»•v. 221. (Posamezna itevflfca S ifaiji rj » Trm, t soboto, 11. 1M7 Litn!h JCUf. L nadstr. — V* pisma •• n« ija tzhaja vsak dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Uredništvo: Ulic« Sv. FrančiSk* AsiSkeji« it do; is! naj se pošiljajo uredništvu lista. sprejemajo in rokopisi se ne Ir:ajatdi in odgovorni urednik Štefan Godina. Lastnik kOMord} H«-;s „Edinost*. — Tisk tiskarne „EdinosU", vpisane zadragt a oirejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. Franflški Aaifkega it 2Ql Telefon uredništva in uprave it«v- 11-67. N a i o t n i n a z n a S a : Za eelo leto ....... K 31*30 Za pol leta.............. . • • 16*60 xa ui mesece.....................» 7 80 «s nedeljiko ladij« a ctla teto . • • • » • . 6-10 Bi pol leča............ 1 y 1 v > Jt >- Potamean« Itavllke .Edinosti" se prodajajo po 8 vinarjev, zastarele številke po 10 vincrjev. Oglasi se rahtnajo na milimetre v Strokostl ene kolone* Cene: Oglasi trgovcev in obrtnikov.....mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ............* . . mm po 20 vin. Oglasi v tekstu lista do pet vrst ........ K 20.— vsaka nadaljna vrsta................ 2*• - Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema Inseratni oddelek .Edinosti'. NsroCnin« In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Jikijućno Im upravi .Edinosti" — Plača in toži se v Trstu. Uprava te teseratel oddelek se nahajata v ulid Sv. Prančilka Astfkega M. ML — PoStn ohranil nični račun it '41.653. UrrdiUKo ministrstvo. (Oi našega posebnega poročevalca). Dunaj, 9. avgusta. Danes vlada tu nekako pomemben mir v kombinacHati o novem uradniškem kabinetu. Pričakuje se pa. ia ta teden še ne bo nič \r te moke. Tudi se trdovratno vzdržuje govorica, da je takorekoč sklenjena stvar____o imenovan>u visokega slovenskega uradnika v novi kabinet. — Dane« šepeče:o tu le — eno jugoslovansko ime in sicer za listnico — prometnega mili .-tra, t. j. pošta, brzojav in telefon, kar bi bilo precej nedolž-no mesto v novi vladi. Ali. pravijo, za začetek j-e i to važno! Drugi zopet trde, da bi bilo imenovanje r.unistra-rojaka celo boliše nego taka listnica, kajti minister-rojak bi se mogel baviti z narodnostnimi zadevami v vseh ministrstvih in torej več koristiti naši dobri stvari in našim tako rrtn(postranskim potrebam. % Dr. Korošec je včeraj sporočil ministrskemu predsedniku le sklepe parlamentarne koenisije In ni bilo med njima nika-koga razgovora o tem, kakšno stališče bi zavzel Jugoslovanski klub nasproti uradniškemu ministrstvu. Kar pišejo o tem nekateri listi, je 1« prazna kombinacija. Negotovost v Kolu Poteklem tudi z oziram na nekako delovno večino Je baje vplivala na načrte dr. Seidierja, namerava še počakati s končno odločitvijo. — fcjia je že označena prihodnja sobota, ko bi Im-elo biti imenovano novo ministrstvo, a je dr. Sektier baje to že opustil. Lahko še — počaka! Saj srno že rekli v »Edinosti«, da se prav nič ne mudi z novim — provizorijem. Prav nobena škoda ne bo »i narole, ako si prihranijo nekoliko ek^celenc in — ministrskih pokojnin. Sklei>l Kola Polsklego v K rakovem so taki, da v ničemer ne prejudicirajo vse- Cl]hki politiki in stališču politike var- vske. — PoMaki so modri politiki in frnajo vedno radi dvoje želez v ognju; zdaj pa Jim gorita v Evropi dva ognja in v vsakem imajo j?o dve železi. (»Hlas« 8. t. m.) izbera je torej zdaj večja in se mo-^ lepo kovati na 'Iveh nakovalih, — a tu k i m '.>ža§ prija politiki zahtev, za katero ror i roditi odgovornost uradniški kabinet. aV hoče računati na polVske glasove v zbornici. Poljaki so bili vedno pravi ;:.-•' si v izkoriščanju ugodnrh trennutkov in znajo to tudi danes. Jako negotovo je stališče Ukrajincev nasproti sedanji in morebitni novi uradni-ifci vladi. — Avdiienca odposlancev U. P. /,. tukrajmskega parlamentarnega zastopstvu! 7. t. m. ob 6 zvečer pri zunanjem ministru grofu Czerninu se je gibala v mejah, ki smo jih že dovoljno označili v ii<*edfiLntfli poročilih. — Ukrajinci so zahtevali, da se osvojeno ozemlje, v Voliniji i;j guberntti Holmski ne sme pridružiti K >n g rasni Poljski. In tu so ukrajinski po-.ci ču!i na lastna ušesa to-le čudo: »Kai, ali ti kraji niso — poljski? Saj živo 1— Poljaki?!« — Pripomniti k, da ti kran ne ležč v osrednji Afriki, marveč Avstriji v najbližji bližini, a naš zunanji minister d tak odgovor zastopnikom — tega muoda. — Kar se tfče ukrajinske trpravc in ukrajinskih uradnikov v zopet Or*v< bojani vzhodni Galiciji ter jako ši-FV e sam . t; rave po navodilih osrednjega SVćta v Kijevu, je grot Czernin sprejel vs* !e na znanVe, da bo o tem razpravljal ? *jr. šaidlerjem. — Stališče U. P. Z. bo eJ- V*o od uspeha te njihove interventne. Torej negotovosti dovolj. >Hi Češkem opazujemo neko zdravo in ^tvts«-'i<: ^:!>anje. raz.i-a IJanje *n razmotri vanje o vprašanju: Kaj pravzaprav ho-*pJo * Nerodno-napredn. »Osu Dennik« Naše ljudstvo in naši poslanci, vsi ču-pro, Ja se nismo rekli zadnje besede. — reba Še povedati: Kaj pravzaprav »čemo? Ceško-sk>vaška država je kras-beseda za vzplaintela srca; toda resna » a hoče Jasen pojem. — To pa je vpra-Ali nam je država krasna dežela, e rodovitnimi livadami, gozdovi in logi, kamor nas vodi na tisoče zgodovinskih m v?o5th spominov, — ali pa nam je drfava narod, »vi. silni narod, narod s tugo in Hililonar, ki i« Izginil. Roman. Francoski gplsal Evgen Chavetta- Oni, o katerem se je tako razpravljalo, pa i-e bil v tem še čisto v bližini. Ko je namreč zaprl vrata za seboj, je obstal sredi salona, zatopljen v misli. Bil je tako aartišljeti, da ni opazil osebe, ki je prihajala proti njemu. Prebudil ga je iz teh sanj šele nežni glas, ki ga je vprašal v velik! razburjenosti: — Saj ste mi rešil očeta, kaj ne, gospod Gardie? Bila je Pavlina, ki so jo šele potem, ko se je zbuJila, obvestili o nesreči, ki je zadela ujene-ga očeta po noči, in je sedaj vsa prestrašena prihitela semkaj. Ko jo je Maurice zagledal, je hipoma pobledel, a je vendar odgovoril hitro: — Da, gospica, bodite brez skrbi, vaš oče ni v nevarnosti. muko stlačen, s tvorečo voljo k življenju in z ljubeznijo k svobodi ln proSveti?« »Union« }e objavila v odlomkih ves članek iz »Edinosti«, ki je bil pisan na naslov Cehov. Prav nič se ni ustrašila dejstva, da se drzne »Edinost« oelo bratom Če-h*m podajati celo kopo dobrih naukov in svetov. Kaflcor se vi'Ji, so — celo dobro došli. Tako se polagoma pojmi bistrijo. — Vse to pa pripomore -k razjašnjenju češkega stališča nasproti — — tej državi in njenim vladam, da ne bodo tavali v temi križem rok ter čakali rešitve, odkoder morda pride, ali pa tudi ne pride. Nemški »Natk>na!verbamf« je imel danes ob 11 dop. sejo predsedništva. Načelnik posl. Dobernig Je poročal o poteku pogajanj ininistr. predsednika s strankami, ki so se končala povsem negativno in je zdaj gotovo, da bo imenovan uradniški kabinet — Z ozirom na »državo ohranjujoči« značaj te vlade bo stal Nationalver-band tej vla'Ji nasproti na dobrohotnem, čakajočem stališču. — Posl. Dobernig je to že sporočil dr. Seidlerju. — Ob 6. zvečer se bo seja nadaljevala in raizpravljala o važnih načrtih gledč na reformo ustave. — Iz tega se vidi, da se ti gospodje vendarle lepo uče grizti kisla jabolka. Bosna in Hercegovina. Včeraj je došel na Dunaj poglavar Bosne in Hercegovine, baron Šarkotić. — Z ozirom na to, da je v »Bosnische Post« v oiru takoi potrebno ukrene. — Danes so bili Doberdobci zepet pri vodstvu taborišča, ki jih je pa zopet odgnalo z razlogom, da niorrjo imeti — dovoljenje okrajnega glavarstva. — Ko to skonču-jem, dva Doberdob ca čakata, da se potem kako ta reč uredi. Evo, kakšne težav« delajo beguncem, ko je vendar zakon jasen. Bfcgunci ne potrebujejo prav nikakega dovoljenja, marveč gredo lahko kaikor vsak drug dr-ža\ijan, kamor jih je volja. Treba bo temeljito poseči v to sršenje gnezJio! To se tudi zgodi! _____ Zvezna Griundnu perouln. AVSTRIJSKO. DUNAJ, 10. (Kor.) Uradno s© razglaša: 10. avgusta 1917. Vzhodno bojišfi^a. — Mackense-nova skupina: Severno Focsani so zvezna četa po trditi borbi in ponovnem odbitju težkih rusko - romunskih proti-un-kov prispela na severni breg Sušite. — Fronta nadvojvode Jožefa: Na obeli straneh oitoške ceste so predvčerajšnjim avstro-ogrski in nemški polki gen. polk. Rohra naskočili močno utrjene postojanke pri Heerestrau. V žilavem napadu smo vrgli včeraj sovražnika z vftin Južno imenovanega kraja. Poleg težkih krvavih izgub je Izgubil sovražnik še nad 1400 mož na ujetnikih in 30 strojnic. Tudi severovzhodno Hoida ob Romunski Bistrici so morali Rusi našim naskakujočim honve-dora prepustiti svoj© žitevo branjene postojanke. V Bukovini so bili cb Solki in jugovzhodno Černovie doseženi napredki. Protinapadi ruske pehote, ki So jo naganjali v boj kozaki, niso zamogii dovesti do izpremembe. — Armada priaca Leopolda Bav.: Pri Brodih so avstro-egrske in nemške napadne čeite privedle 200 ujetnifcav iz ruskih jarkov. Italijanska bo ji š če. — Pri Moriju na južnem Tirolskem so vdrli naši od-t-elki v sovražno črto, zasedli jarek in ujeli enega oficirja in 53 mož. Balkansko bojišče. — Neizpre-menjeao. Dogodki na morju. — V noči od 8. na 9. t. m. je okoli 25 sovražnih letal zmetalo 90 bomb na Pulo. Povzročena ni bila nikaka vojaška in le neznatna škoda v mestu. Dve osebi ste bili lahko ranjeni. Načelnik generalnega Štaba. NEMŠKO, BEROLIN, 10. (Kor.) Veliki glavni stan, 10. avgusta 1917. Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprehta: V Flandriji se je vsled menjaJoCega se razgleda izprenrrnjalo tudi bojno delovanje artilieri). -Zvečer Je v splošnem narasti o, se nadaljevala tekom noči in se razvilo danes, v zgodnjih jutranjih urah, med Ysero in Lysom v najhujši bobnajoč ogenj. Nato so se pričeli v širokih odsekih vzhodno in Jugovzhodno Vperna močni sovražni napadi. — V Artoisu je bH topovski boj na obeh stra- -— Govorite; — je rekla Pavlina, kateri Je srce v sladki bojazni pred izpovedjo ljubezni začelo živahno utripati. Toda motila se je zelo, kajti prvo vprašanje Mauricovo je bilo: — Ali ljubite svojega očeta? Pavlina je napačno razumela smisel tega vprašanja.jMisliia je, 'Ja to vprašanje pomenja zanjo nesrečo, in vsa bleda od strahu je zajecljala: — Moj oče ie mrtev!! Niste ga mogel rešiti in se mi ne upate povedati! — Ne, Pavlina. Će bi vas bila zadela kaka nesreča, bi ne mogel biti tako okruten, da bi vas zadrževal tu. Zagotavljam vam ponovno, da za vašega očeta ni več nevarnosti. — Kaj pa vendar potem pomeni to vprašanje? — je vprašala gospodična Briche-tova Še vedno vsa preplašena. — Ko sem vas prosil, da mi odgovorite na moia voralania. sem rekel izrecno: neh Lensa in južno Scarpe zelo živahen. Zvečer so napadli Angleži oi ceste Mon-eny—Pelves do ceste Arras—Cambrai v gostih masah. Naš uničujoči ogenj je udarjal opustoševalno v njihove zbirahie pro-siere. Napadajoči valovi so doživeli v obrambnem ognju in v boju iz bližine z našimi hrabrimi po?ki najtežje izgube in so bili povsod odbiti. Severno St. Quen-tlna so badenski bataljoni iztrgali Francozom par črt Jarkov v širini 1200 metrov. Protinapadi sovražnika so se Izjalovili; nad 150 ujetnikov je ostalo v naših rokah. — Armada nemškega cesarieviča: Med Soissonsom in Relmsom v zapadni Šam-panji in na obeh bregovih Moze ie dose-del ogenj od časa do časa znatno silo. Francoski izvldni oddelki, ki so na cesti Laon—Soissons vdrli v naše jarke, so bžli pregnani s protisunkom. Vzhodno Mc*:e so bazenske napadne čete severno Vache-rauvllla vdrle v francosko postojanko ln privedle nazaj več ujetnikov. — Poročnik Gontermann je sestrelil dva privezna balona. Vzhodno bojišče. — Fronta princa Leopolda Bav.: Oživljeno bojno delovanje pri Dvinsku, južno Smorgona in pri Brodih. Tu Je prinesla akcija nemških in avstrijskih čet nad 200 ujetnikov. — Skupina nadvojvode Jožefa: Jugovzhodno Cernovic so se vršili trdovratni boji. Naše čete so na več točkah vdrle v mejno postojanko Rusov. Tudi v nižini Sereta in ob Solki so bili po odbitju sovražnih protisunkov do3eženi napredki. Med dolinama Trotusa in Putne so zvezne čete kljub žilavemu odporu Romunov zavzele z naskokom več višinskih postojank. V obeh zadnjih dneh je bilo v oitoškem odseku napravljenih natf 1400 ujetnikov in uplenjenih 30 strojnic. — Mackensenova armada: Na obeh straneh proge Focsani— Adjudulnou so nemške divizije na široki fronti izsilile prehod čez Susito. Nasprotniki so poizkušali s srditimi protlsunki in z zastavitvijo močnih mas zadržati naše prodiranje. Vs| njihovi proti fronti in v boke izvršeni napadi so se izjalovili ob zelo težkih izgubah. Macedonska fronta. — Nič po-Sebnega. ^ BEROLIN, 10. (Kor.) Veliki glavni stan, 10. avgusta 1917, zvečer. Danes zjutraj v Flandriji med progo Vpern—Roulers in Hollebekom izvršeni močni napadi Angležev so s© izjalovili. — V dolini Casinu in Oitoza v zapadni Mol-davi uspešno prodiranje naših čet. Prvi generalni ivva rti r moj sten pl. Ludendorft BOLGARSKO. SOFIJA, 9. (Kor.) Generalni štab poroča: Macedonska fronta: Na raznih točkah fronte zmeren topovski ogenj, ki je bil na ob^i bregovih Vardarja nekoliko živahnejši. Med jezeri je nemški poizvedovalni oddelek vdrl v sovražne jarke in ujel več Rusov. Na deSnm bregu Vardarja je ed-sn naših oddelkov ujel več Grkov, med njimi enega oficirja. — Romunska fronta; Pri Isaeeji posamični topovski streli. POLOŽAJ NA BOJIŠČIH. ^ DUNAJ, 10. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Bojev severno Focsa-niia se udeležujejo od 6. t. m. tudi avstro-ogrske čete. Tako so včeraj avstro-ogrske čete srečno odbile krepke sunke v bok napadnih skupin. Dosegli smo v trdem boiu cesto S. T. Tisita — Baltaretu. Hrabri honvedi so z naskokom vzeli važne postojanke južno ojtoske ceste ter so jih obdržali vkljub večkratnim protinapadom. Ob 6 pop. so honvedi ponovno napadli ter so predrli sovražne postojanke. Ravno-tako so honvedi osvojili višino Mazanaiu vzhodno HofJe. V dolini Moldave je sovražen odpor postal nekoliko trdovraten; tudi pred mestom Seretom in Prutom je sovražnik s srditimi protinapadi skušal opočasniti naše prodiranje. Tako je v smeri na vas Prevorokie napadel osemkrat. Pri napadih je ruska konjenica poganjala pehoto naprej. Pri Bro»Jeh se je neki skupini napadnih čet posrečilo, da je dovedla 8 častnikov in 205 mož na ujetnikih ter 8 strojnic in eno minovko na plenu. naj bi se vam moja vprašanja zdela še tako čudna, — je odgovoril Maurice. — Ljubim svojega očeta, — je odgovorila Pavlina, zroč mu naravnost v obraz. Maurice pa je tudi s svoje strani s sVo-jim poizve d uročim pogledom skušal prodreti vse v srce mlade deklice. — Da, — je nadaljeval, — odkritosrčna ste; ali hočete, da skupno poiščeva vzrok zadrege, ki ste jo pokazala v svojem odgovoru? — Potemtakem ugibata moje misli/ — je dejala Pavlina zopet v zadregi. — C i tam vam v očeh, ki so tako jasne, da ne morejo zatajiti ničesar. Da, vi ljubite in spoštujete svojega očeta, toda odkar se je povrnil, se je izvršila v vaši notranjosti neka i^prememba, za katero si ne morete najti vzroka; ali ni tako? Pavlina Je. stala še vedno vsa zbegana pred Mauricom, gledajoč ga z izrazom največjega začudenja. (Daiie.) Dobri so izgledi letine v osvobojenih ozemljih Bukovine. Umikajoči se Rusi so pač napravili škodo glede živine ter razdrli mostove, kolodvore in posamezne kraje, vendar opustošenje nikakor ni splošno. Cernovice so hvala spremim oT-reeibam vodstva, ki so prisilile Ruse, da so se umaknili proti jugovzhodu, trpele le malo. Obisk Njegovega Veličanstva v Cernovicah tri dni po vkorakanju avstro-ogrskih čet je vzbudil v mnogoježičnem prebivalstvu odkritosrčno hvaležnost, ki se je izražala v navdušenean sprejemu Njegovega Veličanstva. Cesarju zvesto prebivalstvo je vkljub zagrozitvi težkih kazni za gospodstva Rusov skrivalo zelo veliko število iz vojnega ujetništva ube-glih avstro-ogrskih častnikov in vojakov, ki so hneli na ta način srečo, da so mogli pozdraviti svojega Najvišjega vojnega gospoda pri njegovcan vhodu v Cernovice. Na soški fronti so naša pomorska letala otmetala z bombami sovražna taborišča v dolini Vallone ter vojaške naprave v Tržiču. V dolini Adiže nam je podjetje neke napadne skupine doneslo enega časi-niškega aspiranta in 53 mož. BEROLIN, 10. (Kor.) Wolffov urad poroča: V Flandriji so bili na boinem torišču 31. julija vzhodno in jugovzhodno Yperna 10. t. m. izvršeni novi močni angleški napadi. Samo del za napad pripravljenih angleških mas je mogel preiti v na»pad. ker se je nemški uničevalni ogenj na angleška zbiranja pravočasno pred naskokom zastavil z uničujočim učinkom. Kar je prodrlo iz angleških jarkov, je razpadlo v zapornem ali obrambnem ognju ali pa je bilo ob najtežjih izgubah odbito v boju moža proti možu. Napadene postojanke so brez izjeme ostale v nemški posesti. — Na vzhodu so Rusi 9. t. m. v prostoru mevfe Prutom in Sučavo napenjali vse sile, da bi z brezobzirnim zastavljanjem v hitrici dovedenih moči zopet vrgli zaveznike. Toda vsi njihovi napori so ostali brezuspešni. Z veliko hrabrostjo izvrševai protinapadi so bili vsi odbiti ob visokih sovražnih izgubah. Einako usdo so imeli ruski protinapadi na obeh straneh Moldave in ob Bistrici. Po premaganju žila-Severno gore Cleja ter zapadno steklar-vega odpora zavezniki prodirajo dalie. na, severno doline Casinu, je'biio sovražniku iztrganih več višinskih postojank. Sovražni sunki na severnem bregu Oitoza so bili zavrnjeni. V prostoru Focsani ja je bil pod mogočnim sunkom na&ih čet prekoračen odsek Sušite na obeh straneh iz Focsanija proti severu vodeče ceste. Vsi poizkusi nasprotnikov, da bi si s šte-vilrimi, izredno srditimi protinapadi, ki so jih deloma petnajst valofv gl-oboko poganjali pred neanške strojne puške, zopet osvojili izgubljene postojanke, so se izja-Joviii ob nenavadno visokih sovražnih izgubah. Celi naskočni valovi so obležali v našem ognju. DOGODKI NA MORJU. BEROLIN, 10. (Kor.) Woliiov urad poroča: V Rokavskem prelivu in v Severnem morju so naši podvodniki potopili zopet 4 parnike in 2 jadrnici, med njimi angleški parnik »Gtenstrad < s činom, koruzo in drugim blagom na krovu; dalje dva oborožena in globoko otovorjena blagovna parnika. Blago ostalih ladij je obstojalo iz razstrelilnih snovi, lesa, bencina, bencola, olja in kave. STOCKMOLM, 9. (Kor.) Nemški parnik »Friedrkh Karro«, ki Je plul včeraj iz Ro-stoka v severni smeri, ie bil znotraj izliva Skeleftea Etfa potopljen. Dejanje pomeni težko kršenje švedske nevtralnosti. Po izpovedi mornarjev je bila torpedirana Iacija 800 m znotraj švedskega vodovja. Tuji podvodnik se je po dejanju sicer dvignil na vodo, vendar pa ni imel nobenega znamenja. Razburjeni romunski kralj. CURI H, 9. (Kor.) Glasom »Corriero della Sera« je romunski kraij v brzojavki predsedniku Pomcareju javno izrazil svojo nejevoljo radi slabega položaja, v katerem se nahajajo romunske čete in sicer ne po lastni krivdi._ Booar Law o nevarnosti sedanjega položaja. MADRID, 8. (Kor.) Glasoan lista »lin-parcial« je Izjavil Bonar Law v s;>r>,nji zbornici: Nahajamo se danes v nevarni krizi. Ruski dogodki so prinesli veliko iz-premembo položaja. Vsi na boju udeleženi narodi se opotekajo pod udarci. Angleško delavstvo in stockholmska konferenca. ROTTERDAM, 10. (Kor.) »Nieuve Rot-terdamsehe Courant« poroča iz Londona z dne 9. t. m.: Izvrševalni odbor delavske stranke je z večino treh glasov vztrajal pri svojem sklepu z dne 26. julija, da priporoča »stranki, da odpošlje delegate v Stockholm. Ameriška vlada proti stockhofansfcl konferenci. BERN, 10. (Kor.) »Matin« poroča New YorVn • Lanshig je socijalističnemu voditelju HillguLstu odrekel potne liste za potovanje v Stockholm. Siran H. .tuiNUM" stev. zzi. V Trstu, dnt li. ai^iisia 1317. Ver si: a svoboda v Rusiji. PETROGRAD, 9. (Kor.) Petrograjsfca brzojavna agencija poroča: Provizorična vlada je prizaala neodvisnost j^eorgijske cerkve. Avstrijski socijalni demokrat dr. Oton Ba.sicr izpuščen iz ruskega vojnesa ujetništva. LUGANO, 9. (Kor.) »Messa^gero« poroča iz Petro&rada: Znani avstrijski socijalist Oton Bauer, ki je bil vojni ujetnik, je bil na prošnjo izvrševalnega odbora delavskega in vojaškega sveta osvobojen ter je dospel v Petrograd, kjer ga je Mar-tov predstavil članom odbora ter sta ga pozdravila tudi ministra Skobelev in Će-reteli. j_ Položaj na Španskem. BERN. 9. (Kor.) Lyonski listi poročajo iz Madrria: Ministrski svet je sklenil, da uvede zopet cenzuro za Časopisje. MADRID, 8. (Kor.) Ministrski svet se Je sestal danes dopoldne k seji. Kabinet bo v noti, ki bo pojasnila stališče vlade in železniških na sta vi iencev, zvrnil vso odgovornost za škodo, ki bi bila povzročena Španski, na stavkujoče. Venizelos za diktaturo. ATENE. 9. (Agence Havas. — Kor.) V neki seji zbornice je imel Venizelos govor, v katerem je obsodil mahinacije, ki so dovedle do sedanjega položaja. OJJo-čen da >e. da jK*seže po izvanrednih odredbah ter eventualno uvede tirdi diktaturo. da pobije vse odredbe, ki bi mogle netiti njegovo delo. Končaj je z izjavo, da si ie gotov, da ima za sabo veliko večino naroda._ Politična preganjamo v Dslmscfjl. Govor poslanca Jurila Biankiuija v Seji zbornice po^ancev dne 15. julija 1917. V trdnlavah. — V Aradu In v Mamuli. — Med francoskim streljanjem. Gospoda moja! Usoda tistih, ki so pripadli v Maribor, je v resnici grozna, ali še pozneje so bile muke tistih, ki so biii z-i rti v trdnjavah, posebno v Aradu. kjer je polnilo 3,400 internirancev iz Bosne (Čujte! Cujte! — Viharni mejklici), in v u t rJ bali pri Kotoru. Da bom čim krajši, hočem omeniti le enega groznega slučaja iz utrdbe Mainula. Maiiiiila, t< jc mala utrdba — takoime-n.ivana r> imenu hrvatskega generala ka v Dalmaciji — na ,hodu v zaliv Kotorski. K- ie irauosko vojno bredovje bornih 1 B K r-!:o, so našim jetniki v Mat; u!'. niel katerimi se je r.aha-!i rc\a ^ spa. zvezali roke in no-r .t jih prisil-ii, da so legli na trebuh fv Vojaki so naperili proti njim bo- ; :i i i.. i zgrozili. da ta-koj usireJe vsa-k . '.'< se umaknil, ali kako besedo fz - . . (* jjklici). ) mi francosko streljanje dolgo ■ !■'( i. dr. Krek: Eno uro!) Da. o eno t rou Mamula jc ostala ceia in : uri takih smrtnih muk so se li J -j.c ganiti, ne da bi bili / it ilMiCljl'!ll. i .-t. "tcvc muke in trpljenja. — \ sranio-a za državo. . .i \e ko besnilo te vojne Jl .... L .,r posiavilo na glavo, pak |e . , i in o talcih popolnoma za- o!\. "i . ' ,*r tii ka\o internacijonalno ;.• ka- pravni rod v ohce, je poznali . n l ri. ,ia ia odredba o talcih samo proti • . :i:u\ s< vražnili držav ua podlagi r^iorzik. N , Kaj st je C godilo v Dalmaciji, a !:• v 15 ini? D»>g./dik) se je. česar se ni ; .Jar Cui.: in kar se ni nikdar dogodilo bi!! I u s t t • T državljani določeni za tal-i>b oboroženi strani, za opremljanje vo-ili transportov, ali za druge vojaško siu. be, tur da se jc tem talcem grozilo,da v jih je zasrainovalo in dejanski napadalo, in da jih na dolgo, mescce in me-držali v smrtnih mukah. (Viharni mejklici.) Določanje talcev se je navadno izvršilo potom javnih plakatov, v katerih se jim je grozilo z ustreljenjem! (Poslanec dr. S:r»oJ!uka: Tu je bil tudi tovariš Vuko-tic!) 2alibog! Ža- mi je. da nimam pri sebi enega teh plakatov. Talce so, vedno pod močnim spremstvom. vozili ; kolo na parobrodHi. /elez-ni;.\ih prc>gah, v vlakih; nameščali so jih pri tunelih po dnevu in po noči ter vodili « a p - t: ie pred dohajanjem vlakov. Dogodilo sc je tudi to, da so orožniki po nekaterih vaseh Dalmacije, ko so šli na obhode. jemali seboj talce brez ozira na daljavo, na vreme. na nočni čas itd. (Cujte! Cujte!). Res je težko verjeti, da se more v XX. stoletju dogoditi kaj takesa. Dvomimo, da se jc dogajalo kaj takega v sreJ-njem veku. Polagoma je bila odpravljena služba talcev v Dalmaciji, ali niso jih pustili na svobo.o, ampak zaprli ali internirali. V neki osamljeni stražamici utrdbe Mamula so bili n. pr. štirje talci nekoliko mesecev, nepretrgoma dan in noč, držani pri rekem skladišču municije (Mejklici); in to so bili neki stari kapitan Uoyda, oče petero otrov:, neki tuberkulozni učenec, neki drvar in neki kmet. Jako interesantno b: bMo doznati, kako državna oblast opravičuje te javne zločine, storjene proti lastnim državljanom. Ali. mi tu nagia^auio, da se iej nikdar in nikakor ne posrcej, da bi se opravičila; ter da zapiranja, postavljanja talcc\ in včšal, na kateriii ie tudi več očetov rodbin v Dabnacij končalo svoje življenje (Cujte! Cu>te!), ostane vr večno sramoto te države. (Živo pritrjevanje.) Konfinlran! in internirani. — Njihovo obupno stanje. — Na stotine rodbin pogubljenih. — Dalmacija trpi in molči, ali ne pozablja. Se bolj, gospoda moja, raz jar j a postopanje oblasti, če se pomisli, da ta pobesnela preganjanja v Dalmaciji niti po treh letih niso prenehala, da-si sinovi te dežele ua bojišču in v zaledju vzorno vrše sveje državljanske dolžnosti napram državi. Na stotine in stotine tistih, ki so bili Izpuščeni iz ječe in proglašeni svobodnim — in drugih Ijudij, proti katerim se ni mogla vložili niti ena sodna obtožba — so bili konfinirani (Čujte!) ali internirani po raznih severnih deželah, in od ieli iti nogi še do danes niso povrnjeni svojim rodbinam! (Živi mejklici). Je profesorjev, novinarjev, delavcev, očetov rodbin, ki še danes ječe po raznih malih krajih Avstrije in ki v strahu mislijo na prihodnjo zimo. Tu imam neko pismo (govornik je kaže), ki sem je včeraj prejel od nekega dalmatinskega delavca, interniranega v Sit-zendortu pri Oberhollabrurmu. Ta človek opisuje muke, ki jih trpi vsled gladu in bede, zlostavljanja; pa tudi vsled udarcev, ki jih prejema, ako se-v'.rzne pritožiti se. (Klic: Cujte! Cujte! — Mejklici). Tu je pismo. Ali, ob čitanju zaključka tega pisma, gospoda moja, se lasje ježe. Delavec pravi v svojem in v imenu svojih tovarišev: »Zastavite, gospod poslanec, ves 3voj vpliv, da nas puste na svobodo ali naj nas postreljaio!« (Klici: Cujte! Cujte! — Živahni mejklici). Ne vem, komu naj bi izročil to pismo kot dokument barbarstva. (Glasovi: Ministrom!) Dobro, ministrom. Tiste pretresljive besede, gospoda moja, ne potrebujejo nrkakega tolmačenja. (Odobravanje). Visoka zborrtica! Jaz mislim, da bi si bilo težko izmisliti nerazsodneje in škod! ji veje odredbe, nego so bila fconfini-ranja in interniranja. Kaj se doseza s takimi odredbami? Da sc iz lojalnih in dobromislečih državljanov ustvarjajo sovražniki države. (Klici: Jako dobro! Tako je!), ker se naravnost sili človeka, da mrzi to tiransko državno oblast, ki nima srca in ki ga upropašča moralno, fizično Ln financijelno. (Klici: Bravo! Bravo!) Materijalne škode, ki so jih interniranja in konfiniranja provzročila Dalmaciji, se morejo računati na milijone. (Cujte!) Na stotine rodbin, veliko število imovitih proiesijonistov, trgovcev, dobrostojeeih obrtnikov, varčnih kmetov, nadebudnih učencev, profesorjev in učiteljev je popolnoma upropaščenHi. Ljudje, ki so dajali deželi pludonosnega dela, so postali za-se in za deželo samo pasivni (Mejklici.) ravno v -krititni dobi, v kaieii se Dalmacifa nahaja danes, ko najbolj treba inteligenčne in delavne moči. Gospoda moja! Ne delajte si nrkakih iluzij glede Dalmacije! Ona trpi in molči, ali ne pozablja krivice, ki se jej delajo. Dalmacija ne pozabi nikoli onc&a, kar jc pretrpela v teh treh vojnih letih, in kar še danes trpi od strani tistih krogov, ki so pukl.jani, da bi ščitili to onesrečeno deželo in nje narod. (Zvršctek pride.) Rasne p^if^a vesti. Avstrijski Poljaki dobivajo sedaj grenke lekcije, kako zgrešene poti je hodila i do nedavna njihova politika na iK>lju i skupne notranje avstrijske politike. Sedaj i jim mora biti jasno, kam bi jih moralo 1 končno dovesti postopanje, ki jih je vedno |— tudi v časih nujhujšega in najkritičnej-' še^a nemškoHberalnega pritiska — od' a-Ijevalo od ostalih avstrijskih Slovanov. Menili so, da je to zdrav poljski egoizem, ako so zvesti in zanesljivi kantor.isti vsakega, četudi izrazno protislovanskega zi-stema. Sedaj pa dobivajo, lekcije, ki jih ■jim dajejo — Nemci. Lekcije, ki jim kažejo, da jim Nemci nikdar niso bili za-! vezniki, mar več zviti in za vratni raču-• nar ji. ki so v svoje namene izrabljali poljsko zavezništvo. PreJ par dnevi smo po-Ivedali, kako je >Neue Freie Presse«, dokler jc misl;!a,«da bodo Poliaki tudi na- »Poslanska zbornica sc snfcJe zar>et sredi ga poklica po vojni. Mnr~ ■ takih Hflffil Rtffe ° VCtl- avgusta in jej bo odločiti, kaj je storiti J ki imajo veselje in ljubezen do usja* f Plim. II leta_ proti presezanjem gosposke 22bornice. Po- risanja, slikanja, knjigovodstva učav-ložaj stvari Je povsem jasen. Skozi tri ničarskega risanja itd. Za dosego tega leta je slab in vsikdar odrekajoč uradniški človekoljubnega cilja pa mamka v sana- io p: in teli' 0 in vojaški absolutizem v zaledju pod pre-tezami. katerih ničnost je dokazalo šest-tedensko zasedanje zbornice, preprečal soviadanje ljii\tetva. Sedaj, ko je ustavnost postala tudi vprašanje vnanje politike, so iste sile, ki so skozi tri leta mogle voditi zlo gospodarstvo brez primere, pod zaščito gosposke zbornice organizirale svoj odpor proti samodok>čbi, ki nam jo daje ustava. Vsi so na delu. Politikujoči generali, bahati grofje, ki v zaledju otepajo s sabHo, in pa ekšcelence, potisnjene v stran. Ne morejo pa nikogar več varati. Tud! z ustavi prijaznim besedičenjem ne, četudi je znal g. pL Czedik tako lepe stvari govoriti o borbi proti Stiirgkhu. Oglasili so se proti Stiirgkhu, ker je tudi njih Izključil od sovlajdainja. Kar so hoteli tedaj in hočejo tudi sedaj, je: gospodstvo, da bi imeli vajeti v rokah. Nadejamo se, da to izpozna tudi poslanska zbornica.^ — »Rundschau« pripominja, da so te besede sicer zelo ojstre, ali, treba jim je pritrditi. Pripomniti bi bilo, <&i gosposka zbornica s to zgrešeno politiko — ne razumevajoč duha časa — samomorilsko izpod kopava po Jage, ki so se itak že -preživele, a na katerih sloni ravno ona — gosposka zbornica!! Saj jo že mnogi smatrajo za nepotrebno. Gosposka zbornica sedi med dvema stoloma. Demokratizacija se ne da več usicviti, tudi ne po ekscelenci visokofev-dalnega gospoda Pattaia. Socijalne reforme žele od spodaj in jih pospešujejo od zgoraj. K'-'or se temu zoperstavlja, bo zmlti med dvema mlinskima kamnoma. Gosposka zbornica — zapomni si! Domaie vesti. istrski vinogradniki — pazite! Kompetentne oblasti ne nainerujejo letos odrediti rekvizicije vina v Istri, kakor se je to godilo v zadnjih letih. Letos se namerava urediti samo promet z vinom z največim obzirom na interese vinogradnikov pri določanju maksimalnih cen. Svetuje se torej vinogradnikom, naj ne hite s proda-feniem grozila in vina, ampak naj čakajo na tozadevne odredbe, ki jih razglasi dblast. — Deželna upravna komisija. Evakuiranci v Ziersdorfu. Evakuirane i iz Istre v Ziersdorfu imajo svojo šolo, na kateri so te dni slovesno zaključili šolsko leto. Tem povodom je imel veleč. gosp. Nikolić nagovor, v katerem je rekel: »Tu vas vidim, drafii otroci, v velikem številu. A. kje so ostali naši bratje, znanci in prijatelji. Pokosila jih je v Gmiiiuiu smrtna kosa. Bil sem priča vaše muke in vašega trpljenja; videl sem na svoje oči in izkusil kakor vi. Dvatisoč sem jih sam pokopal dalje opravljali prejšnjo službo, post a v-! Ijala Poljake drugim slovanskim narodom v Avstriji v zgled modrosti in previ'Jno-! sti, in kako J T Ji je malo dni potem, ko je začutila iz Galicije drug veter, denuncirala kot — podaiače entente, ln, kakor da ta lekcija se ni dovolj jasna, jih isti dunajski list sedaj obsiplje z očitanji, ki so zopet podobna denuncijaciji kakor jajce jajcu, češ, da spričo osvobojenja njihove dežele ostajajo hladni, in da, mesto da bi slavili zmage v vzhodni Galiciji, k J.ajo ped vtisom demonstracij v Krako-vu opozicijOoalne zaključke! PredseJciik \Vilson da jim je milostno d omahnil z roko...! — Ali niso to dovolj očitne de-I nuncijacije, po katerih morejo naši Poljaki presojati pravo narav politike, ki so j; cvj le predolgo služili v slabo razume-va3:em oportunizmu. Grenko lekcijo so dobili Poljaki, ali mi jo bomo blagoslavljali, če bo koristila »Neue F. Presse« meni sicer, da Poljaki nimajo ničesar pričakovati od entente in da njih mesto je pri osrednjih vlastih. Prav! Mi pa vprašamo: mari ne ostanejo Poljaki državljani ene osrednjih vlasti tudi potem, ko»bodo slušali glas narave in krvnih bratov, da Bohovo mesto je na strani avstrijskih Slovanov?! Ti jih ne bodo zavratno izkoriščali in tudi ne — denuncirali, da so po-dajači sovražnikov -države! Gosposka in poslanska zbornica. Poslanska zbornica je v svojem zadnjem zasedanju sklenila vrsto zelo leoristnih zakonov: davek na vojne dobičke, oskrbo beguncev, poroio, vojaško sodstvo itd. Gosposka zbornica je pa debla neprestane težave in izzivala konflikte mea obe-ma zbornicama. »Der Abenu« obsoja to 1 i'ustosanit gosposke zborn:ct take - ie; navzoči so jokali ob teh besedah.) Veleučena gospoda 1 Povrnite mi narod v do-mrvi.no, kjer pozabi pretrpljene muke. — Da. umov, domov jih vrnite, da bo vsaj to malo preostalih videlo svoje milo ognjišče.« Nadaljevaje svoj govor, se je g. Nikolić spominjal dra. Latfnje, kako dela za narod svoj — da mu moramo biti hvaležni do groba! Sličica — ki mnogo pove. Naš dunajski poročevalec nam piše: Ob nedeljah pope dne je pošta v parlamentu zaprta. Zato sem moral v nedeljo neiiii običaj-no ekspresno pismo na glavno pošto. Iz »eletatri-čne« sem zlezel pri Ferdinandovem mostu in krenil proti pošti. — Zagledal sem starčka v nekaki uniformi, ki je držal tudi večje »ekspresno« p srno v rokah. »Ali moram iti tod '-o glav ne pošte ?« poprašam ga. »Da tod; tudi jaz grem tja, vsak dan nosim tja pisma. Aii hočete, da vzamem tu v i Vaše? Pogiejte uiiiiormo, sluga sem te____družbe; že 45 let zvesto služim. Ne bojte se, da pisma ne bi oddal! In pa veste, jaz Sei- tudi — Ceh, ki ljubi svoj narod.* — To je menil reči starček kakemu — Nvincu. dandanes, na Dunaju! — i ukoj sva jo udarila pa čeSko, pa pismo sem mu vročil. Hitro je preletel z očmi: vlueduištvo »EMžnosU — Trst«, — in pa običajni tisek »Abgeor'Jnetenhaus« na ovitku. In z nekakim zaupanjem hi s tresočo roko je zgrabil mojo desnico in sko^ ro zaječal: »Pane, mily pane — aH sme-;io pričakovati srečnejših časov za našo jbogo domovino?!« In pričakovale moj rjgovor, je srpo zrl v me, a iz oči mu je kanila debela solza____ Tudi meni ie ta /rizor ovlažil oči in ghijen sem skušal vzbuditi nado o lepši bodočnosti v tej :ako iskreno rodoljubni du5I. — Ali naj tak •larod po' lože tujčevi peti? Nikdar! Prodajalne aprov. komisije so imele v i esecu juliju K 1,240.132'22 prejemkov. »Mir hočemo«. Praški Hsti poročajo: Pred praškim divizijskim sodiščem je 262 ZDRAVNIK M. Dr. Kol PmM stanuje v Trstu, ul. Giulfa 76 III. n. (zraven Drcheijeve pivovarne) ln ordinira v ulici Carintia 39, L od 3 do 4 pop. ra notranje, nervozne In otroSk« bolesni (blizu cerkve sv. Antona novega.) DAROVI. Za »Vojaški dan« so došli povodom 17. v Gmundu. Da. veleučena gospoda: na- Avgusta naslednji darovi: Časa di Rispar-rc'J, ta moj narod je grozno trpeJ! (Vsi mj0 Triestina in C. Castjglioni po K 500; tržaška podružnica Splošne depozftne banke K 300; dr. Amold pl. Trigyessy in baronica Enia Lutteroth po K 100; sinovi Jakoba Brimnerja K 50; d-elni&ka družba za izrabo vodnih sil v Dalmaciji K 25; R*o-zallja Lichtenteiger K 20; FrieJd-lžinder & C. K 10. Trst, Via Cassa 41 Rispsrralo 5 (Lastno poslopja) K*p!tsl In rezerva X 13,303.000.— FILIJALKE: Dunaj Tegethjfsticsse 7-9. Dubrovnik, Kotor, Ljubljana, Metković, Opatija Split, Šiocnik, Zada-. VLOOE NA KNJIŽICE 3 v 0 i 2 O ~ od dneva vloge do dneva vzdiga. Kentai davek plačuje banka svojega Obrestovanje vlog ca tekočem in žiroračunu po dogovoru. - AkreJettci. čeki in nakaznice na vaa tu-in inozemska triifcoa. KUPUJE IN PRODAJA: vrednostne papirje, to. \c. obli/racije, zastavna pi-ma. prijorftete, delnice, srečke itd — VALUTEIN DEVIZE. PREDUJMI na vrednostne papirje ln bla^o ležeče v javnih skladiščih. SAFE DEPOSTTS PH0ME8E.--Prodaja srečk razredne lote rije. Zavarovanje vsakovrstnih papirjev proti kurzni izgnbt, revizija £reb»nja srečk i. t. d. brezplačno. Stavbni kredit, rembours krediti. Borzna naročila. — Inkaso. MENJALNICA.---E9KOMT MENIC. Telefoni; 1463, 1793 in 2676. Uradna ura: 9 da 1 popoldne. Brzojavi: JADKANbKA :: MALI OGLASI:: □□ □c □□ *e računajo po 4 atot. besedo. -kastno tiskane besede se raču- najo enkrat — Najmanjša • ■ pristojbina aaaša 40 »totink. .jLJLJJ t □□ Edino 7večer dobro*mlečno kavo h<* dobi pri Kupienk nI. Bosco 10. Odprto od 5 zjutraj do 10 1270 žaKUe vsake vrsto krpuje Jakob Margon. Via hoiitario21 (pri mostni boluišnioi) 1268 Kupujem Margon. eode vinska, petrolejeve, oljeve v vsaki množini Ulica Solitario 21, 1-71 štiri kole » za manjši vozv nova ali stara. Naslov: To- ak rna 1'odboj S"V. Ivan spodnji 508. Largho-Bo^chetto. 3033 Kdor ima naprodaj ZEMLJIŠČA v Trstu ali v okolici naj pošlje svoj« natantne ps-smane ponudbe na Ins. odcl. ^ Edinosti pod „ZemEjlšta". ^ KONJAIl iz vina lastnega pridelka, destiliran, prn znan v slučajih starostne šibkosti in želodčnih bolezni že od stoletij kot življenje podaljšajoče krepilno sredstvo. Razpošiljam 4 polliterske steklenice 12 let starega, pošttiine prosto za K 48.—. 4 polliterske triletnega, čudovito ublažujoče sredstvu proti trganju K 40.—. 2 litra tropinovea K 32.—. 3ENEDIKT HSRTL, velttpcsosinik graščina Golice pri Konjicah, Štajersko. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Cermšk v Trstu, ul. Poste vecchia 12, vogal ulice delle Poste. Izdiranje zobov brez boletlne. m Plombiranje, s-s UMETNI ZOBJE GLEDALIŠČE V ponadeljek 13. in VELIKA raxd«lj«na Najvadi kinematografi^il POZIV. Buduči radi nedovoljnog odaziva članov^ u »mlslu § 18 zadružnih j ravila nije se mogla obdržati redovita glavna skupština nazvana na 10 kolovoza t. g. stoga se ovime sazivlje ponovna redovita glavna skupština Hrvatske Centralne štedionice r. s. s. o. j. u Trstu za dan 1* ?:dovoza L fl. U 10 sati prije podne s koja će se obdrtavati u zavodskim prostorijama Piazza della Borsa 3 uz slijedeći DNEVNI RED: 1. Izbor dvaju Članova za ovjerovljenje zapisnika glavne skupltine. Z Izvještaj upravnog i nadzornog odbora. 3. Izviješče sudbenog revizora od 16. 3. L g. 4. Odobrenje godiiajih račuta 1014, 1915 i 1916 god. te poželenje razrijeinioe upravnom i nadzornom odboru. 5. Izbor upravnog vijeća i nadzornog odbora. 6. Eventualna. NB Na ovc| ponovno sazvanoj redovitoj glavnoj tkupitinu moži će se zaključivati na temelju § 18 zadružnog pravilnika bez obzira na broj prisutnih ili zastupanih družinara. TRST, 10 Kolovoza 1917. Hrvatska Centralna Štedionica registrovana zadruga m ograničenim Jamčenjem u Trstu.