47. številka. Ljubljana, v torek 26. februvarja 1901. XXXIV. leto. bmaja vsak dan zvečer, izimfil nedelje in praznike, ter velja po poiti prejeman za avstro-ograke dežele za vse leto 86 K, za pol sta 13 K, za četrt leta 6 K 60 h, za jeden mesec 2 K 30 h. Za LJubljano brez pošiljanja na dom aa vse leto 22 K, za pol leta 11 K, za četrt Ista 6 K 60 h, aa jeden messe 1 KWh. Za pošiljanje na dom računa se aa vse leto 2 K. - Za tuje dasei« toliko več, kolikor znaša poštnina. — Pozamezne itavllke po 10 h. Na naročbo brez istodobne vposiljatve naročnine se ne osira. — Za oznanila plačuje se od stiristopne petit-vrsts po 12 h, če se oznanilo jedenkrat tiska, po 10;h, fls ss dvakrat, in po 8 h, če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se isvols* frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravnlitvo je na Kongresnem trgu 8t. 12. Uprsvnlitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vas administrativne stvari. — Thod v uredništvo je iz Vegove ulice IL 1, vhod v upravnistvo pa a Kongresnega trga BL 12. »Slovenski Narod11 telefon it 34. — »Narodna TIskarna" telefon it 85. Petdeset let — na papirji. Večkrat moramo čuti in brati, da se čl XIX. temeljnega drž. zakona o ravno-pravnoati zategadelj ne more uresničevati, ker je v njem izraženo zgolj lepo načelo, katero bi bilo treba fiele razviti in 8 specialnimi zakoni objasniti. S tem se najrajfie kiate tudi zahteve Slovencev glede ravno-pravnosti, in naSe stremlienje je Slo doslej na to, da smo si izposlovali nekaj jezikovnih naredeb, ki so v piavosodii pripomogle slovenfičini do tiste ravnopravnosti. Ako bi v Avstriji bile normalne razmere, ako bi odločevalo le golo in čisto pravo, zadostoval bi tudi le čl. XIX kojega bi samo vladni in sodni organi izvrševati morali! Ako pa normalnih razmer ni, in ako tudi pravo ni v stanu te razmere regulirati, tedaj tudi jezikovni zakoni, o katerih se dandanes toliko govoriči, ne bodo rešili umetno napravljene jezikovne zagonetke. Jasen dokaz za to trditev daje jezikovni zakon, ki velja za c. kr. najviäje sodišče, kojega pa ta vrhovni tribuna! že nad petdeset let dosledno prezira — neverjetno, a resnično! C. kr. najvišje sodišče ima svoj zakoniti statut z dne 7 avgusta 1850, drž zak. št. 325 Tega cesarskega patenta § 27. predpisuje dosledno: „.. . . Ako se razprava ni vršila v nemškem jeziku, ampak v kakem drugem, mora najvišje sodišče svojo odločbo z razlogi vre i izdati v tistem jeziku, v katerem se je razpravljalo v prvi instanci, in pa v nemškem jeziku." To se pravi: Ako je bila, recimo, pri ljubljanskem deželnem sodišču kazenska razprava slovenska, in ako potem pride slu čaj pred najvišje sodišče v to ali ono presojo, tedaj to sodišče ne sme izdati samo nemške od loche, temuč mora ob jednem odločbo z razlogi vred izdati tudi v slovenskem jeziku. Isto velja tudi za pravde v civilnih rečeh — to je „jus strietum !M Najvišje sodišče tudi ne bi smelo ukazati spodnjim instancam, da naj one napravijo slovenski prevod nemške odločbe, temveč samo mora napraviti slovensko odločbo in takfino do poslati spodnji instanci, da jo ta le dostavi strankam. Ali si moremo misliti jasnejši zakon t Še predno smo dobili novejšo ustavo in jednakopravnostni člen XIX., bila je slovenskemu jeziku na ta način pri najvišjem sodiSči zajamčena pravica, gotovo le iz ozirov na dobro pravosodje. Več kot pet deset let je navedeni § 27. v zakoniti veljavi, a najvifije sodišče, za katero ta zakon velja, in katero je v prvi vrsti zavezano Č a vati pravo, preziralo je vsa desetletja omenjeno določbo in to tudi dosledno tedaj, ko so v slovenskih pokrajinah postale slovenske pravde pri prvih instancah pravilo, nemške pa izjema! Ves Čas je najvišja sodna oblast ravnala in ravna proti odločnemu predpisu navedenega § 27., ker do danes ni niti v jednem slučaji izdala svoje odločbe v slovenskem jeziku ... Prečudno je za pravno državo, če se morajo parlamentarnim potem sodiSča opozarjati, naj izpolnjujejo zakone Vendar se je to moralo zgoditi pri nas. Ravno radi neizpolnjevanja § 27. cit za slovenske stranke so bile v dižavnem zboru večkrat pritožbe bodisi v budgetnem odseka, bodisi v zborničnih sejah. Pravosodni minister grof Schöaborn je pri neki priliki izjavil, da se teži za tem, čim preje izvesti § 27. imenovanega patenta tudi za slovenski jezik. Lansko leto se je zopet interpeliralo v tem pogledu in to ne samo v državnem zboru, temveč tudi v kranjskem deželnem zboru. Če smo prav poučeni, je pravosodni minister pl. Kindinger tudi obljubil intervencijo v ugodnem smislu. A vse to ni imelo prav mkacega uspeha. C. kr. najvišji sodni dvor nadaljuje svojo protizakonito prakso, izdajajoč največ zgolj nemSke odločbe v slovenskih pravnih rečeh. Vsi drugi nenemSki jeziki prihajajo v pošte v, v vseh ostalih se izdajajo vrhovne odločbe, samo v slovenskem ne! Da imajo slovenske stranke zakonito pravico do slovenskih odločeb najvišjega sodiSča, je brezdvomno. Zadnji čas pa se je pripetil slučaj, ki je pokazal, da najvišje sodišče tudi na izrecni predlog stranke noče izdati slovenske odločbe. LetoSnja 2. Številka .Slovenskega Pravnika" priobčuje, da je zagovornik sodbo najvišjega sodišča, ker je bila nemSka, vrnil deželnemu sodišču v Ljubljani in zahteval, naj se mu dostavi slovenska glede na to, da je bila kazenska razprava skozi in skozi slovenska in da je slovenska bila tudi ničnostna pritožba, katero je najvišje sodiSče reSilo z vrnjeno razsodbo. Deželno sodišče je pa odgovorilo, da ne izda slovenske odločbe, ker najvišje sodišče ni dalo ukaza za prevod. Na to je zagovornik predlagal, naj se njegova zahteva predloži najvišjemu sodišču, katero naj ukrene, da se napravi slovenska odločba. Vsakdo je smel pričakovati, da najvišje sodišče, katero bi bilo moralo že prej samo od sebe v smislu § 27. svojega statuta izdati tudi slovensko odločbo, bode vsaj sedaj vsled izrecnega predloga stranke izpolnilo jasen predpis zakona. A kaj se je zgodilo? Najvišje sodi Sie je z dopisom od 19 decembra 1900, fit. 15715, predlog zavrnilo, češ, da zahteva, naj se odredi slovenski odpravek sodbe, se ne da rešiti po § 16. kazensko pravdnega reda Z drugo besedo: najvišje sodišče se je izognilo stvarni reSitvi zagovorniko-vega predloga in zagovorniku, kakor prej, dalo dostaviti nemSko odločbo! Pravniškim krogom prepuščamo, da razloge omenjenega zavrnilnega dopisa vzamejo v kritični pretres. Za nas in za celo slovensko javnost je prevažno, da najvišji sodni dvor Se ni pokazal volje izvesti ravnopravnost slovenskega jezika, katero tako določno izreka in zapoveduje specialni zakon. .Vigilantibus iura!" Dovolj dolgo je bilo naSe pravo na papirji. Sedaj morajo naši zastopniki iznova v državnem zbora z odločnimi besedami zahtevati, da naj- vifije sodišče spoStnje in izvršuje ravno pravnost, predpisano mu v § 27. lastnega statuta. Slovenske stranke in njih zastopniki bodo v vsakem slučaji znali tirjati svojo pravico: slovenske odločbe najvišjega sodiSča bodisi v kazenskih, kakor tudi civilnih pravnih slučajih. Ni nobenega razloga, da bi najvišje sodiSče, ki leto za letom rešuje cele kope slovenskih aktov, ne izdajalo tudi po smislu zakona slovenskih sodeb in sklepov. Petdeset let pre-ziranja je več kot dovolj! Patentovani klerikalci in še marsikaj. (Dalje.) Da se pa nevredni, pohujšljivi duhovniki odpravijo v prid občne morale in človeške sreče, mora se zaceliti najnevarnejša rana, izrezati sedež vse uničujoče kuge, vir vsega zlega zamaSiti, izginiti morajo brezplačna duhovna semenišča, ki so sedaj v resničnem pomenu besede .pribežališče grešnikov". .Potem bo pa premalo duhovnov", poreče kdo. Opravičen je sicer ta ugovor; toda po mojem mnenju napravi nepoklican duhovnik več zlega kakor dobrega. Njegovo pasti rje vanje je negativno, on izgubi več ovčic, kakor jih pridobi. Potem bodo postali duhovniki le tisti, katere res žene srce k vzvišenemu, svetemu poklicu. Dobili bomo klerike, ki zaslužijo to ime v prvotnem njegovem pomenu, dediče razširjevanja večnih resnic božjih, ne pa vsiljivih lovcev za hranilničnimi knjižicami, neopravičenih dedičev vsega posvetnega blaga (/Ar.oo;). Ljudstvo bode ostalo verno, ker bo imelo vzorne dušne pastirje. Kdaj je Se kdo povzročil na svetu večje gorje od brezznačajnih duhovnikov?! Na kako grd način zlorabljajo svoj stan in vpliv v doseg) posvetnih udobnosti! Koliko so nakopičili premoženja! In če se pribije to dejstvo javno, sleparijo po svoji navadi neuko ljudstvo ter mu lažejo celo pismeno, LISTEK. Vojna v Južni Afriki. Spisal Egon Mosche. IV. Moja prva bitka. 14. oktobra smo dospeli v mesto New Castle, ki ni bilo zasedeno. Tu smo imeli priliko, videti, na kako lahkomiseln in ab solutno nevojaški način so pustili Angleži nezavarovano vse, kar bi bili lab ko branili. Prelaz Bothe, dolino proti Newcastlu, razne defTäje, ki so se nam nudili na tem potu, ničesar niso zasedli. Železniški mostovi ne dotaknjeni, farme in v gotovih razdaljih ležeči hoteli zapuščeni in z živili dobro preskrbljeni. Seveda, tam, kjer so na farmah prebivali Buri, smo bili sprejeti z veseljem in radi so nam dali par kozličkov, kave in aladkorja, da so se nasitili in poživili lačni in žejni bojevniki. Iz Newcastla smo odSli 15. oktobra in dospeli 18. oktobra do bogate farme, ki je ležala v lepem kraju ter je bila preskrbljena z dobro vodo. Ta je sklenil Schiel, da *e utaborimo. NaSa kolona je Štela okoli 6°0 mož in njena naloga je bila, zabraniti, °* bi Angleži, ki so bili pri Dundeöju en-8*žirani z Joubertom, ki je vdrl z zahoda * Natal, ne mogli pobegniti v Ladyamith to priti s pomočnimi četami v Dundee. V to svrho je poslal Schiel pod po-'••jništvom Potgieterja oddelek Borov na- prej do železnice, ki pelje iz Dundeeja, oziroma iz mesta Glencoe v Ladismith ter se je vila mimo nas skozi planjavo, obdano s strmim hribovjem, ob takozvanem Elanda- laagteju. Med tem ko je zavzel Potgieter pred-stražno pozicijo, se je Schielov oddelek uta-boril v omenjeni farmi. Udomačili smo se na lepem in skrbnoobdelanem vrtu ter se odpočili od mnogega truda, katerega smo prestali vsled naglih maršev zadnjih dnij. Okoli in okoli so goreli taboriščni ognji; zaklali so vola in na ukaz Schiela naj bi se speklo vse meso, da bi mogel dobiti vsakdo Se kos seboj za nadaljno pot. Schiel, grof Zeppelin in ostali častniki, med katerimi sem bili tudi jaz, smo sedeli skupaj pod verando hiSe ter se gostili. Schiel je bil prej nemški podčastnik ter je prišel v Afriko, kjer si je pridobil z marljivim proučevanjem razmer in z mnogimi boji z domačini toliko viSino vojaškega znanja, da sem ga moral občudovati* Bil je bolj majhne rasti ter imel že sive lase, a kakor smola črne, maroialske brke ter jako odločno lice, kakor je bil sploh jako energične narave. Imel je vse sposobnosti, da je znal četo prostovoljcev, ki ni sestavljena vedno is najboljših elementov, vzdržati v disciplini ter jo podrejati avoji telesni volji. Skratka, bil je pravi vojak, in le Skoda je, da so ga pozneje ujeli Angleži Morda bi bil dal vojni v Trans vaalu vse drago smer. V občevanja je bil skrajno lju- bezniv in domač, ter se je bilo možno ž njim izvrstno zabavati, saj je imel mnogo izkušenj o južnoafričanakih razmerah. Prej je bil vojaški guverner v Johannesburgu in pozneje nadpoveljnik vseh kaznilnic v Trans-vaalu. V koru nemških prostovoljcev pa je prav za prav storil vse. Brigal se je prav tako za razdelitev predstraž, za jezdece na patruljah, kakor za črevlje in za obleko moStva. Po kratkem zajutrku smo legli na svoje odeje ter nameravali spati do večerje, za katero nam je dal pripraviti Schiel nekaj posebnega Toda do tega sploh ni prišlo. Že ob 3 ari me je zbudil to pot konj, krik in ve lik nemir, da sem planil z odeja Videl sem, da je vae taborišče pokonci, da so konji osedlani, in da se odpravljajo tovariSi nemudoma na odhod Zato sem hitel tudi ta koj k avojemu konja ter se pripravil na pot Našel sem Zeppelina ter ga vpraSal, kaj se je vendar zgodilo? Povedal mi je, da je Potgieter ostavil svojo predstražno pozicijo, ter da je njel angleški oklopni vlak. Pri tem je bil jeden naših ranjen. Treba je bilo torej Potgieterja, ki je bil bržčas i Angleži engažiran, hiteti na pomoč. V kratkem nas je bilo petdeset v sedlu, in vdrli smo jo, Schiel na čelo, k Potgieterja. Bila je to divja ježa, vedno v kalop. Samo vsakih dvajset minut je ukazal Schiel nasesti tac peljati konje na odo. Tako smo dospeli nekako v treh urah do Klandlaasteja. E'andslaagte je postaja na železnici, v bližini katere sta vshodno dve farmi, zahodno pa premogovnik. Res smo našli ondi vlak, ki pa ni bil oklopen, nego navaden tovorni, ki ga je ustavil Potgieter. Vlak, poln vojakov, se mu je bil odpeljal pred nosom; s tega vlaka se je bilo streljalo, in jeden naSih je bil na roki lahko ranjen. Potg eter je bil nato seveda takoj porušil progo in tako ujel drugi vlak z živili. Mi smo imeli z devetdesetimi možmi najprednejšo pozicijo, zato pa smo morali tvoriti predstraže. Znočilo se je, in začela je padati megla z dežjem. S poročnikom Albedyllom smo šli — dvajset mož močni — da nastavimo predstraže. Bilo je sila mrzlo, in premočeni smo bili do kože. Kar pa je bilo zlasti neprijetno, je bilo dejstvo, da nismo od jutra zavžili ničesar, ter da ni imel nihče seboj nič vžitnega. Sioer ja razdelil nekdo nekaj kosov posušenega mesa, a to je bila le kaplja v morje. Albedyll je imel v avoji steklenici malo konjaka, a tudi tega je hitro zmanjkalo. Schiel nam je bil pri alovean sioer obljubil, da nam pofilje, čim le motno, nekaj jestvin in nekoliko whiskyja, a minevale so are, prišlo pa ni na nami nič. AlbeldyU se je seveda togotil, in togotili smo aa vsi, toda potrpeti smo (Dalja prih.) da se vse obresti potrofiijo za restavracijo cerkva, itd. In vendar je ljudstvo tako neumno ali bojazljivo, da jim ne pove kar v obraz, da prekafiajo v smelosti in brez-stidnosti laži celo cigane. Kdo namreč* ne ve, da morajo vse defecte, izmišljene in resnične, popraviti župijani s svojimi žnli. Čestitam, vir resnioe, .katoliški" Slovenec, na kristalno Čisti hčerki božji, ki si jo pred par tedni o tem predmeta poslal svojim vernim ponižnim ovčicam. Duhovni ki res imate srce za ubogega trpina, ali se Vam ne gabijo Vaši »katoliški" so-bratje, ki toliko grešijo na duševno revščino našega ubogega kmeta In kako hvaležnost uživajo te .brumne" pare za svojo požrtvovalnost! Za vzgled imenujem le zgradbo .slovenske cerkve" v Mariboru. Ubogi Slovenci! kedaj se Vam bodo oči odprle? Kedaj bodete vrgli od sebe pijavke svoje živne moči? Koliko tisočakov ste znosili, ki bi jih bili porabili za kaj koristnejšega in potrebnej šega, kakor da ste zgradili impozantno palačo — tujoem! Kot posebno glasno govoreč vzgled za biperkatoliška teoretična in praktična načela viteza .Slovenca" moramo pribiti plemenito, pristno krščansko dejstvo hinavskega tega poštenjaka izza zadnje dobe. S kako slastjo je ta patentiranec na krščansko ljubezen do svojega bližnjega napel široka svoja usta o priliki Tavčarjevega volilnega shoda v Ljubljani, da je .Pepe Kušar" bil za stražnika, ter navedel kot dozdevni vzrok hvaležnost, katere se mu mora topiti srce, ker je Tavčar brez vzroka izpodrinil njegovega očeta. Gospodje vzor katoliki, kaj nas uči katoliška vera?! Pa kaj govorim o veri? Na to se sme sklicevati le klerikalec, toda tudi ta le takrat, kadar je to njemu v prilog. Go spodje, ta slučaj nam pač dosti jasno kaže, da trdimo po pravici mi toliko prekleti liberalci. .Wir Wilden sind doch bessere Leute". Pa še nekaj se učimo iz navedenega slučaja. Liberalci se ne bore za liberalne ideje, da bi se s tem okoriščali. Prepričani so, da se potegujejo za sveto stvar, za opravičeno in zasluženo zboljšanje tužaega stanja slovenskega naroda, in so pripravljeni v ta n men do-prinašati žrtev, katerih klerikalci niti pojmiti ne morejo. Zaradi tega napravi vsak pravi nesebični pristaš naše stranke takoj prostor nasledniku, katerega smatra za sposobnejšega zastopnika ljudskih pravic In to rade volje, brez prepira in boja, brez solz in trepetanja za svoje osebne koristi, odkritosrčno veseleč se, da so še sposobnejši ljudje pripravljeni za staviti svoje krepke moči za srečo naroda! Pri nas pravih liberalcih je to čisto naravna posledica naše morale in globokega prepričanja, da hodimo po pravi poti. Pri Vas, gospodje Slovenčevci, je to seveda drugače! Vi še niti na novo mesto nočete posaditi sposobnega kandidata, ker Vam Vaš nesebični, donebesnega spoštovanja vredni vodja tako veleva. Mogoče pa tudi v resnici niste imeli boljšega kandidata od Šumana, kateri s« v svoji neopravičeni skromnosti niti sam ni smatral sposobnim ljudskim zastopnikom Katero je res? — Najbiže oboje, čestitam na brezbroju presvetlih, vid jemajočih klerikalnih zvezd na slovenskem obzorju ! Na svetem kraju se mora oznanje vati samo božja beseda Za preganjanje svojih izmišljenih sovražnikov, če zahteva to krščansko ljudoljubje, si ima izbrati duhovnik drug kraj, ker sicer podkopava vero. Zatorej naj gledajo za vero resnično vneti naši poslanci na to, da se uvede tudi v Avstriji .propovedični paragraf", ki deluje drugod tako blagotvorno. Da se ljudstvo oslobodi neprestanega odiranja in ne oropa vsega imetka, bi kazalo, da podržavi vlada vse cerkveno premoženje, gradi sama po potrebi cerkve, plačuje svoje cerkvene uradnike (kaplane župnike itd.) kakor druge državne slu žabnike študijam in trudu primerno. Kakšna krivica se godi sedaj nekaterim duhovnom v primeri z njih jednako zaslužnimi kolegi, kako različne dohodke imajo cerkve-niki iste kategorije! Seveda se duhovniki potem ne bodo smeli vmešavati agitato-rično v politiko kakor tega drugi državni uradniki ne smejo. Orožje pojedinih strank bo potem jednako, in še le tedaj se bo skazala neizkažena ljudska volja, katere ne bodo delali: hudič, peklo in nebesa! Ko bi se uresničile moje zelje, koliko po- hujšanja bi izginilo a sveta Med prvimi največji brezverci prve kakovosti, ki skru-nijo najsvetejše reči dan za dnevom. Povejte mi, gospodje Slovenčevci, merodajni možje tudi in olericis, je-li kaj mar vera takemu duhovniku, ki, poklican, naj gre obhajat, stražeč na volišču v .sveti" jezi oblastno odgovori: bo že počakal do jutri?! Ali ni to veroskrumba? Se li še čudite, če se misleč Človek, prepričan, da učini tak hinavec z vsako daritvijo sv. maše nov božji rop, noče udeleževati bog oskrunit/a boijeropnikovega? (Dalje prih.) V LJubljani, 26 febravarja K parlamentarnemu položaju. Dunajska „Reichswehr" izraža nado, da se je po zadnji državnozborski seji položaj v parlamentu dokaj razjasnil in iz boljšal. Baje se bodo vršile ta teden seje danes, v sredo, četrtek in v petek ter se bo odpravil tako ves material, ki je na poti važnim vladnim predlogam. „Reichswehr" upa, da se posreči do Velike noči dognati vsaj predlogo o žganjarini in zakon glede rekratov ter volitev delegacij in kvotne de putacije. Seveda se bo treba prej preriti še skozi goščavo nujnih predlogov. Na Ogrskem pa sodijo o avstrijskem parlamentarnem položaju dokaj pesimistično. .Neues Pester Journal" poroča, da je SzeMI pripravljen na vse eventualnosti, a izraza željo, da bi njegovi ukrepi ne bili Ogrski na ikodo. Ta skrb je docela neresnična in le hinavska, kajti Ogri imajo vedno le dobiček, ako v Avstriji ne gre vse v redu. III. shod avstrijskih mest. Minole dni — od sobote do včeraj — ae je vršil na Dunaju nepolitičen shod avstrijskih mest, ki se je bavil v prvi vrsti s sledečimi tremi točkami: povračilo stroškov politične uprave, domovinski in zakon glede nbožnih ter priatojbinska novela Posvetovalo in sklepalo se je tudi o oddajanju javnih del in o ureditvi oddajanja del najnižj m ponudnikom, o hišnem davku, o direktnem osebnem davka in o dragih občinskih zadevah. Sklenile so se razne resolucije, ki se predlo že" vladi. Sklenilo se je, da se izvoli permanenten odsek avstrijskih mest, v katerem je vsakokratni dunajski župan, zastopniki peterih največjih avstrijskih mest, Trsta, Lvova, Gradca, Brna in Krakova; redne seje se vrše vsaj dvakrat na leto na Dunaju. Delokrog tega odseka je: zastopanje sklenjenih resolucij, sklicevanje novih shodov, pripravljanje referatov. Mesto Ljubljano je zastopal g. župan Ivan Hribar, ki ae je udeleževal tudi debate- Udeležila pa se niso tega shoda mesta: Praga, Krom*f<ž, Uh. Hradište in Zader. Rekonatrukcija srbskegs kabineta. Kralj Aleksander je imenoval dr. Mi lovana Milovanovid* ministrom trgovine. Novi minister je bil minister prava v Si-mi cevem kabineta. Po svojem političnem prepričanja je radi kaleč. O priliki znanega veleizdajniškega procesa v Srbiji 1. 1899. je bil obsojen in contumaciam na dve leti zapora. Milovanovid je prebival takrat na Dunaju ter se je vrnil v Beligrad šele, ko je bila po kraljevi poroki s kraljico Drago proglašena amnestija. Tedaj je bil imenovan poslanikom v Bukareštu. Milovanovid je bil prej profesor na veliki šoli. Z njegovim vstopom je v Jovanovicevem kabinetu sedaj troje radikalcev in četvero neutralcev. Komaj pred dobrim letom so bili radikalci obsojeni kot veleizdajniki, danes pa so že ministri. V Srbiji se razmere čudno naglo izpreminjajo. Vojna v Južni Afriki. Ako bi bila angleška poročila resnična, potem bi človek moral verjeti, da se godi Dewetu slabo, in da je Botha naravnost izgubljen. Ker pa so vesti angleških poročevalcev vedno pretirane, navadno pa laž-njive, je treba tndi zadnja poročila sprejeti s primernim akepticizmom. Kolikokrat se je že javljalo, da je Dewet obkoljen in izgubljen! Londonski .Weekly despateh" poroča: Včeraj je bil sklican kabinetni svet, v katerem 80 se obravnavale razne vojaške zadeve. Povod aeji je dala brzojavka lorda Kitchenerja, ki je sporočil, da m a je Botha naznanil z odposlanci, da priznava, da je obkoljen in za na-daljno akcijo nesposoben. Zato da prosi za sestanek, ki naj dožene splošno predajo, popolno kapitala cijo. Kitchener jedoločil sestanek na 27. t. m. ob 2. ari popoludne. Potemtakem je imela kombinirana operacija Frencha a 6 kolonami najpopolnejši uspeh. Lord Kitchener javlja nadalje iz Middelburgs 23 trn.: Polkovnik Plnmer poroča, da je polkovnik Owen vzel Dewetu velik in manjši top, nekaj vozov ter ujel 60 Burov. Angleži niso imeli baje nobenih izgub Bare, ki se umikajo, vztrajno preganjajo. Prihod Deweta v Kaplandijo se je oči vi d no docela po ne srečil. .Reuterjevcffioe" poroča iz Kapstadta: Polkovnik Plnmer je prisilil 22. t. m. Deweta pri Disselfonteinu južno reke Oranje k boju, v katerem je ujel 50 Burov ter vzel dva topa in več vozov Buri so se razkropili, a Plumer jih preganja Dewet se je rešil preko reke 8 čolnom. Geaeral French je 22 t m. javil iz Pietretifa: Uspeh operacij kolon, ki praznijo deželo, je ta, da so Buri razpršeni, ter da se umikajo v nerednih oddelkih Okoli 5000 jih stoji pred angleško fronto. Amater dam in Pietretif sta zasedena. French bi Sel dalje, a zadržuje ga neprestano deževje. Skupne izgnbe Burov znašaio do 16. t m,, kolikor je Frencbu znano: 282 ubitih ali ranjenih, 56 ujetih, 183 se jih je ulalo Za plenjeno pa je: top, 462 pušk. 160 000 pa-tronsk'h pasov 8 patronami, 3500 kom, 74 mul, 3530 volov, 187 goveje živine, 155400 ovac, 1070 vozov in gar. Anglež; so izgubili 5 častnikov in 41 mož, ki so bili ubiti, 4 častniki in 108 mož pa je bilo ranjenih. .Daily Telegraphn" pa poročajo iz De Aar ja: Predsednik Steijn je 23 t. m. nagovoril Bare, naj se vsi, ki nimajo konj in obuvala, vrnejo v republiko Oranje. Steijn in Dewet sta pobegnila s 300 najboljšimi konji. Buri so razkropljeni v majhne oddelke; kolona Deweta, ki je štela 1500 mož, ima danes le še 300 mož Tako angleški listi Bržčas so se Buri razkropili nalašč, da uidejo lažje angleškim kolonam, a se bodo po svoji navadi zopet združili in začeli iznova svoje uspešne naskoke na Angleže. Dopisi. Iz Ljubljane, 25. febravarja. Prošli teden prominol je v Ljubljani, kakor smo že poročali g. dr Roman Jacob i. Rojen v Kenty na Poljskem, se je posvetil zdravilstva in je potem mnogo potoval. Suž-boval kot zdravnik nekaj časa v avstrijski vojni mornarici in potem v A.dovšaini. Oi tod se je preselil v Ljubljano, kjer je otvoril svoj zobozdravniški zavod. Muž je bil visoko naobražen in vsikdar koncilijanten. Slovenska zemlja se mu je zelo omilila, in dasi je šel začasno na Dunaj, hoteč se tam ustanoviti, vrnil se je kmalo nazaj. Zal da je prinesel seboj kal bolezni, katera ga je po mučni bolezni položila na mrtvaški oder. — Zadela ga je srčna kap. To radi tega še enkrat konsta tiramo, ker so, kakor se nam iz zdravniških in tudi drugih docela zanesljivih kro gov poroča po Ljubljani raztrošone pravljice, da je pokojnik sam svojo smrt pospešil, popolnoma neoanovane. — Mož je prestal! Njegove ostanke so prepeljali v njegovo rodno mesto Kenty, kjer ga položijo v rodbinsko rakev, kakor je želel sam. Bodi mu lahka zemlja domača in časten spomin med Slovenci! Iz Borovnice, 24. febravarja Ljudje govorijo, da Anton Kobi vnlgo Merkun, lesni trgovec na Bregu ni tako pobožen kakor se dela. Jaz in še nekateri pa trdi mo, da je prav pobožen, in tisti obreko-valci naj bi le Merkuna videli, kako lepo in pobožno se je Šel pepelnično sredo pe-pelit, z njegovega obrazka se je videl prihodnji deželni poslanec — ako bo le dr. Susteršič hotel. Toliko v pojasnilo tistim, ki pravijo, da Merkuu ni pobožen, in v svarilo tržaškem lesnim trgovcem, da z Merkanom spoštljivo in pobožno govorijo, kadar za robo glihajo. Iz Novega mesta, 24 febravarja Da nes je sv. Mati>e dan. Star pregovor pravi: Sv. Matija led razbija, če ga ni, ga naredi. No danes nima sile led narejat:, kajti našel ga je dovolj. Razbijati ga pa tudi ni volja kakor se kaže, kajti snega imamo po Dolenjskem 40 do 50 cm na debelo. Ivja je pa po drevju in grmovju toliko, da je vsaka mladičica po prst debela. Pa kaj bi tako ne bilo ko imamo že sedmi teden tako ostro zimo. Dan za dnevom je od 14 pa do 18° R. Take zime najstarejši ljudje ne pomnijo. Bojazen je opravičena, da bodo trte močno pozeble, ker strokovnjaki trde, da že pri — 14° R. očesa počrne. Huda se godi po kmečkih hlevih živini. Nastelje ni nič, in tako trpi uboga živina čuda mraza. Ker ni nastelje, tudi ne bode na spomlad gnoja in njiv ne bo mogoče dovolj pogno- jiti. Delo nakopičilo se bode na spomlad strašansko; delavcev pa skoraj nič ne bo, kajti vse vre v Ameriko. Po 25, 30 jih gre hkrati, pustivši doma žene in otroke. Žalostna perspektiva zu kmetovalca. Iz Lipljen, 23. febravarja. Sklicujoč se na paragraf 19 tiskovnega zakona za htevam na .dopis" iz Lipljen 18 febru varja v Št. 41 od 19 febravarja .Slovenskega Naroda", da sprejmete v prihodnji številki na istem mestu in istimi črkami nastopni stvarni popravek: 1. Ni res, da sem se jaz na vse mogoče načine trudil, seveda tudi z lažmi, da je bil županom izvoljen, proti volji ve čine občanov naš mož, res pa je, da nisem lagal. 2. Ni res, da hočem jaz na grd način blatiti bivšega župana Pečnika, res je pa, da ga ne ho<*em blatiti. 3 Ni res, da prav za prav od milo ščloe živim, res je pa, da si svoj kruh s poštenim delom služim Zalo k ar, orga nist. — če imajo klerikalci količkaj usmi Ijenja, naj naroča zdravn C. kr. cekini...........1132 t Globoko užaljenim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je Vsemogočnemu dopadlo našega iskreno ljubljenega soproga, oziroma sina, brata in Bvaka, gospoda Josipa Seunig-a po dolgi in težki bolezni, previdenega s sv, zakramenti za umirajoče, v 37. letu svoje dobe, danes zjutraj ob 2. uri v boljše življenje poklicati. Pogreb dragega rajncega bode v sredo, dne 27. t. m., ob polu 5. uri po-poludne iz hiše žalosti Marijin trg fit. 1 na pokopališče k sv. Krištofu v rodbinsko rakev. Sv. maše zadušnice brale se bodo v cerkvi Marijinega oznanenja. Nepozabnega pokojnika priporočamo v blag spomin in molitev. V Ljubljani, 26. svečena 1901 Ana Seunia; roj. Pribil, soproga. — Marija Meunlf, mati. — Ivan, Fran in Marl, bratje. — Marija Paul In roj. Seunia;, Kstlnka Furlan roj. Seunlg, sestre. — Dr. Josip Furlan, Josip Paulln, svaka. — Ivana Seunia;, Marija (447) Seunia;, svakinje. I 1 Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno veBt, da je danes zvečer ob V» 7. uri naša predraga mama, stara mama, tafiča in teta, gospa Helena Čadež posestnlca „prl Vidmarji" v Poljanah po kratki in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne ranjke bode v sredo dopoludne ob 9. uri. Sv. maše zadušnice se bodo brale v farni cerkvi v Poljanah. Blago ranjko priporočamo v molitev in blag spomin. V Poljanah, 25. februvarja 1901. (443) Žalujoči ostali. I Zahvala. Dolžnost mi je v svojem in v im enn svojih sorodnikov prav iskreno zahv aliti vse cenjene prijatelje in znance, kateri so se blagohotno spominjali mojega blagega brata, gospoda dr. Romana Jacobija in ki so za njega bolezni ž njim sočustvovali. Zahvaljujem vse in vsacega posebe, slasti gospode velespofitovane zdravnike kolege za častno spremstvo pri pogrebu na tukajšnjem pokopališču. Končno zahvaljujem tudi srčno čast. gospoda evangeljskega župnika za gin-ljivi pozdrav in molitev, katero je blago-dožno opravil ob pokojnikovem odprtem groba. (460) V Ljubljani, 24. svečana 1901. Dr. Lucijan Jacobi. Ces. kr. ntlrl)rti mk irtaint žiltziict Izvod iz voznega reda veljaven od dne 1. februvarja 1901. leta. Odhod Ii IJnbljana jut. kol. Proga eos Trbiž. Ob 12. uri *24 m po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franiensfeste, Ljubno; čez Selzthal v Aasace, Solnograd; čet Klein-Reifling v Steyr, v Lino; čez Am-stetten na Dunaj. — Ob 7. uri 6 m zjutraj o sobni »Uk v Trbit, Pontabel, Beljak, Celovec, Franzens feste, Ljubno, Dunaj; čei Selzthal v S vinograd, Ino-most; čez Amstetten na Dunaj. — Ob 11. uri 61 m dopoludne osobni vlak v Trbiž Pontabel Beljak, Celovec, Franzensfeste, Ljubno, Selzthal Dunaj. — Ob 4. uri 6 m pupoludne osobni vlak v Trbiž, Beljak, Celovec, Franzensfeste Ljubno; čez Selzthal v Solnograd, Lend-Gastein, Zell ob jezeru, Inomost Bregeno, Curih, Genevo, Pariz, čez Klein-Reifling v Steyr, Line, Budejevice, Plzen Marijine vare. Heb, Franzi »ve vare, Karlove vare Prago, Lipsko, čez Amstetten na Dunaj. — Ob )0. uri po noči osobni vlak v Trbiž, Beljak, Franzensfeste. — Proga v Novo mesto in Kočevje. Ob 7. uri 17 m zjutraj osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kotov e. — Ob 1. nri 6 m popoludne osobni vlak v Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. — Ob 6. uri 65 m zvečer osobni vlak v Novo mesto, Kočevje. — Prihod v Ljubljano juz. kol. Proga iz Trbiža. Ob 3. uri 2r> m zjutraj osobni vlak z Dunaja oez Amstetten, Lipskega, Prage, Francovih varov, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Bndejevic, Sol-nograda, Linea, Steyra, Ansseea, Ljubna, Celovca, Beljaka, Franzensfeste. — Ob 7. uri 12 m zjutraj osobni vlak iz Trbiža. — Ob 11. uri 16 m dopoludne osobni vlak z Dunaja Oez Amstetten, Karlovih varov, Heba, Marijinih varov, Plzna, Budejevic, Sol-nograda, Linea, Steyi a, Pariza, Geneve, Curiha, Bre-genca, Inomosta, Zella ob jezeru, Lend-Gasteina, Ljubna, Celovca, Št. Mohorja, Poutabla. — Ob 4. nri b» m popoludne osobni vlak z Dunaja, Ljubna. Selzthala, Beljaka, Celovca, Franzensfeste, Pontabla, — Ob 8. uri 51 m zvečer osobni vlak Z Dunaja, Ljubna, Beljaka, Celovca, Pontabla. — Proga iz Novega mesta ln Zočevja Ob 8. uri in 44 m zjutraj osobni vlak iz Novega mesta in Kočevja. — Ob ü. nri 62 m popt ludne osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta in Kočevja. — Ob 8. uri 48 m zvečer osobni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. — Odhod iz Ljubljane drž. kol. v Kamnik. Mešani vlaki: Ob 7. uri 28 m zjutraj, ob 2 uri 5 m popoludne, ob 6. uri 50 m zvečer. — Prihod v Ljubljano drž. kol. iz Kamnika. Mešani vlaki: Ob 6. uri 49 m zvečer, ob 11. uri 6 m dopoludne. ob 6. uri 10 m zjutraj. Zaradi smrti posestnika f»s*o«l.am s>o pod ugodnimi pogoji (394—3) v južnoHtaJerskem, ob železnici in v bližini toplic ležečem, procvitajočem trgu. Hiša je eno-nadstropna, v najboljšem stanji, s teraso in prijaznim vrtom, ter obstoji iz 8 sob, 2 kabinetov, 2 kuhinj, perilnice, drvarnic, ima izvrstne posamezne kleti za vino, sadje in zelenjavo. Vodnjak v hiSi. — Naslov v upravništvu „blov. Naroda". Izborno namočeno polenovko jštokšj prlporora Edmund Kavčič nasproti ff 1 a* n«- po&t«. Istotam (12—46) pristne gorenjske klobase. Zadmga gostilničarjev in kavarnarjev v Ljubljani. Ker občni zbor, sklican na dan 7. t. m, ni bil sklepčen, sklienja aa a tem nov občni zbor na četrtek. 28. dan februvarja 1901 ob 3. uri popoludne v stekleni salon hotela „Lloyd" a prvotnim dnevnim redom, in ki bo sklepčen ob vsaki ndeležbi Članov (§. 16. aadr. pr.). V Ljubljani, dno 21. februvarja 1901. Trr&n. Tosti <45f) t 6. naoalnik. 6pu$titei> delikatesne trgovine. Cenjenim odjemalcem moje delikatesne trgovine naznanjam, da sem isto opusti/, ter se jim $a njihovo naklonjenost tem potom najsrčneje zahva- prar> l^rapež. t ju jem. (448) Gospoda Kham & Murnik v Ljubljani prodajata „Cvekov brinovec". (440?, Trgovski pomočnik dobro izurjen v trgovini z mešanim blagom, vešč slovenskega in nemSkega jezika želi avojo sedanjo službo premeniti. (438—2) Naslov pove upravniätvo .Slov. Naroda". iskarna v Kamniku vsprejne .... NatanCneje se izve* istotam. (449) sedmi redni občni zbor okrajne posojilnice v Mokronogu reglstrovane zadruge z neomejeno zavezo ki bode d_n_e 13. marca 1©01 ob 3. uri popoludne y šolskem poslopji v Mokronogu. Dnevni red: 1. ) Nagovor ravnatelja, oziroma njegovega namestnika. 2. ) Račon načelstva. 3. ) Poročilo računskih preglednikov in nad- zornikov. 4) Razdelitev čistega dobička. 5) Volitev načelstva in nadzornišrva. 6) Predlogi in nasveti. Opomba: Ako bi občni zbor ob 3. nri ne bil sklepčen, prične se pol ure kasneje druaj obrni zbor, ki sme brezpogojno brez ozira na število navzočih zadružnikov sklepati. V Mokronogu, 24. februvarja 1901. (444) Načelništvo. Prodajalka dobro izurjena za trgovino mešanega blaga, ae takoj vsprejme. (402-5; Kje? pove upravniätvo „Slov. Nar," Polenovka (Stockfiscb) po pristno kapucinskem načinu namočena (388—3 dobiva se po najnižji rrnl pri F. Mencingerju v Ljubljani, Sv. Petra cesta št. 44 Vsak dan sveže velefine lma sadne drožje (417—2) ponuja tovarna za spiril in drožje v Račjem (Kranichsfeld) na Štajerskem Naročila naj sa poäiljajo zastopniku p F. S. Rojnil* v LJubljani 3?red_ škofijo šte-v. 22. Dobre cenene ure 3 3letnim pismenim jamstvom razpošilja zasebnikom HANNS KONRAD tovarna za ure In eksportna hiša zlatnin IVIost (Brüx) C'esbo. Dobra nikelnasta remontoarka . . gld. 376 Prava srebrna remontoarka. ... „ 580 Prava srebrna verižica....... „ 1 20 Nikelnasti budilec.......... „ 195 Moja tvrdka je odlikovana s c. kr. orlom, ima zlate in srebrne medalje razstav ter tisoč- in tisoč priznalnih pisem. (2611-21) P-'*" Huntrovani kntalug zastonj in poginiti* prosto Št 6817. Razglas. (446-1 V smislu §. 15 občinskega volilnega reda za deželno stolno meato Ljubljano (zakon z dne 5 avgusta 1887 1. št. 22 dež. zak) naznanja se javno, da so imeniki volilnih upravičencev za letošnje dopolnilne volitve v občinski svet sestavljeni in da se smejo od srede 97. t. ni. skoz 14. dnlj tukaj pregledati in proti njim vlagati ugovori. O pravočasno vložen h ugovorih bo razsojal občinski svet. 3v£esteLi :msigrlstra,t v H.3^-"bl33,n.i dne 23 svečana 1901. §t. 244/pr. 1.1901. Razpis. (318- V deželni prisilni delalnici v Ljubljani izpraznjena je slu-zbeu kontrolorja- s plačo letnih 2600 K, s pravico do dveh petletnic po 200 K in z užitkom naturalneg^ stanovanja. Razen tega dobiva kontrolor od f»briškega zaslužka tudi iy»*/s delež. Prosilci za to službo predlože" naj svoje z dokazili o starosti, stanu, o dovrfiejaii Študijah in zlasti o prebitem izpitu iz državnega računoslovja, o dosedanjem službu vanju, o znanja slovenskega in nemškega jezika podprte prošnje do SO. marci j a 19 Ol podpisanemu deželnemu odbora. Od deželnega odbora kranjskega v Ljubljani dnö 6. februvarja 1901. v _ Žrebanje nepreklicno 23. marca 1901 Glavni dobitek k»" 60,000 IT gotovini tO'/« manj. QroMro involidolra hnolo priporoča (4i6-2> M ti bi B Ulidllllbld llVdld j. o. maybk pO 1 krono rr Xjjvfbljavni. MaJaMTfa odfovoiBi ondaik: Joaip NolIL LaateJu in tisk .Narodne TiakaraaV 8147