47. številka.
V Trstu, v soboto II. junija 1892.
Tečaj XVK
-m

„EDINOST*4
tihij> dvakrat na teden, vaako sredo in •obete oh 1, uri popolud^a.
„Edinost" stane:
ta vae leto gl. d.-; iiven Aut. 9,- gl. ia polu leta „ 3.—; „ , 4.50 , ia Aetrt leta , 1.50; „ , 2.25 „ Posamične itevilka se dobivajo t pro-dajalnioah tobaka t TritO po fc nov.,
* Oorioi in t Ajdovičlni po • nov. Na naroobe bres priložen« naročninama npravniitvo o« oilra.
EDINOST
OfflUl in oiaaaila pe raduae po 8 noV vra»tea v petitu ; ca naslove » debelim* Arkami >e plačuje prostor, kolikor bi ga
obanglo navadnih vratic. Poslana, Java« lahvale, oemrtnlce itd. •e raca ne po pogodbi.
Vii dopisi •« pošiljajo uredništvu Pi*nt Caaerma it. 'i. Viako pismo mora biti frankovano ker nefrankovana *e ne sprejemajo. Rokopisi ae ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in inaernt* prt»< jem« npravaiitvo P lasza Caaerma it 8
Odprte reklamacije -o proate poAtnin«-
Glasilo slovenskega političnega družtva za Primorsko.
• T .dl.oat j.
Politično društvo „Edinost".
ii.
Pretočeno društveno leto ni bilo srečno, ni bilo plodonosnu glode na naše narodne in narodno-gospodarske težnje. Bilancija tega leta kaže nam tako velik deficit, kakor morda nijedno v v a ej dobi vladnega zi-•tema njeg. ekselence grofa Taaffe-a.
Je-li pa na teh nevspehih grajati od-•topivši odbor, odnoeno načela, ki bo ga vodila P Ne in stokrat ne! Nevspehi političnega društva natega posebe in Primorskih Slovanov v obče bo le naravna posledica preobratu v središču države naše, preobratu, ki ima izvor svoj v mejnarodnem politiškem življenji sedanjem. Mogočnejši krogi nego smo mi, so želeli, da bodi delo nafte nevspešno — in res je bilo nevspešno. Odstopivši odbor je posegel vmes povaodi, kjerkoli se mu je videlo potrebno, braniti materijalne in moralne koristi naroda slo-vensko-hrvatakega. A povaodi je naletel bodisi na očiten, že pogostejše pa na skriven in zavrateu odpor: nam neugodne rasmere so bile jačje, nego njegova dobra volja.
Je-li nam pa radi tega obupati ter roki križem držeč udati se tihe j reaigna-ciji P Bog ne daj! Še podvojiti moramo svoje napore. Pojem zdvajanja in omahovanja moramo izbrisati iz našega slovarja. Sedanja, avstrijskim štovanom neugodna konstelacija je toli nenaravna in interesom države, s kojo smo spojeni nerazdružno, toli nasprotna, da se mora zrušiti prej ali slej. In trdna naša vera je, da oni tre-notek ni tako daleč — morda potrka na naša vrata v bližnji bodočnosti —, ko doživimo zopet prevrat — nam na bolje. Kajti, kolikor je nenaravna sedanja politika, toliko se moramo zavedati Bvete resnice, da moč, bodočnost in sijaj države avstrijske so zajamčeni le v zadovoljstvu nje podanikov slovanskega plemena. Vsaj nam priča zgodovina, da v dnevih nesreče
PODLISTEK.
Spomini
na znamenite može slovenske.
Čital Vatroslav Jfolz
v Čitalnici Tržaški dno 9. aprila 1892.
(Dalje)
Izpod bujnogozdnih Gorjancev prestavim vas na slikovito Gorenjsko, v za-vetno Poljansko dolino. Ondu vas upeljem v hišo izvoljeno umeteljniške obitelji, ki je pao jedina na Slovenskem, t. j. na rojstveni dom slavnih naših Š u b i č e v.
Jaz sem v to preznamenito hišo prišel Bpomladi 1883. leta, ko me je pot križem domovine privedla prvič v sloveče Poljane. Takrat so še živeli vsi člani to uzoroljubne rodbine: oče Štefan, njegova žena Ana, in petorioa njujinih, za lepe umetnosti navdušenih sinov: Janez, Jurij, Valentin, Lojze in Pavle, kakor tudi hči Marija. Malo je hiš širom naše domovine, v kateri bi bo bil jaz tolikanj udomačil, kakor tu na jasnem domu Šu-bioeve družine. Saj pa so vam to tudi ljudje: plemeniti, veledušni in povHem uzorni, da se jim človek nehote udd z dušo in teleaom. Mone pa je mikala naj-
in nevarnosti so bili vsikdar spasitelji — Slovani. In če tudi ne oni sami, toda stali bo vsikdar v prvi vrsti bojevnikov za d o-movinoin o e s a r j a. Te svete resnice se pač zaveda vsakdo, ki treznim razumom in mirno krvjo presoja zgodovino preteklosti države naše.
A to spoznanje mora prodreti na vse strani ; mora, pravimo, ako je res, kar je trdil slavni češki zgodovinar: da je Astrija evropska potreba ; da bi jo morsli vstva-riti, ako bi je ne bilo ! Avstriji jo vsojena v sredini Evrope veleznamenita kulturna misija; a to svojo nalogo bode mogla izvrševati le tedaj, ako je zaščitnica pravic
—	vseh, ako je skrbna mati — vsem! To spoznanje mora priti — in ko pride to spoznanje, tedaj prestanejo izvestno mej nami — klici po opoziciji. Vladni krogi naj skrbe, da Avstrija bčdi to, kar jedino more in mora biti; Avstrija izvršuj vestno zgodovinsko in kulturno nalogo svojo — potem smo mi prvi, ki se, z vihrajočo zastavo na čelu, preselimo v vladni tabor. Kajti sedanji klici mej Slovenci po opoziji niso zgol izbruhi trme in svojevolje, ampak sad britkega spoznanja, da tako ne moremo dalje.
In ker imamo trdno vero v bodočnost Btaroslavne države naše, imamo tudi vero, da se odločilni krogi skoro zavedo tega, kar nam treba. In na ta trenotek moramo pripravljati narod naš, to vero v bodočnost naroda slovenskega moramo vzbujati, š i* riti in negovati toliko mej i m o-v i t n i k i, kolikor mej srednjim stanom in vborni kmetski koči.
Mi gotovo cenimo primerno važnost delovanja zastopnikov naroda v parlamentu
—	in za kulisami; vemo tudi, da delovanja in naporov naših poslanoev nikakor ne bi mogli pogrešati : zato se tudi zanimamo toli intenzivno za dejanje in nehanje dr-žavnozborake delegacije naše.
bolj nenavadna njih ljubezen do umetnosti, katerej so posvetili vse svoje življenje. Oduševljen častileo umetnosti od rane mla-doati, oklenil sem se kaj strastno teh idealnih, za lepe umetnosti navdihnenih ljudij, in zbok tega sem se tudi čutil tolikanj domačega, d&, rekel bi, sorodnega med blaženimi Šubičevimi sinovi. Zlasti z ne-doaežnim Jurijem ava se pobratila uprav po jugoslovanskem obredu. Pisal sem, kakor vam znano, mnogo o življenji in ume-telniškem delovanji najstarejših dveh sinov Šubičevih, o Janezu in Juriju, in to v dobi, ko bo živ krst še ni brigal za ta preuzvi-seni predmet pisateljske dejavnosti. No, zaradi tega si ne prisvajam nikakeršnih zaslug, kajti storil sem le, kar mi je velevalo srce ! Veseli me pa, da je v novejši dobi v Slovencih začelo svitati spoznanje, da človeška kultura ne živi zgolj ob politiških borbah in strankarskih prepirih, temveč, da moramo negovati i rajsko ovetlico — umetnost, ako hočemo stopiti kedaj v kolo resnično omikanih narodov ! Škoda le, da to spoznavamo še le zdaj, ko sta omenjena umetnika po milosti božji OBtavila borno, umetniški neolepšano našo domovino, preselivša se takorokoč ob& s kistom v roki v raj umeteljniške nesmrtnosti.
To je jedini virok, da rečemo v časih kako trpko, osobnega nasprotstva pa ne poznamo pri tem ; in zato bodemo slednji dobri čin katerega-si-bodi poslanca vaikdar beležili vestno in čutom — hvaležnosti.
Ali še veliko važnejše, nego je delovanje poslancev, je delovanje na domačih tleh, delovanje mej narodom. Mej narodom samim moramo zgraditi solidno, nesruiljivo podlago n&rodni bodočnosti. Politična vzgoja mase naroda je prvi pogoj za vapeŠno življenje narodno.
Glas nezavednega volilca, oddan pri volitvah (če tudi za našo stran), je prazna lupina bres jedra. Da pa dobimo na volišče zavedne voliloe, treba p o 1 i t i š k e vzgoje, politiiko z d r e 1 o s t i naroda. Po tej moramo težiti z vsemi dovoljenimi postavnimi sredstvi. Poglavitno sredstvo v ta namen pa so politična društva. V delokrogu, postavno določenem, je možno takim društvom, skrbeti za vzgojo naroda in to z besedo in pismom, vzgledi in vspodbujanjem. V tem je označena velika naloga tacih društev : ona morajo skrbeti za temelj, na kojem naj potem poslanci zidajo narodno hišo. Zato pa naj si zapomnijo voditelji političnih društev, da njihova odgovornost ni manja, nego ona poslancev. Z druge strani pa naj si zapomni slednji član, da odbor sam ne more zmagovati velike svoje naloge, ako ga v tem ne podpirajo vsi Člani.
In kar velja za politična društva v obče, to velja še poaebno za naše društvo „Edinost*, v kojega področji smo Še le začeli orati ledino, kar se dostaje poli-tiške vzgoje in politiike zrelosti.
Vinska klavzula v avstrijsko-laški trgovinski pogodbi.
Minoli teden je italijanska državna zbornica po dolgem obravnavanju in po-
Od leta 1883., kar aein se seznanil ž njimi, preminoli so štirje člani umeteljniške obitelji Šubičeve. Prvi se je preselil v večnost: oče
Šnbic Štefan,
premarljivi samouk v stroki dekorativnih umetnostij cerkvenih. Podedujoč prirojeno ljubezen do umetnosti po svojem očetu Pavletu Šubicu, kateri mu je bil zajedno učitelj v izvoljeni stroki, razvijal jo oče Šubic umeteljniške svoje zmožnosti ob neprestanem proizvajanji cerkvenih del, pri čem se je popel do visoke stopinjo naobraženosti. Sledovi trudoljubive njegove roke nahajajo se po raznih cerkvah, kapelah in obcestnih znamenjih v ožji njega domovini na Kranjskem, kakor tudi na Štajarskem in Primorskem. Bil je pre-uzorni mož z vsem svojim bitjem v pravem pomenu besede udan lepim umetnostim ter tolikanj nadahnen s preuzvišenimi njenimi uzori, da ni mislil in govorit dru-zega, nego — jedinole ob izvoljenem si poklicu. Saj nam je pravil, da se mu je često sanjalo, kako naj bi izvršil to ali ono zasnovano delo. Največja njegova radost, kakor tudi skrb pa je bila, da bi izredno nadarjene svoje sinove privedel na pot Bistematiško izobrazbe v rodbinskem poslanstvu: v umetnosti, kajti predobro jo
svetovanju z veliko večino glasov sklenila, da se uvede v prakso klavzula, dovoljena od naše italijanski državi po sklepčnem zapisniku trgovinske pogodbe. Sklenila je toraj dopuščati uvoz avstrijskih vin v Italiji proti znižani uhodni carini 5 lir 77 ctm. A zajedno je Avstrija obvezana znižati carino na vina, ki prihajajo k nam iz Italije, na 3 gld. 20 kr. v zlatu, namesto 20 gld. kakor doaedaj. Vendar se pri nas uvede nova carina stoprav za tri mesece, kakor dogovorjeno v pogodbi. Pri sklepanju ob uvedenju nove znižane carine bilo je tudi v Italiji mnogo nasprotnikov, kateri so pa morda bolj metodično, nego is prepričanja nasprotovali uvedenju znižane carine. Konečno glasovanje je pokazalo, da je ogromna večina laških državnih poslancev, kateri menda dobro razumejo potrebe in koristi svojih voliloev, spoznala uvedenje znižane carine ia koristno in prepotrebno. To pa zato, ker dobro vedo, da se laika vina sedaj nikamor ne morejo izvažati radi previsoke zaščitne carine. Francozi ne marajo italijanskih vin, ker imajo svojih dovolj navzlic trtni uši, ki je pred leti pustošila po Francoskem. Španska sama ne ve kam b svojim bogatim vinskim pridelkom ; v Italiji je pa vino v ceni jako nizko padlo, posebno odkar ima oolno vojno s Francosko, tako, da se po nekod v Sioiliji prodajo po 3—4 lire hektoliter.
Ni čuda, da bo osobito spodnji Itali-lijani z velikim veseljem sprejeli uvedenje znižane carine, po katerej jim bode možno svoja, itak cena vina izvažati v našo državo. Ako so laška vina morajo na mestu kupiti po 2—-4 gold. hektoliter, brez dvojbe bodo sedaj razni avstrijski trgovci segli po njih, ker plačevali bodo pri uvozu samo okoli 4 gld. v srebru. Hektoliter laškega vinu bode n. pr. v Trstu stal odsihdob z uvozno carino vred okolo 8—10 gold., dočim se celo najcenejša avstrijska vina plačujejo po 12—14 gold. ter se dobro
čutil, da se po križevem potu težavnega samoučenja ne dospejo na vrhunec umeteljniške dovršenosti. Zato je poslal starejša dva sinova, Janeza in Jurija, kakor hitro njima je ucepil prvotne pojme ob izbranem poklicu, k akademiški naobra-ženemu slikarju, k Janezu Wolfu, in ko sta se pri tem nekoliko izvežbala v slikanji, napotil jo oba na slikarnke akademije: Janeza v Benetke, Jurija pa na Dunaj. In ko sta se vrla aina ondu vzgledno sponosla ter ai pozneje proslavila imč z umeteljniškimi svojimi proizvodi pred omikanimi narodi, oziral se jo uzoroviti očo z opravičenim ponosom na plodonosni svoj zarod. Dasi preblagodušni mož ni poznal tiste krive častilakomnosti, kakoršna se često pojavlja v domišljavem vedenji tako imenovanih slutvoumetnikov, veselilo ga je ipak odkritosrčno ter blagohotno priznanje. Ko sem tiste dni bil opisal v nekem podlistku njegovo in sinov njegovih delovanje, bil je bojda, kakor mi je zatrjeval njega prvorojenec Janez, gin jen do solz in še na smrtni postelji si je neki dal prečitati dotični sestavek . . .
Štefan Šubic je bil preblag človek dobrosrčen in prostodušen možak in pa ljubezniv, skrben in moder očo, kakeršnih je žal, vse premalo med pokvarjenim člove-
istrsko vino danes prodaja po 22— 24 gld. na mestu. Posledice nove carine so oči* vidne: notranja vina bodo v ceni padala in da morejo prenašati konkurenco, prodajati bodo morali Dalmatinci svoje itak ceno vino fie cenejše. Izvestno se bodo s tem okoristili razni židovski trgovci, ki bodo italijanska vina poleg vsega tega še mešali in krstili, da jim je bode možno še cenejše prodajati. Dočim bode italijanski kmetovalec z novo carino mnogo na boljšem, kršna Dalmacija bode dirjala v propad, kajti ubogi kmet ne bode mogel prenašati ogromnih troškov za obdelovanje pustega sveta ter biti pri tem še na izgubi. Rajši bo svoja polja in vinograde popro-dal ter iskal kruha drugod. Kmetijstvo bode propadalo, a naraščal delavski proletarijat. Največ bode izvestno prizadeta siromašna Dalmacija, kajti njena vina so laškim najbolj podobna. A tudi Istro bode sadel velik udarec, kajti Istra preskrbuje s vinom skoraj vse mesto Tržaško ter ga mnogo izvaža tudi drugod po Avstriji. Tudi istrskemu vinu bode slaba pretila in moralo bode v ceni pasti, kar je gotovo slabo znamenje, ako pomislimo na neznosne muke in trud, ki jih ima ubogi Istran s obdelovanjem svojih skalnatih in peSđena-tih vinogradov. Zadolžen je in drl bode v še večje dolgove, iz katerih ne bode slednjič mogel izplavati in zapel bode boben. Slabo su bode godilo tudi tržaškemu okoličanu, kateri ne bode mogel svojega vina tako drago prodajati kakor dosedaj ter bod e dosledno ceno istemu moral znižati. Ali malo pridelati in v ceno prodajati, to snaći propast.
Ono malo imovicejših kmetov v okolici, ki se še preživlja s svojim pridelkom bode slabo izhajalo in nasledek bode zanemarjanje obdelovanja zemlje. Slabo je pač upanje, ki ga dajejo oboževalci Italije istrskim kmetom, da bodo namreč izvažali svoje vino na Beneško in Pijemont. Lahi pač ne bodo marali za mnogo dražje vino, ako imajo svojega v obilici. Tudi je prašna ona tolažba, katero nekateri dajejo rekoč, da se ni bati preplavjenja Avstrije z laškimi vini, češ, da so se tudi pred odpravo proste luke uvažala v Trst italijanska vina celo carine prosta, vendar je bilo tedaj v Trstu še dražje nego sedaj. To je sicer deloma resnica, a do-tičniki naj pomislijo, da je bil tedaj mestni dac na inostranska vina jako visok, kar sedaj ni. Tudi je bil tedaj laškim vinom le Trst odprt, a odsihdob bode odprta za nje vsa Avstrija, kamor bodo — Lahi planili s svojim preobilnim vinskim pridelkom, dočim so prej morali plačati 20 goldinarjev carine pri uvozu. Tudi je nekdaj imela Italija druge izvozne kraje, kamor je svoja vina lehko razpećavala, a
štvora današnjim 1 No. in njegovi verni mu sinovi so ga čislali, spoštovali in ljubili uprav iz vsega srca ter tekmovali med seboj v olajševanji njegove starosti. Bilo je kaj ganljivo gledati preblaženo sporazumljenje, ki je vladalo v ŠubiČevi hiši, med blagohotnima roditeljema in v ljubezni njima udanimi otroci. Žal, da umeteljniški oče ni doživel — poznega priznanja in proslavljeuja ljubljenih sinov
v domovini, t. j. dobe, ko sta Janez in Jurij Šubic nam olepšala z dekorativnimi svojimi slikami deželni muzej kranjski. Z nekim svetim hrepenenjem sta naša umetnika takrat želela svojega odeta is groba, da bi mu pokazala, kakšen Bad je obrodila očetovska njega skrb za ume-teljniško njiju izobraževanje. Ko je Jurij dubio slikal oerkev sv. Jakoba v Ljubljani, vzdihnol je često, ko je dovršil to ali ono sliko : „O, da bi še zdaj oče živeli: to bi njih veselilo, da jeden njihovih sinov slika v cerkvi ljubljanski!11 . . .
Uprav žalostno, da ne rečem, tragično pa je, da sta najnadarjenejša sina Šubi-čeva šla tak 6 naglo, in to v presledku polu-druzega leta, za uzoroljubnim svojim očetom v neprosorno temino večnosti.
(Dalje prih.)
do danes je bila osamljen«. Znana klavzula bode torej avstrijskim vinorejcem v splošno Škodo, v znatno korist pa laškim Kalabrežem in Siciljancem ; v teh poslednjih korist delovali so torej nekateri naši poslanci pri glasovanju za nespremenjeni sprejem trgovinskih pogodeb !
Politični pregled.
Notranje dežele.
Dne 8. t. m. je bila prava obletnica kronanja Nje g. Veličanstva kraljem Ogerskim. Tem povodom piše uradna „Wiener Abenapost" :
„S prebivalstvom vzhodne polovice države vesele se slavnosti v Budimpešti tudi narodi tostran Litve. Ysaj veljajo te slavnosti skupuemu vladarju, katerega vladarske čednosti spoštujejo in občudujejo vsi narodi jednako iskreno, vladarju, ki vse svoje mišljenje in nastojanje posvečuje le blagru svojih narodov in ki ne posna druzega cilja, nego da stori srečne in zadovoljne milijone zvestih podanikov, koje je božja previdnost združila pod njega prestavnim žezlom*.
Od 8. do 11. avgusta vršil se bode v Lincn tretji splošni katoliški shod. Mej oglasiviimi se poroče-valoi je tudi slovenski poslanec Fran P o v še.
Odsek za preosnovo valute je savršil generalno debato ter sklenil preiti v podrobno debato.
Vnanje države.
Vsi listi evropski — osobito pa nemški in francoski — premotrivajo slavnosti, vršivše se vsporedno v K i e 1 u in N a n-c y j u. Po ledeno-mrzlem sestanku v Kielu in šumečih slavnostih v Nancyju ter po viharnih ovacijah, koje so priredili na fran-cozkih tleh velikemu knezu Konstantinu, je pač soditi, da telo carevo je pač bilo gost nemškega oesarja, srce je bilo na Francoskem. Nemški in francoski listi soglašajo v tem, da je bil sestanek v Kielu zgol uljudnost, a poset velikega kneza Konstantina prisrčna zadeva.
Vladne vesti iz Petrograda javljajo: da se je jako zboljšalo obče polo-ženje v onih krajih, ki so trpeli veliko bedo vsled slabe letine v prošlem letu. V zboljšanje stanja se je porabilo 150 milijonov rubljev.
V	poslanski sbornici italijanski nadaljuje se debata o proračunskem provizoriji. V seji dne 9. junija so govorili proti kabinetu : Imbriani, Lovitto, de Martino in Bonghi. Ministerski predsednik Giolitti je odgovarjal, da sedaj ne gre za to, da bi kabinetu izrekli zaupanje, ampak treba dozvoliti za 6 mesecev ali jedno lete, kar treba državna uprava.
V	Barceloni (na Španskem) se je štrajkovanje tako razširilo, da je vlada proglasila obsedno stanje. Mej delavci in vojaki je prišlo do pobojev.
Te dni se bode vršila volitev predsednika Zjedinjenim državam ameriškim. Kandidatje za to imenitno mesto so: dosedsnji predsednik Harrison, državni tajnik Blain in Mac Kinly.
Različne vesti.
Odbor političnega društva „Edinost"
ima jutri ob 10. uri predpoludne svojo prvo sejo v prostorih „Delavskega pod-drustva". Gg. odborniki in njih namestniki so naprošeni, da se polnoštevilno udeleže te seje.
Vesela vest. Njegovo Veličanstvo je imenovalo dvornega svčtnika pri najvišjem sodišču, Filipa Abrama, ministerijal-nim svčtnikom pri pravosodnem minister-stvu. Ker nam je gospod miuistcrijalni svet-
nik poznan že iz prejAnjih časov kot pošten in nepristransk pravosodni ursdnik, se nadejamo, da nam ostane tak tudi na svojem novem in važnem mestu. Častitamo I Imenovanje. Provizorni glavni učitelj na učiteljišči Koperskem, g. Anton Črnivec, je imenovan definitivnim učiteljem.
Pogreb pokojne gospć Marije Ferluga roj. Pertotove v Rojanu bil je veličasten, kar dokazuje, kako priljubljena oseba je bila blaga pokojuica mej svojimi sorojaki v okolici in mestu. Za krsto, bogato obloženo z različnimi venci, znaki sočutja od sorodnikov in znancev, vila se je množica občinstva, mej katerimi smo videli mnogo rodoljubov iz okolice in mesta. Ko je mrtvaški sprevod prišel v rojansko cerkev, zapel je zbor pevskega društva „Zarja" pri rakvi milo peBem „Nad Zvezdami" in po odpetih mrtvaških molitvah zapel je znova „Jamico", tako sočutno in milo, da je marsikomu pretresalo sreč ter se mu je z očesa utrnila solza sočutja. Koncem so zapeli pevci še „Molitev", na kar so drago pokojnico odpeljali na pokopališče v Bar* kovlje, nje rojstni kraj. Rojanska cerkev je bila udeležencev polna. V Rojanu so se nekateri poslovili, a dolga vrsta kočij in pešcev spremila je pokojnico v Barkov-lje, kjer bo se v tamošnji cerkvi ponovile mrtvaške molitve ali requiem, pri katerih so ubrano in lepo odgovarjali pevci društva „Adrija" ter na to zapeli „Blagor mu". Od tod se je sprevod odpravil na barkov-Ijansko pokopališče, kjer smo po odmo-litvi zadnjih mrtvaških molitev in posebno milo odpeti „Molitvi*, izročili drago pokojnico materi zemlji.
Pokojnica je bila v narodnih krogih obče znana oseba. Ni bilo skoraj domačega narodnega podjetja ali veselice, kjer bi je ne bilo zraven. Posebno se je zanimala za domačo podružnico sv. Cirila in Metoda na Greti, za katero je skrbno nabirala milodarov. Pušica, nastavljena v krčmi njenega očeta, bila je zmirom polna preostankov računov in radodarnih doneskov sa omenjeno Šolsko društvo. Bog jej daj mirno počivati !
Ii državnega zbora, v včerajšni seji se je nadaljevala debata o stavbenih obr-tih. Posl. R i c h t e r in tovariši so inter-pelovali ministra za poljedelstvo, kako nameruje vlada ukreniti, da se premeni klavzula o vinski carini v trgovinski pogodbi z Italijo; kdaj stopi v veljavo nova carina za uvoz italijanskih vin in kaj se je storilo v obrambo proti nevarni konkurenciji ita-1 i j a n s k i h v i n P
Tržaški mestni svet imel je včeraj zvečer svojo sejo. Za udove in sirote ponesrečenih v P ii b ram u so dovolili 500 gld. Predlog, da se osnuje novo mesto asesorja pri statistiškem uradu, so odklonili. Potem se je vsprejel predlog stavbenega odseka, da se podaljša ulica „Rossetti" do moBtu na potoku v Rocolu. Delo bode stalo 50.000 gld. Vsprejel se je tudi dodatni predlog, da eksekutiva predloži konkretne predloge glede preobočenja imenovanega potoka ter da se začno obravnave za pridobitev potrebnih tal v ta namen, da se trg Barriera vecchia zveže z ulico v Katinaro.
Želja pO izobražbl Primorskih Slovencev vznemirja zelo našega vetrnjaka, ki čuje na ime „II Mat ti no". Ker pa našim zahtevam po slovenskih šolah ne more odrekati postavne podlage, zvija se ti, da se Bogu vsmili. Z argumenti nam ne more blizu — zato pa hoče pomašiti ta nedo-statek se sofizmi, zavijačami in smešenjem. Prošnjo goriških Siovenoev hoče bagatelizovati s trditvijo, da Slovenoi prav za prav ne žele slovenskih Šol, ampak da so le slepo orožje nekaterih ter da so prošnjo podpisali sami proletarijatci. Mi da rušimo „fratellanzo", ki je še pred malo leti vladala mej Italijani in Slovenci.
O zlati ti „Mattino", biser mej polu-uradnimi listi ! Lep vam je ta liberalizem, ki hoče ubožcem odrokati vsakotero pravico. O „fratellanzi" (bratovstvu) pa naj le molče
nasprotui nam srditeži ! Uprav na to smo ponosni, da smo zrušili tako bratovstvo, ki ni bilo druzega nego agonija pred narodno smrtjo. In hvala Bogu, da se je vzdramilo ljudstvo samo iz mrtvila, zahtevajoč narodno jednakopravnost, ki znači življenje. In to življenje se bode razvilo prej ali slej, vzlic nasprotstvom slavnega „Mattina" in njega radikalnih zaveznikov.
Za družbo ev. Cirila in Metoda je daroval gosp. Stjepan Paškvan, ve-roučitelj na Reki, 66 kr.
Za podružnico družbe sv. Cirila in Metoda na Greti daroval je gosp. Josip P e r t o t ml. 5 gld. mesto venca na rakev svoji sestri, gospej Mariji Ferlugovi.
Družbe sv. Cirila in Metoda podružnica za Slovenjigradecin okolico je imela 24. aprila t. 1. svoj letni občni shod. Da je bilo zborovanje živahno, smemo sklepati iz ogromnega št«vila udov; podružnioa ima 10 ustanovnikov, 143 letnikov in 400 podpornikov, skupaj torej 562 udov. To vseobče zanimanje za našo družbo je vzbudilo načelništvo na jako hvalen in iznajdljiv način : s teui namreč, da je lansko leto jednajstkrat zborovalo v raznih župnijah svojega družbinega okraja. V načelništvo so zopet izvoljeni g. A. Ostrožnik, župnik v Pamečah, prvo« mestnik, g. F. Vidmajer, kapelan v Staremtrgu, tajnik, g. J. S t a n o n i k , poslovodja v Slovenje m gradcu, blagajnik ; kot namestniki pa : g. J. F a r s k y, tovarnar v Slovenjemgradcu, g. M. H m i t, učitelj v Podgorji in g. F. H a j t u i k, obrtnik v Pamečah. — Po številu udov in po vnemi se odlikuje tudi vrla naša podružnica za Beljak in o k o I i o o, ki je zborovala že 2. febr. t. I. Navzoči udje so prosili večih zbirk knjig, zlasti katekizmov in molitvenikov za tamošnjo slovensko mladino, ker so prepričani, da bodo obrodile v nežnih sroik žlahten sad prave ljubezni do Boga, cesarja in mile materinščine. Načelništvo pripravlja sa veliko skupščino nasvet, kako bi bilo mogoče ustanoviti po raznih krajih na Koroškem nekakih nadaljevalnih tečajev, v katerih bi se po enkrat ali dvakrat na teden podučavala šoli odrasla mladina v raznih, za življenje važnih predmetih. Od podružnice za Trbovlje in okolioo smo prejeli zelo veliko svoto, namreč 150 gld. Pač nam je znamenita doposlanina znak gorkega domovinskega čutja Trboveljskih Slovencev. — Družbi so še darovali: G. Fran Č argo iz vesele Tolminske družbe 11 gld., obrtnijsko pomoćno drušvo v Ljubljani 10 gld., g. Ivan R e-b e k, ključavnikarski podmojnter v Ljubljani, za piruhe ob raznih prilikali povodom stav nabranih 5 gld. 30 kr., gg. blagajnik Dr a g o t i n Žagar in oficijal Fr. Triler 5 gld., vesela družbica v Bistri po g. A. Š v i g e 1 j i iz Borovnice 1 gld. 80 kr. — Znamovanim podružnicam želimo — vzgled drugim — še vedno ve-selejšega napredka; za poslane vsote, nek-tere iz delalnih in obrtnijskih rok, pa izrekamo iskreni: Bog povrni! Bog daj srečo !
Vodstvo družbe sv. Cirila in Metoda. Veselica „Slov. pevskega društva" In „Tržaškega Sokolau je jutri popoludne v vrtu „Mondo nuovo", na kar posebno opozarjamo slavno občinstvo. Pel bode močan pevski zbor, sviral bode orkester 80 mož pod vodstvom znanega kapelnika Picoollija, „Tržaški Sokol" bode telovadil za nagrade^ slednjič prirede „Sokoli" „plastično sliko* pri bengalični razsvetljavi. Kdor se hoče veseliti, naj se le udeleži te veselice. Začetek je ob 5 uri popoludne.
Prijateljem kegljišča! Pri jutršnji veselici „Slovenskega pevskega društva* in „Tržaškega Sokola" se bode kegljalo za dragocene dobitke. Kegljišče je odprto od 6. ure popoludne du 11. zvečer.
IV. Skupščina „Zaveze* slov. učiteljskih društev se je letos obhajala v starodavnem Kranji, dne 4. in 5. t. m. Kakor napovedano, dospela je že prvi dan večina učiteljev na kolodvor v Kranji kmalu po
5. uri popoludne in razvrstivfti se, korakali so ponosno v prijazno slovensko mesto. Koj ob vhodu pričakovali so doilece slavni mestni lastop, na čelu mu župan gosp. Ša v n i k, čitalnica, zastopana po predsedniku, tamkajšnem notarji g. dr. GI o b o č-n i k u, požarna straža, gospe in gospice ter mnogo odličnega meščanstva. Vsprejem je bil veličasten, kakoršnega slovensko učiteljstvo še ni doživelo. G. iupan je v krepki besedi pozdravil goste, naglašujoč prevažno jim nalogo ter da si mesto Kranj šteje v posebno čast, da se je prav ta kraj določil v zborovanje. Na to podari jedna krasotica lep šopek predsedniku „Zaveze", dr. R o m i h u, za kar se ta presrčno zahvali ter v kratkem odzove predgovorniku. Za tem je sledil pozdrav g. Globočnika, kateremu je v imenu ganjenih tovarišev in tovarišic odgovoril Jernej Ravnika r. Obsipani od cvetlic nežnega spola in podarjenimi pripetimi Šopki pomikali so se skupno dalje v mesto, sfc zastavami oblečeno v tako pražnje lioe, da je bilo učiteljstvo, po prejšnem vtisu še bolj nau-dušeno, uverjeno, da to velja njim. Živel zavedni Kranj!
Vsa zborovanja so se vršila v prostorih Čitalnice. Zvečer je bila beseda pod milim nebom, katere se je udeležilo vrlo meščanstvo v mnogobrojnom številu. Izvrstna vojaška godba 17. pešpolka je svirala skoro same slovanske komade. Pela sta se dva zbora: himna „Zaveze", jednoglasno sfe ■premljevanjem orkestra, in po slavnostnem govoru, v kojem je slikal Pr. Praprot-n i k velikega pedagoga dobrote za človeštvo sploh, pa dr. G. Ipavčeva, „Ob roj. tristoletnici I. A. K o m e n s k e g a". 5. in 8. točka vsporeda sta bili deklamaciji. Prvo „Vrlemu možu" je deklamovala na Goriškem dobro poznana gica O s a n a, drugo .Tri noći" gospa H a n-A man.
Po dovršenem konccrtu ho je učiteljstvo bratski zabavalo, odkrivajoč si želje in težnje, ki prešinjajo le eno srce — pravega učitelja sjedinjene Slovenije, tam od zelene Štajerske, čudotvorne Kranjske, neprisotnega tužnega Korotana do naše mile Primornke. In kako ne! Saj po vseh Silah bije le jedna in ista vroča ljubav, isvira-joča iz jednega in istega rodfl, ki se zliva iz srca v srce dične stanovske zavednosti, hrepeneč po prevzvišenem idejalu „osrečiti narod svoj dragi* na podlogi načel učitelja učiteljev, ovekovečenega ne le mej nami Slovani, marveč pri vseh kulturno naobra-ienih narodih lega sveta.
Drugi dan je „Zaveza" posvetila čas svojemu delovanju od 6. zjutraj do poludne. Najprej jo imel sejo upravni odbor, za tem delegacija, potem pa se je vršilo glavno zborovanje, kojemu je prisustvoval c. kr. okrajni komisar. Dr. Romih je razpravljal „o realijah in novi Šolski postavi s posebnim ozirom na pouk iz prirodoslovja v ljudski šoli" v debelo uro trajajočom govoru; o n a d-zorništvu slovenskih obrtnih i n nadaljevalnih šol", katero se naj izroči šolnikom slovenščine zmožnim, je poročal ravnatelj Iv. L a p a n j e ter z marsikaterim ocvirkom zabelil referat, kakor je sploh njemu lastno. Novim predsednikom „Zaveze" je bil izvoljen nad-učitelj Ribnikar, v Slomšekov odsek Pr. Praprot ni k, v vrtnarski Ribnikar in v odsek za „šolska učila" M. Ne rat, urednik „ Popotnika". Mej zborovanjem so „Zavezo" počastili preč. goBp. mestni dekan, gg. župan in notar. Zbor je te ljubitelje šole pozdravil z običajnim „živio-klicem".
Ob 2. je bil banket. Dr. Romih je napil cesarju, potem jo dvignil g. župan 6ašo na zdravje pijonirjem, slovenskim učiteljem iu učiteljicam. Bilo je več napitnio, zadevajočih učiteljstvo in mosto Kranj, tega zavednost, prijaznost in gostoljubnost in vredno je tudi ono g. dr. Vilfana p o v d a r j a t i, rekoč, da tu zbralo učiteljstvo vsega slovenskega naroda najljubše bisere, da je „Zaveza" prvo in najveće, najeminentnije društvo, ki prodstavlja naj-
odločilnejšim potem zjedinjeno Slovenijo. Burni odmevi. Preberć se brzojavi.
Po banketu so si in corpore ogledali pokopališče, po kratkih govorih položili so na Prešernov in S. Jenkov grob venca in zapeli pri prvem »Nad zvezdami* in pri drugem „Blagor mu, ki se spočije" ginljivo do rosnih solza ter seznanivši se s čudovito sestavljenim mostom nad Kokro pustili na severu Jza seboj stare pradede z belimi temeni in se proti večeru vrnili zopet k g. Pet. Majerju.J
Slednji dan, 6. junija, izlet na Bled. Kljub močnemu deževju je mnogo jih šlo na Bled že zjutraj ob 7 »/t uri, zaostali ptići pa so priletili še le popoludne. Da se niso mogli nikoli dosti načuditi ti divni okolici, kakoršne v resnici Kranjska nima lepše, je naravno.
Preživivši lepih spominov, se izletniki zvečer razidejo, stiskajoč si desnice, v nadi, da se za leto dni zopet kje snidejo zdravi in veseli. V to pomozi Bog t
Posnemanje vredno. Odbor „Rojan-skega posojilnega in konsumnega društva" je sklenil v zadnji svoji seji, ne sprejeti nobenega spisa od nikake oblasti (naj si bode mestne, ali ces. kr.), kateri ni pisan v slovenskem jeziku.
Ta važen sklep imenovanega domaČega društva je pomenljiv za naše razmere in želeti je, da bi ga posnemala vsa druga naša društva v mestu in okolici. — Seveda v tem obziru ima prvo besedo besedo naše politično društvo, in upamo, da se bode osobito ono potegovalo za stvar. Posnemajmo le vrle Slovence Celjske !
Iz spodnje okolice se nam piše: Čudno se nam zdi včasih videčim, da se smatra Primorska dežela kakor da je isven Avstrije — in oel6 v Avstriji sami mnogi trde, da je čiBto italijanska.
Ali temu se ni skoraj čuditi I Pomisliti je treba pa, da se v okrajih z italijanskim prebivalstvom uraduje povsodi le italijanski, da nosijo vsi dotični pečati le italijanska imena. Kar se pa dostaje naših okrajev, potisnjen je naš jezik v kot: kjer ne more prodreti italijaščina, tam se že šopiri nemščina. Ni se čuditi toraj, ako sanjajo nekateri zunanji Nemci celo o „nemški Adriji" ! — Evo vam vzgledov v enakih obzirih: Pred časom došlo mi je v roke, mislim, neko spričevalo županstva v Temnici. Isto je bilo pisano sioer v lepi slovenščini, ali iznenadit me je Bpodaj pri-tisnjeni pečat: „Amministra/ione Comu-nale Tomnizza". — Vprašal sem se tedaj samega sebe, kje neki mora vender le biti — „Temnica"! — Na poštnem pečatu PostojinBkem čitati je le nemški: „Adels-berg" — ne smemo se čuditi toraj, ako smatrajo Velikonemci našo Postojno za biser „nemških zemlja" ! —■ Na pečatu okrajnega sodišča v Podgrada v Istri čitati je le: „k. k. Bezirksgericht Castel-nuovo".
Oni, kateri naših razmer ne poznajo, utegnejo si po tem takem oelo misliti, da je Podgrad (Caateluuovo) italijansk okraj, v katerem velja nemški jezik kot uradni jezik ! — Čas bi bil že res, da se od do-I tičnih naših strani v tem 'obziru store potrebni koraki.
Sv. birmo delili so mil. gospod škof v nedeljo in ponedeljek v prestolnici sv. Justa, v torek sredo in četrtek pa pri sv. Antonu novem, sv. Antonu starem in pri Jezuitih. Birmancev je bilo prva dni okolu 1000. Procejšnje število je bilo videti tudi okoličanskib deklic, opravljenih v lepi narodni noši, vondar se tudi mej okoliČan-skim ljudstvom zgublja ta lepa noša; in res smo videli več kumio v narodni noši, a njih birmanke bile so oblečene meščanski. Še celo zagrizenemu „II Mattino", ki sploh zmerja okoličane, ugajala je v nedeljo noša okoličanskih birmank, kajti o njih trdi v ponedeljek: „la nota caratteristioa allo spettaoolo davanno le piccole crosimande del territorio con i loro graziosi costumi". Okoličansko ženstvo bi moralo biti ponosno na svojo lepo nošo ter v isto oblačiti tudi svoje hčerke.
Binkoštni prazniki se nimajo letos posebno pohvaliti gledč na vreme. Prvi dan bil je sicer zjutraj lep, a opoludne vlila se je ploha, katerej je sledila zvečer še večja, združena z viharjem, kateri je po poljah napravil precej škode. V ponedeljek se je nebo cel dan grozilo in popoludne imeli smo zopet dež in točo, ki je poleg mesta v okolici bila sicer redka, a več škode je napravila po gornji okolici. Ta neugodnica se je letos pokazala že po več krajih in po nekod po Istri, Kranjskem in v bližnji Furlaniji ter je dobro po-klestila lepo obetujoči pridelek.
C. k. kmetijska družba Kranjska imela je dne 9. .unija svoj občni zbor, kojega se je udeležilo nad 130 članov. Družba ima 15 častnih, 9 dopisujočih in 2086 pravih udov. Samo v letu 1891. je pristopilo 636 novih udov. Družba ima 45 podružnic. Nje delovanje je toli vzorno, da se sme šteti mej prve kmetijske družbe avstrijske. Zato pa nas je navdalo z indignacijo, ko smo Čuli o neki agitaciji v ta namen, da bi strmoglavili dosedanjega prezasluŽnega nje predsednika. O Herostrati. Herostrati! Hvala Bogu, da je odurna ta agitacija doživela gorostasan fiasko : od 120 oddanih glasov izvoljen je 109 glasovi zopet predsednikom g. cesarski svčtnik Ivan Murni k. Naj-li narišemo paralelo mej to družbo in našo tržaško P ! Za danes ne, morda pa kmalu.
0 priliki obletnice smrti Ivana Doli-narja, darovali so podružnici družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu svoto od 40 gld. sledeča p. n. gg., in sicer : Franjo Žitko, I. D., Ivan Kompara, Dr. Pertot po 1 gld. — Franjo Zelen, M. Smrajec, Anton Jerič, Ivan Dekleva, Jakob Posega, Ivan Knaus, I. A., N. St., Muha Antor ml., Bartol G., Paternost Dragotin, M. K., Ipavic Ivan, Počkaj Anton, N. N., Ivan BiŠek, Ivan Bufon, Gjivič, Notranjeo, N. N., N. N. in Anton Krajcer po 50 kr. — Valentin Kukanja, Anton Semolič, Franjo Cink, Umek Anton, NB., Ivan Sancin, M. Kolman in A. T. po 40 kr. — Jenko Jakob, Terpin Franjo, Bernja Iva, Kravo«, TržaČan, Franjo Inamo, Ferdin. Pečenko, Jakob Zaverl, Paternost Ivan, Peter Pre-mrou, Anton Slaiko, Bonne Fran, Lavrič Franjo, N. N., L. Š., Cotič, dr. Al. P., I. M. Umek Ivan, Jerina Vekoslav, po 30 kr, I. Kolman 28 kr.; Ud stare garde in Anton Štolfa po 25 kr. (Konec prih.)
„Slovanski Svet" ima v 11. Št. naslednjo vsebino: 1. Nejednaki boj šolskih društev. 2. Načela v valuti. 3. Izjave v državnem zboru glede na valuto. 4. Liturgija rimske cerkve (Dalje). 5. Bujioitl cra^a. (Ruska narodna pesem s tolmačenjem.) 6. Iz propovedi Platona, metropolita Kijev-skega in gališkega (v ruskem izvirniku in slovenskem prevodu z latinico in cirilioo). 7. Ruske drobtinice. 8. Ogled po slovanskem svetu. 9. Književnost.
„Učiteljskega Tovariša- štev. u. ob sega r Četrta skupščina „Zaveze slovenskih Učiteljskih društev" v Kranji; „Iz deželnega zbora Kranjskega" ; I. Marn : „Knjiga slovenska"; „Ukazi in odredbe šolskih oblastev" ; Listek; Književnost; Dopisi; Društveni vestnik ; Vestnik.
PlBMnt Jamaika..... „	84.—	—.—
Petrolej ruski v sodih . . 100 K.	5,—	—.—
„ v zabojih . „	7.—	—.—
Ulje boma/.no amerik. . . „	29,—	31.—
Lecce jedilno j. f.gnr. . „	41.—	42.—
d al mat. s cortifikat. . „	41.-	12,—
namizne M. S.A.j.f. gar. „	nO.—	52.—
Aix Vierge .... .	56.—	57.—
fino ..... „	52—	54.—
Limoni Mesina.....zaboj	7.—	8 —
Pomtranće Puljesko ... „--
Ksndljl Bari I.a.....mo K.	72.-	74.-
dalin. I.a, s cert. „---.—
Pignolli..........
Riž italij. najtlnoji ... „	23.-	—
„ srednji ... „	21.—	—.—
Kangoon extra| ... „	ltf.—	—.—
„ I.aJ carinom „	14.—	14.25
H.aJ ... „	12.—	12.60
Rožiči puljeski ..... .	9—	— .—
• lalnuit. h oert. . . „	——
Smokve puljefike v Hodili . „	— .—■ .—
„ v vencih . *	18.—	— —
Sultaiiine dobre vrsti . . „	32.—	38.—
Suho grosdje (opaia) ... *	13,-	14.—
ONbstoe......... „	16—	17.-
Slanikl Ynrmouth .... sod	—.—	—
PoUnovke »redno velikoatl 100 K.	38.—	—.-
velike..... „	—.—	—.—
Sladkor centrifug, v vrečah „
certifisk............35.75	36.—
Faiol Coks....... „	9.25	-.—
Mnndoloni..... „	8.—	- .—
svetlorudeči .... p	8.50	—
temnorndeči .... „	8.50	——
bohinjski...... „	9.—	—.—
kanarček ...... „	7.B0	— .—
beli, veliki..........8.75	—.—
zeleni, dolgi .... ,	8.—	—.—
„ okrogli ... ,	—- .—
mešani, Štajerski . . „	7.— 7.26
Ksalo.......... ,	83. —	84.—
Listnica uredništva.
Dopisniku (menda iz Ospa): Anonimnih do-piBov no priobčujemo načelio.
Tržno poročilo.
Cene ho razumo, kakor ho prodajo na debelo blago za gotov denar).
Ctn» nd for, da fcr
Sava Moooa.......100 K. 123.— 3 26.—
Rio biser jako fina . „	—.— —
Java „ „ „ .	——
Santos tlna..... „	94.— 96.—
„ srednja ... „	86. — 87. -
Guatemala..... „	109.— 110.—
Portoricco..... „	124.— 126.-
San Jago de Cubn . „	—.— -.-
Ceylon plant. fina. . „	132.— 134.—
Java Maltuig. zelena . „	112.— 113.—
Cnmpinns..... ,	—.— — —
Itio oprana .... ,	106 — 110 —
„ lina...... „	92.— 93.—
„ srednja .... „	83.— 86.—
Caasia ligne" » zabojih . . „	24.50 25.—
Maoisov ovet...... „	H80.- 390.—
Inger Bongal..............—.— —
Papar Singapore..... „	37.- 38 —
Penang..............32.— 33.—
Ratavia...... .	34.— 36.—
Domači oglasi.
Društvena krčma
Ro.janskega posojilnega In konsumnega društva, poprej Pertotova, priporoča se mijtopleje slavnemu občinstvu. Tožijo so vedno izborna domača oko-ličnnska vina.	Cl.
Hneflino	Staroznana pod irae-
UUallllld „OUJItd , nom „Bolladonna", poleg kavarno „Fabrin", p- iporoča se Slovencem v mestu in na deželi. Točijo so izborna vina, intotako je kuhinja izvrstna.	Cl.
B. Modic in Grebsnc, nsVnS!.nv»*
in Via Nuova, opozarjata ziiHebniko, krčmarje in 5. duhov&čino na Hvojo zalogo porcolnnnkcga, »to-klenega, lončenega in železnega blagu, podob in kipov v okraAenje grobnih npomenikov. 01.
Martin Krže,
1'iuzza S. Oiovanni, it. 1. trgovina z mnogo vi utnim leRonim, železnim in lončenim kuhinjnkim orodjem, pletenino itd. itd.	Cl.
AnHroi kalan ževlj»«' *,Cas®ma.
nilUl O J ivaiall, priporoča se najtoplejo
RlovenRkomu občinstvu. Najelegantnejfto ter solidno delo in točna postrežba.	01.
Gostilna „Alla Croce di Malta"
Via Valdirivo fit. 19 (poleg Piazza del>a Zonta) priporoča ho nujtoplojo tržaškim Slovencem in iim doželi. Tuči izvrntna vina in prirejujo jako okusna jodila. Za obilni obiHk proni gostilničar Covaoioh.
Ivan Prolnn priporoča svoji trgovin
ivaii n eiuy v Via dej Bohco gti 2
(uhod na trgu stare mitnice, Piazza Barriera vecchit) in v ulici Molln a vento it. 3. Prodaja različno mešano blago, moko, kavo, riž in razno vrnto domače in vnnnje pridelke. O.
Gostilna „Alla Vittoria"
Petra Muscheka. v ulici Sorgente (blizo tehtnico KoHada) toči izvrstna vina in prirejujo jako okunna jodila. PrunočiSča neverjetno v ceno. Cl.
Tiskarna ^Dolonc" vnTrstu), plaz«!
dolla CaHorma fit, 2, izvršuje vsakovrstna tiskarska dela po ugodnih conah Imamo na prodnj knjigo „Kmetijsko borilo" za nadaljovalno tečaje in gospodarjem v pouk. Mehko vozana stane 45 kr., trdo vezana fl5 s poštnino vred.	Cl.
Antnn tfrainoi* Piazza Barieru vec-milUM l\l aJICl , chia, pokarija in trgovina z različnimi jostvinami: moko, rižem, oljom, kavo itd. Priporoča »o najudaneje slavnemu občinstvu	01.
Antnn Pnrlrai mi vo£lu ",ice
nlliuil rutndj, in Cecllia,toči izvrstno domače žganje; v tabukurni svoji — ista hiša — pa prodaja vse navadno potrebne ncmško-slovenske poštne tiskanice.	Cl
Ernest Pegan
(naslednik A. Pipana) na oglu Via Torrente in Ponte della Fabra, priporoča svojo trgovino z moko in rasnimi domačimi pridelki, zlasti pa s\ojo bogato zalogo kolonijalnoga blnga. Cene so neverjetno nizke, postrožba vestna in nagla.	Cl.
pekovski
Vekoslav Moder,
uiojstor „Piazza Cascrma", ho priporoča slav. občinstvu. — Prodaja vseli vrst kruha, slaščic, čokolado, vm-h vrst moke itd. po n a j n i i j i h conah.	Cl.
Josip Kocjančič, v'\5r«"»:M-
trgovinu z mešanim blagom, moko, kavo, rižem in raznovrstnimi domačimi in vnanjimi pridelki. Cl.
AHAMn I mmnn na«lednik Jakob Hoće-
Anton Lampe, Tftrja, Birriera
\ e c c h i a it. 17 pekovski mojster, priporoča kruh v«<>h vrst, moko, rii, nooivje, lino moravsko maslo
itd.	Cl.
Kavarni ,Commercio' in Je-
flPOPfl' * ulici ,C»8erm»4, plavni nhaja-UtsOlsU |jg{i triaikih Slovencev vneh stanov.
razpolago časopisi v raznih slovanskih jezikih. l>ohra postrežba. — Za obilen obisk se priporoča Anton Šorli, kavarnar.	Cl.
Mlekarna Frana Gržine Petra
lia Notranjskem (Via Campanille v hiši Jakoba Brunneria St. 5 (Piazza Ponterosso). Po dvakrat im dan friSno opresno mleko po 12 kr. liter neposredno iz Št. Petra, sveža (friina) smetana. Na 7ehtevanje posneto mleko po 4 kr. liter, toda le v množini najmanje 25 litrov.	Cl.
U. M revija, v"s^;;dere
Priporoča slav. občinstvu vsake vrste moke, otrobov, tursice, ovsa in raznega kmha po najnižjih cenah.	Cl.
Antnn Urahor trgovina z steklovino #411 lUII Viauob, lončenino in lesenino Ud. v ulici Via Canale (prva prodajalnica poleg „Ponte rosso") so priporoča tržaškim in vnanjim Slovencem.	Cl.
Ivan IfannhRl nasproti velike vojai-
I Vali nailUUCI, niee, priporoča svojo zalogo z mnogovrstnim jedilnim in drugim blagom; razpošilja tudi na debelo v množinah od S kil. naprej po nujnimi ceni.
I/orni Pnlio žganjarija in tobakarna v rvdrui UUlJd, ulici Via Arcata, nasproti hiSe Cacia. Prodaja domač kranjsk brinovec po 1 gld. 80 kr boteljko, dalmatinsko tropijnsko fcgnnje po 1 gld 10 kr. liter.	Cl.
Rlalino Trma lastnik krčme k „Ruskim Dlatllla I UI1C, Toplicam", Via Oiulia ht. 8, uljudno prosi za mnogobrojni obisk svoje krčme, kjer se pije izvrsten isterski teran, in ae še boljše skrbi za želodec.	21 — 25
Anton Ščuka
Via Barriera vecchia št. 19 III. nadstropje, izdeluje moške obleke po najnovejšem kroji. V njega de-lalnici vsprejemajn kh i udi naročila na raznovrstno možko is žensko perilo, koji se izdeluje lično in po najugodnejših cenah-	Cl.
Ivan Umek,
črevljarski mojster, Via lto-^ magna št. 6. priporoma so slavnemu občinstvu v vsa v njega stroko st ada-joča dela. — Solidno delo, — hitra postrežba — nizke cene.	60--36
Franjo Delak
Gostilna „JU Gallo d'oro" Ghega
toči izvrstna istrska in furlanska vina ter ima prav dobro kuhinjo. Oddaj« tudi vina na debelo v sodčkih od 28 litrov naprej in sicer furlansko po 28 kr. liter, istrsko po 32 kr. liter. Razpošilja tudi istrsko vin« na zunaj in sicer loko štacijon Trst po 23 gld. hektoliter ; ne da bi imel naročevalec kake druge stroške. Vnanjim gostilničarjem se priporoča za naročila Covaoich.
5. >—22
Josip
llrhonftjt na ™galu ulice Vi»
UrUdllUt, Torrente in Via 8t. Francesco priporoča vseh vrst žganja na drobno in debelo. — Pristna tukajšnja in vnanja vina v boteljah. — Suho meso, kranjske klobase, sir, sladftčioe itd.	22—48
Ivan Valpnftjt Via nU0Ta st- 39> Pr°-
Ivan valclllfiu, daja vsake vrste manufakturnoga blaga. Blago se dobiva iz prvih vastrijskih tovarn. Cene nizke.	49—21
Išče se
izvežbau, dober in naroden gostilničar s pridno družino za novo gostilno „Narodni dom'4 pri b v. I v a n u v Trstu.
Pobliže se izve v bralnem društvu ori sv. Ivanu.	1-3 j
Tinktura za želodec,
katero prireja O. PICCOLI, lekar „pri angel ju" v Ljubljani, Dunajska ceita
je mehko uplivno, delovanje prebavnih organov urejajoče sredstvo. Krepi želodec, kakor tudi pospešuje telesno odpre tj e. — Razpošilja jo izdelovatelj v zabojčkih po 12 in več steklenic. Zabojček z 12 stekl. velja gl. 1'36, z 55 stekl., 5 kg. težo, velja gl. 5'26. Poštnino plača naročnik. Po 15 kr. stekloničica razprodajajo se v vsih lekarnah v Trstu, Istri in na Goriškem. 18-25
^Trsl
DROGERIJA
na debelo in drobno
G. B. ANGELI
i«-i4 TRST a-'2
Corso, Piazza della Legna št., 1. Odlikovana tovarna čopičev.
Velika zaloga oljnatih barv, lastni izdelek. Lak za kočije, z Angleškega, iz Francije Nemčije itd. Velika zaloga finih barv, (in tubetti) za slikarje, po ugodnih cenah. Lesk za parkete in pode.
MINERALNE VODE
iz najbolj znanih vrelcev kakor tudi romanj-
sko žveplo za žvepljanje trt.
5 do 10 gold.
gotovega zaslužka na dan brez kapitala in rizika ponuja neka močna bančna hiša vsa-kateremu, ki se hoče baviti s prodajo postavno dovoljenih sreček in državnih papirjev. Ponudbe je pošiljati pod „Lose" na: Annoncen-Expedition von I. Danneberg, Wien, I., Kumpfgasse. 7 —10
Kfitranove sladčice
katere izdeluje lekarničar
PRENDINI v Trstu
Telefon it. 334. 36—52 Velika poraba ki je dandanes v navadi rabiti kotranove izdelke prepričala me je, da sem začel sam izdelovati iz pristnega kotranovega izvlečka iz Norved&kega izvrstne sladčice podobne onim, ki dohajajo iz inozemstva
Te sladčice imajo isto moč kakor k6tra-nova voda in glavice (Kapsule), lažje se, proživajo in prebavijo ter so prodajejo po prav nizkej ceni. Da se ogne ponarejanju na enej plati vdobljeno ime izdolovatelja Prendinija in na drugej besedo Catrame. V T r s t u se prodajejo v lekarniei Prendini v škatljicah po 40 kr., prodajejo se tudi v vseh večjih lekarnah v družili deželah.
Fiazzetta Cordurioli št. 3 blizo novega trga, prodaja izvrstno jestvine : kavo, sladkor, riž, olje, čokolado, kakao — po najnižjih cenah.
Kestavrant Šiško vic Trle^UZt
iina jako lep razgled v visokosti 380 metrov nad morjem ; oskrbljen je izborno z vsem potrebnim; na razpolago so krasno opravljene sobo za poletno bivanje; kuhinja in pijače izborne, ceno nizke. '	3-26
KMETIJSKO BERILO
za nadaljevalne tečaje ljudskih Sol in gospodarjem v pouk, dobiva se v tiskarni
Piazza della Caaerma št. 2.
po 40 kr , t r d o v e z a n 60 kr.
I	mehanik v Trstu
Via Fontanone br. IS
popravlja in prodaja stroje za šivanje vsakorftnega zistema, nove in že rabljene, ?. garancijo. Instalujejo se električni zvonci. Popravljajo se velocipedi z pneumaci&ko I gumo.	5—104
Moja zaloga strojev nahaja se
v TRSTU, ulica Zonta štev. B,
pod tvrdko
Zivie in družb.
(Schivitz & Comp.)
V zalogo prihajajo pogostoma dozdevni kupci, koji ai stroje ogledujejo, pa kadar jih so dobro ogledali in ceno izvedeli, izražajo svojo nevoljo, čes, da so si Btroje drugod slabo kupili, ker moji so boljši in cenejči. Kupujejo mačko v žaklji, ker ne poznajo blaga, kojega kupijo, ne agenta, po kojim, in ne fabrikanta pri katerem naročujejo. Pride blago slabo ali dobro, morajo je držati, in sreča, če le ne pridejo ob plačano aro.
Prosim gospode posestnike, naj pridejo v mojo zalogo poprej, ko stroje kupijo kje drugje; zmenili se bomo, ker moja akrb je, vsem dobro postreči ; živim v deželi in od deielanov, zato pa niso v nevarnosti, biti opeharjeni. Prosim narodnjake, naj ae držijo načela „svoji k"svojim* I in da ne bi podpirali ljudi, kateri morda nas zaničujejo in nam škodujejo.
Priporočam mlatilnice in Čistilnice za Žito, pumpe za vsako rabo cevi, in vsake vrsti drugih strojev in kar k temu spada.
Moje škropilnice proti peronospori so se ukazalo najizvrstnej&e.
Izdelujem vodovode, tovarno i. t. d.
V. Mat. Živic,
—X	inženir.
najboljše je s Čajem is tavientroŽ (milefiori). kri čisteče in neprekosljivo sredstvo zoper pale-nje v želodcu, hemoroidalne bolezni itd. — Zavitek > navodom, za 12 dni zdravljena, stane 50 kr., s pošto 5 kr. več. Čuvati se je ponarejenja zdravila.
Dobiva se v odlikovani lekarni v 40—100
PRAXMARER „Ai due Mori* Trst, VN(ki trg.
Poštne poiiljatve izvršujejo se neutegoma.
Kina-železna esenca
proti boleznim v želodcu in na živcih, kakor tudi za krepčanje krvi. Steklenica 70 kr. — , Marijine kriČistilne krogljice, tudi čistiven lok. Skatljica 20 kr., 6 škatljic 1 gld. Lekarna Franzoni, Via 8. Antonio nuovo 5, poleg cerkve. Zaloga vsa-3—8	koršnih zdravil.
OrgUavec
z dobrimi spričevali išče službo, katero želi takoj nastopiti. Več se izve pri upravništvu našega lista.
ZAHVALA.
Podpirana izreka tem potem svojo najiskrenejšo zahvalo vsem onim, sorodnikom in znancem, kateri so blagovolili k večnemu počitku spremiti našo predrago hčerko, oziroma sestro,
Marico.
Osobito, se tem potem zahvaljuje slavnima pevskima društvama „Zarji" v Rojanu in „Adriji" v Barkovljah na prelepem sočutnem petju v cerkvi in na pokopališču.
V Rojanu, dno 9. junija 1892.
Družina Pertot.
Domače sredstvo^ olajšuj oče bolečine, ki je izkušeno
že mnogo let.

III
Kwizde
fluid proti protinu.
Cena */i steklenice 1 gld., 1/i	60
Pravo se dobiva v vseli lekarnah.
kr.
a*:
FRAN IV. K W1Z D A
ces. kr. avstr. in kralj, rumenski dvorni založnik. Okrožni lekar, Korneuburg pri Dunaju.

200 Hektolitrov
izvrstnega črnega vina
i
3—2
iz lastnih posestev
v R o j a n u ima na prod a j
Ivan Gori up naOpčinah
po primernej ceni; se priporoča posebno gostilničarjem. kojim posluži na vprašanje z pos-kusnjami (muštrami).
s
WtTm Znatno obaljene ciene
Malicam za vino, voće i masline
IZVORAN FABRIKAT
najnovijeg izvrstnog sustava sa neprestano dje-
lujueom dvojakom pritisnom silom. Zajamčena najveća djelatnost do 20°<0 veća nego
li kod svih ostalih tiskalnica. Kod svili izložba odlikovane prvimi nagradami
Mlinove za grozdje, voće, masline, strojeve
za su&enje voća kano i za sve proizvode iz bilin-stva i životinjstva.
Tiskalniee za sieno na ruku, i strojevi za treb-
ljenje kuruze.
Najnoviji samostalni patent, štrcaljke za trsje „Sjfonia"
izradjuju jedini tvorničari
PH. MAYFARTH i drug. K
tvornica poljodjelskih strojeva	^
Hrri II TolutretracCA Kataloge Šalje badava, prima zastupnike- - Kod kupnje fc DliV !!• lauUIoUaoot IV«	opominje svakoga, da pazi na podielanjc.	r
Lastnik pol. društvo „Edinost".
Izdajatelj in odgovorni urednik Maks CotiČ.
Tiskarna Dolenr v 'H stu.