iJoIcnjske Novice izliajajo vsuk initek ; ako ; : je tu (lilii praznik, dan ^^OI)^(.íj. : : Cena jim je za coio lečo (od ajirila do aprila) ;í li, za jiol lera l'oO Iv. Natočtiitia za iNcinčijo, Bosiio iii dnige cvroiiskc ilržave ziiaša :í'50 K, za. Amoriko -t-'iO lí. List in «iïiasi so i»liiřnjflji) iiaiir^j". "ÍÍBÍI Vse dopise, iiaroriiiiin in oznanila siirejfîina tiskarna J. Krajec nas). Katoliški Slovenci! rj'aziiiijiiio v letošnjih izvuni'iitliiili oiliiošajiii rojstni thui naŠoga castilljiveti'a, lii'cljultljcnega vUuliiija s posebno guruio molitvijo! i'reprićaiijc, da je usoda jiosanieziiikov, di'žav in iiai'odov v rokah Vsemogočnega, je rodilo liiisd na veliko narodno romanje k Mariji Fomapj na Brezje. To romanje sc vrši Hi. in 17. avgusta t. I. v proslavo rojstnega (ine našega prcsvillega cesarja Fi-anca -iožefa. Oh vznožju nebeske Ivraljice in ju'ed iaz|)Osíavljenim Najsvetejšim hočemo moliti za našoga cesarja in celo jjrejasno ccsarsko IjÍŠo, za Avstrijo, za srcccn konec vojske, za naše juaiaŠke vojake v liojni črti in za srečno bodofîiiost nag(^ga naroda. Pi'ihitite vsi, ki količkaj tuorotel Žrtvujmo eno noč, združimo se z evhai'ističnitn ízvcliČarjein in izprosimo z goiečo molitvijo pomoč tam, od koder edino nam /.aniorc priti: od vsegamočnega Gospoda nebes In zemlje! V Ljubljani, dne i^Ljulija 1915. Dr. Ivan Šusteriif, diií.íjliii fîiavHr, kot iircd-iuiliiik odbora. Dr, Anton KoroSec, driftviii iti iíiíkuIhí posliinw; Dr. Evge» t.ampe, Rtoliii kanonik iii do/cliii odbornik; Dr. l-raiiCiSck Pavletif, odvetnik v Uorici; Karol Pollak, vdijiudiistrijHlut; Ivan Slcfi;, urednik — kot řlmii odijora, Vspored narodnega romanja dne 16. in 17. avgusta t I.; Pobožnosti se otvoi'ijo dne Hi. avgusta zvei'er okoli í). ure s pi'ocesijo oh prepevanju gorečih lU'osnja do nebeške Kraljice. Potem (xlo noč molitev pred izpostavljenim ])resv. Uešnjim Telesom. Oh polnoči slovesna služba božja. Piičenši na vse zgodaj, 17. avgusta, sv. maše ]>ri vseli oltarjili svetišča iu splošno pj'cjemaiijc svetega obhajila, ki se daruje v namene narodnega romanja. Dopoldne ob 10. uri, 17. avgusta, pontilikalna sveta maša, ki jo daruje i)rc-vzvišeíii gospod vladika dr. .Viitoii Bouaventura .leglič. Pred sveto mašo propoved. Govori kanonik lusgr. dr. Evgeji Liuiipe. Takoj po kouť-aní sveti rtiaši slovesna molitev celokupnega zbranega naroda do najsvetejšega Srca Jezusovega i» preldažene Device Maiije. Konec: Cesarska pesem, Skrbimo za dobro seme! Tvmalu pride čas jesenske setve. Bolj kakoi' vprcjšnjili letih moramo let.os skrbeti, da aejemo le dobro seme in da skušamo s pomočjo dobrega semena jniti do boljših ])ridelkov. A' tem iiogledu nas čaka še mnogo livaležnega dela. Poglejmo v druge države, iioglejmo n. pr. na Nemško, koliko se tam dela in koliko dobrega se je žc storilo za požlahhijcnje domaćega semena. Tam imamo celc kmetije s kmetijskimi veščaki, ki se pečajo izključno le s po-žl ali tuje vanj en I žitnega in drugega semena. Laiiko jiii imenujemo semenska vzgajališča. Tam se po eni strani s skrbnim odbîianjem semena, po drugi pa s skrbnim pridelovanjem semenskega žita in drugiii ]'astlin deluje na izboljšanje pridelkov in sicer glede na kakovost kakor tudi glede na 1'odovitost. Vsega tega pri nas Se luaiijka. Po Ůoškem in Nižje Avstrijskem imamo tudi že take postaje, ki oddajajo skrbno ))ridelana in skrbno oiibiiina semena in ki so Žo veliko ])ri))otiiogla, ako se je jio-vzdignila rodovitost žita in njegova odpornost proti navadnim boleznim. 1'ri nas se tudi že močno zavedamo prednosti boljšega semenaiu menjave semena. Zato tudi eden in drug s semenom rad menjava. V^judar sc lia še pogostoma do- gaja, da sejemo, kai' imamo in kar nam pride v roke, ne da bi se hoteli poii'uditi in da bi seme bolj skrbno odbrali in očistili. To je velika tuipaka, ki jo moramo odpraviti! Letos najbrže ne bo mogfu'îe dobivati žitnega semena od drugod, ker je žito povsod zaseženo. Tudi ni menjava semena iiovsod opraviČeiui, da-si eden in drug misli, da ima s tujim senu;nom več uspeha. Od drugod dobljeno žitno seme je za nase kraje večkrat )e zaiaditega boljše, ker je bolj skrbno odbrano ali sortirano. Ako bi pri nas seme tako skrbno odbirali in čistili, bi imeli veikrat ravno tako ugodne uspehe ali pa še lepŠe. Prav lU'i pšenici in rži se viuinje vrste pri nas nič kaj ne sponašajo, ker se ne prilegajo ne naši zeudji in njeni obdelavi, ne našenui jjod-nebju. V tem oziru je kmetijska šola na (;rmu inqu'avila jtoskuse z najrazličnejšimi vrstami in je prišla do zaključka, da daje domaČa pšenica pflmerouut Še najlei>Ši pridelek. Zaraditega je za nas posebno važno, da skušamo žitne pridelke izboljŠavati z domačim semenom, ki ga moramo zaiiaprej bolj skrbno odbirati, kakor smo bili do sedaj vajeni. V vsaki vasi, pri vsaki podružnici hi morali imeti dober stroj za čiščenje in prebiranje (sortiranje) žita. Ka ta način se bodo dali dosedanji pridelki še za mnogo izboljšati, podobno kakor po drugih deželah. JCdor ni letos pridelal dosti lepega semena, naj ga skuša dobiti iz sosednih domačih krajev, iz takih leg, kjer je žito bolje storilo. Taka zamena domačega semena je umestna in potrebna in se da tudi v današnjih razmerah izvesti. V višjih, bolj odi)rtih in zračnih legah se navadno pridela lepša in bolj klena pšenica kakor pa v nizkili legah in zatišjili. Na vsak Jiačin moi'anio gledati, da sejemo lepo in težko zi'jije, ker le iz takega semena dohimo uiočne in krepke kalice, ki naui od vsega početka naprej zagotavljajo boljšo letino. Slabega, medlt;ga in stisnjenega zrna pa ni sejali, ker naui iz takega semena zrastejo le šibke, bolj občutljive in manj rodovitne rastline. Uohrnian. Naročajte „Dolenjske Novice!" LISTEK. Še eden do zdaj nepoznati župnik šentruperški. Spisal Ivftu .Stekliisa. V novomeškem kapiteljskem aihivu se nahaja do zdaj še nikjer objavljena listina za Šeiit liupevt prav zanimive vsebine. Ta listina (Fasc. JX. \r. 5) je izdana v novomeškem kapiteljnu 3. maja 1570 na pergamentu v nemškem jeziku ter je dobro ohranjena razen pečata, kateri zdaj manjka. V listini j(! izreiîiio omenjeno, da je privezan na-njo nmli kapiteljski i)ečat; zdaj se nahajati na njej le dve jirazni zarezi. Tjistîna je velika 39X31 ter ni do zdaj uvrščena med spise tičoče se šentruperške župnije. Po tej listini je imel hivši nadžupnik šentrni)crški in kanonik novomeški Vilelui (iympler v ňent Ruptsrtu hišo in vrt pii vozni poti in mlinu TnrjaSkili. Od te hiše se je dajalo vsako leto dače deset krajcarjev in vrh tega še drugi ju'ipadajor;! davki, potem dva dni ilake pi'i košnji sena, in ita vedna jiokorščina se je morala izkazovati vsakiianjenni župniku šentruper-škemu. To hišo je zapustil Vilelm Gyuipler svojeitui sinu .lakobu Gymplerju, ki jo je zajiisal za doto svoji ženi, Ko je pa .lakob Gvmpler umrl, a njegova vdova nt mai'ala te hiše imeti, nego jo je ponudila na prodaj, je ku]iil z dovoljenjem novomeškega prošta in liapiteljiui hišo in vrt tedanji šentruperški vikar .Vnže J'eti'us (Manuli Petrus) za neko vsitt.o v gotovem deruirju, s čimur je bila vdova zadovoljna, v popolno last z vsemi liravicami za-se in za svoje naslednike. Će se pa hiša zopet proda, se more to zgoditi le z dovoljenjem novomeškega ka-piteljna in jirošta ter kupno jiismo potrditi s kapiteljskim pečatom. Iz te listine izvemo, da so imeli Turjaški razen doma v àtiut iiupeitu tudi Še iidin. Ta mlin je imel kasneje v svoji lasti Žiga (lUsič kot jiosestnik Rakovnika. Turjaški so posedovali tedaj kot nekdanji posestniki Rakovnika omenjeni doinee (današnja mežnarija) in mlin v àcnt Uupei tu. Stal pa jc ta mlin bržkone tamkaj, kjer je zdaj Krelihov »din, a blizu nekje prt vozni poti, ki vodi iz Řent Uuperta na Pošlanjo, je stala vsekakor na desnem bregu liistrice hiša, ki jo je kupil župnik Anže Petrus. Drugi važen podatek v tej listini je ime vikarja-župnika Anža Petrusa, ki je žu]inikoval v Sent Rupert u izza Ivana Uornekarja, ki se ouienja 1. IfjňO, in )ui piv,d l\lartinom Fermenlarîjem (Ííitnikom) okoli I. 15S1, tedaj v i)rav živahni ]iro-t.(;stantski dobi. ,le-li bil Petnis tudi novomeški kanonik, se v listini ne omenja (der Khiwiidig vundt (-ieystlich Jlerr llanuli I'etj'us der Zeit vnser Vicarius dasselbst). Kakšnih dinigili podatkov o tem župniku vikarju in njegovem delovanju v Šent Uupeitu do zdaj nisem mogel odkriti. Naši vinogradi. Letos je iieronospora naŠe vinogi-ade na nov način napadla. Lotila se je grozdja. Sicer nam je ta bolezen žc od prejšnjih iet znana, ali take škode nam doscďaj šc ni napravila kakor letos. Čudno, da mora ravno vinska trta na vse mogo(:e načine triieti. Vsem sovražnikom je izpostavljena (ako, da se človek trese za njen jiridelek ves čas leta; sedaj jia Se ta zavratni nastop jialeža na grozdju. Čim bolj ji stre-ženio, čim veČ imamo ž njo dela, tem bolj nam postaja trta obiíuUjiva in liolelina. Dosedaj smo imeli opraviti večinoma le s peronosporo na listju. Letošnja škoda nam j)a kaže, da bo tiTba za naprej še bolj skrbnega škropljenja zaroda in grozdja, da obvarujemo pridelek tudi i)red to boleznijo. Dasi se slišijo letos skoro povsod tožbe o paležu na grozdju, vendar ni bolezen iiovsoil enako močno nastopila. Nekateri kraji so holj prizadeti kakor drugi. Pa tudi v tisti legi niso vsi vinogradi enako prizadeti. To je naravno, Če [»omislimo, s kakimi težavami so se morali letos boriti naši vinogradniki in Če po drugi strani vpoštevamo vse vzroke, ki i»ospe-šujejo nastop te boh;znÍ. (ilavni vzi'ok letošnji peronospori na grozdju je iskati v tem, (ta je manjkalo delavnih rok in ila se je vsled toga zakasnelo prvo in drugo škropljenje. Kdor ni v pravem trenotku poškropil v drugič svojili trt, pa inui bolezen na grozdju. Nastop t)olezni je posjieševalo seveda tudi gorko in vlažno vreme ob najnevarni-jšem (îasu okuženja in zato so jc bolezen tudi tako splošno in tako na daleč pokazala. Ako so i)a vendar nekateri vinogradi v enakih legali bolj napadeni kakor di'ngi, je to in'ipisati seveda najholj gospodarskim in delavskim odnoŠajem dotičnih vinogradnikov, nikakor pa ne slabemu delu ali pa 1'aznim nadomestilom za galico. Da se bo položaj naših vinogi'adnikov prav ])resojaI. moramo vendar le nekoliko razločka delati med našimi vinogradi. Razliko je delati med vinogradniki, ki uimajo drugega kakor samo vinograd, in med takimi, ki imajo opravka tinli z drugo kmetijo. Razliko jc delati jia tudi med vinogradi giede t(;ga, kako so veliki in oddaljeni. Saj to ni vse eno za presojo lelošnjega dela, ali imam samo en vino-gradič, ki ga lahko sam obdelujem, ali ne. Taki vinogratlniki se labko pohvalijo, da jim ])ei'onospora ni napravila nobene škode. Taki vinogradniki inuijo časa dovolj, da lahko vsako delo o pi'avem ííasu izvrše. V t.akih vinogradih se mora poznati vspeli, ki je od dela samega odvisen. Drugačen pa je iKiložaj pri vinogradih, za katere je treiia delavce najemati, posebno v tem shn'aju, ('e je vinograd velik ali ee jo več vinogradov skupaj. V takem slučaju nam vse znanje, vsa najboljša volja in vsa skrb nič ne pomaga, če ni delavnih rok. V Trškigori je letos nekaj takih vinogradov, ki jili ni bilo nuigoče o pravem času obdelati in ki lii sjiloh ne bili v drngiČ obdelani in poškropljeni, ako bi ne bila IiriŠla v zadnji stiski vojaška sila na pomoč. Med te vinograde, ki niso mogli dobili delavcev, spada tudi šolski vinograd. Kme- tijska šola lui tírtini ni imela letos za drugo obdelovanje svojih vîiiogi'adov ne viiiíČarja, ne iićeiieev îti nobenih delavcev. Zastonj se je trudila m dídavce. Ivar jih je hilo niogoíe dohiti /,a Tiškogovo, so šil vwi k svojim iiiai-im ddoilajaleem. V tej stiski so in'išli na iminoć vojaki in sicer zadtijťíiii treitiitkii, da so obdelali, kar se je dalo v M dneh. Ako je šolski vino-f;i'ad tako obdelan kakoi' jo ÍTi da tii boij naiiadcii od peronositote, zahvaliti se je pomoéî ogrskih vojakov, ki so pi'išli za M dni h vojaške bolniee. In tako se je godilo tudi nekaterim di-ugiin viilikini viiiogradtiikotti! M^anjkalo je sjdoh delavnih rok in l:o se jc Ivtos toliko i)olj ěntilo, ker je bilo ravno o tem casii l.ndi iiolno dela s košnjo in / oko-pavaiijetn in osi)>avanjein kroinidrja in tnršiee. Kolikor je bilo delavcev, vsi so bili zaposleni na njivah íji na travnikih, v viiiojffadih jih je pa manjkalo. Tako sc je godilo povsod, tudi po di'iiglh krajih. Vse to moramo tedaj uvaževati, će lioécino pi'avifno soiiitî delo po naših vino-gradiii, in jta gi-ozdni palež, ki se je letos ])0 nekaterih vinogradih holj pokazal kakor )io drugih, iîrcz delavcev ni dela in lirez dela ni vai'stva ne poni o ě i ]) rot i takim hol cz n i nt. Itolii'iiian. Gospodarske drobtiiie. Čiščenje žita in odbiranje za seme. Za novomeško okolico ima prav dober stroj za čiščenje žita kmetijska šola na (Irniu. Tudi stroj kmetijske ]iodrnžnice novomeške jc sedaj na (irnni in je na razjiolago tUaiiom podružnice. Kei se žitni jii'idelki moiíno ravnajo po scnienn, naj se nasi gospodarji poprinicjo povsod skrbnega čiščenja! TI sti'oji čistijo ])Senico tudi od Ijnlike, ki je je ])oliio ])o nekaterih krajih, iiazen tega l)rebii'ajo seme po velikosti in tcŽi tako, da ustrezajo v vsakem ozirn potrebam našili gospodarjev. Pomanjkanje „presgerma" in potreba domačih drožic. Zaradi „presgerma" smo lirišli letos že večkrat v zadrego, ker ga je znianjkavalo. Kni so morali čakati, da so ga peki zo])t;t ilobili, drugi so ga šli sami iskat v T/jnhljano ali so si jia i)omagali z domaČimi kravajci ali drožkami, ki so jih dobili na kmetih. V enem in drngem slučaju je bila pa stiska sihio neprijetna, saj si ne nnn'cmo misliti večje nejirilike, kako]- če manjka pri hiši vsakdanjega kruha. Da se varujemo iired takimi skrajno neprijetnimi slučaji v pi'i!ioiliiosti, je potrebno da nai)ravljajno zopet doma potrebne drožicc ali kravajee, saj v toliki meri, da jih imamo za slučaj stiske in nujne potrebe. 1'rej jc bila naprava kruha s ])o-niočjo domačih (Írožic sploh običajna in so se nckatcî'e novomeške drobnarije jtc-čale v večji meri z na])ravo kravajcev. Danes jc vse to ponehalo. Lc na kmetih se drožice še delajo. Napj-avljajo jih pa na ta način : Prosena nioka ali, čete tnanjka, tudi turŠična moka se zamesi s sladkim vinskim moštom, ki moi'a pa žc kipeti. ÍjC je mošt kipel kaj Časa na tropinah, ga jemljejo naji'ajc izpod stiskalnice. Iz tako za-niesene moke se postavi kvas. Ko jc kvas izhajal, se zamesi čc jc treba še nekoliko z moko, sicer se pa delajo iz tako dobljenega kvasu mali okrogli hlebčki, najlažje s pomočjo kake okrogle pcncnce ali zajemalke. Hlebčki se pidagajo na leseno díísko in suše na goi-keni in síilnsm pro-stoi'u in solncii. I']'i tem sušenju se hlebčki nc-koliko razlezejo in razpokajo. Dobro posušene di'ožiee je spraviti na suhetn, kjer se nam lahko dolgo časa ohi-anijo. U, Ob grobu junaka. Prvi, ki je umrl izmed ranjenccv a. t. m. v bolniei IJsmilj, bi'atov v Kandiji, je bil i)e.šec 1 7. pp.-lancz Horvat, doma od sv. Ti'ojice jiri Mokronogu, Kanjen je bil na italijanskem bojišču, kjer sta mu bili obe roki v podlehtju iirestreljeni, Dan 110 prihodu v tukajšnjo bolnico ga je prijel krč, ki mu je v teku enega dne povzročil smrt. Obilna udelež))a pri njegovem slovesnem pogrebu jc dokaz, kako nase ljudstvo slavi junake, ki so unuli za domovino. Trije vcnci kj'asé fijegov grob, kakor bi hoteli 1'cči: Slava Ti, ker si se boril zoper troje Avstriji sovražnih držav in umrl za milo (iomovino, katera bo nad Tvojim grobom brezdvomno sc lepše vsevctela! Konvent. Usni. bratov se tem potom zahvaljuje vsem i>. n. udelcžnikom njegovega pogreba, ki se je izvršil na novem novomeškem jtokopališču, katero jc bilo še-le prejšnji teden otvorjcno. Posebna hvala pa šndbelskemu žiipniku, prcč. g. 'J'rškanu, za zvonenje; novomeškim in kandijskim JI. n. gospodičnam pa za vence. Hvala tudi tukajšnjim ranjcneein, ki so mu kot svojemu sobojevniki! podarili vcnec v znak bratovske ljubezni. — Tebi, dragi jiokojnik, ki si v krvavem boju končal tudi boj Življenja, želimo pa večni mir! Naj sc izpolni nad Teboj stih, ki se jc lesketal na traku Tvojega venca, katerega Ti (tesnik Gregorčič polaga na blede ustnice: „Nc, zem^jti nizka ni moj dom, moj dom so le višave; tam knij jc mojo očetnjfive, tam jaz bivai večno bom!'' Poziv sv. Očeta vojskujočim se državam In njih vladarjem. tPO J.SIOVOUCI!.) Rim, ,31. julija. (K. u.) „0.sscrvatore Romano" objavlja oklic sv. Očeta vojskujočim se narodom in njilt vladiU'jem, v katerem spominja, da so govoj'ile njegove prve besede, ko je prevzel iiontilikat, o miru in o ljubezni, a Tijegovega i'(!sncga sveta Jiiso poslušali. Danes ob žalostni obletnici izbruha vojske želi, da vojska liitro i)re,-neha, še bolj goreče, Jijegov očetovski klic je Še glasnejši. Naj bi ta klic preglasil h]'ui) orožja iir naj bi došel k narodom in njih vladarjetii, ki se zdaj vojskujejo, in naj bi dosegel jiri njih milejše mišljenje. Sv. Oče roti glavarje vojskujočih se narodov, naj končno ustavijo strašno morijo. Tii'atska je kri, ki se preliva. Z midiči in z razvalinami so posejane najlepše pokrajine lOvrope. Vi nosite, pravi sv, Oče, pred liogoin in pred ljudmi strašno odgovornost za mir in za vojsko. Čujte očetovski glas namestnika najvišjega sodnika, kci' polagati boste morali i'ačun! Naj se ne reče, da bi sc nc mogel strašen spor poravnati brez sile orožja. Odstrani naj se sklep medsebojnega uničenja. Pomisli naj se, da narodi ne umrjejo. Če se narodi ponižujejo in zatirajo, tedaj izporoča rod rodu žalostno dedščino sovraštva in maščevanja. Zakaj naj bi sc že zdaj pretehtavala upravičena stremljenja narodov? Zakaj bi se posredno ali neposredno ne pričela izmenjavati mnenja, da se ui)oštevajo kolikor mogoče stremljenja, da se doseže konec stJ'ašnega boja V Blagoslovljen hodí tisti, ki prvi nudi sovražniku dcsni(;o, ker ])o-nudi ])ametne mirovne pogoje! Vabimo vse îtrijatelje mini na svetu, naj nam podajo roko, da sc ])ospeSi konec vojske. Naj bi se prej ko mogoče vi'iiili narodi s svojimi pobratcnci na mij'no tekmovanje nazaj, in 'ko se zopet obnovi vladanje pravice, naj bi so odloČili, (ia njil) sporov v bodoče ne bo več odločeval meč, marveč, da se zaupajo in'avičnosti in pravici, kar bo najlepša in najslavnejša osvojitev. Končno blagoslavlja sv. Oče vso liste, ki tvoi'ijo njetmi izročeno mistično Čedo in pi'osi Gospoda, naj tiste, ki ne pripadajo i'iniski ccrkvi, zveže z njitni z vezmi popohic ljubezni. + Milan, 1. avgusta, (K. u.) „Corj'iere della 8e]-i'a" poizve iz Vatikana, da so îiile o mirovnem oklicu sv. Očeta obveščene inozemske nuncijatui'c ajtostolske stolice kakor tudi v Rinni navzoči, pri Vatikanu poverjetn tuji poslaniki, da o njem uradno obveste svoje vlade. Lugano, 1. avgusta. (K. u.) Italijansko časopi.sje je splošno nasproti mirovnemu oklicu sv. Očeta zdi'žno. A^sckakor se italijansko mnenje po opazkah vodilnih listov označi lahiio tako-le: Katoliški in cerkveno jmlitično zmerni listi slave načelno Čin in namen sv. Očeta. J*'ramazonski listi grajajo, ker se sv. Oče upa Kvropi očitati vojsko in nc lc Avsti'iji in Nemčiji. Listi, prvi luwedeni, žele oklicu sv. Očeta načeloma uspeh, v drugi vrsti navedeni listi pa trdé, da zavzema sv. Oče stališče za Avsti'ijo in Nemčijo, katerih stvari zdaj dobro stoje in upajo na popoln neuspeh. Soglasno se pa opozarja na velike težave, ki nasiu'o-tujejo dajies in do za sporazum štirih zmagovitega preobrata vojne slike vsakemu mirovnemu posredovanju, Glede na posebne italijanske koristi, kijih nekateri listi znatno ločijo 0(1 takozvanih zaveznikov Italijanov, ojiozarjajo z dopadajenjem, kako da papeževe besede o Življenju in o odi'ešenju narodov in o ijravičnih strendjenjih očitno kažejo posebno simpatično na zahteve Italije, a lc pidstavljajo, da bi mir danes Italiji nc poplačal dovolj njenilt dragih vojnih priprav in potrebno popolno pridobitev ozemelj, za katerimi stremi. Ženeva, 2. avgusta. „ AgenccToui'nier" izve od visoko vatikanske o.sebe, da misli sv. Oče koncem septenil)ra ali najkasneje v prvih dneh oktobra sklicati velik kon-zistorij, h kateremu bo povabil vse italijanske in zunanjo kardinale. Gre se za novo mirovno akcijo sv. Očeta. — Iz okolice kardinala I\[erciera pa se potJ'juje, ^da sv. Oče pripi'avlja novo mirovno akcijo, katere naj so udeleže vse vojne stranke, da pre-})rcči novo zimsko vojsko. Kaznuješ! Fmnjo Nctiliftiiur. Kazinijes nas! Sinovi mro, očetov ni nazaj ! Na ustah ženatn žalostnim zamira vsak smehljaj. Kaznuješ zemljo! Poteptan je travnik, itrej evotán, pogažen plod je zlati njiv, posekan gozd, požgan. Kaznuješ! V rekah se vali krvav za valom val! Pre])lašcn domačin beži s jiredragih j'odnih tal. Kaznuješ vse! Besni vihar kot podivjana zvei', ki'otcče Tvoje, Gospodar, roke pa ni nikjer! A vidi vera jo in up, ki gleda k Tebi v raj ! Iztegni jo! Oíorjé sveta srcé Ti omehčaj! DomaČe in -tuje novice. Visoka odlikovanja. Njegovo c. in kr. Apostolsko Veličanstvo je podelilo Njiho-venni nečaku nadvojvodu Evgonu vojaški zaslužni ki iž L razreda z vojno dekoracijo in Njihovenni stričniku nadvojvoihi .Jožefu veliki križ Lcopohlovega reda z vojno dckoj'acijo. Cerkveno opravilo pri sv. Miklavžu na Gorjancih bodo v nedeljo 8. avgusta ob lil. uri. Pridite mnogoštevilno častilci sv, Miklavža in ljubitelji narave na visoke Gorjancc. Pijače bode dovolj, a jedila si pa naj vsak ])rÍncso seboj. Duhovniški jubileji 1.1915. Dcmantni jubilej praznuje v Ljubljani bivajoči vpok. župnik iz lavantitiske škotije, iilihael Korošec. — Zlato mašo obhajajo: Damian Pavlič, župnik v Kostanjevici ; Kozma J'avlič, župnik pii Sv. Križu pri Kostanjevici; Matija Kadunc, vpok. župnik v Žužem- berku; Gi'cgo]'Jakelj, vpok. župnik v Ljubljani. — Petindvajsctletnico tiiasništva ozir. dubovJiiskcga delovanja pi'aztnijcjo : dr. Fci-d. Čekal, stolni kanonik v Ljubljani; Franc Fei'jančič, pod vodja v duh. semenišču ; župniki: dan. Bartehne v Sp. Logu na Kočevskem, i\lartin Nemanič v Brusnicaii, Matija Novak na Radovici, Ant. T'fajfar v Dražgošah, Ivan Piber v (-iorjah, Franc Rajčevič v Lučinah, Lud. Selnl'lïer v ŽalinÍ, daji. Soukup v Stari Oslici, ..lanko Šiška v Šenčurju, Vaclav Votulrášek v I'odbi'czju, Ant. í^nidaršič v ňtangi; redovnika: Fi'anc Birk, misijonar sv. Vine, Pav. v Ljubljani, in P. Kazimir Kosobud, žup. vikar nom. vil. reda v Črtioitdju. — Vsem velečastitim gospodom jubilantom najiskrenejše Čestitko! Deželni glavar v Ribnici. Deželni glavar dr. Iv. Žustcršič je bil te dni osebno v Ribnici, da se iirepriča o ogromni škodi zadnjega ))ožara. Pod vodstvom g. dekana Skubica in g. župana si je ogledal pogorišče, na katerem je Šc semtci'tja tlelo. Gospod deželni glavar je tudi seboj prinesel pod-poi'e líogordcem v živilih in denarju in jo izročil i)omožnemu odboru, ki pod predsedstvom g. dekana Skubica vrlo deluje. Pohod deželnega glavarja in nagla pomoc jo prizadete Ribničane zelo razveselila. Knezonadškof zapustil Gorico, V torek, dne 27. m. m. je zapustil mesto ekscelenca knezonadškof dr. B. Sedej ter se preselil začasno v Vipavo. Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu juliju lOI.f) je 174strank vložilo í)í),ay9 kron îÎ h; 173 strank vzdignilo 71).718 K 4 h; torej več vložilo ID.OSO K 99 h; eni stranki se jc izplačalo hipotoČnili posojil 1000 K; stanje vlog 3,702.r)r)9 K 33 h; denarni promet 500.64.^') K 22 h; vseh strank bilo je 80GK fiOh; posojil jo Itilo danih 15 strankam 19.]60kron; skupno število članov je znašalo koncem mesca 22B(). Porcijunkula. V vojskinom času sc povsod dogajajo izvanredni dogodki. Y jiar zadnjih letih so o jiriliki poj-cijun-kulskili odpustkov ni zbrala nič veČ ona velika množica ljudi kot v jn'ejšnji dobi, ker nekaj let se odpustki zanmrejo dolnti tudi v farnih cerkvah. Letos smo jia začudeni gledali velike trutiie, Žc v iiedeljo, posebno pa v pondcljek na vse zgodaj, so in'ihajali tujci, posebno veliko število iz Belo krajine. Frančiškanska cerkov je bila oba dneva nabito polna. \ nedeljo ob 5. uri jiopoklne je govoril znani jnisi-jonai' pater Klemen Grampovčan iz Sv. gore pri Gorici, odkoder je k nam pri-bežal, ker je l)rezvestni Lah razdrl slavno hožjo pot. V vzvišeaiib iti ognjevitih besedah je govoril g. misijointr o bogoljubnem življenju in opozarjal na nevarnosti, to življenje izgubiti, V pondcljek je pridigoval pater Pavel o pomenu tega dneva za kristjana in vzbodbujal k sklepu navzoče, naj letos darujejo jiorcijunkulske odpustke Se iKiscbno za padle vojake, ki so Častno smrt storili za dom in ccsarja. Ljudje so v obilnem številu prejeli sv, zaki'amente. Y satiiostanski cei'kvi sami je bilo obha-janih 3.300 vernikov. Kakor nam kronika pove to število ne zaostaja veliko za nekdanjo ijorcijunkulo. Tudi vojska jo dober učitelj, ki navaja Ijndi k resnejšim mislim. — Tudi več ptujih duhovnov kakor druga leta je pomagalo v spovednici, da so je moglo tolikenni številu vernikov po-sti'eČi. Kakor znano, biva v našem mostu htdi luid 3n(> i)rimorskih beguncev, v glavarstvu novomeškem pa okrog 2000. Tem, posebno italijansko, oziroma furlansko govorečim vernikom sta postregla tudi tu bivajoča gos[ioda mnsgr. Aleksander Zami>aro, prvostolni kanonik in kaiu'clar knezonad-škoHjskega ordinai'ijata in Karol Piciulin, župni upravitelj snestne župnijo .sv. Ignacija v Gorici. Skrb Rdečega križa v Novem mestu za ranjence zasluži ai)loSne pnltvale. Pii-sebnu (iame iii l.iuli j;os|)odjii stoiijo vso-povsod še skoraj vci, liiikoi' je sploh mogoče, ter se žrtvujejo vsestransko v pomoč in tolažbo latijeinîeni in bolnikom. Mcšraiii in okoličani, pridite na iioinoč jí vsakovrstnimi darovi v blagoi- trpiimin! Sedaj je pomoč najnujnejša. Nov odlok glede predčasnega izpita zrelosti. ]\linistrstvo za ponk in bogoCastje je z odlokom z dne 19, julija 1915, št. 19:Í31 izjavilo, o-žrešniiii Ijahom na potu, kakor sveta iîora. Zadnji čas so namerili svoje granate tudi na to slavno romarsko c-crkev, ki je sedaj Že 555 let stara. Hvala IJogu in MaiŇji, da še dosedaj cerkev ni t.)-p(!hi posebne škode. Pač pa je že novo župniŠČe trpelo nekaj škode; razrušen je kos strehe in tudi zid ima več razpok. Zaradi vai'nosti je čudodelna podoba -Marijina za čas vojne shranjena na varnem kraju. Darove za kip presv. Srca -lezusovega v kajiiteljski cei'kvi v Novem luestu sta še poslala g. Pr, Lavtižar 10 kron in g. ,ian. .larm 2 kroni, liog plačaj! — Prosimo še tiekaj darov, ker se je še zi'aven naročil dost.ojni iiodstavek od ki'aškega marmora, ki velja sam že 31 50 K. — Vsak najmanjši dar se lahko tudi vrže v skrinjico, ki j(; za to pripravljena pri oltarju i)resv. Si'ca Jezusovega. Prosimo onega gospoda, ki je v prodajalni ,1. Krajec nasi, zaměnil v nedeljo 25, julija svoj dežnik z dnigim, naj prinese dotični dežnik nazaj v isto prodajalno, kjer dobi svojega. Umrli v mesecu juliju: Dne 20. julija Viljem H(;rnard, po-sestidk in dimnikarski mojster, v (15. letu. na kapi; dne .'il. julija Franih L i n d i č, 1(1 uu;se(-ev, za hožjastjo. — Une 27, julija Maiton A'etro; dne 2S. julija Anton Seli i rti t z, poddesetnik ; duc 30. julija Istvan ('son k a: dne 30, julija ,Tános Gei'gely; dne 31. jul. .\dalbert Szeresak, Naj počivajo v mini! Raznotero. Pojasnilo. Zili se nam zelo potrei)no, da Še enkrat opozoi imo, iiostdino občinstvo z dežele, na zailnjo notico o pregledovanju pisem (vojaška cenzura) ter pojasnimo k t.očki 5. istega oilstavka še sledeče: Vsa ])isma se morajo oddati: 1) odpi'la; 2) vsako ])ismo mora imeti natančni naslov oil-pošiljatclja ne samo v pismu, temveč zunaj na hrbtni sti'ani ovitka (koverte); raz-vi(ino mora biti itiie in priimek, vas, liišna številka, kraj in tudi pošta odpošiljatelja ; 3) vse to pa luora biti jasno pisano. — Zaprto pismo brez vidnega naslova odpošiljatelja leži na pošti tr i mesece; potem sc odpošlje poštnemu ravnateljstvu, da pismo odpre, pregleda in ukrene ž njim po svoji razsodbi. Zaprto pismo z vid-n i m naslovom odpo.siljatelja so pa sicer vrne temu nazaj, a jc pisanje tudi v tem ozirn brezuspešno. Isto velja tudi o dopisnicah, liri katerih se napiše naslov od-]iošiljatelja tudi na naslovni strani. — C. kr. i)oštni uradi imajo tozadevno stroge ukaze, torej je nujna poti'eba, da jih občinstvo tudi natančno upošteva v svojo lastno korist. Letošnja pomnožitev pridelka žita in krompirja na Kranjskem, t', kr, kmetijska družba kranjska, ki ima od c. kr. kmetijskega ministrstva nalogo izdelati žetveno statistiko, in sicer letos za cel mesec, po]irej kakor didga leta, je ravnokar po izvedencih v celi deželi dognala, koliko se je letos več raznega žita in krom]iirja posejalo, oziroma posadilo. Posejalo se je napram lanskem letu več; s pšenico (^28 ha, z ržjo 33 ha, z ječmenom 235 ha, z ovsom !)7ha, s turšČico 273 ha, s prosom 39 lia, s fižolom 270 lia in s krompii-jein sc je posadilo 1.532 ha več, tJc sc vzame v deželi običajni povprečni pridelek za podlago, sc bo letos pridelalo samo na tidi zemljiščih več: pšenice 00 vagonov, rži 2 vagona, ječmena 24 vagonov, ovsa 10 vagonov, turSčice 33 vagonov, prosa 4 vagone, tižola iS vagonov in krompiija nad ! 000 vagonov. Kui' se že lianes lehko domneva, da bo letos letina na Kranjskem tako dobra, kakor že dolgo ni bila, pridelali bomo letos v deželi najmanj kakih 20 odstotkov več kakor v srednjih letinah. Voziti s skupaj pripetimi vozovi je letos za čas vseh poljskih del dovoljeno. Po cestno - policijskem l'cdn za državne ceste, po ileželncm zakonu, ki ureja policijski red na nccesarskih cestah in po cestno-policijskem redu za mesto Ljutdjana je prepovedano voziti po cesti z dvema drug na drugega pripetima vozovoma. Ker se pa letos te naredbe vsled pomanjkanja delavcev in delovne živine in mogoče držati, se je c, kr. kmetijska družlia kranjska obrnila na deželno vlado s prošnjo, da se ta prepoved začasno razveljavi ter je c. kr, deželna vlada z odlokom z dne 8. julija t. 1., št. d;.495., sle(iečc odredila: Z ozirom na sedanje izjemne razmere se e. kr.okrajna glavarstvu in c, kr. policijsko ravnateljstvo pooblasti dovoliti izjemo od prepovedi vozili po cestah z dvema drug na di'ugega pripcliiiia vozovoma. \'sled te doimstitve je pa posebno paziti z vso strogostjo na sti'ogo zvrševaiije vseh drugih cestno-jto-licijskih predi)isov, kakor izključna uporaba leve strani ceste, prepoved iiitre vožnje čez mostove, razvetljava vozil, prepoved vozila sama jnišČati, na vozu s])ati, z bičem ]>okati, jiustiti vozila na cesti itd. Najnovejše vesti. Novi iaš!(i napadi pri Zdravšiiiti, Polazzu in proti Griže brdu zopet krvavo odbiti. I va 112 O rod in Viiršava v našiti rokah! Ivangorod so osvojile naše in Varšavo nemške čete! V Novem mestd že plapolajo zastave raz vseh liiš v znak veselja. Cene mesu v Novem mestu za mesec avgust 1915 sose določile pri mestnemu županstvu sporazumno s tukajšnjimi 'mesarji sledeče: Govedina: Pljučna pečenka . . kilo po K 4'— I\Ieso brez přiklade „ „ „ 4'— iíosbeať brez přiklade „ „ „ 3-80 Pražeiici . . . , „ „ „ 3-SO Stegno-Križ . . . „ „ 3-(>0 Kosbeaf s prlklado . „ „ „ 3-GO Sprednje meso , . „ « „ 3.2(t Teletina: Sprednja . . . . „ „ „2-80 Zadnja.....„ „ „ 3'(jO Svinjina: Sprednja . . , . „ „ „ 3-20 Zadnja.....„ „ „ 3'60 Bravîna: Sprednja . . . . „ „ ^ 2'(jO .....r, « « 3-— Přiklade sme biti 20%, — Vsak mesar mora imeti uradno potrjeni cenik mesa na vidnem prostoru izpostavljen. — IMcsar ne sme biti nikoli brez mesa. — Tisti, ki meso kupijo, naj ga ne ^plačajo dražje, nego po cenovniku, — Úe bi pa mesar meso dražje sekal, naj ga takoj naznanijo pri meitnem žui>anstvn v svrho strogega kaznovanja po obrtnem zakonu in kaz. zak, § 478 ter radi prest. § 7 ces. pat, z dne 1. avgusta 1914 Št. 143 drž, zak. Loterijske številke. Trst, 28. julija GO 70 41 90 1 Gradec, 4. avgusta tj7 7 HO (iO 24 Dopisi. Iz Mirne peči. — Delo pri novi ccrkvl dobro napreduje; prejšni teden je bil dovršen betonski obok v cerkvi, katero delo je trajalo ravno sedem dni. Štiii tedne, kakor pravijo, se mora obok sušiti, potem bodo še-le vzeli leseni opaž proč in začelo se bo jioteni z notranjim snaženjem zidu; kajti zunanji zid stavbe je že do malega osnažen, razven pročelja, Žalibog, da smo imeli tudi pri nas nesrečo; IGletid mladenič Franc í\lozetič, kî je imel pri zvoniku neko delo, je padel raz odra iz neznanega vzroka, dasi je bil oder pravilno ograjen ; g. kaplan mu je uiogel le še sv. poslednje olje podeliti. .Mladenič je bil drngaČe priden in komaj eden teden tu jiri delu. Imamo tu tudi več beguncev s Primorskega iz Renč, odkoder so prišle nekatere družine k očetom, ki tu delajo pri cerkvi. Zgradba cerkve bo jeseni gotova kljub temu, da divja svetovna vojska že čez leto dni. — Obžalovati pa moramo in strogo obsojati to, da se v teh [irežaloitnih časih v naši občini v nekaterih brezvestnih gostilnah vrši ples in divje kričanje in to pozno v noč. .Stroge jiolicijske odredbe, ki jih je nalašč izdala v sedanji svetovni vojni visoka c. kr. vlada za Kranjsko, se v ilirni jieči ne izpolnjujejo povsem. Sosedje v bližini takih hiš sc oinavičeno zgražajo nad takim početjem. Konec razposajenemu življenju v sedanjih resnih časih more narediti le })()litiaia oblast. Seveda dokler ni tožnika, ni sodnika. Iz Št. Petra, — Izmskcga iijetnistva sta Sli oglasila Anton iilažii, cui'kvciiik v .Alaćkovc-u, ter.Taiidz Zniiančič iz Črtišnjic. Pj vi je l)il /ajct v i'rzcniyslii. Novi dotii iiin jo ol) kaspiSkein jezcni. ZupanCiC Iiiva v ili-iiž])i par tnkaj.šnji!i rojakov v Jlarkovii. Po danes se je oglasilo i/, ruskega ujetništva 20 župljanov. Žalostno novico je izvedela Janfieva driižina na Lesnici: 20 letni Anton je jiadel meseca jniiija ob rinjestru. Kakoi' marsikatei'i di'ngi kranjski ťan(, platíal je tudi imenovani zavzetje vasi Kozniierzyw z mladim življenjeiii! — Franc Stmjiiar Iz ?;dinjevasi je bil od koriiega- jiovcljnika izrecno pohvaljen zaradi izredne hrabrosti nasproti sovražnikn, Tiro]iasta hrabrostna svetinja inn diCi pi'si. Ranjenih je bilo zadnje Čase jirecej. Omenjamo nekatere. Na južnem bojišču sta bila ranjena Franc lílažíé iz Katitenvrlia in Fi-anc Luštek iz Ždinjevasi, Slednji se zdravi, ranjen v obe roki, v Siskii. Alojzij Jlii'tek iz (ilricvja leži preeej obintno ranjen v nogo v bolnišnici na Ditnajn. V jMannaros - Szigetu se zdravi Frane Terupšic iz Črešiijic. Zaboden j'e bil v trebuh. Franc Židanek s Trske goro leŽi bolan v Dunajskem Novcai mestu. Anton Rifelj iz Lešnice išče zdravja na Moravském nekje. Iz Črnomlja. Kašcnui mestu se je ob otvoritvi železnice kazal lep napredek, ki se pa žal vsled nesreťne vojske ne tuore razvijati, ker pomanjkuje že najbolj potrebnih delavnih moci. Nekdanji i»retuogokop l)ri Kanižarici in na „Goleših" je obetal, da se zopet poživi, kakor tudi izv