljem, ko so pod oblastvenim nadzorstvom. Za odrasle otroke je na Ogrskem 350 kolonij, kjer se dečki vzgajajo za kmetijstvo in obrt, a posebno nadarjeni se morejo na deželne stroške tudi nadalje šolati. Deklice se uče vsega potrebnega, da morejo vstopiti v vsakovrstne službe. Lansko leto se je vzgajalo na državne stroške 30.000 otrok. Za leto 1905, so znašali stroški 3,343.000 K, a za državna zavetišča je naložen kapital 4 milijonov kron. — To bi bilo vse lepo, ako bi Madžare vodila pri tem le velikodušnost. Toda v zavetišča pride največ otrok nemadžarskih narodnosti, ki se na ta način pomad-žarijo. * Volilno gibanje na Nemškem. Dasi ima Nemčija na leto po 800.000 porodov nad razmerjem prebivalstva, so se zbrali v Widdernu na Virtem-berškem vsi rodbinski očetje, ki imajo po 8 in več otrok na volilno posvetovanje ter sklenili, da volijo le tistega kandidata v državni zbor, ki bo zastavil vse moči, da izposluje zakon, kakršnega ima Francija, da dobi namreč vsak z otroki obdarjen rodbinski oče državno nagrado. * 0 drsanju. Sport z drsanjem se je razvil najprej na Angleškem. V Londonu so priznavali pedagogi že v 12. stoletju, da je drsanje koristno za telesni in duševni razvoj. Iz Angleške je prešel ta šport na Francosko in Nemško, kjer se je vdomačil v drugi polovici 18. stoletja. Najbolj pa seje razvilo drsanje na Nizozemskem, ki nudi po zimi s svojimi obširnimi kanali brezkončna drsališča. Zaradi tega je nastal pregovor, da na Nizozemskem se otroci najprej nauče drsati in potem Šele hoditi. Nizozemci so prvi začeli rabiti drsanje v praktične, t. j. v prometne namene. Švedi so kmalu spoznali praktičnost drsanja ter se ga tudi z vso vnemo oprijeli, a dandanes so pri Švedih najbolj izurjeni drsalci. Tako je leta 1894 Johnson v Montreali predrsal 16 km v 31 minutah 11 sekundah, a Ive Donughne je predrsal angleško miljo (1609 m) v 2 minutah in 12 sekundah. Na Francoskem se je drsanja oprijela posebno aristokracija. Pred revolucijo je na jezeru v Versaillesu sloveči drsalec Saint Georges z drsalnicami preko celega jezera napisal v led pred kraljico Antonij eto besedo rnevar-nost.u Kraljica je besedo brala ter se prestrašila, a bilo je že prepozno. * Nepodkupljiv. Sloveči angleški oznanjevaiec nravnosti in miru, izdajatelj lista „Rewiew of Rewiewsu, Vi-liam Stead , potuje sedaj po Evropi ter obiskuje dvore baje v politični misiji. Mož ima nenavaden ugled tudi pri vladarjih zaradi svoje pravičnosti in nesebičnosti. Njegov časopis ima merodajen vpliv, a Steada imenujejo splošno „kralja urednikovu. Najbolj je zaslovela njegova popularnost, ko je zavrnil 400 milijonov, kakor odkloni kdo drugi smotko. Ceeil Rhodes je gojil za Steada nepopisno spoštovanje. Ko je Rhodes obiskal Steada v Londonu, ponudil mu je, da mu zapusti celo svoje premoženje za uresničenje Steadovih idej. In res je napravil Rhodes oporoko s katero je ostavljal Steadu 400 milijonov. Ko pa je kmalu nato bruhnila vojna z Buri, ki jo je provzročil in vodil ravno Cecil Rhodes, se je Stead takoj v začetku postavil na stran zatiranih Burov ter brezobzirno napadal Rho-desa in njegovo politiko. Svetoval mu je celo, naj se da eno leto zapreti, da dela pokoro za svoje grehe.. Zaman ga je prosil Rhodes, naj opusti napade. Končno je bilo Rhodesu le preveč ter je raztrgal testament. Ko pa je Rhodes umrl, je na celem Angleškem le eden povzdignil glas v njegovo obrambo, in ta eden je bil Stead. Večkrat se je Steadu ponujalo visoko odlikovanje, a Stead je vse odklanjal. Da se zavaruje proti tujim redom, ustanovil si je lastni red — hlačnega gumba. V gumbnici svoje suknje namreč s ponosom nosi hlačni gumb. Ko mu je car hotel podeliti odličen red, mu je Stead odgovoril: „Vaš križec bi sprejel le pod pogojem, da bi tudi Vi nosili moj red." Tn pokazal mu je svoj hlačni gumb. * Linčanje in samomori v Ameriki. Glasorn uradne statistike je bilo leta 1906. v Zedinjeuih državah 99 oseb linčanih. Največ linčanj se je izvršilo v državi Misisipi. Pa tudi število samomorov se je pomnožilo. Dočim je bilo leta 1906. 9312 samomorov, zgodilo se jih je lani 10.125. V istem razmerju pa raste tudi število sleparstev in poneverb. Leta 1905. je bilo poneverjenih 371/2 milijona, leta 1906. pa skoraj 60 milijonov. * Kaj se vse zabteva od ljudskega zastopnika? Neki poljski poslanec je dobil nedavno pismo, v katerem ga neki njegov volilec prosi, naj mu kupi na Dunaju očala. Poslanec je pismo čital svojemu tovarišu ter pristavil: „Ne poznam moža in tudi ne vem, kakšna očala potrebuje, vendar mu jih moram kupiti. Volitve so pred durmi in vsak volilec lahko koristi ali škoduje." — Neki klerikalni poslanec iz Moravske je dobil pismo, v katerem mu volilec piše: „Recite vendar ministrskemu očetu Becku, naj prepove mojemu sosedu psa. Mrcina eele noči prelaja, da ne morem spati." — Nekemu češkemu poslancu je pisal vojaški invalid, naj mu pomore, da dobi nazaj zarubljeno lajno, sicer mora z ženo vred poginiti. In poslanec mu je poslal v ta namen 70 K. * Novo tovarno za cement snuje s pomočjo neke dunajske banke anglo-avstrijska družba v Skednju pod imenom „Anglo - Austrian Cement-Companv". * Dragi metulji« Pruska država namerava kupiti ogromno zbirko metuljev pok. dr. Stanburgerja. Za zbirko plača država 300.000 mark. * Tatovi love tata- Londonskega odvetnika Harissa, ki je sloveč zagovornik v kazenskih zadevah, je nekdo okradel. Ta dogodek je hudo razkacil londonske tatove, ki posebno časte Harissa, ker je mnogokaterega med njimi rešil ječe. Načelniki tatinskih družb so se vsled tega okradmemu odvetniku ponudili ter mu obljubili, da ne bodo mirovali poprej, dokler ne najdejo ukradenih reči, a nedostojne svoje sodruge, ki so izvršili to tatvino, izroče nato zvezane sodišču. * Največja lekarna na svetu je v Moskvi. Ustanovljena je bila 203 leti pod pod imenom „Stara Nikotinska lekarna". V lekarni je 700 uslužbencev, med njimi 1 zdravnik, 13 lekarnarjev, 95 moških in 11 ženskih pomožnih lekarnarjev, 20 drogeristov, 10*'» prodajalcev, 350 delavcev, 86 pomožnih delavcev in 20 delavk. So dnevi, ko reši ta lekarna po 2000 receptov. * Visoka starost V D uto vi ju pri Foči živi mohamedanska Raha roj. Fortič, ki je baje stara 115 let. Za njenega rojstva se seveda v Bosni še niso pisale krstne knjige, zato pa se mora verjeti njenemu spominu. Sama pripoveduje, da se je omožila 16 let stara, omožena je bila 48 let, a vdova je že 51 let. Starka ima še dobre zobe, vidi dobro ter more prenašati brento z 20 litri vode. * Portarturski konj. Pri kapitulaciji Port Arturja je general Stos-sel poklonil zmagovalcu baronu Nogiju svojega najplemenitejšega in najljubšega konja. Ta zgodovinski konj je sedaj določen, da povzdigne japonsko konjerejo. Japonci namreč hočejo z ozirom na izkušnje zadnje vojne sploh povzdigniti konjerejo. Baron Nogi je podaril te<;a konja bogatemu japonskemu konje rejcu Tamo burni Sagi, ki ima svoje hleve v mestu Akasaki. Meščani so zelo ponosni, da smejo imeti med seboj tako slavnega konja. Sklicali so mestni svet, h kateremu je prišel tudi tutonski gubernator. Sprejeli so resolucijo, v kateri izražajo veselje in zadovoljstvo nad tem da-(rom. Konja so krstili „Kotobuki" „dolgo življenje"). * Število zvezd. Koliko je pač zvezd? To je vprašanje, na katero ne morejo z gotovostjo odgovoriti tudi zvezdoznanci. S pomočjo zbolj-šanih daljnogledov in fotografičnih plošč je možno dandanes najti na nebu tudi male zvezde, o katerih se pred desetletji niti sanjalo ni. Pred nekaterimi tedni je izšla neka statistika zvezd, ki krasijo večerno nebo. To število presega vse dosedaj priob-čene podatke. Grški zvezdoznanec Hi-parh je pred 2000 leti naštel okolu 1000 zvezd, katerim je določil mesto. (tdanski mestni svetnik Hevelius, ki je v 17. stoletju izdal katalog zvezd, je naštel že 1564 zvezd, ter označil njihovo mesto na nebu. Do 19. stoletja je število naštetih zvezd v vsakem novem katalogu' naraščalo, ker so se pomožna sredstva zvezdoznan-stva vedno bolj zboljševala. Tako je leta 1830. zamogel Bessel našteti že 62.000 zvezd in njegov pomočnik Ar-gelander, ki je pozneje nadaljeval to proučevanje, je leta 1860. označil število zvezd s 314 925. Od teh jih je odpadlo na najbolj svetle, na prvi velikostni razred 10, na drugi razred 37, na velikostni razred 9 do 9 in pol pa nad 237 000 zvezd. Nekoliko let sem se trudijo zvezdoznanci da bi napravili fotografično karto, ki se bo raztezala na vse nebo. Na tej karti sodelujejo vsi znamenitejŠi observatoriji sveta. Nedavno temu je astronom Gore priobčil uspehe svojega štetja, ki je je izvršil s pomočjo najboljših kart. On je podal Število vseh zvezd in sicer: 64,184 757. Od teh je na obeh zemeljskih polovicah videti z neoboroženim očesom le okolu 57(30 zvezd, in na naši severni polutki celo le 2200. Seveda ni niti število Goreja popolno. Poznejša poizvedovanja to število gotovo povečajo. * Japonci v Ameriki, ob celem nabrežju Tihega morja je naseljenih nad 65 000 Japoncev; izmed teh jih je samo v San Frančišku 25 000. Vsako leto se jih priseli nanovo 8000. V Kaliforniji so v njihovih rokah že razne kmetijske industrije, a vrtnarja si je težko drugega misliti, kakor Japonca. Med kalifornijskimi milijonarji je 8 Japoncev. Japonske kolonije v Kaliforniji imajo svoje zdravnike, odvetnike, časopise itd. Ta hitri razvoj rumenega plemena dela Američanom mnogo skrbi. * Najznamenitejše trgovske luke sveta. Najznamenitejša trgovska luka na svetu je Hong-kong. Leta 1903 je znašal njen uvoz in izvoz 19,204.889 ton. Za njo pride: London z 18,634.151) tonami (1904), Antwerpen z 18,139.184 tonami (1903), Newyork s 17,900.168 tonami (1903), Hamburg s 16,466.639 tonami (1903), Liverpoot s 14,716.700 tonami (1904) in Roterdam s 1 3.057.Sl5tonami (li>03). * Nenavadna premiera. Bero- linski gledalisčai ravnatelj Bonn je napovedal predstavo rS h e r 1 o k H o 1 m e s", a občinstvo je napolnilo gledališče. Preden pa se je zastor dvignil, je stopil pred zastor ravnatelj ter naznanil občinstvu, da se ne bo igrala igra „Sherlok Holmes", temuč se igra prvič ravnateljeva igra „Der Hund von Baskeville". Prosil je občinstvo, naj se smatra pri tej predstavi za njegove goste, a kupljene vstopnice si naj pridrži za prihodnjo predstavo „Sherlok Hol-mesa". Na ta način si je ravnatelj pridobil mnogobrojno in hvaležno občinstvo za svojo premiero. * 0 ženskah. Od ženske zahtevamo samo eno: naj bo ženska. Toda to se zadnje čase čimdalje redkeje dogaja. (Hunt.) — Ako je žena vzrok, da je človek izgubil raj, potem ni čudno, ker se človek trudi, da najde raj na zemlji. (Schelben.) — Lepa ženska je mila očesu, a dobra ženska srcu. Prva je dragi kamen, druga pa resnično blago. (Napoleon I ) — Žena je sužnja reda in morale. (Junije.) — Res ni lahka stvar, biti ženska, zato zna le malo žensk to biti (Eliot.) — Ženske govore z največjim navdušenjem o platonski ljubezni. Toda vsaka obleka, vsak klobuk, vsak Čevelj in vsak trak na njih govori, da hočejo ugasniti platonsko ljubezen, ki jo goje moški. (Jean Rikard.) * Največ siromakov živi na Angleškem, kjer je tudi največ bogatinov. 1.300.000 oseb živi od javnih podpor. Všteti so seveda tudi duševni bolniki. Od 60. leta naprej pripade izmed 7 oseb po ena na javno podporo, od 65. leta naprej pa po dve izmed 11. Zato pa na Augleškem tudi tako odločno zahtevajo splošno zavarovanje za starost in onemoglost. Izpred sofflSn. Kazenske obravnavo prod deiel- Denar jima je dišal. Ivan Stefe, 16 let star, tovarniški delavec na Savi, je pregovoril 10 let starega Franceta Bobnarja, da je zlezel skozi okno v Drahslerjevo stanovanje v Šenčurju med tem, ko so bili domaČi na polju, in vzel iz predalčka šivalnega stroja 12 K. za kar mu je Štefe dal eno krono. Štefe je bil obsojen na 1 teden ječe, Bobnar pa na 3 dni samotnega zapora. Česa človek v pijanosti vsega ne stori. Matija Plevel iz Zaloga je popival ves dan v Za-vršnikovi gostilni na Klancu. Navzočih je bilo več gostov, med drugimi tudi Janez Lap, brat posestnika Franceta Lapa s Klanca. Plevel je v pijanosti imel Janeza Lapa za posestnika Franceta Lapa in jel od tega grunt kupovati, čeravno mu je navzoči Janez Grošelj zatrjeval, da je to le brat pravega posestnika, ni vse nič izdalo. Plevel ga je le vedno prigovarjal, naj mu zemljišče proda. Bili so pa poleg teh Še navzoči: Gregor Kern, bajtar, Fr. Jenko in Janez Peterlin, bajtar-jeva sinova, dalje Peter Cvirn, delavec in krčmar Tone Završni k. Ker so videli, da Plevel le ne odneha, ponudil se je Gregor Kern pod tem pogojem za mešetarja, če mu v slučaju prodaje dasta vsak po 10 kron mešetarije. Mešetariti so pa pomagali razen Kerna tudi prej navedeni in po dolgem pogajanju so prišli do zaključka, da Janez Lap odstopi bratovo zemljišče proti odkupnini 7200 kron, kajti Matija Plevel je pripomnil: „Pa se dajte ustimat, da bo kaj pijače." Na Grošljevo opazko, da Janez Lap nima grunta, je Plevel pristavil: „Ti pa gobec za zobmi drži!" — Na račun kupnine je položil kupec 140 K na roke Janeza Lapa, kateri je denar spravil, ž njim plačal zapitek okoli 14 K, nekaj pa med navzoče mešetarje razdelil. Ni čudno, da je opeharjeni Plevel drugi dan nekam čudno gledal, ko je izvedel, da je bil za 140 K opeharjen. Pri razpravi zaradi tega sta se imela pa tudi zagovarjati Janez Lap in Peter Cvirn zaradi težke telesne poškodbe, in sicer je Lap brez povoda napadel Matevža Korbarja v Komendi na cesti in ga z odprtim nožem v hrbet sunil. Cvirn je pa neko popoldne na Križu črevljarja Alojzija Janezi č a tako vrgel ob tla, da si je iz-pahnil desne lehti. Pravi, da je to storil v šali. Sodišče je obsodilo Janeza Lapa na dva meseca, Kerna na Štiri tedne, Peterlina in Cvirna vsakega na tri tedne, Jenkota in Završnika pa vsakega na 1 4 dni ječe. Izpred celjskega porotnega sodišča. Uboj. 25. novembra pr. 1. je nastal na Planini pretep med raznimi fanti. Pijanega Vida Zalokarjaso vrgli večkrat ob tla, med tem ga je tudi 211etni hlapec Alojzij Ume k trikrat vrgel. Zalokar se je sicer pobral od tal, vendar kmalu začel tožiti, da ga glava boli, ker so ga metali po tleh. Ko je Umek to slišal, je dejal, da ni take sile, vsled česar je nastal med njima nov pretep ; najprej so letele zaušnice, potem so prišle v boj škarje in gorjača. Dobila sta jih vsak nekaj. Ko jih je imel Zalokar dosti, je šel pod bližnji kozolec ležat. Drugo jutro je umrl. Zdravniki so izjavili, da je mrtvecu počila lobanja iu ker ga je ravno Umek lopnil z gor* jačo po glavi, potegnili so tega v zapor. Porotniki so zanikali vprašanje glede uboja, nakar je bil Umek oproščen. Osumljena, da je umorila otroka. 24letua dekla Amalija Gervenjak iz Nove cerkve je bila obtožena, da je umorila 18. avgusta 1906 svoje novorojeno dete. Bila je kmalu po tem dnevu v preiskovalnem zaporu, vendar so jo morali zaradi pomanjkanja dokazov umora izpustiti. Ko je pa 19. oktobra našel posestnik Juri Samec med Arzlinom in Novo cerkvijo v gozdu v cunje zavite ostanke otročjega trupla, so zgrabili znova Čer-venjakovo in. jo imeli v zaporu do-zdaj, ko se je vršila proti njej porotna obravnava, pri kateri se pa zopet ni dalo dognati in dokazati, da je res umorila svojega otroka. Seveda je bila oproščena. Zažigale c. 8. maja 1905 ponoči je pogorela s slamo krita hisa Martina in Frančiške Arh v Sev-čniku pri Polzeli. Ogenj je uničil vse, tudi pohištvo in kar je bilo sploh v hiši. Domači so si komaj rešili golo življenjev Sprva se ni vedelo, kdo je zažgal. Kmalu se je pa obrnil sum na bližnjega soseda 391et,nega Martiua Cede ta, ki je bil smrten sovražnik Arhov in mu že pogosto grozil. Ker pa Cedetu ni bilo mogoče dokazati zločina, so ga izpustili iz kratkega preiskovalnega zapora. 23. oktobra 11H36 je pa pravila č e d e š k a Ivani R eni še k, da ji je mož povedal, da je on zažgal Arhovo hišo. O tem je izvedela žandarmerija in aretirala če-deta. Ta se je zvijal in lagal semin-tja, naposled se pa le vdal, da je nalašč iz jeze zažgal sosedu. Obsojen je bil na šest let težke ječe. Telefonsko in Brzojavna porotna. Stari trg pri Rakeku 30. januarja. V prvem razredu so p r i občinski volitvi prodrli klerikalci s tremi glasovi. 4 klerikalni glasovi so bili neopravičeni, od teh trije glasovi Častnih občanov, zaradi katerih se vloži pri tožba. Torej bo zmaga v prvem razredu le napredna. V 2. in 3. razredu se napredna stranka ni udeležila volitve. Dunaj 30. januarja. Volilno gibanje je v polnem teku. Vse stranke so že začele z delom, in sicer z nadrobnim delom. Kakor bi se bile sporazumele, tako enako postopajo vse stranke: shodi se bodo šele prirejali zadnje tedne pred volitvam?, poprej pa bodo strankarske crganizacije imele nalogo, privezati kar največ volilcev na dotično stranko. Budimpešta 30. januarja. V političnih krogih prevladuje mne nje, da bo imel odstop Polonvijev hudih posledic za koalicijo. V Kossuthovi stranki je nastal očiten razpor in vzlic vsemu Kossutho-vemu prizadevanju je mogoče, da pride v stranki do secesije. Pariz 30. januarja. Papež je pritrdil sklepu francoskih škofov glede uredbe bogoslužja. Škofje zahtevajo, naj se premeni postava o ločitvi države in cerkve v tem zmislu, da smejo župani skleniti z župniki pogodbe, po katerih se župnikom prepuščajo cerkve za bogoslužje. Ker pa zahtevajo škofje, da se mora to za celo državo zagotoviti potom zakona, se najbrž vsa stvar izjalovi. Berolin 30. januarja. Državni zbor bo sklican na dan 19. februarja. Vladni aparat dela z največjo silo, da bi pri ožjih volitvah dobile vladne stranke kar največ mandatov. Bratom telovadcem se vljudno naznanja, da odpade vsled priprav za društveno maskerado telovadba do 17. svečana 1907. leta. .Na zdar!u Odbor. Za prebivalce mest, uradnike I. 1. d. Proti te2kotam prenavljanja in vsem nasled-oum mnogega sedenja in napornega dusev-kega dela je uprav neobhodno potrebno domače zdravilo pristni „Moll-ov SeidliU-prašek4*, ker vpliva na prebavijenje trajno in uravnovalno ter ima olajševalen m topilen ačinek. Škatljiea velja 2 K. Po poStnem povzetji razpošilja to zdravilo vsak dan lekar A. MOliL, c. in kr. dvorni zalagate T na DUNAJ 1, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati Mott-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom. 3 IG-2 ANO JOZEFOVA grenka voda. Osebni kredit za uradnike, častnike, učitelje itd. Samostojni hranilni in posojilni konsorciji uradniškega društva dajo po najugodnejših pogojih tudi na vračila na dolge obroke osebna posojila. Agenti so izključeni. Naslove konzorcijev naznanja brezplačno centralno vodstvo uradniškega društva na Dunaju, VVipplingerstrasse 25. 31 —» Darila. Za Dijaško kuhinjo v Kranju: meseca januarja: lekarnar F. Burdych v Skofji Loki K 10 — ; F. Toporiš, c. kr. sodri, adjunkt v Ribnici K 10—, mesto novoletnih voščil Gorenjcem; eden izmed redkih letošnjih zajcev v Podbrezjah K li ; ces. svetnik I. Murnik v Ljubljani K 10 — ; meščani za januar K 61*21); profesorski kolegij K 8*—; II. b razred, po profesorju Pirnatu KO gospa Hel. Pavšlar in g. K. Florian K 10—, namesto venca na krsto pokojnega g. Sini. Jugovica; kazenska zadeva Mar. Kozman — Mar. Soklič K 10-— in Fr. Gruden — Mar. Blagne K 10' , (oboje po sodn. adjunktu Anttoga); mesar Fr. Jezeršek iz Kranja K 10—; gospod Janko Sajovic K 500—. katere so darovali kranjski trgovci namesto novoletnih daril svojim odjemaicem ; Dr. K. Triller iz Ljubljane K 250- (od gosp. i llorjančiča, kaplana v Stari Loki plačano gloDo v kazenski zadevi Petra in Antonije irlih in Mine Logonder, glasom kazensko poravnave c. kr okrajne sodnije v Skofji Loki); „progarjitt pri Puščavniku K 9' ; i/ Puščave na dan Sv. Puščavmka K 10 — ; l. Ambrož, c. kr. morn. kurat, iz Pulja K 5—; občina Breznica po županu A. Kržišniku K 40.—; Kreditno društvo v Kranju K 50—. Odbor Dijaške kuhinje izreka v imenu podpirane mladine vsem darovalcem iskreno zahvalo, zlasti pa čč gg. kranjskim trgovcem za znatni dar, si. kreditnemu društvu v Kranju in si. občinskemu zastopu breznis-kemu. Ker so stroški za hrano še vedno veliki, prosi, da se spominjaj vsak po svoji moči dobrodelnega zavoda. Upravništvu našega lista so poslali: Za druibo sv. Cirila in Metoda: Gosp. Minka Serko v Hrastniku K 16 — nabrala v veseli družbi na veselici strelskega in keglavskega Jcluba v gostilni gosp. Rola v Hrastniku. — Živeli darovalci in darovalke. Za Gregorčičev spomenik: Gospa Marija Bučar v Beli cerkvi p. St. Jernej K 1— nabrano v malem veselem društvu. Lepa hvala! Svoto smo plodonosno naložili. Za r vno rodbino umrlega Jasovca: Gg. nastavljenci „Narodne tiskarne" v Ljubljani K 39 20. G^spa gostilničarka „pri Fran-celnu4" na Tržaški cest. K 140. — G. P. J. K - '20. — Gosp. Bogumil Kajzelj, likvidator Ljublj. kred. banke K 4 — v imenu svoje sonroge g. Jelene Kajzelj. — Gosp. Josip Haf ler, mag. oficijal K 10—. Skupaj K 54 80. Srčna hvala. Borzna poročila. Ljubljanska .Kreditna banka v Ljubljani11. Uradni kurzi dun. borze 30 januarja Iy07. K»!oib.B. »»Pir* Denar y9 15 10- 10 99 25 117 20 95 h,s 1U30 99 |<) IU4-50 99 85 99 75 ^9 80 99 40 100 10 i 05*70 100 — 100 — 100 — 100- 100-- 9S 90 t8 T: i 3iorO I 1CH-65 rti- i .66 ft 1 h H m 5 283 7i a 3 — i 100 — I 169 50 i 44 — 77-£2 t& 47 50 28*25 -6-8* bOO - Blago 99 35 100 30 ^9 45 117 40 9S 8^ 114-50 100 0 101 50 100 85 4T( majska renta. . '•2 , srebrna renta . . %* , avstr kronska renta . . zlata . . • I" i ogrska kronska renta . i\ „ zlata „ . F, posojilo dež Kranjske i ,°, posojilo mesta Spljet !*/,•/, - - Zadr'' t*L*U bos.-herc. železniške posojilo 1902 . . . 4% češka dež. banka k. e. r» « 5 ' ■ \ l : t9, zast. pisma gal. dež. hipotečne banke . . i« pešt. kom. k. o. i 10 pr...... i- tmL zast. pisma Innerst hranilnice..... ;, zast. pisma ogr. centr. dež. hranilnice . . . I .c , z. pis. ogr. hip. ban i , • c. obl. ogr. lokalnih Železnic d. dr. ... 4l ,e 0 obl. češke ind. banke V prior. lok. želez, Trst-Poreč ...... »«, prior, dolenjskih žel. . }°, prior. juž. žel. kup. 1 ,*/, ■i1.,' 0 avstr. pos. za žel. p. •. Srečke. uečke od l. 1800';» . . . . od 1. 1864 .... a tizske...... . zem. kred. I. emisije ■ m ti 11' ti a ogrske hip. banke . . srbske a frs. ICO— turške...... Jasilika srečke . . . ■Kreditne , ... Tiomoške a ... Krakovske » ... ljubljanske , ... Avstr. rdeč. križa , . Ogr. „ , m . • • 5udolfove 9 ... Salcburške , ... Dunajske kom. 9 . ♦ . Delni««. žne železnice .... Oriavne ielezn'ce . . Avstr.-ogrske bančne delr Avstr. kreditne banke . . Ogrske „ . . . Zivnostenske u . . Premogokop v Mostu (Brux> Alpinske montan . . . . ( Praške žel. ind. dr. . . . j2f6 j i H'0 — Rima-Muranyi.....j f,70 2rS| 571 75 |! ?si — 570 -> 143 - 100 75 9970 99 90 101-10 !< 6 70 101 — 100 50 100 30 100 20 101-- 99 75 317 rO 101 od 153 -2 8 5 6 • 40 2H4 nI SSS 75 2«2 10 10S- - 170 fSO 24 5U 4^7 - y i ^8 ->U~ 49 50 30 25 6'V 90 -50« - Trboveljske prem. eVuibt Avstr. orožne tovr. druifee •veške sladkorne druibe 16376 |64*7!i -90 60 691 CO 178« —1179» — t 86 5Cl (87 60 II fr3f> 50 8~6 50 j 2*4 50| 24rvb0 i 7G4 —I 770 -£2 r — I 621 — 28 v 80 573 -145 - • • • •••.«( . . . • •»••(] 11-6 1909 S3 50i 24-117-42 *b 60! 8 52| 4^-4 11 40 19-11 *4-0*» J17 62 vb 7. Žitno cene v Budimpoštl Dne 30 januarja 1907. Termin. Pšenica za april . . . aa fti B april . , . m Koruza w mxi ; . • • jnl'j ...» C*»e» *pril • . • » fliMaaav. NftUDremenjeno. 50 kg 50 „ ^ m 50 . 50 . 7 43 7 78 5 21 537 7 bi MeteorolQ$lćno poročilo. Tišina nad morjem 06 2 Srednji zračni tlak 7X6 0 mm. o s O 1-c Čaa opazo vauja Stanje barometra v utiu i -rt i- — ■ ^ O. > B s r-1 2 Vetrovi Nebo 29 9. 7289 — 11 slab j zahod oblačno 7. zj. ^. pop. '2i8 7198 -00 —11 si. j vzh si. szab. sneg sneg Srednja včerajšnja temperatura: 3'4* nor-male: — 19°. — Padavina v mm 3 0. t i Potrtega srca javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš Ijuhljeni sin oziroma brat, svak, nečak, gospod Jtfaks 3erše srednješolec danes mirno"v Gospodu zaspal. Pogreb : bode v petek, dne p. svečana 1907 pop. ob 3. uri iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. i 3t>8 Nepozabnega priporočamo v blag^spomin. Žalujoči ostali. Iiče so 335—2 mesečno soba 8 posebnim vhodom. — Ponudbe pod „SOba" ua upravuistvo „Slov. Naroda*. Gospića želi pri kaki rodbiui hrano In stanovanja. 329 -1 Blagohotne ponudbe pod „hrana" ua upravu stvo „Slov. Naroda". 3i9—2 Učenca za krojaško obrt sprejme Jos. Rojina 301 Ijubljana, Selenburgove ul. B, Vabilo k 364 veselici bi jo priredi gost tničar Ivan JJlinc dne 2e svečana t* 1. v svojih prostorih na Dvoru pri Žužemberku, K obilni udeležbi se najvljndneie vibi. v I. nadstropja, obstoječe iz 3 ali 4 hoH so odda ?a majev termin v Kolodvorskih ulicah it 39 D. Hovftek. 353 2 Gospodična ki je zrno ina slovenSSine in nemS&ne m v*aj nekoliko la&čine, m takoj sprejme v neki trgovini. Pismene ponndbe pod nJL T." poste re^taute, glavna pošta Ljubl.ana do 4. ftbroarja t. 1. 3 12 P* Ali imate luskine na glavi in Vara izpadajo lasje? C« je tako, pa po.a-kusite svftovno^naui Steckenpferd Bay-Rum Bergmanna Sc Ko. v Draidanih in Dećinu na Labi prej Berginarinov originalni Sham-pooing B;iy-Kum (znamka 2 škrara), IT tro »e prt-pri«"'^te o izrt-dnt-m učiuku 2b49 te izvrstne lasne vede. 16 V nteklenicnh po 2 K jo prodajata v LJubljani: drogerija A KAvC in parf. 6 FETTICII-FKANKIIEIM Št. 3430. Razglas. 317-3 V smislu § 15. občinskega volilnega reda za deželno stolno mesto Ljub i a no (zakon z due 5. avgusta 1887, št. 22. dež. zak.) se javno naznanja, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v •■ hcinski svet sestavljeni in da ae smejo od ponedeljka, 28. dne Januarja t. 1. v tekn 14 dni v pisarni magUtratnega svetnika E g n<& Laba (Meatui trg št. 27 desijo pritličje) ob uradnih urah pregledavati in proti oj m vlagati ugovori. O pravočasno vloženih ugovorih bo razsojal občinski svet Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane, dne 24 januar a 1907. Oeo. kr. avstrijsko f£| državno železnloe. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. Odhod u LJubllane |ui. ±eL: ^•♦o zjutrai Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. r-\7 outra). Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. ri-30 oreip: dn«. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. 05 uopoidrt« Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. ♦ 00 pop'> d Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel, Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Stajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. roa zved^r Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. ? 3B zve6er. Osebni vlak v smeri: Trbiž. 50-23 ponodi Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod ▼ LJubljano ina. ioL: 7-09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. oktobra 1906. leta. lito pred poldne. Osebni vlak iz Q#sic* c. kr. drž. že!., Trbiža, Celovca, Line* Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2*32 poooinnef Osebni vlak iz Straže Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljak« Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. dri. I 8*30 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic Novega mesta, Kočevja. 8 45 z veder. Osebni vlak iz Prage, Unca Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža. Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. dri. i«i II-34 ponodi. Osebni vlak iz Pontab^i Trbiža, Trsta c. kr. d. Ž., Gorice c. kr. d. I Odhod ii LJubljane dri. kolodvori 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-oe popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 tO zveder. Mešani vlak v Kamnik. IO 46 oonool Mešani vlak v Kamnik. (Sam« v oktobru in le ob nedeljah in prainikik.; Dohod v Ljnblfano dri. kolodvori ••49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika, io 59 prodpoidne. Mešani vlak iz Kamalha 6-10 zve6er. Mešani vlak iz Kamnika. 000 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Saac v oktobru in le ob nedeljah in praznlkUL (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednja evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trstu. Najboljše in najcenejše kurivo za peči so velenjski salonski briketi 500 kosov K 7--, I000 kosov K 13'- Iranko dostavljeno na dom. Za večji odjem ceneje. Celino prodajo zi Ejubtjaio ia okolico ima St. & C. Tauzher lesna trgovina 293—3 || v £jubljani, na Dunajski cesti. i Stanovanje obatoječe i« 4 Roh, kopalne sobe in pritiklin, ne takoj odda« * B Več pove iz p.ico ia aamo ta 9 — kakor tudi 31» tno garancijo. — Po povzetju razpošilja Pruzko-slezijaka razpoAUfevalnica P. WINDI CH v K a. o , U'38 NB. Za neutfaiaJoČe denar nazaj 367 bi zemljišče ali kupčijo vsake vrste kakor tvornice, hifte, vile, zemliišče ii«Misi«>natt*, graščine, mline, opi karui<*e; hotele, g«i«»tili)ice, krnet-Ua iiosei-t^a rad prodal hitro in diskretno ah rad uiijel nania poMnjilo, naj se ie najprej zaupno obrne Da pr\e vr^te strokovno strogo reeluo iu največje podjetje Mednarodni kupCijski kurir (internaz. Geschafts-Courtr) o Gradcu, Elisabetlistrasse 6. Zastopstva po vseh deželah Avatro-Ogrske in po sosednih državah. Uradnik je takoj na me*tn in Če ie treba brezplačnega obiska zaradi n^taučnej^e do-menitve in ogledanja, prosimo za takojšnje obvestilo. 63 12 18 let star, specer j*ke stroke, zmoien siovfijpčne in n«načine v g voru in i»i«a*i, t#r v 1 e«edi tuHi nekoliko laičiDe, teli službo premeniti. Naslov D. Repe, Bled. 281 4 Stanouanjo z 2 in 3 sobami se oddajo v Sod-nijskih oz- Kolodvorskih ulicah« Več se poizve pri kamnoseku Vodniku. 349—2 V trgovino mešanega blaga se sprejme takoj dečelt cli delile d..bnh staršev in ki ima vesno veselje do poslovanja V Šfaocjanu h. št. 6 pri Mokronogu, Dolenjsko. £C6 Sprejme se vajenec ki ima ve»*iie in zetjo, se učiti ključavničarske obrti. Naatop takoj. Josip Rebekj ključavničar v Ljubljani. 465-1 Išče se 361 ]p o t m. i Us za neko veliko dnoajtko tvrdko s ple-tenim hlag m, ki je Da Kranjskem, Srajerskeni in Primorskem že dobro vpeliana. Prednogt imajo neti, ki so v omenjenih kraj h Že potovali in ki so zmotni slovenskega in nemškega jezika. Ponnrlhe Daj se pošiljajo pod Šifro ,,E. S. W." Da Upravo. „Slov. Naroda". Najnovejša, ravnokar izista pesniška knjiga Aškerčeva! A. Aškerc: Novost 1907! Junaki". Junaki obsegajo 4 epske pesnitve, zajete iz slovenske zgodovine. I. „Knez Volkun' nam kaže nad vse zanimiv prizor, ko so koroški kmetje podel evali vladarsko oblast svojemu knezu. IL „Knez Ljudevit" je bil tisti junak, ki je zadnji skušal osvoboditi Slovence in Hrvate izpod nemškega jarma, m. »Štefan Ropoša" je bil najpogumnejšl branitelj Murskega polja, ko so ga napadali d vji ogrski razbojniki Kruci. IV. V „Kralju Matjažu" je združil avtor odlomke narodnih pesmi o narodnem junaku „MatjažuM v celoto in tako ustvaril na pr dlagi narodne pravljice novo epsko pesnitev v popolnoma narodnem duhu. Aškerčevi „Junaki" morajo zanimati vsakega Slovenca in stanejo broš. 3 K, eleg. vez 4 K 50 v, po pošti 20 v več. Založništvo L. SCHWENTNER v Ljubljani Nt. 3. 68—10 lOVi lit«?« Štev. 242. . 367—1 Razglas. Radi oddaje zgradbe šolskega poslopja v Valti vasi se bode vršila dne 28. februarja 1907 občinski jplsavnl w Kandifl zmanjševalna dražba in sicer s pričetkom ob 9. nri dopoldan ; do tiste ure se bodo tadi sprejemale pismene z 1 K kolekovane ponndbe. Dotične načrte, troškovuik in stavbne po-g(»je si vsakdo labko ogleda v navadnih uradnih urah pri c. kr. okrajnem Šolskem svetn v Rudolfov em. ProraČUDJeno je: 1.) Dainarsko in zidarsko delo..... 1385152 K 2) Tesarsko delo na......... 3183 OL . 3) Kleparsko delo na........ 386 83 . 4) Dobava Železnine na....... 1178*20 „ 5. ) Mizarsko delo na ........ 2J>29'— n 6. ) Ključavničarsko delo na...... 1231*— „ 7) Pleskarsko delo......... 48739 , 8) Krovsko delo.......... 613 65 . 9.) Slikarsko delo.......... 75-78 9 10. ) Steklarsko delo......... 399 62 . 11. ) Pečarsko delo.......... 1020— . 12. ) Šolska oprava.......... 1444*— , 13. ) Kapnica............ 1200.— „ Skupaj . . . 27100-— E Ponudbe se lahko stavijo za skupno delo ali pa za posamezna dela. C. kr. okrajni šolski svet si pridržuje izbero med ponudbami brez ozira ca njih visokost. C. kr. okrajni šolski svet v Rudollovem, dne 24. Jančarja 1907. Sprejema aavarovanja človeikega liv-lj>nja po oajraznovrstneliih kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno Eavarovaaje na doživetje in smrt s niaojšajočimi M vplačili Vsak član im» po preteka petih pravico do dividende. let 99 . . . - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - ■ . Rez. fondi: 34,788.837*76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 87,176.38375 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države ■ veeakoil al*« »nukn-narodno uprave. Generalni sastop v LJubljani, čigar pisarne so v lastne) bančnej hiši Zavaruje poilopja ia premičnine proti polarnim Škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoj in najkulantneje. Uilva najboljši »love*, koder posluje. Dovoljuje ia čistega dobička iadatae podpore v narodne ia ' obonokorietno 1NT K$%N Prva domača slovenska pivovarna G. AUER-jevih dedičev v Ljubljani, VVolfove ulice štev. 12 Ustanovljena leta 1854. priporoča slavnemu občinstu in spoštovanim gostilničarjem svoje aafar* lxbornO 4012 36 Številka telefona 210. marčno pivo v sodcihiinsteklenicah. J >i j* il*: ii dobre h Se se Sprejme k boljši rodbini na dobro hrano in stanovanje, Kje, pove apravniltvo „Slov. Naroda"*. 277—3 Hlapec k konjem dobi takoj slntbo. Glavno opravilo: pievaianie blaga sa domačo trgovino in fiiakarija. —Zaslužek: 24 kron na mesec, BtaoovsDJf, brana s prime-no pijačo in napitnino. — Prednost ima, kdor je slutil pri koDJeništvu, al> ie imel s konji opravka in ima veselje do konj. 3&2 2 Vtč se isve pri npravn Stvu „Slov. Naroda". sinu 8 pet mi se ban i in postranskimi prostori v I. nad-tropjn se 8 1 majem aH preje odda v SI« makovih ul c h št 12 za činto (oetti ) najemšftioo 1200 kn n Štampanje ne lahko (gleda vsak dan od 1—V,2 ure. 334 t dzisiejszego wiedzy _Jnajlepšzy srodek du pielegnowania ust Vi Flaszka: K.2 0DOLlagodnv (smak rozany) j K. A. fabryka wody do usr/J dl" ... Mngner, Bodenbach. C*ecn* Mnogo je oseb, zlaat dam in otrok, ki ne ljubijo jedrovitega in trajnega izvirnega okusa Odola in dajo prednost bolj voljnemu okusu. Da postrežemo tudi v tem oziru, smo se odloČili, da spravimo na trg poleg krepkega izvirnega Odola že nekaj let v stroko vn jaških krogih znani vohiejSi Odo! z imenom sse-2 Znak: Cierwohe koto na ervkiecieč* •.v. ::ijm;jiM f BR/lTd EBERLl Telefon it. 154. - 4623 8 \ Jamajko rum .Santa Elena' Jo prost vsakega umetnega aroma ali parfuma. J^udolf Pleskovič c. /rr. rudniški učitelj JY(arica Plcskovič roj. Črčefc c. k*"* rudniska učiteljica poročena. *f Jdrija, dne 30. januarja 1907. Urez vsakega posebnega obvestila. 363 Jf VREDNOSTNI DODATKI NAV5EH ZAVOJIH Glavna zalosa „Umetala": BERKHARD SCHUPIRA, Dunaj, III Z. Fr. Čuden, urar In trjouec v LJubljani samo nasproti frančiAkai -tki cerkvi.J Zlata 14 karat ura, Mfctr, bje ćetrtiuk e in nre gld. 76' —. I -^td s trojnim zlatim pokrovom gld. 9f>"— Sliki enaka, HO gr v zlatu težka h trem močnimi pokrovi, bije minute ćetrtiuke in ur.\ kaže rae««< e, t 0 naprej, nikljaste od gld. 2't 0 naprej. Častiti & ženini In neveste! Največja in najho£at* jša zaloga lepih zakonskih prstanov, uhanov s krasnimi briljanti itd. Lepe stenske ure in budilke, jako lepe, nove oblike. — Največja izbera namizne oprave, nastavkov najlepše oblike itd. iz pranega in kina srebra. Vse po na J nitjih cenah. Na zahtevo veliki cenik s koledarjem, posebej še cenik za klna^rebro zastonj U>*- b In poštnme prosto Za obilni oHisk se priporoča Fr. Čuden urar in trgovec na drobno in debelo vL|ubl|idl sami nasproti f anoiš C8'kve Oglas. Podpisano draštvo išče Izurjenega trgovca z mešanim blagom ki bi prevzel tali ^odstvo gostilne v novosezidanem .Narodnem domu, v Buzetu v IstrL 320—4 Pouud^e naj se pošiljajo na lfBu-zetsko druttvo za štednju I zajmove" V BuZOtU do konca februari* t. 1. Noben trgovec naj ne knpi za novo leto 1908 Intinu toleflarjev „ j dokler si ni ogledal moje krasne 2 a velikanske kolekcije. g e 5. M Posreč lo se mi je pridobiti 0 m edino zastopstvo za j ni. avstr. 3. 1£ delete od 288—7 "S. 5 prvih dveh | f svetov, tovarn g o ** Jd io imam vsled tega nelf najlepše S. JS in najinteresantnejše, temveč < m todl 5 nojcenejše koledarje.^ 0 Kdor si teli kolekcijo ogledati, p-m naj mi blag. po dopisnici naz •S naniti na kar iste predložim. InHTi 23 varsiTo \m naznanja, da tudi letos prevzame nakup živih poljskih jerebic in fazanov za svoje Častite Člane ter daje Da tozadevna vpračauja vsa potrebna pojasDila. V Ljubljani, dne 26. prosinca 19''7. I nodinženir Fran luisU f mm 330—2 nođinženir Fran Zužsli naznanja, da se je s svojo 33 I!tehnično pisarno preselil v Selenliurssve ulice štev. 3. i* :c- w m 9 > Ivan Bonač v Ijjuliljant. Najvišja odlika na mednarodni razstavi v Milanu 1906 (avstr. Juror). __% nervozne ___ in bolehave osebe kakor rudi otne otro/r g Iti K>epča edino le ItLEINATO VINO LEKARNARJA Piccouja v Ljubljani A PolUtrska steklenica 2 E, 4 polmrake steklenice v Lioblfanl K 7-20; za znna| s zavojem vred 1 B 7*80. 4ćHi 5 Ztinanin na o«-ita toSno. :•: titiora:-:-:-:-in ari.^feriranjf Sifanottfirno-:* 0fntmo acslo)jsft«o: D*lBci{Jman-Dunaj .KT- Lzlijatelj in odgororni urednik: Kasto Pustoslemiek. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne" 6619 R- 9999999999999974