P'.«tnina plačana v gmtoiML
Cena 25.— lip
■pedlz. In abb. post. I. gr.
DEMOKRACIJA
Uredništvo: Trst. ul. Machiavelli 22-11. - tel. 3-62-75 Uprava: Trst, ulica S. Anastasio 1-c - tel. 2-30-J« Goriško uredništvo: Gorica, Riva Piazzutta št. II. CENA: posamezna številka L 25. — Naročnina: mesečno L 100, letno L 1.200. — Za inozemstvo: mesečno L 170, letno L 2.000. — Poštni čekoval računi: Trst štev. 11-7223, Gorica štev. 9-18127
Leto IX. - Štev. 29
Trst » Gorica 22. julija 1955
Izhaja vsak petek
DESET LET
med Izhodom in Zahodom
Sedaj, ko je že v polnem teku ženevska konferenca, na kateri so se sestali zastopniki štirih velesil, ki so zmagovito vodile in končalo drugo svetovno vojno, je zelo poučen pogled na glavna znamenja, mimo katerih se je v zadnjih desetih letih vila pot njihovih medsebojnih odnosov. Ce pravilne vrednotimo in upoštevamo ta dosedanja nihanja, zavijanja in oddaljevanja, bomo tudi slvarneje doumevali sedanjost.
V triumfalnem poletju 1945 je bilo na Zahodu polno dobro volje do Sovjetske zveze. Zahodne sile niso bile tenkovestne. Ni jih motilo zapostavljanje britanskih mornarjev, ki so med vojno, skozi tisoč nevarnosti, vozili pomoč v, Murmansk, niso izvajale posledic iz sovjetske trmoglavosti, s katero so le-ti odrekali vsako javno, priznanje za pomeč, ki so jo dobili po zakonu o »najemih in posc\jili'h«, šle so preko sovjetskega neusmiljenega žrtvovanja poljskih patriotov ob priliki varšavske vstaje; niso hotele slišati o Katynu, pozabile so na Molotov - Ribbentropov pakt.
V tem duhu je potekla julija 1945 konferenca v Potsdamu, na kateri so se sestali predsedniki štirih vlad. Spi-ejeli so sklepe, ki so predpostavljali, da bodo v idiličnem soglasju upravljali Evropo in svet, posebno pa razdeljeno Nemčijo. Niso si mislili, da se bodo njihovi nasledniki zopet videli šele čez deset let. Gradili so na nasprotujočih se interesih, zato njihovi sklepi niso obstali.
Preizkusni kamen in sporno jabolko je postala Nemčija, ki je o-hranila to svojo vlogo do danes. Ne oziraje se na obvezo, da bodo zasedbene sile pustile Nemcem toliko dobrin in naprav, da bo ta na rod lahko živel brez zunanje pomoči, so Sovjeti začeli ropati dodeljeno jim področje Vzhodne Nemčije, iz katerega je Zahodna Nemčija normalno dobivala del svoje hrane in drugih surovin. Sovjetska zveza sama ni izvrševala svojih obvez, od zahodnih sil pa je zahtevala, da skrbe za dogovorjeni dotok reparacij.
Leta 1946 so ameriške in britanske okupacijske oblasti izjavile, da ne bodo s svojimi podporami o-mogočale plačevanje reparacij Sovjetski znezi. Ustavile so njihovo pošiljanje. Splošni razlogi so narekovali tesnejšo povezavo zahodnih področij. Najprej je bila ustanovljena anglo - ameriška Bi-cona, kmalu nato pa so se pridružili ,y Francozi. Iz Bi-cone je nastala Tri-cona. Položeni so bili temelji današnje Zahodne Nemčije.
Novembra 1947, malo pred propadlo londonsko konferenco zuna njih ministrov, je maršal Sokolov-ski ostro napadel Zahod, da ruši potsdamske sporazmne, da gospodarsko izkorišča Nemčijo. Skrbno pa je pazil, da ne bi priznal, dn je vse to samo posledica prejšnjega sovjetskega zadržanja, s katerim so Sovjeti preprečili, da bi Nemčija ostala gospodarska celota, kakor je to bilo dogovorjeno.
20. marca 1948 so Sovjeti zapustili Zavezniški nadzorstveni svet v Berlinu, na svojem področju so uvedli posebno valuto, 24. junija pa so proglasili blokado Berlina, v katerem so zahodne sile lahka o-skrbovale svoja področja samo po zračni poti. Sovjeti so upali, da bodo zahodne sile klecnile. Blokada je trajala do maja 1949, torej skoro eno leto. Imela je samo en uspeh:	medsebojno	nezaupanje se
j'e povečalo, volja za odpor je rast-la. Razdelitev Nemčije v dva dela je postala dejstvo.
Medtem so Sovjeti v vseh satelitskih državah gladko izigrali sklepe, sprejete v. Jalti, in določila pariške mirovne pogodbe. Povsod so postavili komunistične totalitarne režime, ki so vedno bolj nategovali vajeti. Državni udar februarja 1948 je tudi na Češkoslovaškem pometel z zadnjimi sledom demokracije.
Zahod n' obstal križem rok. Truman je proglasil svojo doktrino. zaživel je Marshallov načrt, rodila se je zamisel Atlantske obrambne, skupnosti, ki naj bi Ameriko tesneje povezala z Evropo. Zahod je začel združevati svoje vojaške in gospodarske sile.
Maja 1949 je bila v Bonnu pod pisana ustava Zvezne republike. Kot odgovor rui to je bila oktobra istega leta proglašena tudi ustanovitev vzhodne Demokratske nem ške republike, seveda demokratske samo po imenu.
(Nadaljevanje na 2. strani)
Res, zadnja priložnost!
Pred vsako važno konfe* renco med Vzhodom in Za* hodom so glasniki javnega mnenja v svobodnem svetu pisarili o zadnji, če že ne tudi edini priložnosti. Če se sedaj ne posreči — so prerokovali — doseči pobota^ n ja ali vsaj sporazuma med Združenimi državami in So* v jeti jo, potem je tretja sve^ tovna vojna neizogibna.
•Do sedaj še nobena izmed dosedanjih konferenc na najvišji ravni ni dovedla do zaželene soglasnosti na ko. kršnem koli področju, in vendar je »zadnja prilož* nost« ostala k sreči le na napirjr. Pogajanja so eno* stavno preložili na nedolo* čen čac, hladna vojna je z nezmanjšano hitrostjo div* lala dalje in tudi v ostalem je ostalo vse pri starem.
Od ponedeljka dalje za* seda v Ženevi velika konfe« renca štirih na najvišji rav<* r.i. Ko je pred časom pred« sodnika Eisenhowerja na ti* skovni konferenci časnikar vprašal, kaj pričakuje od ženevske konference, je od* govoril:	»Nič	posebnega.«
Mnogi politično razgledani ljudje bi, brez posebnega poznavanja stvari, o kate* rih je Eisenhower poučen, na gornje vprašanje verjet* no tudi tako odgovorili. Po dosedajijih izkušnjah smo pač postali previdnejši: izo*= gibamo se razočaranj in o* oenjujemo izglede na uspeh brez utvar. Značilno pa je, da svetovno javno mnenje ce-r*aj ne govori o zadnji pri* ložnosti za rešitev miru.
Vendar spremlja to kon* ferenco vsaj venem oziru v resnici zadnja priložnost. Do sedaj so se vse konfe* renče med Vzhodom in Zahodom izjalovile zaradi medsebojnega nezaupanja in medsebojnega strahu. Na Zahodu sc pri najboljši volji niso mogli izogniti obču* tka tudi ob navidezno še tako konstruktivnem predlogu, da imajo Sovjeti za* hrbtne namene.
Sovjeti so s svoje strani prihajali z masko nezaupa*
nja, ki jo zgrajeni stalinisti nikoli ne odložijo, niti v najintimnejšem razgovoru s svojimi piuv tako zgrajeni* mi stalinisti tudi takrat, ko so iskreno mislili na mir in mednarodno pomirjenje.
Sedaj so Sovjeti že v pred* konferenčnem času vsaj na* videzno opustili svoje trma* sto obnašanje. Nenadoma so pričeli govoriti odkrito* srčno in se predstavljajo kot iskreni in odkritosrčni pogodbeniki. Iz Savlov so se kar čez noč prelevili v Pavle. Zahodu poskušajo s številnimi gestami dokazati, da so svojo klasično nezaupljivost likvidirali. Prav to vlogo, v kolikor bi z njo zo* pet ne imeli poštenih na* menov, pa lahko zaigrajo samo enkrat; drugič jim go* tovo nihče ne bi šel ponov* no na led. Vzbujanje zau* panja pri sopogodbeniku z namenom izrabljanja tega zaupanja je prava sramota.
ki je noben človek — m predvsem noben državnik — ne bo nikoli pozabil ali oprostil. To vemo iz lastnih izkušenj prav demokratični Slovenci. Titovskim in so* potniškim akterjem ne bo* mo nikdar pozabili njihovih nabrežinskih potegavščin ob zadnjih vblitvah; tega po< šteni ljudje ne smejo poza* biti vsaj tistim političnim trapoler jem, ki so takrat za* stopali titovsko in njihovo prikrito priprego.
Če bi se ob ženevski kon* ferenci izkazalo, da so sov* ietski poizkusi za pridobi* vanje zahodnega zaupanja le gola fraziranja in hinav* ska rotenja ter namenje* na le prevarantskim mane* vrom, potem bi bila ta kon* ferenca vsekakor zadnja priložnost — edina prilož* nost za nostavitev zaupanja med Vzhodom in Zahodom. Iz nasprotnikov bi nastali sovražniki.
SODOBNOSTI
Sklep sudetskih Nemcev, ki je bil objavljen v zadnjem času, zasluži, da se z njim spoznamo tud, m:, ker še ni padlo v pozabo, kakn destruktivno so svojčas delovaT proti češkim težnjam za ustanovitev češke države.
Odkar bil Palacky razkril pre teklost češke države in na tej preteklosti želel zasnovati bodoče češke zahteve, so prav sudetski Nemci zagnali najhujšo borbo proti Cehom. Prepričani v svojo supe -riornost, ki je prišla do svojega izraza prav ob industrijskem preporodu Češke, so se navadili zreti na Cehe s prezirom. Odkar pa je bila stara -Avstrija prisiljena popu ščati Cehom, so sc zatekli k Bismarckovemu rajhu in osnovali pengermansko stranko, katere naj zgovornejša predstavnika sta bila v času pred 1. 1914 Schoenerer in Karl Wol£. To pangermanstvo sudetskih Nemcev je prišlo najbolj do izraza1 prav 1. 1919 pred mirovno pogodbo Versaillesu in St. Germainu. Kaj čuda, če se je potem, ko je Hitler prevzel oblasl. pri sudetskih Nemcih znova zbudila težnja po rajhu, katere pred stavnik je bil učitelj telovadbe Konrad Henlein. Henlein je vodil borbo za samoupravo sudetskih
Segnijeva vlada potrjena
Po daljši debati o delovnem .programu ISegnijeve vlade, katerega smo prikazali v naši zadnji številki, je poslanska zbornica pretekli ponedeljek glasovala o zaupnici, pravzaprav sprejemu ali odklonitvi nove vlade. Za vlado je glasovalo 293 poslancev, proti 265, 12 se jih je pa vzdržalo. Pokazalo se je, da Segni lahko računa na večino, ki sicer ni velika, ker je to posledica sedanje porazdelitve mandatov poslansk zbornice, vendar pa zadostna, da mu bo omogočal^ delo.
Novo vlado so složno podpri" vse štiri stranke demokratične sire-dine: krščanski demokrati. liberalci, socialni demokrati in republikanci. Slednji v vladi niso zastopani, toda obljubili so, da bodo vlado podpirali in ,so -to svojo obljubo tudi držali.
Proti vladi so glasovali skrajni levičarji, to so komunisti in Nen-nijevi socialisti, kakor tudi skrajni desničarji, to je misovci in monarhisti. Mediteim ko je skrajna1 desnica poudarila -svojo 'brezpogojno in dosledno opozicijo, pa so levičarji izjavili, da bodo v vprašanju socialnih in gospodarskih reform ter zunanji politiki popuščanja napetosti, katero je Segni pozdravil, njegovi vladi niudili oporo.
Razprava -o vladnem programu in .zaupnici vla-di v. senatu še ved-
no itraja. V njej so med drugim obsodili neustavni način, po katerem je prišlo do padca Scelbove vlade, katera ni podala ostavke zaradi nezaupnice parlamenta, pač pa zaradi strankarskih trenj, oziroma trenja y sami večinski stranki.
Tudi na Koroškem
Avstrijska vlada protesti* ra proti izganjanju titovcev iz kominformističnih dežel
Avstrijo.
Nekaj podobnega kot svo* ječasno na Tržaškem, ko so jugoslovanske oblasti kar s kamioni prepeljale na me* jo razne albanske in bolgar* ske begunce ter so jim na> ročile naj gredo v Trst, kjer naj se javijo kot politični begunci, se dogaja zdaj tu* di na Koroškem. Vsaj tako beremo v »Koroški kroni* ki«, ki piše:
Zadnje čase so se pri nas, posebno na koroški in šia* jerski meji proti Jugoslaviji, dogajale čudne stvari. Naenkrat so začele priha* jati preko meje gruče bet giincev v Avstrijo. Na splo* šno začudenje niso bili to — kot doslej — Jugoslovan ni, marveč Madžari, Romu= ni in Bolgari. So to ljudje, ki so bili do sedaj v taboru ščih v Jugoslaviji, v katere so se zatekli v času spora med Titom in kominfor-mom. Trdijo, da se Jugosla* vi ja sedaj hoče teh ljudi, ko se odnosi s kominformov*
skimi deželami izboljšujejo in je bil bajč sklenjen do* govor o repatriaciji, na ia enostaven način znebiti.
Dunajska vlada je uradno protestirala v Beogradu in prosila tudi angleško zased* beno oblast za posredovat nje. Zgleda, da bodo pre* pustili to stvar komisarju Združenih narodov za be* gunce. Seveda ima stvar ne* prijetno lice za Zapad in za komisarja UNO. Begunci so sicer »titoisti«, a vsekakor komunisti, in takih se vse dežele, ki sprejemajo begunce, branijo. Amerika jih n. pr. ne mata tudi potem ne, ko so se res spreobrnili, ker sumi, da si utegnejo pozneje zopet premisliti.
Tako vračajo komunisti usluge tistim, katere so potrebovali, dokler so se z Moskvo prepirali. Zdaj pa jih kot izžete limone podd v tujino.
Jugoslovanske oblasti se veda trdijo, da so begunci pobegnili na svojo roko in da bodo odslej »bolje nad* zirale meio«.
razposajance in nevzgo-
Tovarišem v osvežitev
Svojo raztreskajočo jezo nad pisanjem »Demokracije« odpravlja včerajšnji »Primorski dnevnik« takole: «... To povezavo (v občinskem svetu namreč) pa še bolj potrjuje pisanje njegovega lista (?) Demokracije, ki nenehno blati slovensko napredno gibanje na Tržaškem, njegove ljudi in še posebno Jugoslavijo . . «
Naj 'nam »Primorski dnevnik« že enkrat odgovori:
1) Katero je tisto »slovensko napredno gibanje«: KP, ki je 1, 1945-48 slovenskim ljudem prepovedala zaposlitev v javnih, ustanovah; SIAiU, ki je raznarodila več Slovencev kakor pa fašisti; OF in vrsta njenih pri-godnih volilnih kameleonov, ki so prisegale na STO, mu po jaolitično-konjunkturnih direktivah nalepile ducat dialektičnih rešitev in ga končno z vsem živim iin mrtvim inventarjem .pokopale. Same pa so se požvižgale na slovenstvo in utonile v cikori-jaško USI, kii ne premore niti slovenskega uradnega poimenovanja. Neovrgljiva zasluga vseh treh »slovenskih naprednih gibanj« so množični transporti slovenskih ljudi — ne v Titovo Jugoslavijo, kakor se je to dogajalo po 1. 1918, poč pa v vse izvenevropske celine. Ali so te žalostne u-gotovitve blatenje ali živa, kruta resnica?
2) Kdo so »njegovi ljudje«? Večina so nameščenci politično vezanih ustanov in izato odvisni in nesamostojni. Odgovorni so za delovanje »vseh slovenskih naprednih gibanj« pod 1). Nekatere je na svobodnih volitvah izvolilo ljudstvo na programu STO. Ta program so brez 'soglasnosti volivcev zavrgli in dano besedo prelomili. Ali je u-gotavljanje teh neovrgljivih dejstev »blatenje njegoviih ljudi« ali je to osnovna dblžmost svobodnega in resnicoljubnega, pa čeprav skromnega tednika?
3) Titova Jugoslavija. Priče o »Titovem raju« uhajajo dan in noč čez mejo. V enem mesecu jihi zbeži več kakor jih' je v »gnili Jugoslaviji« zbežalo y četrt stoletju njenega obstoja. Zakaj? je »Primorski dnevnik« poskušal z eno besedo ovreči neovrgljive dokaze gospodarskega išušmarjenja, ki jih je »Demokracija« objavljala v ciklusu- člankov pod naslovom: »Kaj je socializem in kako se gradi«? Ne! Kdor molči, potrjuje! Kako pa je z< zvestobo do Titove Jugoslavije s strani njenih gorečnežev, dokazujejo prav odhajanja gorečne žev v — Avstralijo. -Ali je ugotavljanje 4eh in še številnih drugih dejstev, ki jih »Demokracija« ne objavlja, blatenje Jugoslavije? Ce je utemeljena kritika blatenje, potem je blatenje tudi delo učitelja,
ki kara jence.
4) Kje je prvi urednik .»Demokracije«, dr. Slavko Uršič?
Na odgovor bomo seveda čakali, kajti dialektika je pri »Primorskem dnevniku« še v plenicah.
Tu, na tem ozemlju, so za ljudi, ki so vajeni podpore tajne policije, javne polemike, ustne ali pismene, šiba božja. Iz polne puške je lahko streljati. Ta pa je na naši strani.
Muhanosti diktatorjev
Zadnja leta smo se že navadili na veliko idejnih nenačelnosti, ki jih prenese zunanje politika v svojem	dozdevno ali pa tudi	zares
stvarnem realizmu. K sprejemu Tita	na	britanskem	dvoru,	ki ni
videl ne	Mussolinija,	ne Hitlerja, k
obilnim podporam, ki jih dobiva jugoslovanski komunizem od izrazito protikomunistično usmerjena politike, se, je zdžj nekako pridružila	še	argentinska'	vlada,	katere
veleposlanik je dne 15. julija v Beogradu izročil Titovemu zunanjemu ministru Koči Popoviču red za zasluge I. stopnje. Komunistični minister je tako prejel najvišje priznanje od režima, ki na svojih tleh ne mara komunizma. Res čudne so pota usode.
Se bolj zanimive so izjave, ki. so padle ob slovesni .izročitvi odlikovanja. Argentinski veleposlanik Pineiro je med drugim dejal:
»V vašem boju za svobodo je bilo ljudstvo tudi eden izmed glavnih borcev. V bridkih trenutkih, mračnih za človeštvo, je vaše ljud stvo pogumno in možato odložilo plug, da bi skovalo vojsko partizanov, ki je napolnila najrazburljivejše in najbolj romantične strani svoje zgodovine. Vem. da je Vaša Ekcelenca v vrstah te ljudske vojske stala ob vašem predsedniku Titu. Junaštva, ki so kronala to vojaško dejanje, so bila popisana s plemenito krvjo tega velikega ljudstva.«
Ob tej izjavi si je kar težko razložiti, kako je bila prav Argentina tista, ki je ponudila prvo in maj-širokogrud ne j še gostoljubje množici slovenskih, hirvetskih in srbskih, protikomunističnih borcev; .torej tistih, ki so se borili proti »vojski ljudstva«. Pač nov dokaz, da gre zunanja politika svojo, notranja pa svojo pot.
Argentinski veleposlanik je še dodal, da občuduje jugoslovansko stališče »na mednarodnem torišču kjer je razglasila aktivno koeksistenco«. Državnega tajnika Kočo Popoviča je naprosil, naj sporoči predsedniku Titu njegovo občudovanje za »delo, ki ga je opravil ne le v korist svoje dežele, marveč prav 'tako za splošni mir«.
V svojem odgovoru tudi Koči Popovič ni zaostajal s pohvalami in priznanja.
Politika diktatur je pač izredno prožna. Po gumbih,) ki jih pritiska diktator, se ustvarjajo sovraštva in prijateljstva, kakršna je pač trenutna diktatorjeva muhavost. Ljudstvo nima besede, pač pa samo dolžnost uboganja.
predelov vse dotlej, dokler ni pokopal češkoslovaške države, in to ttm -uspesneje, ker je prav on hujskal tudi Slovake proti skupnosti s Cehi.
Od 1. 1938 je preteklo precej ča sa. Sudetski Nemci so bili pregnani s svojih domov. Kar jih je pa ostalo, so se zatekli v komunistične borbene formacije, ki s svoje strani besnijo proti češkim rodoljubom, katerih ožja domovina ;s postala igrišče raznih totalitarnih poizkusov.
Ce je po vsem tem nastopila iz-treznitev, ni nič čudnega. Isti sudetski Nemci, ki so svojčas tako hudo zamerjali Rilkeju, ki se je učil češčine, so sedaj spoznali, do tudi zanje toliko stoletna skupnost s Cehi velja več kot vse separatistične sanje. Njihov sklep je torej, da si bodo skupaj s Cehi in Slovaki prizadevali, da bi na- novih temeljih zasnovali svojo skupnost v okviru zgodovinskih meja nek danje češke države pod žezlom Vaclavove krone.
Ta sklep sudetskih Nemcev še no pomeni ničesar dokončnega. Vendar pa pomeni preobrat, da' odstopajo od svojega zaslepljenega nacionalizma in pristajajo na obliko skupnosti, ki je lastne, Srednji Evropi. Ta odločen korak v smeri sožitja narodov pa velja podčrtati -ker izhaja prav iz naroda, ki je doslej iz občutka neke namišljene superiornosti smatral, sebe za nosilca političnih prednosti.
Prav zato pa pozdravljamo nastop sudetskih Jemcev kot zdrav začetek zamisli skupnosti in enakopravnosti evropskih narodov.
Ko pa pozdravljamo sklep ni nastop sudetskih Nemcev kot pozitiven korak v smeri evropeizma, se nam dozdeva, kakor da glasovi, ki prihajajo iz visokega Poadižja, kažejo, da te spravljivosti, evropskega pojmovanja, volje po sodelovanju v teh krajih v tisti meri ni' na italijanski, strani. Zaradi tega se je vznemirila celo avstrijska vlada in avstrijski minister Figi je uporabil kaj ostre Izreze za način, kako na italijanski strani izvršujejo določbe pariške p>ogodbe iz leta 1945
Uradna Italija je proti temu nastopu protestirala in čitali smo, ka ko se Italijani branijo teh očitkov ter se trudijo, da bi svet prepriča-o svoji nesebičnosti in poštenosti. Državni tožilec je celo pripravil obtožbo proti trem južnotirol-skim poslancem.
-Za nas je te spor zanimiv v toliko, ker nam dopušča možnost raznih razlag glede londonskega sporazuma, ki doslej še ni bil objavljen, niti se izvršuje. Isti in e-naki prizori razlaščevanj, ki so predmet pritožb južnotirolskih Nemcev, niso tuji niti nam, ki smo imeli priliko videti in opazovati, kako se dela v Sesljanu. Zato se nam zdi, da je enostranske izjava, da v celoti izvršujejo in izpolnjujejo p»riške določbe nekako posiljena im da zaradi, tega tako v naših očeh, kakor tudi v očeh nepri-stranega sveta zgublja vrednost zanesljivosti.
Cas bi že bil, da se taki nacionalni spori ne rešujejo enostavno po prizadeti in s tem nujno pristranski državni oblasti. Na korist stvari bi torej bilo, če bi se z vprašanji narodnostnih manjšin ukvarjale mednarodne ustanove in bi •< pritožbah ogroženih: manjšin razpravljalo haško razsodišče ter bi prišel do izvršbe pravorek tega Sodišča.
Kajti edino na ta način bi mogle biti zajamčene narodnostni skupini, ki v svoji hiši nima. oblasti njene pravice, le na ta način bi bilo zajamčeno, da jih tujec ne bi mogel pregnati z lastnih domov.
Vrenje v Severni Afriki
'Medtem ko je v Tuniziji zavladalo pomirjenje po deželni kompromisni ureditvi 'samouprave, se v Alžeriji nadaljujejo akcije nezadovoljnežev ob podpori plačanih prekucuhov, ki- jih zavira varnostna oblast.
V Maroku je vrenje v zadnjih dneh doseglo svoj višek. Tu se pojavlja ujx>r samih Francozov proti lastni upravi, ki si morda z nespretnimi sredstvi prizadeva pomiriti deželo. Vse nekako diši po državljanski vojni,- in to je tudi največ ja francoska nesreča v Severni Afriki.
Te nesreče pa se lahko veselijo samo poklicni revolucionarji, da ne ostanejo 'brez kruha- in zaslužka. .Sčasoma pa bo tudi ta poklic odšel v ' ov-Marnico.
VESTI z GORIŠKEGA
Obtožba »Beneške čete'4 je brezpredmetna
Citati smo obtožnico proti »Beneški četi«, ,i' katere posnemamo, da prvim 32 obtožencem, na skupnih 57, očitajo iredentizem, vsem skupaj pa rop, ubojstvo, otvoritev slovenskih) šol, žalitev italijanske zastave, omejevanje osebne svobode, prisvajanje kmetijskih dajatev kot najemniki i'n drugo.
Značilno je dejstvo, da obtožnica priznava vse obtožence kot partizane in jih kot take tudi imenuje ■ter pravi, da so očitana dejanja če-sto izvrševali s sodelovanjem drugih neznanih partizanov. Posebno važno je dejstvo, da obtožnica sama »očita«, alias priznava, da so obtoženci predstavljali komanri: slovenskih partizanov razne osebe, ki so jih bili prijeli.
Obtožba proti Slovencem
Izrecno obtožnica pravi, da je prvih 32 obtožencev z Marjanom Zdravličem na čelu po 8. septembru 1943 storilo množino dejanj, ki so imele namen priključiti k Jugoslaviji dolino Nadiže, -ter dejanja, v podpiranje jugoslovanskih osvajalnih teženj do T.ilmenta, in sicer s tem, da so tako propagando širili in se borili skupno s Slovenci. Da so prepovedali italijansko šolsko poučevanje in uvajali slovensko, itd.
2e ob prvem čitanju petnajst gosto tipkanih strani obtožnice o-pazimo, da je ista sestavljena po slogu nekdanjih obtožnic, ki jih je zloglasno rimsko posebno sodišče sestavljalo proti' Slovencem v Italiji. Suha obtožba iredentizma, o-čitek številnih dejanj in odlok za sojenje. Kar se dokazov tiče, pa ne duha, n,e sluha!
Zato je spričo številnih »zločinov«, ki jih obtožnica očita, zlasti kar se tiče iredentizma in pa otvoritve slovenskih šol, misel takoi jasna. Obtožnica je naperjena proti 57 borcem le zato, -ker so Slovenci, in sicer Slovenci iz doline Nadiže!
Trdno smo prepričani, da nam bo končni izid tega postopanja dal prav, ko tako sodimo.
Analiza dogodkov
Ko so lete 1866 naši bratje iz do lin Nadiže: in Tera, glasovali za I-talijo namesto za Avstrijo, so to storili zato, ker jim je Italija bila že vnaprej obljubila uživanje vseh svoboščin in pravic!
Ko pa jih je enkrat imela v svojih mejah, jim ni priznala niti najenostavnejših človečanskih pravic, kot sta osnovna šola v slovenskem materinem jeziku in raba materinega jezika v javnih uradih in odnosih z javnimi funkcionarji. Italija vodi od leta 1866 dalje odkrito raznarodovalno politiko proti našim bratom.
Fašizem je to politiko še poostril in videmska kurija je jela zapostavljati pravice slovenskih vernikov, kar še danes dela, ko pošilja v čisto slovenske kraje take italijanske duhovnike, ki slovenščine ,ne razumejo in ki so često tudi zagrizeni italijanski nacionalisti!
Na Goriškem, Tržaškem in v I-stri pa je fašizem odpravil vse slovenske šole, osnovne in srednje, kar smo jih pod Avstrijo imeli, i,n vodil kruto, brezobzirno politiko dušenja vsega, kar je bilo sloven skega, ter se drznil tudi ina smrt obsojati in izvrševati smrtne obsodbe !
Ves svet se je nad takim početjem zgražal in se kot en sam mož dvignil v obrambo svobode in človečanskih pravic, ko je fašistična Italija stopila v vojno na strani Hitlerjevih hord, napadla Jugoslavijo in jela požigati naše domove, množično pobijati naše ljudstvo, ga preganjati in moriti po taboriščih, ropati in osvajati.
Fašistična Italija si je drznila celo priključiti ljubljansko pokrajino in jo proglasiti za svojo, vkljub določilom mednarodnega prava, da si nobena vojskujoča se sila ne sme priključiti kakega ozemlja, razen z mirovno pogodbo.
Grozodejstva, ki jih je italijanska fašistična vojska uganjala po Primorski, Istri, Sloveniji, Orni, gori in sploh po vseh * silo zavojevanih krajih, so tako nezaslišna. da vpijejo v nebo!
Naravna pravica vsakega, ki trpi nasilje In krivico, pa je ta, da se sme nasilju in krivici tudi upirati!
Samoobrambo priznavajo namreč vsi narodi od vseh časov dalje, ker izvira ta pravica posameznikov in skupnosti iz naravnega zakona naše človeške bitnosti. To pravilo bi morala spoštovati tud: današnja demokratična republika Italija!
Slovencem v; Italiji ni bila dana in dovoljena možnost demokratičnega nastopa v obrambo svojih pravic, ker je že sama trditev, da
smo Slovenci, pomenila zločin, ki ga je posebno sodišče za obrambo države preganjalo in nas, pripadnike slovenske skupnosti, hudo kaznovalo.
Se danes nimamo Slovenci v Italiji svojega zastopnika v poslanski zbornici in v senatu. Zato smo v tem oziru brezpravna bitja. Pomagamo si sicer s tem, da se po določilih ustave obračamo s pritožbami in peticijami neposredno na vlado, na ministre, na poslansko zbornico in na senat. Toda kaj nam vse to pomaga, ko pa nas imenovani ne smatrajo vredne niti odgovora!
In kor se raznarodovanje, vsaj v videmski pokrajini, nadaljuje, ker nimajo naši tamkaj kot avtohtono prebivalstvo živeči bratje niti svojega otroškega vrtca, niti svoje slovenske osnovne šole ter se slovenska beseda \ italijanskih osnovnih šolah, kakor trdijo slovenski listi, ne da bi trditev do sedaj kdo ovrgel, kaznuje z denarno globo, smo upravičeni reči, da gre za rodomor. Zasleduje se izbris sloven skega življa s tistega ozemlja, na katerem živi že stoletja kot avtohtono prebivalstvo!
Brezpravna bitja p>a smo Slovenci v Italiji vselej in povsod, kjer nam je naš materin jezik prepovedan!
Kri ni voda
Priznano je, da kri ni voda in da se zaradi tega vsi Slovenci čutijo povezane s svojo slovensko skupnostjo, to je s svojim rodom
Isto velja tudi za vse Italijane na s-vetu: naravno življenje jih sili in jim daje pravico do želje po združitvi v eno samo skupnost v okviru ene same državne tvorbe. Nihče jim zaradi tega ničesar ne očita ali jih preganja.
Nobenemu pametnemu človeku, še najmanj ministru in sodniku se ne sme zaradi tega sanjati, da gre pri tem za iredentizem, ki bi ga bilo treba sodno preganjati -in ljudi kaznovati!
Kot smo dokazali, zasleduje Italija, čeravno demokratična, cilje, popolnega raznarodovanja Sloven cev v videmski, pokrajini. Po 8. septembru 1943, ko je kapitulirala, so se jele tudi tam ustanavljati partizanske enote, ki jih je vsa zavezniška skupnost, pa tudi sama italijanska kraljeva vlada priznavala kot prave in zakonite -borce z vsemi pravicami in dolžnostmi vojskujočih se enot.
»Beneška četa" in 16. člen mirovne pogodbe
Prav zaradi tega stoji v 16. členu mirovne pogodbe zapisano, da Italija ne bo niti sodna preganjala., niti motila italijanskih državljanov, zlasti ne pripadnikov oboroženih‘sil, samo zaradi tega, ker so v času med 10. junijem 1940 in dnevom vstopa v veljavo mirovne pogodbe izrazili svojo naklonjenost (simpatijo) pravdi (per la causa) zavezniških in združenih sil ali zato, ker so v prid tej pravdi vodili kako akcijo.«
Iz tega jasno sledi, da se »Beneška četa« -že zaradi tega ne sme preganjati, ker je njena akcijo -bila naklonjena zavezniški stvari, in je kot taka bila upravičena organizirati se in se -boriti'
Na drugi strani pa so s kraljevim odlokom štv. 96 od 5. aprila. 1944 odpuščeni vsi zločini, ki so bili storjeni zato, da se domovina reši nemškega okupatorja odnosno zato, da se italijanskemu narodu vrnejo po fašističnem režimu odpravljene in teptane svoboščine. Kdo se v luči sonca up>a trditi, da se »Beneška četa« ni borila zato, da se tudi domovina Italije reši nemškega okupatorja in zato, da se italijanskemu narodu vrnejo svoboščine, ki jih je bil fašizem odpravil in teptal? Saj se je vsa zavezniška vojska dvignila zato, da se enkrat za vselej zlomi -nacifaši-stična zavojevalna sila in da s.e vsem narodom vrnejo svoboščine, ki jih je nacifašizem odpravil in teptal!
Koga je fašizem preganjal?
■Ali pa se kateri od Italijanov, zlasti od ministrov in sodnikov, u-pa še danes trditi, da ni borba tekla tudi za vrnitev svoboščin jezikovnim manjšinam v Italiji? A': nismo Slovenci, k"r se tiče -uživanja državljanskih pravic in sploh vseh človečanskih svoboščin enakopravni? Ali smo Slovenci v Italiji drugovrstni -državljani? Ven z besedo, gospodje okoli »Messagge-ra Veneta« in njim podobni! A'i se upate trditi, da nam Slovencem ne pritičejo iste pravice, kot jih uživajo državljani italijanske narodnosti in jezika?
Proti priznanju teh svoboščin se vlada in italijanski funkcionarji, ob podpiranju vsega šovinizma -še danes upirajo nuditi -Slovencem vso pravice in svoboščine, kljub določilom 15. člena ustave, ki ob v&zuje Italijo nuditi vse demokra-
tične pravice in. svoboščine prav vsem njenim državljanom, ne glede na raso in jezik, -ter italijanske republikanske ustave, ki v 3. členu tudi priznava popolno enako pravnost vsem državljanom, n? glede na raso in jezik, v 6. členu pa obvezuje državo, da ščiti jezi-, kovne manjšine s posebnimi zakonskimi ukrepi!
•Mirovna pogodba in republikanska ustava- sta prav zato -bili -tako sestavljeni, ker je šlo za priznanje pravic in svoboščin tudi nam Slovencem v Italiji,, ki smo pod fašizmom in, žal, še pred njim najbolj trpeli, in krvaveli!
»Beneško četo« pa s tega mesta pred ojostoje-čo obtožbo branimo in zagovarjamo, ker smo u-verjeni, da se proti njej postopa ne zato, ker so njeni pripadniki morda storili tudi kako nedovoljeno dejanje, ki bi btl-o z določenega stališča in o-zira morda tudi od naše strani obsodbe vredno, ampak samo zato, ker je nastala kot slovenska enota se borila v sodelovanju z ostalimi slovenskimi partizanskimi enotam-in se tudi postavila za- ukinitev i-talijanskiih raznarodovalnih šol in za otvoritev slovenskih osnovnih šol v čisto slovenskih krajih, kjer je slovensko ljudstvo avtohtono prebivalst-vo!
Sicer pa obstoja dejstvo, da so Mussolinijeve črne brigade (Brigate nere) delova-le na strani nemškega okupatorja kot nezakonite e-note nezakonite Muss-oli-nijeve sa-loške republike, kot take ropale in požigale, plenile in pobijale. Pa jih vendar demokratična Italija sodno ne preganja!...
(Se nadaljuje)
Befl pred draginjo
Po vseh večjih italijanskih mestih odhaja -na tisoče in tisoče dopustnikov na oddih; nekateri hitijo k morju, drugi v hribe. Več kakor kdajkoli potuje letos Italijanov tudi v tujino. Značilno je, da tudi številni delavci odhajajo .na dopust v tujino-. Prvič v zgodovini zapušča-jo množice manj imovitih svoja bivališča v turističnih oblekah in ne kot izseljenci. Ne potujejo v tujino samo zaradi odjooči-tka in zabave, pač pa je njihova želja preučevanje življenjske rav ni pri sosedih, prejemke delavcev in nameščencev, predvsem pa jih za-nimajo cene. Mnogi Goričan-i so odšli in odhajajo -na počitnice v Jugoslavijo, Avstrijo, Francijo, Špani.o ,:.i Sv.i-o.
Najbolj priljubljeno vozilo italijanskega delavca - tutista je skuter, »miška« ali pa »600«. V Španijo jih vlečejo nizke cene, v Jugoslavijo sorodniki in znanci.
Jadranska- in tirenska morska kopališča so kljub preteklemu neugodnemu vremenu prenaprolnjena. Beneški Lido je pravo mravljišče.
V	Rimu In Neaplju, ki nudita v o-kolici zapeljiva letovišča, pa ostajajo premožnejši ljudje kar doma. Prenapolnjena kopališča in letovišča tudi mnoge Tržačane zadržujejo na kraški planoti.
Mnogi meščani italijanskih mest odhajajo na podeželje tudi iz čisto varčevalnih spodbud. Razlike življenjskih stroškov med mestom in podeželjem so n. pr. v Rimu, Milanu ali Turinu izredno velike. Vzroki ležijo v nesorazmerno visoki napetosti med na-kupno in prodajno ceno. Predno neko blago doseže nadrobno trgovino, se njegova ce -na podvoji in celo potroji. V Ri-
Tako delijo pravico«*«
Pretekli -in predpretekli torek se je vršila seja- goriškega občinskega sveta, na kateri se je ,svetovalec SDZ g. dr. Karol Birsa vneto postavil za to, da se gospodični Mariji Bratina prizna italijansko dr žavljanstvo. Svoja izvajanja je g. dr. Birsa podprl a tehtnimi in jasnimi argu-menti, tako -da je dolo čilo mirovne pogodbe jasno pokazalo, -da je zaihteva gospodične Bra-tinove. popolnoma in vsestransko upravičena.
Kljub temu je italijanska večina sklenila upirati se tožbi gospodične Brat-lnove.
Tudi tožba g. Josipa Klanj,ščeka je prišla zopet na dnevni red, ke~ je proti razsodbi goriškega sodišča prizadeti vložil pritožbo na bene -ško prizivno sodišče in zastopnik občine rabi pooblastilo občinskega sveta.
iS-ev-eda se italijanska veči-na kot glušec za še tako tehtne pravne argumente, ,ki govorijo v prid g. Klanjščku in ki jih je dr. Birsa izvajal, niti ne zmeni, kot da bi prejela ukaz od go-spodarja, da Slovencu ne sme njegovih pravic nikoli priznati, naj bodo še tako svete in jasne te-r -upravičene. Prav tako -moramo namreč tolmačiti izjave monarhista dr. Pedro-nija. Niti odločne -besede g. Bratuža in g. Šuligoja v- px>dpo-ro dr. Biirsovim izvaja-njam v prid g.. Klanjščka ni-
Jatolihi", hi ljubijo resnico
Kakor znano so vodstva Kmetskih delavskih zvez iz Doberdoba, Sovodenj in Steve-rjana priredila 22. .maja romanje v Gonars, združeno z izletom v Benečijo.
»Novi list«, glasilo »katolikov« -ki -ljubijo resnico, je o romanju in i-zletu- poroč-iilo po -svoje prikrojil.
Zato je g. Karol Ce-rn-ic, predsed nik KDZ iiz Sovodenj, posl a I uredniku »Novega lista« sledeče pismo:
Rupa, dne 1. junija 1955.
Gospodu
Uredniku »Novega lista«
Gorica Travnik, št. 18
Z ozirom na netočno poročilo, ki ga je Vaš list od preteklega -tedna objavil kot vest iz Doberdoba, Vas v , svojstvu predsednika Kmetsko -delavske zveze iz Sovodenj prosim, da v smislu zakona objavite v »Novem listu«, na isti strani in z istiimi črkami kot je bilo poročilo iz Doberdoba, sledeče:
1)	Romanje v Gonars in izlet v Benečijo so priredila in izvršila vodstva Kmetskih delavskih zvez iz Dloberdoba, Sovodenj in Stever-jana, -kot je bilo napovedano v »Demokraciji« in v »Katoliškem glasu«;
2- Ca-sti-ti gospod župnik iz Do-
berdoba, ki je sicer prijazno vadil pevski zbor, za kar se mu je »Demokracija« od preteklega tedna zahvalila, se romanja in izleta o-sebno ni udeležil;
3)	Ni moči trditi, in poročilo ne odgovarja 'resnici, da se je č. g. župnik iz Gonarsa nekako opravičeval v svojem govoru zaradi žrtev taborišča.
S spoštovanjem!
Predsednik KDZ iz Sovodenj: Karol C e r ni c
-Urednik »Novega lista« ni niti zahtevanega jaopravila objavil, malti dal kakega odgovora, pač pa je g. Cernic prejel pismo, podpisano »dr. J. Bitežnik«, ki ni urednik »Novega -lista«, in pismo niti ne pove, da odgovarja v iimenu urednika.
V	zadregi skuša dr. J. Bitežnik tolmačiti resnico po svoje in ne po točrios-ti podatkov, ki bi jiih vsak pošten kristjan moral spoštovati, tar zaključuje z izpovedjo, »da je dopis v Novem listu bil napisan na podlagi informacij, ki jih je dal g. občinski svetovalec Bratuž Rudi«
Res -radovedni smo, ali t-a zaključek dr. Bite-žntkovega pisma odgovarja -resnici-, ko vendar g. Bratuža ni bilo na romanju in izletu, še manj pa v Doberdobu!...
so za-Legle. Sovraštvo proti Slovencu je močnejše od njegovih pravic!
Kar se vodovodo-v za Standrež, Oslavje In Sentma-ver tiče, so se vsi slovenski svetovalci vneto postavili za to, da se razširi ji odnosna zgradijo v -najkrajšem času.
Na sej.i so razpravljali tudi o -odstopu nekaterih italijanskih svetovalcev, ki s-e zaporedoma odpovedujejo izvolitvi. Izgleda, da se med, nekaterimi skupinami italijanskih svetovalcev vrši ostra zakulisna borba -tudi osebnega značaja. Zakaj je na primer odstopil inženir Graziato? In zakaj je župan dal izglasovati odpad dr. Ciana, ne- da bi za to obstojali zadostni pogoji’ Tajna, ki jo morda že bližnje bodočnost utegne razrešiti!...
Obnouljene furlanske občine
'Italijanski listi poročajo, da je predsednik republike podpisal zakon, s katerim se tri male furlanske občine: Moš, S-lovrenc in Mo-ra-r, ki jih -je -bil fašizem odpravil in sklopil v Caprivo, obnovijo.
Ti trije k-rdjiil so želo majhni, pa se kljub temu upajo zahtevati povrnitev svoje občinske samostojnosti, ki so jo s-e.de j * tudi dosegli.
Ali ne bi kazalo tudi nekaterim našim krajem postaviti tako zahtevo?
Birma v Steverjanu
V	nedeljo 17. -t. m. smo imeli pri nas birmo, ki jo je kakim petdesetim otrokom podelil škof mons. Ambrosi. -Seveda -so bili -naši -ljubki birmanci vsi v -najlepšem in prazničnem razpjoloženju, saj jim ni manjkalo kolačev, bombonov lin daril!
*	* *
Končno smo Steverjanci vendarle dosegli -svoj poštni urad, ki že jpos-luje. Tako nam ne bo treba hoditi v Pevmo in v Gorico za vsako zadevno potrebo. 2elimo le, da bi poštno ravnateljstvo uslišalo našo gorečo željo in nam namestilo tako uradno moč, ki bi obvladala tudi naš slovenski jezik!
Vodovod v Čtondrežu
Končno je pristojno ministrstvo pristalo na zahtevo po razširitvi štandreškega vodovoda, ki ga- -bodo kmalu -začeli širiti. Goriška občina je v ta namen pooblaščena najeti denarno posojilo. Po letih prizadevanja je tudi ta potrebna in koristna napeljava skoro že gotova!
Oslavije in Št. Mauer dobita vodo
Zelo -nas je razveselila vest, da nam bo županstvo zgradilo vodovod, ki nam je prepotreben, ko tako hudo trpimo na pomanjkanju dobre vode!
Zatrjujejo nam, da bodo z delom
pričeli v. najkrajšem času, kar nam daje vero, da bo vodovod* v doglednem času tudi dograjen in speljan!
Sovodnje
Pretekli -teden se je blizu Šempetra -Slovenov v Benečiji hudo ponesrečil z motornim vozilom naš mladi domačin Ezio Vogrič, ki jc kmalu zatem -umrl v. čedadski bolnišnici.
GOSPODARSTVO
V	SADOVNJAKU
Cene češnjam so bile letos zelo slabe, ker so prve češnje za-ra-di slabega vire-mena prepozno dozorele, druge pa so bile črvive zaradi muhe, proti kateri se naši kmetovalci niso pravočasno in primerno borili.
To pa nas ne sme napraviti ma-lodušne, -ampak še bolj vnete za gojitev tega -sadu. Zato mo-ramo že sedaj češnje škropiti s 3/4 odstotno modro galico in apnom a-li pa, z 1 odstotkom prahu Caffaro -brez apna ali pa tudi s 200 grami A-SPORja brez apna na hi vode. Ce je vreme vlažno, moramo škropljenje v avgustu ponoviti.
S tem škropljenjem preprečimo rjo, ki je bolezen in povzroča prezgodnje odpadanje listja.
NA NJIVI
-Opažamo, da so -mnoga deteljišča prepredena s predenico, ki preprečuje- raščo in deteljo duši ter -uničuje. 'Predenico lahko preprečimo s sejanjem razkužene, predenice proste detelje, to je semena. Zato kupujmo -detedjno seme samo v izkušenih trgovinah. Predenico pa uničujemo s pokošnjo tistih delov deteljišča, kjer se je pojavila; jo sežgemo, prostore pa razkužimo s prahom ANT! CUSCUTA CAFFARO, ki ga dobimo v kmetijskem konzorciju. Prihodnje leto, meseca marca, pa ta pra-z-na mesta razkop ljemo in jih posejemo z deteljo.
V	VINOGRADU IN SADOVNJAKU
Sadovnjaki in- vinogradi so zaradi predolgega mokrega vremena preveč obrašče-ni s travo, ki jih duši. Odpravimo jo takoj, še’ predno ji, odpade seme, da ne zraste druga!
Ne odlašajmo s jpoletnim preko-povanjem ali preoranjem vinogradov in sadovnjakov, da se zemlja preveč ne posuši in. strdi, ker bo to delo pozneje težje in celo nemogoče.
Pri tem delu pazimo, da zemljo čimbolj zdrobimo, ker le na ta način preprečimo -izhlapevanje mokrote to pojav suše.
Orati ali- kopati pa moramo kakih 8 do 10 cm globoko!
mu n. pr. prodajajo mesarji tri- do štirikrat dražje meso, kakor pa znaša cena pri kmetu. Procentual-no se je ta razlika v primerjavi z 1. 1938 podvojila, zato ni nič čudnega, zakaj stane 1 kg teletine 30 km izven večnega, mesta 500 - 700 lir, v Rimu samem pa. 1500 - 1800 lir. Temu- niso krive zgolj visoke najemnine v* mestu, pač pa izredno razkošne mesnice, ki jih potnik ne najde niti v Londonu, niti v Pa -rižu.
'Sami Italijani se pritožujejo, da bi neki njihovi rojaki radi »prehitro« obogateli. Da bi primerno o-meji-li nenavadno visoko- napetos* cen. bi morali v Italiji odstranili tiho diktaturo vmesne trgovine. Klavnice -in veletržnice, grosisti, a-genti, država, občina — po strmih in gostih stopnjah raste prvotna cena in njenega konca ni mogoče pregledati. Medtem bežijo mali ljudje z družinami v gorske vasice ali ribiška naselja, ker je tam življenje cenejše.
G. R.
DESET LET
(Konec s 1. strani)
Sledila so leta trenj. Komunisti so postali gospodarji vse Kitajske, izbruhnile so sovražnosti na Koreji, v Indokini in drugih področjih. Medtem sta oba bloka utrjevala svoje postojanke. Sovjeti so obo-roževali svoj del Nemčije, oboro-ževali so satelite, toda sovjetski premoč se je vkljub temu znašla pred skupnostjo svobodnih držav, katere ne more več podcenjevati. Atlantski obrambi se je pridružili Evropska obrambna zveza. Zvezna nemška republika je. postala član atlantske organizacije. Po komaj desetih letih, ki jo ločijo od poraza, se je tako znašla v zavezništvu s svojimi prejšnjimi sovražniki. Združila jih je nenasitnost sovjetskega imperializma.
Sovjeti so zakričali, da bo vključevanje Nemčije v atlantsko zavezništvo za vedno razbilo vsako možnost novih pogajanj. Izjavili so, da bo sprejem piriških sporazumov pomenil dokončno razdelitev Nemčije. Toda bonnski parlament in zahodne predstavniške zbornice $n vkljub temu ratificirali, kar je bi-
lo	dogovorjeno.
Maja letos so Sovjeti začeli izpolnjevati svoje grožnje. Preklicali so zavezniške pogodbe z Veliko Britanijo in Francijo. S svojimi sateliti, med katere so vključili tudi Vzhodno Nemčijo, so sklenili pogodbo o medsebojni pomoči, u-stanovili so skupno vojaško poveljstvo Vzhodne Evrope. Prevzel g -je maršal Konjev. Vse to so obesili na veliki propagandni zvon. Toda uspeh je izostal. Omenjeni sklepi so namreč samo formalno potrdili že itak znana in obstoječa dejstva. Vzhodna Evropa je že deset let v sovjetskih rokah, ena pogodba več ali -manj na stvari nič ne izpremeni.
Zato so ubrali drugo pot. Povabili so Avstrijce v Moskvo, popustili so v točkah, na katerih so deset let dosledno vztrajali. 14. maja je bila na Dunaju podpisana avstrijska državna pogodba. Popravili so tudi napako, katero so leta 1948 zagrešili proti Jugoslaviji. Njihovi najvišji državniki so romali v Beograd, kjer so vso krivde vrgli na Berjo. In končno, po desetih letih, so pristali na konferenco šefov nekdanjih zavezniških vlad, potem ko so predhodno v Londonu pokazali, da so pripravljeni popustiti tudi v vprašanju razorožitve.
Za razmeroma kratko razdobje dveh dobrih mesecev je menda več kot dovolj. Naj iz tega sklepamo, da so se Sovjeti zares premislili? Naivno bi bilo trditi kaj takega. Dejstvo je samo, da so vsaj trenutno izprremenili svojo taktiko. Od spretnosti zahodnih državnikov je odvisno, ali bodo znali preobrat izrabiti v svojo korist, ali pa se bo pokazalo, da je imel prav Lenin. ki je dejal, da imajo samo komu nisti to prednost, da znajo prilagoditi svojo politiko vsakemu trenu tku primerno.	*	* *
Tooorna pohištvi v		v
PRI	na	IC
Tel. 32	K R IN 1 N Cormons	
Vzdihovanja in tarnanja
Od časaj do časa se oglaša tukajšnji italijanski tisk im ugled-nejš' zastopniki naših trgovskih in po-,morskih krogov ter ponavljajo žalostne prispodobe, kakšen je nekoč bil Trst in kakšen sedaj grozi postati.
■Uradni podatki tukajšnje trgovske zbornice sami potrjujejo te zle slutnje. Toda tukajšnje tovarne so neozdravljivo pasivne. Prekooceanske ladje pa odvažajo po 500 Tržačanov v Avstralijo in manj v A-jmeriko.
V	Italiji glede nai to stanje vlada dokajšnja malodušnost. Tam dobro vedo, da z izbiranjem Trsta za po-prišče raznih društvenih prireditev ne rešujejo tržaške krize in ne lajšajo nezaposlenosti. Tudi vedo. da v Trstu ne morejo pridobiti tistega zaledja, od katerega je mesto živelo, in brez katerega je mesto obsojeno na usihanje kot drevo, čigar korenine so presekane. Prav tako se zavedajo, da precej krivde pripada tudi dejstvu, da ne sodelujejo z neitalijanskimi činitel j i Trstu tako potrebnega-, pa vendar •toliko preziranega zaledja. Vse to dobro vedo, pa. se vendarle branijo tega spoznanja. Prav ljudje kot Antonio CosulLch in odvetnik For-ti. ima-jo toliko priložnosti, da bi se mogli prepričati, o dragocenosti prispevka, ki bi ga moglo deti Trstu zaledje. Saj so živeli v času, ko je to sodelovanje bilo tako živo in je bogatilo tržaško blaginjo. Toda tedaj, ko so tukaj preživljali svojo mladost, je bilo tukaj sodelovanja in zdravega medsebojnega tekmovanja v izobilju. Imeli smo svoje banke, svoja podjetja, -svoje poslovalnice. Italijani pa- so, čuteč se o-.grožeme, vse svoje najboljše energije uporabljali, v konstruktivm* namene. To se je dogajalo v času, ko je bil Trst pozorišče mrzlične nacionalne in gospodarske delavnosti, ko je v mes-tu razen, tekmovanja obstojal še duh družabne solidarnosti in družabnega spoštovanja do vseh ljudi dobre volje, do vseh ljudi, ki so k blaginji, Trsta inekaj doprinesli. Kaj se je pa, zgodilo po tem? Ukinili so možnost .zdravega tekmovanja in ustvarili monopol. Z monopolom je pa izginila tudi poslovna živahnost n Trst je pričel počasi, toda neprestano hirati.
Rekel bi kdo, da se je vse -to dogajalo za časa lašizma, ni’ pa to mogoče .v času londonskega spora z uma. Toda približujemo se že obletnici, odkar je bil podpisan memorandum, pa ga še Ye<iniC> niso objavili. Namesto tega opazujemo, da se vodi politika teptanja vseh določb memoranduma, kakor d» bi ta sploh ne obstojal, in nadaljuje se poli-tika nacionalnega monopola ali pravzaprav monopola male skupine ljudi, in Trst se polagoma, toda zagotovo približuje svo j e mu zlomu.
Znano je, da je Švica naročila nekoliko ladij na Reki in. ne v Trstu. In dalje je znana stvar, da vse večji -del avstrijskega prometa prehaja na -Reko. Prav tako je znan ^ -dejstvo, da. velik del tržaških izseljencev sestavljajo strokovno, izučeni delavci, ki v Avstraliji utegnejo najti dobro zaposlitev, dočim so bili, tukaj kljub svojemu strokovnemu znanju obsojeni na brezposelnost. Skratka vsi ukrepi gredo zadnje čase za tem, da bi ohranili privilegije neke male skupine ljudi, ki sodobnim nalogam ni dorasla, istočasno pa ubijajo vsako možnost podjetnosti posameznika. Zaradi pomanjkanja vsake lastne iniciative tukajšnji gospodarski krogi nemočno jadikujejo im kliče-
jo na pomoč, ki jo pa iz Italije noče in noče biti.
Naši tukajšnji oblastniki so izgubili iz vida, kar je pravzaprav najvažnejše:	da	obstoja	nasprotje
-med gospodarskimi zakoni in, politiko. Ce hoče nekdo voditi nacionalno politiko, tedaj- nujno nastopa posledica, da zaradi take politi-ke trpijo gospodarske koristi. Politi ka monopolov in koncesij je Evropejcem -uspevala samo v kolonijah in še tam le tako dolgo, dokler se ji kolonialni- narodi- niso uprli in zlomili nadoblast belega plemena. Isto se dogaja na socialnem podj-u. Danes je angleška konservativna stranka prisiljena, poglavitno na iniciativo McMilliana, da delavskim slojem sama proži vse tiste prednosti, ki bi jim jih morala nuditi delavska- stranka. McMillian, današnji- minister zunanjih zadev, vodi tako socialno politiko, da mora delavstvo samo pri« ti do spoznanja, da mu bo bolje tudi v primeru, če bi socializirali tovarne. Tako politiko v zadnjem času Angleži, Francozi in Belgijci vodijo tudi v Afriki. V poslednjem' času se dogaja celo, da azijski narodi zopet kličejo evropske strokovnjake in da se ravnajo po navodilih, kakršna prihaja-jo z naše celine, ker so imeli pač priliko
prepričati se, da v. Ev-ropi nimajo več teženj po enostranskem izkoriščanju.
Ce vsi znaki ne varajo, tud-i v Italiji ne odobravajo monopolistične politike, ki jo vodijo v Trstu in ki očitno teži za tem, da -raznim skupinam povezanih interesov prihrani vse prednosti tistega, kar I-tali-ja daje Trstu ob izključitvi vseh onih, in med temi smo tudi mi, ki ne pripadajo tej skupini. Zato ni izključeno, da italijansko poluradno negodovanje ne velja toliko mestu in njegovemu prebivalstvu, kolikor načinu, kako italijanska prizadevanja ,z določene strani izkoriščajo.
-Ce se torej- v Italiji protivijo u-krepom, ki naj bi koristili Trstu, to upiranje ni, toliko -naperjeno koristim Trsta, -temveč v prvi- vrst! proti ljudem, ki bi glavne koristi hoteli imeti zase.
Iz vsega- tega izhaja, da v Italiji niso več naklonjeni dajanju, ker koristniki niso Tržačani, ampak le tisti Tržačani, ki- živijo od izkoriščanja nacionalizma.
Zato bi bilo samo želeti, da bi ti ljudje spoznali škodo, ki jo s svojo zaslepljenostjo prizadevajo -mestu in -sprostijo vse -tiste sile, ki bodo mestu zagotovile napredek in blaginjo.
Pismo	iz
Končno sem v Avstraliji. Vem, kako različna so mne* nja in prvi vtisi različnih ljudi, ki so prvič prišli na ta kontinent. Vendar pa bom še s svoje strani sku* šal opisati to čudno deželo, čisto druge navade in po* polnoma drugačen način živ* ljenja.
Predstavljajte si, da ste v puščavi in da po dolgem času spet vidite znanega človeka. Tako je, ko se izkrcaš. Postaneš namreč zr* no prahu, ki se izgubi v tem velikanskem prostoru, ki mu ni konca, ne kraja. Hi* še in hiše, po deset kilome* trov dolge ulice, vsepovsod parki. Ljudje imajo tu či* sto drugačne pojme o razdaljah. Vprašaš nekoga na cesti, kje je kaj, pa ti odgovori, da je prav blizu. Preteklo bo pa gotovo naj--manj tri četrt ure z vlakom ali tramvajem predno boš prišel na cilj. In zato se
Američani na počitnicah
Počitniška sezija 1955 bo naj-večja, kar jih pomni Amerika. Galup je izračunal, da bo 61 milijonov Američanov odšlo na počitnice; mnogi med njimi tudi v Evropo.
Sovjetski gospodarski -strokovnjak Varga je pred leti napovedal gospodarski polom v Ameriki. Stalin ga je nagradil za to izjavo z visokim državnim položajem in z visoko plačo. Kasneje je svoje prerokovanje preklical in promptno odšel v pozabo.
Gospodarske analize v Ameriki temeljijo na stvarnosti in ne na propagandnih potrebah napihnjencev. Te analize potrjujejo, da je sedanja blag-inja v Ameriki potolkla vse dosedanje Tekorde. Zaupanje v stalnost te blaginje je v sami Ameriki brezmejno.
„Kdo bo kupoval?"
Tako si je podjetni možakar postavil trgovino jestvin s samopostrežbo; razmeroma skromno prodajalno, ker se pač ni mogel kosati a ogromnimi konkurenti. Računal je na dnevni promet kakih 14, tisoč dolarjev, dejansko pa se je že v prvih tednih promet povzpel na 38 - 40 tisoč dolarjev dnevno.
Neko drugo stavbno podjetje je pokupilo nekaj gozdnih parcel. Z bliskovito naglico -so les posekali, zemljišče iztrebili in izravnali ter zgradili 250 en-ostanovanjskih hišic. »Kdo jih bo neki kupil?« so se spraševali mimoidoči, saj se je
v	zadnjih letih iz mesta preselilo na periferijo nad 100,000 ljudi. V štirih tednih so prodali 180 hišic, ostanek v nadaljnj-ih štirih tednih.
Pred dvajsetimi leti je odhajalo po 2 od sto podeželskega prebivalstva na počitnice. Letos bo odšlo 23 od sto farmarjev -na oddih — in to v mesecih, ko imajo doma polne roke dela. Prav kmetje pa so s sedanjo vladno gospodarsko politiko najbolj nezadovoljni, saj jim je Eisenhower porezal Trumanove državne podpore.
Bogastvo izvira v Amerik-i na vseh koncih in krajih. Danes ne kupujejo zgolj hiš, avtomobilov,
hladilnikov, pralnih strojev, -televizijskih aparatov na obroke, pač pa tudi letalske vozne listke. Za -tem obročnim sistemom stoji f-inančna sila, ki se prav nič ne pomišlja prodajati avtomobile delavcem na 30 mesečnih obrokov. Nihče ne dvomi, da bo mr. Smith, ki je nekvalificiran delavec v -tovarni, še tudi čez -dve leti in pol prav tako na del-u kakor je danes.
Namesto avtomobila-, ki ga ima že nekaj let, pa bi -letos mr. Smith, rad prepotoval vso svojo obširno domovino, D - 15 tisoč km. »Esso« ali »Shell« ali »Texaco« mu izsta-
vi	bencinsko kreditno pismo in po vsej poti ga bodo -bencinske napa-jaln-ice oskrbovale brez denarja- z bencinom in mu postregle tudi z manjšimi popravili. Ce pa si je o-mis-lil še kreditno pismo kluba »Dinner«, bo lahko obedoval in ve čerjal v najboljših restavracijah, plačeval pa bo v gotovini zgolj napitnine. Račun bo plačeval pozimi.
Mr. Smith nosi seveda s seboj tudi pol ducata poletnih oblek. Te obleke niso samo tanke ko cigaretni papir in izdelane brez sleherne podlage, pač pa so stkane iz mešanice dekrona in pralne svile. Kar sam jih bo lahko opral in o-besil nekje, da se posušijo, likati jih ni treba.
11,000.000 v tujino
V	tako imenovanih »motelih«, k; jih je kakih 50.000 na razpolago, bo mr. Smith s svojo družino prenočeval. Pripeljal se -bo pred malo hišico, plačal bo prenočnino, nakar mu bodo izročili ključ od vhodnih vrat. Najprej se bo okopal, nato bo odprl televizijski aparat; če mu bo prevroče, bo vključil hladilno napravo in naslednje jutro bo odpotoval. Sveže perilo, pospravlja nje i. p. bo opravila nevidna služinčad, ko bo -mr. Smith že nekaj 100 milj oddaljen od motela. Vse to je tako udobno, da mora biti človek že precej bogat, da potuje z železnico, ali pa zelo reven, da se odpove avtomobilski vožnji.
Petdeset milijonov Američanov bo letovalo letos po obširni ameri-
ški domovini, enajst milijonov pa jih bo odšlo v tujino. -Prekomorske letalske proge so že mesece vnaprej- razprodane. Veliko Američanov bo obiskalo Evropo, posebno Švico, Francijo in Italijo. Računajo, da -bodo samo v Ev-ropi porabi-
li	izletniki okrog 500 milijonov dolarjev.
-Koliko Rusov, Poljakov, Cehov, Bolgarov, Nemcev, Madžarov, Romunov in Jugoslovanov bo -letos na počitnicah doma in koliko v tujini, tega pa nam komunistični poglavarji ne bodo odkrili, kakor nam tudi niso še zaupali skrivnosti, koliko delavcev se v njihovih domovinah vozi na delo z lastnimi avtomobili.
OD TC/ IN TAM
Ko je pred letom dni zasedala v Ženevi konferenca zunanjih ministrov, je mioral takratni francosk: zunanji minister Bidault odstopiti in svoje ministrstvo prepustiti novemu predsedniku vlade Mendes -Franceu. Letošnjo konferenco štirih v Ženevi ocenjuje Bidault zelo skeptično. )>Clovek mora biti že skrajno prostodušen, če je pripravljen sprejeti bombonček, ki ga ponuja Molotov, in ga pogoltniti,e je pred kratkim izjavil Bidault v Parizu. »Utrujenosti zavajajo ljudi v vero, da so najtežji dnevi že prešli. V resnici pa so te prijetne misli nevarnejše od tistih, ki smo jih pri ocenjevanju boljševiških bom-i bončkov gojili doslej.«
*	* *
Ameriška država New Jersey je na svojih avtomobilskih cestah, za. katerih uporabo je treba plačati mitnino, postavila posebne blagajniške avtomate. Veliki napisi opozarjajo vozače na plačilo pristojbin. Med drugim pravijo ti napisi tudi tole: »Zaupamo vam, da boste pristojbino plačali!« Ce pa kak vozač pozabi na svojo dolžnost, stopi v akcijo posebna fotocelica, ki avtomatično fotografira vozačevo registrsko talbico. Ze naslednjega dne prejme neprevidnež račun s primernim kazenskim poviškom.
POD ČRTO
GENIJ
(W. Somerset Maugham)
Ko sem -bil še prav majhen o-trok, sem se moral na pamet naučiti nekaj določenih basni in zelo skrbno so mi razlagali njihov nauk. Tako sem se naučil tudi zgodbo o mravlji -in murnu, ki naj bi mladino poučevala, da nepopolni svet pridnost plačuje, lahkomiselnost pa h-udo kazriuje. V tej čudoviti -basni preživlja- mravlja poletne mesece s skrbnim zbiranjem zalog za zimo, medtem ko mur-n veselo prepeva na soncu. Pa pride zima, in mravlja je z vsem preskrbljena -murnove shrambe pa so prazne. Murn odide k -mravlji in jo poprosi -za nekaj hrane. Mravlja pa izgovori svoj klasični nauk: »Kaj si počenjal vse poletje?«
»Prepeval sem, če dovoli-š, ponoči in podnevi.«
»A, prepeval s-i! No, sedaj pa pleši!«
Ne morda zaradi pokvarjenosti, pač pa za-radi -otroške lahkomiselnosti, z njenim pomanjkljivim moralnim dojemanjem se s tem naukom nisem nikoli popolnoma strinjal. Moje simpatije so veljale
murnu, in. nekaj časa nisem mogel -mimo mravlje, ne da bi je pohodil.
*	* *
Nehote sem se spomnil te -basni, ko sem pred kratkim zagledal v -restavraciji Zorž-a Kamseja, ki je sam sedel pri mizi in kosil. Nikoli nisem videl človeka, ki bi -bil tako slabe volje. Temno je strmel pred se. Izgledalo je, da nosi vse breme pokvarjenega sveta na hrbtu. Zasmilil se mi je; takoj sem pomislil, da je njegov nesrečni -brat gotovo spet nekaj skuhal. Približal sem se mu in ga pozdravil.
»A- je spet Tom?«
Vzdihnil je. -»Da, spet je enkrat Tom.«
»Zakaj ga ne pošljete k vragu? Saj- ste zanj- storili vse, kar ste 1» mogli.«
-Mislim, da je v vsakem družinskem gnezdu po kak klopotec. Tom je svojcem skozi dvajset let počenjal preglavice. Začetki -njegovega življenja -so bili kar normalni: bil je trgovec, poročil se je in imel je dve otroka. Kamseji so bili ugledni in imoviti Ij-udje in po vsej verjetnosti, bi bil moral postati tak tudi Tom. Ali nekega dne je kar na lepem izjavil, da -se mu ne ljubi delati in da ni -ustvarjen za zakon. (Zapustil je ženo in trgovino
Imel je nekaj denarja in je dve
srečni leti preživel po raznih evropskih mestih .Zabaval se je na mrtvo. Sorodniki so se spraševali, kaj bo, ko bo denarja zmanjkale — in ko ga je zmanjkalo, si ga je izposojeval.
2orž je bil resen človek. Neko-likokrat je nasedel Tomovim -zatrjevanjem, da se bo poboljšal in mu posodil precejšnje zneske v prepričanju, da se Tom zopet vrnil v redno življenje. Tom pa si je kupil avto -in nadaljeval z lahkomiselnim življenjem.
Nekoč bi Toma kmalu zaprli. 2orž je bil ves iz sebe. Tom je šel v resnici predaleč. Mož, ki ga je Tom osleparil, je bil maščevalen človek. Po vsej sili je hotel zadevo izročiti sodišču. 2orž je moral -uporabiti vse svoje moči in pet sto šterlin, da je zadevo potlačil. Se nikdar v življenju pa ni bil Zorž tako divji kot tistega dne, ko je zvedel, da sta jo Tom in »oslepar-jenec« a pet sto njegovimi šterli-nami skupno potegnila v Mont?-carlo.
-Dvajset polnih let je Tom obiskoval konjske dirke, ljubimkoval z najlepšimi dekleti, se hranil v najboljših restavracijah in se oblačil po najnovejši modi. Čeprav mu je bilo šestinštirideset let, bi mu jih človek prisodil največ petintri-
deset. Bil je izredno zabaven človek, temperamenten, vesel, očarljiv.
Nikoli se nisem mogel hudovati, nanj izaradi red-nih kontribucij, s katerimi sem pomagal zadovoljevati njegove potrebe. Pri vsakem petdesetšterli-nskem bankovcu, ki sem mu ga posodil, me je obšel občutek, da sem pravzaprav njegov dolžnik.
Ubogi 2orž, ki je bil le dobro leto starejši od njega, je izgledal, ko da ima šestdeset -let. Garal je od jutra do večera. Zadovoljen je bil, da se stara, ker se je z njim staral tudi Tom. Nekoč mi je dejal: »To bo šlo tako dolgo, dokler bo Tom mlad. Cez štiri leta jih bo imel petdeset. Potem bo že videl Ko jih bom sam imel petdeset, bom imel trideset tisoč šterlin.. 2e petindvajset let prerokujem, da bo Tom končal v ubožnici. Potem se bo izkazalo, kaj je rentabilnejše: delo ali lenuharje-nje.«
•	* *
Ubogi Zorž. Smili se mi. Ko sem se usedel k njemu, sem se spraševal, kakšno je zopet skuhal Tom 2orž je bil strahovito razburjen.
»Ali že veste najnovejšo?« me je vprašal.
Pripravljen sem bil n' najhujše
zgodi, ko srečaš znanca, da se počutiš kot oni, ki živi v puščavi. Kajti vsi, ki hite mimo tebe, ti ničesar ne pomenijo; kot jih ne bi bilo.
Dva dni po izkrcanju sem srečal Tržačana, sopotnika na ladji. Bi verjeli, da se je zjokal, ko me je videl? Diva dni je bil sam med Avstral« ci, jezika ni znal, spoznal je čisto drugačno življenje in druge navade. Vse to ga je tako prevzelo, da je bil do solz ganjen, ko je spet videl rojaka.
Dve stvari sta pa pogla* vitne važnosti. Poznanje je* zika in imeti kakega znan* ca ali sorodnika v Avstra* liji, ki te vsaj prve dni rna* lo uvede v novo življenje, ti razkaže mesto, vsaj glav* ne ceste. Jezik je pa angle* ščina posebne vrste. Kjer na primer Angleži izgovar* jajo ei, izgovorijo Avstral* ci ai, in še toliko raznih stvari. Zanimivo je, da te nihče ne vpraša, od kod prh hajaš, nihče ne vtika nosu v tvoje zadeve. Vsak skrbi le zase in za svoje opravke. Vsi so pa zelo olikani in vljudni. Vsaka druga bese* da je »oprostite«, »prosim«, »hvala«. Še celo v tramvaju se potniki zahvalijo, ko do* be listek.
Avstralija je čudna deže* la. Čudna je zato, ker se po* vsem razlikuje od naših krajev in Evrope sploh. In •zato je človek, pa čeprav starejši in izkušen, ko pri* de v to deželo, kot otrok, ki se mora vsemu šele pri* učiti, celo hoji po cestah. Nihče naj ne misli, kot na primer specializirani delav* ci, da bodo takoj dobili svoje mesto, hišo in tako dalje. Tu je treba pričeti vse od kraja. Ko spoznajo, da človek zna, ga oddelijo na mesto, ki mu pritiče. Problema, kaj in kje bo člo* več delal, pa tu ne pozn .jo. Lahko izbiraš med sto in sto vrstami zaposlitve. Pro* blem je hiša. Zato se ne iz* plača najemati si hišice, pa čeprav so še tako vabljive in ljubke. Treba bi bilo i* meti okrog 400 šterlin, ki jih daš na račun in potem pla* čuješ po pet do deset štei* lin tedensko in si tako po* časi hišo kupiš. To pa velja seveda za družine. Hiše od* dajaj o tu kar opremljene Vsaka ima vrt, telefon, ko* palnico in včasih tudi pral ni stroj.
Zanimivo je tudi, kako je razdeljeno mesto. Melbour* ne, v katerem sem se usta* vil, ima nad milijon šest sto tisoč prebivalcev. Ti pa ži* vij o v enonadstropnih hi* šah — lahko si mislite, kak* šen je torej mestni obseg! V
IIHIIII(llllllii:illlllHIIIIIIIIIIIUII!llllllllll!l!lllllllllllllllllhlllllllllllll(1l!IIIIIIIIIIHllill!lll1llllllllllllUtWl
Gotovo je sedel Tom v . zaporu. Zorž kar ni mogel do besede.
»Vi veste, da sem vse svoje življenje pošteno, dostojno in pridno delal. Po dolgih letih dela in varčnosti bom preskrbljen za sta-ros-t. Vedno sem izpolnjeval svoje dolžnosti z vso natančnostjo.«
»To je res,« sem pripomnil.
»Vi pa prav tako veste, da je bil Tom len, sleparski, razuzdan, ničvreden podlež. Ce bi bilo še kaj pravice na tem svetu, bi moral biti že davno v jetnišnici.«
Zorž je bil ves rdeč v obraz »P-red nekaj leti se je zaročil z -neko žensko, ki bi bila lahko -njegova mati; sedaj je umrla in mu zapustila- vse -svoje premoženje. Pol milijona šterlin, jahto, hišo v Londonu in vilo na podeželju.«
S pestjo je Zorž udaril po mizi. »To ni pravica, vam rečem, to je svinjarija.«
'Nisem se mogel vzdržati, prašna sem v odkritosrčni smeh.
Tega mi 2orž n-i nikoli oprostil. Tom pa me večkrat vabi na izvrstne večerje v svojo razkošno hišo, v Mayfai-r, in če si priložnostno izposodi od mene kako malenkost, je to pač zgolj -moč navade. Nikoli ti ne izposodi več kot eno šterli-no.
(Iz angleščine prevedel I. U.)
sredini mesta je City, kjer so ogromne palače, sami u* radi in pravokotnik zelo ši* rokih cest. Izven tega pra* vokotnika so razni okraji ali districts, katerih je 123. Vsak teh okrajev ima svo* jega župana in svoj občin* ski odbor. Pravi križ pa je z razdaljami. Predstavili so mi nekaj tržaških družin, a vsaka stanuje v drugem o* kraju. Vse mesto je preple* teno z omrežjem električne železnice, ki vozi zelo po* gosto. Vozijo pa tudi tram* vaji in avtobusi. Z ulicami je pa spet težava. Kupil sem 500 strani debelo knjigo, cestni imenik, in videl, da je mnogo cest z istim ime* nom. Zato je najvažnejše vedeti, v katerem okraju le* ži cesta, ki jo iščete.
Iz vsega tega upam, da si vsaj približno morete pred* stavi j ati, kaj pomeni imeti znanca, ki vam vse to raz* loži in opozori na to in ono. Lahko tudi razumete, zakaj se je tedaj zjokal oni Tr* žačan. Ko pa se človek pri* vadi na vse te novosti, po* teka življenje mirno, kot pod Francem Jožefom. Lju* d je delajo po pet dni v ted* nu, nato gredo na lov ali se pa ukvarjajo s športi. Vsak, ki je že vsaj tri leta v Av* straliji, ima svoj avto in si vsak teden izplačuje hio.
No in še nekaj: isti po* poldan, ko sem se izkrcal, se msi šel iskat in sem tudi dobil — osebno izkaznico in s tem dobil vse pravice, seveda razen volilne. V de* setih minutah so mi jo iz* dali! Nihče me ni vprašal, od kod prihajam, niti kaj mislim delati.
Še to bi rad povedal, ka* ko je urejeno potovanje na delo. Vozijo namreč poseb* ni avtobusi. Na cesti se lju* dje postavijo v dve skupi* ni: leva vrsta je za one, ki hočejo sedeti, desna pa za one, ki izstopijo prej in za* to stojijo. Ko so vsi sedeži zasedeni (ravnajo se nam* reč po levi vrsti), avtobus odpelje, takoj za njim pa pripelje drugi. Na ta način prepeljejo na tisoče ljudi v službo.
To bi bili glavni obrisi, in to kljub začetnim težavam vzpodbudni in zadovoljivi.
MARIJAN OPELT
Na Koroško
SDZ, skupno s pevskim društvom »Avgust Tanče« v Nabrežini priredi tudi le* tos svoj tradicionalni izlet
Tudi letos smo izbrali pre* lepo Koroško za točko svo* jega izleta, ki bo 3. in 4. septembra.
Udobni avtobus nas bo odpeljal čez Videm in Tr* biž v Beljak.
Drugi dan vzpon na 1900 m visoko goro Gerlitzen. Popoldne kratek počitek za kopanje ali veslanje po je* zeru. Nato povratek proti domu mimo Vrbskega ie* zera.
Stroški za izlet znašajo nribližno 5.000 lir na osebo, in sicer za vožnjo, hrano, prenočišče ter stroški za skupni potni list. Kdor ima svoj potni list, plača temu primerno manj.
Prijave se sprejemajo naj* kasneje do 7. avgusta, in sicer pri zaupnikih in odbornikih naših organizacij in v trgovini Terčon v Na* brežini * tel. št. 22*522. V T rstu sprejema prijave taj* ništvo SDZ, ulica Machia* vclli št. 22*11., tel. št. 86*275.
Toplo priporočamo našim članom in prijateljem obisk koroške.zemlje in njenih le* pot. Prosimo tudi, da se in* teresenti prijavijo čimprej, ker je število omejeno.
VEST I s T RŽAŠKEGA
Inuesficijsko posolilo flCEGHT
Tržaški občinski odbor je pred lagal občinskemu svetu najetje 1300 milijonov lir posojila za dela. ki £o bila priznana kot potrebna in nujna. S tem posojilom bi, s; moralo: zgraditi rezervoar za plin
40.000	kub. metrov (350 milijonov), razširiti vodne rezervoarje na Greti (120 milijonov), razširiti vodovodne napeljave pri Sv. Alojzu (30 milijonov), izboljšati trolej-busne in tramvajske vozove (130 milijonov), sezidati nove uradne prostore za ACEGAT (120 milij.), lazširiti vodne rezervoarje pri Sv. Vincencu (140 milij.), raztegnitev plinske napeljave (330 milij.), postaviti novo električno kolono pri univerzi (15 milij.), postaviti e-lektrično centralo za sredino mer sta (65 milijonov). Posojilo je po trebno, ker brez njega ni mogoče izvesti teh nujnih del.
Kakor je razvidno, je šlo na občinski seji 13. t. m. za izključno upravno in nikakor ne za kako politično vprašanje. Ni šlo za' to, da se z glasovanjem za ali proti izreče zaupnica ali nezaupnica občin ski upravi. Slo je za predlog obč. odbora., kot je nešteto drugih predlogov, ki nimajo nič političnega na sebi in o katerih glasujejo obč. svetovalci po lastnih gospodarsko-upravnih vidikih.
Ali. govornik kominformistov je izjavil, da bodo oni principialnj glasovali proti posojilu, ker ni zastopana .v upravni komisiji Acegata manjšina občinskega sveta. Temu se je pridružil tudi govornik m is inov, ing. Battigelli, torej govornika dveh skupin, ki sta po svoji ideologiji kot totalitarni in anti-demokratični stranki v stalnem navzkrižju z večino mestnega sveta, ki jo sestavljajo štiri' italijan -ske stranke, ki so po svojih programih demokratične.
Občinski .svet. dr. Agneletto, ki je bil izvoljen na temelju demokratičnega programa Slovenske narodne liste, je v svojem govoru naglasil, da je on vedno zahteval, da mora biti' v 'upravni komisiji Acegata zastopana tudi manjšina, ne samo zato, ker gre za največje
in najvažnejše občinsko podjetje, ampak tudi zato, da se da manjšini sokontrolo in soodgovornost z!i vodstvo tega podjetja. Zato je pr' lazpravi ^ proračunu Acegata glasoval proti proračunu.. Toda sedaj, ko gre, da se temu občinskemu podjetju omogoči njegovo delovanje in mu da na razpolago sredstva, potrebna zu izvedbo natančno določenih del, sedaj, ko me gre za glasovanje o zaupnici, ni mogoče glasovati proti posojilu, ki ga občina odnosno podjetje ACEGAT, potrebuje, če hoče izvesti zgoraj, našteta dela v korist prebivalstva in večje zaposlitve brezposelnih Biti proti sedanji sestavi upravna komisije Acegata ne pomeni še, ds se mora biti proti delovanju Ace-ga.ta in proti delom, ki so za tržaško občino potrebna in koristna. Kajti bilo bi neresno zahtevati od Acegata nove trolejbusne zveze in proge, nova ljudska kopališča (z večjo potrošnjo vode), razsvetljavo, raztegnitev plinske napeljave izven mesta. itd. — istočasno pa glasovati proti posojilu, ki se ga za ta dela potrebuje.
Zato ie dr. Agneletto za posojilo glasoval z izrecnim pridržkom, da se s tem nikakor ne odreka svoji zahtevi po zastopstvu manjšine v upravni komisiji Acegata.
Nekateri govorniki opozicije so spoznali, da je neupravičeno glasovati proti posojilu iz protesta proti sestavi upravne komisije ter so skušali opravičiti svoj proti-glas z razlogi, kot prezadolženost podjetja ACEGAT, toda vsa njihova izvajanja niso mogla ovreči dejstva-če hoče Trst res živeti in napredovati, ne pa umreti — kakor bi nekateri želeli — pot^m se mestna uprava n.e sme strašiti posojila 1300 milijonov, to je 13 predvojnih milijonov, za tako važna in potrebna dela.
Ni, čuda, če je »Primorski dnevnik«, to novopečeno glasilo USI (Unione socialista indipendente), izrabil tudi to glasovanje za napad na obč. svet. dr. Agneletta. Najprej ie potvoril njegov govo-, tako da mu je dal prav nasprotni
Pojasnilo fl. K. „3adran“
Od A. K. »Jadran« smo prejeli sledeči dopis, katerega objavljamo, ker smo vedno bili mnenja, da ;• ma vsakdo, posebno pa še akademska mladina, pravico, da se sliši tudi njen glas:
Trst, 14. VII. 1955.
V zvezi z Vašo vestjo pod naslovom »So že na barki«, bi odbor »Jadrana« pripomnil sledeče:
Preden smo se vselili v nove prostore, smo sklicali posvetovalni članski sestanek, na katerem je od prisotnih dvajsetih članov en sam bil proti selitvi. Ob tisti priliki smo pojasnili, da gremo v nove prostore samo zato, ker drugje nismo dobili primernih sob, kljub temu, da smo le-te iskali ustno in po tržaiških listih. Odbor je bil mnenja, da je važno, kdo je v prostorih in ne čigave so sobe bile pred tem.
Odbor tudi ob tej priliki poudarja svojo nepolitičnost in neodvisnost od katere koli politične for-macije in želi, da se mu ne pripisujejo nameni, ki jih odbor nima.
V zvezi z vašo vestjo, da skupine članov zahteva sklicanje izrednega občnega zbora, sporočamo, da bomo v prihodnjih dneh sklicali članski sestanek. Ce bo na tem sestanku tudi neznatna manjšina članov s tajnimi volitvami zahtevala občni zbor, bomo" mi z veseljem ustregli. Verjemite nam, da delo v »Jadranu« ni med najbolj prijetnimi z vsemi očitki, ki lete na nas z vseh strani za najnever-jetnejše razloge.
Z odličnim spoštovanjem.
Za Odbor A. K. »Jadran«: JOŠKO PIVK
•	* •
Na gornje pojasnilo bi pripomni Ji, da zaradi njega prav v ničemer ne izpreminjamo našega že izpovedanega mnenja. Pač pe ugotavljamo:
1) Žalostno izpričevalo politične zrelosti naše akademske mladine je, če se je od dvajsetih akademikov samo eden zavedel, kaj pome ni vselitev v hišo, ki je najbolj znani sedež titovskih organizacij. Tu ni vprašanje namenov A. K. »Jadrana«, o katerih ne bomo sodili po besedah, temveč zgolj po dejanjih, temveč je pred nami dejstvo kot takšno.
2) Prejeto pojasnilo znova potrjuje, da je A. K. »Jadran« šlo samo za prostore. Videti je, da so vsaj v odločilnem trenutku »prostori« zavzeli prvo mesto v programu, kajti izbralo se jih je brez o-
zi-ra na toliko poudarjeno »politično nevtralnost«. Cim postane smisel za udobnost in zunanji blišč večji od čuta načelnosti in idealizma, je s tem odprta pot za kom promise, ki so sicer lahko izredno »praktični«, toda vse prej kot primerni za tiste, ki naj bi bili bakl*i bodočnosti.
3) Glede iskanja novih prostorov po raznih listih, bi pripomnili samo, da je blagajničarka A. K »Jadran« (tako se je vsaj predstavila) vprašala upravo našega lista, ali bi bili pripravljeni objaviti zadevni oglas. Naš upravnik je odgovoril, da brez nadaljnjega, iin to brezplačno, naj ga samo sestavi in prinese. Oglasa seveda ni bilo. Nočemo sicer s tem reči, da bi prav takšen oglas pripomogel k odkritju primernejših prostorov, toda značilno je le, da ga vkljub predhodni informaciji prav našemu tedniku nihče ni poslal.
4) Pustimo ob strani, da maša a-kademska mladina v teh tako u-sodnih časih in na tako izpostavljenem tržaškem položaju znova poudarja svojo udobno »nepolitičnost«, z drugimi besedami svoj po litičnl hermefroditizem, »ni mu-ško, ne žensko«. Ne moremo pa mimo naivnosti (s tem izrazom ne mislimo nič žaljivega, toda m.i primernejšega), ki prihaja do izraza v besedah, da odbor A. K. »Jadran« ne želi, »da se mu pripisujejo nameni, ki jih nima« in »da delo v Jadranu ni med -najbolj prijetnim’ z vsemi očitki, ki letč na nas z vseh strani za najneverjetnejše razloge«. Kaj takega res lahko vsebuje samo dopis akademskega klu ba. v katerem se je samo ein, član zavedel, kaj pomeni vselitev v hišo v ulici Ruggero Manna. »Odbor ne želi!« Kdaj pa se je vendar v politiki sodilo neko delo po tem kot je kdo želel, da bi se tolmačilo,, ne pa enostavno po tem, kar je napravil? Prav tako tudi radi verjamemo, da je za mladega človeka veliko drugih, »prijetnejših« opravil, kot pa udejstvovanje v a-kademskem klubu na način, kot to večine od akademskega naraščaja zahteva in pričakuje. Razlika- je samo ta, da bi akademska mladina morala biti na to svoje breme ponosna, medtem ko je videti, ji postaja nadležno.
Naj nam odbor A. K. »Jadran« oprosti, da smatramo tudi to beganje pred odgovornostjo za kaj negativen znak, vsaj dokler ne bodo dejanja pokazala kaj nasprotnega.
Uredništvo »Demokracije«
smisel, kot ga je imel, potem mu je očital, da se je s svojim glas« vanjem »še bolj povezal z vladnimi strankami«. Časnikarska morala »Primorskega dnevnika« je- vsem znana:	potvarjati govore svojih
političnih nasprotnikov in na podlagi potvorb jih napadati. Ko je dr. Agneletto nekoč glasoval tako, kot kominformisti, ga je »Primorski« denunciral, da se približuje komunistom; ko je sedaj glasoval kot večina, ga' denuncira, da se je povezal z italijansko večino. Oni okoli tega lista pa naj vedo, da. je dr. Agneletto glasoval in bo glasoval le po svoji vesti in prepričanju, ne pa na komando ljudi okoli »Primorskega dnevnika«.
Ponovno odhajajo...
Preteklo soboto je zopet večj-? število Tržačanov zapustilo svojo 1-odin.o zemljo v upanju po boljši sreči v oddaljeni Avstraliji. Med odhajajočimi je bilo mnogo Slovencev, saj je v nekaterih skupinah, prevladovala -slovenska govo rica. 'Slovenci so odhajali s slovensko zastavo; s tisto namreč, ki si jo je narod pred desetletji sam izbral, .in ne s tisto omadeževanko, ki so mu jo vsilili internacionalni tujci.
Med petjem ni manjkalo zbadljivk na račun enih in drugih prekupčevalcev s STO. Dopisnik »'Primorskega dnevnika« seveda upravičenih zbadljivk ,na račun svojega gospodarja ni slišal, oziroma jih je preslišal. Odhajajočim želimo kar največ sreče, .tiste, ki so nam jo tu zabaranitali!
iia SOD v
Dvajset dni je že minilo od dneva, ko se je pripeljalo v devinsko šolo 80 dečkov, -ki jih je zbral U-rad za socialno skrbstvo in SDD v Trstu.
Otroci se zabavajo in uživajo brezskrbno ta čas, ki jim ,bo prehitro minil. Prve dnii jim je vreme precej nagajalo, a vseeno so izrabili vsak dragocen sončni žarek ,in dečki so vsi lepih, zagorelih ličk. Vsi so pri najboljšem zdravju.
Najbolj seveda se zabavajo tb morju. Tam pokaže marsikdo svojo spretnost v. plavanju in skakanju. Pa .tudi v hladnem gozdu jim je prijetno Zelo radi prepevajo, posebno ob spremljavi harmonike. Tekmujejo med seboj v pridnost! in obnašanju in dobivajo točke. Kdor ima največ točk, zmaga. Seveda zmagajo lahko samo najboljši. iSaj so vsi pridni, a najboljši so: Zgur Darij, Brajnik Darij, Sosič Vojko, Pečar Stojan; od večjih pa: Verginella Franko, Boca j Stojan, Ban Janko in Kuferši.n Jurček.
Želimo jim mnogo zabave in veselih .uric ob našem lepem Jadranu v prijaznem Devinu.
Habrežinsha Kolonija
Tudi letos je občinska uprava v Nabrežini organizirala otroško počitniško kolonijo v Forni di Sopra,
V	prvi skupini je 90 dečkov, ki &o se odpeljali v soboto 2. t. m.
Prvih 14 dni je vreme sicer j.e-koliko nagajalo, vendar ne toliko, da bi morali otroci ostajati doma. Skoro dnevno., ali zjutraj ali po P' ldne, je toliko popustilo, da so delali kratke sprehode. Življenje v koloniji teče redno. Sprehodi ali razne igre doma zabavajo in kratkočasijo otroke, tako da se počutijo prav prijetno v novem alpskem svetu. Hrana je odlična in obilna ter otroci polni apetita, tako da je pravo veselje jih gledati, kak d gladko očistijo svojo skodelico. Red in snaga vlada v celi koloniji, v kuhinji, jedilnici, kakor tudi v vseh lepih in zračnih spalnicah. Zdravstveno stanje -otrok je tudi odlično, ker razen kakega lahkega primera, nima bolniška strežnica nobenega posla.
Kljub temu tamkajšnji občinski zdravnik dnevno poseti kolonijo, da, se prepriča o zdravstvenem stanju otrok. Tudi' občinski odbor iz Forni di Sopra se zanima za to našo kolonijo ter je pri svojem zadnjem obisku ugotovil, da je naša kolonija najboljše organizirana od vseh- drugih, ki so v njihovi občini.
Tudi naš občinski odbo je prejšnjo nedeljo obiskal otroke v koloniji -ter ugotovil, da poteka vse v redu in v popolno zadovoljstvo o-trok in uprave.
Upamo, da se bodo otroci še zadnja dva tedna dobro počutili ter da jim bo vreme toliko naklonjeno, da bodo vsaj starejši lahko napravili kakšen daljši izlet ter se bodo nato vsi s prijetnimi vtisi in zadovoljstvom vrnili na svoje do move.
TRŽAŠKI PREPIHI
s Cim nam titovci LAHKO POSTREŽEJO
»Primorski dnevnik« je dvema člankoma g. Furlana postavil v nedeljski številki krono pod naslovom: »Nismo še zmerili svojih sil«. Oba članka g. Furlana sta v bistvu prava slika tiste dobe slovenskega kmetijskega preporoda, v kateri so pionirji, v glavnem učitelji, sejali koristno seme umnega kmetijstva med takratno za uk in napredek izredno dovzetno mladino. V trenutku pa, ko g. Furlan brska po vzrokih in posledicah, današnjega bega mladine z domače grude, se sp&dtakne ob dialektičnih potvorbah, ker se očitno boji s prstom pokazati na glavne krivce sodobne stvarnosti, ki jih njegova doba k sreči ni poznale.
»Primorski dnevnik« je na Tržaškem prvi glasnik komunističneg-j gospodarskega eksperimentiranja v Jugoslaviji. Je brezpogojni zagovornik sedanje gospodarske bede v matični drža.vi, in .vsi titovci brez izjeme, ki. se krmijo ob partijskih ja-slih. so prav tako brezpogojno odgovorni za komunistično kmetijsko »prevzgojo« in za sadove, ki jih je rodila. Krona »Primorskega dnevnika« ie seveda vkrojena pn političnih potrebah najnovejše titovske cikorija,ške zaroke. Ta kro na pravi med drugim tudi tole: »Sami dogodki nam dajejo napotila in nas. usmerjajo v skupno, vzajemno povezano dejavnost, predvsem na gospodarskem sektorju, kjer je, kot vemo, še zelo mnogo odprtih vprašanj; silijo nas k samoobrambi naših gospodarsko - političnih in moralnih interesov, v organizacijo, ki naj bi bila neločljiv del našega delovanja za svojo grudo.«
Tako organizacijo so si titovci v matični državi osvojili z ognjem in mečem. Vsako modrovanje je odveč, če so nam pri roki trdni in neovrgljivi argumenti. Poglejmo si samo, kako so titovci v desetih le tih svojega paševanja izmaličili jugoslovansko kmetijstvo.
Prvi argument
Jugoslavija je tudi danes pretežno poljedelska, kmečka dežela. Nad tri petine skupnega prebivalstva (61 od sto) živi -na deželi in se ."> kmetijstvom ukvarja kot s svojim glavnim poklicem. Čeprav se je v primerjavi s predvojnim stanjem odstotek kmečkega prebivalstva, v odnosu na celotno prebivalstvo znižal. (s 76 na 67 od sto), je številčno stanje kmečkega življa v absolut-, nih številkah ostalo nespremenjeno. Razvoj industrije absorbira le naravni prirastek prebivalstva, saj je gostota naseljenosti v kmetijstvu ostala ista kot pred vojno. Na en kvadratni kilometer obdelane zemlje je prišlo pred vojno in prihaja- danes po 114 prebivalcev, fina izmed -temeljnih strukturalnih slabosti jugoslovanskega poljedelstva — preobljudenost vasi — je prav tako akutna danes, kakor je bila pred vojno.
Drugi argument
Današnja komunistična gospodarska stvarnost 'Ugotavlja, da je povprečna letna proizvodnja v kmetijstvu manjša od predvojne povprečnosti. Se več, od glavnih posevkov (in ti zavzemajo nad 80 od stotkov celotne obdelane zemlje) ni bilo doseženo predvojno povprečje niti v najbogatejših Letinah povojne dobe. Skupna površina obdelane zemlje se je zmanjšala v primerjavi s predvojno za nad 300.000 ha kljub temu, da se je površina države nekoliko povečala. Posebno občutljivo je zmanjšanje posejanih površin pri, žitaricah: preteklo leto je znašala površina :z žitaricami posejanih površin za polnih 800.000 ha manj kot pred vojno (5,370.000 ha namesto
6,160.000	he). Prav tako je pri glav nih posejanih žitaricah padel tudi povprečni žetveni donos po enoti površine. Povprečni prinos koruze na 1 ha je znašal v času od leta 1948 - 1952 13,5 stota na ha. medtem ko je predvojni letni povpreč ni donos znašal 17 stotov ne ha.
Tretji argument
Nasprotno stagnaciji oziroma padanju poljedelske proizvodnje so se potrebe prehrane prebivalstva znatno povečale kot posledica povečanja skupnega števila prebivalstva in znatnega povečanja mestnega prebivalstva. Medtem ko doprinosi žitaric padajo, so potrebe viškov kmetskih pridelkov na tržiščih znatno narasle. To so tudi vzroki kroničnih primanjkljajev prehrane, ki dosegajo ogromne raz sežnosti ob slabih letinah. Letos, že tretjič x zadnjih petih letih, kr:-je država prehranbene potrebe prebivalstva. z izrednimi prispevki
iz tujine. Samo v -tekočem letu (1954 - 1955) znaša uvoz pšenice nad 1,3 milijona ton (od tega 850
tisoč ton iz Amerike).
Četrti argument
Poljedelski pridelki so bili pred vojno najvažnejše izvozno blago. Od leta 1931 do 1. 1939 so pridelki prehrane predstavljali okrog 41 odstotkov vrednosti celotnega- jugoslovanskega izvoza. Uvoz hranil se je omejeval zgolj na kolonialne pridelke. Pomemben prebitek izvo za nad uVozcm v kmetijskem sektorju je dooavljal potrebna srel-stva za nabavo tvorniških izdelkov in industrijskega blaga. Prav zaradi izredno močnega izvoza pridelkov je bila trgovinska bilanca izmenjave blaga s tujino iz leta v leto aktivnejša-.
Po vojni je -izvoz kmečkih pridelkov strahovito nazadoval. V obdobju 1949 - 53 se je obseg izvoza v. primerjavi s povprečnim obsegom predvojnega izvoza (povprečje 1935 - 39) zmanjšal: pri koruzi za 45 odst., pri konoplji za 78 odst., pri jajcih za 85 odst., pri perutnini za 56 odst., pri govedu za- 59 odst., pri prašičih za 75 odst., pri zelenjavi za 84 odst., pri suhih češpljah za 69 odstotkov. Glede pšenice in maščob je komunistična Jugoslavija dosegla pravi čudež. Namesto zelo pomembnega izvoza, čedalje uspešneje narašča uvoz.
Zmanjšanje izvoza poljedelskih pridelkov po vojni predstavlja e-nega .izmed, najvažnejših faktorjev nezadostnega obsega skupnega izvoza, ki se zaman trudi, da bi dosegel povprečni letni volumen predvojnega izvoza. Se več, kronični primanjkljaj prehrane zahteva povečano potrebo uvoza velikih količin živil. Na ta način, tako izvoz, kakor uvoz odkrivata polom poljedelske proizvodnje, in ta predstavlja glavni vzrok primanjkljaja tako v trgovinski, kakor tudi v plačilni bilanci.
Kolikšno važnost predstavlja poljedelstvo za trgovinsko izmenjavo j tujino, nam pričajo naslednje številke. Leta 1952 je znašala vrednost celotnega izvoza 74 milijard dinarjev. Naslednje leto, 1953, se jc izvoz zmanjšal na 55,7 milijard din, leta 1954 pa je vrednost izvoza narasla na 70,7 milijard. Ce preiščemo strukturo izvoza za ta tri leta, pridemo do zaključka,- da sa spremembe volu-mnega izvoza nastale v glavnem zaradi variacij izvoza poljedelskih pridelkov. Leta 1952 je izvoz živil znašal vsega 10,2 milijarde din, torej zmanjšanje za polnih 18 milijard. Za prav toliko pa se je zmanjšala vrednost skupnega izvoza. Leta 1954 je izvoz poljedelskih pridelkov narasel za o-krog 12 milijard din in predstavljal največji del skupnega povečanja izvoza v odnosu na leto 1953.
Velikodušnost Tita za kmečke potrebe
Gornji činitelji dokazujejo -temeljne značaje poljedelstva za Jugoslavijo. Ti činitelji nadalje dokazujejo, da je zapostavljanje kmetijstva ena izmed številnih kapitalnih pogreši' gospodarske politike sedanje vladavine. Kuko se ta vladavina, ki- nam po svojih pro-povednikih deli nauke, zavzema za potrebe »grude«, nam najbolje dokazuje še naslednji argument. V desetih letih komunističnega vladanja so znašale celotne investicije v jugoslovanskem poljedelstvu 58,6 milijard din ali 2,5 odst. vseh investicij. V istem razdobju pa so komunisti investirali v industrijo 1500 milijard dinarjev. To se pravi, da so v poljedelstvo investirali komaj 3 odstotke tistih zneskov, ki so jih vložili v industrijo. K temu pa je treba dodati še to, da so investicije poljedelstvu izročali izključno državnim kmetijam in kolhozom. Prav isto velja za poljedelske kredite.
Po vojni praktično kmet v državi, kjer tvori veliko večino preb: valstva. ni dobil ničesar, zato pa so ga do golega slekli. Zanemarja H pa miso samo poljedelsko proizvodnjo, pač pa tudi vso predelo valno industrijo, živilsko industrijo, proizvodnjo umetnih gnojil in industrijo poljedelskih strojev. Spomnimo naj, da ima danes Jugoslavija okrog 10.000 .traktorjev, čeprav jih je UNRRA dobavila leta 1946 - 47 okrog 4 tisoč. V Turčiji se je povišalo število traktorjev od 3900 leta 1949 na 31.400 lete 1952.
Res je, da so po smrti Kidriča pričeli tudi jugoslovanski komunisti razmišljevati o tem, da se delavskih želodcev ne da nasititi zgolj z marksistično-leninskimi frazami, pač pa, da je prvi pogoj z 5 zmogljivost delavca zadostna prehrana. če mu režim že odreka vse ostale dobrine, ki so danes v zahodnem svetu samo po sebi razumljive stvari in ze dosego katerih se
potegujejo — seveda iz čisto poli tičnih nagibov — tudi KP.
»Planiranje« so vsaj teoretično raztegnili tudi ina poljedelski sektor. Po tem načrtu so določili 50 milijard letno za poljedelstvo. Zo za tekoče leto pa, so ta znesek znižali na 33 milijard. Koliko .bodo dejansko kmetijstvu tudi izplačali, je drugo vprašanje. Po tem planiranju naj bi se proizvodnja -v desetih letih povečala za okrog 50 odstotkov. To se pravi, da tudi v najboljšem slučaju ne morejo doseči -hitrega napredka kmetijske proizvodnje.
Poleg tega pa se je struktura zemljiške posesti občutno poslabšala v čisto gospodarskem pogledu. Posesti pod 5 ha površine je 69 odstotkov od skupnega števila kmečkih gospodarstev (od tega je skoraj polovica,, 29,6 odst., pod 2 ha površine). Te drobne posesti zavzemajo 64,9 odstotkov poljedelske površine. Vedeti pa moramo, da so pred vojno posesti izpod 5 ha dobavljala komaj 3 odstotke presežkov za tržišča žitaric. Nasprotno so posesti nad 10 ha dobavljala 60 odstotkov presežkov. Tito je kmečko-posest skrčit -na največ 10 ha-, in ker danes tudi najbolj zagrizeni jugoslovanski komunisti vedo, da so zadruge (kolhozi) najbolj zanemarjene in najbolj zaostale kmetije, je največja uganka komunistič nih novotarjev prav v tem, kdo naj nadomesti tistega trdnega In zanesljivega kmeta, ki ga je današnji režim obsodil na smrt.
*	* *
Take so torej čarovnije komunistične organizacije poljedelstva v Titovi Jugoslaviji, samo tak posnetek pa nam lahko nudijo Titovi a-pastoli tudi pa našem ozemlju. Hvala lepa!
D. K jič
LISTNICA UPRAVE
Našim cenjenim naročnikom v Avstraliji, sporočamo, da je gospod Janko KLAVORA, 92 Welling,ton St. North Geelong, Vic. naš zastopnik in zato pooblaščen izterjevati naročnino ter izda jeti potrdila. Prosimo zamudnike, da čimprej poravnajo zaostalo naročnino, v kolikor tega še niso storili, naravnost na naslov g. Klavore.
Odgovorni urednik:
Prof. Dr. ANTON DABINOVIC Tiska: tisk. Adria, d. d., v Trstu
ZOBOZDRAVNIK
Dr. STANISLAV PAVLICA
se je preselil v ul. Rittmeyer, IS in sprejema od 9. do 13. ter od 17. do 19. ure Stev. telef. 31-813
ZDRAVNIK
Dr. FRANJO DELAK
v TRSTU
ponovno sprejeme y Barkovljah, ul. Cerreto 13, pritličje, vsak dan od 16. do 18. ure. - Tel. 32-537
Vespa
125, 150 in 150 G. S. KUB. CM NA OBROKE IN PROTI T A -KOJSNJEMU IZROČILU.
Vespe
RABLJENE
ORIGINALNI NADOMESTNI DELI » P I A G G I O «
PRODAJNA AGENCIJA:
TRST, UL. S. FRANCESCO 46 TEL. 28.940
MIZBPjl |
SBtOVBlCi V Jjetnihi •
Deske smrekove, macesnov« in trdih lesov, trame in parkete muli najugodneje
TEL.
CALEA
TRST
Vlala Sonnlno, a 4