MARIBORSKI Cena 1 Din VECERNK Oradnlitvo la uprava! Maribor, Ooapoaka at. 1t / Talafon uradnlltv« 3440, uprava 3458 Uhaja razanfnadelja In prašnikov vaafc dan ob 10. uri / Valja meaaSno prajaama v upravi a« po poiti 10 Din. dostavijan na dom12 Din,/ Oglasi po caolku / Oglaaa aproJaaM tudi oglasni oddalak »Jutra" v Ljubljani t Poital Sakovnl ra&m M. 11.406 ft JUTRA to Dvojna politika Hitlerjeve Nemčije K FRANCOSKI IN ANGLEŠKI DEMARŠI V BERLINU. . Soj med Hitlerjevo Nemčijo in 011 f u s s o v o Avstrijo je zadnje dni, Kakor smo pričakovali, prešel lokalne j?e-’e in postal mednarodna evropska za-eva prve vrste. Nemška propaganda ?r°ti Dollfussovemu režimu potom letaki ki jih prinašajo v Avstrijo letala, Potom radia in naposled potom atentatov vseh vrst, je napotila velesile ra nci j o, Anglijo in Italijo, ki amčijo za nedotakljivost te države in so a njenem samostojnem obstoju zainte-astrane, da so napravile v Berlinu pri-ateljsko, toda energično demaršo. Prav a Prav sta se čisto uradne poti poslužili j.a to o Francija in Anglija, dočim je Ita-ia ubrala posebno taktiko in je storila v°j zadevni korak v obliki zasebne-^a nasveta. Takega razvoja po podpisu aKta štirih velesil prav gotovo nihče ni DriČakoval. Nihče pa tudi ni pričakoval, da bo Nem Eija no Protest Pariza in Londona formel-na zunaj torej, odklonila s tako hlad-0 kesto. Von Biilow je namreč odgo-v°rh obema veleposlanikoma, da se Nem ,lja ne čuti krive in zato tudi ne more ,°JfiUrkoli priznati pravice, da bi se vti-a* v stvar, ki je docela nemško-avstrij- ■ 43 interna zadeva. Tak je bil namreč vr.adni odgovor, katerega so objavili listi *n za njimi drugi evropski > n in je zato vzbudil razumljivo ogorja nje Pariza in Londona. Toda že dan 0 objavi tega odgovora so dospele z za-Na vesti, ki pravijo, da je Nemčija po- S tega odgovora dala še nekega dru-*e8a, namenjenega samo velesilam. V ni nastopila tako samozavestno, j^jveč je obljubila, da bo stvar »pro-n '*a« in zavrnila preradikalne elemente 1 ^kih narodnih socialistov, ki vodijo j3 J Proti Dollfussovi Avstriji, v prave me ,, .2ak°na. Ta dvojni odgovor: oster in U za nemško ljudstvo, pohleven in (Dustljlv za ostali svet, je vsekakor ne-r *n°vega v svetovni diplomaciji in ka-,ai{terizira Hitlerjevo politiko bolj ka- k vse drugo, politika, ki se poslužuje takih sred- ■ iv dvojne mere, je pa vsekakor politi- Ki it MA 1/J« Bo ki ji nihče ne more zaupati. Kdo naj vsem tem še ve, kaj je resnična na-re ra Nemčije napram Avstriji? Kaj je to kar je napovedala nemškemu narodu, ali to, kar je zatrdila poslanikom velesil? Po raznih znakih sodeč bi dejali, da misli bolj resno v odgovoru nemški javnosti kakor v onem diplomatom zapada. V tem mnenju nas utr juje dejstvo, da je bil po hitlerjevcih ubit pri Kufsteinu neki avstrijski obmejni pomožni stražnik prav istega dne, ko je bila v Berlinu izvršena demarša Francije in Anglije! Ustreljen je bil preko meje, ki je zastražena tako, kakor navadno le v primeru neposredne resne vojne nevarnosti. Še bolj glasno pa govori druga vest, ki pravi, da se v Nemčiji, zlasti na Bavarskem, formirajo bojne čete avstrijskih narodnih socialistov-emi-grantov, ki se pripravljajo na vpad v Avstrijo, kjer naj bi povzročile revolucijo. V Monakovem je baje sestavljena tud' že nova hitlerjevska vlada za Avstri jo, ki naj bi v primeru revolucije zamenjala kabinet dr. Dollfussa. Boj Hitlerjeve Nemčije proti Avstriji torej še ni končan; nasprotno, vsi znaki kažejo, da se višek sovražnosti šele pripravlja. Zato bi bilo treba svetovati velesilam, naj bodo previdne in naj ne verujejo eventuelnim pomirjevalnim zasebnim besedam zunanjega tajnika von B ii i o w a, kakor tudi ne papirnatemu paktu štirih velesil. Prav vrednost tega pakta postaja dan za dnem bolj problematična. Napetost med Parizom in Londonom na eni ter Berlinom na drugi strani ni bila že dolgo tako velika, kakor je sedaj, ko Imamo pakt štirih. Dovolj značilno je pač že samo dejstvo, da je bila potrebna taka demarša dveh pod pisnic pakta pri tretji podpisnici! Nič manj pa tudi ni značilno zadržanje Italije, ki se oficielno demarši Francije in Anglije ni pridružila. To dokazuje, da ima kljub svojim zakulisnim zvezam z Dollfussovo vlado na Dunaju, posebne stike s Hitlerjevo vlado v Berlinu. Kakšno je ozadje te igre, je težko do konca ugeniti, vendar moramo nehote doumevati, da Rim in Berlin nista vezana samo po skupnem paktu štirih. Italija Nem čij: še ni obrnila hrbta, kakor so nam skušali dopovedati v Parizu in Londonu. Tudi ona vodi dvojno politiko, eno za svet, drugo pa zase. Je potem med Rimom in Berlinom še kakšna razlika? dalija slej ko prej proSi Anschlussu ^Formacije dopisnika pariškega »matina«. — italija in DEMARŠA VELESIL V BERLINU. iiščA^IZ’ 10. avgusta. V zvezi s sta-Šan?01, ga te zavzela Italija v vpra-niu avstrijsko-nemškega konflikta, je °ca rimski dopisnik »Matina« svo-vjnu listu naslednje: »Ne pridružujo-Itam ten-aku Francije in Anglije se je Čij Ja hotela izogniti ponižanju Nem-’ 111 sicer v duhu rimskega spora-itaip en čeprav je odklonila zadovo-ra«cli8!0vor na demaršo Anglije in da n*e’ vendar izdala razne ukrepe, '>ZraČniDrav* konec nacionalistični kakor * Propagandi« pr0f| Avstriji, ^•itev I! kampanji, ki je prepolna Avstrijske vlade. Na drnci strani pa bo avstrijski zvezni kance-lar napravil obisk v Rimu še v teku tega ali v začetku prihodnjega tedna. Ob tej priliki bo konferiral z glavnimi italijanskimi osebnostmi o vseh problemih, ki se tičejo položaja Avstrije. Znano pa je pri tem, da so v tem pogledu nazori rimske vlade v neki bistveni točki popolnoma ideritični s sta llščem dunajske vlade: Italija je namreč trdno odločena, da v nobenem primeru ne bo dovolila priključka Avstrije k Nemčiji. Tega ne bi dovolila celo niti v primeru, če bi se hotelo izvesti v obliki nekake avstrijske notranje revolucije in bo zato skrbela, da se onemogoči priključek, z vsemi mogočimi sredstvi.« NEMČIJA NE NEHA. DUNAJ, 10. avgusta. Monakovska ra-dio-postaja je zopet emitirala neko sramotilno predavanje o Avstriji, v katerem je predavatelj ponovno izredno ostro napadal avstrijsko vlado in kancelarja Doll-fussa- RAZOČARANJE V FRANCIJI. — O PRITOŽBI NA DRUŠTVO NARODOV ŠE NI ODLOČITVE. — POSTOPANJE ITALIJE. — OGROŽENA RAZOROŽITEV. — RATIFIKACIJA PAKTA ŠTIRIH VELESIL. PARIZ, 10. avgusta. Odklonitev francoske demarše v Beriin-u je izzvala v pariških političnih krogih težko razočaranje in ustvarila položaj, ki je zelo zamotan. Ne le nacionalistični listi, temveč tudi večina tako imenovanega zmernega tiska zahteva od francoske vlade, da vztraja trdno na svojem stališču in da se obrne na Društvo narodov. Iz včerajšnjih komentarjev listov se vidi tudi nerazpoloženje zaradi stališča Italije, ki se ji očita, da je zavzela popolnoma nasprotno stališče kakor pa Francija glede pomena pakta štirih velesil. Tudi previdno obnašanje Foreign Officea daje diplomatskim krogom v Parizu povod za ostro kritiko. Ni še gotovo, ali se bo francoska vlada v resnici odločila obr- niti na Društvo narodov zaradi spora med Avstrijo in Nemčijo. Vsekakor pa bo zavzela Francija izredno ostro stališče na razorožitveni konferenci, ki se bo zopet sestala v jeseni; tako, da ni sedaj skoraj nobenih Izgle-dov več na kak pozitiven uspeh konference. Kar se tiče notranjega položaja, nemška odklonitev koraka francoske vlade vsekakor ni utrdila položaja Daladierjevega kabineta. Francoski parlament še ni ratificiral pakta štirih velesil in bodo nacionalistični krogi, ki so bili že vedno proti temt paktu, v prihodnjih tednih nedvomno poskusili in storili vse, da bi preprečili, da bi francoska zbornica ratificirala pakt štirih velesil. Trikot Italija, Avstrija, Madžarska AVSTRIJA IN MADŽARSKA NAJ REŠITA TRST. AVSTRUSKO-MADŽAR-SKA TRGOVINSKA POGAJANJA. DUNAJ, 10. avgusta. O drugem potovanju zveznega kancelarja v Rim objavlja »Neue Freie Presse« v neki rimski vesti naslednje: »Pogajanja med Avstrijo in Italijo se bodo tikala predvsem tržaškega pristanišča. Skušal se bo doseči sporazum, da se avstrijski in madžarski izvoz usmerita namesto preko Hamburga preko Trsta. Tako bi se združili interesi Trsta s prizadevanji Avstrije, ki bi rada dobila nova tržišča za svoje proizvode v Levanti. BUDIMPEŠTA, 10. avgusta. Kmetijski minister Kallay je odpotoval včeraj zjutraj na Dunaj, kamor je prispel opoldne. V njegovem spremstvu so tudi štirje strokovnjaki Z istim vlakom je prispel na Dunaj tudi avstrijski poslanik v Budimpešti Kent. Pred svojim odhodom iz Budimpešte je izjavil minister Kallay novinarjem, da potuje na Dunaj z največjim zaupanjem in da bo mogoče tr. govinske odnošaje med Avstrijo in Madžarsko zgraditi in ustvariti čim tesnejše. Razpoloženje in pripravljenost sta za to na obeh straneh. Kallay veruje, da bodo pogajanja uspešno zaključena že v dveh ali treh dneh. Machado proti Združenim državam HAVANA, 10. avgusta. Predsednik Machado je odklonil poskus posredovanja s strani Združenih držav Severne Amerike v kubanskem konfliktu in objavil prokla-macijo, v kateri izjavlja, da vztraja kljub ameriški intervenciji in nasvetu na svojem mestu. Spor med Združenimi državami in Kubo je tako dosegel svoj višek. Kakor se zdi, je predsed. Machado pripravljen na vsako skrajnost. Pri tem računa s pomočjo ostalih latinskih ameriških vlad in se je tudi dejansko obrnil na vse vlade ameriških latinskih držav, zahtevajoč od njih solidarnosti v primeru oboroženega posredovanja Združe nih držav. V sami Havani je prišlo do ponovnih manjših spopadov med policijo in človeškimi množicami, dočim so se dogodili večji spopadi na deželi, kjer je bilo tudi večje števHo mrtvih. Balbo bo v soboto doma Rim, 10. avgusta. Iz Lizbone se poroča, da so včeraj popoldne ob 15.45 pristali tjakaj prvi hidroplani Balbove eskadrlle. Od 15.45 do 15.53 srednjeevropskega časa se je spustilo na Teju pri Lizboni 16 italijanskih vodnih letal. Ostala so nato prihajala redno v majhnih razdobjih, iz vzemši eno letalo, ki je padlo pri Punta del Gada v morje in se pokvarilo. Posadka je ostala nepoškodovana. LIZBONA, 10. avgusta. Prekooceanska eskadrila generala Balba bo v soboto nadaljevala svoj polet v Italijo, kamor bo poletela v ravni črti. Univerzalna plinska maska LONDON, 10. avgusta. »Daily He-raid« objavlja senzacionelno vest, da se je angleškim kemikom po dolgoletnih tajnih poskusih posrečilo iznajti plinsko masko, ki je absolutno zanesljiva proti vsakemu strupenemu plinu. Kakor je znano, niso nudile dosedanje plinske maske napram nekaterim plinom nobene ali pa samo delne zaščito in varstvo. Zdi se, da bo postala plinska vojna v bodočnosti i ozirom na to iznajdbo iluzorna. SILNA VROČINA V ŠPANIJI. MADRID, 10. avgusta. Nad vso Španijo vlada silna vročina, ki je zahtevala že mnogo žrtev. Vse bolnišnice so prenapolnjene z ljudmi, ki jih je zadela soln-čarica. Po zadnjih poročilih je umrlo do siej v vsej Španiji za posledicami sole-carice okrog 150 oseb. IRSKI FAŠISTI NE MIRUJEJO. DUBLIN, 10. avgusta. Voditelj modrlfl srajc (irskih fašistov) objavlja izjavo, V kateri pravi, da smatra za svojo svete dolžnost izvesti za nedeljo zbor mo dirih srajc na vsak način, pa naj se zgodi kar se hoče. Dalje je general O’ Duffy iz javil, da bo, čim prej mu bo mogoče, se stavil nacionalno vlado. ŽELEZNIŠKA NESREČA V AME' RIKI. NEWYORK, 10. avgusta. Na progj Chicago — Denver je iztiril zaradi napačno postavljenih kretnic ekspres-"i vlak in se prevrnil. Dve osebi stl bili ubiti, 20 pa nevarno ranjenih. Dnevne vesti Mariborski teden PRIREDITVE IN RAZSTAVE. KAJ BO DREVI? Na Rotovžkem trgu ob 20.30 bo koncert opernih arij in pesmi, ki jih bo pel naš najboljši jugoslovanski tenorist g. Marij Šimenc po naslednjem sporedu: Vilharjevi »Kam« in »Ukazi«, Gerbičevo »Pojdem na prejo«, Pavličevo »Pred durmi«, Hatzejevo »Serenado«, Verdijevo arijo iz opere »Moč jsode«, Bizetovo arijo iz opere »Karmen«, Puccinijevo arijo iz opere »Dekle jlvjega zapada«, Wagnerjevo pripovedko o Gralu iz opere »Lohengrin« in Verdijev stretto iz opere »Trubadur«. Na glasovirju ga bo spremljal kapelnik ljubljanske opere g. Neifat. Po Šimenčevem koncertu pa bo ob 10. uri na veseličnem prostoru nastop jugoslovanskih akrobatov na kolesu Adolfa Kranjca in Vinka Bučarja ter malega Slavka. Naši akrobati s0 nastopili v Ljubljani in Zagrebu ter drugih krajih in zeli vsepovsod velike uspehe. Prav tako lep uspeh so dosegli tudi sinoči, ko so nastopili prvič v Mariboru. Občudovanja vredna je spretnost akrobata Kranjca, ki se vozi na tri metre visokem kolesu. Akrobati bodo nastopili samo še drevi in jutri, nato odidejo v Zagreb, od koder se vrnejo zopet v Maribor in bodo nastopili na Mariborskem otoku pod imenom »Zračni trio«. Takrat bo nastopila tudi naša slovita akrobatinja Kristina Mlinaričeva, ki osvaja s svojimi akrobacijami vso publiko. KAJ BO JUTRI? Na Rotovžkem trgu bo gledališka predstava Kreftpvih »Celjskih grofov« ob pol 21. uri. VSTOPNINA NA VESELIČNI PROSTOR je z včerajšnjim dnem znižana po 19. uri od 3 na 2 Din. Otroci v spremstvu staršev ne plačajo nobene vstopnine. ALI STE SI ŽE OGLEDALI RAZSTAVE »MARIBORSKEGA TEDNA«? Velika Tujsko prometna razstava vam prikazuje kulturni ih socialni razvoj Maribora in njegove okolice, velika Sokolska razstava vam priča o uspehih in razvoju Sokolstva na bivšem Spodnjem Štajerskem zadnjih 20 let, velika lovska razstava, vam prikazuje lovstvo in koristi lova v našem gospodarstvu, razstava narodnih noš in vezenin vam nazorno kaže pridnost in spretnost rok naših žen in deklet, vrtnarska razstava združena s posebno razstavo kaktej vam prikazuje najeksotičnejše eksemplarje kaktej In drugega cvetja, razstava domačih zajcev In kožuhovine vam nazorno kaže umno rejo kuncev in njene velike koristi, higienska razstava nazorno kaže delo in trud za zdravstveni napredek mesta in vasi. Pri pokušnji vin lahko pokušate najžlahtnejšo kapljico naših vinorodnih krajev. OGLEJTE SI paviljon »Jadranske straže«, paviljon mariborskih umetnikov, paviljon športnih trofej mariborskih društev, paviljon mariborskih mestnih podjetij in razstavo dobitkov za veliko reprezentančno efektno loterijo. NE POZABITE SI OGLEDATI zanimive emigrantske razstave, ki je nameščena v starem Streharjevem stolpu v Grajski ulici in manjšinske razstave, ki je združena z veliko sokolsko razstavo. ŽE DANES OPOZARJAMO NA KONCERT NAŠIH MALIH HARMONIKARJEV, ki bo v soboto ob pol 21. uri na Rotovžkem trgu, kjer bodo nastopili z naslednjim programom: »Čuk se je oženil«, »Jager pa jaga«, »Na planincah«, »Preljubi Sv. Lenart«, »Dolenjska zdravica«, »Pridi Gorenje«, »Lepa si pomlad zelena«, »Pa bod’ moja«, »Kadar boš na rajžo šel«, »Sokolska«, »Regiment po cest? gre«, »Dekle, delaj pušelc«, »Kje so moje rožice«, »Je pa davi slanca pala«, »Lisica je zvita zver«, »Tičke po luftu letajo«, »Soča voda je šumela«, »En hribček bom kupil«, »Je lepa pa mlada«, »Jaz imam konjička dva«, »Ti si rajski cvet«, Crven fašič«, »Rado ide Srbin u vojnike«, šopek jugoslovanskih narodnih pesmi »Moia zlata Beba«, valček »Slovenec, Srb, Hrvat« in državno himno. Iz železniške službe. Premeščena sta Manko Grbavec ir Edita Miklova, oba i/ Maribora v Novi Sad. ~ Ustoličenje lavantinskega vladike. Priprave za izredne slovesnosti, ki bodo na praznik 15. t. m. ob priliki ustoličenja lavantinskega knezoškofa g. dr. Ivana Josipa Tomažiča, so v polnem teku. Slovesnosti se bodo pričele že na večer pred praznikom. Po Ave Mariji bo četrturno zvonenje z vsemi zvonovi, nato pa bodo priredili mariborski združeni pevski zbori podoknico novemu vladiki. Okoličani bodo prižigali na ta večer kresove. Na dan ustoličenja bo ob pol 10. uri slovesen vhod novega knezoškofa v stolnico, nakar bo kratek nagovor, združen s čita-njem papeških pisem, poklonitev duhovščine svojemu nadpastirju in pa svečana služba božja z zahvalno pesmijo ter blagoslovom. Poroke. V zadnjem času so se v Mariboru poročili: Valentin Šterban, železničar in Viljemina Permoserjeva; Anton Mesarič, železničar v pokoju in Genovefa Rebernikova; Janez Adrijan, posestniški sin in Marija Kosova ter Anton Kos, kotlar drž. železnic in Roza Berglezova! Bilo srečno! Iz učiteljske službe. V višjo položajno skupino je napredovala Josipina Vogrinčeva pri Sv. Antonu v Slov. goricah. Sprejem v sodniško službo. Ministrstvo vojske in mornarice bo sprejelo 5 kandidatov za sodno stroko. Po enoletni prak si bodo imenovani kandidati za častnike sodne stroke. Ustanovni občni zbor Zveze Maistrovih borcev. Vsi tovariši, ki ste služili pod poveljstvom generala Maistra, udeležite se sigurno ustanovnega občnega zbora zveze v nedeljo 13. t. m. ob 10. uri v mali j dvorani Narodnega doma. Prosimo zlasti tovariše izven Maribora, da se gotovo odzovejo našemu vabilu. Za lovsko streljanje, ki bo v okviru Mariborskega tedna v soboto popoldne in v nedeljo ves dan na vojaškem strelišču v Radvanju, se vsepovsod opaža izredno zanimanje naših lovcev in strelcev. Zmagovalci v posameznih kategorijah prejmejo lepe nagrade. Pokojnine uslužbencev. Na prošnje, ki jih je finančno ministrstvo prejelo od dru štev vpokojencev in od nekaterih posameznikov, je finančni minister odredil vsem blagajnam, ki izplačujejo pokojnine po poštni hranilnici s čeki, da na kuponih nakaznic vselej navedejo vse odtegljaje in sicer redne vsakomesečne, kakor tudi one od časa do časa, da bodo vpokojenci vedeli, koliko in zakaj se jim odtegne ter se znali ravnati, na katera nravna sredstva se naj sklicujejo, da se jim je z odtegljaji zgodila krivica. Vedra pošta v korist gladujoči deci v Trbovljah. Kuverta pošte stane samo 2 Din in so med nagradami prav lepi knjižni dobitki, ki vam jih razpečevalci takoj izroče. Misel na tak način združiti socialno karitativno delo s prosvetno propagandnim je prav posrečena in smo prepričani, da ne bo Mariborčana, ki bi odklonil skromni prispevek. »Vedro pošto« prodajajo na veseličnem prostoru »Mariborskega tedna«. Obiskovalci, segajte pridno po njej! Priden in pošten hišnik dobi lepo stanovanje v Magdalenski ulici. Reflektanti naj se zglase v pisarni Društva stanovanjskih najemnikov med uradnimi urami od 17. do 19. ure. Tam se izve tudi naslov za lepo in ceneno stanovanje na Pobrežju. Dražba starinskih premičnin na gradu Bori pri Ptuju preložena. Za jutri napovedana javna dražba starinskih premičnin na borlskem gradu je zaradi nadaljnjega sodnijskega postopanja preložena na poznejši čas, na kar opozarjamo vse, ki se zanimajo za nakup starinskih predmetov. Kongres JUU. V Ljubljani bo 19., 20. in 21. t. m. kongres jugoslovanskega učiteljskega združenja. Udeležencem učiteljem je dovoljena četrtinska vožnja po železnici. V dnevih kongresa bo v Ljubljani velik pevski koncert zbora JUU. Izšla bo tudi ob tej priliki slavnostna številka »Učiteljskega Tovariša«. Pri utrujenosti, razdraženosti, tesnosti, nespanju, srčnih nadlogah, tesnobi v prsih poživi naravna »Franz Josefova« grenčica trajno obtok krvi v trebuhu in učinkuje pomirjevalno na njeno valova-»nje “ v - Trgovinska pogodba z Avstrijo podpisana. Včeraj sta avstrijski zvezni kan-celar in jugoslovanski poslanik na Dunaju podpisala dopolnilno trgovinsko pogodbo med Avstrijo in našo državo. Na željo obeh vlad bo ta pogodba v najkrajšem času stopila v veljavo v obliki pro-vizorija do formalne ratifikacije. Trošarina na alkoholne pijače. Na podlagi odredbe banske varave je mestni občinski svet na svoji seji sklenil, da se od dneva razglasitve tega sklepa dalje pobira občinska trošarina na podlagi proračuna mestne občine od vsake množine alkoholnih pijač. t. j. vina, vinskega mošta, žganja itd., ki se popije v območju mestne občine mariborske. Trošarino mo rajo plačati in trošarinski predmet prijaviti razen že doslej obvezanih točilcev tudi zasebniki, ki ga vnesejo ali vkletijo za svojo lastno uporabo, brez ozira na izvor, tekom 24 ur finančni kontroli v Mariboru. Istotako morajo prijaviti vinogradniki finančni kontroli svojo zalogo, ki jo shranjujejo v območju mestne občine mariborske. Občinsko trošarino plačajo za množino, ki jo prodajo pod 50 litrov vina in 25 litrov žganja. Za množine, prodane nad to količino, pa morajo predložiti finančni kontroli ustno ali pismeno prijavo z označbo imena in priimka prejemnika vina, oziroma žganja, kraj njegovega stanovanja, vrste in število posod ter količino vina, ki je prodana. V gornjem smislu vnešene ali vkletene tro-šarinske predmete, ki jih zateče ta razglas že v občini, je prijaviti -takoj finančni kontroli in odpadajočo trošarino plačati. V svrho kontrole imajo finančni organi pregledati vso zgradbo, tudi stanovanja, ako sumijo, da so tam predmeti, ki so podvrženi trošarini. Oproščeno plačilo trošarine je vino, ki ga vinogradniki porabijo za svoj dom, nadalje mašno, bersko in prevžitkarsko vino. Množina se določi v smislu člena 103 trošarinskega pravilnika sporazumno na podlagi prošnje za vsak primer posebej. Prošnje je vložiti pri mestnem načelstvu v Mariboru. Proti kršilcem teh predpisov se bo postopalo v smislu člena 80. trošarinskega zakona. Kršilci se bodo najstrožje kaznovali. Zaradi razumevanja najširših plasti pre bivalstva poteka človekoljubna akcija mariborske Protituberkulozne lige za postavitev azila za tuberkulozne v Mariboru dokaj ugodno in zaznamuje že prav lepe uspehe. Lep dokaz požrtvovalnosti in srčne kulture našega prebivalstva je, da azilski fond hitro raste. Razveseljivo je, s kako vnemo se hišni lastniki in najemniki zavzemajo za to dobro stvar. Želeti bi le bilo, da se prebivalstvo spominja azilskega fonda tudi pri posebnih prilikah, kakor v smrtnih primerih, pri poravnavah itd. Zlasti dolžnost naših odvetnikov je, da pri raznih prilikah skrbe za to, da se azilski fond Protituberkulozne lige hitro in zadostno okrepi. Prireditev NO v Studencih. V nedeljo 13. avgusta 1933 ob 15. uri priredi v studenškem gozdu odbor »Narodne obrane« v Studencih veliko gozdno veselico. »Narodna obran« v Mariboru vabi vse svoje člane in vse rodoljube Maribora, da se v čim večjem številu udeleže te prireditve. Studenci pri Mariboru. Veselica »Narodne obrane« v Studencih pri Mariboru je bila prvotno zamišljena, da bi se vršila v torek 15. avgusta 1933 in so že nekateri prejeli letake s tem datumom. Tem potom obveščamo vse. dotičnike, da bo veselica v nedeljo 13. avgusta ob 16. uri v studenškem gozdu in naj blagovolijo to prizadeti vzeti na znanje in se veselice udeležiti že v nedeljo. Grajski kino. Od danes dalje sijajna veseloigra »Carjev valček«. Eden najlep ših filmov'te sezone. Glavne vloge šarmantna Martha Eggerth, elegantni Willy Eichberger in pa nad vse komični Paul Horbiger, Szoke Szakall in Hansie Nie-se. To je film uspelega humorja, krasnih naravnih posnetkov iz Ischla, izborne igre in sijajnega petja. Pripravlja se najboljši dunajski velefilm: »Dvoje sreč- nih src«. Kino Union. Danes nepreklicno zadnjikrat najboljša in največja veseloigra sezone »Paprika« s Frančiško Gaalovo in Paulom Horbigerjen. Film, ki je dosegel svetovni rekodr obiska. Sledi premiera veseloigre »Gospa si ne želi otrok« z Liano Haidovo, Georgom Aleksandrom in Ottom Wallburgom Naiodno sfedaliffc Repertoar: Petek, ll. avgusta ob pol 21. uri: »Cet ski grofje« na Rotovškem trgu. Prva ponovitev Kreftove zgodovinsKf drame »Celjski grofje« na prostem bo v petek 11. t. m. ob pol 21. (9.) uri. Pri svt čani otvoritveni predstavi na Rotovškem trgu se je nabrala ogromna množina liu‘ di, ki je z napetim zanimanjem sledila Pf teku predstave, ki je odlično uspela tel je občinstvo frenetično ploskalo. Videle in slišalo se je izredno dobro ter je pred' stava zapustila najgloblji utis. Pri Pe^ vi predstavi veljajo cene sedežem 02 30.50 Din navzdol. Začetek predstave točno ob pol 21. uri ter ponovno prosin’*' da zasede občinstvo vsaj 10 minut pred začetkom predstave svoje prostore Vstopnice se dobivajo v predprodaji Prl gledališki blagajni (Slovenska ulioa), °a' roče pa se tudi telefonično (štev. 2382)■_ Pri astmi in bolezni srca, prsi in p\iuc škrofulozi in rahitisu, povečanju §čitne žleze in postanku golše, je uravnava de‘ lovanja črevesja z uporabo narajvtk »Franz Josefove« grenčice velike vaz110-sti. Kliniki svetovnega slovesa so oPa' žali pri jetičnih, da v začetku bolezni P°' rajajoče se zapeke ponehavajo s pomo^0 »Franz Josefove« vode, ne da bi se P?,' javile driske, da se jih vsak bolnik boi* »Mladi utrinki«, almanah maribors^ učiteljskih abiturientov, se dobi v k®1* gami V. Weixl. — Cena 15 Din. Živinozdravnik Peter Škofič se je Pre' selil iz banovinske palače v Strossrnajer' jevo ulico 31. Telefon 2808. Enoletni trgovski tečaj STD v boru, Zrinjskega trg 1, sprejema ustne j pismene prijave za prihodnje šolsko kj* vsak dan od 10.—11. ure v prostorih df' žavne trgovske akademije. Praktičen uk v trgovskih predmetih, stenografiji i strojepisju. Nizka šolnina, 12 predmet0Vl 38 ur tedenskega pouka. Zahtevajte PrCf spekt. jj. Vsem mariborskim pevcem! Drevi o® 20. uri bo v Glasbeni Matici skupna V&' ja mariborskih moških zborov. Note Pfi* nesite s seboj. Mešani zbor Glasbene Matice ima ' petek 11. t. m. ob 20. uri generalno vai° za koncert, ki ga priredi 13. t. m. pri Sf‘ Lovrencu na Pohorju. Nujno se poziva# vsi pevci, da se vaje polnoštevilno nfle‘ leže, ker je obvezna za vse. Zverinska gospodinja. Redki so že nes primeri, da bi gospodinje in gosP^" darji ravnali s svojo služinčadjo po na®” nu srednjeveške inkvizicije, vendar pa ® še dogajajo. Tako zverinsko gospod^ je razkrila včeraj mariborska policij Pri neki družini državnega uradnika Cankarjevi ulici je služila 13-letna sip' konja M. P. Omenjena gospodinja, l doma doli nekje na jugu, je s svojo >■. kinja M. P. Omenjena gospodinja, k'J, nad njenim početjem zgražali vsi soS®°' je, ki so zadevo prijavili tudi policiji. * licija je poizvedovala, toda dekle je $ vsakem zaslišanju dosledno vse zaflik2' lo. Včeraj pa se je zglasila na policiji ^ ti omenjene služkinje in privedla s s boj tudi dekle. Skoraj neverjetna je 1 j poved 13-letnega dekleta, ki je trpelo kakor suženj. Njena gospodinja jo je relja no vsak dan zverinsko pretepala. M®*a jo je ob tla, hodila po njej in suvala Z gami. Zbadala jo je z vilicami n noži. •' tiščala prste v nos, jo davila za vrat j ji zvijala prste. Policija je poslala mestnemu fiziku, ki je ugotovil pri kletu hude poškodbe na glavi in po vs® životu ter odredil, da mora v bolnišfli ^ na daljše zdravljenje. Policija je zacR'. izročila državnemu pravdništvu, ki D obtožilo zverinsko gospodinjo, ki ži najstrožjo kazen. Tatvina. Solastnici Grajskega kina^j Mili Robičevi je predvčerajšnjim zvec® neznan tat izmaknil pred blagajno Gra'e skega kina ročno torbico, v kateri je ^ la 63 Din, zlato zaponko in več majltf1 briljantov, vrednih 1000 Din. Ga. Robi*®' va je prijavila tatvino policiji. . Tatinski delavec. Policija je včeraj af tirala delavca P. C., zaposlenega v n«' terjevi tovarni, ker je v zadnjem čaSfl kradel razno tekstilno blago, ki ga je & rimal po mariborski okolici. Pri mu je tatvino oriznat Izročen je bil so» šču Razstave Mariborskega tedna IZ LOVSKEGA KRALJESTVA NA »MARIBORSKEM TEDNU«. Prireditveni odbor »Mariborskega tedna« si je izbral letos kot eno glavnih točk svojega programa lovstvo. To dejstvo dokazuje, da pripisuje odbor tej panogi velik gospodarski pomen in to po vsej pravici. Lov ni danes le priljubljen šport, temveč ima važno besedo tudi v narodno-gospodarskem pogledu. Lov ni v'.eč le privilegij nekaterih višjih in bolje situiranih krogov, temveč je postal dojemljiv tudi širokim slojem našega naroda. Neizmerna in vedno dobrotljiva mati Priroda bogati s svojimi zakladi v obliki divjačine premnoge zemljane, obenem pa nudi v svojem tajinstvenem veličastja in miru prepotreben odpočitek inno-Ve moči marsikomu, ki bi sicer morda ^nemogel in klonil pod trpkimi udarci borbe in trpljenja, prevar ter razočaranj P^lne sodobnosti. Ko hodiš na našem »Mariborskem tednu« iz sobe v sobo, iz razstave v razstavo, te objame z nekako tajinstveno toočjo že sam vhodni prostor v obširne razstavne prostore lovske razstave, ki Kaže z bogatim zakladom lovskih trofej, Urejena s finim okusom in mogočnim shokovnim znanjem, kakšna divjačina ^ivlja naše zeleno Pohorje, obmejni Kozjak, gozdove in polja v Mislinjski in Mežiški dolini, v solnčnih Slovenskih go-Jjcah in na prostranem Dravskem polju. Namen razstave je z ozirom na sedanje izmere predvsem vzgojen in nosi na sebi vsega velikega truda ter požrtvo-vplnosti vreden žig: vzbuditi čut do pravilnega lova, poglobiti ljubezen do' večno tope prirode in črpati iz njenega bogastva bogate zaklade v korist naroda in sirne domovine. Stopnišče samo je okrašeno s krasnim rogovjem, v tako imenovanem vestibulu tozstavc pa je ustvarjen pravi kos velikega gozda z njegovimi malimi in veli-tojmi živalskimi prebivalci. Medved-ve->kan pa stoji ob strani in s prijaznim nasmehom na kocinastem obrazu zbira mi-°dare za onemogle lovske paznike. Za ‘Jim se sprehaja po mehkem mahu tetka Mtorepka, ob strani pa prisluškuje Krivnostnemu šelestenju mladega gozda etogantna srna. Ostale divjadi pa kar torgoli, kamor se le ozro prijetno presenečene oči mnogoštevilnih obiskovalcev 'n obiskovalk. * Po stenah, opremljenih s številkami in Priznanimi ocenami ter nagradami o-n%valne komisije, so razvrščene lov-..6 trofeje: skupina srnjakovih rogov, *viih petelinov, fazanov, ruševcev in nzdnih jerebov. Med njimi vzbuja po-bno pozornost nagačen spaček križan-med divjo kokošjo in malim peteli-%n. Vse prazne prostore med temi po-. °snjaki gozdnega kraljestva izpopolnju-J° krasne slike iz lovskega in gozdne-u življenja. V prvi sobi vidimo divje lQ Ze> poučno zbirko rogljev, skupino Pok • tr0^ej 'z °K°hša Sv. Lovrenca na ^1 borju, dalje razne eksotične eksem-l( arjto iz vrst te divjačine, rogovja srnja-l0 v iz Poljskih lovišč, staro in moderno 'sko orožje s posameznimi deli, abnor-^ ®te divjih petelinov, strašne »kanone« Uj. J1“ lovcev itd. Ne manjkajo seveda cin 1>r°s:e in Predposteljniki iz kož divia-ln„e *er jugoslovanska strokovna lovska tortura. jtjj a desni strani hodnika je v drugi ve-eLs°bi prikazana mimo imponirajočih Ufg^toPtorjev gozdnih divjih ščetinarjev starSem srniaci v Poučnih skupinah po lje ^tnih skupinah, letnem razvoju, da-stob ’ Pogodbe, rogovje dobro ali bQv° urjenih lovišč, učinki strelov, zo-boži^ 'n določanje starosti po njih, »šiba bai je razstavljenih 47 karja ?niiJ slik največjega lovskega sli-tolja J0 Veiikega poznavalca ter ljubi-vse tianroc*e’ barona Ph Gagerna, ki so Hill cen ^r°da]"’ večinoma po prav zmer-bajlepja • Mimo tega je tamkaj zbrano k°niiške r?govje totonov, damjakov iz Srnjakov 0 e ter izbrano rogovje nov”'*11 .se odkrivajo radovednim 1 čari naših polj, gozdov in vo- da. Med nagačenimi živalmi in ptičami je zbirka piščali za klicanje jerebov ter drugi lovski pripomočki. V veliki kletki skrbno varuje nekaj živih majhnih fa-zančkov iz Sv. Lenarta v Slovenskih goricah njihova vzorna mačeha, pravcata domača koklja. Zelo zanimiva je tudi zbirka vodnih ptic, nad katero je preko vse stene razprostrt mogočen ribiški emblem: dvoje prekrižanih ribiških palic nad ribarsko mrežo. Na posebni mizi je pestra razstava trnkov, osti, ribjih glav in vseh ribiških pripomočkov. Severna stena hodnika po svoji zanimivosti prav nič ne zaostaja za ostalimi razstavnimi prostori, saj nosi na sebi bogat statističen material v lovstvu in njegovem vsestranskem pomenu v življenju našega naroda in države. Poleg tabel s točnimi podatki o življenju, ploje-nju, starosti, parjenju, nosečnosti ter drugih lastnostih vseh živali naših lovišč je na steni velika karta mariborskega lovskega okrožja z označbo vrste divjačine v posameznih loviščih. Vse te vrste so označene s papirnatimi slikami posameznih živali in zasluži ta zamisel prireditvenega odbora vse priznanje. Pa naj navedemo iz statističnega materijah nekaj najzanimivejših podatkov, ki imajo zlasti glede narodnega gospodarstva velik pomen. Koliko združenj in članov imajo jugoslovanske lovske zveze in društva? Zveza lovskih združenj v Srbiji s sedežem v Ceogradu šteje 138 združenj s 10.500 člani, Zveza lovskih društev za Vojvodino v Novem' Sadu 239 združenj s 4.987 člani, Slovensko lov sko društvo v Ljubljani z 9 podružnicami 4.586 članov, Zveza lovskih društev za Bosno in Hercegovino v Sarajevu 23 združenj in 2.000 članov, Zveza lovskih združenj v primorski banovini 15 združenj in 1.200 članov ter Zveza lovskih društev za Hrvatsko in Slavonijo 50 združenj ter 1.113 članov. Kakšne koristi pa ima država od samouprava od lovstva, nam nazorno kažejo naslednji suhi statistični podatki: Zakup nina za občinska lovišča je vrgla na pr. leta 1928. v Dravski banovini 2,660.797 Din, v Vojvodini 1,788.524 Din in na Iir-vatskem 1,089.670 Din, skupaj toraj Din 5,538.991. Vrednost izvožene divjačine, kož in drugih koristi divjačine znaša v dobi od leta 1920. do 1929. nič manj, kakor 390,511.740 Din. V trgovini kažejo Čisti dobički trgovcev vsako leto naslednje postavke: pri ustreljeni divjačini 2.875.000 Din, pri kožah 5,000.000 Din in pri živi divjačini 110.000 Din, skupaj toraj 7,985.000 Din. Poglavje »Lov in industrija« daje naslednje letne dohodke: za 4.000 novih pušk na leto 8,000.000 Din, za popravljanje pušk itd. 600.000 Din, za streljivo 17.000.000 Din, za lovsko opremo 8.500.000 Din, za luksuzne predmete 1.100.000 Din, skupaj toraj 37,260.000 Din. Lovski pazniki, ki jih imamo v Jugoslaviji 6.700, zaslužijo na leto 35.000.000 Din. Dohodki banovin na taksah, lovskih kartah in zakupninah dajo vsako leto: v dravski banovini 1,000.000 Din, v savski 420.000 Din, v dunavski 520.000 Din, v drinski 250.000 Din, v vr-baski 5.000 Din in v primorski 20.000 Din. Da lov bogati jugoslovansko narodno gospodarstvo, kažejo tudi naslednje številke: za meso in kože divjačine se iztrži vsako leto do 60,000.000 Din, lovske ekonomije vržejo nadaljnjih 220 milijonov Din, skupaj toraj 280,000.000 Din. Državni dohodki na leto so od lovstva naslednji: takse za lovske puške 2 milijona 500.000 Din, takse za lovske karte J,250.000 Din, carina na puške in rnuni-cijo 4,500.000 Din in dohodki državnih železnic 1,500.000 Din, skupaj toraj 9 milijonov 750.000 Din. Divjačine se ustreli povprečno na leto: koristne dlakaste 520.000 glav, koristne pernate 330.000, škodljive dlakaste 86.000 in škodljive pernate 300.000 komadov, kar da skupaj čedno številko 1,236.000 živali in ptic. Vrednost ustreljene koristne divjačine predstavlja na leto 31,000.000 Din (izvozi se od tega 15%), vrednost škodljive divjačine pa vrže 16,500jG00 Din (za izvoz 30 do 50%), skupaj toraj 47 milijonov 500.000 Din. Ob sklepu pa bi še koga zanimalo razmerje članstva oo posameznih podruž- nicah SLD, ki je bilo ustanovljeno leta 1907., v letošnjem letu: Ljubljana ima 1.491.. Maribor 824, Celje 617, Kranj 506, Ptuj 325, Ljutomer 259, Trbovlje 257, Ribnica 248 in Stari trg 104 člane. Celotna razstava napravi na vsakega obiskovalca mogočen vtis in nikomur ni žal, da si jo je ogledal. Z ogledom te, nedvomno najprivlačnejše točke raz- stavnega sporeda, človek ogromno pridobi v vsakem pogledu. Prirediteljem moramo ria razstavi iskreno čestitati najširšemu občinstvu pa njen obisk najtopleje priporočamo, saj bodo videli mimo naštetega še sto in sto drugih zanimivosti. Poudariti moramo le, da obsega razstava nič manj, kakor 1.600 razstavljenih predmetov. Odhod šolskih sester iz Ptuja POJASNILO JAVNOSTI. Povabil jih je leta 1928. v Ptuj prejšnji mestni župan g. M. Brenčič. Odkazaljim je prostore v poslopju bivše »-Mladike«. V tem poslopju pa sta tisti čas že bila nastanjena dva močna državna učna zavoda: v pritličju in v 1. nadstropju dekliška mestna osnovna šola, v 1. nadstropju in v 2. nadstropju pa državna meščanska šola s ko edukacijo. Mestni župan g. M. Brenčič se je pri tej priliki malo oziral na dejstvo, da ima večji del porabnih prostorov že meščanska šola v uporabi in je razkazoval vse prostore te bivše »Mladike« zasedene in nezasedene kakor da bi vsi bili takoj na razpolago šolskim sestram. Takoj pri vselitvi šolskih sester se je moral nameram takratnega gospoda župana v bran postaviti ravnatelj meščan ske šole, Šolske sestre so si res silno prizadevale prirejati razne tečaje za dekleta iz mesta in iz okolice Ptuja. Delale so zato tudi primerno reklamo, ali kljub vsem naporom vsi ti tečaji niso mogli prav uspeti. Vzrokov za to tu ni treba navajati, dejstvo je, da so postajali vsako leto krajši in krajši, da so imeli vedno manje in ma-nje frekventantk in da so polagoma sami po sebi usahnili. Zaradi te vselitve šolskih sester v poslopje je bila tako državna meščanska šola silno vtesnjena. Ko je morala radi vedno naraščajočega števila učencev in učenk otvarjati skoro vsako leto kako vzporednico, je dobila od mestne uprave v poslopju »Mladika« potrebne učilnice vedno le po hudi borbi. Mestno načelstvo nikakor ni hotelo izročiti potrebnih prostorov meščanski šoli, ker jih je bilo dodelilo šolskim sestram, dasi jih te za svoje tako skromno število gojenk nikakor niso rabile. Od silno malega števila gojenk (4 do 7) tudi šolske sestre niso mo- gle dobivati toliko dohodkov, da bi bile utegnile mestni občini plačevati nizko najemnino. Ko jim je mestna uprava šla tako daleč na roko, da jim je radi te okol-nosti še bolj izdatno znižala najemnino, tudi te radi skrajno slabe frekvence svojih tečajev niso zmogle. Sploh je bilo pozivanje šolskih sester iz Maribora v poslopje bivše »Mladike«, kjer sta itak že imela dva potrebna in prav močna državna prosvetna zavoda svoje prostore ravno v dovoljno udobnost in potrebno možnost prirodnega svojega razmaha, gotovo eden najbolj nepremišljenih činov prejšnje mestne uprave. Mestna uprava je imela zaradi neprirod-ne vtesnitve državne meščanske šole- gle de potrebnih lokalov same sitnosti in ne-prilike, razen tega pa je imela za šolske sestre in za njih tečaje še precejšnje stro ške; govori se, da okoli 100.000 Din, ako ne več. Pri mestni občini že vedo koliko. Sedanja uvidevnejša mestna uprava, k1 kaže prav veliko smisla za potrebe doma čega šolstva, posebno državne meščanske šole, ki nudi dekletom kakor znane tudi izvrstno naobrazbo posebno v praktičnem gospodinjstvu, je končno uvidela, da v tem poslopju za tri zavode ni prostora, ker so podstrešni prostori v učne svrhe nerabni, in uporabni kvečjemu za različne shrambe odnosno kakšno malo stanovanje. Meščanska šola rabi vzporednice za svoje naraščajoče število učen cev in učenk in tudi mestni dekliški osno vni šoli je treba vendar enkrat odkazati vse potrebne prostore, ki jih dosedaj res še nima. Pred vsem ta okolnost irt končno tudi nepotrebni stroški mesta za namene šolskih sester so bili povod, da se je mestna uprava končno morala odločiti, da šolskim sestram odpove nadaljnjo uporabo prostorov. Šport Muropoljski kmetski praznik Na dan kmetskega praznika (3. IX.), za katerega se Mursko polje in Slovenske gorice pripravljajo z vso vnemo, priredi agilno »Kolo jahačev in vozačev« v Ljutomeru na lepem cvenskem dirkališču svojo običajno jesensko dirko, ki pa bo letos zaradi praznika večja in pestrejša ko druga leta. O podrobnostih bomo še poročali, danes objavljamo le propozicije za kasačke in galopske dirke. 1. Dirka sen. dr. Miroslava Ploja, pokrovitelja prireditve. Enovprežna heat-vožnja za 4—12 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 1600 m. Distančni drog 160 m. Popusti: konjem kmetske reje 30 m. Dodatki: za vsakih 2000 Din 20 m. Vloga 30 Din. Nagrade 2500 Din (1200, 700, 400, 200). 2. Dirka dravske banovine. Enovprežna dirka za 3 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2000 m. Popusti: konjem kmetske reje 20 m. Dodatki za vsakih 150 Din 20 m. Vloga 20 Din. Nagrade 1500 Din (600, 350, 250, 200, 100). 3. Drugi heat 1. dirke. 4. Spominska kmetska galopska dirka Jožka Rajha. Za kmetske konje in kmetske jahače. Proga 1600 m. Vloga 20 Din. Nagrade 1300 Din. 5. Eventuelni 3. heat I. dirke. 6. Dirka kmetskega praznika. Enovprežna vožnja za 3—12 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2200 m. Po pusti: Maiden 20 m, konjem kmetske reje 30 m, triletnim 60 m. Dodatki; za vsakih 500Din 20m. Vloga 20 Din: Nagrade: 1700 Din (700, 400, 300, 200, 100). 7. Ravna galopska dirka za vojaške konje. Proga 1600 m. Vloga 20 Din. Nagrade 2000 Din (1000, 500, 300, 200). 8. Spominska dirka dr. Alfreda Ross-manitha. Dvovprežna vožnja za 3—12 letne konje, vzgojene v Jugoslaviji. Proga 2400 m. Popusti: konjem kmetske reje 20 m, triletnim 50 m. Dodatki: za vsakih 2000 Din 20 m, za vozove z ^*>mija- stimi obroči 30 m. Prijava za konja 10 Din, za start od konja 20 Din. Nagrade 2500 Din (1200, 700, 400, 200). Prijave je poslati do 25. VIII. na blag. g. Franca Žitka v Ljutomeru, V znamenju amaterstva. Po znani orfe. reti »Zarja .— Zg. Kašelj«, odigrani v režiji takozvanih zaslužnih športnih delavcev in pod devizo koncentracije sil radi rehabilitacije slovenskega nogometa, smo bili mnenja, da je Maribor za bratoma Bertoncljema in Zemljičem že zadostno prispeval k »hvalevredni« akciji reševanja prestiža slovenskega nogometa. Znamenja pa kažejo, da smo se zmotili. Res je sicer, da so zadovoljni imenovani trije igralci, saj Pepček kar ne more prehvaliti dobrot, s katerimi jih v Ljubljani kar zasipavajo, tako, da se za premije res splača igrati. Ni pa še ustreženo »'Pri morju«. Manjka mu namreč še desni branilec. Naš ligaš je po že preizkušenem receptu hitro našel rešitev in je zasnubi! še drugega branilca Maribora — Donacija, in ta je baje že podpisal pogodbo. Kupčija pa menda še ni zaključena in zgodba o pavovem perju utegne postati še prav zanimiva. Vkljub govoricam še namreč nismo izgubili zaupanja v našega Sava, ki je doslej kot pravi sportnik'-amater tudi sam obsojal zadnje selitve. Pa še to: Ali ne bi balo morda prepostej-še Še, če bi Primorje že od vsega začetka uvidelo, da ni doraslo reprezenti-rati LNP v državni ligi in bi to nalogo prepustilo Mariboru. Koliko dela, selitev in stroškov bi si prihranili! Tu bi namreč kvečjemu rabili vratarja Starca. In ne bi bilo tudi možatejše, če bi z denarjem zlepljenega otroka imenovali s pravim imenom? Gotovo pa je, da je vsekakor prijetnejše reprezentirati, kot pa s tr dim delom in žrtvami vzgajati igralce. Za slednje naj skrbi »provinca«, repr*-zentirala bo že Ljubljana. Drop. Praga : Gradec 3:2 (2:1). V včerajšnji nočni tekmi med reprezentancama Prage in Gradca v Gradcu se je končala z zmago Prage v razmerju 3:2!, Stran >'4. Mariborski »VEČERNIK« Jutra V Mariboru, cine 10. VTll. 1933 Mmrii fliai««« 51 OCEANOPOLIS P o m mn o strl vnos tl sJRotem se inoram pač vdati,« je me-gE potrto Doljan. »Hudo mi bo živeti to-|fko časa brez tebe, saj veiš, da si mi bil vedno najboljši svetovalec in pomočnik v .vseh zadevah.« »Nadomeščal me bo Soralifis,« je dejal Astis. »Sicer sem pa prepričan, da se tudi y moji odsotnosti ne bo zgodilo nič posebnega. Kaj naj bi se tudi sploh zgodilo pri nas, ko poteka vse naše življenje vedno tako enolično? Intela čuva nad teboj in ima na razpolago dovolj sredstev in moči, da te bo obvarovala vsake, tudi najmanjše nevarnosti. Bodi zaradi tega popolnoma miren, samo pazljiv.« »Zdi se mi, da si prevelik optimist,« je ugovarjal Doljan. »Ne vem zakaj, toda zadnje dni me morijo neke zle slutnje. Ne vem jim izvora in ne pomena, in morda je vse skupaj le nekakšno duševno nerazpoloženje, vendar bi se jih rad otresel.« »Potem pojdi v družbo. Poišči si veselih prijateljev, potopi v pijačo svoje mračne misli, in spet se ti bodo vrnile prejšnje življenjske sile.« »Poizkusil bom.« 21 o v« i Ir« proilottl »Potem je najbolje, da greva kar sedaj in poiščeva nekaj prijateljev, s katerimi bova proslavila mojo odhodnico.« »To ie najboljše, kar moreva storiti,« je menil Doljan. »Tako bom tudi lažje pretrpel bolesten vtis, ki mi ga je napravila tvoja vest o odhodu na površino zemlje.« »Pojdiva po Soralifisa!« Prijatelja sta se res napotila v ravnateljevo sobo, kjer sta ga našla v družbi nekega drugega znanca. Pripravljen je bil takoj odzvati se Astisovemu in Doljano-vemu povabilu. čez nekaj minut so prijatelji že sedeli v nekem prijetnem zabavišču, gledali plese, poslušali petje in godbo ter pili sladko pijačo. Zabavišče je bilo polno gostov, in Doljan je že pri vstopu opazil, da so se vse oči obrnile vanj. Bilo mu je neprijetno. »Zakaj me neki tako gledajo?« se je vprašal. »Saj me ne vidijo prvič in tudi nisem tako veliko čudo, da bi morali zv jati vame.« Toda kmalu nato je opazil, da pogledi gostov niso bili niti toliko radovedni niti sovražni, temveč nekako spoštljivi in polni občudovanja. To ga je pomirilo. Veselo razpoloženje je naposled pregnalo tudi te misli, zlasti še, ker se je druž ba vedno bolj večala. Prišli so profesorji, znani prjatelji, in naposled se je pridruži) omizju tudi Jafis. Doljan ga je bil opazil že poprej. Videl je, kako je hodil tned gosti, prav med tistimi, ki so ga najbolj opazovali, in jim nekaj pripovedoval. -Ko je bila za trenutek pozornost drugih obrnjena drugam, se je Doljan naglo sklonil k njemu in ga vprašal: »Zakaj je vzbudil moj prihod toliko pozornosti?« »Povedal vam bom,« je odgovoril Jafis šepetaje. »Sploh sem že več dni nameraval obiskati vas in vam razložiti neko zelo važno zadevo.« »Kakšno?« »Tu ni primerno mesto za take razgovore. Sestati se bova morala kje drugje. Povem vam pa lahko, da je za vami vse naše ljudstvo. V nas imate najboljše prijatelje in ljudi, ki so pripravljeni storiti za vas vse, če treba preliti tudi svojo kri.« »S čim sem si pridobil toliko naklonjenosti?« »To je moja akcija. Onega večera sem prišel k vam, da bi vas ugrabil in odvedel k Moraji. Bil sem vaiš sovražnik in slepo orodje ženske, kateri sem pozneje j prisegel smrtno sovraštvo in maščeva- nje. Toda stvar se je temeljito spremenila Iz sovražnika sem postal vaš prijatelj i® sem to prijateljstvo razširil na vse nase brezimne množice. Zakaj in čemu, boste izvedeli drugič.« »In mi ne bi mogli vsaj z besedico pO’ vedati, kakšno je ozadje vaše akcije?« »Ne, danes ne.« »Dobro, potem sem vam na uslugo, ka-darkoli želite.« »Obiskal vas bom jutri dopoldne v vašem stanovanju. Ste zadovoljni s kraje#1 in časom tega Sestanka?« »Sem.« »Tedaj je zadeva urejena.« Med tem časom so prijatelji pritegnil-tudi že Doljana in Jafisa v svoj pogovor-da sta na mah pozabila na pravkar i> menjane besede. Astis ni smel nikomur izdati, da zapušča Oceanopolis in odhaja v važni misli) na površino zemlje. Zato je izjavil, da P zaradi nekih važnih uradnih poslov umika za nekaj časa iz javnosti in je to P°" vod proslavljanja. Prijatelji so mu nazdravljali, da zdravic ni hotelo biti ne kraja ne konca in se je veseljačenje zavleklo pozno v noč. Naposled pa je le napočil čas, ko se je Astis poslovil od druž* be in se podal k počitku. Čakalo ga je še obilo dela, ki ga je rt0, ral dovršiti pred svojim odhodom. (Dalje prihodnjič.) Sokolstvo Sokolske svečanosti pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. V nedeljo 13. t. m. bo priredilo slovenjegoriško sokolsko okrožje svoj letošnji nastop pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Z nastopom je združeno razvitje dveh sokolskih praporov in vabi mo vse članstvo Sokola, da se teh prireditev udeleži v čim večjem številu. Pohitite na ta dan k Sv. Lenartu prijatelji sokolske misli, da se v bratskem objemu in slogi ogrejemo in okrepimo! Avtobusne vozne olajšave za udeležence sokolskih svečanosti. K sokolskim prireditvam pri Sv. Lenartu v Slov. goricah bodo vozili v nedeljo avtobusi iz Maribora tja in sem. Vožnja v obe smeri bo veljala samo 15 Din. Prijave in plačila za vožnjo sprejema pisarna »Potnika« do sobote 12. t. m. zvečer. Sokolsko društvo v Središču ob Dravi priredi v nedeljo, dne 13. t. m. svoj javni nastop. Na sporedu je poleg običajnih prostih vaj tudi štafetni tek (1500 m). Nastop je celodneven. Zjutraj ob 8. uri bodo skušnje, popoldne ob 15. uri pa javni nastop. Po nastopu prosta zabava. Vse Sokolu naklonjeno občinstvo vljudno vabimo na to prireditev. Zdravo! Sokol Maribor-Matica. Odborova seja je v petek dne 11. avgusta 1933 ob 20. juri v društveni sobi v Narodnem domu. -Pridite točno! Ptuj Smrtna nesreča na Dravi. Včeraj popoldne je bil med-kopalci za železniškim mostom v Dravi tudi 14-letni dijak ptujske gimnazije Anton Pavko. Hotel je Dravo preplavati; v sredini pa je omagal in se utopil. Njegovi tovariši so pla- vali takoj na kraj, kjer je izginil, bilo pa je prepozno. Pavko ni prišel več na površje. Truplo še dosedaj niso našli. Fant je napravil letos malo maturo in je imel stopiti v peti razred. Njegov oče je bil tapetnih v Ptuju, pa je pred pol letom umrl. Koncert v mestnem parku. V mestnem parku bo vsako sredo ob 20. uri koncert mestne godbe. Vstopnina je znižana od 2 na 1 Din za osebo. Cene kruhu. Ptujski peki so znižali cene kruhu, ki so sledeče: beli kruh 4.50, polbeli 4.—-, črni kruh 3.— Din za kg. Cene stopijo 15. t. m. v veljavo. Napad. Ivan Oznoblenko, hlapec iz Kraljevcev pri Ljutomeru je bil napaden od neznanega storilca, ki tnu je s sekiro prizadel na glavi smrtonosne poškodbe. Pripeljali so ga v ptujsko bolnišnico. Oznoblenko se bori s smrtjo. Ptujska gimnazija. Širijo se govorice, da namerava vlada ptujsko gimnazijo zopet reducirati. Iz avtentičnega vira do-znavamo, da te govorice-niso resnične. Gimnazija ostane neokrnjena. Za rešitev otroka 11 nevarno ranjenih. Na železniški progi Vilanov-Vajršac na Poljskem se je zgodila težka nesreča. Strojevodja, ki jo vodil brzovlak, je opazil že iz daljave na progi majhnega otročička, ki se je igral med tračnicami nič hudega sluteč. Strojevodja je tako naglo potegnil za zavore, da so lokomotiva in štirje vagoni skočili s tira in se prevrni- li po nasipu. Pri tem je bilo 8 potnikov in 3 železničarji nevarno, več drugih oseb pa lahko ranjenih. Vlak se je ustavil 10 m pred otrokom. Strojevodja je ostal nepoškodovan, ko pa je videl, kaj se je zgodilo, je potegnil samokres ter si pognal kroglo v glavo. Obležal je na mestu mrtev. Leteči »Maksim Gorki* Sovjetske tovarne grade v zadnjem času ogromno letala ki bo nosilo ime pisatelja Maksima Gorkega in je določeno le za propagandne polete. Zračni »Maksim Gorki« bo opremljen z 8 močnimi motorji s skupno močjo 4.000 konjskih sil, ki mu bodo dale možnost, da bo razvijal brzino 225 do 240 kilometrov na uro. Določeno je, da bo imelo to orjaško letalo 6 oseb posadke in pa 70 potnikov, za katere se pripravljajo zelo udobne kabine. Letalo bo imelo tudi lastno radio-oddajno postajo na kratke valove, majhno tiskarno, prenosen kinoaparat, stroj za prenašanje svetlobne reklame na oblake, majhno restavracijo itd. Prav posebno pozornost zasluži ureditev' letala glede svoje uporabljivosti napram najširšim plastem prebivalstva z uajnovej-šimi sredstvi agitacije in propagande, ka kor tudi glede udobnega in lahkega u-pravljanja z motorji. Krila tega veleletala merijo v razpetim 60 metrov. Po načrtu mora biti »Maksim Gorki« dogotovljen in pripravljen za polet do 1. maja leta 1934. Tega dne bo zračni »Maksim Gorki« sodeloval pri prvomajskih proslavah, največjem prazniku sovjetske Rusije. w Čudak z 2.000 ribicami V svojem prostornem stanovanju v New Yorku živi čudaško življenje dr. Norbert L. Lederer v družbi svoje žene, kanarčka, dveh buldogov, velike gala-paške želve in 2.000 najpestrejših tropskih ribic, čudaški doktor ima največjo zasebno zbirko redkih rib v vsej Ameriki. Dr. Lederer, ki je študiral filozofijo na Dunaju, ima v vseh svojih sobah 14 velikih akvarijev in hrani svoje ribice dvakrat na dan. Ob krmljenju ima na sebi modro pyjamo in čim ga ribe zagledajo, takoj priplavajo na površje in zazijajo. če pa je njihov gospodar oblečen v kak® drugo obleko, ga ribe sploh ne pozna)0 in se drže na dnu akvarijev. Dr. Lederel je edini človek, ki se mu je posrečilo ohra niti ribe »piranhase«, ki sicer žive v ref' Amaconki, v svojem akvariju žive1,1 zdrave. Kadar se njegove dragocene rl' be razmnože, jih prodaja, kar mu prinas° na mesec 80 do 100 dolarjev, dočim P0-rabi za ribji živež vsak mesec le 10 larjev. Vsega skupaj goji dr. Lederer vrst rib, med njimi tudi znano indijsk0 »stekleno ribo«, ki je tako prozorna, ®a se vidijo vse koščice. Že večkrat m-u l{ bila ponujana za njegovo zbirko ogrot®' na vsota denarja, toda zaman, ker se sta* ri čudak nikakor noče ločiti od svojih ne' mih prijateljic. Krava v budimpeštanski kavarni • Po eni najprometnejših ulic v Budin1* pešti so gnali te dni kravo, ki se je tak« ustrašila avtomobilov, da je naeitkr®' zbezljala in začela dirjati po ulici, da prestrašeni ljudje na vse strani začeli b6" žati pred njo. Zaletavala se je v avtom®' bile, drevesa in ograje in nihče ji ni m°" gel blizu. Mimo je privozil avtobus in s0' fer je poskusil spraviti besnečo krav na bližnje dvorišče, da bi jo prijeli in zali. Zavozil je proti nji, toda namera 5 mu ni posrečila. Krava se je menda ush šila avtobusa in namesto na dvorišče)' je ubrala v bližnjo krčmo. Seved®^ krčmi niso pričakovali takega gost« . so se ga ustrašili tem bolj, ker je za®6 krava razbijati pohištvo in stekle®10 Gostje so se v strahu razbežali in k*0 „ je ostala v krčmi sama. Kmalu se je L zbralo okrog krčme nekaj pogumnih m° 1 ki so besnečo kravo končno ukrotili, zali in odgnali. Krčmarju je pustila za min splošno razdejanje. Mali o Razno SIROTA prosi dobrosrčne gospe za stare preproge ali slično, iz katerih bi izdelovala copate, da si prisluži skromen kruhek. Naslov je pustiti v upravi »Večernika«. 2910 LETOŠNJE DELIKATESNO KISLO ZELJE Že dobite na Glavnem trgu v vrsti olja, zelena tabla. Lovrec. 2917 ZASTOPNIKA M Prodajo premoga proti Proviziji za Maribor in okolico sprejme trgovina drv In premoga Maribor. Prešernova 19. Vprašati tam od 2.-4 ure popoldne! 3003 HIŠE Z VRTOM pri Mariboru za 20.000, 30.000 40.000 Din prodaja Posredovalnica Maribor, Frančiškanska ulica 21. Prodam DVA VELIKA. CVETOČA OLEANDRA prodam. Naslov v upravi. 5000 Sobo odda PRAZNO SOBO oddani. Koroška cesta 47-b. 2916 SPREJMEM BOLJŠEGA SOSTANOVALCA. Jenkova ulica 5. 2909 Stanovanje IŠČEM STANOVANJE (3 sobe. kabinet in kopalnica), solnčno. po možnosti s koščkom vrta in bližini parka. Ponudbe pod »Soince in zrak« na upravo »Večernika«. 3000 Kupim KUPIM ENOSTANOVANJ-SKO HIŠO z vrtom v ali bližini Maribora. Ponudbe na upravo »Večernika pod »Hiša«. 2905 Službo dobi PRIDNO, MLADO DEKLICO sprejmem v prodajalno. Naslov v upravi »Večernika«. 2913 Še dva prvovrstno kvaliilc. DELAVCA sprejme C. Pidcel, Koroščeva ulica. 2918 Službo išče GOSPODIČNA zmožna slovenskega jezika, strojepisja, nemškega jezika, ter stenografije, išče službo v pisarni ali trgovini. Cenj. ponudbe pod »Maribor« na upra vo lista. 2846 isarniiki in pisarniške potrebščine kupite najboljše v MARIBOR Aleksandrova c. 13 (Ttfte UneitfKj- BBASIL-MATTE 1 uvojčicja. Din.5.-Z.ANDEBLE. OPOZORILO Varujte se moljev, zato prodajajte obnošene obleke, čevlje, godala, knjige, porcelan, starine itd. v grajski starinarni, Trg svobode 1. Plačuie najbolje. 2572 JOS. TICHY IN Konces. elektrotehnnično Tj djetje. Maribor. Slove®0« ul. 16, tel. 27—56. proizfi elektroinstalacije stanov®* škili hiš. vil. gospodar® . objektov, zaloga mo tori lestencev, svetilk, elektrv. stalacijskega blaga po K kurečnib cenah V POHIŠTVO rfi lastnega Izdelka dobavlja ,g. skrajno zmernih cenah ga pohištva združenih ri11 jev. Vetrinjska ul. 22. nasP* tvrdke V. Wcixl. _________ iška koci Vse, ki imajo v avgustu in septembru l~,$ dopuste opozarjamo, da je v Planinski '® ev ki koči še nekaj sob na razpolago. Celodu p :ia oskrba 35 do 40 Din Informacije daje Ruše. ^ Izdaja konzorcij »Jutra« y Llubljani; predstavnik izdajatelja In urednik: RADIVOJ RFHAR v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna d. d., predstavnik STANKO . DETELA v Mariboru