Manjka le še električni pastir ^ Iz bolnišnice odpovedala nastopa v diamantni ligi "l.i 90,6 95,1 95,9 100,3 IMUj DN INPE1 IK FEK EMM T i o\ POlft«; srrubsnlljjvbvflrne union -ommn teonim in mom ceije 12.8.0614.00 . IlEPl. ST. 61 - LETO 65 - CELJE, 6. 8. 2010 - CENA 1,25 EUR Odgovorna urednica NT: Tatjana Cvim Obup in nemoč Poln obupa in nemoči je naš vsakdan, ßo Celje dobilO pravijo Vegradovi delavci. Včeraj nekateri ^^L.^+sV^si^'y niso hoteli več na delo. Kdo bo dokončal neDOTICniK. vilo Bianco? Bo počilo tako kot med šiviljami v Preventu? IS«? Slovenski kotički na žalski obleki Cetis z novim direktorjem Občina toži »Hudournikovo« trojico IVIercator Center Celje Opekfiiniäka 9, Cülj«. tal. ^t: 03/426 3D OÜ dfe.Vsako soboto kološka tržnica 2 DOGODKI NOVI TEDNIK IVANA STAMEJČIČ UVODNIK Ko ni kje vzeti, tega še hudič ne more Ste se kaj zamislili, ko ste pred dnevi skorajda istočasno poslušali, kako smo v Sloveniji za pretekli mesec beležili 0,7-odstotno defla-cijo in kako bomo z avgustom skorajda vse po vrsti plačevali dražje? Le redko kdo je lahko neprizadeto zamahnil z roko, češ, se bosta pač deflacija in inflacija izenačili. Julijska deflacija je žal posledica sezonskih razprodaj in pocenitev, avgustovske podražitve pa bodo udarile po žepu praktično vse; tako posameznike, ki že tako komaj vežejo začetek s koncem meseca, kot gospodarstvo in bojim se, da tudi državo, čeprav se je vlada zanje odločila prav zato, da bi napolnila vse bolj prazno državno blagajno ^ Če smo se pretekle mesece praktično vsakih štirinajst dni hudovali ob »usklajevanju« cen bencina in drugih naftnih derivatov, kako se lahko le-ti nenehno dražijo ob hkratnem padanju cen nafte na svetovnih trgih, se je trošarin-ska politika za polnjenje državne blagajne zdaj razširila še na cigarete, elektriko in zemeljski plin. In kot že napovedujejo, bodo dražji energenti potegnili za seboj plaz drugih podražitev. Če kadilci še lahko vsaj malo vplivamo na to, koliko evrov bomo »popuhali« v zrak, je konec poletja jasno, da pri elektriki in plinu pač ne bo varčevanja. Začela se bo kurilna sezona, dnevi bodo vse krajši in luči bo treba prižigati prej Pa Bog ne daj, da bi z obema energentoma »varčevali« v gospodarstvu tako, da bi se zaustavljala proizvodnja. Še več brezposelnih oziroma vse slabše plačanih in s tem še večji pritisk na državno blagajno bi bili kontraučinki trošarin-ske politike, ki jo je v teh kriznih časih oblikovala vlada za preživetje Slovenije . Če se spomnimo, kako zaradi najdražjega bencina oziroma nafte v regiji tovornjakarji skozi Slovenijo skoraj dobesedno »vozijo na hlapih«, trošarinska odeja le ni tako zelo raztegljiva, kot bi morda pričakovali. Resda je »zaslužek« države ob prodanem litru večji, a kaj, ko se količine prodanega zmanjšujejo . In ko bomo delali »bilance« po vseh avgustovskih in posledično še kasnejših podražitvah zlasti hrane, za katero gre že zdaj v gospodinjstvih pomemben delež družinskega proračuna, bo marsikoga bolela glava. Saj veste; ko ni kje vzeti, tega še hudič ne more! Podražitveni ples Za avgustovskimi podražitvami prihaja nov val višjih cen Po 1. avgustu bomo zaradi višjih trošarin na elektriko plačevali dražje položnice, podražile so se poštne in druge storitve, dražji so tudi nekateri artikli. Ampak podražitvam očitno ni videti konca. Napovedana je podražitev kruha, čemur bo zagotovo sledil nov val višjih cen. Poleg potrošnikov so zaradi višjih trošarin na električno energijo seveda ogorčeni gospodarstveniki. »Prepričani smo, da bo imel ta ukrep vlade izjemno negativne posledice, še posebej na predelovalno industrijo in podjetja, ki so izvozniki. Vemo namreč, da se gospodarska situacija popravlja, kolikor se pač popravlja, na račun podjetij, ki izvažajo. Zato menimo, da je poteza vlade v celoti zgrešena, kar dokazujejo tudi protesti iz posameznih podjetij,« ocenjuje Franci Kotnik, direktor Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice Velenje. Gospodarska zbornica Slovenije je vlado že pozvala k zadržanju izvajanja zakona o trošarinah za podjetja in predvsem industrijo, dopis zbornice pa je sopodpisalo že več kot 120 prizadetih slovenskih podjetij, med njimi tudi Celjske mesnine. »Ukrep je smešen. Prva izjava je namreč bila, da gospodarstva ne bodo obremenjevali z davki, da se bodo dvignile samo trošarine. Ampak nam je vseeno, denar je denar, preko davka ali preko trošarine,« pravi Izidor Krivec, direktor Celjskih mesnin, za katere višje trošarine pome- nijo 120 tisoč evrov dodatne obremenitve na leto. »Upam, da jih bo srečala pamet in da bodo ugotovili, da pljuvajo v lastno skledo: če bomo uničili gospodarstvo, ne bo denarja za funkcioniranje države.« Vendarle podražitvenega plesa z avgustovskimi višjimi zneski še ni konec. Vsi že govorijo o višjih odkupnih cenah pšenice, kar posledično pomeni dražji kruh. In zdi se, da ko se podraži kruh, se dražijo mnogi drugi izdelki. »Odvisni smo od cene surovine, torej živali, ki so odvisne od cene prehrane. Torej smo vezani na ceno koruze in ostale žitarice. Zaradi višjih odkupnih cen bomo posledično tudi mi prisiljeni ukrepati in višje cene surovin prenesti v končne produkte,« je napovedal Krivec. Za gospodinjstva »rezerva« v varčevanju Zaradi višjih trošarin se bo cena elektrike zvišala tudi za gospodinjstva, in sicer na 3,05 evra za megavatno uro. Kar bo v praksi pomenilo skupno nekaj evrov več na letni ravni. Ob tem velja spet opozoriti, da lahko z upoštevanjem varčevalnih ukrepov gospodinjstva kar nekaj evrov prihranijo oziroma znižajo zneske na položnicah. Vendar, kot opozarja Andreja Bezjak iz Elektra Celje, »se morajo potrošniki zavedati, da lahko odjemalci vplivajo le na okoli 40 odstotkov vrednosti položnic električne energije, ostalo namreč tvorijo omrežnina, trošarina Tudi pri razsvetljavi se da prihraniti. in ostali zakonsko predpisani prispevki.« Bezjakova poudarja še, da lahko odjemalci največ prihranijo na račun varčevanja pri hladilnih telesih (zamrzovalnih omarah in hladilnikih) ter razsvetljavi, kar skupaj tvori več kot polovico vse porabljene energije v gospodinjstvu. »Zato pazimo pri pravilni razporeditvi luči v prostorih ter na rabo varčnih sijalk. V primeru, da v gospodinjstvu na- domestimo 4 navadne žarnice s 4 varčnimi sijalkami, bi v enem letu, če bi takšne sijalke obratovale štiri ure dnevno, prihranili do 467 kilovatnih ur električne energije, kar pomeni 35 evrov manj,« pravi Bezjakova. Ne pozabite še na manjše tarifne postavke vsak delavnik med 22. in 6. uro ter ob koncih tedna in praznikih vseh 24 ur. PM, US Foto: GrupA (arhiv NT) Fori po kitajsko ANKETA Velenjska skupina Fori poslovno sodeluje s kitajskim podjetjem Qingdao Development Zone, njegove predstavnike pa je sprejela tudi velenjska podžupanja Majda Gaberšek. V delegaciji je bilo šest predstavnikov, sprejema pa so se poleg predstavnikov podjetja Fori udeležili tudi domači gospodarstveniki. Pred štirimi leti je skupina Fori v Qingdau na Kitajskem ustanovila družbo Qingdao Sinositec Engineering Textile Co, ki se pretežno ukvarja s proizvodnjo vodood-pornih trakov in tehničnega tekstila za kabelsko industrijo. V skupini v prihodnjem srednjeročnem obdobju na Kitajskem načrtujejo nova investicijska vlaganja v drugi fazi projekta, ki je pretežno vezan na gradnjo nove proizvodne ha- PETEK le in povečevanje kapacitet za proizvodnjo tehničnega tekstila. Celotna vrednost projekta, ki naj bi ga končali čez dve leti, je ocenjena na 10 milijonov evrov. Na sprejemu je podžupanja Gaberškova poudarila, da v mestni občini z zadovoljstvom spremljajo uspehe podjetij ter podpirajo njihov prodor v tujino, saj tako poleg promocije prispevajo h krepitvi Velenja kot turističnega mesta in gospodarskega središča. V prihodnje skupina Fori na Kitajskem načrtuje nova investicijska vlaganja, pri čemer jih bo finančno podprla Qingdao Development Zone. Povezavo med mestoma bo poglobilo tudi podiplomsko izobraževanje študentov Univerze Shandong v povezanih družbah skupine Fori. US Kako močno vas bo udarilo? Z avgustom so k nam prišle višje cene elektrike, plina, telefonskih in poštnih storitev, cigaret, hrane. Celjane smo povprašali, kaj menijo o podražitvah in kako bodo vplivale na njih. Silva Kastelic: »Ne samo za delavce, tudi za upokojence se zaradi podražitev nič dobrega ne obeta, saj se tudi nič ne naredi, da bi bilo bolj- 16 2 j][iiEi][aEi][ 2615 27 še. Posamično ne bo nobena višja cena vplivala posebej name, vse skupaj pa dajo nek celosten učinek.« Dušan Mavčič: »Na mene podražitve ne bodo vplivale veliko, to je odvisno od prihodkov osebe. Trošarina na elektriko in plin bo večinoma vplivala na gospodarstvo, ne na navadne občane. Je pa podražitev mo- Miša Rizmanovski bitela pri takih prihodkih nemoralna.« Miša Rizmanovski: »Za cigarete je to še premajhna ? Silva Kastelic Dušan Mavčič Št. 61 - 6. avgust 2010 Kenan Haliti Danica Mirnik podražitev, za ostalo pa ne, glede na to, da se plače nič ne zvišujejo. Na mene bodo vplivale vse podražitve razen cigaret in plina, ker ga ne uporabljamo.« Kenan Haliti: »Vsaka podražitev je za današnje plače in pokojnine obupna. Name bodo najbolj vplivale podražitve plina, elektrike, telefona, predvsem pa so hude višje cene hrane.« Danica Mirnik: »Delam v trafiki in zaenkrat gre prodaja cigaret in znamk enako kot prej. Sama ne kadim in si bom tukaj privarčevala denar. Druge podražitve pa so kar problem, ker je denarja vse manj.« VANJA VODENIK Foto: GrupA »Največ je osamljenosti in psihičnega nasilja, pri čemer je prisotno tudi fizično nasilje nad starejšimi, čeprav je le-tega manj, a vendar je na to treba opozoriti,« razlaga Ivanka Tofant iz Pokrajinske zveze društev upokojencev Celje. Starejšim so najbolj nevarni lastni otroci. Poberejo jim denar, jih zapirajo v hiše in stanovanje. Ni povsod rožnato in ni povsod spoštovanja staršev. Več nasilja je pri bogatih. Tam, kjer je revščina, si jo delijo, drugače je pri bogastvu. »Pogosto se zgodi, da so starejši pri hiši, kjer je denarja dovolj, lačni, ker nimajo hrane,« še dodaja Tofantova. Zgodbe, ki prihajajo z vseh koncev Celjskega, so v srce segajoče in izredno boleče. Namesto, da bi ljudje uživali v jeseni življenja, mnogi trpijo in solze so del njihovih dne-vov in noči. Mačehovska ni le država, ki jih z bornimi pokojninami dobesedno zaničuje in ne priznava let in let njihovega garanja. Mačehovski so tudi številni otroci, ki sramotno potiskajo starše v zanje nedostojno in nevredno življenje. Marsikdo je brezbrižen, četudi ve, da se kje za štirimi zidovi dogaja nasilje, tega ne prijavi. In to odgovornost so nase hvalevredno prevzeli prostovoljci v projektu Starejši za starejše. Obiskali so že več tisoč starejših na našem območju, se pogovarjali z njimi in izvedeli veliko. Gre za projekt, v katerem starejši od 69. leta z lastnim privoljenjem izpolnijo anketo z vprašanji o kakovosti svojega življenja, če pa Ivanka Tofant potrebujejo kakršno koli pomoč, jim to uredijo. »Ta projekt izvaja Zveza društev upokojencev Slovenije že od leta 2004, na Celjskem je k njemu pristopilo 21 upokojenskih društev, v katerih je 9. 177 starejših nad 69 let. Od teh smo jih obiskali 6. 617,« pojasnjuje Tofantova. »Seveda je več primerov, ko ugotovimo, da mladi skrbijo za starejše dobro, je pa res, da kar pogosto odkrijemo življenje, ki resnično ni primerno za starejšega človeka.« Bogati bolj nasilni Velik krivec za slabo življenje starejših je država. Ob porastu brezposelnosti je edini finančni vir v prenekaterih družinah pokojnina. »Tako se dogaja, da otroci iz domov za starejše starše izpisujejo, da nato lahko živijo z njihovimi pokojninami. To vse vodi v osamljenost, zapuščenost in izločanje starejših iz družbe,« pojasnjuje predsednik Pokrajinske zveze društev upokojen- cev Celje Emil Hedžet. Kljub temu je več psihičnega in tudi fizičnega nasilja nad starejšimi v bogatejših družinah, kar potrjuje tudi Tofantova: »Veliko primerov je, da tisti, ki so bolje situirani, pozabljajo na starejše.« Prostovoljci na terenu slišijo in tudi vidijo marsikdaj. Ker se nekateri starejši svojih otrok tudi bojijo, se je že zgodilo, da so prostovoljce čakali skriti kar v koruzi. Le tako so se jim zaupali, saj so se bali, da otroci ne bi izvedeli, o čem se s prostovoljci pogovarjajo. Prostovoljci so v večini primerov tudi sami upokojenci, saj je jasno, da se bo nekdo, ki je žrtev kakšnega nasilja, lažje zaupal vrstniku, ki je morda imel podobno izkušnjo in je tudi sam potreboval pomoč. »Za štirimi stenami se dogaja marsikaj. Človek hodi vsak dan mimo kakšne hiše in misli, da je tam vse urejeno, da ni nobenega problema. Potem pa pride starejši do tebe in pove, da ga lastni sinovi pretepajo in da živi v pomanjkanju. Včasih nam kdo reče, da si še za pogreb ne more prihraniti,« pojasnjujeta naša sogovornika. Vendar se vsi starejši ne iz-povejo z lahkoto. Mnogi menijo, da jim je tak način živ- V anketi, ki jo izvajajo prostovoljci, starejši odgovarjajo na vprašanja, kot so: kako živijo, kdo skrbi zanje, ali so pripravljeni sprejeti pomoč pri dnevnih opravilih, kakšno je njihovo zdravje, ali obiskujejo zdravnika, jemljejo zdravila, kakšna je kakovost bivanja, kako preživljajo prosti čas, ali so vključeni v kakšno skupino in podobno. Rezultati ankete so skrbno varovani. Prostovoljci so v projektu Starejši za starejše obiskali že več tisoč starejših na našem območju, se pogovarjali z njimi in izvedeli veliko. Seveda je več primerov, ko ugotovijo, da mladi dobro skrbijo za starejše, je pa res, da pogosto odkrijejo življenje, ki resnično ni primerno za starejšega človeka. (Foto: GrupA) »Ne rože! Jesti mi, prosim, prinesite!« Boleč krik na pomoč starejših, ki so zanemarjeni in trpinčeni - Starejši za starejše: z zaupanjem proti nasilju! zije, kaj šele, da bi šli v družbo. In takrat smo prostovoljci dobrodošli in že lepa beseda, nasmeh in stisk roke jim pomenijo veliko,« še povesta sogovornika. Včasih do prostovoljcev pridejo starejši sami in izrazijo željo po pomoči, saj društva upokojencev izdajajo glasila, kjer preberejo, da jim je omogočena pomoč. Zaklenjeni v stanovanjih Nekateri pomoč tudi dobijo, a kaj, ko to pomoč izrabljajo mladi. So tudi primeri, kjer sta doma prisotna alkohol in posledično zanemarjanje staršev. In posoda s toplim obrokom namesto na mizi lastne matere pristane kje drugje. Težko je verjeti, toda dogaja se, da takšni starejši hrano nato iščejo po bližnjih smetnjakih. Te zgodbe so zaupne, s pisanjem nikakor ne bomo nikogar izpostavili, vendar je o tem treba govoriti, saj se to dogaja tu - med nami. »Pred kratkim me je zelo prizadel dogodek, ko sem prišla k ženici, stari več kot 90 let. Ob rojstnem dnevu sem ji prinesla rože in sladkarije. In mi je dejala: >Kaj mi to nosite! Lačna sem, prinesite mi raje jesti<,« pravi Tofantova. Ob tem naj dodamo, da ženica, o kateri pišemo, sploh ni socialno ogrožena. Je pa očitno ogrožena v lastni družini. S Celjskega je tudi zgodba o drugi ženici, ki se je pozimi grela kar pri kravah in kozah, dokler ji niso na pomoč priskočili prostovoljci in uradne inštitucije, da so ji uredili bivalne prostore. Na podeželju je morda starejšim lažje. Tam so ljudje le bolj povezani in morda hitreje opazijo, da je kaj narobe. V mestu je težje. »Ljudje so sami v stanovanjih, zaprti, nimajo stikov z nikomer, so pozabljeni od vseh. V bloku se morda niti ne poznajo med seboj. In tudi prostovoljci svoje delo v mestih opravljajo težje,« navaja Tofantova. »Neka ženska je v enem od blokov po dolgem času ugotovila, da starejše sosede ni na spregled, zato ji je šla trkat na vrata. Potem je iz stanovanja zaslišala gospo, ki ji je dejala, da so jo otroci zaklenili in da nima ključa ter da ne more nikamor. Torej tudi če bi se ji kaj zgodilo, ji ne bi mogli pomagati,« razlaga Hedžet. To je le en primer, a po mestu naj bi bilo takšnih zaklepanj starejših ogromno! SIMONA ŠOLINIČ Po Lahovniku znova Posedel Emil Hedžet ljenja usojen, in se sploh ne zavedajo, da obstaja rešitev. Če prostovoljci opazijo, da je starejši žrtev nasilja, o tem obvestijo center za socialno delo oziroma občinske službe, Zdaj že nekdanjemu ministru za gospodarstvo dr. Mateju Lahovniku še vedno traja poslanski mandat kljub temu, da je 20. julija odstopil kot poslanec. Poslanec bo vse do septembra, ko se bo državni zbor (DZ) tudi formalno seznanil z njegovim odstopom. Šele takrat bo Alojz Posedel, sicer tudi žalski župan, lahko znova postal poslanec, saj mu je funkcija poslanca prenehala z La-hovnikovo vrnitvijo v DZ. Kot je znano, je Posedel kot nadomestni poslanec zasedel poslanske klopi ob imenovanju Lahovnika za ministra. Posedel bo tako za dva meseca prejemal župansko nadomestilo. MJ T U R N S E K In še primer, ki kaže, da se dobro z dobrim vrača. Nek starejši moški, ki je zbolel, ni želel, da ga previja in čisti ženska, zato mu je na pomoč priskočil moški prostovoljec. »Ta je zanj skrbel vsak dan, dokler ni gospod ozdravel, nato je nenadoma zbolel sam. In stvar se je obrnila. Zdaj prvi neguje drugega. To je neke vrste priznanje,« razlaga Tofantova. Paketi Trojček Naročniški palfinoča<, Vegrad je tako lepo izgledal. Potem v vseh 37 letih ni bilo problemov in tudi Dan po obisku se je razvedelo, da Vegradovi gradbeni delavci, ki obnavljajo velenjsko vilo Bianco, niso hoteli delati. Povedali so, da tudi ne bodo, dokler ne dobijo plačanega, kar jim dolguje podjetje. Zaradi tega so zaskrbljeni tudi v Mestni občini Velenje, saj naj bi bila vila Bianca končana septembra. V njej želijo pripraviti letošnjo občinsko proslavo, kar bo ob vseh težavah Vegrada, ki je posel dobil na občinskem razpisu kot najugodnejši ponudnik, zelo težko. »Odkar delajo, so na gradbišču težave,« je povedal velenjski župan Srečko Meh. Kar se tiče evropskega denarja, so zaprosili za podaljšanje; ker pa je vilo Bianco treba končati in ker morajo zaščititi svoje interese, v Velenju razmišljajo o prekinitvi pogodbe z Ve-gradom. »Menim, da bi Vegrad moral v stečaj in da bi delavci morali dobiti tisto, kar jim po zakonu pripada.« nimam denarja, da bi šel domov. Torej bom sedel in čakal, da nekaj nakažejo. Ampak ni samo Hilda kriva, tudi država je kriva. Takoj bi morala ukrepati: če niso dali dva meseca plače, zapri podjetje! Država vse ve, a nič ne ukrepa.« Na upor, vsaj v tistem vročem popoldnevu, še niso pomislili. »Kot kaže, bomo čakali do sodnega dne. Če bi bile v Vegradu zaposlene ženske, bi bilo bolje. Te bi se uprle, kot so se v Preventu, in bi bilo drugače. Mi pa smo, vsaj večina, tiho Skoraj se je vnel prepir med skupino na klopci. »Hilda ni nič kriva, krivi smo mi, ker se ne upremo. Kar poglejte, teh nekaj žensk v Preventu lahko spravi podjetje v stečaj, mi pa ne moremo. Tiho smo, čakamo in trpimo. Fej, kako je vse skupaj grdo!« Tudi o drugih dejanjih se je slišalo. O kamionih odpelja-nega materiala in še o čem, o čemer delavci klepetajo ob popoldnevih. »Sedimo, gledamo televizijo, kdor ima denar, si kupi večerjo, kdor ga nima, pa Ampak da se družijo in pogovarjajo več kot prej, so se, ironično sicer, nasmejali navrženi opazki. Upanje? »Oh, upanje imamo - ne bi nas bilo tu, če ne bi imeli upanja. Vsi verjamemo v Hildo.« Ob glasnem smehu se je Sulejman dopolnil: »Ne v njo, v podjetje.« Najemnino za sobe v samskem domu jim Vegrad trga od plač. Ki jih delavci niso prejeli. Ali so, kdo bi pravzaprav točno vedel. URŠKA SELIŠNIK Foto: Grup A zdaj ne vem, zakaj je do njih prišlo. Vendar so drugi za to, da razmišljajo. Jaz delam tam, kamor sem razporejen. Če sem brez plače? Ne vem, menda vi to veste bolje kot jaz. Ampak pravim: ima >dobrih i slabih vremena<. Kot v družini. In v Vegradu so zdaj slabi časi. Mi lahko samo upamo Iz skupinice, ki se je nekoliko odmaknila in le prisluškovala pogovoru, je bilo čutiti napetost. »Rekli so nam, naj bomo tiho, naj nikomur nič ne povemo. In vsi so tiho. Ali pa v mikrofon rečejo, da so dobili plače. Ampak jaz nisem dobil nič. Od aprila. In vem za delavce, ki so šli enkrat vprašat za plačo in so dobili odpoved. Saj niso hoteli drugega kot denar, ki so ga zaslužili s svojim delom.« Delavci se bojijo, da so kot »stranci« praktično brez pravic. Da jih doslej niti iskali niso in čeprav na vprašanje, če so člani sindikata, vsi prikimajo, samo odmahnejo z roko: »Naš sindikat je >nula<, v bistvu je vse ugasnilo. Tako in tako pa je sindikat isti kot Hilda oziroma dela, kar mu rečejo.« Zgodbe Samirja, Midhada, Mujota, če hočete, so podobne. »Prihodnji teden bi moral na dopust. Domov, kam drugam, za morje nisem »Kje v svetu, razen v Sloveniji, mora občina dati za kosilo delavcu, ki dela?« so se spraševali v skupni jedilnici. nikoli imel denarja. Zdaj pa - Št. 61 - 6. avgust 2010 - »Majice, ki jih večina noče nositi, so edino, kar smo prejeli od sindikata,« se je glasil komentar s klopce. Župnijska karitas Velenje je že aprila ponudila pomoč Vegradovim delavcem, vendar so bili menda s strani podjetja odslovljeni, češ da gre za dobro podjetje, ki si zna pomagati samo, in da njegovi delavci ne potrebujejo pomoči. Zdaj je seveda vse drugače. Velenjska karitas bo v ponedeljek delila šolske potrebščine, pralni prašek in oblačila. Delavcem bodo poskušali pomagati tudi pri plačilu najnujnejših položnic. Za Vegradove delavce so trenutno namenili 16 tisoč evrov, ki so jih zagotovili iz skupne akcije Slovenske karitas Pomagajmo preživeti in naslova prejete dohodnine. »Obenem bo Karitas v skladu s svojimi načeli in vrednotami budno spremljala problematiko delavcev Vegrada in jim nudila podporo in pomoč v hrani, higienskih pripomočkih, oblačilih in drugem tudi takrat, ko bo nad njimi ugasnil soj medijskih žarometov in ne bodo več zgodba z naslovnice,« so zapisali v Škofijski karitas Celje. Svoj dar za pomoč delavcem Vegrada lahko nakažete na TRR SI56 0600 0097 7538 266, sklic 29144, namen Pomoč delavcem v stečaju. 6 KTUALNO NOVI TEDNIK Samo še električni pastir manjka Do Ramne plaže s pravico dobrega gospodarja - Z jezerom s slabega na slabše - Med družbeniki že šesta tožba Slivniško jezero je z več kot 20-letno zgodovino propadanja postalo že skoraj sinonim za jalov prepir ob oslovi senci. Četudi je za sprte lastnike stvar še kako resna, povprečna laična javnost od jezera nima drugega kot razgled na vodo s koščka Ram-ne plaže. Tam v glavnem posedajo ribiči in se enkrat na leto zberejo okoliški prebivalci ob praznovanju kresne noči. Vsaj eno noč v letu se človek lahko dela, da je jezero lepo in gostoljubno ^ A tudi to ni več samoumevno. Pri obnovi ceste ob jezeru Gorica-Drobinsko se je zapletlo z lastništvi parcel. Na problem sta na zadnji seji šentjurskega občinskega sveta opozorila kar dva svetnika. Direktor podjetja Ribištvo, turizem, gostinstvo (RTG), ki ima jezero z okolico v lasti, Gregor Moser je namreč zahteval ustavitev del čez zemljišče podjetja, razen če v zameno dobi zemljišče javnega dobrega ob Ramni plaži. Kot pojasnjuje svetnik Boris Belej, gre za majhen kos strateškega ozemlja, ki predstavlja edini javni dostop do jezera. Če bi RtG ugodili, bi bilo jezero za javnost izgubljeno. Govori se celo o postavitvi električnega pastirja ob obali. A Moser je menda kot dober gospodar zgolj skrbel za dobro podjetja. Pred ne- kaj meseci je ribiška družina, sicer solastnica podjetja, vodstvo RTG namreč tožila zaradi slabega ravnanja z imetjem. To je v zadnjih letih že šesta tožba med družbeniki. Ves denar mora nazaj v jezero Kot pravi Ervin Belak, predsednik Ribiške družine Voglaj-na, je bila ta skrajna pot žal edina možna komunikacija. »Na skupščini podjetja smo v manjšini. Karkoli predlagamo, pripomnimo ali se pritožimo, se nam smejijo. Dokazal sem jim, da so bilance lažne, a so jih celo na predlog svojega odvetnika potrdili. Vse, kar jim je v interesu, je na lahek način priti do denarja,« je ogorčen Belak. »Lahko prodajajo ribiške dovolilnice, ampak ne za svoj žep. Država nam je dala koncesijo in z njo tudi odgovornost. Vsak cent gre nazaj v jezero, medtem ko družino Moser vložek vanj niti pomotoma ne zanima. Kot so rekli, od tega dvigajo roke!« Ribiči tako svojim poslovnim partnerjem prepuščajo turizem in gostinstvo. Oboje je v popolnem razsulu potrebno ogromnega finančnega vložka in predvsem pridnih rok. Tako ali tako pa ne zanima nikogar. Zato ribiški dom z okolico žalostno propada. Kot pravijo Moserji, skrbijo, da stre- Ob Ramni plaži je stara cesta vpisana kot javno dobro. Strateških nekaj kvadratov zemljišča predstavlja zadnji in edini javni dostop do jezera. Ervin Belak, predsednik Ribiške družine Voglajna, in Janko Plahuta, gospodar: »Ribiči bi v ribiški dom vlagali in ga obnovili le v primeru, če bi bil črno na belem naš. Sicer bi od našega truda verjetno ostalo to, kar imamo danes. Spominsko tablo na več kot 60 tisoč prostovoljnih delovnih ur za prazen nič.« ha ne pušča, je pa res vse odprto in polomljeno. Po devetih zaporednih vlomih je nad stavbo tudi zavarovalnica dvignila roke. Sami z načrti in projekti čakajo na konec sporov z ribiči in predvsem na denar, ki bi ga moralo prinašati podjetje. Občina ni za posel Po skopih informacijah občinske uprave je mogoče razbrati, da v menjavo zemljišč niso privolili. Jernej Tisel, za to pristojen uradnik, je zgolj poudaril, da se cesta ves čas gradi nemoteno. Soglasja RTG menda sploh niso potrebovali, saj dela na njihovem zemljišču niso bila predvidena. »Če se bo po geodetski odmeri po končanih delih izkazalo, da smo posegli po tujih zemljiščih, bo občina sporna zemljišča seveda odkupila,« so med drugim zapisali v odgovoru na svetniško vprašanje. Zdaj se zamera lomi predvsem na plečih ribiških turistov. Letno za lov na jezeru prodajo okrog 1.500 dovolilnic. To pomeni prav toliko gostov, ki pogrešajo gostinsko in sploh kakršnokoli ponudbo ob jezeru. Kot razlaga Belak, gre Moserjem zdaj žal na roko zakon. »Kampiranje ni dovoljeno izven urejenih kampov. Tako zdaj vsak šotor prijavljajo na policijo, ki seveda ukrepa. Ampak pri krapolovu je improviziran šotor praktično del opreme!« Veliko premoženje brez koristi Z Ivanom Moserjem smo o vsem skupaj sicer govorili, vendar po nasvetu odvetnika do konca trenutno aktualne tožbe za javnost ne daje izjav. Poudarja le, da je v Pet kilometrov dolgo in pol kilometra široko jezero je 21. največje v Sloveniji. Nastalo je leta 1976 z akumulacijo tehnološke vode za Železarno Štore. Ta je tudi ustanovila podjetje, ki nosilce svoje dejavnosti nosi že v naslovu - ribištvo, turizem in gostinstvo. Ob prodaji so družbeniki podjetja postali RD Voglajna (danes s 23 odstotki) ter družina Moser z ostalim 77-odstotnim deležem. Bistvo spora je predvsem v razumevanju lastništva. Mo-serji so prepričani, da so sorazmerni lastniki vsega, torej tudi ribiškega posla, ki po njihovem letno prinaša do 80 tisoč evrov čistega dobička. Ribiči kot imetniki državne vodne koncesije na drugi strani pa trdijo, da gre za upravljanje jezera, da ves denar vložijo nazaj vanj ter da RTG s tem nima nič. tej zgodbi njegova družina tista, ki je prizadeta. »Kot večinski lastniki velikega premoženja od vsega skupaj nimamo nič.« Belak je na drugi strani prepričan, da gre pri vsem skupaj še za kup nikoli razjasnjenih nepravilnosti, če ne celo korupcije. Po zakonu iz leta 1992 bi moral biti obalni pas, t. i. vodno dobro, prenešen v last in upravo sklada za kmetijska zemljišča. A ni bil. »Kdo in za kakšno ceno ni opravil svojega dela?« se sprašuje Be-lak. Zdaj so nekatere parcele menda v rabi in lasti dveh ali treh pravnih subjektov hkrati. V primeru Slivniške-ga jezera je zmeda torej popolna. Pravijo, da se na kresno noč dogajajo čudeži. Slivniš-ko jezero bi očitno potrebovalo več kot enega, da bi spet postalo lepo in gostoljubno. SAŠKA T. OCVIRK Foto: GrupA »Največja nagrada za človekov trud ni tisto, kar je zanj dobil, temveč tisto, kar je storil za sočloveka,« piše na spominski tabli na podrtiji, ki je bila včasih Ribiški dom. Slaba tolažba za spomin na več kot 60 tisoč ur prostovoljnega dela ^ Paviljoni, oder, vonj po pečenju na žaru, odsev luči na gladini jezera ^ Medel odsev nekdanje idilike si človek z veliko domišljije še lahko pričara. Vsem, ki so jo doživeli na lastni koži, pa se ob pričujočih slikah ježijo dlake na koži. lepotica poletja I NOVEGA TEDNIK A IN RADIA CELJE I Potovanje v Pariz, oblačila Miss Sixty in Energy, darilni paket Zoran hair spa, biserna ogrlica Adamasa, predstavitev na modni reviji _ vse to čaka zmagovalko akcije Lepotica poletja nT&RC. Kliknite na www.novitednik.com in si vse lepotice oglejte v kopalkah, nato pa glasujte za vam najbolj všečno. Anja Špes pod zaporedno številko 11 že tri leta hodi na tečaj manekenstva. Njen življenjski moto je Poskušaj biti srečen in srečo ter veselje prenašaj na druge. Prav tako verjame, da za vsakim dežjem posije sonce. Sara Rezec se že od mladih let ukvarja z manekenstvom, leta 2005 pa je bila tudi finalistka Berniemodels. Njen življenjski moto je Kar te ne ubije, te krepi. Frizure: Zoran hair spa - Ličenje: Dijana Bečirovič (031-393 567), Maja Gor'up, Mestni salon lepote Relaksana - Dodatki: Pepe jeans, cvetličarna Pri Katji, Fantazija - Foto: NATAŠA MÜLLER ■ 'v / "" ©K Tjaša Hohkraut Anja Povalej Sabina Horvat Petra Klepej Špela Cvikl — Št. 61 - 6. avgust 2010 - Valentina Krasniqi 8 NOVI TEDNIK Občina toži »Hudournikovo« trojico Od Jazbeca, Zakelška in Ocvirkove hočejo 2,8 milijona evrov - »V glavnem nismo optimisti.« Zaradi oškodovanja v zadevi Hudournik je Občina Štore vložila civilno tožbo zoper Franca Jazbeca, Stanka Zakelška in Irenco Ocvirk, od katerih zahteva solidarno plačilo 2,8 milijona evrov. Gre za posledico nekdanjega občinskega prevzemanja poroštev in drugih finančnih obveznosti v korist zasebnega podjetja Hudournik, za kar naj bi bila odgovorna ta trojica. Občini je prevzemanje obveznosti v korist zasebnega podjetja povzročilo, da mora zaradi Hudournika plačevati izjemno visoke zneske, česar se ne bo rešila še vrsto let. Na podlagi ugotovitev ter listin, s katerimi razpolagajo tudi občinski svetniki, naj bi bili za takšno stanje krivi nekdanji župan Jazbec, nekdanji direktor Hudournika Zakelšek ter nekdanja direktorica občinske uprave ter finančnica Ocvirko-va. Občina jim bo na sodišču seveda morala dokazati tako odgovornost kot tudi višino zneska, za katerega je bila oškodovana. Kazenski postopek zoper tri osumljence je namreč šele v fazi preiskave. V primeru, če je nekdo v kazenskem postopku že obsojen, njegove odgovornosti v civilnopravni tožbi ni več treba dokazovati, ampak je treba ugotoviti zgolj dejansko višino povzročene škode. Občina je vložila civilno tožbo zaradi hudega pritiska ter neučakanosti občinskih svetnikov, ki so prepričani, da je zaradi počasnih državnih organov vendarle treba nekaj storiti. Predvčerajšnjim je bila zato na pobudo devetih svetnikov izredna seja občinskega sveta. Ti so se želeli prepričati, kako daleč je občina s postopki vložitve tožbe zoper trojico. In ali bo občini res uspelo prejeti - če bo trojici vse očitano uspela tudi dokazati -od nje takšno, astronomsko vsoto denarja. Kot pravijo poznavalci razmer v Štorah, je trojica skoraj zagotovo nima, morda z izjemo enega toženega. Črnogled je celo župan tož-nice, Občine Štore, Miran Jur-košek: »V glavnem nismo optimisti.« Bo občina spet vrgla proč kar nekaj denarja, tokrat za stroške civilne tožbe? Miran Jurkošek: »V glavnem nismo optimisti.« Izredna seja občinskega sveta je bila sklicana še zaradi enega pomembnega razloga: zaradi ugotovitve, koliko je občina, ki se je (pred sklenitvijo izvensodnih poravnav z upniki) dolgo utapljala v dolgovih, sploh dolžna. V vsakem primeru je še vedno izjemno veliko, vendar se izračuni občinske uprave in dela svetnikov razlikujejo, saj slednji k skupnemu dolgu Občine Štore prištevajo naložbo v nakup novih občinskih prostorov ter nove LOKALNE VOLITVE Jano Govc Eržen je kot župansko kandidatko s prisotnostjo na ponedeljkovi predstavitvi podprla predsednica LDS Katarina Kresal. Jano za županjo Za županjo Mestne občine Celje bo na jesenskih lokalnih volitvah kandidirala tudi Jana Govc Eržen, ki stavi na svoj občutek za ljudi, pri čemer v primeru izvolitve napoveduje poklicno opravljanje funkcije. Jana Govc Eržen, ki jo je kot ve in osveščanja. »Prepričana kandidatko in tudi predsednico mestnega odbora stranke s prisotnostjo podprla predsednica LDS Katarina Kresal, je dolgo tehtala odločitev glede kandidature. V javnosti je zdravnica, primarijka in predstojnica ZP Vojnik-Dobrna znana tudi po vidni vlogi v številnih organizacijah, ki se ukvarjajo z zdravstvom ter dejavnostmi na področju preventi- sem, da celjska občina potrebuje novo moč, žensko roko, svež veter ter spremembe. Ker sem delovna, iskrena in znam prisluhniti ljudem, verjamem, da me bodo Celjani podprli.« Na področju gospodarstva bi kot županja vzpostavila forum gospodarstvenikov, ki bi s strokovnjaki pripravili strateški načrt za razvoj v naslednjih desetih letih. »Želim obu- diti utrip v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih, da bodo postale središče medgene-racijskega sodelovanja, za začetek bo treba obnoviti igrišča ter ostalo infrastrukturo. Menim, da imamo v Celju odlične možnosti strokovnega in poklicnega izobraževanja, mladim ga moramo približati. Kot primer dobre prakse bi rada odprla lokal z zdravo prehrano in ga dala v upravljanje dijakom in učiteljem srednje šole za gostinstvo in turizem. V zdravstvu opažam, da je vse več kroničnih bolezni, zato želim narediti več pri osvešča-nju družinskih članov o ravnanju s kroničnimi bolniki. Tudi sama bi se kot županja v to aktivno vključila in enkrat tedensko vrata odprla ljudem.« Celje, kot dodaja, želi umestiti na zemljevid Slovenije in Evrope kot mesto z neprecenljivimi naravnimi in kulturnimi danostmi, za začetek bi tako »postavila table s prepoznavnimi opisi na vse mestne vpadnice.« Jana Govc Eržen napoveduje, da bo v primeru izvolitve župansko funkcijo opravljala poklicno, kar pomeni, da bi zdravstveno dejavnost prepustila mladim zdravnikom. »Ti so že dobro vpeljani v sistem, hkrati pa premorejo veliko volje in novih idej,« je še povedala soproga, mati dveh otrok in novopečena babica, katere slogan se glasi: »Računajte nanjo! Jano za županjo!« POLONA MASTNAK Foto: GrupA knjižnice v večnamenski stavbi na Lipi, za kar občina pogodbe še ni podpisala (v občinski upravi omenjajo, da so pogodbe sicer pripravljene, vendar se pravniki še usklajujejo). V sredo je občina svetnikom posredovala podrobne izračune, po katerih je bila konec maja letos dolžna v celoti približno 4,3 milijona evrov ter nato konec junija približno 4,1 milijona evrov. S primerjavo obeh zneskov so želeli dokazati, da dolg zmanjšujejo. V to vsoto dolgov so vključene občinske obveznosti iz zadolženosti, redne kreditne obveznosti ter obveznosti do dobaviteljev. BRANE JERANKO Kdo je kaj vedel? Na sredini izredni seji so svetniki v Štorah prvič doslej razpravljali z nekoliko povišanimi toni, kar je mogoče pripisati tako sopari v sejnem prostoru kot predvolilni vročici. Prišli so celo tako daleč, da je bilo omenjeno, da naj bi nekateri svetniki že v prejšnjem mandatu sumili, da gre za nepravilnosti, ki so se dogajale v času prejšnjega župana Jazbeca. To so posamezniki odločno zanikali. y sredo so namreč že tretjič razpravljali o tem, ali naj ugotovitve posebne občinske ko- misije, ki je vzela pod lupo poslovanje nekdanjega občinskega podjetja Komunala Štore, objavijo v občinskem glasilu (direktor podjetja iz časa župana Jazbeca je bil sedanji župan Miran Jurkošek, op. p.). Komisiji, ki je ugotovila nepravilnosti, je namreč odvetnik občine pred časom objavo odsvetoval, saj naj bi v poročilu omenjane osebe lahko tožile. Po novinarski konferenci, kjer je komisija pred enim mesecem medijem predstavila različne podrobnosti, so nekateri svetniki zahtevali objavo povzetka še v občinskem glasilu, drugi pa so temu odločno nasprotovali, saj menijo, da bi to lahko bilo v službi predvolilnih aktivnosti. Prav tako so veliko razpravljali o tem, če je bila julijska novinarska konferenca posebne komisije politično dejanje ali ne, saj so ugotovitve posebne komisije o Komunali Štore znane od konca lanskega leta. BRANE JERANKO hl... Varčna razsvetljava' 1. del H - -tljÄsia ji valnlu ni; v ^Eji^tjdfuj nninfifrne ir - -■oil 3 hit iarllno nitko ■Glavni razlog za ukinitev klasifnili žarnic je energetska neuilnkovttosr.Teiarnlce imajo zelo slab izkoristek, saj se 95 % vložene eiel(tri£neenergije pretvo rt v top lot no energijo, ostal 1 5 % je name -njenih za svetilnost. Pri nakupu vari niti sijalk moramo izbketi med kakovostnimi izdelki priznanih izdelovalcev in biagovnih znamk. Pri izbiri moramo upoštevati mesto uporabe v gospodinjstvu {število vkiopov In izkopov], njihovo oblilto, velikost, električno moi in barvo ivetlolae. PriTTieriavaelEktrične moči ■ KljtJifju^jrvccA HVj^njiJAlluiivvl Tobila 1; Primerjava električne moti žarnice na žatiino i\itk& In varčne sijalke Varčne sijalke so različnih oblik (od hruškastih do pal i čast i h) in velikosti. Svetijo lahko z beio i/ifro T: Različne oblike varčnih sijalk li) [hladno bela) ali bolj rumenkasto (toplo bela) ivetlobo. Za prostore, kjer se najdlje zadržujemo, je najboij primerna topla svetloba, saj je ofem bolj prijazna. V prostorih, kjer potrebujerrio veliko »močne* svetlobe, je zelo primerna sijal ka s hladno svetlobo, saj bolje osvetli prostor. Kačini prihranka pri razsvetljav) Manjšo porabo pn razsvetljavi lahko dosežemo na vei nail nov. S pravi i no In ujmerjeno razpored It vjo luči, i uporabo varčnih sijalk, s primemo ureditvijo prosto« [npr. postavitev pisalne mize blizu okna) in izkoriščanjem dnevne svetlobe [brez uporabe žaluzij, vgradnja strelnih oken, ...j. - - t*"';- i":, ; , vnrčnli' ij-.lh. upoj-jblj:^-[ . JI},' prižgana Ij^llnlt^, . im|ii :ltiiiviie Najbolj varčna je ugasnjena luč, zato ugašamo i uči povsod tam, kjer jih ne potrebujemo, in ne pozabimo na redno čiščenje svetlobnih teies. To velja tudi za varčne sijalke. Svetloba, ki jo oddajajo svetlobna teiesa, je odvisna od njihove oblike. Zato raje izbiramo odprta in prosojna svetila. Prednosti in slabosti varčnih sijalk Prednost varčnih sijalk je v majhni porabi električne energije iri daljši življenjski dobi. Pri teh sijalkah se 70 % električne energije pretvori v svetlobo, Oitaliti 30 % se pretvori v top i Ot no energijo. Življenjska doba varčnih sijalk je odvisna od števila vklopov in izklopov, Varčna sijalka doseže optimalno delovanje po nekajminutnem vklopu. Na trgu iahko kupimo varčne sijalke, ki so primerne ra veliko število vklopov |n izklopov, prav tako pa je mogoče kupiti varčne sijalke, ki se uporabljajo za zvezno regulacijo svetlobnega toka fnpr. stikalo z vrtečim gumbom). Obe vrsti varčrtih sijalk sta zaradi postopka izdelave dražji. Slabost varčnih sijalk sta viija cena od žarnic na iaritno nitko In vsebovanje živega srebra v sijal-kah, zato sodijo med nevarne odpadke. Zaradi močnega oddajanja elektromagnetnega valovanje varčne sijalke niso primerne za uporabo v bližini glave. Pfiporocljiwü j( ritri-upu .iovl- —j fijrl?"? vrtini" kj jo bo - t.i iii"'tl - Tartii qdpflii f^ Vi ^ii; 3ijalk ibljo frIlJliino 80 rr .. ^ rli'^kitkn« kf" srni riiii nitka, ELEKTRONSKI RAČUN - BREZPUCNO, UDOBNO IN OKOUU PRIJAZNO! Elektro Celje vam zagotavlja, da že od danes naprej lahki^ • orej':(nale_^!:l! If'Üj - J . - .-JI- -:!>?k-ncfio e-rertH.--i, «eiri (iflii[ijj€tD • JMlenL/irno energiio p^lf ■'iSf'. JI ■ " • htlj • nriige [ireirofli. Ki vam j-i ________ ^ariilVir-Mvaše [iipsecnč pobirane za ciekl . ■ I .'1 'iJ omogočamo v ^plelffi- ajjliltacla^l-or™- www.etektro-ceLje.5i Elfhmi CM^i, d.bre-gi<, saj vidite,« pokaže Karlova žena Pavla, ampak brez vsakega »jamranja«. Na najmanj »jamranja« in največ gostoljubja naletite ravno v teh krajih, kjer bi imeli vse razloge, da bi pol ure naštevali, česa vse nimajo, kaj vse ni samoumevno. Ja, pri Volaskovih v Dobju se človek lahko oglasi brez vnaprejšnje napovedi. Kmalu se nam pridružijo še Karlov sin Branko s soprogo Karmen ter njuna otroka Laura in Denis. Karmen je doma, saj imajo nekaj glav živine, Branko hodi v službo in dela doma, saj se dru- gače na kmetiji ne da preživeti. Pokramljamo o tem, kdaj je na domačiji, kjer se je prej reklo pri Gračner, Karlov ded pa je bil pred vojno župan Dob-ja, prvič zagorela električna žarnica (1951), o časih pred traktorji, ko so njihovo funkcijo opravljali voli. Karl se še dobro spominja časov med 2. svetovno vojno in kako je takrat »pokalo«. Pa zasede za konvoj preskrbe za nemške vojake, ki so se šopirili po Planini, ter požigov vasi, ko so se nad bližnjimi kraji izživljali ustaši _ Tega bi bilo za cel roman! Težkih časov pa kar ni bilo konca, saj je moral Karl pri 43 letih v službo v železarno, da se je preživelo. Z Brankom in z njegovo Karmen izmenjamo še nekaj besed na večno temo slabih pogojev za manjše kmetije, o pogojih za ekološke ali tematske kmetije, šolar Denis nam razkaže svojo galerijo počitniških likovnih stvaritev, nato se razidemo. Branko že hiti na »šiht« v popoldanski »sme-ni«, Karl pa pravi, da s Pavlo več nista »glih lepa za na sliko, ampak za Tednik naj bo«. Vdahnila življenje ■ v ■ ■ ■ ■ domačiji in kraju Cesta. Kako nekaj kilometrov asfalta spremeni utrip kraja! Nismo več na lokalni cesti, saj smo že v dolini, v vasi Dežno, na meji med Dobjem in KS Jurklošter, torej laško občino. »Vasi so pred časom združili pod skupno ime Dežno, sicer pa so tukaj Lažiše,« pojasni Leskov-šek pri hišici tik pred potokom Gračnica, mostom, torej mejo med občinama. Pred časom sva si pred čudovito urejeno domačijo s fo-toreporterjem skoraj zlomila vrat, ob naključni mimovož-nji, saj med nageljni na z novim lesom obitim »gankom« na cesto pogledujeta dve silhueti v skoraj naravni velikosti. Ampak samo kot dekoracija, hkrati pa ljubeč spomin na prednike Jožice Mlinarič, ki s soprogom Danijelom v La-žišah uživa zasluženo upokojensko dobo. Hkrati pridne roke niso nikoli pri miru, kar je več kot razvidno iz vsake podrobnosti okoli domačije. Ko je že kazalo, da bo hišica žalostno končala, saj so bili Jo-žičini sorodniki že bolni in so moči popustile, sta se z Danijelom odločila, da si tam uredita domovanje. Dokončala sta gradnjo hiše, Danijel pa se je zagnano lotil obnove starega »ganka«, vključno z novimi tramovi, dozidavami, s pozidavami. Skupaj vzorno skrbita za okolico hiše. »Saj se ne da povedati, koliko dela in sredstev sva vložila v urejanje. Vendar mi je zdaj v velik ponos, ko se celo avtobusi, a tudi naključni popotniki ustavijo in občudujejo najin dom,« pravi Danijel in pokaže na letnico 1777 na starem tramu _ Jožica nam pokaže njej še posebej drag spomin. Časopisni izrezek iz leta 1970. »Tistega leta se je mimo peljala Neža Maurer in stiska ljudi v zapuščeni vasi ob makadamski poti jo je presunila. Tako zelo, da je napisala prispevek o ženici v časih, ko ni bilo državne pomoči in pokojnin za starejše, že tako redki in obubožani prebivalci so skrbeli za ostarele starše. Pesnica je naredila tudi posnetek ženice s temno ruto, stoječo na »ganku«. Na obledeli fotografiji je Jožičina teta _ »Če bi prišli pred nekaj leti, bi videli zapuščeno vas,« pripomni Leskovšek. Tudi Mli-naričeva potrdita, kako je bilo še pred nekaj leti. Nekaj napol podrtih hiš z nevzdrževa-no in zaraščeno okolico. Ravno ona dva sta eden ključnih členov pri obuditvi Lažiš. »Saj veste, ti nekaj >porihtaš<, pa sosedje rečejo, bomo še mi,« pravi Danijel. Številni, ki so pred leti z ubogega Kozjanskega odšli s trebuhom za kruhom, se danes vračajo. Predvsem iz Nemčije. Najdejo se takšni iz drugih koncev Slovenije, ki so kupili propadajoče domačije in jih obnavljajo. En kraj, tisoč zgodb. Ki dobivajo po zaslugi njegovih prebivalcev, »avtohtonih« ali »priseljenih«, nove razsežnosti. Le nekaj je pomembno - življenje tam vztraja in se vrača. POLONA MASTNAK Foto: GrupA Obnovljeno domačijo Danijela in Jožice Mlinarič občudujejo popotniki. In Lažiše so tudi z njuno pomočjo spet zaživele. Slovenski kotički na žalski obleki Žalčanki, modni oblikovalki Maja Štamol in Tanja Basle, sta zasnovali obleko za letošnjo mis Universe Mariko Savšek. Na inova-tivni z drobnimi kristali posuti obleki je mogoče občudovati najlepše kotičke naše domovine. Odeta v lepote Slovenije se bo najlepša med izbranimi svetu predstavila avgusta na finalnem izboru v Las Vegasu. Stamolova je obleko zasnovala na način, s katerim je združila tradicijo in sodobnost. Škarje in niti je nato v roke vzela Basletova, ki ima sicer izkušnje v kreiranju oblek za tekmovanje mis Universe, saj je sodelovala že trikrat. Spodnji del obleke sta okrasili z odtisi izbra- nih slovenskih kotičkov. Na dolgi beli obleki je tako zlit niz znamenitosti od Predjamskega gradu in lipicancev do Plečnikovega Tromo-stovja in blejskega otoka. Ustvarjalki sta oblikovali unikatno nacionalno obleko. Obleko tisočerih biserov simbolično ponazarjajo tudi številni svetleči kristalčki, posuti po obleki. Savškova bo lepote Slo- Obleko krasijo fotografije slovenskih znamenitosti, pri čemer deželo tisočerih biserov ponazarjajo bleščeči kristali (na sliki Tanja Basle in mis Marika Savšek). venije s pomočjo ustvarjalkinih zamisli in izdelave tako dobesedno oblekla. »Potiski na moderen način predstavijo obleko države, iz katere mis prihaja,« pravi Štamolova, sicer tudi stilistka slovenskega izbora Miss Universe, ki je naredila model za obleko. »Obleko sem izdelovala en teden. Krasijo jo odtiski fotografij in nalepljeni kristali Swarovski,« o izdelavi pravi Basletova. Zgodbo o čistosti, popolnosti in unikatno-sti bo dopolnilo tudi nacionalno darilo, s katerim bo slovenska mis Universe predstavila domovino na dobrodelni dražbi nacionalnih daril. Mojstri iz Rogaške Slatine so posebej za to priložnost ročno izdelali unikatno vaško situlo iz dragocenega kristala. Marika Savšek bo z unikatno nacionalno obleko, kristalno vaško situlo, rdečo večerno obleko, čevlji in vsemi potrebnimi dodatki ter darili na pot proti ameriškem Las Vegasu odšla jutri in se za najlepšo potegovala 23. avgusta. Prireditev, za katero ima licenco v lasti ameriški mogotec Donald Trump, je poleg podelitve oskarjev najbolj gledan televizijski spektakel na svetu. MJ, foto: TT, F.A.M Mis Marika Savšek se bo občinstvu predstavila 23. avgusta v ameriškem Las Vegasu. Za fotografiranje pred odhodom so v Žalcu prijazno odprli vrata Savinovega salona. Tanja Basle je obleko po idejni zasnovi oblikovalke Maje Štamol izdelovala en teden. Tokrat niso dali, temveč prejeli pet golov 23-letni nogometaš velenjskega Rudarja Rok Krona-veter bo kariero nadaljeval v nemški 2. ligi. Podpisal je triletno pogodbo z moštvom Energie Cottbus, ki ga je nedavno vodil sedanji trener Rudarja Bojan Prašnikar. Nogometaši CM Celja so odigrali še tretjo prijateljsko tekmo z uglednim tekmecem v Areni Petrol. Portugalski Nacional je bil boljši s 5:1, polčas je proti prvi celjski postavi dobil z 2:0. Po zmagi nad Rudarjem sta počivala glavni steber moštva Danijel Brezič in prvi vratar Amel Mujčinovič. Školnik izzval aplavz V uvodu tekme je z močnim strelom zapretil Gorazd Zajc, 13. minuta pa je bila nesrečna za domačine, saj so storili prekršek za najstrožjo kazen. Z bele točke je bil zanesljiv Thiago Gentil. Tehnično izjemno podkovani gostje so bili boljši, predvsem pa so bili podučeni z izkušnjama (porazoma) Readinga in Valencije. V 32. minuti je po levi strani prodrl bivši igralec Maribora Dejan Školnik in z visokim diagonalnim strelom zabil žogo pod prečko. Celjsko občinstvo mu je namenilo zaslužen aplavz. Do odmora sta bila nevarna še Sebastjan Gobec in Boris Mijatovič. Nato je prva celjska postava ostala v slačilni-ci. V nadaljevanju so zaigrali celjski rezervisti, medtem ko so gostje sčasoma opravljali menjave. Navijači Celjski grofje so bili neutrudni pri podpori svojim ljubljencem, čeprav se je zaostanek zgolj višal (Joao Aurelio, Felipe Lopes, Juninho). Častni gol za gostitelje je 15 minut pred koncem po akciji Roka Štrausa in Maximiliana Kleb-čarja dosegel Denis Popovič. »Gorica me je navdušila« Tako kot ni bil vzhičen po zmagah nad Valencijo in Rudarjem, trener Milan Duri-čič ni bil potrt po visokem porazu: »Očitno je Nacional pridobil informacije z naših prvih dveh prijateljskih tekem, ko smo bili boljši od Readinga in Valencije. Zato nam je postregel s tekmo, od- Vratar Gregor Fink je po strelu Coste žogo preusmeril v vratnico. lično za učenje. Portugalci so povsem resno pristopili, na vso moč, brez podcenjevanja. Moji igralci so tako do- Proti domu pod Reško planino, ko še ni bilo čutiti utrujenosti in hoje niso oteževali žulji. Podvig pod slovensko streho Cveto Jančič, Mito Kot, Miha Bračko, Štefan Matjaž in Andrej Veligošek so s spremljevalcema Radom Kotom in Milanom Polav-derjem v sredo popoldne osvojili zadani cilj. V petih dneh so iz Zabu-kovice po 49 urah in 158 kilometrih prehojene poti in več tisoč metrih opravljene višinske razlike osvojili Triglav. Zadovoljstva nad podvigom jim niso pregnali niti žulji niti utrujenost, ki je tretji dan že začela najedati telo in duha. »Najmanj naporen je bil prvi dan, ko smo prehodili 24 kilometrov, ter sveži in še dokaj spočiti prespali na Čemšeniški planini. Za kraljevsko pa smo poimenovali Zadovoljni planinci po petih dneh hoje na megleni Triglav etapo iz Sp. Dupelj na Pokljuko, ko smo naredili 38 kilometrov in 1.300 metrov višinske razlike. Hodili smo skoraj 11 ur,« je poročal organizacijski vodja odprave Andrej Veligošek. Utrujajoč je bil tudi asfaltni del poti, ki je zahteval spust do Kamnika in naprej, ko se je temperatura v primerjavi s prejšnjima dnevoma precej dvignila. Že naslednji dan je prišla osvežitev z dežjem, ko je sledila zadnja, peta etapa pešačenja oziroma vzpona na vrh,« nam je v sredo tik pod vrhom pri Domu Planika še dejal Veligovšek. Snega na poti ni bilo več, jih je pa po premaganih 12 urah in 1.900 metrih višinske razlike na vrhu pričakala megla. Njihove poti se bodo zdaj ločile, vsaj trije od njih pa ostajajo v gorah in se bodo jutri udeležili slovesnega odprtja planinskega muzeja v Mojstrani. S potjo so obeležili 60-let-nico Planinskega društva Za-bukovica in prispevali k popularizaciji planinstva. A/IATT7TA TA7RT7r bili vpogled in spoznanje o stvareh, za katere morajo še veliko delati. Precej bližje morajo biti nasprotnikom, hitreje morajo reagirati, ko pridobijo žogo. Glede tega smo še daleč od večine klubov iz uglednejših evropskih lig. Seveda mojim fantom nič ne morem zameriti. Na dobri poti smo. Vseeno smo tekmecem z borbenostjo na nek način kljubovali, toda kaj, ko so spretno kaznovali vsako našo napako. Priznati jim moramo, da so boljši od nas. V drugem polčasu so tudi naši rezervisti prikazali borbeno igro, celo dosegli gol, kar ni zanemarljivo. Videli smo resno tekmo. Veselilo me je, da je Nacional zaigral, kot da gre za prvenstveno srečanje.« Jutri bodo celjski nogometaši odpotovali v Novo Gorico. »Gostovali bomo pri zelo resnem moštvu. V Mariboru me je Gorica navdušila, name je naredila izreden vtis. Relativno zgodaj je prejela tri gole, kar se v nogometu pač zgodi. Nato je imela nekaj izrazitih priložnosti in zame je bil junak dvoboja vratar Maribora Pridigar. Demirovič imenitno razigrava mlade soigralce. Pred nami je težka na- Do odbite žoge se je dokopal Sebastjan Gobec, njegov projektil pa je švignil mimo leve vratnice. loga. Zaigrati moramo brez strahu, vsekakor lahko tudi presenetimo,« meni Duričič pred tekmo 4. kroga 1. SNL. O preizkušnji s Portugalci je spregovoril tudi Mario Mo-čič: »Pozna se jim, da se pripravljajo že vsaj en mesec. Gre za zelo agresivno, dobro ekipo. Dali smo vse od sebe, toda to je bilo v tem trenutku premalo. Gorica nam ne leži, toda s tem se ne smemo obremenjevati. Nam samozavest ni padla, potem ko smo si jo krepko dvignili z visoko zmago nad Rudarjem. Motivirani bomo, upam na ugoden razplet Rep in Mijatovič še v torek Slovenska nogometna reprezentanca bo v nedeljo začela priprave za prijateljsko tekmo z Avstralijo, ki bo 11. avgusta predvidoma v Stoži-cah, selektor Matjaž Kek pa bo zadnji test pred začetkom kvalifikacij začel z 21 imeni. Na spisku povabljencev je tudi vratar iz Štor Aleksander Šeliga. Mlada reprezentanca Slovenije pa bo v torek v Celju odigrala prijateljsko tekmo z Makedonijo. V naši izbrani vrsti bosta dva člana CM Celja, Rajko Rep in Boris Mijatovič. DEAN ŠUSTER Foto: Grup A ŠPORTNI KOLEDAR Sobota, 7. 8. NOGOMET 1. SL, 4. krog, Velenje: Rudar - Koper (18), Hit Gorica - CM Celje (20). 2. SL, 1. krog, Slovenske Konjice: Dravinja - Drava (17.30). Nedelja. 8. 8. NOGOMET 2. SL, 1. krog: Šmartno - Krško (17 30) Najboljše zapustile Žalec Ekipa žalskih rokome-tašic je priprave na novo sezono začela zelo pomlajena. Sestavljajo jo igralke iz domače rokometne šole, stare 16, 17 let. Nove delodajalce so si poiskale nosilke igre v pretekli sezoni. Vra-tarka Miša Marinček in krožna napadalka Katja Čerenjak naj bi igrali v Avstriji, najboljša strelka Tana Sutaj pa na Ptuju. Pravih zamenjav za te igralke trener Aleš Filip-čič nima, zato bo cilj ohranitev prvoligaškega statusa. Celotne priprave bodo v domačem športnem parku. TT NOVI ITEDN^K I ŠPORT 19 Ženske v Skandinavijo, moški v Španijo Slovenska ženska košarkarska reprezentanca se je danes odpravila v Skandinavijo, kjer se bo že jutri pomerila s Švedsko. Varovanke Borisa Zrinske-ga so se zadnji mesec pripravljale na kvalifkacijske tekme za preboj v divizijo A. Jutri jih čaka prva, in sicer z izbrano vrsto Švedske. Selektor je vpoklical tudi Celjanko Evo Komplet, ki se je po poškodbi kolena uspešno vrnila na parket in bo za izbrano vrsto nastopila po treh letih. Slovenke so na pripravljalnih tekmah kazale dobro formo in pripravljenost, saj so od petih tekem izgubile le eno, pa še to le za točko. Merile so se proti Švici in Bosni in Hercegovini, selektor Zrinski pa je povedal: »Dekleta so dobro pripravljena. Žal se je poškodovala Piršiče-va, naša najvišja igralka, ampak smo uspešno izvedli preobrat v ekipi, tako da se dekleta znajdejo tudi brez nje. Mislim, da smo dobro pripravljeni in uigrani, tako da upam na najboljše.« Reprezentanci se bosta pridružili tudi mladinki Nika Barič in Tjaša Gort-nar, ki se te dni mudita na Slovaškem, kjer je mladinsko evropsko prvenstvo. Izbranke Damirja Grgiča so se uvrstile v četrtfinale, danes pa se bodo kot tretje v skupini E pomerile z drugouvrščeno v skupini F, Litvo, in se potegovale za vstop v polfinale. V V Španijo brez Krušiča in Čebularja Potem ko je moška reprezentanca osvojila turnir Borislava Stankovica na Kitajskem, se je včeraj odpravila še na turnir v Španijo. Danes se bo v Vitoriji ob 20.30 pomerila z Litvo, v nedeljo pa še s Španijo. Selektor Memi Bečirovič pa je tudi že skrčil seznam potnikov za nastop na svetovnem prvenstvu, in sicer v Turčiji ne bosta nastopila Celjan Matej Krušič in Kozjan Sandi Čebular. Nov parket in nov igralec v Treh lilijah V dvorani Tri lilije v Laškem že ves teden obnavljajo Luka Lapornik je imel v pretekli sezoni povprečje na tekmo 8 točk, 3 skoke ter skoraj 2 asistenci in pridobljeni žogi. Takole je metal v skoku preko Miljana Goljoviča. Slednji je nato postal športni direktor KK Zlatorog in Lapornik je bil njegov drugi »nakup«. igralno površino, obenem pa bodo na novo zarisali črte v skladu z novimi pravili. Črta za met trojke bo s sedanjih 6,25 prestavljena na 6,75 metra, raketa ne bo več tra-pezna, temveč pravokotna, pod obročema pa bo polkrog, ki bo označeval prostor, kjer sodniki ne bodo sodili osebnih napak v napadu. Ekipo Zlatoroga pa je okrepil 21-letni Šentjurčan Luka La-pornik, ki je bil v preteklih petih letih eden pomembnejših členov KK Šentjur. Bil je tudi mladinski reprezentant, za katerim sta dve evropski prvenstvi. 195 cm visok košarkar je z Laščani podpisal dveletno sodelovanje, igra pa lahko na položaju branilca in krila. Nekdanji kapetan Zlatoro-ga Nejc Strnad, ki mu je letos potekla pogodba z Laš-čani, se bo preselil v Grčijo. To je njegov drugi odhod v tujino, tokrat pa je enoletno sodelovanje sklenil z ekipo Kavale. MOJCA KNEZ Foto- SHERPA Trener Celeie Žalec Aleš Filipčič in njegove mlade igralke Odpovedala nastopa v diamantni ligi Martina Ratej in njen trener Andrej Hajnšek sta odpovedala nastop na zadnjih dveh mitingih diamantne lige, kjer bo na sporedu met kopja, v Londonu in Zürichu. Predvidevata, da bi Martina sezono kljub vsemu zaključila na tekmovališču, na mitingu v Celju 2. septembra. Še vedno je v celjski bolnišnici, glede okužbe noge pa naj bi šlo nekoliko na bolje, tako da resnejši operativni poseg morda ne bo potreben. Ratejeva je na EP v Barceloni v finalu meta kopja pristala na 7. mestu, potem ko je nastopila poškodovana. Žuljem se je pridružila bakterijska okužba gležnja, ki se je razširila navzgor po nogi in Martino so zadržali v celjski bolnišnici. Očitno je, da v finalu na olimpijskem štadionu sploh ne bi smela nastopiti, zdravniška služba ni bila dovolj dosledna, res pa je, da si je Martina izjemno želela na tekmo-vališče. Okužba z neznano bakterijo menda nima povezave z žulji, temveč se je v telo prikradla preko odrgnine na nartu. Toliko smole in nevšečnosti, ki so se lotile Martine Ratej v zadnjih dveh letih, je redko viden pojav. Doslej so jo bolečine le utrdile ^ DEAN ŠUSTER Foto- SHERPA Pred evropskim prvenstvom sta sinova Marcel in Matic spremljala mamico na treningih in se med našim intervjujem igrivo podila po nogometnem igrišču, ki so ga tedaj zalivali. Zdaj čakata, kdaj se bo vrnila z infekcijskega oddelka celjske bolnišnice. Preko Špancev v boj za odličja Slovenska mladinska rokometna reprezentanca se je uvrstila v polfinale evropskega prvenstva, potem ko je v drugi tekmi drugega dela v Bratislavi premagala Španijo z 29:26. Najboljši strelec v izbrani vrsti Slavka Iveziča je bil Celjan, desni zunanji napadalec Žiga Mlakar, z osmimi goli. Šest jih je dosegel v prvem delu. Gašper Marguč, ki je bil na igrišču vseh 60 minut, je zadel štirikrat, en gol je prispeval krožni napadalec Vid Poteko, medtem ko vratar Urban Lesjak ni dobil priložnosti. Izkazal se je namreč velenjski vratar Emir Taletovič s 17 obrambami. Pomočnik selektorja Iveziča, Stanko Anderluh, je dejal-»Naša igra v uvodu obračuna s Španci je bila daleč od želene, saj smo storili preveč napak v obrambi, toda na našo srečo nas je izjemno razpoloženi vratar držal v igri. Skozi celotno srečanje sta nas krasila kolektivni duh in močna želja po zmagi. Zavedamo se, da naša predstava ni bila najboljša, toda to je na tako pomembnih tekmah razumljivo.« Slovenija Slavko Ivezič je pred dnevi dejal, da še posebej pazi na Žigo Mlakarja, ki igra le v napadu. Mladi Celjan je nato »eksplodiral« proti Špancem, sicer pa je za Celje Pivovarno Laško zaigral v ligi prvakov že pred slabima dvema letoma proti Granitasu. se bo danes v polfinalu pomerila s Portugalsko. V torek so naši rokometa-ši doživeli doslej edini poraz, v prvi tekmi drugega dela EP je bila Nemčija boljša z 31-25. Najboljši strelec naše selekcije je bil Marguč s sedmimi goli. DEAN ŠUSTER Foto- MARKO MAZEJ rarhiv NT) Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, velikost pisave 14, oziroma največ 3.000 znakov. Daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma. UREDNIŠTVO ODMEV Predvolilne drame in komedije - 2 Tak naslov sem zasledil v 59. številki NT, kjer je podpisani občinski svetnik Občine Štore Franci Buser na izjemno grob in primitiven način napadel krajana in, kot se je sam pohvalil, svojega sošolca Srečka Križanca. Vem, da je Franci Buser član stranke SDS (zato ni niti treba biti posebej pameten). Seveda sem takoj poiskal 57. številko NT in članek Srečka Križanca prebral kar nekajkrat. V tem članku ni niti z besedo omenjena vaša stranka niti z besedo ime vaše občine in niti z eno besedo vaše cenjeno ime gospod Franci Buser. Ali bo Srečko Križanec vložil proti vam tožbo, ker ste ga na izjemno grob in primitiven način žalili, ne vem, sem pa zagotovo globoko prepričan, da vam v nobenem primeru ne bo ostal dolžan. Vaše cinično in z lažmi podkrepljeno pismo vam bo naredilo verjetno več škode kot koristi. To vam jaz zagotavljam, predvsem pa, ker ste žalili človeka, ki je za občino naredil več kot vsi člani SDS v vaši občini skupaj. V svojih dveh knjigah je naredil nekakšen opus o zgodovini rojstnega kraja in občino Štore predstavil v najlepši možni luči, na Svetini je vsa leta odlično organiziral regijska veteranska srečanja in vsako leto na to prireditev pripeljal katerega od ministrov, visoke predstavnike Slovenske vojske in policije ter čez tisoč udeležencev. Je □ DRI TELEFON Pretirano delo Poklical je bralec, ki je starejši delavec. Delodajalec sili njega in sodelavce, da morajo delati več kot osem ur na dan (do 12 ur), včasih tudi ob koncih tedna. V podjetju prav tako ne dovoljuje sindikalne dejavnosti, organiziranja sindikata. Kaj naj storijo? Sekretar območne organizacije Zveze svobodnih sindikatov Slovenije v Celju Vojko Korošec odgovarja: »Glede na to, da vaš bralec svoje starosti ne navaja, je treba glede na Zakon o delovnih razmerjih (ZDR) najprej preveriti, če delavec izpolnjuje pogoje za starejšega delavca, kot to opredeljuje 201. člen tega zakona. Po tem zakonu se za starejšega delavca smatra tisti, ki je starejši od 55 let, po zakonu pa za takega delavca velja omejitev nadurnega in nočnega dela, to je dela preko polnega delovnega časa (brez predhodnega delavčevega pisnega soglasja). Tako S plinom h toplote m Smrekarjeva 1, Celje ENERGETIKA CELJE javno podjetje, ö.o.o. tel.: 03 425 33 00, e-pošta: lnfo@energetlka-ce.5l odličen organizator in povezovalec med gospodarstvom, lokalno oblastjo, Slovensko vojsko in policijo ter dobitnik različnih visokih odlikovanj, tudi na državni ravni. Predvsem pa zagrizen borec za obstoj železarstva, ki je pred leti dobesedno viselo na nitki, in borec za priznanje vojnega roka in vajeniške dobe v pokojninsko dobo, za kar se boriva skupaj. Tako je občina Štore resnično prav po njegovi zaslugi bila večkrat opisana v medijih v najlepši možni luči. Srečko Križanec je tudi človek z nešteto idejami, ki jih je že predstavil v različnih medijih in seveda v svojih knjigah. Na zelo primitiven način ste se lotili tudi svojega župana Mirana Jurkoška. Župan je župan in to je treba spoštovati. Kakšno mnenje o sebi ste si s takšnim podlim pisanjem prislužili med inteligentnimi občani, si lahko samo mislite. Iskreno vam povem, zelo slabo. Ali poznate ta rek, gospod Buser, ki pravi, da imenitni ljudje govorijo o idejah, običajni ljudje govorijo o vsakdanjostih, povprečneži pa govorijo in pišejo o drugih. Sem globoko prepričan, da sodite med slednje, spoštovan ob- činski svetnik gospod Franci Buser. LENART HORVATIČ Celje Z lisicami nad invalide Za pisanje sem se odločil na osnovi članka z gornjim naslovom novinarke Bojane Av-gustinčič v 59. številki NT in ker sem že sam pisal o tej problematiki, predvsem glede zasedenih parkirišč pred Planetom Tuš, ki so ponavadi vedno zasedena z avtomobili brez oznake invalida. Če bi policija ali občinski redarji kaznovali te prekrškarje, bi lahko vsaki dan kar precej denarja od kazni prinesli v občinski ali državni proračun. Kar se pa tiče lisičenja avtomobilov s strani Kostre, navajam primer znancev. Eden je takoj plačal pri Kostri 30 evrov, da so mu sneli lisice, drugi pa je počakal, da so mu jih sneli po 16. uri sami in dobil položnico za plačilo 20 evrov, ker jo je na občinski blagajni plačal v osmih dneh, je plačal samo 10 evrov. Iz tega sledi, da je bolje počakati in ne plačati takoj odstranitve lisic Kostri, ampak počakati na položnico, ker bo to trikrat cenejše. Pa naj razume, kdor to more. JOŽE JURC, Škofja vas določba tega zakona upošteva dejstvo, da delavci s starostjo izgubijo večino delovne zmožnosti in nekateri že težko opravljajo redno delo, ne pa da bi morali opravljati še nadurno ali nočno delo. Ker se starost pri posameznih delavcih odraža različno, je takšno delo po zakonu dovoljeno le s pisnim soglasjem posameznega delavca. V kolikor delodajalec kljub temu sili delavce, da to opravljajo brez soglasja, krši določbe zakona in s tem krati zakonske pravice delavca, kar je podvrženo morebitnem sankcioniranju. In kaj naj stori bralec? Najprej mora opozoriti delodajalca, da Če imate težave in ne veste, kam bi se obrnili, lahko pokličete številko našega Modrega telefona 031/569581, vsak dan med 10. in 17. uro. Svoja vprašanja za Modri telefon lahko med ponedeljkom in petkom zastavite tudi po telefonu 42-25-158. s tem krši njegove pravice, ki mu pripadajo po ZDR, v kolikor to ne zaleže, to prijavi na delovno inšpekcijo. Lahko pa delavec takšno delo odkloni, vendar s tem tvega morebitne sankcije delodajalca, ki so seveda nezakonite in iztožljive (žal pa za delavca neugodne, saj se proti delodajalcu nahaja v podrejenem položaju). To je lahko še toliko slabše za delavca, ki ni član nobenega sindikata. Po 207. členu Zakona o delovnih razmerjih (ZDR) mora delodajalec sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev. Delodajalec je sindikatu dolžan omogočiti dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. Če delodajalec tega ne dovoljuje, krši zakon, kar je mogoče sankcionirati s pomočjo inšpektorja za delo. V kolikor to ne gre, se lahko posameznik včlani v sindikat individualno ter tako uveljavlja vse pravice, ki mu kot članu sindikata pripadajo.« Krvaveči nos Bralka omenja, da je njen otrok eno uro krvavel iz nosu, zato mu je njegov osebni zdravnik napisal na napotnico »nujno« ter ga napotil na ORL v celjsko bolnišnico. Tam otrok ni več krvavel, datum pregleda pa so preložili. Bralka je zato nezadovoljna. Predstojnik oddelka celjske bolnišnice za otorinolaringo-logijo in cervikofacialno kirurgijo, otorinolaringolog Marko Četina, odgovarja: »Pravice zavarovanih oseb do nujne medicinske pomoči, nujnega zdravljenja in neodložljivih zdravstvenih storitev opredeljuje 103. člen Zako- SLIKOPLESKARSIVO PARKETARSIVO TALNE OBLOGE ZAHVALE Hvala Zvitorepki Vsem veterinarjem in ostalim zaposlenim Veterinarske postaje Zvitorepka Celje se želim zahvaliti za njihovo prijaznost, gospodu Roku Krajniku pa gre še posebna zahvala in pohvala. Bila je sobota, 24. julij 2010, ko sem klicala na veterinarsko postajo in povedala, da je moj mucek zbolel. Vprašala sem, ali bi ga lahko pogledal ne glede na poslovni čas, saj je bilo že krepko čez 12. uro. Gospod veterinar je brez oklevanja privolil ter ukrepal v dani SG/l/IZEBECd, VRUNČEVA2 3000 CELJE GSM: 051/335-200 FAX: 05/9118150 situaciji glede na zdravstveno situacijo mojega mucka Čurimurija. Najbolj pa me je prevzel lep občutek hvaležnosti zaradi dejanja ži-vinozdravnika, saj me je poklical drugi dan, bila je nedelja, in se pozanimal za stanje mucka, ki počasi okreva. Želim si, da bi bili še naprej tako prijazni, potrpežljivi do naših malih ljubljencev. P.S.: Narediti drugega srečnega je največja sreča. Res pa je tudi, da je veselje občutiti hvaležnost. MARJANA ŠKOBERNE, Celje POPRAVEK na o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Nujna medicinska pomoč iz 12. alinee prve točke prvega odstavka 23. člena zakona vključuje storitve oživljanja, storitve, potrebne za ohranjanje življenjskih funkcij, za preprečitev hudega poslabšanja zdravstvenega stanja nenadno obolelih, poškodovanih in kronično bolnih. Storitve se zagotavljajo do stabilizacije življenjskih funkcij oziroma do začetka zdravljenja na ustreznem mestu. Nujno zdravljenje in neodložljive zdravstvene storitve vključujejo: takojšnje zdravljenje po nudenju nujne medicinske pomoči, v kolikor je to potrebno, oskrbo ran, preprečitev nenadnih in usodnih poslabšanj kroničnih bolezni oziroma zdravstvenega stanja, ki bi lahko povzročilo trajne okvare posameznih organov ali njihovih funkcij, zdravljenje zvinov in zlomov ter poškodb, ki zahtevajo specialistično obravnavo, zdravljenje zastrupitev, storitve za preprečevanje širjenja infekcij, ki bi pri zavarovani osebi utegnile povzročiti septično stanje. V konkretnem primeru se je otroku krvavitev iz nosu v vmesnem času, že pred prihodom na oddelek za otori-nolaringologijo in cervikofa-cialno kirurgijo, ustavila, zato interveniranje specialista otorinolaringologa ni bilo potrebno. Po opravljeni triaži in ugotovitvi, da ne gre za nujno stanje (ko gre za reševanje življenja), je medicinska sestra otroka v skladu s pravili o naročanju na specialistični pregled naročila na specialistični pregled v roku enega tedna, očetu pa naročila, da naj se v primeru ponovnega krvavenja z otrokom vrne na oddelek.« BRANE JERANKO Radio Goldi v postopku sanacije V članku avtorice Magde Šalamon z naslovom Zakonski okviri le kot baloni?, objavljenem 2. julija letos, je bilo navedenih več napačnih trditev. V nadaljevanju jih navajam. Napačna trditev št. 1: »Kot lastnik se je predstavil le Leo Oblak in povedal, da se studio v Žalcu zapira.« Trditev ne drži. Zaposlenim sem se predstavil že jeseni 2008 in jim povedal, da bo Radio Goldi samostojen medij, dokler bo posloval pozitivno. Studio v Žalcu se ne zapira, ampak se iščejo prostori, kjer bo strošek najema nižji. Trenutni stroški najema 200 m2 prostorov Radia Goldi predstavljajo 30 % vseh mesečnih prihodkov, kar je v zdajšnji situaciji absolutno previsok znesek. Zaposlenim je bilo jasno povedano, da se Radio Goldi ne ukinja. Napačna trditev št. 2: »Ta resničnost nam je vsem odvzela Radio Goldi.« Trditev ne drži. Radio Goldi ni bil nikomur odvzet. Radio Gol-di še vedno oddaja vsak dan 24 ur na dan. Zmanjšalo se je le število oddaj, z namenom sanacije poslovanja. Družba Infonet media, d. d., je s svojimi posojili več kot dve leti pomagala Radiu Gol- di. Letos pa smo se odločili, da s posojili ne moremo več financirati poslovanja Radia Goldi, ki ustvarja izgubo in tudi Ministrstvo za kulturo za Radio Goldi ni več pripravljeno namenjati sredstev. Napačna trditev št. 3: »Zakonski okviri pa so le baloni pravil, ki jih lahko vsak >tur-bokapitalist< odvrže pod nebo.« V primeru Radia Goldi ni bil kršen noben zakon. Družba Infonet media, d. d., je od Ministrstva za kulturo pridobila soglasje za nakup Radia Goldi. V poslovanje Radia Goldi se vse od nakupa leta 2008 do junija 2010 nismo vmešavali in smo zaposlenim pustili 100 % proste roke. V maju 2010 pa radio ni imel niti sredstev za plačilo DDV, kar je bil jasen znak, da bo treba v poslovanje poseči. Zaradi zagotavljanja poslovanja v okviru prihodkov, ki jih radio sam ustvari, smo bili primorani ukiniti nekatere oddaje. Podobno kot v primeru sanacije Radia Robin smo za pomoč zaprosili tudi lokalno skupnost. LEO OBLAK, predsednik upravnega odbora in izvršni direktor Infonet media, d. d. PRODAJA STANOVANJ V VALDEBEKU PRI PULI S.A.T. d.o.o. PULA ...morje, sonce, mirna soseska, udobje, eleganca, višji standard opreme... VEC INFORMACIJ: telefon: 041691 857 ali 00385 (0)91400 85 85 e-pošta: darko.popovic@cm-celje.si spletna stran: www.cm-celje.si 14% POLETNI PO W Skupina CMCeUe Strela je v Črnem Vrhu v Taboru povzročila za 50 tisoč evrov škode na gospodarskem poslopju in kozolcu. Požar ni prizanesel niti stanovanjski hiši v neposredni bližini. Močni vetrovi in udari strele Nesrečni in nevarni pripetljali na avtocesti V torek se je na avtocesti izven naselja Stopnik zgodila prometna nesreča, v kateri se je hudo poškodovala 37-letna voznica vozila Renault Twin-go. Vozila je iz smeri Trojan proti Arji vasi in dohitela 43-letnega poljskega voznika vlačilca. Z nezmanjšano hitrostjo in brez zaviranja je silovito trčila v zadnji del vozila. Pri vožnji ni uporabljala varnostnega pasu. Poleg omenjene nesreče so policisti isti dan na avtocesti obravnavali tudi vožnjo v nasprotno smer in močno alkoholiziranega voznika tovornjaka. 39-Ietnega romunskega državljana so policisti malo pred polnočjo ustavili na počivališču v Tepanju. Pred tem je mimo cestninske postaje vozil s krepko prekoračeno hitrostjo. Alkotest je Romunu pokazal 0,71 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Okoli pol dveh zjutraj pa so policisti iz prometa izIočiIi poIjskega voznika tovornjaka s priklopnikom in romunskega voznika avtobusa s prikIopnikom. Oba sta voziIa v nasprotno smer od dovoIjene. Do napačne vožnje je prišIo, ker je eno od voziI na deIovišču avtoceste zapeIjaIo na podstavek s prometno signaIizacijo in ga prestaviIo, kar je zmedlo oba voznika. Letos na našem območju na avtocesti na srečo še ni biIo tragične nesreče, medtem ko je Iani v treh nesrečah umrIo kar šest Ijudi. O u o ■ ^m ■Ö iS (O ■ ^m C O Nevihte in močni nalivi so se v torek popoldne razširili tudi na Celjskem. Pihali so močni vetrovi, v Topolšici sta drevesi padli na parkirani vozili pri termah. Močan veter je biI tudi v VeIenju. V Vinski Gori je odkriI ostrešje stanovanjske hiše. Padajoči deli ostrešja so poškodovali tudi osebno voziIo. Zaradi udara streIe je maIo po 16. uri zagorelo na gospodarskem poslopju na Črnem Vrhu v občini Tabor. Požar je načel tudi stanovanjsko hišo. Okoliški gasiIci so požar pogasiIi, kIjub vsemu pa je na hiši, gospodarskem posIopju in ko- zolcu nastalo za okoli 50 tisoč evrov škode. StreIa je udariIa tudi v gospodarsko po-sIopje za domom upokojencev v Gornjem Gradu, na območju Mozirja. Požar je popolnoma uničil zgornji - leseni - del poslopja. Škoda je ocenjena na 40 tisoč evrov. Težave so imeli tudi celjski poklicni gasiIci. ZagoreIo je na stebru eIektričnega vodnika na železniški progi v Celju. Požar je tako poškodoval električni drog, električni vodnik in žeIezniški prag. Škodo še ocenjujejo. MJ, foto: ALEX REBERŠEK Našli zajetno zbirko orožja 33-letni moški, doma z območja Žalca, je doma hranil zajetno zbirko orožja. V hišni preiskavi so našli in mu zasegli pištolo znamke Walther z nabojnikom, vojaški bajonet, revoIverja znamke Rohm starejše izdeIave in revoIver Rech Cobra ter več kot sto razIičnih nabojev. OsumIjeni 33-Ietnik bo kazensko ovaden zaradi suma storitve kaznivega dejanja nezakonitega Iova in zaradi suma nedovoIjene proizvodnje in prometa z orožjem aIi ekspIozivom. MJ Policisti iščejo nasilneža Policisti in kriminalisti iščejo neznanega storilca, ki se je v ponedeljek znesel nad oškodovanko na območju Velenja. Storilec, star od 30 do 35 let, se je pripeljal na dvorišče stanovanjske hiše pod pretvezo, da prodaja kuhinjsko posodo in druge predmete, vstopil v garažo in postal nasilen do oškodo-vanke. Moški je visok okoli 175 cm. Ima ravne svetle lase, siv-kasto zelene oči in je zelo svetle polti. Oblečen je bil v črne hla- Odšli s puškami V sredo ponoči so neznani storilci vlomili v lovski dom v Tešovi na območju Vranskega. Ukradli so štiri stare lovske puške, vrednotene kot starinsko orožje. Lovska družina je oškodovana za dva tisoč evrov. MJ če in srajco roza-marelične barve z dolgimi rokavi. Govoril je v mešanici srbskega, hrvaškega in nemškega jezika. Vozil je manjše temno osebno vo-ziIo neznane znamke z registrskimi tablicami rumene barve ter s črnimi števiIkami in črkami. Tisti, ki so neznanca morda opazili, naj pokličejo na števiIko 113 aIi najbIižjo policijsko postajo. V primeru, da v bližini svojih stanovanj oziroma stanovanjskih hiš opazite neznane in sumIjive osebe, naj ne bo odveč nasvet, da si skušajte zapomniti čim več koristnih po- datkov. Med njimi so natančen videz, telesne posebnosti, govorica ter čim več podatkov o prevoznem sredstvu, registrski števiIki voziIa in podobnem. MJ Fotorobot nasilneža, ki je pod pretvezo vstopil v garažo stanovanjske hiše in se znesel nad oškodovanko. 33-letnik je doma hranil zajetno zbirko orožja. Pijani za volanom Zaradi vožnje pod vplivom alkohola so policisti v sredo pridržali štiri voznike. Prvega so velenjski policisti pridržali že okoli poldneva. Alkotest je pokazal 0,82 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. PopoIdne so pijanega voznika pridržaIi še laški policisti. Ponoči so pridržanje dvema pijanima voznikoma odredili tudi policisti postaj Žalec in Šmarje pri JeIšah. V Šmarju je biI pridržan ceIo voznik začetnik. MJ Spor zaradi BMW-ja se je slabo končal V kraju Blato na območju Slovenskih Konjic so se zaradi lastništva nad vozilom znamke BMW sprli 25-letna Šentjurčanka in dva moška iz območja Maribora. Moška sta opazila voznico, s katero je imel eden od njiju spor zaradi lastništva vozila. Slednji je od voznice zahteval, naj mu vrne avtomobil. Moška sta nato stopila do avtomobila in poskušala 25-Ietnici preprečiti nadaljevanje vožnje. Ta je s kraja odpeljala in enemu od njiju zapeljala čez nogo in ga lažje poškodovala. Drugi se je pri sopotnikovih vratih prijeI za voziIo in je po kakšnih 900 metrih vožnje padeI po vozišču in se hudo poškodovaI. MJ TEDENSKI SPORED RADIA CELJE SOBOTA, 7. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj - glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj - glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj - glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj - glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.40 Jack pot, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Glasbeni večerni program, 24.00 SNOP (Koroški radio ) NEDELJA, 8. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Zoran Šucur, predsednik celjske pravoslavne cerkvene občine, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 24.00 SNOP (Koroški radio) PONEDELJEK, 9. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack -predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.00 Kulturni mozaik, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Zoran Šucur, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Sora) TOREK, 10. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Ni vse zafrkancija, je še znanje - kviz, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Sora) SREDA, 11. avgust Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Žinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 13.00 Kulturni mozaik, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O -klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) CETRTEK, 12. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.15 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice) PETEK, 13. avgust 5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.25 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.00 Poslovne novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Dobra godba, 20.00 Clubbing z DJ Teom, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice) Saška spet na terenu Potem ko je naše novinarske vrste zapustila Rozmari Petek, se je redakcija Novega tednika in Radia Celje znova okrepila. Po enoletnem premoru se je vrnila Saška T. Oc-virk, ki ima zdaj z otroki dvojno delo. Saška se je z vso vnemo lotila tudi novinarskega dela in te dni je že začela »česati« svojo šentjursko občino. Foto: Grup A Samo med počitnicami Škoda, da so šolske počitnice le dvakrat na leto. Samo takrat ima namreč Matjaž Apat, odkar si je službo našel v Ljubljani, čas, da kakšno jutro ali dopoldne spet sede pred mikrofon Radia Celje. Matjaž pravi, da zelo pogreša radijsko delo. Pogrešajo ga tudi poslušalci, saj velja pri nagovarjanju poslušalcev za največjega zapeljivca med našimi voditelji. Foto: GrupA Pazite se Saše! 20 VROČIH RADIA CELJE TUJA LESTVICA: 1. MISERY - MAROON 5 (3) 2. BILLIONARE - TRAVIE MCCOY FEAT. BRUNO MARS (2 3. CAN'T TOUCH IT - RICKI-LEE (5) 4. ROSE COLORED GLASSES - KELLY ROWLAND (2) 5. PRAYIN' - PLAN B (1) 6. LIKE WE USED TO - A ROCKET TO THE MOON (3) 7. JUST BE GOOD TO GREEN -PROFESSOR GREEN Feat. LILY ALLEN (1) 8. WOOHOO - CHRISTINA AGUILERA (4) 9. LAY ME DOWN - DIRTY HEADS FT. ROME (4) 10.RIDIN SOLO - JASON DERULO (6) DOMAČA LESTVICA: 1. SONCE SIJE - RUDI & THE COOL VIBES (6) 2. IN ROD GRE DALJE - ZMELKOOW (3) 3. DAN OB TEBI - SLAVKO IVANČIČ (3) 4. VEN IZ MESTA - LYBRA (5) 5. BREZ MIRU - MARKO VOZELJ (4) 6. BIL JE PLES - XEQUTIFZ (2) 7. NE BI - APRIL (1) 8. PETEK ZVEČER - RED FIVE POINT STAR (6) 9. VZEL SI MI SRCE - NUŠKA DRAŠČEK (2) 10. RAZLIKE - ZGREŠENI PRIMERI (1) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO: TE AMO - RIHANNA WE NO SPEAK AMERICANO -YOLANDA BE COOL & DCUP PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO: DAJTE, DAJTE (HOUSEMOUSE RMX) -ARSOV FEAT. LARA BARUCA BEŽIŠ - MAJA KAMPL Nagrajenca: Miran Todič, Ljubljanska 33c, Celje Peter Radič, Zupančičeva 21, Maribor Nagrajenca dvigneta nagrado, ki jo podarja ZKP RTVS, na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2009 CELJSKIH 5 plus 1. MARJANCA - FANTJE IZPOD LISCE(4) 2. ŽITO - MODRIJANI (2) 3. VESELA DEKLICA - ČAR (3) 4. ORNK BABE - POLKA PUNCE (6) 5. ROŽICA - VIGRED (1) Predlog za lestvico: ČETUDI MAJHNI SMO - KRAJCARJI SLOVENSKIH 5 plus 1. Ta mesec se pred mikrofone Radia Celje vrača tudi voditeljica Saša Pukl. V minulih tednih so jo mnogi že lahko srečali na naših poletnih čofotanjih po bazenih, kjer je svojim kolegicam med drugim pokazala, kako nevarno je klepetati ob bazenu. Foto: TimE ČISTI RAČUNI, DOBRI PRIJATELJI - ANS. ROKA ŽLINDRE (2) 2. VUZ NE TRNA - ANS. MODRI VAL (6) 3. VSE SE VRAČA, VSE SE PLAČA -POVRATNIKI (1) 4. JURJEV SMN - KARAVANKE (4) 5. SPRAŠUJEJO, KAK DOLGO ŠE -ŠTIRJE KOVAČI (3) Predlog za lestvico: SOLZNE OČI - AKORDI Nagrajenca: Vili Graber, Ulica talcev 66, Rogaška Slatina Marta Kodemuc, Vegova 56b, Šmarje pri Jelšah Nagrajenca dvigneta nagrado na oglasnem oddelku Radia Celje. Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15 uri, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15 uri. www.noviteilmk.comwww.radiocelje.com Pogled z razgledne ceste na skalovje in morje v ozadju Na Korziki čas hitreje mineva Nič čudnega ni, da se v Korziko zaljubi prav vsak, ki jo obišče, saj se zaradi njene izjemne raznolikosti prav gotovo najde vsaj nekaj za še tako kritično oko. Ta razmeroma majhen otok Slovenci še vedno največkrat povezujemo z letalsko tragedijo takratne Inex Adrie, ki se je zgodila v bližini Ajaccia pred skoraj tremi desetletji. Korzika leži ob zahodni obali italijanskega škornja, južno od Francije in približno 13 km severneje od Sardinije, in je izjemno raznolika, saj lahko v enem dnevu vidimo tako majhna obmorska mesteca in turkizno morje s peščenimi plažami kot tudi odročne gorske vasice ali pa mogočna gorovja in rečne tolmune globoko v notranjosti. Seveda pa rojstni otok samega Napoleo- na ne ponuja zgolj naravnih lepot, malih neobljudenih zalivčkov živo modre vode ali strmih kamnitih vasic, temveč tudi bogato kulturo in tradicionalno kulinariko. Prebivalci, čeprav ponosni Korzičani, so posebna kulturna mešanica večinoma francoskih imen in italijanskih priimkov, francosko govoreča, italijansko ležerna, mediteransko prijazna, odprta in zagorela. Prav tako sama Korzika, čeprav upravno pod Francozi, velikokrat ob sprehodu po labirintu ozkih uličic znotraj obzidja kakšnega od morskih mestec, kot sta na primer v skalo skrit Bonifacio na jugu ali pa vetroven Calvi na severu, vzbuja italijanske asociacije. Kot trak ozke ceste, posebno ob vzhodni obali, jemljejo sapo tako ob pogledu v pre- pad in morje globoko v nižinah ali na drugi strani na strmo odsekane visoke skale, kot tudi ob vsakem srečanju z drugim vozilom. Zato je pogosta praksa postalo tudi hupanje pred vsakim ovinkom - tako namreč vozniki na izjemno ozki razgledni cesti od Porta do Calvija mimovozeče opozarjajo nase. v Železne poti za avanturiste Za mnoge pa je najmikav-nejša prav korziška notranjost, ki skriva posamezne odmaknjene vasice med hribi, dolinami, višavji, gozdovi, rečnimi strugami in planotami, kjer se pasejo krave, ovce ali pa tradicionalni korziški divji (pa čeprav v resnici vsi popisani in domači) prašiči. Za vse zagrizene pohodnike obstaia več nja, plavanja, skokov v vodo in spustov vanjo po posebnih naravnih tobogančkih, ki jih ustvarjajo slapovi rek med posameznimi globokimi zelenimi tolmuni. Vsekakor pa ne smemo pozabiti na kolesarjenje - izjemno raznolik teren poskrbi da nikomur ni dolgčas. Res se zdi, kakor da na Korziki čas hitreje mineva. AS, GM različnih tur, ki se razlikujejo glede na težavnost in povezujejo npr. vzhod z zahodom ali pa morje z gorami. Ker trajajo več dni ali celo tednov, je na poti poskrbljeno tudi za prenočišča. Gozdnato površje notranjosti znotraj narodnih parkov je primerna podlaga za adrenalinske steze (v izvirniku se jim reče Via ferrata oz. Železna pot). Gre za različne priprave, kot so na primer lestve, železni oporniki, iz kamna izklesani oprijemki za roke in noge, različni mostovi, jeklene vrvi, po katerih se kot Tarzan spustimo čez rečni breg ki omogočajo prehod skozi strm ali popolnoma vertikalen teren. Železne poti so namenjene vsem avanturi-stom, ki si želijo (seveda varno pripeti na varnostne vrvi) premagati neprehodne pasti narave. Globoke soteske, ki so jih skozi stoletja oblikovale kristalno čiste in primerno osvežujoče reke, pa so polne primernih prostorov za še en adrenalinski šport - kanjoning. To je mešanica pešačenja skozi težek teren, plezanja, sestopa- Ozka uličica iz vasice Sartene HOTELFATIH 3* Odhoda: 9., 16.8. DolDenzIoi DolDenzioi HOTELGLARUS 4* 11., 18., 25.8. MpHiilir HOTEL BELVEDERE 3* Odhod: 7.8. - 21.8 4 x DolDenzioi V uredništvu Novega tednika in Radia Celje v okviru akcije Vedno kaj (za)kuham vabimo, da izpolnite kupon in ga pošljete na naš naslov Novi tednik 8c Radio Celje, Prešernova 19» 3000 Celje Med vsemi tistimi, ki boste kupon izpolnili, bomo izžrebali 6 srečnežev, ki boste z nami kuhali v gostišču Miran. Ni pomembno, ali znate kaj dobrega (za)kuhati ali samo kaj pogreti. Vedno se lahko naučite nekaj več. V gostišču Miran bodo z vami delili nasvete svojih kuharskih mojstrov. Naučimo se kuhati skupaj, kot to počnemo vsako sredo med 10. in 11. uro v radijski oddaji Kuhajmo skupaj oziroma vsak torek odlične recepte in priporočila prebiramo v Novem tedniku. Seveda ne pozabite, da lahko na našem oglasnem oddelku kupite Kuharske bukve, v katerih so recepti naših poslušalk in poslušalcev. •"^^^/ovanjevoglasnWv^^^Q 031 Komamike potrebujete i/ tistih prostorih, ki jih želite zi/ečer zračiti. Odločitei/ za komarnik se i/am bo obrestouala. Je neškodljii/a in trajna rešitei/. Na trgu je pestra ponudba različnih i/rst komarnikoi/, s pomočjo katerih si boste zagotoi/ili brezskrben in miren spanec pred nadležnim mrčesom. Priporočljii/o je, da so komarniki spuščeni l/so sezono, ob koncu pa jih zložite ali demontirate. Poznamo kar nekaj i/rst komarnikoi/: - rolo faomarnih: če želite dostop do zunanjega okna - npr. za zalii/anje rož na zunanji okenski polici - ali če i/as moti, če je i/es dan spuščen - fiksni homarnib; je fiksno i/peta mreža u oki/ir, zato se ne da spuščati ali duigoi/ati. Primeren je za okna, za katera ne potrebujete dostopa do zunanjosti. Po potrebi ali ob koncu sezone pa se fiksni komarnik enostai/no sname z okna. I/ primerjai/i z rolo komarnikom je cenoi/no ugodnejši in enostai/nejši za čiščenje. - komarnik u roleti ali ti. integrirani komarnik: to je komarnik, kije nai/it I/ isti omarici kot roleta in se spušča po istih (di/ojnih) i/odilih kot roleta. Ce se ramo odločate za nove rolete, potem vam i/sekakorsi/etujemo, da jih i/ izbranih prostorih dopolnite z integriranimi komarniki. Naknadno se namreč navadne rolete ne more enostavno in poceni prilagoditi za integriran komarnik, temveč je potrebna izdatna predelava ali dodaten komarnik (rolo ali fiksni), kar pa gotovo ni najboljša rešitev tako estetsko kot funkcionalno. Čiščenje fcomarnihoir je zelo enostavno, na koncu sezone mrežo posesajte in obrišite z vlažno krpo, po možnosti z obeh strani. In nenazadnje, ena izmed najvažnejših postavk pri odločitvi za nakup je cena, kije v primerjavi s kemičnimi sredstvi za odganjanje komarjev zelo konkurenčna. MIRAN MAKSIMOVIČ S.P. ŠPORTNI IN TERAPEVTSKI MASER Rezervacije na tel: 041564 470 Športne poškodbe Zelo uspešne anticelulitne masaže (4-5x) ^opraktika Športne masaže Sprostilne masaže Rehabilitacija hrbtenice in išiasa Vakum za hrbtenico in anticelulitno masažo MASAŽE NA TREH LOKACIJAH: center Hotel Leonardo Leonova ulica 18 Slovenska Bistrica Sreda in četrtek Od8.-18.ure TopolšicaSSb Ponec " ' Od 8. Nudimo Jacuzzi in savne v Topolšid , . ^ -IZD. KOV. NADSTREŠKOV ' e/i^cCcZ .\zD. RAZNIH KOV KONSTR. KLJUČAVNIČARSTVO DVORIŠČNIH VRAT IN OGRAJ -IZD. KOV STOPNIŠČ IN DRUGIH KOV IZDELKOV Ponedeljek, torek in sobota Dd8.dol8. Šešče 5, 3312 Prebold kljucavnicarstvo-herodez@siol.net GSM: 041 78 33 80 tel.: 03 705 30 48 Lamal d.o.o. ^ 3221 -Teharje 18 GSM: 041/388 738 info@lamal.si www.lamal.si www.activtek.si Kreativno in funkcionalno oblikovanje udobnih in zdravih prostorov ^ activTekO ENVIRONMENTAL Celje: 041/710-480 Rogaška Slatina: 041-767-526 TAXI SPEADY KREDITNO POSREDNIŠTVO MARJAN OROŽEN, s.p. 0 □□ IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPEUAV TER SANACIJA KOPALNIC INSTUiAGIlE VERHOVŠEK d.0.0. Ptožinska vas 34/d, Štore, gsm: 041 682 907 EU čiščenje poslovnih prostorov, hiš, stanovanj I !ROQOM.COM EXPERIENCE NEW Pešnica 5 ...... 3230 Šentjur , ..... Mail: info@eurostil-storitve.si ^^"eralna ciscenja www.eurostil-storitve.si izdelkov iz tekstila Tel: 03/7805960 obnova/čiščenje stekla, aluminija, nerjavnega jekla, plastičnili mas Gsm: 041675595 Ekološko čiščenje modulov sončnih elektrarn KROVSKO, KLEPARSKA DELA, MONTAŽA STREŠNIH OKEN, BREZPLAČNI OGLEDI IN SVETOVANJE, KONKURENČNE CENE. gsm: 041 675 621 tel.: 03/781 02 40 gsm: 041 677153 fax: 03/781 02 41 e-pošta: matejcanzek@gmail.com INFORMACIJE iTl lTTTl J M I I I I I I I iTTI POKIICITE NÜS! • PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN • IZOLATORSTVO • STAVBNO KLEPARSTVO • BREZPLAČEN OGLED • TESARSTVO IN SVETOVANJE BRONISLAVČANŽEKd.o.o. {ßa^ m^ VHROVSTVC), KLEPAflSTVQ Pečovje 19,3220 Store tel.: 03/577-12-31 fax: 03/81-00-49 mobitel: 041/639-837 e-poita:broni5lav.canzek@t-1.5i - Izdelava steklenih nadstreškov, fasad, stopniStnih ograj, stenskih oblog C. L. Dobratinška 21,3230 Šentjur Tel.: 03/746 12 90 Faks: 03/746 12 95 franc.nnajoranc@siol.net www.majoranc.si -PVC in ALU stavbno pohištvo -vhodna in garažna vrata -zimski vrtovi - rolete, žaluzije inkomarniki -termoizolacijsko steklo -obdelava ravnega stekla -vitražna stekla a nn^ tTOTrynnTO firn i'l'finn iryATrrw s [uaniSSQäSSEKB .Enaaaxaaai sEoaiassEiafDss sQüHIHJIlIPSSnj SÄNirÄRNOlVODO'AU DEŽEVNICO Akcija peči, bolierjevinaiogovnikov KOB TERMOINSTALACIJE Kolodvorsko 8, 3230 Šentjur ,: 03/749 25 90, g«: 041/630 764, fas 03 749 25 91 ioil:inloeiHiUionli.ii .www.kob-kozali.si Matjaž Železnik uglaševanje klavirjev gsm: 041 714 240 e-pošta: ina(jaz.zeleznik@sioljiet Eftc glasbeni center Gosposka 25,3000 Celje tel.: 03 548 40 06, faks: 03 548 40 60 MAC - ŽELEZNIK d.o.o. MÜänskega 12,3000 Celje tel.: 03 541 32 66 ID: SI38265397 AGM NEMEC d.o.o. Sedraž 3,3270 Laško Tel.: 03/56-48-043 Fax.: 03/56-48-840 E mail: agm.nemec@kabelnet.net GOSTINSTVO GRADBENIŠTVO IN KAMNOLOM Streha za uečgeneracij! wwwitreha-nietalkoiigsm:04i622385 Tel.:03/5771495, faks: 03/57 71499 Brigita Bučar S.p. ^^-r^n e-mall: metalkabucar@siol.net Store ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUC POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE, G. EMILA BUCARJA NA GSM: 041 622 385. KK STRANKE TERŽAN VA MARJAN TERŽAN, s p Mariborska 54 p.p. 1013, 3102 CEUE Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01 • STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA • KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA • STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKIME LEČE • KVALITETNE KONTAKTNE LEČE . ČISTILA ZA KONTAKIIME LEČE • SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST ■ LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE ■ DELOVNI CAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00 ^^^^elektromehanika servis plinskih peči JUNKERS* BUDERUS *VIESSMANN*UNICAL * SAUNIR DUVAL Stanko Fartelj s.p. Gosposka ulica 3 3000 Celje gsm: 041/68 14 68 tel: 03/5441753,03/4918600 www.elektromelianika-sp.si elektromehanil(tai ^dojtofu^ DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA Telefon 492-63-56 KRIZNI CENTER ZA MLADE Telefon 493-05-30 ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje (dnevni center in stanovanjske skupine) Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje tel. št. 03/ 428 88 90 MATERINSKI DOM Telefon 492-10-14 DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE -ŽRTVE NASILJA 080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si ZAVOD VIR, DNEVNI CENTER ZA POMOČ ODVISNIM Telefon 490 00 24, 031 288 827 SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446 DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA, telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure. DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS 031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1 EUR petkovega pa 1,25 EUR. Tajnica in naročnine: Majda Klanšek. Mesečna naročnina je 8,30 EUR. Za tujino je letna naročnina 199,20 EUR. Številka transakcij-skega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, RADIO CELJE direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Tatjana Cvirn Namestnica odg. ur.: IvanaStamejčič Računalniški prelom: Igor Šarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Milena Brečko-Poklič, Brane Jeranko, Špela Kuralt, Rozmari Petek, Urška Selišnik, Branko Stamejčič, Simona Šolinič, Dean Šuster, Saška Teržan Ocvirk Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez, Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader, Rok Založnik, Marjan Brečko Telefon: (03)42 25 190 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si ZA RAZVEDRILO Nagradna križanka AVTOR: GREGA RIHTAR pesnica fatur DEL MATEMATIKE PREI _ RAVN^JE MAJHIMSOBAV KMEČKI Hlfl JENO UDOSEGO GACOJA tina turner NEKO. NIZOZEMSKI HITROSTNI DRSALEC SCHENK ZAKUU-ČEK BOGO-SLOVEC ivan nabernik OPERNI SPEV 20 HRASTSKRATKO-PECUAnM SOCVETJEM IN DOLGO-PECUATIMI USn balzacovstriCek ruski voznik formule ena (vnatu) NEKDANJI ČEŠKI EKONO-l«BT I» GRŠKA BOGINJA ZMAGE ŠPORTNI ČOLN ZA vIs^A ZEMUE-VIDNA KNJIGA DEL POSODE AM. KOŠARKAR (SHA- GR. MOŠKI PLES 25 31 NESTRO-KO>fflJAK BRHANSKA IGRALKA THOMPSON 10 ČEBELI PODOBNA ŽUŽELKA GRAF» JUSTIN ZAKONČEV OČE VODNI VRTINEC 30 ODLIČEN ŠPANSKI TENISAČ TDNT FERBER 13 FRANCOSKI KOŠARKAR PARKER DANSKI OTOK NEMŠKI PISATEU MAY GR. BOGI-NJ^G/UA 29 poštna pošttjka HOLAND- SKA JADRNICA ZAVAROVANEC^ STARO-BOLGARSKI KRALJ GERMANSKA BOGINJA USODE ZREZEK IZ LEDVENEGA DELA, STEJK AMERIŠKA IGRALKA (LINDA) 16 15 IMENIK RIMSKA BOGINJA PLOD- Nosn 23 ORGAN SLUHA Fmsia ARHHEKT (ALVAR) 12 NAGECN/ püia JUZNO-AMERKKA KUKAVICA IT. KIPAR (ANTONIO) ŠVIC. NOG. SODNIK MEER 11 SREDIŠČE CERKUAN-SKEGA SL. PESNICA (MAJDA)! kM.TENl SAČICA WnilAMS SVINJSKA ZAREBR-NICA UMETNIŠKA STVARITEV ENOTA ZA SVETLOBO 24 19 NAŠ GLEDAr ušn REŽISER (FERDO) 21 AVSTRAL DIRKAČ WEBBER JAP.DRSAI, KAASADA 14 PLANOTA V OSREDNJEM DELU ZDA ŠVEDSKI POLniK BOKSAR NORTON HRVAŠKI DIRIGENT MIRSM PISATEU FLEMING NAŠ STOMATOLOG (JOŽE) VODNA RASTLINA našskla-dateu (BOR) I^K SIQGI MOGLAS AMERIŠKA PEVKA aRENE) 28 FRANCOSKI NOGOMETAŠ (ERIC) 18 17 UŽIVALEC SAMO RASTUN- SKE HRANE 26 27 NAJVIŠJI VRH V PIRENEJIH VRSTA TRADICIONALNEGA INDONEZIJSKEGA "ČASENC MESTO V ARGEN-nNSKIH ANDIH Nagradni razpis 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 30 evrov Tradicionalne kitajske medicine 2. nagrada: vstopnica za 1 osebo v Deželo savn Term Dobrna in bon za veliko klasično pico Gostišča Hochkraut 3.-5. nagrada: zgoščenka zabavne glasbe Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 12. avgusta. Danes objavljamo izid žrebanja križanke, ki je izšla 30. julija. Rešitev nagradne križanke iz št. 59 Vodoravno: OKA, LAV, IMI, ŠAMPON, DIM, POP, NESREČA, INA, ANIS, MRENAR, ETAIN, JAJČEVNIK, GESTIKA, OITA, RU, OL, AJA, INJE, LES, FIS, ATOL, ANKA, OGRI, ABI, ALKAN, REKLAMANT, ATNA, LN, OSAR, KARPATI, ATI, TIA, TEATER, NKOMO, GEN, ANDRES INIESTA, NIZOZEMSKA, ROME, RABA, ALIM, AVAR, RAK, DORE Geslo: Najboljše nogometne ekipe na svetu. Izid žrebanja 1. nagrado, 2 vstopnici za koncert Josipe Lisac na Starem gradu Celje, prejme: Štefan Flis, Dobriša vas 20a, 3301 Petrovče. 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 Ime in priimek: Naslov: _ Ona: Vse preveč ste napeti. Če boste nenehno tlačili željo, da se glasno in od srca nasmejete, se boste sami sebi zdeli pusti. Sprostite se in hitro boste našli povsem nove alternative na mnogih področjih. On: Pamet v roke, pa boste hitro ugotovili, da se zadeve obračajo čisto tako, kot stepred-videvali v svojih načrtih. Nekdo vam bo sicer solil pamet, vendar ga ne boste poslušali, še manj pa upoštevali. POMOČ: ALGEBRA-del matematike, ASEKURAT-zavarovanec, GRADEN-vrsta hrasta, KREACUA-umetniška stvaritev, VEGAN-uživalec samo rastlinsice hrane 2. nagrado, darilni bon v vrednosti 20 EUR Kozmetike Alenke Marguč v Celju, prejme: Jožica Lokošek, Lahom-no 75, 3270 Laško. 3.-5. nagrado, vstopnico za koncert Josipe Lisac na Starem gradu Celje, prejmejo: Valentin Rimc, Pucova 5, 3000 Celje; Hubert Mravljak, Jerihova 8, 3320 Velenje in Helena Obran, Prožinska vas 74a, 3220 Štore. Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti. TEHTNICA Ona: Srčni izvoljenec bo prišel na dan z zanimivim predlogom, ki vas bo sicer pošteno presenetil, a boste v vsem našli zelo zanimivo priložnost. Pripravite se na malo bolj burno ljubezensko obdobje. On: Le kako vam je uspelo tako temeljito zaplesti sicer enostavno situacijo? Bodite malo bolj konkretni in ne ovijajte celotne zadeve v meglo. To se vam lahko vse prehitro maščuje. Ona: Sprijaznili se boste z nastalo situacijo in iz vsega potegnili največ kar bo mogoče. Prijatelj vam bo stal ob strani in spoznali boste, da mu lahko zaupate tudi tiste najbolj skrite zadeve. On: Kolo sreče se vrti neodvisno od vas. Zato se ne jezite, če vam sreča občasno obrne hrbet. Samo pomislite, kako dolgočasno bi bilo življenje, če bi imeli le srečo in bi se vam ne bilo treba za nič boriti. DVOJČKA ^ Ona: Kakorkoli se boste obrnili, vam bo pogled romal k pri-jetnemuprijatelju, ki vas že dolgo poskuša osvojiti, a mu doslej še ni uspelo. Tokrat bo interes tudi na vaši strani! On: Teden boste preživeli v prijetnem razpoloženju, kar vam lahko prinese koristi. Predvsem v ljubezni, četudi bo partnerka imela sto in en vzrok zakaj ne. Ne delajte si skrbi, na svetu je toliko ugodnih priložnosti. Ona: Skušajte izkoristiti možnost, ki se vam ponuja na delovnem mestu, saj vam bo pri tem nekdo prav izdatno pomagal. Seveda bo mislil zlasti na svoje postranske interese, saj računa na vašo hvaležnost. On: V ljubezni boste povsem prerojeni, saj vam bo partnerka ugodila na področju, kjer si to že dolgo želite. Potrudite se tudi sami in poskrbite, da bo to vzdušje trajalo čim dlje. Ona: Vse prehitro se boste odločili, vprašanje pa je, ali bo odločitev tudi pravilna. Nekdo se vam že dolgo skuša približati, zato kar dobro poglejte okoli sebe, da vam ne bo kasneje še žal. On: Popustite, ne bo vam žal. Tako lahko pridobite veliko več kot morda mislite. Na koncu boste uveljavili svojo voljo, četudi bo partnerka mislila povsem nasprotno. In prav v tem je čar vaše trmoglavosti ^ STRELEC ^ Ona: S pomočjo prijatelja, ki vam veliko zaupa, si boste znatno finančno opomogli. Samo pazite, da ne boste šli predaleč in se tako zapletli v mreže svojih spletk. Ne izneverite njegovega zaupanja. On: Dnevi pred vami bodo polni čustvenih zapletov, a se ne predajte. Vseeno se najprej postavite na čim realnejša tla, ker se lahko načrti zapletejo ali pa celo izjalovijo. KOZOROG jSk Ona: Ne pogrevajte prepirov s prijatelji, saj se vam to lahko še kako maščuje. Niste vedno najpametnejši, kar se bo pokazalo tudi tokrat. Posvetite se raje ljubezenskim zadevam, ki bodo vsekakor plodnejše. On: Počutje bo precej spremenljivo, vendar vas bo partnerka prej kot slej uspela spraviti v dobro voljo. Še najbolje bo, da sledite njenim načrtom, ki vsebujejo marsikatero prijetno presenečenje. Ona: S srčnim izvoljencem se bosta začela strinjati tudi o zadevah, ki so bile doslej večno jabolko spora med vama. Ob tem vam bo pošteno odleglo, saj ste imeli prepirov že krepko preko glave. On: Ne obupujte zaradi težav, ki niti niso tako ogromne, kot si jih predstavljate. Po krajšem počitku bo vse jasneje. Z več volje in zagnanosti se boste hitro izmazali iz še tako zapletene situacije. DEVICA ^ Ona: Prepustite denarne zadeve drugim, vi pa se posvetite partnerju, ki že komaj čaka na realizacijo dogovora, ki sta ga sklenila pred tedni. Nikar se predolgo ne izmikajte. On: Postajali boste vedno boljše volje, za kar bo imela največ zaslug prav partnerka, ki vas bo nadvse prijetno presenetila. Prepustite se čarobnemu trenutku ljubezni in uživajte. VODNAR Ona: Doživeli boste neprijetno avanturo z nekom, ki ste mu zaupali. Boste pa drugič vedeli, da je previdnost mati modrosti in se izogibali tveganim korakom. Kljub temu je včasih skušnjava le prevelika. On: Ni dobro, če mislite namesto drugih. Na stiske gleda vsak drugače, predvsem pa nihče ne more živeti namesto drugega. To velja za poslovno življenje in tudi za povsem privatne zadeve. Ona: Še vedno je pravi čas, da se poskusite na področju, kjer si dolgo prizadevate storiti nekaj skoraj nemogočega. Ponudila se bo odlična priložnost, torej se potrudite in jo izkoristite, kolikor je le mogoče! On: Z ostro pripombo boste užalili prijateljico, ki si dolgo prizadeva, da bi postala tudi kaj več. Dobro premislite, ali je to res tisto, kar si želite, ali pa le posledica nagovarjanja vaših znancev? VEDEŽEVANJE ASTRO, Plin. 4, Celje 090 4208 Nepozabni prizori Flosarskega bala US, foto: GrupA Vojničani v ofenzivi Sam Bog vas je prinesel, gospod minister, je oni dan najbrž olajšano dejal v.d. direktorja vojniške psihiatrije Danijel Lajlar, ko je Dorijan Marušič suvereno izjavil, da psihiatrična bolnišnica ostaja samostojni zavod. Namesto »Anschlussa« k Celjanom, bodo Vojničani za nagrado svoje ambulante širili na sever, zahod, pa še malce na vzhod in jug _ Foto: SHERPA Stanko Rihter, predsednik Turističnega društva Naš kraj Ljubno, se je med povorko, ki je železni del »flosarsko« obarvanega dogajanja na Ljubnem, povzpel na kočijo v družbi ljubenske županje Anke Rakun. Rihter, eden večjih ljubenskih podjetnikov, je za organizacijo prejel kar nekaj pohval, zato je mirno užival v vožnji. Nekoliko manj je uživala županja Rakunova, ki se je uradno kot županja zadnjič popeljala med obiskovalci. Ampak, kot je zagotovila, bo nad Flosarskim balom bedela tudi v prihodnje. Končno je tudi sama prava potomka »vlcerjev in flosarjev«. Nacionalova »petarda« _ Podobno kot za Rakunovo tudi za Franja Naraločnika velja, da ima vse prave ljubenske gene. »Flosarsko« znanje je že dokazal, čaka pa ga še jesenski obračun - Naraločnik, zdaj direktor občinske uprave, se bo namreč potegoval za mesto župana. Po poplavi kandidatov, o katerih so se pred časom pogovarjali na Ljubnem, je zdaj večina utihnila, tako da je Naraločnik zaenkrat edini že predstavljeni kandidat za župana Občine Ljubno. In kot je razvidno, bo imel podporo tudi med »flosarji«. Nogometaši CM Celja so med štirimi prvenstvenimi krogi odigrali kar tri prijateljske tekme z uglednimi tekmeci. Najprej so ugnali angleški Reading (1:0), na splošno presenečenje pa še Valencio (2:1). Po uspehu nad Španci so zabeležili prvo uradno zmago v novi sezoni, ko so s 5:1 v 3. krogu prve slovenske lige napolnili mrežo velenjskega Rudarja. Isti rezultat se je ponovil v sredo, a, glej ga zlomka, tokrat so nasprotniki dosegli pet golov. In nastal je utrinek z VIP tribune med prijateljsko tekmo CM Celja in portugalskega Nacionala (1:5) v Areni Petrol. Miran Gracer je verjetno dejal Romanu Gracerju: »Med brati, takole pa nas doma že dolgo nihče ni napokal!« Foto: GrupA Ne bomo slepomišili: v redakciji smo se kar nekaj časa pogovarjali, ali sploh objaviti fotografijo razvpitega Artur-ja Šterna v družbi splavarjev iz Zidanega Mosta. Na prireditvenem prostoru v Vrbju je bilo kar nekajkrat slišati, da bi ga stari »flosarji« verjetno že znali malce ohladiti v Savinji, v novodobnih časih pa je bil Štern tako in tako glavna tema pogovorov med obiskovalci »ljubenske flosarije«. Eks-centričnega doktorja je menda na Ljubno povabila domača umetnica, ki po zatrjevanju Šterna sliši na ime Dorothea, vsi domačini pa le vedo, da gre za Slavico. ' \ i \ ' cS'U^LJi^MjJ^ ______^ Piuouarne Union ter Nouega tednika inHadia Celje i/sak četrtek