flw. 207 v UuMioni, v sredo 11. septembra 1929. Cena Din r - dao jppćđfci^ teraenS nedelj in praznike. — TmeraH do 90 petit & Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. vaQa letno v Jogosfe«sji 144.— Din, za inozemstvo 300.— Din. — Rokopisa s« ne vračajo. — Naše telefonske številke so: 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. >€kwnski Nirod< Drzen podvig grškega razbojnika Zloglasni grški razbojnik je preteklo nedeljo ujel nad 100 uglednih oseb ter poslal vladi zahtevo, naj izplača 4 milijone drahem odkupnine - Vlada je tej zahtevi ugodila, obenem pa poslala nad razbojnika vojaške čete — A tene, 11. septembra. NezaslU šano drzen roparski napad je izvršil preteklo nedeljo zloglasni grški razbojnik Gadze, ki že okrog 10 let stra* huje vso severno Tesali jo. lzrvšil je že celo vrsto razbojstev, a oblasti mu do* slej niso mogle priti do živega. Na eni strani se zna spretno umikati zasledo* valcem, na drugi strani pa mu nudi prebivalstvo iz strahu pred njegovim maščevanjem vsako zahtevano pod* poro. Preteklo nedeljo se je s svojo četo utaboril v bližini Trikala ter prežal na patnike, ki so prihajali v bližnje ko= palisče. Ujel je nad 100 izletnikov, med njimi grškega senatorja Hadziga-kija, generala Sahota, žandarmerijske* ga brigadirja Karabetisa, več general-štabnih oficirjev in mnogo uglednih Grkov in tujcev. Pet najuglednejših, med njimi oba generala in senatorja Hadzigakija je obdržal kot talce, osta= le pa je oplenil in jih nato poslal grški vladi z zahtevo, naj plača za pridržane ujetnike tekom treh dni 4 milijone dra-hem, sicer ji pošlje njihove glave. Vest o tem drznem podvigu zlo-glasnega razbojnika, ki je že večkrat dokazal, da ne razume šale, je izzvala med prebivalstvom veliko razburjenje. Prefekt Tesali je je nujno prosil vlado za pomoč. Sinoči se je vršila seja mU nistrskega sveta, ki ji je prisostvoval tudi šef generalnega štaba general Ma-neta. Vlada je na tej seji sklenila, da Avstrija ovira uvoz naše živine Delna prepoved uvoza živine iz Jugoslavije. — Ogorčenje v poljedelskih krogih, ki zahtevajo protiukrepov. Dunaj, 11. septembra. »Wiener Zeititng« objavlja službeno naredbo ministra za poljedelstvo, s katero se prepoveduje zaradi slinovke in živinske kugj uvoz živine iz Jugoslavije in to iz naslednjih oblasti: Nove Kaniže. Sen te, Velike Kikinde, Kladove. Brze Palanke in Donjega MilanOvca. Beograd, 11. septembra. Danes |e ministrstvo za poljedelstvo prejelo z Dunaja obvestilo, da je sosedna Avstrija prepovedala uvoz živine iz nekih oblasti naše države. V naših poljedelskih krogih je izzvala ta vest dokajsnjo ne- voljo. Splošno se sodi, da gre za taktično potezo sosedne Avstrije, ki bi hotela pod izgovorom, da je živina iz Jugoslavije okužena, izigrati trgovinsko pogodbo in s poostrenimi veterinarskimi ukrepi preprečiti uvOz živine iz Jugoslavije. V poučenih krogih se trdi, da bo naš država posegla po protiukrepih ter prepovedala uvOz industrijskih proizvodov iz Avstrije, ker se smatra omejevanje uvoza iz Jugoslavije pod izgovorom živinske kuge za neutemeljeno, ker se vrši pri izvozu stroga kontrola. Ustanovitev delavske stranke v Ameriki Univerzitetni profesor namerava po vzorcu angleške delavske stranke združiti tudi ameriško delavstvo v lastno stranko. W a s h in g t on , 11. septembra. Profesor Columbia-univerze Dewey namerava v Zedinjenih državah osnovati delavsko stanko r>o vzorcu ansdeške delavske stranke. Nova stranka bo v < ziciji proti republikancem in proti demokratom in bo skušala pritegniti v svoje vrste vse delavstvo, da bi si tako zasigiirala odločilen vpliv na vodstvo ameriške politike. Vsi znaki kaiejo, da bo akcija uspela, Četudi si obstoječe stranke prizadevajo, da bi preprečile razcepitev lastnih vrst. Nemški atentatorji razkrinkani Policija je aretirala nekega bivšega policijskega kapetana in nekega bančnega uradnika, ki sta izdala vso organizacijo. —Berlin, 11. septembra. Policiji se je končno posrečilo, da je prišla na sled inici-oatorjem in izvršiteljem atentatov na razne ljudi in poslopja, ki so bili izvršeni v zadnjem času. V Itzehobe je bil včeraj aretiran bivši policijski kapetan v Stuttgartu, o katerem se je že delj časa sumilo, da je v zvezi s terorističnimi akcijami nacionalistov. V njegovem stanovanju so našli dve bombi, slični onim, s katerimi so bili izvršeni zadnji atentati. Na podlagi njegovih izpovedi je bil nato aretiran v Hamburgu še neki bančni uradnik, pri katerem so našli peklenski stroj, določen za atentat, ki so ga za rrihodnje dni nameravali izvršiti v Hamburgu. Policija upa, da ji bo na podlagi teh razkritij uspelo zatreti teroristično akcijo nacionalistov. Za prihodnje dni je napovedanih več senzacionalnih 3retacij. — Berlin, 11. septembra. Policijske oblasti so ugotovile, da so bile od marca Eksplozija petrolefskega vrelca — Bukarešta, u. septembra. V petrolej-skem okolišu Campina se je pripetila strahovita eksplozija. Pri vrtanju novega pe-trolejskega vrelca je petrolej iznenada švrk-nil skozi cev na plan in se vnel. Štirji delavci so bili ubiti, 1 inženjer in 4 delavci težko ranjeni, 8 delavcev pa je zadobilo lažje opekline. Trem delavcem so se vnele obleke, tako da so kot goreče baklje tekali po poljih. Nov letalski hitrostmi rekord — Calsfaot, 11. septembra. Pri hitrostnih tekmah, ki so se vršile včeraj na daljavo 3 km, je postavil angleški pilot Vilebar nov hitrostni rekord. Dosegel je bajno hitrost 588.8 km na uro. S tem so biti potolčem vsi dosedanji rekordL meseca dalje ukradene iz raznih rudnikov, kamnolomov in tovaren ogromne količine razstrelil. Tatovi so SDretno zabrisali vsako sled za seboj, tako da oblasti še vedno niso mogle dognati, komu so bile izročene ukradene količine dinamita in drugih razstrelilnih snovi. V Šleziji so neznani tatovi odnesli 135 funtov rogurita m 200 vžigalnikov, v katerih se ie nahajala zmes iz živega srebra, žveplenega antimona, in žveplenokislinastega kalija. Maja meseca je izginilo iz rudnika v Opelnu 20 funtov kloratita in nad tisoč vžigalnikov. Najbolj nevarno razstrelilo je vsekakor kloratid, ki dosega s svojo učinkovitostjo in eksplozivnostjo dinamit. Ker so cene teh razstrelilnih snovi dokaj nizke, je očitno, da gre za tatvine kriminalnega značaja. Domneva se. da so te tatvine v zvezi z zadnjimi atentati. Požar v kinu — London, 11. septembra. Včeraj je izbruhnila v nekem kinu strahovita panika. Sredi predstave se je vnel oder. kar je povzročilo, da je občinstvo planilo proti vratom, da bi se resilo na varno. Mnogo oseb je bik> pohojenih in zmečkanih. Konec delavskih zaupnikov v Italiji — Rim, 11. septembra. Po več teden-skiii posvetovanjih med organizacijami delodajalcev in delavstva je Mussolini včeraj odločil, da se naj odpravijo obratni zaupniki ter odslej ukine ta ustanova po vseh italijanskih tovarniških obratih. Zaupniki bodo pripusčeni samo od primera do primera, kadar bo šlo za ureditev nastalih diferenc odpošlje v Tesali jo vojaštvo, da razbojnika končno ujame in izroči roki pravice. Ker pa je verjetno, da bi razbojnik na to vest umoril vse talce, se je vlada odločila, da mu izplača zahtevano odkupnino v znesku 4 milijone drahem. Danes je bil denar odposlan po posebnem kurirju na označeno me* sto, kjer ga bo prevzel Gadzejev oda poslanec. . . Takoj nato pa bo nastopilo voja* štvo, ki bo skupno z orožništvom skušalo razbojnika obkoliti in ujeti. Pri zasledovanju bodo sodelovala tudi vo* jaška letala. Po splošni sodbi pa se je razbojnik med tem že umaknil v van no zavetje, tako da je malo verjetno, da mu pridejo do živega. Poskusen atentat na Mania — Bukarešta, 11. septembra. »Ultima ora< poroča, da je bil pred dnevi na predsednika vlade Maniu izvršen poskus atentata na ta način, da je Maniu prejel pismo, v katerem se je nahajal bel 6trupen prašek. V političnih krogih se to vest potrjuje, ven-dr pa se ji ne pridaje posebna važnost. „Zeppelinov" polet na severni tečaj — Berlin. 11. septembra. Priprave za »Zeppelinovor ekspedicijo na severni tečaj se z vso naglico nadaljujejo Cim-se bo vr-. nil dr. Eckener iz Amerike, ■ se bo vršite konferenca med njim in znanstveniki ter strokovnjaki, ki se bodo udeležili »ZeppeJi-novega« poleta na severni tečaj. Na Alaski je že dograjen steber za pristajanje zrakoplova. Specijalno za ta pot naročeni znanstveni aparati bodo dogotovljeni še do konca letošnjega leta. Fritjof Nansen, ki se bo udeležil poleta, prispe v kratkem v Berlin, kjer se bo sestal z dr. Eckenerjem ter se bo do prihodnje spomladi udeleževal poskusnih poletov zrakoplova. Sedaj se gradi tudi specijalna radio - oddajna in sprejemna postaja, s katero bo opremljen zrakoplov, da bo mogel ne glede na atmosfero v polarnem ozemlju oddajati in spredemati vesti. Ukraden habsburški nakit — Pariz, 11. septembra. Po poročilu iz-Casablance ie rfrancoska policija v Maro« ku zasledila del ukradenega rodbinskega zaklada bivše habsburške dinastije. Gre predvsem za dragoceno ogrlico Marije Terezije, ki sestoja iz 384 biserov in pa za umetno sestavljen ogrski grb, ki je okrašen s 163 biseri in drazulii. Kot prodajalec in posrednik ie bil aretiran neki 521etn: italijanski sluga in neka SSIetna francoska guvernanta. Policija jih je aretirala v tre-nutku, ko sta hotela prodati ukradene dragocenosti. Ukradeni predmeti predstavljajo več milijonsko vrednost. Woldemaras proti socijalistom Varšava, 1" sept. AA. Glasilo poljskih socijalistov »Robotnik« je včeraj objavilo brzojavko -predsednika izvršilnega odbora socijalistične stranke v Litvi, v kateri poroča o preganjanju socijalističnih ©mladincev in visokošoleerv od strani sedanjega predsednika litovske vlade WolImpero« očita jezuitom, da so se polastili vsega vpliva v Vatikanu, kar dokazujejo ponovna visoka odlikovanja uglednih jezuitov od strani papeža. List jim očita, da delujejo v protifašistovskih organizacijah in da agirirajo proti fa-šistovskim delavskim organizacijam. Posebno oster postaja list, ko napada voditelje jezuitov v Italiji, da hočejo delavstvo pridobiti za sodelovanje z inter-nacijonalnim uradom dela v 2enevi. List smatra, da so se odločilni činitelji v Vatikanu preveč eksponirali za jezuitsko protifašistično akcijo in se ne smejo čuditi, če bo fašizem revidiral svoje sta-liače do Vatikana. V fašističnih krogih se trdi, da bo -predsednik vlade Mussolini v kratkem izdal prav drakonske ukrepe proti prevladujočemu vplivu jezuitov v Italiji. Umor pri belem dnevu sredi Newyorka V najprometnejsi ulici je bil umorjen pri belem dnevu kralj ameriških tihotapcev alkohola — Umorili so ga konkurenti Newyork, 11. septembra. Včeraj je bil sredi mesta v času najživahnejšega prometa umorjen na ulici kralj ameriških tihotapcev alkohola in bogataš Mac Donowan. Popoldne okrog 4. se je pripeljal v svojem elegantnem avtomobilu v 21. cesto, kjer stanuje njegova nevesta, s katero je hotel napraviti izlet. Ko je avto obstal pred palačo in se je Donowan pozdravljal s svojo nevesto, ki ga je pričakovala pri oknu, je pridrvel izza ovinka eleganten avtomobil, v katerem so sedeli trije moški Ko je avtomobil vozil mimo Donowanovega avtomobila, jo eden izmed moških oddal na Donowana tri revolverske strele in ga na mestu ubiL Napadalci so v nastali zmedi izginili in jih doslej niso mogli izslediti. Oblasti domnevajo, da gre za maščevanje konkurenčnih tihotapcev alkohola, med katerimi vlada zaradi konkurenčneg boja veliko sovraštvo. Umor sredi najprometnejše ulice pri belem dnevu je izzval celo v newyorški javnosrti, ki je sicer vajena takih prizorov, veliko senzacijo. Zgradba velike ladjedelnice na Jadranu _ Split, 11. septembra. V inozemskih kapitalističnih krogih se je zadnje čase pojavil načrt, da bi se zgradila na našem Primorju velika ladjedelnica, ki bi mogla vršiti vsa ladjedelniaka dela tako za našo trgovinsko kakor vojno mornarico. Nova ladjedelnica naj bi po svoji kapaciteti dosegla velikost in moč velikih ladjedelnic na zapadu. Sodi se, da bo ta ladjedelnica po vsej priliki zgrajena v Splitu. Plavajoči dog za nase luke — Berlin, %4 septembra. »Deutsche Werftc je zgradila na račun reparacij za Jugoslavijo velik plavajoči dog s 7000 tonami nosilnosti. Obenem je imenovana ladjedelnica zgradila za Jugoslavijo tudi moderen tender za potapljače. Plovni dog je že na poti in ga vlečejo posebni remor-kerji. Dog bo postavljen v eni od jadranskih luk. _ Obnova nizozemskega poslaništva pri Vatikanu Vatikan, Vi, septembra. Kardinal Van Rossum se je vrnil s proslave 6v. Ansgara na švedskem in s posvetitve islandskega apostolskega vikarja v Haag. , V poučenih krogih se trdi, da je prihod kardinala Van Rossuma na Holandsko v zvezi s predstoje-čimi razpravami med odposlanci Vatikana in nizozemske vlade. Svojčas je socialistično protestantska vlada ukinila nizozemsko poslaništvo pri Vatikanu. Sedanji predsednik vlade Ruvs de Boerenbrock, ki je katolik, je pripravljen obnoviti nizozemsko poslaništvo pri Vatikanu. Zdi se, da bo s sedanjim bivanjem kardinala Van Rossnma v Haagu to vprašanje rešeno. Židovski legijonarji za Palestino Varšava, septembra g. Židovska tegijonarji. ki hočejo odtf.i v Palestino, da bi ooma^aii svojim venskim tovarišem, so imeli te dind vajo za bčtke. Ko so se vrača*" z va.je, jiJi je v pred-me-st-ju napadlo dela/vTstvo, pri čemer je bito mnogo legijo« ariev težko ra »jecah. Razprava proti čaL železničarju Pechi Budimpešta, ' septembra sfa. Danes je bila pred vojaiStirn sol^-čem o»t\wije«a razprava proti češkoslovaškemu žflezni&kermi blagajniku Vincencu Peohi in drugemu krivcu Totbu. Po običajneh ceremornjah je sodo6če proglasile rar-ora'vo kot ta«rno Važna seja francoske vlade — Parii, lt septembra. >Matin< poroča iz Ženeve, da bo Briand drevi zapustil Ženevo in se odpeljal v Ramboille, kjer storiti in doseči, ako bi se delalo po sistematičnem načrtu in ako bi imeli La-Scani s občino vred res kaj širšega, podjetnega in pravega razumevanja za stvar. Ravno radi tega tudi Olepševalno društvo, ki se je sedaj prekrstilo Hkrati v tujsko-prometno društvo, ne more prav prospeva-ti. Intencije, inicijative m sklepi istega se često omalovažujejo »n od merodajnih izvršilnih činitejev vse premalo upoštevajo. Vprašanje posebne vrste tvori za Laško n. pr. reka Savinja, ki je trajni in glavni temelj vse krajevne lepote in letoviščarske privlačnosti Ta tukajšnje mesto. S propadom Savinje in njenih slovitih poletnih kopeli bi in bo kraj sčasoma silno izgubil, zato bi bWo treba ugled njene bivše bistre in mične čistoče neizprosno čuvati pred vsakršnim ogrožanjem — p« bodisi tudi da od strani industrije. Z vsestransko dobro voljo in primernimi žrtvami se za vsako stvar najdejo kompromisne rešitve. Bojimo pa se, da bosta tudi z novo usnjarno ne snažno« t in odbijajoča umazanost Savinje samo še stopnjevani, namesto da bi šlo na boljše. Tako voda našemu mestu pač ne bo mogla biti več v ponos. Slično je z našimi promenadnimi napravami, ki so skoro vse uničene, — tiste še posebej, ki smo jrh podedovali od prednikov. Svajčas so se poti lepo čuvale, negovale ter obsajale s primernim alejskim drevjem, danes pa služijo kolovoznim svr-ham domala najnižje vrste — in za javno odkazana odlagališče mestnih smeti ob njih. (Pojdi v smer proti Anini kapeli!) Posebno občudovanja so vredne tudi hirajoče po-kveke uprav »rabelj*t**a ceata. Književne novosti Pcfog U otmoie&fc kirjtfevnifc dru*b: Vod-oflfiotwe. Mohorje**«. Kaneftske. Mladfkntfce m SIo-vetnfc-e matice fer Cankarjeve dmđbe amo d^tvlđ edarf Se sedmo kffiri&cvoo dru&bo »Modra ptica«-CW«a drtKiatnica re drwHbe ara snan*: t- Žazar, čtoA Narodnega sSedaUKa v Uobtjani, in g. Farvea De*xr*ec. tzdafette« hnuroriAticive«« »Kmeat«. Trerjt družaondk, ka financira drndSta, ni man. Z oabiranjern č&atiov xa ».Modro ptico« &o prafieN % dafta&sfrti dnem. Dražba obeta za ■anoae čiao« po eno lcr^«o Gahswr>cvja, Knnj-a Haamuna, Cebova in Gorkexa. Novost bo, da bo ptrejetmad vsak druSknn ČAae za cLanarmo, za katero bo predel letno 4 loffee. tuda literarno revijo, ki bo precfc-aecn trflocTnertrvneca značaja. Miimo te oov« revrije §e nacn ooecata ie d»v« revir: Pe*ruflcov4 »OdkncA«« in r*evcrjeva »Sa-eaorodnoar«. Petnoficova revija izide baje že končam Mcacmbra. SodekvraLi bodo pasarteiM viseii mračnih stroj, nUadi in sari. Baje bo že v prtvi SsevSkii zastopani] ofoft 30 cx&afteljce*v««i mnenju zadnji 6aa, da »e na-nrafvi red v sftovenski inrjirže'vnoeli. Oi. zlaei vek, ada] muzam kmetijskim pride . . .! Aretacija podjetnega pustolovca V potoedeljek je dunajska policija aretirala podjetnega pustolovca, ki je lovil in slei>arrl mlade, bogate vdove in se preirvljal z raznimi sleparuarni. Policija je med drugim že ugotovila, da je ukradel ček, giaseč se na 8000 dolarjev in ga tudi vnovčfl. Tatvino je mož, ki se je izdajal za inženjera Paizla Jacksona, zastopnika General Motors Corrrpany. že priznal. Mlada Beriinčanka, vdova po odvetniku, je te dni dunajsko policijo obvestila, da je nasedla podjetnemu sleparju, s katerim se je sezmamJa na Sem-nerin-gu. Predstavil se ji je za Paula Jacksona, inženjerja General Motors Com-pany. Stanoval je v hotelu »Panhans« in je zelo razkošno živel. Na spreten način ji je izvabil 3000 mark, t. j. okoli 40 tisoč Din. češ, da je v denarni zadregi. Ko se je po pravkih odpeljala v Berlin, je za njo poslal brzojavko in jo prosil, naj mu posTje še 3000 mark. Zadeva se ji je zdela sumljiva fn zato sra je ovadila policiji. Dunajska policija ni držala rok križem m je dozdevnega Jacksona v nedeljo v nekem hotelu aretirala. Brl je v družbi druge dame, ki je bUa tudi vdova in kateri je tudi obljubil zakon. Baje sta se celo zaročila. Ko ga je policija aretirala, je pustolovec dejal, da se piše Paul Jackson. PoHcija je pa našla pri njem potni list, ki ga je izdalo naše poslaništvo, glaseč se na ime Dušan Bogdanovič, rojen \. 1882. v Rumi in tja pristojen. Med njegovo prtljago je tudi ■našla ponarejen potni lrst na ime Lazlo Jarrkovič in certifikat ameriškega avtomobilskega udruženja na hne Donald Miller. Imeni DonaVd in Jankovič sta policijskega komisarja spomnili na veliko tatvino v Newyorku. Junija meseca je namreč uslužbenec newyorške Trade Bane of Newyork City ukradel ček za 8000 dolarjev in pobegnil. Posrečilo se mu je Ček vnovčiti še preden so bile evropske policije obveščene o tatvini. Tatvino je izvršil Doland Jankovič. Komisar dr. Fischer je pustolovca trdo prijel, češ, da je v Newyorku ukradel ček. Videč, da je v škripcih, se je Jackson udal. Priznal je, da je iz New-yorka pobegmi v Pariz, od tu v Berlin, Budimpešto m na Dunaj, kjer je ves denar zapravil. Sedaj se je ba5 pripravljal na nove avanture. Policija hoče dognati, kdo je aretira-nec. Jackson ni. pač pa utegne biti identičen z Jankovičem ali Bogdanovičem. LATINŠČINA. — Gospod doktor povejte, kaj mi je. Toda povejte mi po domače, ne pa po latinsko. , — Prav nič vam ni. Samo požeruh in lenuh ste. — Hvala lepa. Zdaj mi pa povejte to po latinsko, da bom mogel povedati i ženi. Stev 207 »SLOVENSKI NARODc dne 11. septembra 1929. Stran 3 Dnevne vesti. — SIoto načelnika našega generalštaba od Prage. Načelnik našega generalštaba general Milanovio je poslal ob oibodu iz Češkoslovaške češkoslovaškemu ministru narodne obrambe bnojavko, v kateri ee najprisrčnej-se zahvaljuje za bratski sprejem in pravi, da naša vojaška delegacija nikoli ne bo pozabila, kako navdušeno je bila povsod sprejeta. — Kongres narodnega delargtra v Kranju. Narodna 6trokovna zveza sklicuje za v nedeljo, dne a oktobra t 1. ob 10. uri dopoldne v dvorani Narodnega doma v Kranju kongres narodnega delavstva. Na predvečer kongresa, v soboto 5. oktobra ee bo vršil istotam delegatski zbor NSZ, katerega se bodo udeležili delegati vseh podružnic NSZ iz cele Slovenije. Naslednji dan se bo vršil kongres, katerega se bodo udeležili poleg številnih gostov iz Slovenije, tudi gosti iz ostalih krajev države in inozemstva. Podrobnejše o tem kongresu bomo še poročali. _ Glavna skupščina šahovske iveze. Glavni odbor šahovske zveze kraljevine SHS je sklenil, da se bo vršila letošnja glavna skupščina v Rogaški Slatini 6. oktobra. Skupščina se bo vršila v Zdraviliškem domu in se prične ob 10. dopoldne. — Statistika tujskega prometa ▼ Splitu in Diibrorniku. Split je poselil v prvih sedmih mesecđh lanskega leta 21.201 domačin in 5599 tujcev, letos pa 11.106 domačinov in 7646 tujcev. Dubrovnik je posetilo v prvih šestih mesecih lanskega leta 7190 domačinov in 9494 tujcev, letos pa 7152 domačinov in 9655 tujcev. —- Hrvatski planinci v Zasavju. Hrvatsko planinsko društvo >Sljemec priredi v nedeljo 15. t. m. za evoje člane skupni izlet na Kopitnik v Zasavju. — Velikih kasaških dirk t Mariboru, ki se vršijo dne 15., 21. in 22. septembra 1929 na Teznu pri Mariboru, naj nihče ne zamudi posetiti, ker je posetnikom dana možnost z vstopnico za Din 15 dobiti dobrega konja kasača, ki bo zmagovalec v III. dirki zadnji dan. Mariborsko kasaško društvo 6e ne straši nikakib žrtev, da dvigne v prospeh naše domače konjereje kasaški sport na nekdanjo višino in pridobi zanimanje občinstva za ta plemeniti sport in upa, da bo po-set občinstva rekorden. Za dirke je prijavljenih nad 50 konj iz Zagreba, Maribora, Ptuja, Celja, Ljutomera in Gradca. Iz slovenske kmečke reje je prijavljenih 18 konj. Radi tako številnih prijav in izbornega konjskega materijala bodo vse dirke dobro zasedene in računati je na zmage še le po ostrih bodbah. Večji del konj je že v Mariboru, ki v treningu dosegajo prav posebne zmožnosti in tako bo dan občinstvu pri dirkah najlepši športni užitek. Totalizator je na novo organiziran in bo dana občinstvu prilika radi negotovih zmag zasluziti lepe svote. Na dirkališču bo tudi drugače preskrbljeno za udobnost občinstva. Začetek dirk je vsakokrat točno ob 14. uri. Od 13. UFe naprej redni avtobusni promet z Glavnega trga na dirkališče na Teznu, vožnja stane Din 3. Zunanji udeleženci ee naj v vsakem pogledu obračajo na Kasaško društvo v Mariboru. — Podrobnosti o pomlajevalni operaciji v Nov. Sadu. Kakor znano je bil v soboto zjutraj v Novem Sadu justificiran vojak Jusufović, ki je za vratno ustrelil tri častnike. Po njegovi iustifikaciji je novosadski zdravnik dr. Uzelac izvedel senzacionalno operacijo. Jusufoviću so izrezali spolne žleze in jih prenesli na dva priletna pacijenta in sicer na 671etnega ruskega polkovnika Panto Krivzova in 73Ietnega pristaniškega delavca Alekso Vujanovića, ki ju namerava dr. Uzelac po Voronovi metodi pomladiti. Za uspeh te operacije vlada povsod, zlasti pa V inozemstvu, ogromno zanimanje. Iz Pariza, Berlina in Dunaja dobiva dr. Uzelac brzojavke raznih učenjakov, zdravnikov in profesorjev glede uspeha operacije Kakor poročajo novosadski listi, je zdravstvene stanje obeh zelo povoljno. V nedeljo je bilo v sanatoriju več sto obiskovalcev, ki so ju hoteli na vsak način videti, med njimi pa je bilo največ starejših gospodov. Paci-jenta sta ves dan veselo kramljala in kovala načrte za bodočnost. Tako je Vuja-r.ovič primariju dejal, da se bi rad oženil, če pojde vse po sreči. Žal nima za ženite v denarja. Zdravnik mu je obljubil, da mu bo pomagal iz zadrege. Dr. Uzelac je dopisniku novosadskega »Deutsches Volks-blatt« izjavil, da se je operacija proti pričakovanju zelo dobro posrečila. Oba pacijenta se počutita dobro in ne tožita o bolečinah. Oba bosta lahko že čez par dni zapustila zavod. Na vprašanje, kdaj se pokaže učinek pomlajevalne operacije, je zdravnik izjavil, da je to odvisno samo od organizma. Na vsak način se pokaže učinek pomlajevalne metode že čez dva al! tri mesece. — Vreme. Vremenska napoved nam obeta deloma oblačno in toplo vreme. Včeraj je bilo nekoliko oblačno samo v Ljubljani in Mariboru, drugod pa jasno. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu in Beogradu 29, v Splitu 28, v Skoplju 27, v Ljubljani 26.6, v Mariboru 25 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 768.3 mm, temperatura je znašala 14.4 stopinj. — II. gorska motociklistiena dirka na Trojane ee bliža uresničenju ter je tozadevni program že izdelan. Ocenjevalna vožnja prične dne 15. septembra ob pol 10 nri in traja do 12. ure predpoldne. Hitrostna vožnja (dirka) motociklistov pa se vrši popoldne od 13. do 16. ure. Občinstvo opozarjamo slasti na to, da bo direktna proga Vraneko-Trojane v času prireditev rti prta za ves vo-zovni in osebni promet. Obhodna proga Ljub-ljana-MaribOr vodi na DomŽale-Trzin-Kam-nik-Motnik-Vransko, ozaroma obratno. _ Odmev tragične smrti pilota Ostanka. V ponedeljek se je hotela v Zemunu zastrupiti Danica Davidović. Odšla je na pokopališče in se napila bromove esence. Onesvestila se je, toda njena krepka narava je kmalu premagala bolečine in Danica je od-sia opotekajoč se proti mesta. Spotoma so jo srečali kmetje, ki so peljali poljske pri-delke na trg. Naložili so jo na voz in odpeljali v bolnico. V bolnici so jo hoteli zasli-šati, pa pi mogla govoriti. Pač pa je napisala na listek, da se je njen fant, kapitan ubil, ko je padel iz aeroplana. Beograjski listi pravijo, da se nanaša to najbrž na pokojnega poročnika bojnega broda Antona Ostanka, v katerega je bila Danica Davidović zaljubljena. Danica je hči ugledne zagrebške rodbine, stara 19 let. — Smrtna kosa. Davi je umrl v Ljubljani vpokojeni pisarniški pristav g. Franc P e t e r 1 i n. Pogreb bo jutri ob 16 iz Orlove ulice 11. Blag mu spomin! Tejko prizadeti rodbini naše iskreno eožalje! . — >Jugosloveaski Turisam<. Septeoibr-| ska Številka te krasne revije je bogato ilustrirana in prinaša članke o konferenci tuj-skoprometne propagande o Črni gori kot tujskoprometni pokrajini, o Lopudu v česči-ni, o severni Dalmaciji v angleščini, v nemščini pa članke o talesoterapiji na Jadranu, o Brežicah in o Biokovu. — Strašen samomor v Saraievu. V nedeljo ponoči si je v Sarajevu na strašeu način končal življenje sluga državne bolnice Mitar Miličevič. Pil je 20% raztopino srebrnega nitrata (lapis). Vso noč se je siromak boril s smrtjo in trpel ie straaovi-te muke. Taval je po bolnici, hoteč priti v ambulanco, kjer so bi!i spravljeni razni strupi. Srebrni nitrat namreč ni deloval in je samomorilnemu kandidatu povzročal samo neznosne muke. Zato si ie hotel Mili* čevič pomagati na oni svet z drugim strupom. Toda moči so ga tik pred ambulanco zapustile. Umrl je v strašnih mukah. — Roparski umor pri Saraievu. V Koranu pri Sarajevu je bil te dni na zverinski način umorjen čuvaj tamošnje žage Agan Hamzič. Morilec se ie neopaženo priplazil do njega in ga s sekiro udaril večkrat po glavi tako, da je bil nesrečnež takoj mrtev. Truplo je morilec zavlekel v bližnje grmovje. Policija je uvedla zasle-dvanje. — Samomorilna manija r Zagrebu. V Zagrebu razsaja pravcata emomorilna manija. Kronika samomorov, ki je bila ta leden že itak bogata, je včeraj zabeležila zopet dva poskušena samomora in en eamomor. Zanimivo je, da vsi samomorilni kandidati segajo po oetovi kislini. Najprej je bila rešilna postaja pozvana v Mesničko ulico. Na Tuškancu je namreč 241etna Julijana Mar-tić, služkinja iz Subotice izpila manjšo količino oetove kisline in v Mesnički ulici nezavestna obležala. V bolnici so ji rešili življenje. — Na Trešnjevki se je v pijanosti zastrupil delavec Ivan Felja. Prišel je iz gostilne in zadovoljno je mrmral: Oj, ljudje.. Zbooogooom, jaz grem na oni svet... Pa-santi so se mu smejali, misleč, da se šali. Nenadoma je pa Felja potegnil iz žepa steklenico oetove kisline in jo izpil. Nezavesten se je zgrudil na tla, kasneje pa je v bolnici zastrupljenju podlegel. — Na Laščini sta se zakonca Roza in Stjepan Baraković sprla. Mož je odšel z doma, žena pa je v obupu pila oetovo kislino. Prepeljali so jo v bolnico, kjer se bori s smrtjo. — Vlom v sokolsko blagajno v Velikem Bečkereku. V noči od sobote na nedeljo je bilo v Velikem Bečkereku vlomljeno v železno blagajno tamošnjega Sokolskega društva. Vlomilci so blagajno navrtali, toda sreča jim ni bila mila, kajti v njej so našli samo 4"Oo Din gotovine. Gotovo je, da so vlomilci računali z bogatejšim plenom. V soboto zvečer je bil namreč občni zbor bečke-reškega Sokola in blagajnik je poročal tudi o denarnem prometu. Govorilo se je o 300.000 Din in to je najbrž prišlo na uho nepoklicanemu gostu, ki je bil prepričan, da je res toliko denarja v blagajni. — Velika skupščina Družbe sv. Cirila in Metoda se vrši 15. t. m. v Kranju ob 11. uri. Vabimo vse Slovence k udeležbi. Za skupen obed se je priglasiti pri g. dr. Dolarju, profesorju v Kranju. 313/n Iz Ljubljane —1] Sprejem nemških zdravnikov iz Čehoslovaške v Ljubljani. Jutri. 12. t. m. popoldne ob 17.19 dospe večja družba nemških zdravnikov (baje 110) v Ljubljano. Gostje napravijo daljši izlet po naši državi in si zlasti ogledajo Dalmacijo. Zveza za tujski promet in Zdravniška zbornica jih sprejmeta na tukajšnjem kolodvoru, kjer se jim priredi zakuska. Po kratkem izprehodu po mestu se gostje odpeljejo na Bled, kjer se jim pripravlja lep sprejem. Danes so- v Mariboru, odkoder dospo zvečer v Rogaško Slatino, kjer ostž»» nejo do jutri popoldne. —1] Pri javni borzi dela v Llubliani je v času od 1. januarja do 7. septembra 1929 iskalo dela 4906 moških in 1063 žensk, sku-kaj 5969 brezposelniii. Prostih mest je bilo moških 4663, žensk 609, skupaj 5272. Posredovanj se je izvršilo 2606 moških, 442 žensk, skupaj 3111. Odpotovalo Je 1109 moških in 49 žensk, skupaj 1158 brezpo selnjh. — Delo išče: moški: 8 hlapcev, 1 drvar, Irudarski poslovodja, 1 pecar, 1 žebljar, 6 kovačev, 12 železostrugaTjev-lU varjev, 5 kleparjev, 1 hrusač orodja, 1 graver, 1 strojni tehnik, 29 str. ključavničarjev, 7 elektromehanikov, 12 elektromon-teriev. 1 lesostrugar. 1 parketa r. 5 urar-jev, 12 mizarjev, 3 kolarji. 5 Žagarjev, 1 pletar, 4 sedlarji. 1 usnjar, 3 tapetniki, 31 krojačev, 20 čevljarjev, 1 čevljarski prtre. zovalec, 1 klobučar, 12 brivcev, 6 knjigovezov, 1 kart. delovadja, 5 mlftrariev, 13 pekov, 12 mesaTjcv, 2 natakarja. 2 slikarja* 1 zidar, 2 gradbena tehnika. 1 črkostavec. 20 pisarn, slug, 30 pomožnih delavcev. 9 kuriacev. 6 avtome/ianikov. 42 trgov, pomočnikov, 80 navadnih delavcev. 7 knji* govodij, 37 zasebnih uradnikov. 2 lesna manipulanta, 1 ekonom, 15 stavb, ključavničarjev, 1 vodovodni instalater, 6 vajencev. — Ženske: H pisarniških moči, 2 kontoristinji, 5 prodajalk. 6 natakaric, 3 sobarice, 68 služkinj, 7 postrežnic, 2 va- jenki. — Delo je na razpolago: moškim: 5 hlapcem, 13 mizarjem. 5 Čevljarjem, 15 zidarjem, 20 tesarjem, 14 pleskarjem, 3 so-darjem, 1 kamnoseku, 5 pečarskim pomočnikom, 3 kleparjem, 22 navadnim delavcem, 1 fotografu, 1 slaščičarskemu pomočniku, 1 usnjarskemu pomoćniku. 1 po-kladalcu parketov, 5 tesačem. 1 stavb, ključavničarju, 1 steklarskemu pomočniku. 2 vrtnarjem, 2 sedlarskim pomočnikom, 16 vajencem. — Ženskam: 4 delavkam, 10 šiviljam za damske konfekcije, 1 ple-tilki, 2 šteparicam, 2 služkinjam. 2 kmečkim deklam. —Ij Raspi* gledališkega abonmaja. Gledališki abonenti za sezono 1929/30 se sprejemajo Še cel ta teden v veži dramskega gledališča in sicer dnevno od 9. do 12. in od 15. do 17. ure. Gledališki abonma ee plača v osmih zaporednih mesečnih obrokih. Cene iste kakor lansko leto, abonenti pa dobe tekom sezone 20 dramskih in 18 opernih ter operetnih predstav. Razpis abonmaja se zaključi v soboto dne 14. L m. popoldne. Dramska sezona pa se otvori v soboto 21. t m. Podrobnosti glede cen posameznih sedežev in lož v veii dramskega gledališča. —lj Ruska Matica. Ob priliki 251etnive smrti ruskega pisatelja Antona Pavloviča Cehova priredi Ruska Matica v soboto dne 14. t. m. v zbornični dvorani univerme predavanje o-Čehovu- Predaval bo dr. Jevgenij Spektorskij, univ. prol. in predsednik Ruskega znanstvenega instituta v Beogradu. Vstop prost. Začetek ob #20 uri. Ruska Matica vabi k temu predavanju svoje Člane in vse prijatelje ruske literature. —lj Razstava »ZOO« na Liublj. vele-sejmu ostane odprta še nadalje in sicer od 15.-9 naprej vsako popoldne od 2 do 6. S tem bo omogočen obisk ljubljanskim in okoliškim Šolam. Vstopnina za odrasle 4, za dijake pod šolskim vodstvom 1 Din. —lj Akademija gledaliških igralcev v soboto 14. t. m. ob 20. v Unionu. V nedeljo 15. t. m. ob 30. istotam pri pogrnjenih mizah bo bohemski večer. Revija smeha! Aranžma je v rokah prof. šesta. Sodeluje Jonny jazzband g. Gregorca, člana opernega orkestra, ki se je letošnje poletje odlikoval v Rogaški Slatini. Izvajal bo foxtrote, tange, slow-foxe, dunajske valčke itd. Refrene poje g. J. Rus. Med drugim nastopi pravi Jonny s saksofonom. In ne pozabite, da boste ta večer volili >Miss Thalioc. —lj Nesreča pri delu. V Morgenthalerjevi tovarni v Mostah se je pripetila davi težka nesreča. Delavec Lovrenc Podlipec je zašel z desno roko pod stroj, ki mu jo je popolnoma zmečkal. Težko poškodovanega so prepeljali v bolnico. —lj Požar v Šiški. Ponoči se je v tovarni Lutzovih peči v Sv. Jerneja ulici v Sp. §idki vnel strop. Na pomoč so bili pozvani gasilci. Prvi so prispeli šišenski gasilci, kasneje pa tudi ljubljanski. Ogenj je bil kmalu poga-šen in je škoda neznatna. —lj Prijeta tatica. Te dni je policija aretirala 521etno Kavčičevo, rojeno na Dunaju in pristojno v Volčji potok pri Kamniku. Kavčičeva je že večkrat imela opravka z oblastmi. Iz Avstrije so jo izgnali radi raznih deliktov, pa tudi pri nas se ni poboljšala. Oblasti so jo zasledovale radi tatvin. Kavčičevi je policija zaplenila moško kolo, ki je bilo nedavno ukradeno nekemu mesarju v Florijanski ulici. Pri njej je našla tudi cerkven oltarni prt, katerega lastnik še ni znan. Pri neki ljubljanski tvrdki je Kavčičeva ukradla pet dijamantov za rezanje šip in jih prodala za smešno ceno 30 Din nekemu P. Na Emonski cesti je neki stranki ukradla ženski žemper, neki drugi stranki pa obleko, vredno 400 Din. Kavčičevo, ki je bila že več mesecev brez posla in je pohajkovala po mestu in okolici, je policija izročila sodišču. — Risalno orodje kupite najboljše pri Fr. P. Zaje optik, Ljubljana, Stari trg 9. Zobozdravnik Dr. STANKO TAVČAR specijalist za zotazdravništvo m ustne bolezni — ordhura cd 8. — 10. in od 3. — 7. — LJUBLJANA . SP. ŠIŠKA Frankopanska ulica št 23 (nasproti »Slograda«), iz mestnega parka v mesto, so tovariši tulečega Lojzka mirili in ga svariti pred policijo. Lokek pa se je krepko pridušil in dejal na račun prihajajočega stražnika: vče pride stražnik, ga bom tako vrgel, da se bo kar tal prijel U Stražnik pa se grožnje ni ustrašil, temveč ]e Lojzka prijel in zapisal. Iz Celja —c Veliki slet celjske Sokolske iupe v Trbovljah se vrši prihodnjo nedeljo, dne 15. L m. Na predvečer dne 14. t. m. ob 21. bo v Sokolskem domu v Trbovljah seja župnega odbora, na katero morajo poslati vsa društva po enega Člana. Ker je župni zle t nekaka glavna skušnja za udeležbo na II. jugoslovanskem vsesokolskem sletu 1. 1930 v Beogradu, je želeti, da se Člani in članice trboveljskega zleta v čim večjem številu udeleže. Vožnja je polovična in naj se vsi, ki še nimajo izkaznic za polovično vožnjo, obrnejo glede istih na Sokolsko župo v Celju. —e Seja celjskega mesta««« občinskega sveta bo v petek 13. t m. ob 18. v sejni dvorani mestnega magistrata. Na dnevnem redu so poročila posameznih odsekov. —c Aretiran pohotne*. Nedavno je v bližini Vojnika pri Celju neki potepuh posilil-mlado dekle in brez sledu izginil. Na podlagi dekletovega opisa je bila za zločinskim po-hotnežem na vse strani razposlana tiralica in pred dnevi ga je prijela roka praviee ▼ Gradcu v Avstriji. Avstrijske oblasti izroče lopova našim oblastem. —c Na državni dekliški šoli v Celja bo vpisovanje v soboto 14. t. m. od 8. do 12. Otvoritvena služba bošja bo v ponedeljek 16. t. m. ob 8.30. —c Najdena denarnica Marija Ragorako-va iz Smartna v Ročni dolini je nasla pred dnevi v Celju na Glavnem trgu uenjato denarnico z manj So vsoto denarja. Lastnik jo dobi na celjski policiji, kjer jo je najditoljica oddala. , —c Strašna grožnja oh nri duhov. V eni preteklih noči neka družba mlajših 'fantov ni mogla nikakor odriniti v posteljo, marveč so razigrani ponočnjaki napravili manjšo turnejo po mestu in skozi mestni park. Med njimi je bil posebno glasen 261 c to i mizarski pomočnik Lojzek J. is Gaberja. Ko se je družba kričeč in vriskajoč vračala po brvi Iz Ljutomera — Nova mo»tna tehtnica pri koioJvuru funkcionira že nekaj dni. Zdaj, ko se razvija izvoz sadja in živine, je tehtnica prav na mestu ker zelo lajša poslovanje. Tehtni-čar je g. Alfonz Kukovee. Občina namerava popraviti tudi tehtnico na Starem trgu, ki baje ni docela zauesljiva. Novo tehtnico je iadelala domača tvrdka Rebek. — Elektrifikacija mlina, G. Viktor Kukovee je dovršil elektrifikacijo svojega umetnega mlina, ki dobiva gonilno cioč iz novega občinskega transformatorja. S tem je kapaciteto mlina zelo povečal, ker bo obratoval tudi ponoči. — Kolodvor je kont-uo dobil električno luč. ki smo jo zlasti pozimi že dolgo pogrešali. Pri tem je mestno električno podjetje slo železnici zelo na roke, tako da se je ta vendar odločila, porabiti že postavljene droge za žarnice in ne za helioforke, kakor je prvotno nameravala. _ Pitne rode še kolodvor nima. Pod tablo z lepim napisom »Pitna voda« stoji sicer pločevinasta, mulo higijenska posoda za vodo, ki pa ne more zadostovati potrebam potujočega občinstva. Postaja s takim j.ro-metom mora dobiti studence. SNAZI VSE V HIŠI Pretresljiv roman bančnega blagajnika Kako 3? \voust Schillirrg zablodil v ameriškem velemestu, postal morilec in končno rivi mrtvec Ljubljana, 11. septembra. Kino Matica prične danes predvajati prvi Janningsov ameriški film »Krik mesa« v režiji Viktorja Fleminga Film je eden najboljših Janningsovih filmov. Jannings je podal v njem višek svojega umetniškega ustvarjanja. V »Kriku mesa« se je tako popolnoma pretial svoji vlogi, da je bolj kakor v kateremkoli prejšnjem filmu tudi v zasebnem življenju živel življenje svojega junaka. Žalost, strašne muke in duševne borbe Avgusta Schillinga so ga tako prevzele, da se je njegov značaj čisto spremenil. Kakor pripoveduje Janningsova žena, »e je morala radi tega za delj časa ločiti od svojega moža. Emil Jannings je umetnik današnjega časa. Njegov obraz — vesel m mrk, dober in strašen, nežen in brutalen, je obraz časa _ velik, silen in globok. Vsebina filma, za katerega smo hvaležni Kinu Matici, da ga je sprejel v svoj spored, je naslednja: Avgust Schilling je bančni blagajnik v majhnem nemško-ameriškem mestecu na zapadu Severne Amerike. Skrben in zvest družinski oče je, ki vsako jutro telovadi s svojimi otroci in zvečer keglja v klubu. Schilling je vsak dan točno doma, vstane, ko ga zbudi budilka in vstopi minuto pred osmo uro v banko, kjer je uslužben. Nekega večera ga pokliče šef k sebi na stanovanje. Tam prejme naročilo, da proda v Chicagu paket akcij. Obotavljajoč se odpotuje, kajti že 20 let ni zapustil mesteca. V kupeju se seznani z lepo kokoto, katere zapeljivim očem se posreči razvneti Schillinga. Pripravljen je z njo okusiti veselje velikomestnega življenja, ona pa zahteva od njega, da si da ostrici brado, na katero je bil zelo ponosen. Sprva noče Za zadnjih par centov si kupi \ stopnico, strmi na oder, vidi svojega sina, ki mu publika viharno ploska, sliši ga igrati gosli, na katere ga je nekoč on sam učil. Avgust Schilling gleda srepo. Ne more se premakniti, tako ga je presunilo igranje njegovega sina. Tedaj doda mlađi Schilling od očeta, o katerem je prepričan, da je mrtev, »komponirano pesem. Stari vagabund se no mo-ie več premagovati. Pomeša so med množico občudovalcev, ki pričakujejo virtuoza ob izhodu. Suvajo ga m odrivajo. Predan zdrči avtomobil, zagleda sin očeta. No spozna ga. Čustvo simpatije do onemoglega starca ga prisili, da mu podari par dolarjev. Avgust Schillmg je zopet na cesti. Denar drži v roki in se vozi. ker ve. d« ga al spoznal niti lastni sin, t ovoj domači kraj. Na sveti večer opazi, kako se napoti dra-žma na pokopališče in položi venec na njegov grob. Kraj svojega groba opazi grobova dveh svojih v vojni padlih trnov. Gra za svojo ženo z otroci fn se ne more ločiti od svoje nekdanje hiše. Skozi zaledenola okna strmi v sobo, kjer je zbrana njegov« družina pred božičnim drevescem. Redar ga zasleduje. Berač je sumljiv in mora s njim na policijsko stražnico. Tedaj stopi mladi Avgust Schilling il hiše, pomiri redarja in povabi starca iz nerazumljivega čustva simpatije v hiso. Kar »ledi, jo ena najbolj pretresljivih in poetičnih scen svetovne filmske zgodovine. Avgust Schilling gleda svoj dom, ki ga je zapustil. Besedica bi zadostovala, da bi se vs« spremenilo. Sramote pa se spričo tega kraja čistosti ne more otresti. Trenutek premišlja. Redar stoji za njim fn se sočutno smehlja. Avgust Schilling mladi vabi berača v hiSo. Toda oče noče onečastiti Schilling o tem ničesar slišati. Pod vplivom alkohola pa popusti in odide v brivnico. S ^ttfča svoje družme. Kar se pnksže go-svojo spremljevalko obiskuje čikaska za bavišča in se izvrstno zabava. Avgusta Schilllinga je kokota čisto omrežila. Drugega dne se prebudi v razvpitem predmestnem hotelu. Oblečen je, ovratnik ima odpet. Ves iz sebe strmi v zrcalo in se komaj spozna, ker je brez brade. Obidejo ga zle slutnje, seže v žep za vrednostnimi papirji, izginili so. Vratar se mu roga in mu da naslov beznice, kjer utegne najti zločinko. Schilling pride v zloglasni lokal. Kokota ga zasmehuje. Njen pajdaš ga od zadaj udari s stolom po glavi in zločinci gs odneso napol mrtvega na železniški tir. Vlak se bliža. V zadnjem trenutku se Schilling zdrami iz omedlevice. Vname se strsint borba med njim in apa-šem. Z vso močjo pahne Schilling napadalca od sebe, era odleti naravnost na tir. Vlak zdočinca povozi. Avgust Schillmg se potika brez denarja, obtežen z zločinom po mestu in strada tri dni in tri noči. Umreti hoče. Tedaj zagleda list, ki poroča o njegovi. Avgusta Schillinga smrti. Razmesarjeno truplo zločinca so smatrali za njegovo. Schilling sedaj ve, da ga ne bodo preganjali. Tudi ve, da njegovi ženi ne bo treba stradati. Če pojasni strašen dogodek — kaj bi se zgodilo: Morda bi ga oprostili hudodelstva umora, toda sramote poneverbe tujega denarja, bi se komaj opral. On, ki je bil spo-itovan, bi bil zaničevan, on, ki jc svojim tovarišem vedno delil moralne nauke, bi bil v zasroeh vsemu mestu. Schilling sklene živeti, kakor bo pač mogel. Minilo je več let. Kot cimjar gleda v parku otroke, ki se igrajo, in misli na svoje hčerke in sinove. Lepo m prijetno je poleti. Nič mu ni do tega. če ne priberači toliko, <$a bi si privoščil posteljo. Hudo pa je pozimi. Kostanj prodaja in tava kakor živi mrtvec po velemestnih ulicah. Nekega dne zagleda na vratih palače v ogromnih črkah lesketajoči napis: Avgust Schilting. V dvomh stopi k vratom in vidi sliko ele-gantega, miadega moža Avgusta Schillinga. Povedo mu, da je Avgust Schilling slaven vijolinski virtuoz in sedaj ve starec, da si je izbral njegov sin, ki je že kot otrok kazal nadarjenost za glasbo, pot genija, do-čim si je on izbral pot mesa. spa Schilling in pokliče srna. Njene trudne oči ne spoznajo vagabunda. Par dolarjev se zablesti v umetnikovih rokah. Starec jih vzame. Na sinovo vprašanje, če nima do-ms, kjer bi prebil božične praznike, odgovori: O. da, čudežno lep dom imam! Potem r>d;de v noč Izgubi se v temi. —k. 50 letnica električne žarnice 17. oktobra 1879 je slavni izumitelj Edison v svojem laboratoriju v Menlon Parku razmišljal o novem izumu neprecenljivega pomena. Hotel je dati človeštvu vir svetlobe, žarnico, enostavno in praktično tako, da bi svetila vsaj 1000 ur in da bi bil problem razsvetljave rešen v splošno zadovoljstvo. Vse je bita pripravljeno in dobro premišljeno, šlo je samo še za vlakno, ki bi bilo dovolj odporno in bi preneslo tudi najmočnejši električni tok. Edison je razmišljal noč in dan in šele 21. oktobra se mu je te-um posrečil. Prinesel je vlakno v steklarno in čez pol ure se je vrnil s prvo električno žarnico, ki je pa svetila samo 45 ur. Toda izutn je bil tu in Čez dva meseca so morali izdelati že 1000 žarnic. 31. decembra 1879 so prispeli iz NeuTrorka na postajo Menlon Park prenapolnjeni posebni vlaki. Na postaji in v okolici je bila tema. Radovedneži so godrnjaiH. češ, da takega sprejema niso pričakovali. Naenkrat so pa utihnili in ostrmeli. Ob cesti, na drevju in oostajališkem poslopju je zažrelo 1000 žarnic in vsa okolica je bila hipoma razsvetljena. Sledilo je nepopisno navdušenje. V nekaj dneh so poskočite deinice Edison Electric Lrgirt Company od 106 na 3.000. Leta 1880. je ustanovil Edison tovarno za električne žarnice in s tem je bil pok>-že«n temelj električne razsvetljave. Stric in nečak. — Da. dragi nečak, šele po poroki človek sporna, kaj je prava sreča. Nečak radostno: Zares, striček? Da. toda ootam Js ie I1 človek Ne Stran 4 »SLOVENSKI NAROD« dne 11. septembra 1929. Ste v 207 131 ŽNa valovih strasti Komaj ie izrekel te besede, že je udari! svojega tovariša s pestjo tako močno po glavi, da je siromak omedlel in izpustil markizo. Zadnja rešilna bilka se je pretrgala. Markira je bila izgubljena. Poljubi, objemanje, vse je bilo zaman. — Milost... mftost! — je jecljala in objemala kolena Belega Medveda. — Spomnite se, kako je brk> z nesrečno perico čipk, — ji je odgovoril Beli Medvedv — Milost... Milost! — Spomnite se, kako mi je bilo v afriških džunglah, posebno bi vas pa opozoril na ubogo Madeleno, s katero niste imeli nobenega usmiljenja, — je odgovoril Beli Medved in vlekel svojo žrtev k peči. . — Ha! — je vzkliknila markiza in žarek upanja se je zasvetil v ugašajočih očeh. — Prav ravnate, neusmiljeni mož! Toda izpolnite mi vsaj eno željo, uslišite mojo edino prošnjo... Roka se vam trese, čutim, kako vam drhti... Saj vem, da vaše srce ni tako kruto in da se vam smilim, samo priznati nočete... Da. da, roka se vam trese in ne čudim se, kajti treba je mnogo poguma, če hoče moški z žensko ravnati tako, kakor nameravate vi z menoj -. u Tamle na mizi je čaša šampanjca, ki sem si ga sama natočila... Izpijte ga, napijte se šampanjca!. r. V njem najdete dovolj poguma, roka se vam ne bo več tresla m lahko boste nadaljevali započeto delo. Pijte, pijte! V šampanjcu je moč. v šampamcu je pogum! Beli Medved je začudeno pogledal prbsečb markizo, ki mu j> ponujala čašo šampanjca. . ■ .. — Ta je pa lepa! — je vzkliknil. — Roka se mi trese, pravite?... Belemu Medvedu da bi se tresla roka!... Samo -enkrat je Bedi Medved drhtel in sicer takrat, ko je zatiskal ubogi Madelond oči kot zadnje, kar ji je bilo ostalo, kajti vse drugo ste ji brli vi... Smrt in peklo! — je zar jul in pene so mu stopile na usta. — Od čela do peta vas moram zaznamovati, potem vas pa odvedem pred božje obličje in zahteval bom plačilo za to dobro delo... K ognju, k razbeljenemu železu! Zdaj se je trgala tudi druga rešilna bilka, katere se. odkrito rečeno, sploh ni bik) dobro oprijemati. Toda sila kola lomi, a markizi je šlo za najdražje, kar ima ženska njene vrste na svetu. Slo je za njeno lepoto, brez katere si markiza ni mogla misliti življenja. In vendar še ni obupala. Zopet se je zasvetil v njenih očeh žarek upanja. — Vi ne drhtite, — je dejala markiza tako mirno, da bi bilo spreletelo vsakega, samo Belega Medveda ne. — pač pa drtim jaz... Kaj ne čutite, kako se tresem? Simon jo je začudeno pogledal. Videl je. da se prav nič ne trese. Da ni bil tako zaverovan v svojo strašno osveto, bi bil moral opaziti, da napenja markiza vse sile, da se Teši. Toda Beli Medved je mislil samo na osveto in zato je sprejel markizino zvijačo za čisto resnico. — Te zadnje prošnje mi ne boste odrekli, — je nadaljevala markiza. — Dovolite, da izpraznim to čašo sama. kajti okrepčilo mi je nujno potrebno. A šampanjec je najboljše okrepčilo. V njem najdem dovolj moči, da ne bom več drhtela ... Dovolite mi torej izpiti čašo šampanjca in takoj se pomirim. Prisegam vam pri Madeloninem imenu, ki ste ga prav kar izgovorili... prisegam vam pri njenem spominu, da vam bom za to uslugo še v grobu hvaležna. — Pijte torej, samo požurite se, ker se mi mudi, — je dejal Beli Medved. — Morda je vam res potrebno okrepčilo.. Toda nobene besedice več o Madeloni, sicer vas razsekam na drobne koščke, kakor ražsekamo strupeno kačo. Madeloni no ime ne sme več priti iz vaših ust. Ste razumeli? Markfza si je najprej popravila bujne kite, ki so se ji bile (razpletle, potem je pa vzela časo in jo nastavila na usta. So trenutki, ko je smrt užitek v primeri z. zaznamovanim življenjem, čeprav gre samo za razbeljen žig, ki ga hočejo človeku pritisniti na ček> v znak sramote in.ponižanja. Markizi se je zdelo to najstrašnejše na svetu. BeU Medved jo je krepko držal za drugo roko. Kar se je obrnil k vratom. Zaslišal je glasove in nagle korake. Vrata so se odprla na stežaj in Ar-mand Cambon je plani! v markizin bu-doir. Njega je Beli Medved najmanj pričakoval. Bil je prepričan, da ga ne bo nihče motil in da bo sam obračunal s podlo markizo. Pomen Zeppelinovega poleta Najvažnejši dogodek v zgodovini zrakoplovstva. — Reden zračni promet z zrakoplovi vprašanje bližnje bodočnosti. (Đifašfcim roditeljem zasebnim m rednim dajalkam srednjih šol! Profesorji zaisebne šole »HAJDUKOVIĆ« so zaMjučiii letni fečad z aJBtfa uspehom in pričeli Mptas za novo tečaj. V tej Soli, katero deluje preko 30 let, se jamči vsakemu. didaku za uspeh, ker defoijeio najsposobnejši m najiafciušeneošj profesor^. V šofli obstoje sledeči tečaji: 1. Za privatne učene e-ke, ki žele pola-ga.ti provatno gkrraazijske razrede kot tuda V. T. I. (ma*uro). V enem tečaju (ki traja 5—6 mesecev) morejo izroršrti dva ali več razredov gimuaizjje. 2. Za redne učenee-ke driavnih 2;.mnaza, ki morajo ponavljati razred ali so izključeni oz dnža/voe grniruaiziiie po kateremkoli členu zaikona o srednfioh šolah. Td morejo z gotovostjo v tej Soli nadomestki izgubljeno leto v dobi eoega tečaja in naim manjkajo za vstop v Vojno akademijo, prćpraivo tnidd iz •gradiva za sprejemni izpit. 5. Za učence-ke, kateri Žele, da pridejo vz razzri'h sttrofcevn-ifo Šol v gimnazijo, kot tudi za one, kj imajo razne dopolnilne izpite. 6. Za uradnike, trgovce, obrtnike la delavce, katerim je potrebna gimnazijska izobrazba. Morejo v enem tečaju zannršifci po drva in več razredov in na ta način si osigurati bodočnost. T! učenci se morejo izobraziti tudi po dopisnih predavanjih, ne da bi opustili svoj kraj stanovanja in službo. Talkam učencem-kajm se pošiljajo prevodi j« vseh jezikov s sk)Mmčntoi in sin-tdfatačokni pojasnit, dovršene in pojasnjene mat ema'tdčne in geometrične ualoce, predavanja iz ostalih predmetov itd.. . , RedfcetB, ako želite, da vate dete sirarno dovrši razred, za katerega se p*rcwarvija, vpišite Ca takoj v to šolo. Ne dovoBre, da.vam je trud, stroški in čas zaman, s tem, da daste dete v vagogo -nestrokovniakom. Ta šola }e za to leto angažiral* 20 najboljših profesorjev, katerih delo Id sposobnost garantira za uspeta dijaka, s katerim delujejo. Pogoji so zelo povoljni. Siromašni učenci uživajo veUfc popast. Predavaje so dnevna in večerna. Večerna so za. sJuSartetje, ki so če>z dan zaipos>leni in ne morejo posečati dn^rvimn predavanj. Delo traja 4 do 6 ur dnevno. Za učence-ke iz notranjosti obstoji nenzHonat pod strogim nadzorstvom profesorjev. Predavala se prično 30. septembra t. I. Podrobna pojasnila daje n vrši vpis vsak dan D. POPOVIČ, Njegoševa 47 (pri »Stavil!«), BEOGRAD. Tel. 16-63. Zahvala. Vsem, ki so ob smrti našega ljubljenega soproga in očeta, Josipa Medveda veietrgovca v tako ofeloi meri izkazali btacoon vjSti&m* 'spoštovanje m odanost, asm »s izrazja sočustvovanje, izrekamo m zahvalo. Posebej veba naša bvateftiost g. C Tscbann. Id Jo stai pojajjajaj zvesto ob strani todl v poslednjih frieuutfcm; dalje gg. zastopnikom TOI v UobUaoi, Gremtfa trgovcev v Ljubljana, pevcem trg. drušfrva »Merkur«, ki so s krasna, petjem počastili pokojnika in zJastf vesti Uub»anskega Sokola, ki je s prnporjem umrlemu zadnjo Saat. #.' Hvala tudi Sv. masa darovaJcem ovetja. se bo brala v petek, dne 13. t. m. ob 9. cerkvi mm w.... — <~l t . ,,t . ^arfjOBega uznaiujeuu- V LJubljani, dne 10. septembra 1909. Rodbine: Medved« Škeiij, Spinčič. S prihodom »Zeppelinaa: v Lake* hurst je bil končan njegov polet okrog sveta. Nadaljevanje drugega poleta do Friedrichshafna kot izhodišča je bilo samo nekako častna kolo zmagovitega letalskega šampijona. Prvo etapo od Lakehursta do Friedrichshafna, dolgo 8100 km, je preletel »Zeppelin« v 64 urah 40 minutah, za drugo etapo od Friedrichshafna do Tokija, dolgo 11 tisoč 247 km, je rabil 100 ur 50 mi* mit, za tretjo od Tokija do Los An* gelesa, dolgo 9653 km, je rabil 78 ur 58 minut, za četrto in zadnjo iz Los Angelesa do Lakehursta, 4737 km, 52 ur. Progo krog zemlje, dolgo približno 32.000 km, je preletel zrakoplov v 287 urah 11 minutah ali v 11 dneh 23 urah in 11 minutah. Prve tri etape je prele* tel z rekordno hitrostjo in šele na Če* trti etapi so močni nasprotni vetrovi meni polea nemškega zrakoplova naj* hitrost nekoliko zmanjšali. Sploh po* meni polet nemškega zrakoplova naj* večji uspeh v zrakoplovstvu. To je nov dokaz, da so zrakoplovi za polete na daljših progah naj prikladne j ši. Dr. Eckener je po poletu izjavil, da so veliki m solidno zgrajeni zrakoplo* vi, kakor je »Grof Zeppelin«, najbolj* ša zračna prometna sredstva in da bo varnost potnikov tem večja, čim večji in solidne j ši bodo zrakoplovi. Zeppe* linov polet okrog sveta je nedvomno najvažnejši dogodek v zgodovini zra* koplovstva. To ni samo velika zmaga moderne letalske tehnik«, temveč tudi presenetljiv osebni uspeh. Dr. Ecke* ner je dokazal, da je temeljito podko* van v zrakoplovstvu in da zna sijajno upravljati zrakoplov. Že lani se je posrečil angleškemu kapitanu Johnu Mearsu polet okrog sveta v rekordnem času 23 dni. »Zep* pelin« je reduciral ta uspeh skoro na polovico, na 12 dni poleta (dnevi po* čitke se ne štejejo). S povratkom v Friedrichshafen je preletel dr. Ecke* ner skoro brez presledka 40.000 km. »Grof Zeppelin« je preletel doslej že ( 96.000 km. Izvzemši rekordni polet zrakoplova *DixmundemMa1i o£f*isf< Vsaka beseda ttO par. Plača se lahko tuđi v znamkah. Za odgovor znamko! — Na vprašanja brez znamko no ..... odgovarjamo. - Najmanjši oglas Oin " ______Žarnice 1S0 in 200 voh, 16, ?5. 32 in 50 svečne poceni prodam. — Josip Fatojasi, Črnomelj. 1905 Jabalčnika JMp|wajafc prvcHVT stmega, prodam v analih in vefcMh množinaih. Ponudbe na upravo >SIov. Naroda« pod »Cena skrajno nizka«. 1909 Uradnik s stalno službo in neko&ko premoženja želi resnega znanja z mlado samostojno damo ali ločenko ne sled« na premoženje. Focrodbe s potnim naslovom poslati na upravo Usta pod »Simpatija«. 1906 Oskrbnik za Ti ad trezen m zanesljiv, brez otrok, \a bi lahko pode? tega imel gostilno, dobi takoj službo. Kavcija potrebna. Pojasnila dale zospv Zavratnšk, Ljutomer. 1907 L Štjepušin 010. infmb 5? priporoča sajse^sc tambure, tiče. skole, partiture 1 ostalo po> treliaMia irt glazbala. -Odlikoval aa pariškoj izlOfbf Cjesid ftmko. Salonsko garnituro dobro ohranjeno, prodam radd pomanjkanja prostora. Naslov pove uprava. 1898 Prav lepo kmetsko posestvo v Poijčanah, brisa s 4 sobami, kuhinja, klet, predsoba, 2 hišici z 2 sobama, kuhinja, hlevi, zadan čebelnjak, velik sadni in zelenjad-ni vrt, mnogo vum&kob brajd, prvovrstna pitaia voda — takoj naprodaj. Vprašanja na vito Rcsenhenru Hajek. POtfčan*. 1633 Krušno in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri A, M. Zorman Ljubljana, Stari trg 32 Posestvo z lenim vinogradom, lepim sadnim vrtom, njivama in eotsdom, tri četrt ure od postaje, blizu cerkve in šole, obsegajoče hišo, gospodarsko poslopje, v dobrem stanju, z vsem letosnškn pridelkom in živino (dve kravi) ie mrtvim inventarjem napreda}. — Fooasaila daje Anton Soklič, krojač. Razbor, h. št. 43, posta Loka pri Zidanem mostu. — 1908 Seno in slamo prvovrstno, v balah, v vsaki količini prodaja spediciia TURK. ubk;an NtmnoMH n ■■■■■■■■■■■■ BBDrr?a«M m Naznanilo otvoritve* V hiši zobozdravnika gospoda dr. med. Hu«o Baumgartena v Trbovljah otvorim 15. septembra 1929 trcouino z ženskimi Hlošuki Potrudila se bom svoje cenj. stranke oajskrbnejše in solidno po-streči. V založi bodo vedno najmodernejši damski, otroški in žalni klobuki. Prevzemam vse moderna žira nje kakor tudi izgotovitev senčnikov za svetilke ki blazine za divane po naj domače podjetje, ki |e ceoovaoo z strokovnim znanjem in kapitalom! Vaorci in pooudbe na zabtevo v vsakem jez&m. INlafkutatutni paph Stodaja uptava fSio«9Hhk9%a Tlatcda, Urejuje: Josip Zupančič. — Za »Narodno tiskarno«: Fran Jezeršek. — Za upravo «x inseratni del Ijsita: Oton Chr^stof. — Vsi v- LJubljani. 4