Preis — Cena 1.— L Izhaja vsak dan razen ponedeljka. Uredništvo: Ljubljana — Puccinijeva ulica St. 6. Telefon št. 31-22. 31-23. 31-24. Rokopisi se ne vračajo. jpidmiirvo ^luoiiaiia rVccuuievs ulica S. I elei oo Si «-il il-23. 51-24 Računi, ca Liublianskc pokra une pn poštno čekovnem zavodu it. 17.749, za ostale kraje Italije Servizio Conti. Con Posi No 11-3118 ^»eratii> xMriek Lmoliana fucamicva ulica > - IelcloD il J1-25. 51-26 t'odruiiuca Novi mesto ; Liubliaoska cesta 42 l^.iucm tastopstvc a ìnias» u Itali 11 ir inozemstvo UHI s A. MILAWC Betsfsdte Panzerverbände brachen In der Bukowina starken Sswjetwiderstand Feindliche AngriiSsgruppen in die Flanke gestossen. Schwerste sowjetische Verluste. — Der deutsc he Abwehrerfoig südlich Pleskau Kämpfe an der Noidiront der Krim Aus dem Führerhauptquartier, 11. April. PNß. Das Oberkommando der Wehrmacht gibt bekannt; An der Nordfront der Krim dauern die schweren Kampfe mit überlegenen feindlichen Infanterie- und Panzerkraften an. Südwestlich und westlich Odessa zogen sich unsere Truppen auf die befohlenen Ziele zurück. Nordöstlich Tiraspol wurde ein feindlicher Einbruch abgeriegelt, westlich Orhei eine Einbruchsstelle aus den letzten Kampftagen eingeengt. In der östlichen Bukowina brachen deut-sehe Panzerverbände starken sowjetischen \\ iderstand, stiessen feindlichen Angriffsgruppen in die Flanke und fügten ihnen zusammen mit rumänischen Truppen schwerste Verluste zu. Im Kaum südlich Nlanislan entrissen deutsche Panzergrenadiere zusammen mit ungarischen Gebirgs-iruppen die vorübergehend verlorengegangene Stadt Delatyn dem Feinde. Zwischen Tschernowitz und Brody wurde Hie Säuberung des Geländes von versprengten feindlichen Kräften, die sieh hartnäckig wehrten, fortgesetzt. Die tapfere Besatzung von Tarnopol hielt weiterhin starken feindlichen Angriffen stand. Südöstlich Ostrow rannten die Bolschewisten nach Zuführung neuer Kräfte wiederum vergeblich gegen unsere Stellungen an. Die Bereinigung eines örtlichen Einbruchs ist noch im Gange. Südlich Pleskau griffen die Sowjets auch gestern nicht wieder an. Seit dem 31. März haben hier deutsche Truppe» unter dem Oberbefehl des Generals der Artillerie Loch und unter Führung des Generalleutnants Matzky die Durclibruclisversuche weit überlegener feindlicher Infanterie- und Panzerverbände vereitelt und dem Feind hohe Mensehen-und Materialveriuste zugefügt. U. a. wurden 306 feindliche Panzer und Sturmgeschütze, sowie 121 Flugzeuge vernichtet. In diesen Kämpfen haben sich die ober-| schlesische 8. Jägerdivision unter Führung des Generalleutnants Volckamer von Kir-chensittenhach sowie Sturm geschützeinhei-ten unter Major Ernst Schmidt besonders bewährt. An dem Erfolg der Abwehrschlacht hat die Luftflotte des Generals der Flieger I'flugbeil hervorragenden Anteil. Fliegende Verbände unter Führung von Oberst Kuehl und ein Flakregiment unter Oberstleutnant Dulia zeichneten sich besonders aus. in mehreren Abschnitten der italienischen Sudfront drangen Stosstrupps in stark ausgebaute feindliche Stellungen ein und vernichteten zahlreiche Bunker und Stützpunkte des Gegners mit ihren Besatzungen. Der Feind hatte hohe blutige Verluste und verlor eine Anzahl Gefangener. Italienische Torpedoflugzeuge versenkten in der letzten Nacht vor Anzio einen feindlichen Transporter. Ein an der Westküste von Rhodos gelandeter britischer Kommandotrupp wurde im Kampf bis auf den letzten Mann niedergemacht. Bei der Abwehr feindlicher Bomberangriffe auf Ziele in den besetzton Westgebieten wurden am 10. April und in der vergangenen Nacht 29 feindliche Flugzeuge abgeschossen. Nach einem Tagesvorstoss eines schwächeren feindlichen Fliegerverbandes in den nordwestdeutschen Raum flogen britische Störflugzeuge in der letzten Nacht nach West- und Mitteldeutschland ein. Maršal Antmescu rumunski vojski Bukarešta. 11. apr. Državna poglavar maršal Antonescu je iizia! iz rumunskega i ivnega stana dnevno povel je vojski, ki se glasi: Vojaki! Sovražnik je prekoračil Prut, ep lav il Bukovino in vdrl v ozemlje Besa. i :je in Moldavi je. Nova vrsta težkih bo-v .se pričenja za nas. Z vašo hrabrostjo in va »m bojem bo odločena, usoda domovine in rum'insilili domov. Z vašo ved jo do zmage se bo izpolnil v današnjih težlcih trenutkih smisel m:.agili let, polnih naporov in krvavih žrtev. Vojaki! Ob strani hrabrih, nemškim tovarišev ste v treh letim vedno znova premagali številne vojske. Vi ste premagali r : oz ovite snežne vihf-rje v zimi. Danes ima-e sveto dolžnost, da v tej pomlali, ki naj üc. doba naše osvoboditve, preprečite sovražniku, da razširi svoje suženjstvo na aše mefldavsike brate. Vop.ki! Vi imate izkušene in vrle po-' < Ijnike. Sedaj imate boljše orožje, številke ~n boljše izvežbane edinice kakor ob . ičetku boja. Vi prinašate v borbo odločnost naroda, ki br;mi svoja tla. Vi imate a svojih odločnih srcih in mišičastih rokah najmočnejšo orožje: pravičnost naše stvari. Ta nam bo pomagala, da zmagamo tudi danes, ko prehaja borba v svoj višek. S svojimi žrtvami izpolnjujete življensko usodo naroda, s svojo hrabrostjo in žrtvami pa pomagate, da tóso bile brezuspešne žrtve in trpljenje vaših prednikov. Vi se borite in zmagajte danes cib Prutu, jutri pa na zopet pridobljeni meji stare knežev-ske Moldavije. življenje vaših staršev m otrok zahteva to od vas. Preteklost domovine vam to ukazuje. Podražite narodu, da umemo umreti in zmagati Pokažite svetu, da znamo zmagati^ da ne umremo. Vojaki! Vaši starši ln vaši otreei, kralj in domovina stavijo vsa upanja v vas. Naše hrabre čete, ki so v neštetih bcjih v teku stoletij padle, in naši hrabri predniki zrejo na vas in vas podžigajo. Sledite njih primeru! Mars'1] Antonescu.« Riüimßfki odpor proti sovjetskemu navala Bukarešta, 11. aprila. Na skupno židovsko režijo anglo-ameriško-boljševiškega bojevanja opozarja »Porunca Vremii» z ugotovitvijo, da bombardirajo rumunska mesta zgolj iz enostavnega razloga, ker trdovratnost, s katero se bran! rumunski narod proti sovjetskemu navalu, uničuje račune židovstva. židovska plutokracija Anglije in Zedinjenih držav, izjavlja list, zahteva od nas, naj kapituliramo pred boljševizmom moskovskih Židov, odpor Rumunije pa bo pomagal preprečiti zmagoslavje sovjetskih Židov. S teroriziranjem rumunskega civilnega prebivalstva in z uničevanjem naših mest poizkušajo An-glo-američani utreti židovsko-boljševiški invaziji pot v Evropo. Politična svoboda Rumunije in obstoj rumunskega naroda nimata za Angloamericane nob?nega pomena. Nalege nove madžarske vlade Budimpešta, 11. aprila. Za velikonočne praznike je priobčil list i-Estiujsag« več izčrpnih programatskih izjav članov vlade in državnikov o Madžarski in nalogah, ki čakajo madžarsko vlado. Bivši min. predsednik in znani voditelj stranke za madžarsko obnovo Imredy je zahteval več poleta. Prepričan je, da so Madžari v vsem uvidevni in ne zahtevajo ničesar nemogočega. "T:n. podpredsednik Racz smatra za prvo na ./go, da se v množici delovnih slojev zopet vzpostavi zaupanje v odgovornosti polno delo ter v naloge in žrtve za narod. Racz je mnenja, da mora biti madžarsko življenje čim bolj zgrajeno na temeljnih načelih novega evropskega svetovnega nazora narodnega socializma, kajti sicer ne bo moglo madžarstvo korakati sporedno s splošnim razvojem. V zadnjih dneh je bilo ponovno poudarjeno, kako naj se narod notranjepolitično organizira, glede tega zavzema Imredy v svojih izjavah posebno stal šče. Novi položaj je dal desničarskim strankam popolnoma druge in ugodnejše možnosti za organizacijo. Stranke in skupine, ki stoje na protiboljševiškem, rasno zaščitnem, narodnem in socialnem temelju, utegnejo imeti pred seboj zgolj en cilj: ustvariti političen položaj, ki bo omogočil popolno izkoriščanje vseh sil naroda za zmago v vojni. Zato se zavzema za popolno strnjenje sil in ustanovitev velike enotne organizacije. V ostalih izjavah vodilnih političnih osebnosi imajo glavno vlogo uničenje židovstva. socialna vprašanja in zvišanje proizvodnje. Potrebo zvišanja proizvodnje poudarjata posebno minister za Industrijo in preskrbovalni minister. Trgovinski mi-nitser zahteva, da ne sme biti židovska trgovina na ta način ustavljena, da bi poznejši krščanski posestnik prevzel trgovino brez strank Japonsko prodiranje v Indij) Tokio, 10. aprila. Prodiranje japonskih in narodno-indijskih čet proti indijskemu mestu Parelu po zadnjih vojnih poročilih še nadalje dobro napreduje. Anglo-indij-ske čete, močne okoli 2000 mož, ki so zbrane v glavnem 15 km iužnovzhodno in 10 km vzhodno od Parela, so sedaj v sr-d tih obrambnih bojih. Nadaljnje angleške sile. ki imajo zasedene še nekatere druge točke obrambnega pasa Parela. so že bile prisiljene k umiku proti vzhodu. Iz Parela je sovražnik hkrati poizkušal razbremeniti dele svoie 20. in 23. divizije, ki sta ohk^.ieni r>p nedročiu Tamuja in bosta vsak čas popolnoma uničeni. Angleži so poslali v boj svoj 4. armadni zbor. močan okoli 12.000 mož s številnim topništvom in letalstvom, da odpre njihovim obkoljenim četam pot nazaj. Dcže\n; čas ki se je sedai že prčel in prihaja s seveTa proti iugu nad vse področje burmanskega boj:šča. zelo otežuje operacije. Ma-nipurska ravnica bo med deževjem spremenje na v ogromno močvirje obenem pa bo nasto-pila pTava tropska vročina. Rangun. 11. apr Zastopniki indijske neodvisne lige so 8. apri; apriceli trodnevna posvetovanja o takojšnjem mebiliziranju vseh indijskih sil y Burmi za uspečno nadaljevanje bo- ja za indijsko svobodo. Na konferenci so pre-čitali izjavo Boseja. v kater! podčrta\a ogromno nalogo, kj jo je treba rešiti za osvoboditev 388 milijonov Indijcev. Prazne ameriške vabe Albancem ženeva, 9. apr. Zunanje ministrstvo v Washingtonu je ob peti obletnici priključitve Albanije k italijanskemu imperiju objavilo 7. aprila posebno izjavo. V njej pravi, da via .la Zedinjenih držav nikoli ni priznala te priključitve. Danes poziva albanski narod, naj »zedini svoje napore proti nacionalističnemu sovražniku in pospeši obnovo svobode svoje države, po kateri tako zelo hrepeni.« S takšnimi zi agallimi zjavami Washington gotovo ne bo utegnil privabiti albanskega naroda. V Albaniji vedo, kaj se morajo zahväliti osnim silam. Zaradi novega reda je albanskemu narodu zajamčeno njegovo lastno življenje, njemu se mora Albanija zahvaliti za bistveno razširjenje svojih mej. Kaj pa bi imela Albanija pričakovati od zaveznikov, ji kaže primer Italije. Kdor ima lokaz za hinavščino anglo_ameriško-bo!jševiške politike tako tik pred nosom kakor Albanija, je že s tem dovoljno opozorjen. Letalski boji nad severnozapadno Nemčija Berlin, 11. apr. Kakor smo zvedeli, so danes okoli 11. dopoldne močnejši nemški lovski oddelki napadli severnoameriške bombniške oddelke, ki so x lovsko zaščito prileteli nad se-vemozapadno Nemčijo. Pravkar so nad področjem Hannover-Braunschweiga ogorčeni letalski spopadi z nasprotnikom, ki prodira dalje nad ozemlje Reicha. Posebno bombniške oddelke nemški lovci srdito napada j a V obrambnih pasovih protiletalskega topništva jc bil otvevrjon gost zaporni ogenj Tudi nad obalo Vzhodnega morja so se razvili letalski boj: med nemškimi lovskimi oddelki in severnoameriškimi letalskimi oddelki. Številne sestrelitve ameriških bombnikov Berlin, 10. apr. Na velikonočno nedeljo opoldne so prileteli v zaščit' lovcev nad Severno in Vzhodno morie in nad severnozapadno ozemlje Reicha oddelki težkih severnoameriških bombnikov. Že nad Kielski-m zalivom so močne sile nemške letalske obrambe napadle sovražne oddelke. Razvili so se siloviti letalski boji, ki so se nadaljevali do meklenburško>-pomor ianskega področja Tudi cb povratfcu so nemška Ic-vska in rušilna letala neprestano napadala severnoameriške bombn'ke. Tudi protiletalsko topništvo v sestavu letalstva jc učinkovito posegalo v boje. Opažene 90 bile številne sestrelitve sovražnikovih letal. Stockholm. 10. apr. Več šririmotomih severnoameriških bombnikov je v nedeljo priletelo nad Švedsko, kakor javlja švedski generalni štab. šest leta! je moralo pristati na letališču južnozapadnesa švedskega pristaniškega mesta , Alalmöja, tri nadaljnja na letališču Rinkabyja. : eno v bližini južnovzhodnešvedskega pristaniškega mesta Ka'mara in eno v obalnem vodovju neposredno pred zanadnošvedslc m oba! nim mestom Ystadom. Letala in posadke so švedske voi,e oblasti pridr«* t Brezuspešna letalska vojna proti Nemčiji Stockholm, 8. apr. V zadnji številki lista »Foreign Affaire«, vodilnem ameriškem zunanjepolitičnem glasilu, ugotavlja vojaški strokovnjak lista »New York Times« Hanson W. Baldwin nekatera omembe vredna priznanja o letalski vojni. Med drugim omenja, da se niso izpolnile nade gotovih krogov Zedinjenih držav za odločujoče dejstvo teh napadov. s>Ob koncu leta 1943,« piše Baldvvin, sso morali v Zedinjenih državah kakor tudi v Angliji priznati, da letalski napadi ne bodo zadostovali, da bi Nemčiji zadali ,tako zvani milostni sunek'«. Iz teh razlogov ne gledajo danes kakor v 1. 1943 na te napade kakor na sredstvo, da bi zbili Nemčijo na tla, temveč jih smatrajo kot pripravo za drugo bojišče.« Baldwin označuje to drugo bojišče kot nujnost ter svari nujno pred tem, da bi tveganje drugega bojišča precenjevali, »če se izjalovi naš napad na evropski kontinent, kar se lahko zgodi, bomo uničeni. Vojne še nismo dobili.« Švicarski protest v Washington«! Vigo, 9 apr. Švicarski poslanik v Zedinjenih državah jc na veliki petek osebno poročal zunanjemu ministru Hullu o bombardranju Schaffhausena in je zahteva' potrebne ukrepe za preprečenje nadaljnj:h bombardiranj. Bern 9 apr. »Journal de Genevew prinaša poročilo o položaju na Balkanu ob posebnem upoštevanju izjave Molotova in opozarja, da je posebno zadržanje boljševikov nasproti »osvobojenim« poljskim ozemljem za balkan-fcke narode dokaj malo ohrabrujoče. Tudi bedna usoda Italije po kapitulaciji nudi prav ostra-šujoč primer. V zavezniški službi potopljene ladje Stockholm, 11. aprila. Kakor javlja »Stockholms Tidningen« iz Londona, je norveška trgovska mornarica, ki je v službi zaveznikov, izgubila po 9. nprlu 1. 1940 okoli 50o/„ ladij. Nad 2.000 norveških pomorščakov je izgubilo življenje. Atentat na mehiškega predsednika ženeva, 11. aprila. Po Reuterjevi vesti je neki častnik mehiške vojske poizkušal v Narodni palači umoriti predsednika Ca-machoja. Camacho se je boril s častnikom in je trdno držal atentaterjeve ro*e. Med tem so mu ordonanci odvzeli samokres. Podobrobno poročajo, kakor javlja Reuter, da je častnik streljal iz največje bli-žine na predsednika, vendar pa ie zgrešil Srbski minister o položaju Beograd, 10. apr. Prosvetni minister Jonič piše v nekem članku med drugim: »Borba, ki se sedaj vodi. gre za žvljenje in smrt. Celo tisti, ki pasivno gledajo na dogodke, so se v resnici omočili namreč proti samim sebi, ker nasprotnik ne spi. Boljševiki so to dokazali, saj so v sleherni deželi, ki so jo zasedli, takoj odstranili vse vodilne ljudi v mestih in vaseh. Tudi srbski tolovaji morijo učitelje. duhovnike in najuglednejše kmete, ker ne morejo rabiti ljudi, ki mislijo z lastno glavo. temveč zgolj nedoletne iz katerih delajo janičarje. Vsi, ki ovirajo iz osebnih razlogov' ustvaritev narodne fronte proti tej needinosti, morajo biti odstranjen:, ker gre za nadaljnji obstoj srbskega naroda.« Badoglio je moral priznati Broza-Tita Ženeva, 11. aprila. Po poročilu agencije »Exchange Telegraph« iz Londona je b1- la med Badoglijem in zastopnikom tolovajskega poglavarja Broza podpisana pogodba, ki določa obojestransko priznanje ter potrditev delov Badoglijevih čet poveljstvu Broza. S tem' ponižujočim dogovorom žanje Badoglio prvo plačilo za svojo podreditev Moskvi Pogodba z bolj-ševiškim tolovajskim poglavarjem zadostno označuje strmo pot navzdol tega izdajalca. Nemški Iški oddelki so zlomili v Bukovini močan sovfetsžd odpor Sovražnikove napadalne sku?iirbeila^ posebno pa so se odlikovali letalski oddeki pod poveljstvom polkovnika Kuehla in polit protfletalskega topništva pod poveljstvom podpolkovnika BuHaja. V več odsekih tta£)MSkega jufeiegH bo- jišča so prodrli udarni oddelki v močno zgrajene sovražnikove postojanke ter uničili številne nasprotnikove bunkerje in oporišča s posadkami vred. Sovražnik je imel velike krvne izgube in je izgubil večje število ujetnikov. Italijanska torpedna i"ta!a so v zadnji noči potopila pred Anzi jem sovražnikovo prevozno 1 itd jo. Angleškj oddelek komtMMloso-v, ki se je izkrcal na zapadni obali Kotla, je bil v boju uničen do zadnjega moža. Pri obrnil bi sovražnikovih bombniški h napadov na cilje v zaseden'.h zapa/ln'ls ozemljih je bilo 10. aprila in v pretekli noči sestreljenih 29 sovražnikovih letal. Po dnevnem sunku slabetneišega sovražnega letalskega oddelka nad severno-zapadno nemško področje so priletela angleška molilna, letala v zadnji noči nad zapadno in srednjo Nemčijo. Kumansk? v©?s*o pore5"io Bukarešta, 10. apr. Ru munske vojno poročilo z dne 10.aprila sc glasi: Na Krimu, na jugu Črnega morja in na Perekcp^ki ožini so nenvke in rumunske čete odbile nove močne napade sovražnika. Vzhodno cd Dnjestra. na prostoru severno od Ode«e sc nem.rko-romunske čete v hudih obrambnih bojih. V srednji Besarabiji so bili odbit: sovjetski napadi v okel'ci Orgejeva. Severno od Jasija je položaj neizpremenjen. Zapsdno od Jijijc so 6c naše za ščitnice načrtno umaknüe na nove črte. Bukarešta 11. apr. Ponedeljkovo ru*nimsko vojno poročilo se glasi: Na Krimu, na predmostju Siva.a in na Pe-rekepski ožini ?e nadaljujejo močni sovražnikovi napadi Nemško-rumunske čete so v tem odseku v težkih bojih s sovražno pehoto, podprto z oklopniki, zajezile vdore. Težki obrambni boji proti nadmečnim sovražnim silam scvernozapadno od Odese še trajajo. Master Odesa je bilo izpraznjeno. V srednji Besa rabi j; 6o bili odbiti vsr sovražnikovi napadi, ki so bili v odseku Orgejeva najsrditejši. Protinapad romunskih čet, podprtih z nemškimi motoriziranim-, edinica-mi, sevem cz a p a d no cd Jasija, je pripomogel, da smo zopet osvojili več krajev, ki jih je sovražnik zavzel prejšnjega dne. Južno od Har-lauja in v od=eku Seieta jc sovražnik pridobil v bojifa z našimi zašcifcnicam' ozcmJje. Večja nemška bajna skupina se je efe Hmmtru uspešno prefeHa BerUn, 10. apr. Nedeljsko vojno poročilo javlja, da se je močnejšim oddelkom vojske in SS pod vrhovnim poveljstvom generala oklopniških čet Hugeja posrečilo v 14 dnevnih težkih bojih na pedročju Kamenea Podolskcga na jugu vzhodnega bojišča preprečiti obkoljevalne poizkuse številčno mnogo nadmočnih sovražnih oddelkov, jih v težkih bojih premagati in se združiti z nemškimi oddelki, ki so napadali od zapada za razbremenitev nemških čet. Dan in noč se bereč na najtežjem ozemlju, ponoči vrh tega na izredno dolgih pohod'ii po zasneženih in zablatenih poteh so si izsilili nemški oddelki, ki so napadali od vzhoda in zapada, lep uspeh. Ta usjSeh ponovno dokazuje neomajno premoč in visoko bojno moralo nemškega vojaka. Bojni skupini, ki je od zapada napredovala proti boljševikom, borečim se s skrajno zagrizenostjo, ni uspelo zgolj priboriti si prosto pot iz obkolitve, ki jo je nameraval sovražnik, temveč je tudi v okviru večjih operacij uspešno preprečila sovražnikov prodor v smeri na Lvov. V bojih zadnjih treh dni je unič la neka nemška zaščitnica 28 sovjetskih oklopnikov. Drugi deli te zaščitnice so preprečili poizkus neke sovražnikove skupine v moči polka, da bi izpadla proti severu. Sovražnikov istočasno razbremenilni napad od severa je bi odbit po uničenju 3 oklopnikov in 15 protioklopnlh topov. Na predmostju Sivaša je rumunski polk odbil sovražnikov napad in izkrcavanje s polotoka čurjuka proti jugu. Na drugem mestu krimskega bojišča je uspelo sovražniku nekaj vdorov, vendar je bil v protinapadu pevsod vržen nazaj in zgolj na enem vdoru ao še boji z spremenljivimi uspehi. Skupno je bilo v bojih 8. aprila uničenih na Krimu 17 sovjetskih oklopnikov. Na področju Odese so uničili nemški grenadirji v izprememb polnih bojih z močnimi boljševiškimi silami 10 oklopnikov. Dalje severnozapadno med Dnjestrom in Prutom je potekel dan brez večjih bojev. Iz Stanislavova so se nemške in madžarske edinice uspešno preb'le proti vzhodu in zavzele večje število krajev. Nemški oddelki so očistili severno obrežje Dnjestra pred Stanislavovom. Na prostranih področjih med Odeso ln zgoraj m Dnjestrom so močni oddelki nemških bojnih letal napadli z bombami in strojnicami sovražnikova oklopniška čela in topniške postojanke. Razdejali so številne oklopn ke in topove ter podpirali lastna oklopniška čela v napredovanju. Na področju južno od Tarnopola sta dva boljše viška polka s podporo številnih oklopnikov in bojnih letal napadla nemško predmestje, ki so ga postavili lovci. Bila sta odb ta z izgubami in sta izgubila tudi 25 oklopnikov. Lovci so nato razširili svoje predmestje. Mesto Tarnopol je bilo stalno obstreljevano. Napadi sovjetske pehote, ki so jih popoldne ponovno pod vzeli z zapada proti Tarnopolu, so b'li razen nekaj maloštevilnih vdorov na severnem in južnem robu mesta odbiti. Hudi boji so trajali do noči. Južno od Brodov fc odbile nemSke čete, ki ao napredovale za strojenje neke front- ne luknje, obupne poizkuse "izpada obkoljenih sovražnih sil. V noči na 9. april so bile sovražni kove zveze z ozadjem z množertvenim napadom nemških težkih bojnih letal na železniško kr žišče Fastov južno od Kijeva občutno poškodovane, železniške naprave, strelivo, zaloge pogonskega goriva ter drugo oskrbovalno blago pa uničujoče zadeto. V Kovelju so nemške čete očistile zapadno od Turje mestni okraj sovražnika. V severnem odseku vzhodnega bojišča so sovjetske čete južnevzhodno od Ost rov-in južno od Pskova nadaljevale z veliko ogorčenostjo in podporo oklopn kov in bojnih letal svoje težke napade. Trdovratni nemški branilci so odbili vce napade in uničili skupno 18 oklopnikov. Pri Pskovu je sovražnik enajstkrat brezuspešno na-skakoval v moči bataljona do polka nemške ppstojanke, pri čemer je imel velike izgube. Na bojišču pri Narvi so boljševki v noči na 8. april deloma razbili obkol tev dela njihovih sil, naslednjega popoldne pa je nemškim četam ponovno uspelo zamašiti luknjo ter vzdržati vse poizkuse izpada in razbremenitve. Do večera je bil obkoljeni del, razen majhnih ostankov, uničen. Dne 8. aprila so sile nemške protiletalske obrambe uničile 67 sovražnikovih 'etal. Boji v Italiji Berlin 10. apr. Na južnoitalijanskem bojišču je potekla sobota razen obojestranskega delovanja izvidnikih čet brez večjih bojev. Nemški udarni oddelki so prizadel' pri Anelli in v obalnem cdseku sovražnim oddelkom deloma velike izgube. Sovražnikovi sunki so bili odbiti in dovedeni ujetniki. Nemci so uničili dve nasprotnikovi strojn.ci in porušili neko hiše, zasedeno po sovražniku. Nemško topništvo je na cesti Terelli razpršilo sovražno oskrbovalno kolono in un čilo s polnim zadetkom neki bunker. Na Nettunskem predmostju je bilo vzhodno od Biadaretta in severno od Coile-Carana odbitih več sovražn kovih oklopnikov ter močnejši iz vidni.šk' oddelek, ki je utrpel izgube. Nemški oddelki so uspešno izvedli udarne akcije na pedročju Borgo—Piave -n proti Iso4a Bell:. Zadetki nemškega topništva so povzročili v preskrbovali!'h skladiščih nasprotnika požare in eksplozije Več hiš. k: jih ie imel sovražnik zasedene, je biio porušenih. Dalinostrelne baterije so zasule mestno in pnstani&o področje Anzija in Nettuna z motilnim ognjem. Protiletalsko topništvo je s streli zaž jalo neko kolodvorsko skladišče Anglo-Amerčancv. Nem-ki letalski napadi v noči na 9. april so bili usmerjeni na cilj v Nettunu. Prenreče«!*? vstaja v republiki San Salvador Madrid. 8 apr »EFIi« iavlja 'z Buenos Airesa da se je državni udar proti generalu Martlnezu po obvestilih iz San Salvadora ponesrečil Bili so zuoJ? mani? poulični boji n streljanje Set revolucijskcga pokreta jc bii polkovnik Tuo Calvo. Godovail® preilienta lispnlka Ljubljana, 11. aprila t, . ... i. ^L.Ä.ie uprave prezident general Leon ì tu pni k je praznoval danes svoj irnendan. Ob poi 11. je pričela igrati godca slovenskega domobranstva pred pročeljem pokrajinske palače venčke narodnih pesmi. Prezidentu so prišli h golu česi tat višji skupinski vodja SS general Rö sener, podpolkovnik Balke in stotnik Sehlu fer, poveijnik Slovenskega domo-branstva podpolkovnik Krener s pomočnikom podpolkovnikom Vizjakom :n načelnikom štaba p;dpolkovnikom Peter-linom. pomočnik dr. Majcen z načelniki oddelkov in šefi samestojn h odsekov v imenu vsega uradništva pokrajinske uprave, dr. Kante kot zastopnik upravnika poiicije, zastopstvo mestne občine ter zastopstvo bojevnikov s šefom tiskovnega urada Majcetom na čelu. Ljubek je bil prizor, ko so izročila dekleta v narodnih nošah in fantje g. pre- ziientu lep domač šopek z načelnimi trakovi kot pozdrav in voščilo slovenske mladine. Govornik mJa» öiske delegacije je zagotovil slavljencu, da mu bo mladina vedno sledila po edino pravilni poti, ki jo je naznačil cn sam. Ga. prezidentova z gospo hčerko sta sprejemali voščilce z resnično domačo prijaznost jo. Poleg naveden h predstavnikov in prezidentovth sinov gg. kapetana Vuka in poročnika ženija so prišli čestitat g. prezidentu še mnogi drugi zastopniki našega javnfög-a Življenja ter številni osebni znanci in prijatelji. Tem veščilom se pridružuje vsa slovenska javnost in želi g. prezidentu še mnogo zdravih, srečnih in ploclonosnih let. fl va* u i-i «£» P Za Veliko noč Je izšla prva številka »Kmetijskih novic«, novega službenega glasila Kmetijske zbornice. Za to prvo številko kmetijskega, stanovskega in strokovnega lista, ki l>o izhajal po dvakrat na mesec, je napisal šef pokrajinske uprave g slednjo pomembno uvodno besedo Bistvo slovenskega naroda tvori slovenski kmet. Zemeljski prostor, Iii nam ga je namenila božja Previdnost, oiwleluje, neguje in oblikuje on. Vsi ostali stanovi izhajajo iz kmečkega stanu. Mi vsi, ki tvorimo slovensko narodno skupnost, izhajamo iz kmečkega stanu. Kmet hrani sn ohranja naš narod, kmet dovaja naši narodni skupnosti svežo, krepko, zdravo kri. Istočasno pa je kmet tudi naš branitelj. Dajal je in še daje borce za obrambo pred našimi sovražniki. Prav sedaj stoji naš kmet v sredi boja s smrtnim sovražnikom človeštva — s komunizmom in njegovimi morilskimi tolpami. Naš kmet ijabi svojo skopo žemljico bolj ket svoje življenje. Po ljubljeni rodni grudi rije z vso silo svojega srca, svoje duše in svojega telesa. Prenaša tudi največje nesreče, bolesti in težave. Zaradi svoje mar- , Ijivost; in miroljubnosti prenaša kot boga- [ boječ, zaupajoč in pobožen kristjan več kot je v mejah človeške možnosti. Ser pa ga j je judovski, satanski bes pripejal do oba-pa, je prijel za orožje in se hrani ket lev. i prezident Leon Rupnik aa- rako se bo naš kmet branil vseh sovražnikov Premagal bo komunistične tolpe, rešil cašo narodno skupnost, zopet postavil ruševine, spet oral, sejal, žel, vse nas zopet hranil, nas s svojo krvjo obnovil in nas skoval v močno narodno skupnost na našem, v trudu in znoju zgrajenem, lepem zemeljskem raju. Zato te, ljubi, vrli slovensk. kmet, vsi pozdravljamo, ker enotno organiziran in voden od tebi enakih greš za tem, da zopet obdelaš našo zemljo in postaneš naši narodni skupnosti korenina in '•e-blo. Z našimi vročimi željami «a blagoslov Božji naj te Bog spremlja b sreči «n napredku naše slovenske domovine in našega slovenskega naroda. Od tebe. ivujega razuma, tvojega zaupanja v Boga, tvoje marljiv osti, tvoje odpornosti in tvoje srčnosti za\isi, da se bomo kot slovenska narodna celota častno onrezali in da bomo potem kot pozitiven sodelavec v skupnosti evropskih. narodov zasedli prostor, ki nam je namenjen. VeSikonsàiS radijski govor Staniča Kocipra ob polletnici nastopa, prvih domobranskih prostovoljcev v Ljubljani — Mladina MManja strankarstvo in Mizarstvo ter sledi eé'm& pravöni peti generala Rngmika Mladi pisatelj, domobranski poročnik g. Stanko Kociper, je eden prvih pionirjev slovenske domobranske misli. Njegov radijski govor ob prvem pohodu zdrave slovenske mladine po ljubljanskih ulicah dne 10. oktobra L 1. je navdušil mlada srca in močno odjekni! v vsej javnosti. Ob polletnici tega pomembnega pohoda je g. Stanko Kociper na Veliko noč spet spregovoril po radiu. Orisal je ogromni napredek slovenskega preporoda v tem kratkem razdobju. Ostro je odklonil vsakršno strankarstvo in kH-karstvo ter poudaril, da hoče mladina strnjena hoditi po edino pravilni poti, ki jo ji je pokazal prezident general Rupnik. Govor g. Kocipra se glasi: skega naroda, ki se mu je spričo svetovnega položaja in nazorja stavil na pot samo še mednarodni, zločinski, židovski boljševizem, jih je dvigala visoko nad moralno in miselno osmrajeno blato ljubljanskega pocestnega javnega mnenja, ki so ga ustvarili tropsko okuženi savojski polizanci v družbi z vlačugami iz najrazličnejših ìju'o-ljanskih krogov, in za katerim je drla Ljubljana brez najmanjšega kritičnega čuta in zavesti odgovornosti. Zato je tisto nedeljo marsikateri, v svojo tarzansko pričesko, širokokrajni klobuk, atletsko vatirane rame in ozke hlačke zaljubljeni junak in salonski lev moral okusiti pripravljenost slovenske domobranske mladine, ko ga je po zasmehljivem, finem obrazku oplazila trda domobranska pest s takšno silo, da se je kot splašen kužek zatekel v svoj oblazinjeni brlog v solze izlivat svoje romantične simpatije do boljševiških nasilnikov nad resnične svobode željnim slovenskim narodom. Takšna je bila podoba Ljubljane in takšen je bil položaj točno pred pol letom. Vedno slišimo, da je mladina tista, ki odloča o usodi naroda in oblikuje velike dobe v zgodovini narodov. Nihče danes več ne dvomi, da mali slovenski narod doživlja svoje velike dni, od katerih sta odvisna njegovo bodoče življenje in v veliki meri celo njegov obstoj. In glejte! V resnici je prav slovenska mladina tista, ki v žrtvah in v veri v svoj narod gnete nove oblike slovenske bodočnosti. Kadar mislim na vse to, se vedno z doživetim zadovoljstvom spomnim nedelje 10. oktobra lanskega leta. še tri sto fantov ni bilo, ki so tisto nedelio prvi stopili z neomadeževano slovensko zastavo n^ ljubljanske ulice, katere so bile vse kaj drugega kakor prijazne porajajoči se veliki slovenski domobranski ideji, ki io ie samo iz globoke skrbi za ogroženo življenje slovenskega naroda zanetil toliko opsovani in ob-lateni slovenski general Rupnik. Nastop teh fantov na ulici že čisto zmešane Ljubljane je takrat marsikomu pomenil naravnost predrznost. Tudi meni, ki sem imel takrat čast, s tega mesta spregovoriti svetu prvo domobransko besedo, se je ta manifestacija zdela mladostna predrznost. Toda ravno zato sem trdno veroval v uspeh domobranske misli in v zmago narodnostno zavednega, zdravega slovenskega naroda, ker je s tem domobranski pokret, ki se je takrat šele porajal, v pripravljenosti največjih idealistov dobil mladostni pečat in s tem znamenje zmagu-jočih. Pzdtt&a Ljubljane pred leta pol Niso pa tako mislili vsi. Nastop tistih golorokih fantov, ki so se neoboroženi upali stopiti na blato, katero se je v dveh in pol letih komunistično-ba-doljevskega pobratimstva nabralo na ulicah slovenske prestolice, se jim je zdel posmeha vredno burkaštvo. Mnogi niso hoteli videti z globoko resnostjo prevlečenih obrazov in so njihove zahteve ocenjevali kot nadute grožnje. Prezrli so njihove stisnjene, na udar pripravljene pesti. Prezrli so do bolečine stisnjene zobe, ki so pričaii zavest resnosti in pripravljenosti na največje žrtve. Spregledali so ostri pogled in jasno čelo, s katerim je šlo teh tri sto fantov z globoko vero v življenje slovenskega naroda tudi naproti smrti, ki so jo morali slutiti na svojem pohodu in ki je do danes tudi že zares pobrala nekatere izmed njih ter jih uvrstila med zbor herojev, ki so dali svoje mlado življenje za rešitev in zmago marljivega, poštenega in pobožnega siovenskega naroda. S čisto slovensko zastavo, simbolom resničnega slovenstva na čelu, s stisnjenimi zobmi, jasnim pogledom in vedrim čelom, v dušah pa z zaupanjem v božjo pričujočnost in z visokimi ideali slovenskega naroda v srcih so šli vzvišeno skozi topoglavi posmeh in spogledovanje opičje našarjene ljubljanske promenadne golazni. Neomajna vera v vstajenje sioven- Nezadržm pohod domobranstva Danes sem pa ponosen, da ob polletnici, odkar je zdravi del slovenske mladine stopil prvi na ulico in se postavil za generala Rupnika in s tem v vrste svoji krvi in zemlji zvestih borcev za rešitev in novo življenje slovenskega naroda, lahko govorim svojemu narodu in svetu v imenu tiso-čev v ognju in krvi preizkušenih borcev. Namesto onih tri sto neoboroženih fantov lahko sedaj ljubljanske ulice z dopadenjem ali brez njega dan za dnem gledajo slovenske vojake, zbrane iz vseh koncev ljubljene slovenske domovine, kako strumno, krepko, moderno oboroženi in odlično opremljeni korakajo za svojo vojaško godbo in si s pesmijo podžigajo odločen korak k velikim ciljem. V njihovih krepkih potezah dodelanih vojakov, ki jih je izvežbal nemški vojak, žari odsev zmag v Kočevju, Velikih Laščah, Hotederšici, na Rovtah, Trški gori, Toplicah, Javorovici in Hrušici na Gorjancih in kjer so še pač ti najboljši sinovi svojega naroda do zadnjega moža brisali bataljone zločincev Iz seznama hlapcev protislovenskih komunističnih nasilnikov Kidričevega in Baeblerjevega kova. Ali pač vidi ona Ljubljana, ki je sedaj nenadoma polna usmiljenja do svojih plašnih ušivcev v gozdovih, za žrtve kočevskega procesa in one v Mozlju in Grčaricah pa ni imela druge besede kot naučeno psovko, ali vidi, kako gre sedaj ta mladina mimo nje s posmehom in prezirom? Z njo gre zavest, da je kljub zgražanju ljubljanskih komunističnih krogov ves narod za njo, kadar gre v boj ramo ob rami z nemškim vojakom ! Iz te zavesti pa kipi samozavest, ki je bila že tolikokrat potrjena v zmagah in uspehih. Ljubljanska visoka politična družba se Se vedno lahko naslaja ob londonskem radiju nad bedastimi lažmi, ki rrejo preko roba Titovega zločinskega propagandnega lonca, kjer se kuha bes in gnev zaradi razkrin-kanih protinarodnih namenov njegovih tolp, ki jim narod povsod zapira vrata. Mi se njihovim žalostno-smešnim modrijanskim obrazom lahko samo smejimo, ker smo isti dan, ko je londonski radio razglasil padec nekakšne novomeške trdnjave v roke »legendarnih partizanskih junakov«, z novomeškimi domobranci na Javorovici globoko v gozdovih Gorjancev za večne čase popolnoma, do zadnjega moža »demobilizirali« 4. bataljon Cankarjeve »udarne« brigade, ravnokar pa smo dobili sporočilo, da so enako energično isti novomeški domobranci opravili svoj posel v Hrušici na Gorjancih. V resnici so največjega pomilovanja vredni oni tepčki — pa naj imajo še toliko diplom — ki lahko goltajo novice iz »osvobojenega ozemlja«, katere daje oni londonski radio, ki jim je z vso prepričevalnostjo dopovedoval, da je tudi Ljubljana padla v komunistične roke in da se hude borbe vrše samo še okrog nebotičnika... Vse besnenje in zavijanje slabo skritih ofarskih privržencev ter vsa njihova agitacija nam dajeta le priložnost za nekaj trenutkov prijetnega smeha, ki se nam po resnem vojaškem delu kar prileže. Vse laži, ki jih onemogli bes brizga na Slovensko do-mobranstvo, ki pa jih domobranci dan za dnem postavljajo na glavo, našim fantom le dokazujejo, da so na pravi poti. Mislim tudi, da bi manj zaslepljencev spregledalo, če bi mi še tako trdili, da nekaj ni res, kakor jih spregleda tako, ko njihovi polbogovi trdijo, da je nekaj res, o čemer se sami prepričujejo, da ni res. Vzemimo za primer samo ono bedastočo o zavzetju Novega mesta ln Ljubljane. Tako sami lomijo zaupanje vase, kar nam lahko samo koristi. Mi pa se poleg tega prav tako zabavamo, kakor smo se zabavali ob poročilu onih, ki so »v naskoku zavzemali trdnjavo Vič«. Zabava pa krepi naše sile in voljo; posebno, če je tako otipljiv dokaz naših uspehov. Zato sedaj javno prosimo »tovariša« Kocbeka, šefa komunistične agitacije, naj za božjo voljo še poveča svoje »obveščevalno« delovanje, ki koristi samo nam. Cim večja bo namreč njegova agitacijska delavnost, čim bolj pridno bo preko Titovih oddajnikov pošiljal v London na razglasitev domišljije svojih skisanih možganov, tem več somišljenikov si bo odbil, ker bodo tako videli tem več njegovih laži. S tem pa bo pomagal tud» še bolj jekleniti naše vrste. Mladina je nosilec slovenskega preporoda Ce samo bežno pregledamo uspehe šestih mesecev obstoja Slovenskega domobranstva, vidimo, da je bilo zares opravljeno ogromno delo, ki ga je slovenska mladina opravila z neomajno vero v svoj narod. Zato si pa naj vsi in za vselej zapomnijo: Na pohoda je »lovenska mladina! In če trdijo, Hiiadtoa oblikuje zgcüo*ino naroda naj si a tega potegnejo primeren zaključek: Tri sto golorokih fantov se je razrastlo v tisoče Izdelanih vojakov, ki jim visoki ideali ta 'jubezen do slovenskega naroda niso prav nič branili sprejeti orožja in navodil iz rok nemškega vojaka, ki je dal največji krvni davek usodi za to, da bo bodoča pomirjena Evropa rešena nevarnosti prežeče boljševiške nevihte in ima zato i tudi vso pravico da vodstva protiboljševi-škega boja — tudi prt nas. Zapomnijo si naj, da je — vsem tem nasprotnim predsodkom minule dobe nakljub — na pohodu neKaj tisoč mladih slovenskih idealistov in fanatičnih rodoljubov, ki so premagali ovire dvajsetletne napačne vzgoje, katera jih je v praznem šovinizmu hoteia narediti dobre revolucionarje za preoblikovanje slovenskega kmečkega naroda v brezizrazne kolhoznike, pa so v osnovni želji po življenju postali revolucionarji slovenskega preporoda. V svoji veri v narod, v odpovedi, v disciplini čustev je ta mladina prevrgla tudi smer slovenskega političnega izživljanja na uspešnejšo plat. V tej mladini ima sedaj slovenski narod vse jamstvo, da bo živel in da si bo s preizkušenimi silami ustvaril pogoje bodoče sreče. Zakaj vse plcsnive bogove in bese je ta mladina zavrgla v ropotarnico in si napisala na vhod v novo bodočnost eno in edino geslo: Koristiti narodu! Na tem osnovnem načelu so zrastli vsi dosedanji uspehi mlade domobranske vojske, ki jih ne more več tajiti niti njen največji sovražnik. Na tem načelu pa bo slovenska mladina, ki si sedaj utrjuje svoje sile v boju z zahrbtnim sovražnikom, zgradila nove pogoje bodočemu življenju slovenskega naroda v družbi s svobodnimi narodi bodoče Evrope. Presodila je svoje sile, presodila je zmožnosti, s katerimi mali slovenski narod lahko razpolaga, in v mejah teh možnosti bo iskala pota in sredstva za srečnejše izživljanje zdravih narodovih sil in tako mali narod na trdnih temeljih realnosti dvignila na dostojno višino. Slovenska mladina je s svojim nastopom dokazala, da ji ne gre za nlkakšno strankarsko politiko, kakor so ji hoteli to na-tveziti ljudje, ki bi se radi izmaknili odgovoru na usodno vprašanje, katerega čas neusmiljeno stavi pred nas. S tem je izbila iz rok opreznežev in računarjev vsak razlog nezaupljivosti in dokazala, da so vsi, ki se aktivnemu sodelovanju odtegujejo, neposredno ali posredno v službi komunizma. Temu odgovarjajoče bo tudi v bližnji ali kasnejši bodočnosti vsak dobil plačilo po svojem trudu. Narod je v nevarnosti pri svojih koreninah in po načelu: koristiti narodu, bo tudi naš narod nekoč vprašal: »Kje si bil, rojak, ko so bili časi usodni?« Program slovenske mladine Slovenska mladina, vsa čista v svojem idealizmu, ve že od vsega začetka, da gre za življenjske osnove našega naroda. Ve, da gre v resnici za to, ah bomo živeli našim stoletnim izročilom odgovarjajoče, ali pa bomo v boljševiškem nasilju izgubili vse ono, kar nam v svetu daje sloves marljivega, poštenega, vernega in navzgor usmerjenega slovenskega naroda, ki je zvest svoji krvi in zemlji. Ce sta dve desetletji z zgrešenimi metodami strankarsko razpaljenih strasti razdvajali sile našega naroda, je mladina že prvi dan svoje odločitve spoznala, da je treba hraniti in družiti vse tvorne sile zdravega naroda, Id bodo po uničenja komunizma ▼ službi novega, vse obsegajočega, vsak dvom In sektaštvo Izključujočega programa. Ta program pa se je v teku treh let komunističnega nasilja, ki je razjedalo slovenski narod pri jedru, že sam od sebe izkristaliziral v nastopu naših prvih borcev. Prvi borci, ki so stali po 8. septembru lanskega leta v negotovosti za svoje življenje na straži na pragu svojih domačij, da bi jih očuvali pred navalom zveri iz gozdov, so sami od sebe, iz Zastopstvo Dolenjcev pri generalu Rösenerjn Prošlo soboto dopoldne o pol 10 se je pr višjem skupinskem vodji SS in generalu Rö- senerju lavilo odposlanstvo beguncev z Dolenjskega. sestoječe iz neko!ito županov ;n drugih uglednejših mož. ter predložilo g. generalu spomenico o željah m potrebah dolenjskega kmečkega prebivalstva. Odposlanstvo je predvsem pros'lo. da se pospešijo akcije za očiščevanje po tolovajih zasedenega ozemlja n da se vzpostavi varnost, na kar je g general Röscner pristal ter obljubil, da sc bodo uvedle energične akcije domobranstva v to »vrbo. Nadaljnja težnja zastopnikov dolenjskega kmeta se je tikala živinoreje in kmetijstva. Predvsem je odposlanstvo zaprosila da se da doienj^cim kmetom na razpolago vprežna in plemenska živina. Tudi na to je g general pristal ter sporočil, da so plemenjakj in žreb-cj že pripravljeni za posamezne predele ter bodo odposlani na 1'ce mesta, brž ko se vzpostavita varnost in red. Odposlanstvo je izrazilo željo, da bi sc obnovitvene in očiščevalne operacije izvršile čim prej in tako da bi se ves kmečki živelj lahko vrnil k svojemu kmetijskemu delu Posebej je naglasilo št željo, da bi se očiščevalne akcije razširile tudi na Štajersko m Primorsko Nadalje je odposlanstvo prosilo, da bi se vse domače osobje, delavstvo, uradništvo, ' železniški nameščenci in drugi uporabljali izključno v naši pokrajini. Glede prometa je general omenil, da civilisti poslej ne bodo več mogli potovati z vojaškimi kolonami. V ljubeznivem nadaljnjem razgovoru s člani odposlanstva je g. general Rösener pripomnil, da je tudi sam kmečki sin in posestnik, zaradi tega popolnoma razume težnje in potrebe kmečkega prebivalstva in je tudi vedno pripravljen ustreči delovnemu ljudstvu. Razen tega je general omenil, da je vzpostava poljedelstva v Ljubljanski pokrajini v interesu Nemčije same, da ji ne bo treba pošiljat) živil v naše ozemlje. V zvezi s pošiljanjem posadk v posamezne kraje je g. general pripomnil, da bodo domobranske skupine porazir.eščene po vseh večjih krajih, in sicer tako, da bodo domobranci po možnosti služili vsak v svojem domačem kraju. Ob koncu je odposlanstvo načelo še vprašanje prehrane in oskrbe soli dolenjskemu prebivalstvu. G. general je izjavil, da se bo prehrana pošiljala v manjše centre, od koder se bo aprov:zač>ja po-razdeljevala po oddaljenejš h občinah. Po polurnem razgovoru se je odposlanstvo poslovilo od generala Rösenerja ter se mu toplo zahvablo za veliko razumevanje, ki ga goji za potrebe našega kmečkega ljudstva. svoje krvi ln srca izdelali brez posvetovanja z direktoriji strank jasen in našemu značaju in izročilom povsem odgovarjajoč program, ki se glasi: Slovenska domovina, slovenski narod in Bog! To je začutila tudi mladina in ona, ki je sol naroda, bo na tem temelju zgradila ideologijo novega časa s pravilno porazdeljenimi nalogami in delom in s pravičnim socialnim redom. Noben napihnjen šovinistični nacionalizem strank nam namreč ne pomaga, če ne bomo zadovoljili vsakega posameznika tako, da bo z veseljem pričal svoje slovensko ime. Potem nam tudi ne bo treba proti nobenemu narodu na svetu podžigati sovražnih strasti, ki bi nas v tem trpkem razdobju stale kmalu življenje in nas vrgle kct žrtev na oltar prefinjeno ra-računajočemu boljševiškemu molohu. Ce torej hočemo svojemu narodu res dobro, je treba odstraniti vse pogoje medsebojnim sporom, ki so zarodek nezadovoljstvu in s tem vsemu gorju in nevarnostim, ki ogrožajo mali narod. Sedaj smo spoznali, da je za nas možno samo eno politično načelo, ki se glasi: koristiti narodu. V tem načelu je obsežena vsa modrost političnega vodstva malega naroda, ki se pa ni držala nobena koncepcija naših prejšnjih razmer, ki pa ga je v strahu za svoj narod spoznal mladi slovenski rod in ki ga bo moral v bodoče prvenstveno, da, Izključno upoštevati vsakdo, ki bo odgovoren za slovenski narod. Ivo so septembra lanskega leta prvi fantje lezli Iz svojih bivših strankarskih brlogov v Slovensko dor.iobranstvo, so vedeli, da se tega načela in tega programa general Rupnik že drži. Zato jih ni zadržalo vpitje boljševiškemu podzemlju itdinjenih hujska-2-41 Romantična ljubavna pustolovščin; DIVJA PTICA z Leny Marenbach, Volker v. Colian de in ijub'janèanko Fifi Hille, u-niško ime Ellen Hille. Predstave ob 16. in 19. uri Telefon 27-30 KINO SLOGA TOBIS-ev film po istoimensk> veseloigri Wilh. Utermanna T j variš pride takoj Zabavna ljubezenska zgodbica vzornega in podjetnega natakarja, ki je moral doživeti marsikatero presenečenje, preden si je pridobil svojo izvo-ljenko. Carola Höhn, Albert Matterstock, Fritz Kampers. Režija: KARL ANTON Predstave ob 15., 17. in 19. uri. KINO UNION Telefon 22-21 Zabavna veselo'gra o dven zaljubljencih, ki sta se po mnogih ^aplet-ljajih končno našla ... PUSTOLOVKA V gl. vlogah: Sybille Schmitz, Karl Ludwig Diehl, Fritz Wagner, *YUI Dohm, Elsa Wagner itd. Predstave ob 16. in 13.1 č uri vom nad dovolj namučenim slovenskim narodom. V mislih moli s svojimi dragimi nad velikonočnim žegnom, v drgetajočih mišicah pa mu trepeta pripravljenost, ki mu jo narekuje zapoved mladosti: Mladina, naprej! In naprej bo šel. Kakor je šlo prvih tri sto naprej skozi sovražne ljubljanske ulice tako dolgo, da so povečini že odprle oči pred boljševiško omamo in sedaj že z ljubeznijo spremljajo pohod svojih vojakov, tako danes vsi tisoči slovenske mladine korakajo krepko naprej, ker na koncu poti stoji — Vstajenje slovenskega naroda! i ''•fošsi&es * Novi grobova. Po daljšem bolehanju je umrl v Ljubljani upokojeni sodni nad-svetn. k g. Leopold žužek. Bil je na ^asu dobrega pravnika in pravičnega sodn ka. Pogreb uglednega pokojnika bo danes, v sredo, ob 16. iz kapele sv. Andreja na Žalah. — Nadalje je umrla v Ljubljani ga. Marija Ter če k in bo njen pogreb jutri, v četrtek, ob pol 15. iz kapele sv. Nikolaja. Po kratkem trpljenju je umrla vdova policijskega nadzorn ka ga. Nežika Podre b e r š k o v a , za katero žaluje širok krog sorod iištva. Pogreb bo danes ob pol 15. uri iz kapele sv. Jožefa. Jutri ob 16. uri bo poromal iz kapele sv. Andreja na Žalah k večnemu počitku trgovski poslovodja. g. Franc B u h. V Borovnici bo danes dopoldne pokopan upokojeni železničar g. Ivan Oblak. V št. Vidu nad Ljubljano je bil na velikonočni ponedeljek popoldne položen k večnemu počitku g. Vak at;n J a g e r , daleč naokrog znani posestnik in mesar, ki- je imel tudi med Ljubljančani mnogo znancev. Pokojnim blag spomin, žalujočim naše iskreno sožalje! * Goeihejeva kolajna za nemškega igTa5ea. Führer je podelil članu Državnega gled ' šča v Berlinu Frideriku Kaysslerju ob 70-letnici rojstva Goethejevo kolajno, maršal Gör ing pa je odlikovanca imenoval za častnega ciana pruskega Državnega gledališča. * Pol stoletja general, 84 let oficir. Nemški listi omenjajo primer 103-letaega generala Teodorja F. Bonharda, ki je letos 6. apr da obhajal 85-letnico svoje časni-ške kariere. Takrat je vstopil v staro bavarsko vojsko, 1. 1893. je dosegel generalski čin ter so ga ob njegovi stoletnici rojstva zopet vpisali med generale nemške oborožene sile. General Bonhard nosi železni križec že od L 1870. ter je b i odlikovan tud' z velikim avstrijskim križcem za vojne zasluge. Poleg feldmaršala Mackensens je Bonhard najstarejši član oficirskega" zbora nemške vojske, obenem pa tudi ena izmed zrenjih prič versajskega cesarskega kronanja- * V Turčiji sneži, iz Turčije poročajo o nenavadno hudih snežnih zametih, ki so povzročili v nekaterih, krajih veliko škodo zlasti na živini Zveze med mnogimi kraji so pretrgane in jih še niso mogli vzposta- * V tramvajskih vozovih je prepovedano l;ad?tì. V nemških listih čitamo, da bo v najkrajšem času izšla prepoved o kajenju v tramvajskih vozovih. Prepoved bo izdana zaradi škodljivosti, ki ga zgorevanje tobaka prinaša človeSk -p p c-v 3 cestni ž ssko vožnjo splošno prepovedano. * Nov serum preti tifusu. Francoski profesor Vincent Vierg je oznanil svetu, se mu je posrečilo izdelati nov serum u. Vierg je ozdravil od 77 bol-na katerih je preizkusil svoje zdra^-vilo. 64 oseb. Novi serum proti tifusu pride! vajo iz konjske krvi. * O ' —i film. V New Torku je občinstvo odklonilo prvi angleško-ameriški film. z naslove rn »Zmaga v Tunisu«. Film so nekem newyorškem kinematografu 7 r ii. toda obisk je bil tako pfčel, da so ga morali odstaviti s sporeda, ker ni bilo zanj nobenega zanimanja. * Popravit V članku Munthe, Porta San Paolo (.velikonočno »Jutro«) je bila v 4. st'ìpcu 'izpuščena cela vrsta in se sta-. i; gfasi pravilno: Pomladne misli so se "coma j raze vele, in že jih je zagrabila smrt v svoje zimske tančice. Vendar, ne y 't •. čeprav je bridka vaga usoda, mladeniči! Iz I luMfane •u__Vreme. Na velikonočni ponedeljek smo imeli zelo toplo vreme, da smo skoraj lahko hodili brez površnika, živo srebro je doseglo 18.6 stop. C. Popoldne pa se je nebo pooblačilo in proti večeru je začelo deževati. Vendar se je blagodejni dež prehitro unesel. Torkovo jutro je bilo meg- io, v teku dopoldneva pa je posijalo sonce. Pri: ada lepo zeleni, je pa še žejna. O Sv. T bi! rei ju (14. aprila) mora biti polje zeleno, potem bo dobra letina, zrnje jekleno. u— Nesreče. Pred prazniki so sprejeli v ljubljansko boln šnico naslednje ponesrečence: Marijo Prusn-lk, 70-letno posest-nlco iz D. M. v Polju, je v Sneberjah povozil avto. pri čemer je dobila poškodbe po životu. 25 letni hlapec Jernej Trček iz Rovt je padel pod voz in dobil notranje poškodbe. Tončki šteblajevi, 29 letni delavki v tovarni Bonač. je stroj zmečkal prste na desmici. 37 letna postrežnica Jožefa Salinger iz Ljubljane si je pri padcu zlom;la desno nogo. 22 letni soboslikar Se-fran Mihael iz Ljubljane je padel z lestve nu zdravju. Ker nI vaiiice uvesti posebnih voz na nie5, bo kajenje med tram vaj- in si zlomil desnico. Justina Kristan, 40-letna gospodinja iz Ljubljane, se je vsekala v desno roko-. 25 letni delavec Milan Mahovne iz Ljubljane se je na cirkularki vrezal v desnico. 23 letnemu delavcu Francu Primcu iz Fužin je cirkularka odrezala prste na levici. u— Dijaki-lnje srednjih šol, prijavite se z aprilom v tukajšnje tečaje posameznih predmetov. Vpisovanje dnevno. — Informacije: Specialne instruKcije za sred-nje šole, Kongresni trg 2/UL u— Prvošoicfi-lke in drugošolci-lke, prijavite se z aprilom v tukajšnj: korepeti-torij »Napredek«. Redni vsakodnevni pouk. Vpisovanje dnevno. Informacije: Specialne in»trukcije za srednje šole, Kongresni trg 2. u— Učite se strojepisja! Praktično znanje, potrebno v vsakem zasebnem ali javnem poklicu. Novi eno-, dvo- in trimesečni tečaji (dnevni in večerni) počenjajo 12. in 13. aprila. — Pouk dopoldne, popoldne ali zvečer po želji obiskovalcev. — Moderna strojepisnica, desetprstni sistem. — Učni-na zmerna. Vpisovanje dnevno. — Informacije, prospekte daje: Trgovsko učilišče »Christofo v učni zavod«, Domobranska 15. Z Gorenjdcega Kulturno delovanje na Gorenjskem. Organizacija »Moč po radosti« je razvijala lansko leto na Gorenjskem prav plodonos-no delovanje. Za civilno prebivalstvo je priredila 17 gledaliških, 108 varijetejskih predstav jn 20 koncertov. Vseh teh prireditev se je udeležilo 34.625 civilistov. Poleg teh predstav za civilno prebivalstvo, je bilo tudi 17 gledaliških predstav, 5 koncertov ter 187 veselih večerov za člane nemške oborožene sile in te prireditve je obiskalo 48.635 vojakov. Sestanek koroških kmečkih voditeljev. V Celovcu so imeli 4. aprila sestanek kmetskih voditeljev koroške dežele. Na sestanku je dr. Sandtner imel otvoritveni govor, nato je odrleln'i vodja Kaufmann govoril o preskrbi 'prebivalstva z zelenjavo, žitom in krompirjem. Posebno so govorniki poudarjali, da je treba oddajati več mleka in maščob nego d"slej. Govorilo se je tudi o zboljšanju stanovanjskih razmer na deželi, kjer je še dovolj stavbnega materijala na razpolago. Graditelji sta novanjskih hiš dobe danes posebne nsgra de, ker z novimi stanovanji pomagaji-ljudstvu v stiski. Smrt na bojišču. V nekem vojaškem la-zaretu na jugu je umrl na posledicah dobljenih peškodb koroški rojak višji grena-dir Kristijan Rupnik. — Dne 5. januarja 1944 je padel na južnem boj šču 34 letni desetar Hubert Smole iz Celovca. V vrelo svinjsk° krmo je padla 4 letna deklica Marija Jesenko ter se hudo opekla po vsem životu. Deklico so odpeljali v celovško bolnišnico, kjer upajo, da ji bodo rešili življenje. 65-letnica graškega skladatelja. Graški skladatelj in glasbeni direktor Hermann Kundigraber je obhajal te dni 65-letnico svojega rojstva, že 40 let deluje jub lant kot vzgojitelj glasbenega naraščaja, ki je dosegel pod njim lepe uspehe. Njegove skladbe so tesno povezane s štajersko deželo, ena izmed simfonij ima naravnost naslov »štajerska simfonija«, nadaljno simfonijo je posvetil Matevžu Grünewaldu. Znani so tudi »štrje soneti Michelangela«, skladba za soliste in veliki orkester. Nekaj časa je bil KuncPigraber ravnatelj konser-vatorija v Celovcu, potem je bil premeščen v Gradec, kjer še danes deluje. Srebrna p°roka_ V B strici pri Marborn je obhajal dne i. aprila viničar Jakob Knubleč s svojo ženo Marijo roj. Krajnc srebrno poroko. Zakonca imata troje otrok, izmed katerih sta dva sinova na bojišču. Pogreb zakoncev Horvat v Trbovljah. V Trbovljah so te dni pokopali trgovca z živiJ i Konrada Horvata in njegovo ženo, ki sta bila umorjena od banditov. Na zadnji poti ju je spremila množica domačinov. Razstava o letalskem terorju v Ptuju zaključena. Dne 29. marca so v Ptuju zaprli razstavo o letalskem terorju, katero je ob skalo 2854 oseb. Razstava o strahovalnih napadih v Konjicah. V Konjicah so zaključili potujočo razstavo o strahovalnih napadih, katero je obiskalo 2370 oseb. Voditeljice spodnještajerske mladine na Zgornjem štajerskem. Voditeljice spodnještajerske mladine 'z Celja so pred nedavnim odšle v Visoke Ture ter so prebUe » dni v Klosterneuburški koči, kjer so imele tečaj, na katerem so dobile novih pobud za nadaljnje delo. Ob tej priliki je predavala voditelj:ca deklet Vera Terzaghi o svetovnonazornem krogu nar. socializma. Med tečajem so tečajnice podvzele več izletov v planine ter so se tudi smučale. Obratna zborovanja v trboveljskem okrožju. V zadnjem času so bile v Trbovljah, Zagorju in Hrastniku obratna zborovanja. na katerih je govoril strankin iz-vestitelj Eberhardth o aktualnih vprašanjih. Poleg njega so poročali še rudniški direktor Köller ter višja skupinska vodje Holzner m Supanz. Govorniki so podčrta vali zlasti dejstvo, da je usoda Spodnje Štajerske neločljivo povezana z usodo nemške države. Nesreče in nezgode. 40-letni strugar Jonke iz Maribora si je poškodoval levo nogo. — Žrtev prometne nezgode je postal 44-letni Fran Mušec iz Studencev pri Ma- • riboru. — 36-letni Maks Gradišnik iz Ribnice na Pohorju si je zlomil nogo. — 33-letnemu Francetu Smolniku je padel 35 kg težak utež na nogo ter mu jo pohabil' — 34-letni France Mrakič je prišel med vagon ave odbijače, ki so mu zmečkali zgornji del desne noge. — 28-1 etru strugar Jožef Medved iz Maribora je hotel razstaviti ročno granato, ki oa je pri tem eksplodirala ter mu odtrgala tri prste na desni roki. Ranjen je bil tudi na levi roki in na glavi. Vsi ponesrečenci se zdravijo v mariborski bolnišnici. Nevarna igra s patrono. 11-letni Alojz Verdnik iz Spodnjih Hoč pri Mariboru je našel patrono ter se z njo tako neprevidno igral, da se mu je razpočila v rokah. Deček je dobil nevarno rano na glavi ter so mu poškodovani tudi možgani. Zdravi se v mariborski bolnišnici. Mariborski učenci za Zimsko pomoč. Učenke 6. razreda ljudske šole v Studencih pri Mariboru so nabrale od lanskega septembra 937 mark za Z msko pomoč. Prav tako so zbrali dečki od lanskega decembra do letošnjega aprila vsoto 575 mark. Predavanje na mariborski ljudski univerzi V sredo. 12. aprila bo predaval v mariborski ljudski univerzi Oskar Gratz o teoriji podedevanja, v ponedeljek. 17. aprila bo govoril hamburški igralec o ia-r.h. k: ji jih izžarevajo barve, v ponedeljek 24. aprila bo imel docent za geologijo na graški un verzi dr. Andrej Thurner predavanje iz svoje stroke, naslednji teden pa bo govoril prof. dr. Kurt Bergel >> nastanku in razvoju Amerike. Iz Gorice Svečano kronanje svetogorske Marije. V soboto S. aprila je bilo svečano kronanje svetogorske Marije na podobi, ki je v gor ški metropolitski cerkvi. Na glavo Marije in njenega Deteta sta bili postavljen zlati kroni namestu dosedanjih naslikanih. Obe kroni je izdeial gor ški obrtn k Jos r> Leban. Kronanjski obred je opravil goriški nadškof ob številni asistenci. Po končan; slovesnosti je bila v stolnici vsta-jeniska procesija. Četrt milijona lir veÄirf preprogi nnjdcni. Pred meseci sta izgindi iz popravljalu.ee preprog Ivana Kiskanjana v ulici Sv. Ivana 5 dragoceni perzijski preprogi, vredni četrt mil'jona lir. Obe preprogi je dal K -skanjanu v pooravilo skupno s tremi drugimi Jurij Della Torre. Kiskanjan ni vedel točno pojasniti zadeve. Zaraòi tega se je Della Torre moral sam pobrigat' za poizvedbe- Sedaj je zadeva pojasnjena. Kiskanjan je proda! obe preprogi dvema osebama, ki nista vedeli, da sta preprogi v popravilu pri Kiskanjamu. Lastnik je prišel do svoj h preprog, z zadevo se bo pečala še pristojna sodna oblast. Prepoved preseljevanja iz predmestnih frakcij iv goriško mestno središče. Odslej se bo izdajalo dovoljenje osebam, ki j h predvideva prefektova odredba z dne 24. marca t. 1., to je uradnikom in nameščencem državnih uradov in avtonomnih uradov, ki so pod državnim nadzorstvom, ter delavcem, ki so zaposleni pri občekoristniii delih v goriškem mestnem središču, le za čas dela in zaposlitve. Onim osebam, ki prihajajo iz italijanskih pokraj;n in k' ne spadajo v operacijsko področje »Jadransko Primorje«, bo izidajal zadevno dovo.ilnicj b'vanja goriški pretekt. Razen tega je od-slei prepovedano prehajanje prebivalcev iz predmestnih frakcij Ločnika, Podgore, Pevme, Solkana, Os lav j a, št. Petra, Vrtojbe štandreža, št. Mavra, Sv. Valentina, Kronberga, Loke, Rožne doline, Stare gole in Bokavice v staro jedro mestnega središča goriške občine. Podlegel je za usodnimi streit Poročali smo o strelih, ki so zadeli med delom na polju 36-letnega kmetovalca Leopolda Ma-riniča iz šmartna pri KojSkem. Mariniča so prepeljali v goriško boln šn'co, kjer pa je po 12-dnevni borbi s smrtjo podlegel za usodnimi streli. - , ^ , . N°*va policijska ura v nekaterih obemah goriške pokrajine. Prefckt goriške pokrajine je odredil nov čas policijske ure od 22. do 6. za občine Kapriva pri Krminu, Mariano v Furlanjji ter Romans in Fara ob Soči. Žrebanje knjižne tombole preloženo Prvotno je bilo določena da se bo začelo žrebanje številk za ljudsko knjižno tombolo Zimske pomoči na Veliko nedeljo, dne 9. aprila 1944 Zan manje za našo knjižno tombolo pa je teko veliko, da se je ie danes prodalo več tombolskih tablic, kakor pa ie bilo prvotno računano in zaradi tega je b lo tudi potrebno. da se je podvojilo tudi število poaamez nih dobitkov. Napravljen je bil nov načrt in tako bo sedaj namesto dosedanjih 200 dvojk (dve številki v em vrsti) 400 dvojk, po novem bo trojk (tri številke v eni vrsti) 200. četve* (štiri številke v eni vrsti) 150. petonc (pet številk v eni vrsti) 100 in 50 tomboi namesto dosedanjih 25. Novih 25 tombol bo dob-lo poleg vaeh desetih knjig še po 500 i«r za nakup knjig po prosti izbir'. Uvrstiti Se je morala tudi nove kniiga. ki jo je napisal dr. Stanko Bevk pori r »vom »Po živalskem svetu« n jo bo ck>b; del dobihrkov pri dvojkah namesto Dula-jeve »Krka umira«. Razlog preložitve žrebanja ie tudi ta, da še niso natisnjene vse knjige laotne založbe, ki jih bo izdala Zimska pomoč za knjižno tomboi o. Žrebanje ljudske knjižne tombole bo sedaj nepreklicno po nasledniem načrtu: v nedeljo 7. maja 1944 žrebanje številk ta dvojke, v nedeljo 14. maja 1944 . » trojke, v četrtek 18- maja 1944 „ « četvorke. v nedeljo 21. maja 1944 » « pe tori ce in od ponedeljka 22. maja do vštevši binkočtne nedelje 28. maja 1944 žrebanje vseh štev ik ki bodo potrebne za dob!tek tombole Občinstvo prosimo, da vzame to na znanje, obenem vabimo vse rojake, da se poslužujejo tombolskih tablic, ki so na razpolago v kfcalu tombolskega odseka v Gradivu (nasproti Drame), v lokalu Zimske prnioči v Ulici 3-maja (nasproti Daj Dama) in pr; razn;h pooblaščenih razpečevalcih Knjižna tomboli nam daje bogate. zanimive darove, ki bodo močno obogatili naše domače knjižnice Smrtna kosa Te dni so umrli v Gorici 71 letna zasebn ca Pi ja Bosič. 36 letni kmetovalec Leopold Marinič. 3 letni Umbert Pavhn. 35 letni marešjalo Angel Savini, 49 letni mehanik Josip Gorjanc, 22 letni električar Stanko Marušič. 22 letni poljski delavec Alojz Govk'č. 59 letna Matilda Ma-lieroj, 71 letna upokojenka Alojizja Bobič, vdova Barbulj, 7 letni Jcsp Drufovka. 36-letni posestnik Mihael Kavčič, 68 letni Mihael Marega. 67 letna gospodinja Josi-pina Cotič. ?2 letni peliski delavec Jožef kravina. nadalje Ana Melar, 69 letni mizar Jakob Zavrtan k, 20 letna goapodinjft Ana Marija Gorza. 87 letni mizar Anton Makuc in 9 letni Teodor Drufovka. Hitnea. Poročili so se te dni v Gorici čevljar Ivan Fabjan in zasebnica Herml-na Medeot. delavec Gaetan Sfameni ln gospodinja Stanislava Kom para. šofer O. Jerman in gospodinja Ivanka Volič, mehanik Karol Dornik in gospod 1.-;'a Ivanka Kaligaris, letalec Salvator Regio in na-meščenka Ida Rijavec. V št. Petrn je gorelo. Požar ie nastal v domačiji št. 365 v št. Petru. Plameni so zajeli tudi bližnjo domačijo posestnice Jo-sipme Lebanove. Zgorelo je precej sena. slame ln pol^kega orodja, škode je nad 8.000 lir. Iz Trsta Smrtna koso. Te dni ao umrli v Trstu: 79 ietnj Ivan Tonač, 67 letna Roza Stančič-Benčina, 78 ictra. Ivanka Stante, 61 letna Katarina Ramani, 73 letni Dommik Mihofo. 72 letna Karla Carlini vd. Brecelj, 74 letni Rajmund žener, 67 letna Italija Žan.:an 62 letna Helena Sankov.č vd. Poropat. öO'et-na Ivanka Habjan vkL Janeka, 81 letna Apolonija švab, 73 k«ni Juu'j Balovšek. Razdeljevanje mezge in sira. Potroöriki občin Trst, Tcžič in Milje ficjmejo po 500 gramov mezge in po 50 g irdega sLu Cena siru je 24.20 hr za kg. Prodaja jabolk. Za vet'Kancóne praznike j<» bilo prodanih tržašK.m potrošnikom skupno 10C0 met. stotov jabolk po 11 lir za kg Smrtno nevarne poškodbe šestletnega dečka. Neki avto je povozil šestletnega učenca Sergija Spagnoletta, ki je obležal s smrt-nanevarnimi poékolbami na glavi in po vsem telesu. Nesrečnega dečka so prepeljali v tržaško bolnišnico; njegovo zdravstveno stanje je precej resno. Ročna bomba ni igrača. 13 letni Sergij Lorenc, ki stanuje v ulici Zvončkov 313, je našel nekje v bližini ročno bombo ln se z njo igral. Bomba je eksplodirala, ubogi de- ček ima številne rane po vsem telesu. Prepeljali so ga v tržaško bolnišnico. ZavOzil je v zid s svojim vozilom v ulici Sv. Marka šef er Franc Icone z Crispijeve ulice 9. Sam je obležal z nevarnimi poškodbami na glavi. Žrtev tega dogodka je postal tudi 24 letni Luci jan Lena: dom, stanujoč v Tartinijevi 12, ki je slučajno sel mimo. Ima poškodbe na glavi. Hitro pojasnjena vlomna atv na. G<<3po-dinja Fioeiija Petronio, vdova Stemkuhl, iz ulice Sv. Ciri ta 23 je obve: i policijske organe o vlomni tatvini, ki je b L-. izvišena v njeno stanovanje. Izginili so ji rasni dragoceni predmeti, čevlji, obleke m drugo v skupni vrednosti nad 10.00,- lir. Policija je kmalu izsledila krivca v ose i 69 letnega Alojza Beitolja iz Longerske cente 20. Pri njem so našli skoraj vse ukrad-. ne pr.-dme-te. razen tega 1200 lir v gotovini, za katere je BertoJi prodal nekatere Ki.vari. Smrten padec 5 letnega fantka iz materinega naročja. Gospa A. Pasiixau je nessa svojega 5 letnega sinčka Klav- iij v : a. očju po Voltovi ulici. Nenadoma je mali Klavdij padel z materinega nar čir.. I'repelja«! ao ga v bolnišnico. Med prevozom je nesrečni malček izdihnil. Beiešm^m ji KOLEDAR Sreda, 12. aprila: Julij I. DANAŠNJE PK lil MI? ITVE K in° Matica: Divja ptica. Kino Sloga: Tovariš pride takoj. Kino Union: Pustolovka. DEŽURNE LEKARNE Dane5: Mr. Sušnik, Mar:;.:: trg 5. Mr. Deu-Klanjšček Dia, G(w,a ---rtska c. 4. Mr. Bohinec, ded., Cesia 29. ol... a (Rm-ska e.) 31. DRŽAVNO GLEIS- . r ir-1 DRAMA Sreda. 12. aprila: Zaprlo. Četrtek, 13. aprila, ob 13: miera. Izven. Cene od 24 Proslava 60 letn. pisatelji i Ivf n Pregelj: »Azaz». ! . žaloigra. Drama bo pr -o Ivana. Preglja z uprizoritvi o njegove ža-loigre »Azažel«. katere snov je posneta iz "življenja Jude iz Ker ola in Marije Magdalene. Drama obravnav konflikt Jude. ki pod vp'.vcm zelovega, koleba med zv - • . ka Jezusa in ljubeznijo do Magdalene. Delo bo- z binšek. V glavnih v!„v." : Boltarjeva in VI. Skri...... jutri v četrtek 13. t m. — F-vo bo govoril o pisat lju Ivi. direktor Debevec Ciril. Prihodnja preir.iera v D:-"n igra »OGNJENIK«. D 1 , Napisal ga je Ludwig Fulda. OPERA Sreda, 12. aprila, ob 18: D •» Sreda. Četrtek, 13. aprila, ob IS: C->: čok Red četrtek. VV. A. Mozart: »D m Ju»n< dveh dejanjih (8 slik ci-i" da Ponte. Osebe: Don Jo.an — porello, njegov sluga — D lotto k. g., Dona Ana — Heybalcva, Ce . ., nj n o r — Lupša, Dona Elvira — 1 va, Don Ottavio — Lpušček, Ze< ina, knietsko dekle — Patikova, Me?- Ito, n cn ženin Dolničar. Dirigent: A. Nefl: 1. P -- = -r in koreograf: inž. P Giovn. Scenograf: inž. Franz. Kostumi: J. V L v. ova. :•/.-"!. Pre- avzdoL a Preglja. : idejanska 60 letnico duhovni iuha Aza-čn:ea. — 12.00—12.30: Opoldanski k r';. — 12.30 —12.45: Poročila v nomini in slov. — 12.45—14.00: Koncert mol c. centra, vodi Stojan Stenovic. — 1 ' '• "> '' '0: Nemška poročila. — 14.10-15.00: Vsakemu nekaj. — 17.00—17.15: K . _a poročila in poročila v slovenščina. — 17 i-. 17.45: Otroška ura; poje Janja Broknri .^trle. besedilo Maša Slavčeva. — 17.45 18 15: Gosli pripovedujejo. — 19 90 '9.30: Slovenske pesmi poje tercet se or Fnkovih. — 19.30—19.45: Poročila v sk enšftini, napoved sporeda. — 19 45 -20 00: Razgledi. — 20.00—20.15: Nemška poroda. — 20.15 —21.00: Wolfgang Air deus Mozart. — 21.00—22.00: Tisoč vesel zvokov. — 22.00 —22.10: Nemška poroč la. — 22.10 23.00: Kadar pomlad spet obide svet. KULTURNI PREGLED Mladinske pesmi Vide Rudoliove Kot 8 zve7ri; priljubljene mladinske zbirke »Polica za male» (izdala knjigama Tiskovne zädruqe) je pravkar izšla knjiga mladinskih pesmi Vide R u d o 1 f o v e »Sončece, sij!« Pesn;ca je znana pod psevdonimom Stana Vinšek iz mladinskih li-stov in prlog. kjer so izšle tudi posamezne 'zmed pesmi, ki jih je zdaj oovezala v pestri šopek Standardna oprema »P »'ice za male« je naši mladini dobro znana: zadošča pogled na knjigo, pa že vé. da je to ^wa ri fi ca »Kralja Debeluha«. »Prigod poredneaa Pob:ja«, »Zlate tičke«. »Bratca Bran ka in sestrice Mice« in dru^h zvezkov ki so prvenstveno s1ik.»n;ce. Pesmi Vide Rudolfove je opremil s številn mi ilustracijami Saša Do-bcila, ki ga brale' »Po'ice za male« že poznajo kot mladinskega slikarja. V zbirki »Sončece, sij!« je natisnjenih 30 pesmi Snovno se avtorica giblje na navadnem področju mladinske lirike: vodi otpoke v naravo, jim kaže — ponekod v pr ljubljen i persoci i ficirani al pravljični obliki — njene pojave, pripoveduje o dogodivščinah domačih živali, slika otroško življenje in udari kdaj pa kdaj na vesele, šaljive strune, a včasi tudi na otožne, vendar prevladuje v zbirki veder, radosten srvro"čen in ljubko naiven ton. Moti v i č n o obravnava bolne in »bolne« otroke, pripoveduje o otroških igrah, v dveh pesmicah obuja verska čustva, v nekater h motivih (zia-feti v »Micici«) tud; wc'alne; marsikatera pesem ima izrazito moralno poanto Oblikovno in jezikovno je Rudot-fova preprosta; njena lirika kvalitativno ne preseneča. :ma bolj značaj pesnega kramljanja kakor pa 'zra';foga poetičnega ustvarjanja. Njen kramljajoči pesniški izraz se kaže tudi v preprostih, ponekod kar pieveč vsakdanjih podobah in v prav takih rimah, ki poleg tega niso vedno pravilne ali č:fete (ozdraviš — miš, kljuva — buva. sem — čem, mucek — hajduček i. dr.). Vzlic temu pa bo Ru-dolfova uspela pr mladini tudi no zaslugi svojih lahkih prijetnih verzov, takisito zarad' nezahtevnih misli, prispodob in nazornih podob, ki jih otrok kaj hitro razume, pa zaradi lahnega humorja in toplega vživetja v otrošk" svet. Posebno dobre so pesmi' »Miianček bo-luje«. »Mala Ljudmila«. »Tička je „bolna"«, »Tonček«. »Kolo« »Pomladne« in »Nadica«. Pesmi v zbirki »Sončece, sij!« so v glavnem primerne za mladino od 6 do 12 leta vendar jih bo dober bralec ali bralka s prdom prebrala mlajšim, kakor bo tudi starajšim marsikatera pesmica zaradi jasne vsebine in prijetne oblike nudila zadosten užitek. Ta ali oni motiv, predvsem »Vsi sveti«, je po svojih pesniških mi&lih nekoliko oddaljen povprečnemu ob zorju teh let. Rudolfova je izpovedala svoj vedri pogled na svet takoj v prvi pesmi, kj je da'a zbirki naslov: Sončece. sij! Sij v naše misli da bodo cvetlejše* sij v naše duše da bodo toplejše, da iz srca nam da z oči svrt poevtoterjen v svei zakipi — sončece. sij' So to besede, katerih smisel je bližii in pc-trebnejši doraslim kakor pa mladini, ki ima že v sebi nekaj takega sonca Bomo 1- mogii sedaj. ko nam je zasijalo toplo pomladno sonce, ustreči pefen'"ški želj' in postoterti v le1'sne in ge<>io*fce noseb-noiti, njene pokrajinske lepote m iuačiiuoot1 Se opisujejo v raznih sprsih. Nimamo pa §e večjega spisa o tem. ali in v koliko So te lepote in posebnost odjeknile v slovenski pesmi. To nalogo pcekuša rešiti moja knjiga.« Dr. Ogrin je razdelil svoj spris v tri öde. Prvi ma naslov »Po sončni Dolenjski ob pesmi slovenski« in obravnava najprej zemljepisni obseg Dolenjske in nastanek imena, nato se posebej pomude pri gorstvih, gričevju in dolinah. obišče vinske gorice in dolenjska polja: povsod se razgleduje po narodni in umetni pesmi in citira vse. kar je kot prizadevni pa-hcrkovalec po našh pesniških njivah opazil v zvezi z Dolenjsko. Po tem splošnem pregledu priha ja pisec k posameznim dolenjskim krajem in zopet vprašuje, kaj pravijo pesniki o njih lepoti, posebci še o Novem mestu; to poglavje se končuje s kratkim pregledom krajevne zgodovine Nadaljnje poglavje prvega dela dr. Ogrinove knjige je posvečeno vodovju in navaja pesniške odmeve Save. Krke. Rinže. V četrtem poglavju se opisujejo značilnosti gorskega in nižavskega sveta, v petem pa dolenjsko ljudstvo v svojem bitju in žit fu. Sesto poglavje obsega izbor splošnih peSniikih motivov o do'eniski krajini V vseh teh poglavjih so c'tirani mnog slovenski pesniki, posebej še Fran Levstik. Stritar. Kette. Golia C v e 1 b a r Severin Sali. Drugi del dr. Ognnove knj;ge 6e imenuje »Pestra Belokrajina — stat ih šeg domovina». Najprej imamo tudi tu pokrajinsk- oris nato pregled krajev, v drugem poglavju obravnava pisec belokranjsko narodno kulturo in izraze niene samob'tnosti. posehei še v i«viku in v narodnih obcajih. pri čemer je podrobneje opisano praznovanje kresa, belokranjsko kolo n metlico kolo. dalje narodna pesem in nrav Relnkrmica Vprašanju kako owaio Re'o Krajino pcsuiki-iojaki je ptaec odmeril po- sebno poglavje. Tu so z-a^opam predvsem Oton Župančič, E. Gart. Viako B e ! i-č : č, Oton Berkopec n Mara Ta v č a r -jeva Tretji del ima naslov »Dolenislca v davnini« m obravnava — vedno g'edc na pesa òke odmeve — pohod Hunov skoz, naš? kroje turške vpade, kmečko podlcžništvo n kmečke upore. Zaključna beseda povzema reknt. re pojave in probleme, ki jih je n^ia^al ta prvenstveno poetični sprehod po lep'., a danes talco žalostni Dolenjski. Posebnost kaj'ge so ilustracije, med katerimi 6o najznačilnejše reproducirane na posebnih prilogah in dajejo dr O:, novi knjigi posebno pestrost in mikavnost Renroducirane so vedute nekaterih mest in trgov. >iike gradov in narodne noše. Načinu kako je p'sec sestavil svo'o knjigo, bi mogli oporekati: gradivo je namreč v<-e preveč razdrobljeno in bi delo bolj učinkovala če bi imel bralec najprej zgoščen in jedrnat opis krajev, nato pa skupa; izbor iz poezije: tako bi se bolj zabrisala fragmentarnost a pridobila bi preglednost. Ob tej metodi, kakor jo je pri sestavi uporabil dr Ogrin. je »svega po malo«, kakor pravijo onkraj Kripe. vendar je gradivo preveč razbito in naide premalo, kdor išče poučnih podatkov, a preveč tisti, ki ga mikajo estetski afepekt na Dolenjsko, saj so objavljeni verzi kaj različne vrednosti. Knjiga bi pač samo pridobila, če bi avtor priobčil tudi značilne krajevne onise z pr povedne proze. saj je v nji prenek:krat več poezije kakor Da v marsikateri pesm Vzlic temu pa je delo dr Franceta Ogrina zaslužno in vredno pozornost dolenjskih rojakov. pa tud; dnio?Vi Slovencev: kot ^po|m!n na Dolenisko. k ' n kot spomin k njeni bodoči obuov;. SPORT t Mnogo vika na proslavi Mladike Skrom»*n In nevaren nogomet na otvoritvenih tekmah letošnje sezone — Hermes zmagovalec turnirja, Mladika prejela tolažilno darilo Ljubljana, 11. aprila. Po dolgem odmora je Ljubljana za praznike spet imela svoj nogometni turnir, in sicer ob proslavi Metnice Mladike s sodelovanjem še treh domačih enajstoric Hcrmesa, Most ali Iztoka in Žabjaka. Pokroviteljstvo nad prireditvijo je blagohotno prevzel gospod prezident pokrajinske uprave, ki je poklonil tudi darilo za zmagovalca, piireditelje pa so podprli tudi siovenski domobranci in precej številno občinstvo ki bi očitno še zmerom rado obiskovalo športne prireditve. Proslava je torej v moralnem in tud gmotnem pogledu lepo uspela, in Mladika zasluži za letošnjo otvoritev nogometne sezone nedeljeno priznanje. Manj zadovoljiva je b'la športna stran sporeda. ki ga je bilo treba odigrati na lepo pre-giednem. toda mn< "o premajhnem travniku pcäeg Mladinskega doma na Kodeljevem. kjer je bilo dobro videti tudi mnogo prizorov, ki .»padajo pod strogo poglavje športne discipline. (Se že včasih našim igralcem nogometa nikakor ni bäu mogoče vcepiti, da ta igra ni telesno obračunavanje po^ainezn h najmočnejših in naj-1-K^j ostrih igralcev, temveč dobro pretehtano skupno delo enajstih ljudi, ki s spretnostjo «ta h a in te lesa osvajajo teren in si prizadevajo doseči končni cilj — zgoditke in zmago, je to tem m:mj mogoče danes, ko so tako rdkoč prepuščeni sam sebi. saj so naši športni forumi mal«.ne čisto neaktivni in je vsaka kazen za nešportno igro bolj ali vrtanj iiuzoma. V teg zave-ti sta se lotila borbe, predvsem za gjavtuo daršlo. oba finalista in male bi mogli ros poartivnega zapisat o tej najvažnejši tekmi ■tfnšrja ki je morala biti celo podaljšana za-mdi rem H« v rednem času. Na tem mestu moram« še posebej omeniti tudi pestro sestavo coega i/.ni ed nastopajočih moštev, ki se je pojavilo z naslovom Most ali Iztoka, hnel pa je v prvt.>jih vrstah nič man i kakor sedem "gralcev z ijfrtaiih ljubljanskih klubov. Bodisi s temi ali -»pridobitvami« kakor koli. eno je go-tu*o-. šport se mora goj;ti po športnih prav:lih, fct jwirajo veljati za vse enako! Toplo pripo-riié&fnn nogometni zvezi da se nekoliko požaroma za .wcje raztreseni,1 članstvo in uredi r&arashtjanc razmere, ker bo cieer ta sedanji šiRpft krenil v napačno smer. Zdaj pa nekaj besed o tekmah sa-mih! Rrvi, dan, v nedel jo, so 'orali: Mladika—K«rotan «ubjun. 0:0. — Igra tfcfcfe enakuv-rednih mladinskih enajstoric. ki kj$ub naprezanju z obeh strani ni prinesla odločitve. «Foste—Zafaiak 4:0 <3;©). — Gkdka in za-4nžena zmaga boljšega izmed nasprotnikov. Pcraženi sti m «wäre! ja ti častni gol pr: ena ji mtcrüria. Hermes—Mladika (OrO). — Krepak odpor tSTmačmov je držal vso prvo pt4ovioo igre. notd» pa so moral- kloniti. Toda ne zu dlje kakor xa oba zgodi tka, kajti tik pred koncem «o imeli mozrKÄti za :z«iačen.je. ki bi niti ne bik» neutemeljeno. Drugi dan. v ponedeljek. So nastopili: K»rotan—Mladika Jun. 3:1. — Živahno srečanje dveh drugih garnitur starejših nara-ščajnikov. med katerimi so se neoporečno uveljavili kvariš' 7. Rakovnika. Mladika—Žabjak 8:0 <3:0). — Tekma, v katerj s» pri.-tasi sla\'jen.ca prišli izdatno na račun. Bile je golov za koš in še več bi jih lahko bilo, saj sr> domačini travnika počel" z Žabjačani. kar se jim je zdelo. Hermes * M uste 2:1 (1:1, IH») H e r m e s; Ra-zbornìk. Antonie, Al.jančič, Soča« B.. Sočan D.. Korenina, Goršič Razbor-rrik M. Gvardjančič, Aljancač II, Turna. Moste: Oblak. Pàskar, Nagode. Pišek ja-nuv. Ret. Nagode. Fajon, Gost, Kumar, Hacler. Živahna :n mestoma nevarna igra ki je kmalu pokazala da so Švicarji, pripeljali s seboj bolj vigrano moštvo. Po strelu iz kota je že v 17. minuti Razborntk zabil vodilni gol in tako je ostalo "b vidni premoči gostov do odmora. V dragem delu igre so Moščanj to in tam k prišli do bes wie rn res se jim je v 26. minut posrečilo izenačiti po Kumarju. Igra se je zdaj spremenila v divje nabijanje, ki so mu pridno k u movali tudi gledalci. Bilo je vika in Krika, na prostoru in okrog njega, kakor v nravi areali, toda iz:d se ni menjal več in igro je brio treba podaljšati. V naslednjih 30 minutah je Aljančič zabil zmagoviti gol m Hermes .je postal zasluženi zmagovalec turnirja. Višina ljubljanskega nogometa pa .je po najnovejšem obupno skromna. Kot sodnika »ta poslovala gg. Makovec in Krlih. slednji nad vse požrtvovalno \ treh tekmah I. moštev kar pa mu je v zadnji izmed njih nakopalo precej neupravičene jeze med .gledalci. Prvi dan jih je bilo do 800, na praznik pa še nekaj več. Društvo so v obeh itn evi h počastili vidni predstavnki javnih eb-lastev. ki so opravili tudi zaključno svečanost z izročitvijo pokalov. Mladika je stopila r 21. leto: ofc svojem prvem nastopa v njem je pokazala življenjske sile, ki obetajo nov razmah. Pa čeprav splešn športni okvir prazniških prireditev ni bfl vreden bogatih tradicij na tem torišču! Drobiž po svetu Minula velikonočna praznika sta tud-' drugod po svetu spravila med športniki na plan vse, »kar leze ino gre«. Dolga je vreta zanimivih športnih izidov in premalo je tukaj mesta, da bi jih lahko že danes zabeležil- do slehernega. zato objavljamo samo najvažnejše» kolikor so bili dosegljivi iz prvih virov: (Iz nogometa): Dresdner SC (nemški drž. prvak)—Vienna 6:2, DSC—FAC (Dunaj) 2:0, Austria—Vienna 2:1. FAC—Austria 2:1, Schalke 04 (biv. nemškr prvak)—Köln 99— Sülz 07 2:1, Rapid—Sportklub (Dunaj) 9:4, Rote Jäger—Mannheim 8:1, rumunsko vojaško moštvo i-z Temešvara—nemško vojaško moštvo iz Beograda 3:2, Bayern (Monakovo)— moštvo skwaskò vojske (Bratislava) 1:1, SK Žilina—reprezentanca Gor. Slezi j o 1:1 itd. (Iz boksa): Španski boksarji so na domačih deskah zmagali nad slovaškimi 6 14:2 točkama. Službe išče: KOT ZAČETNICA za prešivalko žeiim >ti k čevljarju. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8375-1 TRG. POMOČNICA vešča trgovine z mešanim blagom z znanjem gospodinjstva in kuhe, išče službo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Po možnosti z o-krbo T Hiši«. 8404-1 GOSPODIČNA vešča kuhe in vseh hišnih del. išče meitj K nv*nj.= boljši rodbini, p om na ogl- o^^- Jutra ;-> d > Resna m čista«. 8403-1 SLUŽKINJO za vsa hišna delu iščem za malo družino Hrana in oskrba dobra, plača lepa. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8169 1« GOSP POMOČNICO iščemo ai takoj. Gledališka 16/II. 8161-la gosp. pomocmco in postrežnico — takoj sprejmemd v stalno službo Domobranska cesta št 7. 7985-1». FRIZERKO sprejme takoj Krinič, Jernejev* 1. 7845 la KROJ. POMOČNIKA z?. moška velika dela sprejme tafcoj prvovrstni krojaški salon. Ponudbe je poslati na. ogl. odd. Jutra pod »Dober zaslužekc 8370-la POSTREŽNICO iščem, černetovd, 30. pritličje-. 8354-la. BOLN. STREŽNICA zdravo ln pridno dekle, dobi takoj stalno službo. Vsa oskrba v. Zavodu. Plača po dogovoru. Naslov v ogl. odd. Jutra,. 8374-la NEGOVALKO za. 3-letno punJfco iščem. Predstaviti se v Leonišču soba 46. 8391-la KMEČKEGA FANTA mlajšega., za vrtna dela sprejmem takod z vso oskrbo Naslov v ogl. odd. Jutra. 8377-la GOSP. POMOČNICO .samostojno in pošteno, išče 4-članska družinA.. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8392-la DOBRO ŠIVILJO v za perilo Zo na dom rabim takoi. Naslov v ogl. odd. Jutra 8430-la REVNO DEKLE ali begunko sprejmem k 6 -letnemu otroku. Dogovor od 12.30 do 13.30. Medvedova ul. 17. Travnik. 8422-la DRUŽABNIKA- mizarja iščem zaradi povečanja obreta k solidnemu mojstru. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Solidnoo 8372-3 KONVERZACIJO nemško, dajem-. Pridem na dom med opoldanskimi in večernimi urnimi. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Uspešna metoda«. 8431-3 Prodam, SEMEN. KROMPIR (20 kg) dam »i malo njive. — Prodam več fantovskih cblek in 2 para nizkih čevljev št. 37. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8402-6 lasi DREVESA jabolka, najboljša, visoka in nizka, hruške, marelice, breskve, vrtnioe ovi-ribes, kosmulja, lepot no grmičje, Španski bezeg za ograje itd., prodaj«. ceneje vrtnar: Zg. šiška, Pod hribom 40. 7775-6 PEGE IN LIŠAJ Vam zanesljivo odstrani Alba krema. — Drogerija Kane Židovska ulica 1. 7836-6 PREKLE ZA FIŽOL lepe. smrekove, prodam. Dobijo se v gostilni Pen-gov. Dolenjska cesta 19. 8367-6 OMARO za OBLEKO dobro ohranjeno, 2 nočni omarici in malo pločevinasto banjo prodam. N.«slov v ogl. odd. Jutra. 8366 6 MOŠKO KOLO znamke »Diamante m-menjam za klavirsko Hiir-monlko. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8357-6 OTROŠKO POSTELJO belo. emajlirano. prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8363-6 ŠPORTNI VOZIČEK ze m en j am za protivrednost. Ponudbe na ogl. odd.. Jutra pod »Rabim 44-. 8330-6 KINO PROJEKTOR in snemalna k.".mera z 15 filmi 16 mm ugodno prodam. Naslov v ogl. odd. Jutra. 8388 6 MOŠKO KOLO v dobrim stanju napro-dnj v Trnovem, Krakovska ul. 19- 8387-6 OTROŠKI VOZIČEK globok, dobro ohranj«n, predvojni, prodom. Naslov v ogl. odd. Jutra. 83856 PERILO! Prodw-m damasi prta in prtiče, dobro ohranjeno predvojno blago. Nkoj«. 8384-7 OTROŠKI VOZIČEK globok, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutru p> d »Nujno 7«. 8383-7 OTOMANO čedno, dobro ohranjeno, kupim. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Oto-mana*. 8420-7 FÖN APARAT Za sušenje las, kupim. Naslov v ogl odd. Jutr». 8424-7 NAMIZNI PRT gladko beli «11 dama.st, platno za biazine in rož-n« 1 »r v- « i ♦.»aa BRILJANTNI KRIŽEC zlat, z modrimi saflrji in zlata verižica sta se izgubila. Ker je drtig spomin, se pro.i najditelja. d.i odda proti primerni nagrad: v ogl-odd. Jutra. 8371 37 ZLATO VERIŽICO z obeskom je izgubila dne 7. aprila revna dijakinja. Ker ji je drag i spomin pr06i poštene- i gri sredi, se res ne morem spomniti... a da sva odpovedovala turneje ... preklice vaia pogodbe ... plačevala koiweneionaine gMbe ... to nama je bila vsakdanja zabavica... si vselej takrat, ka)dar___« .»Kadar?« >Moj Bog, re«, zakaj pa ne M povedal? Zmerom takrat, kadar sva se baš hotela oddahniti — Nekoč je imel Mario takšno milo prijateljico . .. ljubeznivo, nedolžno stvarco, ki mu ni trapila živcev ... vsi »mo imeli vtis. da je neznansko zaljubljen in srečen ... prav tedaj sva imela koncert na Dunaju, potem smo se hoteli peljati na Sememik na oddih, veseli smo bili kakor otroci... pa se ti prikaže tista ženska kakor strela iz jasnega — in konec! Potovanje, prijateljstvo, Mariovi dobri živci — vse je šlo po zlu'. Mario se je odpeljal s svojim zmajem v Visoko Tatro, meni pa je ostala prijetna naloga, tolažiti ubogo dekletce in jo udržati, da ni šla v vodo.s »Jaz ne pojde m v vodo.« Z otrplimi ustnicami se je nasmehnila. >Obljubljaim vam, da z menoj ne boste imeli neprijetnosti..« >še tega bi se manjkalo!« je revsknil Wiethoff. »Vi ste konec koncev človek posebne vrste! Vse kaj drugega kakor neumno dekletce! In velika umetnica ste! Slišite? Jaz tako pravim in ne samo zdaj! Tega ine smete nikoli pozabiti!« »Hvala lepa! In kaj mi hočete še povedati ? Res, to me pomirja . ..« »Pred dvema letoma... da, kaki dve leti bo tega ... je bil Mario zaročen. Z neko gospodično iz najboljših krogov. Javno zaročen, z vsem tamtamom, s sTkami v vseh listih in tako d'alje. Takrat ženska seveda ni mogla upati, da bi že s svojim pojavljenjem vse prevrnila. Morala se je zateči k močnejšim sredstvom. Dala se je najti v postelji ... dala se je najti, pravim, s prazno cevko od veronaia v roki, na mizi pa je ležalo odprto poslovilno pismo na Maria. Vrag si ga vedi, kam je bila stresla veronal, požrla g-a vsekako ni! Da, dve tableti nemara, da se je korenito naspala! To sem že takrat rekel, a Mario ji je ka*-kopak verjel, kakor ji vse verjame.« »Doma sva ... hvala vam, Wiethoff ... za spremstvo ... in za vse.. « »Samo gor vas še spremim . ..« Ozrl se je po oknih. »Sicer je že vse temno___a vendar bi vas rad predal Jožefu v roke.« Služkinje so bile že v posteljah, toda odklenil je Jožef, i™ po tem. kako sta se z Wiethoff om spogledala, je Inge videla, da ve, kako in kaj — mnogo bolje od nje same. »Nu, Jožef, smo že spet tam,« je s posiljeno veselostjo rekel Wiethoff. »Sprav te milost'vo v posteljo in skuhajte ji špajko-vega čaja!« »Ni treba,« se je Inge nasmehnila. »V ; posteljo se spravim sama in spala bom ! brez špajke ... in brez veronaia. Saj vidi- j te, da sem docela mirna. Samo trudna j sem, strašno trudna ...« Da je trudna, ni bilo laž, in prav tako ! •ne, da je mirna. Strah, ki ga je morala ; prebiti zaradi Mariovega zagonetnega iz- ' ginjenja, je bil tako neznosen, da se ji je ' zdelo zdaj vsako, tudi najhujše pojasnilo ! odrešenje, živci, napeti, kakor da bi se hoteli raztrgati, so ji kar kričali od muke. Strune n so bile popokale — Wiethoff jih je bil s svojimi besedami odvil, in zdaj so bili njeni živci podobni ohlapnim, nemim strunam, ki j:m nč mogla nobena reč več izvabiti glasu. Mario ni ležal z razbitimi udi v kaki temni kleti — take slike so ji namreč prej vstajale pred očm; — ampak se je bil rade vol;e odzval klicu, ki ga je bil dosegel — kam je bil šel in s kom. ji je bilo ta mah skoraj vse eno. Izmučena je bila tako, da je zaspala precej, ko je legla v š-roke, mehko posteljo, in njene sanje so bile rahle in svetle, polne robrodejne. sproščujoče godbe. Ko se je zasvitalo, jo je zbudilo vrešča- nje vrabcev, še v polsnu se je up rala prebujenju, rada bi se bila znova pogrezniia v tolažilno r.ezavest, toda misli so čedalje jasneje in ostreje rezale v blago meglo. Vse upiranje je bilo zaman, vzdhnila je, odprla oči rn zastrmela v somračni prostor, kjer so zabrisane lise počasi dobivale trdno podobo. Morala se je navaditi in pogledati resničnosti v oči, da ubere pravo pot. Lahko pač ni bilo, o ne ... Sedela je v postelji, z rokami ovitimi okrog pr tegnjenih kolen, in prvo, r. se mu je zdelo, da ni. Ponujal ji je svoje usluge, hkratu pa sam ni vedel, ka';o naj ji pomaga, in kar odleglo mu je. ko ni nič zahtevala od njega Tudi on je b-i potreben, da se oddahne, vso sezono je že snoval načrte, zdaj pa je imel ladijsko vozovnico v žepu in mudilo se mu je odriniti na pot. Mario že ve, kje ga lahko dobi, in za vsak slučaj pove tudi nj', da ga bo vedela kod iskati, če bi bilo treba. Tolažil jo je s praznimi besedami, češ, upajmo. da se bo kmalu vse uredilo — toda prepričanja v njegovem glasu ni bik> ču-t'ti. • fi',t fhvwin rrvi ji1«. — O^v^n-UUA«., J C -iiigc V1UC1CL, ua ÖC J*- £iaoviittiv, jv «wuw.v » » v«^»* JC LUIUO. - Uötv *v ii- « t- LI. £