47. številka.
Ljubljana, v torek 26. februvarja 1901.
XXXIV. leto.
bmaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 86 K, za pol sta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt Ista 6 K 60 h, aa jeden messe 1 KWh. Za pošiljanje na dom računa se aa vse leto 2 K. - Za tuje dasei« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Pozamezne itavllke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne osira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrsts po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10;h, fls ss dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se isvols* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Uprsvnlitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vas administrativne stvari. — Thod v uredništvo je iz Vegove ulice IL 1, vhod v upravnistvo pa a Kongresnega trga BL 12.
»Slovenski Narod11 telefon it 34. — »Narodna TIskarna" telefon it 85.
Petdeset let — na papirji.
Večkrat moramo čuti in brati, da se čl XIX. temeljnega drž. zakona o ravno-pravnoati zategadelj ne more uresničevati, ker je v njem izraženo zgolj lepo načelo, katero bi bilo treba fiele razviti in 8 specialnimi zakoni objasniti. S tem se najrajfie kiate tudi zahteve Slovencev glede ravno-pravnosti, in naSe stremlienje je Slo doslej na to, da smo si izposlovali nekaj jezikovnih naredeb, ki so v piavosodii pripomogle slovenfičini do tiste ravnopravnosti. Ako bi v Avstriji bile normalne razmere, ako bi odločevalo le golo in čisto pravo, zadostoval bi tudi le čl. XIX kojega bi samo vladni in sodni organi izvrševati morali! Ako pa normalnih razmer ni, in ako tudi pravo ni v stanu te razmere regulirati, tedaj tudi jezikovni zakoni, o katerih se dandanes toliko govoriči, ne bodo rešili umetno napravljene jezikovne zagonetke. Jasen dokaz za to trditev daje jezikovni zakon, ki velja za c. kr. najviäje sodišče, kojega pa ta vrhovni tribuna! že nad petdeset let dosledno prezira — neverjetno, a resnično!
C. kr. najvišje sodišče ima svoj zakoniti statut z dne 7 avgusta 1850, drž zak. št. 325 Tega cesarskega patenta § 27. predpisuje dosledno: „.. . . Ako se razprava ni vršila v nemškem jeziku, ampak v kakem drugem, mora najvišje sodišče svojo odločbo z razlogi vre i izdati v tistem jeziku, v katerem se je razpravljalo v prvi instanci, in pa v nemškem jeziku." To se pravi: Ako je bila, recimo, pri ljubljanskem deželnem sodišču kazenska razprava slovenska, in ako potem pride slu čaj pred najvišje sodišče v to ali ono presojo, tedaj to sodišče ne sme izdati samo nemške od loche, temuč mora ob jednem odločbo z razlogi vred izdati tudi v slovenskem jeziku. Isto velja tudi za pravde v civilnih rečeh — to je „jus strietum !M Najvišje sodišče tudi ne bi smelo ukazati spodnjim instancam, da naj one napravijo
slovenski prevod nemške odločbe, temveč samo mora napraviti slovensko odločbo in takfino do poslati spodnji instanci, da jo ta le dostavi strankam.
Ali si moremo misliti jasnejši zakon t Še predno smo dobili novejšo ustavo in jednakopravnostni člen XIX., bila je slovenskemu jeziku na ta način pri najvišjem sodiSči zajamčena pravica, gotovo le iz ozirov na dobro pravosodje. Več kot pet deset let je navedeni § 27. v zakoniti veljavi, a najvifije sodišče, za katero ta zakon velja, in katero je v prvi vrsti zavezano Č a vati pravo, preziralo je vsa desetletja omenjeno določbo in to tudi dosledno tedaj, ko so v slovenskih pokrajinah postale slovenske pravde pri prvih instancah pravilo, nemške pa izjema! Ves Čas je najvišja sodna oblast ravnala in ravna proti odločnemu predpisu navedenega § 27., ker do danes ni niti v jednem slučaji izdala svoje odločbe v slovenskem jeziku ...
Prečudno je za pravno državo, če se morajo parlamentarnim potem sodiSča opozarjati, naj izpolnjujejo zakone Vendar se je to moralo zgoditi pri nas. Ravno radi neizpolnjevanja § 27. cit za slovenske stranke so bile v dižavnem zboru večkrat pritožbe bodisi v budgetnem odseka, bodisi v zborničnih sejah. Pravosodni minister grof Schöaborn je pri neki priliki izjavil, da se teži za tem, čim preje izvesti § 27. imenovanega patenta tudi za slovenski jezik. Lansko leto se je zopet interpeliralo v tem pogledu in to ne samo v državnem zboru, temveč tudi v kranjskem deželnem zboru. Če smo prav poučeni, je pravosodni minister pl. Kindinger tudi obljubil intervencijo v ugodnem smislu. A vse to ni imelo prav mkacega uspeha. C. kr. najvišji sodni dvor nadaljuje svojo protizakonito prakso, izdajajoč največ zgolj nemSke odločbe v slovenskih pravnih rečeh. Vsi drugi nenemSki jeziki prihajajo v pošte v, v vseh ostalih se izdajajo vrhovne odločbe, samo v slovenskem ne!
Da imajo slovenske stranke zakonito pravico do slovenskih odločeb najvišjega sodiSča, je brezdvomno. Zadnji čas pa se je pripetil slučaj, ki je pokazal, da najvišje sodišče tudi na izrecni predlog stranke noče izdati slovenske odločbe. LetoSnja 2. Številka .Slovenskega Pravnika" priobčuje, da je zagovornik sodbo najvišjega sodišča, ker je bila nemSka, vrnil deželnemu sodišču v Ljubljani in zahteval, naj se mu dostavi slovenska glede na to, da je bila kazenska razprava skozi in skozi slovenska in da je slovenska bila tudi ničnostna pritožba, katero je najvišje sodiSče reSilo z vrnjeno razsodbo. Deželno sodišče je pa odgovorilo, da ne izda slovenske odločbe, ker najvišje sodišče ni dalo ukaza za prevod. Na to je zagovornik predlagal, naj se njegova zahteva predloži najvišjemu sodišču, katero naj ukrene, da se napravi slovenska odločba. Vsakdo je smel pričakovati, da najvišje sodišče, katero bi bilo moralo že prej samo od sebe v smislu § 27. svojega statuta izdati tudi slovensko odločbo, bode vsaj sedaj vsled izrecnega predloga stranke izpolnilo jasen predpis zakona. A kaj se je zgodilo? Najvišje sodi Sie je z dopisom od 19 decembra 1900, fit. 15715, predlog zavrnilo, češ, da zahteva, naj se odredi slovenski odpravek sodbe, se ne da rešiti po § 16. kazensko pravdnega reda Z drugo besedo: najvišje sodišče se je izognilo stvarni reSitvi zagovorniko-vega predloga in zagovorniku, kakor prej, dalo dostaviti nemSko odločbo!
Pravniškim krogom prepuščamo, da razloge omenjenega zavrnilnega dopisa vzamejo v kritični pretres. Za nas in za celo slovensko javnost je prevažno, da najvišji sodni dvor Se ni pokazal volje izvesti ravnopravnost slovenskega jezika, katero tako določno izreka in zapoveduje specialni zakon. .Vigilantibus iura!" Dovolj dolgo je bilo naSe pravo na papirji. Sedaj morajo naši zastopniki iznova v državnem zbora z odločnimi besedami zahtevati, da naj-
vifije sodišče spoStnje in izvršuje ravno pravnost, predpisano mu v § 27. lastnega statuta. Slovenske stranke in njih zastopniki bodo v vsakem slučaji znali tirjati svojo pravico: slovenske odločbe najvišjega sodiSča bodisi v kazenskih, kakor tudi civilnih pravnih slučajih. Ni nobenega razloga, da bi najvišje sodiSče, ki leto za letom rešuje cele kope slovenskih aktov, ne izdajalo tudi po smislu zakona slovenskih sodeb in sklepov. Petdeset let pre-ziranja je več kot dovolj!
Patentovani klerikalci in še marsikaj.
(Dalje.)
Da se pa nevredni, pohujšljivi duhovniki odpravijo v prid občne morale in človeške sreče, mora se zaceliti najnevarnejša rana, izrezati sedež vse uničujoče kuge, vir vsega zlega zamaSiti, izginiti morajo brezplačna duhovna semenišča, ki so sedaj v resničnem pomenu besede .pribežališče grešnikov". .Potem bo pa premalo duhovnov", poreče kdo. Opravičen je sicer ta ugovor; toda po mojem mnenju napravi nepoklican duhovnik več zlega kakor dobrega. Njegovo pasti rje vanje je negativno, on izgubi več ovčic, kakor jih pridobi. Potem bodo postali duhovniki le tisti, katere res žene srce k vzvišenemu, svetemu poklicu. Dobili bomo klerike, ki zaslužijo to ime v prvotnem njegovem pomenu, dediče razširjevanja večnih resnic božjih, ne pa vsiljivih lovcev za hranilničnimi knjižicami, neopravičenih dedičev vsega posvetnega blaga (/Ar.oo;). Ljudstvo bode ostalo verno, ker bo imelo vzorne dušne pastirje. Kdaj je Se kdo povzročil na svetu večje gorje od brezznačajnih duhovnikov?! Na kako grd način zlorabljajo svoj stan in vpliv v doseg) posvetnih udobnosti! Koliko so nakopičili premoženja! In če se pribije to dejstvo javno, sleparijo po svoji navadi neuko ljudstvo ter mu lažejo celo pismeno,
LISTEK.
Vojna v Južni Afriki.
Spisal Egon Mosche. IV. Moja prva bitka.
14. oktobra smo dospeli v mesto New Castle, ki ni bilo zasedeno. Tu smo imeli priliko, videti, na kako lahkomiseln in ab solutno nevojaški način so pustili Angleži nezavarovano vse, kar bi bili lab ko branili. Prelaz Bothe, dolino proti Newcastlu, razne defTäje, ki so se nam nudili na tem potu, ničesar niso zasedli. Železniški mostovi ne dotaknjeni, farme in v gotovih razdaljih ležeči hoteli zapuščeni in z živili dobro preskrbljeni. Seveda, tam, kjer so na farmah prebivali Buri, smo bili sprejeti z veseljem in radi so nam dali par kozličkov, kave in aladkorja, da so se nasitili in poživili lačni in žejni bojevniki.
Iz Newcastla smo odSli 15. oktobra in dospeli 18. oktobra do bogate farme, ki je ležala v lepem kraju ter je bila preskrbljena z dobro vodo. Ta je sklenil Schiel, da *e utaborimo. NaSa kolona je Štela okoli 6°0 mož in njena naloga je bila, zabraniti, °* bi Angleži, ki so bili pri Dundeöju en-8*žirani z Joubertom, ki je vdrl z zahoda * Natal, ne mogli pobegniti v Ladyamith to priti s pomočnimi četami v Dundee.
V to svrho je poslal Schiel pod po-'••jništvom Potgieterja oddelek Borov na-
prej do železnice, ki pelje iz Dundeeja, oziroma iz mesta Glencoe v Ladismith ter se je vila mimo nas skozi planjavo, obdano s strmim hribovjem, ob takozvanem Elanda-
laagteju.
Med tem ko je zavzel Potgieter pred-stražno pozicijo, se je Schielov oddelek uta-boril v omenjeni farmi. Udomačili smo se na lepem in skrbnoobdelanem vrtu ter se odpočili od mnogega truda, katerega smo prestali vsled naglih maršev zadnjih dnij. Okoli in okoli so goreli taboriščni ognji; zaklali so vola in na ukaz Schiela naj bi se speklo vse meso, da bi mogel dobiti vsakdo Se kos seboj za nadaljno pot.
Schiel, grof Zeppelin in ostali častniki, med katerimi sem bili tudi jaz, smo sedeli skupaj pod verando hiSe ter se gostili.
Schiel je bil prej nemški podčastnik ter je prišel v Afriko, kjer si je pridobil z marljivim proučevanjem razmer in z mnogimi boji z domačini toliko viSino vojaškega znanja, da sem ga moral občudovati* Bil je bolj majhne rasti ter imel že sive lase, a kakor smola črne, maroialske brke ter jako odločno lice, kakor je bil sploh jako energične narave. Imel je vse sposobnosti, da je znal četo prostovoljcev, ki ni sestavljena vedno is najboljših elementov, vzdržati v disciplini ter jo podrejati avoji telesni volji. Skratka, bil je pravi vojak, in le Skoda je, da so ga pozneje ujeli Angleži Morda bi bil dal vojni v Trans vaalu vse drago smer. V občevanja je bil skrajno lju-
bezniv in domač, ter se je bilo možno ž njim izvrstno zabavati, saj je imel mnogo izkušenj o južnoafričanakih razmerah. Prej je bil vojaški guverner v Johannesburgu in pozneje nadpoveljnik vseh kaznilnic v Trans-vaalu. V koru nemških prostovoljcev pa je prav za prav storil vse. Brigal se je prav tako za razdelitev predstraž, za jezdece na patruljah, kakor za črevlje in za obleko moStva.
Po kratkem zajutrku smo legli na svoje odeje ter nameravali spati do večerje, za katero nam je dal pripraviti Schiel nekaj posebnega
Toda do tega sploh ni prišlo. Že ob 3 ari me je zbudil to pot konj, krik in ve lik nemir, da sem planil z odeja Videl sem, da je vae taborišče pokonci, da so konji osedlani, in da se odpravljajo tovariSi nemudoma na odhod Zato sem hitel tudi ta koj k avojemu konja ter se pripravil na pot Našel sem Zeppelina ter ga vpraSal, kaj se je vendar zgodilo? Povedal mi je, da je Potgieter ostavil svojo predstražno pozicijo, ter da je njel angleški oklopni vlak. Pri tem je bil jeden naših ranjen.
Treba je bilo torej Potgieterja, ki je bil bržčas i Angleži engažiran, hiteti na pomoč. V kratkem nas je bilo petdeset v sedlu, in vdrli smo jo, Schiel na čelo, k Potgieterja. Bila je to divja ježa, vedno v kalop. Samo vsakih dvajset minut je ukazal Schiel nasesti tac peljati konje na odo.
Tako smo dospeli nekako v treh urah do Klandlaasteja.
E'andslaagte je postaja na železnici, v bližini katere sta vshodno dve farmi, zahodno pa premogovnik.
Res smo našli ondi vlak, ki pa ni bil oklopen, nego navaden tovorni, ki ga je ustavil Potgieter. Vlak, poln vojakov, se mu je bil odpeljal pred nosom; s tega vlaka se je bilo streljalo, in jeden naSih je bil na roki lahko ranjen. Potg eter je bil nato seveda takoj porušil progo in tako ujel drugi vlak z živili.
Mi smo imeli z devetdesetimi možmi najprednejšo pozicijo, zato pa smo morali tvoriti predstraže. Znočilo se je, in začela je padati megla z dežjem. S poročnikom Albedyllom smo šli — dvajset mož močni — da nastavimo predstraže. Bilo je sila mrzlo, in premočeni smo bili do kože. Kar pa je bilo zlasti neprijetno, je bilo dejstvo, da nismo od jutra zavžili ničesar, ter da ni imel nihče seboj nič vžitnega. Sioer ja razdelil nekdo nekaj kosov posušenega mesa, a to je bila le kaplja v morje. Albedyll je imel v avoji steklenici malo konjaka, a tudi tega je hitro zmanjkalo. Schiel nam je bil pri alovean sioer obljubil, da nam pofilje, čim le motno, nekaj jestvin in nekoliko whiskyja, a minevale so are, prišlo pa ni na nami nič. AlbeldyU se je seveda togotil, in togotili smo aa vsi, toda potrpeti smo
(Dalja prih.)
da se vse obresti potrofiijo za restavracijo cerkva, itd. In vendar je ljudstvo tako neumno ali bojazljivo, da jim ne pove kar v obraz, da prekafiajo v smelosti in brez-stidnosti laži celo cigane. Kdo namreč* ne ve, da morajo vse defecte, izmišljene in resnične, popraviti župijani s svojimi žnli. Čestitam, vir resnioe, .katoliški" Slovenec, na kristalno Čisti hčerki božji, ki si jo pred par tedni o tem predmeta poslal svojim vernim ponižnim ovčicam. Duhovni ki res imate srce za ubogega trpina, ali se Vam ne gabijo Vaši »katoliški" so-bratje, ki toliko grešijo na duševno revščino našega ubogega kmeta In kako hvaležnost uživajo te .brumne" pare za svojo požrtvovalnost! Za vzgled imenujem le zgradbo .slovenske cerkve" v Mariboru. Ubogi Slovenci! kedaj se Vam bodo oči odprle? Kedaj bodete vrgli od sebe pijavke svoje živne moči? Koliko tisočakov ste znosili, ki bi jih bili porabili za kaj koristnejšega in potrebnej šega, kakor da ste zgradili impozantno palačo — tujoem!
Kot posebno glasno govoreč vzgled za biperkatoliška teoretična in praktična načela viteza .Slovenca" moramo pribiti plemenito, pristno krščansko dejstvo hinavskega tega poštenjaka izza zadnje dobe. S kako slastjo je ta patentiranec na krščansko ljubezen do svojega bližnjega napel široka svoja usta o priliki Tavčarjevega volilnega shoda v Ljubljani, da je .Pepe Kušar" bil za stražnika, ter navedel kot dozdevni vzrok hvaležnost, katere se mu mora topiti srce, ker je Tavčar brez vzroka izpodrinil njegovega očeta. Gospodje vzor katoliki, kaj nas uči katoliška vera?! Pa kaj govorim o veri? Na to se sme sklicevati le klerikalec, toda tudi ta le takrat, kadar je to njemu v prilog. Go spodje, ta slučaj nam pač dosti jasno kaže, da trdimo po pravici mi toliko prekleti liberalci. .Wir Wilden sind doch bessere Leute". Pa še nekaj se učimo iz navedenega slučaja. Liberalci se ne bore za liberalne ideje, da bi se s tem okoriščali.
Prepričani so, da se potegujejo za sveto stvar, za opravičeno in zasluženo zboljšanje tužaega stanja slovenskega naroda, in so pripravljeni v ta n men do-prinašati žrtev, katerih klerikalci niti pojmiti ne morejo. Zaradi tega napravi vsak pravi nesebični pristaš naše stranke takoj prostor nasledniku, katerega smatra za sposobnejšega zastopnika ljudskih pravic In to rade volje, brez prepira in boja, brez solz in trepetanja za svoje osebne koristi, odkritosrčno veseleč se, da so še sposobnejši ljudje pripravljeni za staviti svoje krepke moči za srečo naroda! Pri nas pravih liberalcih je to čisto naravna posledica naše morale in globokega prepričanja, da hodimo po pravi poti.
Pri Vas, gospodje Slovenčevci, je to seveda drugače! Vi še niti na novo mesto nočete posaditi sposobnega kandidata, ker Vam Vaš nesebični, donebesnega spoštovanja vredni vodja tako veleva. Mogoče pa tudi v resnici niste imeli boljšega kandidata od Šumana, kateri s« v svoji neopravičeni skromnosti niti sam ni smatral sposobnim ljudskim zastopnikom Katero je res? — Najbiže oboje, čestitam na brezbroju presvetlih, vid jemajočih klerikalnih zvezd na slovenskem obzorju !
Na svetem kraju se mora oznanje vati samo božja beseda Za preganjanje svojih izmišljenih sovražnikov, če zahteva to krščansko ljudoljubje, si ima izbrati duhovnik drug kraj, ker sicer podkopava vero. Zatorej naj gledajo za vero resnično vneti naši poslanci na to, da se uvede tudi v Avstriji .propovedični paragraf", ki deluje drugod tako blagotvorno.
Da se ljudstvo oslobodi neprestanega odiranja in ne oropa vsega imetka, bi kazalo, da podržavi vlada vse cerkveno premoženje, gradi sama po potrebi cerkve, plačuje svoje cerkvene uradnike (kaplane župnike itd.) kakor druge državne slu žabnike študijam in trudu primerno. Kakšna krivica se godi sedaj nekaterim duhovnom v primeri z njih jednako zaslužnimi kolegi, kako različne dohodke imajo cerkve-niki iste kategorije! Seveda se duhovniki potem ne bodo smeli vmešavati agitato-rično v politiko kakor tega drugi državni uradniki ne smejo. Orožje pojedinih strank bo potem jednako, in še le tedaj se bo skazala neizkažena ljudska volja, katere ne bodo delali: hudič, peklo in nebesa! Ko bi se uresničile moje zelje, koliko po-
hujšanja bi izginilo a sveta Med prvimi največji brezverci prve kakovosti, ki skru-nijo najsvetejše reči dan za dnevom. Povejte mi, gospodje Slovenčevci, merodajni možje tudi in olericis, je-li kaj mar vera takemu duhovniku, ki, poklican, naj gre obhajat, stražeč na volišču v .sveti" jezi oblastno odgovori: bo že počakal do jutri?! Ali ni to veroskrumba? Se li še čudite, če se misleč Človek, prepričan, da učini tak hinavec z vsako daritvijo sv. maše nov božji rop, noče udeleževati bog oskrunit/a boijeropnikovega? (Dalje prih.)
V LJubljani, 26 febravarja K parlamentarnemu položaju.
Dunajska „Reichswehr" izraža nado, da se je po zadnji državnozborski seji položaj v parlamentu dokaj razjasnil in iz boljšal. Baje se bodo vršile ta teden seje danes, v sredo, četrtek in v petek ter se bo odpravil tako ves material, ki je na poti važnim vladnim predlogam. „Reichswehr" upa, da se posreči do Velike noči dognati vsaj predlogo o žganjarini in zakon glede rekratov ter volitev delegacij in kvotne de putacije. Seveda se bo treba prej preriti še skozi goščavo nujnih predlogov. Na Ogrskem pa sodijo o avstrijskem parlamentarnem položaju dokaj pesimistično. .Neues Pester Journal" poroča, da je SzeMI pripravljen na vse eventualnosti, a izraza željo, da bi njegovi ukrepi ne bili Ogrski na ikodo. Ta skrb je docela neresnična in le hinavska, kajti Ogri imajo vedno le dobiček, ako v Avstriji ne gre vse v redu.
III. shod avstrijskih mest.
Minole dni — od sobote do včeraj — ae je vršil na Dunaju nepolitičen shod avstrijskih mest, ki se je bavil v prvi vrsti s sledečimi tremi točkami: povračilo stroškov politične uprave, domovinski in zakon glede nbožnih ter priatojbinska novela Posvetovalo in sklepalo se je tudi o oddajanju javnih del in o ureditvi oddajanja del najnižj m ponudnikom, o hišnem davku, o direktnem osebnem davka in o dragih občinskih zadevah. Sklenile so se razne resolucije, ki se predlo že" vladi. Sklenilo se je, da se izvoli permanenten odsek avstrijskih mest, v katerem je vsakokratni dunajski župan, zastopniki peterih največjih avstrijskih mest, Trsta, Lvova, Gradca, Brna in Krakova; redne seje se vrše vsaj dvakrat na leto na Dunaju. Delokrog tega odseka je: zastopanje sklenjenih resolucij, sklicevanje novih shodov, pripravljanje referatov. Mesto Ljubljano je zastopal g. župan Ivan Hribar, ki ae je udeleževal tudi debate- Udeležila pa se niso tega shoda mesta: Praga, Krom*f<ž, Uh. Hradište in Zader.
Rekonatrukcija srbskegs kabineta.
Kralj Aleksander je imenoval dr. Mi lovana Milovanovid* ministrom trgovine. Novi minister je bil minister prava v Si-mi cevem kabineta. Po svojem političnem prepričanja je radi kaleč. O priliki znanega veleizdajniškega procesa v Srbiji 1. 1899. je bil obsojen in contumaciam na dve leti zapora. Milovanovid je prebival takrat na Dunaju ter se je vrnil v Beligrad šele, ko je bila po kraljevi poroki s kraljico Drago proglašena amnestija. Tedaj je bil imenovan poslanikom v Bukareštu. Milovanovid je bil prej profesor na veliki šoli. Z njegovim vstopom je v Jovanovicevem kabinetu sedaj troje radikalcev in četvero neutralcev. Komaj pred dobrim letom so bili radikalci obsojeni kot veleizdajniki, danes pa so že ministri. V Srbiji se razmere čudno naglo izpreminjajo.
Vojna v Južni Afriki.
Ako bi bila angleška poročila resnična, potem bi človek moral verjeti, da se godi Dewetu slabo, in da je Botha naravnost izgubljen. Ker pa so vesti angleških poročevalcev vedno pretirane, navadno pa laž-njive, je treba tndi zadnja poročila sprejeti s primernim akepticizmom. Kolikokrat se je že javljalo, da je Dewet obkoljen in izgubljen! Londonski .Weekly despateh" poroča: Včeraj je bil sklican kabinetni svet, v katerem 80 se obravnavale razne vojaške zadeve. Povod aeji je dala brzojavka lorda Kitchenerja, ki je sporočil, da m a je Botha naznanil z odposlanci, da priznava, da je obkoljen in za na-daljno akcijo nesposoben. Zato da prosi za sestanek, ki naj dožene splošno predajo, popolno kapitala cijo. Kitchener jedoločil sestanek na 27. t. m. ob 2. ari popoludne. Potemtakem je imela kombinirana operacija Frencha a 6 kolonami najpopolnejši uspeh.
Lord Kitchener javlja nadalje iz Middelburgs 23 trn.: Polkovnik Plnmer poroča, da je polkovnik Owen vzel Dewetu velik in manjši top, nekaj vozov ter ujel 60 Burov. Angleži niso imeli baje nobenih izgub Bare, ki se umikajo, vztrajno preganjajo. Prihod Deweta v Kaplandijo se je oči vi d no docela po ne srečil. .Reuterjevcffioe" poroča iz Kapstadta: Polkovnik Plnmer je prisilil 22. t. m. Deweta pri Disselfonteinu južno reke Oranje k boju, v katerem je ujel 50 Burov ter vzel dva topa in več vozov Buri so se razkropili, a Plumer jih preganja Dewet se je rešil preko reke 8 čolnom. Geaeral French je 22 t m. javil iz Pietretifa: Uspeh operacij kolon, ki praznijo deželo, je ta, da so Buri razpršeni, ter da se umikajo v nerednih oddelkih Okoli 5000 jih stoji pred angleško fronto. Amater dam in Pietretif sta zasedena. French bi Sel dalje, a zadržuje ga neprestano deževje. Skupne izgnbe Burov znašaio do 16. t m,, kolikor je Frencbu znano: 282 ubitih ali ranjenih, 56 ujetih, 183 se jih je ulalo Za plenjeno pa je: top, 462 pušk. 160 000 pa-tronsk'h pasov 8 patronami, 3500 kom, 74 mul, 3530 volov, 187 goveje živine, 155400 ovac, 1070 vozov in gar. Anglež; so izgubili 5 častnikov in 41 mož, ki so bili ubiti, 4 častniki in 108 mož pa je bilo ranjenih. .Daily Telegraphn" pa poročajo iz De Aar ja: Predsednik Steijn je 23 t. m. nagovoril Bare, naj se vsi, ki nimajo konj in obuvala, vrnejo v republiko Oranje. Steijn in Dewet sta pobegnila s 300 najboljšimi konji. Buri so razkropljeni v majhne oddelke; kolona Deweta, ki je štela 1500 mož, ima danes le še 300 mož Tako angleški listi Bržčas so se Buri razkropili nalašč, da uidejo lažje angleškim kolonam, a se bodo po svoji navadi zopet združili in začeli iznova svoje uspešne naskoke na Angleže.
Dopisi.
Iz Ljubljane, 25. febravarja. Prošli teden prominol je v Ljubljani, kakor smo že poročali g. dr Roman Jacob i. Rojen v Kenty na Poljskem, se je posvetil zdravilstva in je potem mnogo potoval. Suž-boval kot zdravnik nekaj časa v avstrijski vojni mornarici in potem v A.dovšaini. Oi tod se je preselil v Ljubljano, kjer je otvoril svoj zobozdravniški zavod.
Muž je bil visoko naobražen in vsikdar koncilijanten. Slovenska zemlja se mu je zelo omilila, in dasi je šel začasno na Dunaj, hoteč se tam ustanoviti, vrnil se je kmalo nazaj. Zal da je prinesel seboj kal bolezni, katera ga je po mučni bolezni položila na mrtvaški oder. — Zadela ga je srčna kap. To radi tega še enkrat konsta tiramo, ker so, kakor se nam iz zdravniških in tudi drugih docela zanesljivih kro gov poroča po Ljubljani raztrošone pravljice, da je pokojnik sam svojo smrt pospešil, popolnoma neoanovane. — Mož je prestal! Njegove ostanke so prepeljali v njegovo rodno mesto Kenty, kjer ga položijo v rodbinsko rakev, kakor je želel sam.
Bodi mu lahka zemlja domača in časten spomin med Slovenci!
Iz Borovnice, 24. febravarja Ljudje govorijo, da Anton Kobi vnlgo Merkun, lesni trgovec na Bregu ni tako pobožen kakor se dela. Jaz in še nekateri pa trdi mo, da je prav pobožen, in tisti obreko-valci naj bi le Merkuna videli, kako lepo in pobožno se je Šel pepelnično sredo pe-pelit, z njegovega obrazka se je videl prihodnji deželni poslanec — ako bo le dr. Susteršič hotel. Toliko v pojasnilo tistim, ki pravijo, da Merkuu ni pobožen, in v svarilo tržaškem lesnim trgovcem, da z Merkanom spoštljivo in pobožno govorijo, kadar za robo glihajo.
Iz Novega mesta, 24 febravarja Da nes je sv. Mati>e dan. Star pregovor pravi: Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga naredi. No danes nima sile led narejat:, kajti našel ga je dovolj. Razbijati ga pa tudi ni volja kakor se kaže, kajti snega imamo po Dolenjskem 40 do 50 cm na debelo. Ivja je pa po drevju in grmovju toliko, da je vsaka mladičica po prst debela. Pa kaj bi tako ne bilo ko imamo že sedmi teden tako ostro zimo. Dan za dnevom je od 14 pa do 18° R. Take zime najstarejši ljudje ne pomnijo. Bojazen je opravičena, da bodo trte močno pozeble, ker strokovnjaki trde, da že pri — 14° R. očesa počrne. Huda se godi po kmečkih hlevih živini. Nastelje ni nič, in tako trpi uboga živina čuda mraza. Ker ni nastelje, tudi ne bode na spomlad gnoja in njiv ne bo mogoče dovolj pogno-
jiti. Delo nakopičilo se bode na spomlad strašansko; delavcev pa skoraj nič ne bo, kajti vse vre v Ameriko. Po 25, 30 jih gre hkrati, pustivši doma žene in otroke. Žalostna perspektiva zu kmetovalca.
Iz Lipljen, 23. febravarja. Sklicujoč se na paragraf 19 tiskovnega zakona za htevam na .dopis" iz Lipljen 18 febru varja v Št. 41 od 19 febravarja .Slovenskega Naroda", da sprejmete v prihodnji številki na istem mestu in istimi črkami nastopni stvarni popravek:
1. Ni res, da sem se jaz na vse mogoče načine trudil, seveda tudi z lažmi, da je bil županom izvoljen, proti volji ve čine občanov naš mož, res pa je, da nisem lagal.
2. Ni res, da hočem jaz na grd način blatiti bivšega župana Pečnika, res je pa, da ga ne ho<*em blatiti.
3 Ni res, da prav za prav od milo ščloe živim, res je pa, da si svoj kruh s poštenim delom služim Zalo k ar, orga nist. — če imajo klerikalci količkaj usmi Ijenja, naj naroča zdravn<ka, da preišče tega orgljarja, kajti zdi se nam, da se Z* lokarju možgani m^h^ajo.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 26 febravarja
— Iz državnega zbora. Izmed slo venskih in hrvatskih poslancev so bili izvoljeni v odsek za podporo bedotrpečim pokrajinam dr. Tavčar, dr. Zaffron in dr. Susteršič; v socijalaopolitični odsek B i a n k i n i, dr. P1 o j in Žitnik, v kmetski odsek Gabršček, Spin-čič in Povše.v priatojbinski odaek Berks, Pfeifer in Planta n.
— Nedeljski shod v „Mestnem domu" je dal .Sloveacu" priliko, da je zopet jedenkrat izkazal svoje res izredne talente. Priobčil je o tem shodu poročilo, ki jasno priča, da je .Slovenec" pravi mojster v pačeniu resnice, da ga ni prav nič sram, prevračati najočitnejša dejstva, da laže s tako lahkoto, kakor da je laganje njegov poklic, da je pravi virtuoz v pöd tikanju in utaje vanju in da se je potrspel do uprav feuomenalne brezobraznosti. Mi smo čitali njegovo poročilo 8 pristnim za-niman em in se prepričali, da podaja to poročilo dušeslovcem dragocen material za stuiiranje do kosti ničvrednega pobalinstva Nam seveia niti v sanjah ne prihaja v misel, da bi polemizirali s poročilom, ki proglaša moralne zaušnice, katere sta dobila na tem shodu dr. Šusteršč in .Slovenec", za ovacije in ki ima tako drzno čelo, da lynch sodbo, izvršeno na tem shodu, predstavlja kot triumf Priobčili smo o tem shodu popolnoma objektivno poročilo, in kar ve vsa Ljubljana po udeležnikih, kako se je shod vršil, bi pač samo čas in prostor tratili, ako bi hoteli .Slovenčeve" laži drugo za drugo zavračati. Pač pa se nam zdi primerno, da opozorimo na .Slovenca" vse tiste, ki vedno nas uče, naj bomo mili in popustljivi, kr v naših očeh vidijo vsak pezdirček, brun v .Slovenčevih" očeh pa ne vidijo. .Slo venčevo" postopanje v zadevi pomožne akcije glede potresnih posojil kaže, s kakimi l,u lmi se moramo boriti. S tako drubaljo je boj v glaoe rokovicah popolnoma remogoč, taki drubali se niti z dose danjim načinom bojevanja ne pride prav do živega, tako da naposled res ne bo preostalo druzega, kakor da se bo te ljudi v interesu občnega blagra in javne morale moralno privezalo pred kanone in razstrelilo v zrak.
— Koliko časa mora poslaneo pri glasovanju stati? To vprašanje je sprožil včerajšnji .Slovenec" v impertinentnern članku, kateremu se od daleč pozna, da je potekel iz Šusteršičevega peresa. Člankar napada dr. Tavčarja, češ, da se je prezgodaj vsedel, ko se je glasovalo o interpelaciji zaatran famozne Liguori je ve morale, in napada tudi Spinčiča, ker je ta zavrnil moravskega Stojana. Imeli bomo se priliko, da o tej stvari izpregovorimo. Za danes konstatujemo samo, da je dr. Tavčar glasoval za prezidentov predlog, da se in terpelaoija ne protokolira, in sicer iz ozira na čut dostojnosti, kajti v interpelaciji so dobesedno iz Liguorijevih spisov navedene take svinjarije, da se gabijo vsakemu, kdor ni popolnoma perverzen. Koliko časa je dr. Tavčar pri tem glasovanja stal, to nikog^ nič ne briga .Slovenec" trdi, da so se neki Mladočehi nad dr. Tavčarjem zgražali, mo-
tavski klerikalec Stojan pa ae je zgražal naprej, in ae celo predrzni! Spinčiča nahm liti. Mislimo, da govorimo popolnoma v srni sla dr. Tavčarja, ako rečemo, da si bo znal dr. Tavčar s primerno eneržijo prepovedati vsako kontrolo in jerobstvo, tako od strani jlladočehov, kakor zlasti od strani tistega rožmarinastega Stojana.
— Zopet reminiscenca. Pod tem jsglavjem povoöa .Edinost", da so tržaški rodoljubie vsled sklepa njihovega politične-, ga društva naprosili dr. Brejca, naj bi sestavil primeren spis, s katerim bi se vzbudilo zanimanje za volitve v zavarovalnico proti nezgodam, ki je za vseslovenski delavski stan velikega gospodar i kega pomena. Obrnili so se do dr. Brejca, ker so ga smatrali veščakom. A, glej, dr. Brejc ne le da n i sestavil tistega spisa, ampak na uljudno prošnjo niti odgovora ni dal.
— Davkoplačevalci šentjakobskega okraja se vljudno vabijo na prijateljski sestanek, ki bode v sredo, dne 27. fdbru varja, ob 8. uri zvečer v gostilni .Mira-mar". Razpravljalo se bo o jako važnih gospodarskih stvareh.
— Benefica gdč. Carneri. Prima-dona slovenskega gledališča gdč. Carneri bo imela dne 8. marca svojo beneti jo. Izbrala si je za ta svoj častni večer opero .Ples v maskah". Ker je vse občinstvo edino, da ima naša opera v gdč. Carneri-jevi izborno umetnico, in ker si je odlična naša pnmadona pridobila najsplošnejše simpatije, smo prepričani, da jej bo občinstvo to dokazalo z mnogoštevilnim obiskom njene ben»-fične predstave.
— Občni zbor russkega kružka bo — kakor že naznanjeno — v sredo, 27. t. m. ob 8. uri zvečer v .Narodnem domu" na desni strani vhoda druga (velika) soba Dnevni red kakor običajno. Člani in prija telji društva so uljudno vabljeni, da pridejo v polnem številu. Obstoj in napredek tega društva zajamčiti je narodna dolžnost Slovencev. Russki kružok ima svojo lepo knjižnico ter se učenci in učenke uče že dva semestra ruskega jezika. Naj bi torej našlo društvo čim največ prijateljev in po spe-ševateljev!
— Muzejsko društvo za Kranjsko imelo je sinoči v bralni sobi deželnega muzeja svoj letošnji občni zbor. Pozdravivši zbrane Člane, omend je društveni predsednik, g. gimnazijski ravnatelj Senekovič, da se je delovanje muzejskega društva v pre tečenem letu gibalo v običajnem okviru; pričakuje se nameravane preosnove dežel« nega muzeja, ki utegne tudi društvu dati trdaejšo podlago. Poročilu društvenega tajnika povzamemo, da ima muzejsko društvo sedaj 181 članov. Izdajalo je društveno glasilo .Izvestja", ki imajo razven drnštve sikov še 89 naročnikov, in nemške ,M t theilungen", ki imajo razven društvenikov Sest naročnikov. V tekočem letu izdalo bo društvo repertcrij k Valvazorjevemu delu ,Ehre des Herzogthums Krain" ter a tem ustreglo ljubiteljem domače zgodovine. V zameno dobilo je društvo 342 raznih publikacij, katere pripadejo v smislu društve nih pravil deželnemu muzeju Podpore dobilo je društvo od naučnega ministrstva 400 kron od deželnega zbora kranjskega SOO kron in od kranjske hranilnice 500 K. Vsem darovalcem izrekla se je zahvala občnega zbora. Blagajnik poročal je o računskem zaključku pro 1900. Dohodkov je bilo 3454 K 12 h, blag&jnični preostanek pa iznaša 86 K 23 h, ki se je prenesel na nov račun. Občni zbor vzel je vsa poročila odobruje na znanje. Na vprašanje g. ravnatelja Šubica odgovoril je društveni predsednik, da bode prof. Seidta razprava o klimatografiji letos končana in da se je društvo potom deželnega odbora obrnilo do geološkega državnega zavoda s prošnjo, naj bi povodom zbiranja kranjskih rudnin rezerviralo za deželni muzej po jeden izvod; prošnja pa do sedaj še ni rešena. Ko sta še bila pregledovalcema računov per acclamationen zopet izvoljena deželni taj aik Peifer in župnik Vrhovnik, zaklju čil je predsednik občni zbor.
— Novomeška čitalnica. Javljajo sam: Ker so poročila o naših zabavah jako neredna, usojam se jaz poročati vam ntkoliko o maskaradi, ki sta jo priredila Novomeška Čitalnica in .Dolenjski Sokol*. Kakor vsako leto, bilo je tudi letos videti dokaj lepih in raznovrstnih mask: Netopirja, Rokoko dami, Šokica, Srbkinja, ognje-8aska, Pirreta, hudiček, Margareta, Faust,
Othelo, ogrski magnat, Don Carlos, Bar, Albanec, Podjebrad, Bebe j i in več drugih zares krasnih fantazijskih kostumov. — Zabava je bila jako živahna in neprisiljena Čez vse nam je pa ugajala I pa v ca ml. pantomima „M oži ček". Ta zares krasna skladba se je mojstrsko proizvajala. Predstavljali so jo tako izvrstno, da bi je menda tudi na kakem večjem odru ne mogli bobie » Skladba sama na sebi je tako duhovita, lepa in fina, da gre posebna hvala podjet nemu g Scbwentneriu, kateri je to origi nalno delo založil. Zato bi bilo želeti, da bi isto ne polnilo samo njegovih predalov, temveč, da bi se Čim preje razširilo tudi med Slovenci. Čudno je vsekakor, da se ravno modernejši proizvodi, ki niso pisani v navadnem šablonskem slogu, ampak se odlikujejo po novosti, globokosti in d uho vitosti, uprizarjajo najprej v manjših mest h kakor na pr. v Novem mestu in Mariboru, dočim ne kaže Ljubljana, ki je vendar metropola slovenske intiligence, dosti zanimanja za to. R.
— Umrla je v Poljanah nad Š<cofjo Loko gospa Lenka č a d e ž, jako rodoliubna in obče8poštovana posestnica Pogreb bo jutri ob 9. nri dopoludne. Lahka jej žemljica !
— Srbaki kralj Milan — Sloveneol
Odličen rodoljub nam piše: Pod tem naslovom je .Slovenski Narod" v štev. 39 pri občil zanimivo novost, da je bil ranjki srbski kralj Milan po svoji materi slovenske krvi in sin srbskega kneza, znanega Mi loša Obrenoviča, ki je leta 1848. nekaj čaaa tudi v Ljubljani prebival. To obvestilo je pomotno, dasiravno ima nekaj dejanske podlage. Pomota je namreč, da je bil Milan nezakonski sin Rogaško Slatinske Slovenke, in ravno tako pomota, da je bil Miloš 1. 1868 v Topčideru umorjen. Miloš je imel dva zakonska sinova Milana in Mihajla, od katerih je Milan, ko je bil Miloš 1. 1839. vsled svoj h silovitostij in drog h neredov iz Srbije izgnan, očetu v knežestvo sledil, pa že po dveh mesec h, 8 julija 1839 naravne smrti umrl; za njim je vladstvo prevzel drugi Milošev sin Miha I j, in ta je bil oni nesrečnež, ki je bil kljub mnogoterim zaslugam za blagor in razvoj Srbije, 10 junija 1868. v Topči dorskem parku usmrčen Ker ni zapustil zakonitega potomca, pozvala je skupščina za njegovega naslednika tačas komaj 14 let starega, v Parizu odgojenega Milana, pred kratkim umrlega kralja. Ta je bil pač Milošev sin, toda ne sin omenjene štajerske Slovenke, nego neke rumunske Marije Ca targi. Pa vendar ima, kakor rečeno, .Na rodovo" obvestilo na toliko dejanske podlage, da se je bil knez Miloš, ko se je za časa svojega prognanstva leta 1839. ali 1840. mudil v Rjg-iški Slatini kot gost, tam seznanil z mlado, lepo in čilo deklico, ki mu je pri vrelcu vodo zajemala, vsled česar ji je Miloš poleg drugih Ijubim-8kih daril ostavil še drugi, znamenitneji, namreč krvni spomenik, — sinčka, ki je na ta način pač postal izrodek srbske knezove krvi, oziroma tudi brat knezu Mi-halju, s katerim pa ni nikdar v kako osebno dotiko prišel. Da je pa ta, čeravno nezakonska rodbinska in krvna zveza kneza Miloša s .Slovenko" isti ni ta, jamči lastno-ustna izpoved dotičnega krvnega Miloševega potomca, ki se je nasproti meni pred kakimi 35 leti rad 8 tem pobabal, ter tndi še šaljivo pristavil, da ga bodo še Srbi za kneza pozvali, in da bode on mene za svojega ministrskega predsednika imenoval. Toda ni tako prišlo in dotičnik zdaj že kakih 20 let v kranjski zemlji počiva!
— Konja brez goapodarja. V noči od 24. na 25 t. m dtbila sta se dva v sani vprežena konja na Gorenjem Pijavškem. Lastnik konj naj se oglasi pri Vinku Ro-stoharju na Gor. Pijavškem.
* Brezvestno aleparatvo. Poročali smo, da se širijo po Galiciji svetniške podobice, ki se morajo jesti, ako hoče biti Človek zdrav in očiščen grehov. Podobice so nosile podpis pfeinisliškega Škofa So-leckega, a prodajal jih je pater Siedlecki. Škof je kmalu izjavil, da je pater njegov podpis sleparsko ponaredil. Vzlio temu pa se te podobice — kakor poroča list »Na-przod" — še prodajajo, daai jih je natisnil žid (•) Deutscher v Podgorcih. .Nsprzod" poroča, da je največja kupčija 8 temi .Čudodelnimi" podobicami v Krekovem. Tam je prodajalnica .različnih reči iz Rima in Jeruzalema". Ker ae podobice zelo kopu
jejo, je njih oana poskočila. Prej je veljala taka podobica 2 vinarja, danes pa velja 10 vinarjev! Pomaga pa taka čudotvorna po dobica, ako je človek bolan, nesrečen ali poln grehov. .Krščanske device" pa jih jedö, da bi ne dobile nobenega — otroka!! .Naprzod* navaja več prodajalnic teh izvrstnih ilustriranih „arcnij". Neki pa ter Polički pa je začel sedaj prodajati še — — .mleko matere božje" —!! Pater trdi, da je kupil mleko pri nekem asirskem duhovniku. Za 1 krono dobi vsakdo košček .mleka" (menda apna), ki dela čudeže pri bolnikih. Na koščku je seveda tudi primerna molitev s podoisom X. F. Gawronski 20 decembra 1889. Treba je deti v kozarec vode le par praškov tega .mleka" in človek mora ozdraveti. Ti klerikalci so pač na vsem svetu jednako brezvestni sleparji in izrabijevalci neumnosti naroda!
* Roman na traku venca. Iz Karlovca
poročajo: Na traku venca, ki ga je položil na oder pokojnega Milana njegov intimni prijatelj grof Zicby, je bil vpisan ves roman Milanovega pustolovskega življenja. Napis se je glasil: .Zemlja te je pregaala, narod te je preklel, žena se ti je izneverila (!), sin to je pozabil ali prhatelj ti je ostal — Zicfcy." Kratka biografija, samo malo preveč lažojiva!
* Originalen samo morski kandidat. V Parizu so našli v svoji sobi zaklenjenega moža, ki je bil že aama okoatmca ter ni mogel več govoriti. Oi 29 decembra m. 1. ni jedel nalašč nič več, ker se je hotel usmrtiti tako radi svoje žene, ki je pobeg mla z nekim moškim. Obupanec pa je vendar-le pil vedno vodo, kar ga je ohranilo živega.
* Zima na jugu. Prošlega tedna je vladala v Niči velika zima, kakoršne ne pojmijo niti najstarejši ljudje. Sneg je bil pri lično visok. V Rimu so imeli 20 t. m. sneg vse dopoldne, ter je bil promet ustav-stavljen. Tudi v Siciliji so imeli sneg. Mraz je v Italiji tem občutnejši, ker po hišah navadno nimajo peči.
* Slanik. Domovina slanika je Bjero Ijet na Nizozemskem. Leta 1386 je solil Vilim Bokhold prve slanike. Cesar Karl V. je visoko častil to ribo. Ko je prišel leta 1558 na Nizozemsko, je šel s svojo eestro Marijo, kraljico ogrsko, na grob Bjeroljetov, ter mu se je še pod zemljo zahvalil na sla ni ki h. Leta 1886 je preteklo 500 let, odkar vladajo slaniki ukhrida
Književnost
— Jenkove pesmi. Druga knjiga. Uredil Eagelbert Gang I, ilustriral Ivan Vavpotič Izdal in založil Oton Fischer, knjigotržec v Ljubljani. Gospoda knjigo-tržen O. Fisoherja se je posrečilo, da je pridobil vso literarno zapuščino Simona Jenka, katerega pesmi I zvezek je izšel 1. 1896. Danes pa je izšel tudi II zvezek, ki obsega zgolj pesmi, ki paše niso bilenikjerobjavljene. Ali vsak bralec bo izpoznal, da se tudi v njih zrcali tista Jenkova duša, ki nas tako toplo objema ob branju prvega zvezka njegovih poezij Tudi v teh pesmih je utelešena meh k* Jenkova lirska priroda, za plovljena tuintam z resigaacijo. prepojena mestoma s sarkazmom. Tudi to Jenkove pesmi so večinoma dovršene po obliki in simpatične, polne doba in srca po bogati svoji vsebini. Ker aegajo to pesmi večinoma v zadaja leta Jenkovega življenja, bo lahko iz njih izpoznati, kakšno je bilo mišljenje in Čuvstvovanje pesnikovo, ko se mu je nagibal dan. Izvestno zbudi II. zvezek Jenkovih pesmi že po svojem notranjem bogastvu vseobčo pozornost in da bo našel mnogo hvaležnega čitajočega občinstva. Založnik pa se je potrudil, da je dal tem Jenkovim poezijam tudi lepo lice. Tiskane ao namreč jako okusno in se repre-zentujejo v znani elzevir • obliki jako lepo in moderno. Vrhu tega jih krasi mnogo ilustracij, ki jih je izvršil akademiški slikar g. 1. Vavpotič v Parizu. Ilustracije se odlikujejo po fini tehniki in globokosti ideje ter samo potrjujejo soglasno najugodnejšo sodbo v veletalentiranem ilustratorju Vav-potiču. Ostali Jenkovi spisi, ki obsegajo njegov lastni životopis in več povesti, izidejo pozneje in bodo obsegali III. in IV. zvezek zbranih njegovih del. Drugi zvezek Jenkovih pesmi, ki je velezanimiv in bogat po vsebini in eleganten po zunanjščini, stane samo K 225 in a poštnino 10 h
več. Več o tej knjigi izpregovorimo kmalu pod črto.
Telefonska in brzojavna poročila.
Dunaj 26. februvarja. V današnji seji poslanske zbornice so Berks in tovariši nujno predlagali, naj se vladni investicijski načrt odkaže pristojnemu odseku, ne da bi se prej vršilo prvo branje in naj se naroči odseku, da o načrtu poroča tekom 14 dnij Hruby je podal nujen predlog, naj se popolni ljudsko štetje v tem smislu, da se zabeleži narodnost Potem so bili čitani nemški prevodi 17 čeških interpelacij. Brzoradje vprašal predsednika, kako da se zdaj že take interpelacije ne sprejemajo v protokol, ki obsegajo kak češki citat. Agrarec Hruby je ostro prijel prezidenta, ker ni dal prečitati neke češke uloge njegove stranke. Kramar" pa je zahteval, naj predsednik pove, kako se njegovo postopanje strinja z opravilnikora. Vetter je rekel, da pove to v prihodnji seji, ter je naznanil, da so nemški radikalci privolili, da se njih nujni predlogi uvrste za vladnimi predlogami. Čehi so na to klicali: To je najnovejša vladna stranka. Potem so prišli na razpravo nujni predlogi. Zdaj utemeljuje Sileny svoj predlog glede preskrbljenja poslov za starost.
Dunaj 26. februvarja. Položaj ministrstva je postal akuten. Poroča se, da ima vlada določno naročilo izpos-lovati, da se do sobote dožene prvo branje rekrutnega zakona. Vlada se v ta namen pogaja s Čehi.
Bel igra d 26. februvarja. Kraljica Natalija pride baje v kratkem v Kru-šedol in potem v Beligrad.
London 26 februvarja. General Botha je z 2000 možmi srečno utekel generalu Frenchu, ki ga je poskušal zajeti.
Narodno gospodarstvo.
Zanemarjena gospodarska stroka.
Spisal A. Žnideršič.
Na Nemškem, na Francoskem in v Ameriki cvetejo društva, ki imajo nad tisoče udov, a tudi v Avstriji obstoje nemška društva, ki so se povspela na visoko stopinjo.
V nemškem jeziku izhaja 29, v francoskem 15, v Ameriki 13 čebelarskih časopisov, ne vštevši one države in narode, ki jih imajo pod tem številom. To je ne-ovrgljiv dokaz, da znajo ceniti drugi narodi to prevažoo panogo kmetijstva A ne le kmetijstvo je ono, ki se bavi s čebelarstvom. Zanj zanimajo se najvišje osebe, čebelarje najdemo v vseh slojih ljudstva. Aristokrati, veleposestniki, uradniki, profesorji, duhovni, učitelji, obrtniki, rokodelci itd. vsi najdejo v čebelarstvu deloma duševnega dela, deloma zabave, največ pa dobička.
Razven vseh teh pa obstoje neštevilna podjetja, ki se bavijo z izdelovanjem panjev, orodja steklene posode i. d, in katera delajo v velikanskem obsegu.
če povemo le, da je neka firma v Vaclu na Nemškem samo za izdelovanje slamnatih blazinic, ki se rabijo za prezi-movanje čebel v eni zimi porabila 300 me-ter8kih atotov slame, dali smo dobro sliko o obširnosti takih podjetij.
če pa še omenimo, da obstoje večje tovarne, ki izdelujejo iz medu različne izdelke kot je vino, liker, slaščice, čokolado itd., da delujejo različne zadruge in akcijske drnžbe, katere se bavijo s prodajo in eksportom medu, povedali smo dovolj, da smo označili važni pomen čebelarstva. To delo in ta promet povzrečujejo pa čebelarji, ki delajo le na pridelovanje medu.
Pri nas pa imamo odprto in deloma vpeljano širšo pot dovesti čebelarstvo do važnejše gospodarske veljave.
Naša dežela ima čebelo, ki slovi po celem svetu. Kranjsko čebelo pozna vsak količkaj izobražen čebelar vsakatere narodnosti, in ve da ima ta neprecenljive lastnosti pred vsemi druzimi pasmami. Zarad tega ni čuda, da, akoravno je naše čebelarstvo tako zanemarjeno, da so bivališča naš*h čebel najprimetivnejša, to je: posnetek votle veje, se vendar naša čebela v teh igračah že več desetletij po dobrih cenah na vae strani eksportira. (Dalje prih.)
Condurango Malaga vino.
(Želodec krepöujoöe vino.)
Sanja, 23. septembra 1896. Blag. gospod M. sLeuatelt, lekarnar v Ljubljani.
Rad priznavam, da je VaSe CsaSuramt Wf »iNcra vina pristno. Deluje posebno dobro pri želodčni boli, krapi telo, lajia In vzbuja slast do Jedlj. Mr J( r-|n
(27—8) obe zdravnik.
Meteorologično poročilo.
Ttttna o»d moijem SM-S m. Srednji meni tU k TMO mm.
čas opazovanja
Stanje barometra v mm
Vetrovi
Nebo
.26. 26
0. sveder
T.ajntraj 2. po pol.
7332 — 34 al. aaahod
736 2 —12 6 al. jaahod 736 9     2 3 al- ssvzh.
jasno
megla jaano
i!
o o
Srednja včerajšnja temperatura — 6 7\ nor-male: 08*._
Dunajska borza
dne 26. februvarja 1900. Bknpni državni dolg v notah   ....   98 60 Skupni državni dol« v srebru .... 9840
Avstrijska zlata renta....... 118* 16
Avstrijska kronska renta 4'/..... 9806
Ogrska zlata renta 4°/t....... 118 16
Ogrska kronska renta A*1...... 9360
Avatro-ograke bančne delnice  .... 1674 —
Kreditne delnice......... 6?376
London vista.......... 240*46
Nemški državni bankovci za 100 mark. 117'37Vt
20 maik............ 23 60
20 frankov...........1908
Italijanski bankovci........904>
C. kr. cekini...........1132
t
Globoko užaljenim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma sina, brata in Bvaka, gospoda
Josipa Seunig-a
po dolgi in težki bolezni, previdenega s sv, zakramenti za umirajoče, v 37. letu svoje dobe, danes zjutraj ob 2. uri v boljše življenje poklicati.
Pogreb dragega rajncega bode v sredo, dne 27. t. m., ob polu 5. uri po-poludne iz hiše žalosti Marijin trg fit. 1 na pokopališče k sv. Krištofu v rodbinsko rakev.
Sv. maše zadušnice brale se bodo v cerkvi Marijinega oznanenja.
Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev.
V Ljubljani, 26. svečena 1901
Ana Seunia; roj. Pribil, soproga. — Marija Meunlf, mati. — Ivan, Fran in Marl, bratje. — Marija Paul In roj. Seunia;, Kstlnka Furlan roj. Seunlg, sestre. — Dr. Josip Furlan, Josip Paulln, svaka. — Ivana Seunia;, Marija (447)       Seunia;, svakinje.
I 1
Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno veBt, da je danes zvečer ob V» 7. uri naša predraga mama, stara mama, tafiča in teta, gospa
Helena Čadež
posestnlca „prl Vidmarji" v Poljanah
po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala.
Pogreb nepozabne ranjke bode v sredo dopoludne ob 9. uri.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Poljanah.
Blago ranjko priporočamo v molitev in blag spomin.
V Poljanah, 25. februvarja 1901.
(443) Žalujoči ostali.
I
Zahvala.
Dolžnost mi je v svojem in v im enn svojih sorodnikov prav iskreno zahv aliti vse cenjene prijatelje in znance, kateri so se blagohotno spominjali mojega blagega brata, gospoda
dr. Romana Jacobija
in ki so za njega bolezni ž njim sočustvovali.
Zahvaljujem vse in vsacega posebe, slasti gospode velespofitovane zdravnike kolege za častno spremstvo pri pogrebu na tukajšnjem pokopališču.
Končno zahvaljujem tudi srčno čast. gospoda evangeljskega župnika za gin-ljivi pozdrav in molitev, katero je blago-dožno opravil ob pokojnikovem odprtem groba. (460)
V Ljubljani, 24. svečana 1901.
Dr. Lucijan Jacobi.
Ces. kr. ntlrl)rti mk irtaint žiltziict
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta.
Odhod Ii IJnbljana jut. kol. Proga eos Trbiž. Ob 12. uri *24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franiensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aasace, Solnograd; čet Klein-Reifling v Steyr, v Lino; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 6 m zjutraj o sobni »Uk v Trbit, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljubno, Dunaj; čei Selzthal v S vinograd, Ino-most; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 61 m dopoludne osobni vlak v Trbiž Pontabel Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal Dunaj. — Ob 4. uri 6 m pupoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost Bregeno, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare. Heb, Franzi »ve vare, Karlove vare Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob )0. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kotov e. — Ob 1. nri 6 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 65 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje.
— Prihod v Ljubljano juz. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 2r> m zjutraj osobni vlak z Dunaja oez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bndejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja Oez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyi a, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. nri b» m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla,
— Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak Z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta ln Zočevja Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob ü. nri 62 m popt ludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja.
— Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj.
Zaradi smrti posestnika f»s*o«l.am s>o pod ugodnimi pogoji (394—3)
v južnoHtaJerskem, ob železnici in v bližini toplic ležečem, procvitajočem trgu. Hiša je eno-nadstropna, v najboljšem stanji, s teraso in prijaznim vrtom, ter obstoji iz 8 sob, 2 kabinetov, 2 kuhinj, perilnice, drvarnic, ima izvrstne posamezne kleti za vino, sadje in zelenjavo. Vodnjak v hiSi. — Naslov v upravništvu „blov. Naroda".
Izborno namočeno
polenovko jštokšj
prlporora
Edmund Kavčič
nasproti ff 1 a* n«- po&t«.
Istotam (12—46)
pristne gorenjske klobase.
Zadmga gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani.
Ker občni zbor, sklican na dan 7. t. m, ni bil sklepčen, sklienja aa a tem
nov občni zbor
na četrtek. 28. dan februvarja 1901
ob 3. uri popoludne
v stekleni salon hotela „Lloyd"
a prvotnim dnevnim redom, in ki bo sklepčen ob vsaki ndeležbi Članov (§. 16. aadr. pr.). V Ljubljani, dno 21. februvarja 1901.
Trr&n. Tosti
<45f) t 6. naoalnik.
6pu$titei> delikatesne trgovine.
Cenjenim odjemalcem moje delikatesne trgovine naznanjam, da sem isto opusti/, ter se jim $a njihovo naklonjenost tem potom najsrčneje zahva-
prar> l^rapež.
t ju jem.
(448)
Gospoda Kham & Murnik v Ljubljani prodajata „Cvekov brinovec". (440?,
Trgovski pomočnik
dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom, vešč slovenskega in nemSkega jezika želi avojo sedanjo službo premeniti. (438—2) Naslov pove upravniätvo .Slov. Naroda".
iskarna v Kamniku
vsprejne ....
NatanCneje se izve* istotam. (449)
sedmi redni občni zbor
okrajne posojilnice v Mokronogu
reglstrovane zadruge z neomejeno zavezo
ki bode
d_n_e 13. marca 1©01
ob 3. uri popoludne
y šolskem poslopji v Mokronogu.
Dnevni red:
1. ) Nagovor ravnatelja, oziroma njegovega
namestnika.
2. ) Račon načelstva.
3. ) Poročilo računskih preglednikov in nad-
zornikov.
4) Razdelitev čistega dobička.
5) Volitev načelstva in nadzornišrva.
6) Predlogi in nasveti.
Opomba: Ako bi občni zbor ob 3. nri ne bil sklepčen, prične se pol ure kasneje druaj obrni zbor, ki sme brezpogojno brez ozira na število navzočih zadružnikov sklepati.
V Mokronogu, 24. februvarja 1901.
(444) Načelništvo.
Prodajalka
dobro izurjena za trgovino mešanega blaga, ae takoj vsprejme. (402-5;
Kje? pove upravniätvo „Slov. Nar,"
Polenovka
(Stockfiscb)
po pristno kapucinskem načinu namočena (388—3 dobiva se po najnižji rrnl pri
F. Mencingerju
v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 44 Vsak dan sveže velefine lma
sadne drožje
(417—2) ponuja
tovarna za spiril in drožje
v Račjem (Kranichsfeld) na Štajerskem
Naročila naj sa poäiljajo zastopniku p
F. S. Rojnil*
v LJubljani
3?red_ škofijo šte-v. 22.
Dobre cenene ure
3 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom
HANNS KONRAD
tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin IVIost (Brüx) C'esbo.
Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 376 Prava srebrna remontoarka. ...   „ 580
Prava srebrna verižica....... „   1 20
Nikelnasti budilec.......... „ 195
Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč- in tisoč priznalnih pisem. (2611-21)
P-'*"  Huntrovani kntalug zastonj in poginiti* prosto
Št 6817.
Razglas.
(446-1
V smislu §. 15 občinskega volilnega reda za deželno stolno meato Ljubljano (zakon z dne 5 avgusta 1887 1. št. 22 dež. zak) naznanja se javno, da so
imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet
sestavljeni in da se smejo od srede 97. t. ni. skoz 14. dnlj tukaj pregledati in proti njim vlagati ugovori.
O pravočasno vložen h ugovorih bo razsojal občinski svet.
3v£esteLi :msigrlstra,t v H.3^-"bl33,n.i
dne 23 svečana 1901.
§t. 244/pr. 1.1901.
Razpis.
(318-
V deželni prisilni delalnici v Ljubljani izpraznjena je
slu-zbeu kontrolorja-
s plačo letnih 2600 K, s pravico do dveh petletnic po 200 K in z užitkom naturalneg^ stanovanja. Razen tega dobiva kontrolor od f»briškega zaslužka tudi iy»*/s delež.
Prosilci za to službo predlože" naj svoje z dokazili o starosti, stanu, o dovrfiejaii Študijah in zlasti o prebitem izpitu iz državnega računoslovja, o dosedanjem službu vanju, o znanja slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje
do SO. marci j a 19 Ol
podpisanemu deželnemu odbora.
Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani
dnö 6. februvarja 1901.
v _ Žrebanje nepreklicno 23. marca 1901	Glavni dobitek k»" 60,000 IT gotovini tO'/« manj.
QroMro involidolra hnolo            priporoča (4i6-2> M ti bi B Ulidllllbld llVdld j. o. maybk pO 1 krono                           rr Xjjvfbljavni.	
MaJaMTfa odfovoiBi ondaik: Joaip NolIL
LaateJu in tisk .Narodne TiakaraaV
8147