124. Številka. o Udom. > soboto z. laniia HZ3. uto LVL Izhaja vsak dan r»opol*n«, Untrnil maislfs ta Inaerati: do 9 petit vrst A 1 D, od 10—15 petit vrst i 1 D 50 p, več}! Inserati petit vrsta 2 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici petit vrsta 3 D; poroke, zaroke velikost 15 vrst 30 D; ženitne ponudbe beseda 75 p. Popust le pri naročilih od U objav naprej. — Inseratnl davek posebej. Vprašanjem glede mseratov naj ae prilogi znamka za odgovor. Uni avnlatvo „Slov. Naroda*1 im ollca 6L 5, pritlično. — TalafeB it. 304. Slov. Harefta" KnaHova tUai it 5, I. naaatropl« Telefon itov. 34. 1« podpisane Is sadoatao fraajkovaae. Rokopisov mm no oralo« "M Posamezna Številke: 'M v Jugoslaviji vse dni po Olfft 1a— Inozemstvu navadna dfti oin 1f nadalie Oln t« Poitnlna plačana v gotovini.' »Slovenski Narod" velja: V Jnijoslavljt v Ljubljani po poiti V tnoicantro Din 120— Din 144 — Din 216-— 60 — . 72-- , 108-— . 30'— . 36*— . 54 — , 10 — . 13'- Pri morebitnem povišanju se ima daljša naročnina dop ačati. Novi naročniki naj pošljejo v prvič naročnino vedno lOfcT* po na1 lzntc!. Na samo pismena naročila brez poslatve denarja se ne moremo ozirati. Mir prahu vašemu! Vračate se, mili naši sinovi, po petletnem smrtnem spanju v tuji zemlji, ki je pila vašo kri in izsesala vaše mlade moči. v domovino, da ležete k večnemu počitku v sveto domačo zemljo. Komaj začeto bujno življenje, smele sanje bodočnosti in in neutešene nade so ostale tam, kjer je neizprosna roka krvnika prerezala nit vašega življenja. Nam, nestrpno pričakujočim ta veliki dan, pa prinašate strohnele kosti in prah, ki je kljuboval vsemogočnim zakonom prirode, kakor da noče izginiti brez blagoslova svojih tako iskreno-ljubljenih rojakov. Sprejemamo te svetinje, ker so naše, ker so tako neraz-družno zvezane z našim Čustvom in narodno samozavestjo, da jih ne more nobena sila ločiti od nje. Kakor najdražji zaklad položimo te z nečloveškimi mukami in krvjo posvečene ostanke na naroden altar, da se poklonimo vašemu spominu in ozremo nazaj v ono mračno dobo težkega robstva, ki so ji bila vaša mlada življenja prva jutranja zarja. Pred krstami, ki oklepajo vaš pepel, hočemo prekloniti kolena, da dokažemo-vsemu svetu, da smo narod, ki zna ceniti in spoštovati svoje junake. Stopili bomo v to svetišče brez razlike vere in stanu, složno, prepojeni z duhom globoke hvaležnosti in z zavestjo v srcih, da vršimo svojo najsvetejšo dolžnost. Domača zemlja v pomladnem prebujenju bo dala najlepše cvetje, da okrasimo z njim krste, kjer počiva vaš prah. Potem vas spremimo tja, kjer je vam domovina pripravila toli zasluženo mesto večnega miru in počitka. Votlo bo zadonela prst pod lopato, bolest bo stisnila dušo naroda, zagrnila se bo zijajoča jama in mrtvaška senca bo stopila med nas in vas. Tja čez strašno mejo ne more človeška noga. Ostali bomo tostran groba, z vami pa bo šla naša vroča želja, da bi vam bilo spanje v rodni zemlji sladko in lahko. Toda slovo od telesa še ni ločitev od duha. Bolj drag in svet kakor pepel, ki je le dar in last matere zemlje, nam je vaš duh, ki se je vrnil k nam takoj, ko ste za vekomaj zatisnili svoje plemenite oči in plava nad nami že peto leto, mogočen kakor orel v poletu nad skalnatim pogorjem, ki s svojimi orjaškimi krili m budečim glasom kliče svoj rod v višave. Ta duh je videl prve žarke vzhajajočega solnca svobode, videl je prebujenje iz stoletnega težkega spanja v novo življenje, v svoji plamteči ljubezni do domovine in naroda je razumel veliki historični moment, ko so začeli padati z nas sužnji okovi in ker idej ni mogoče uresničiti brez žrtev, je položil na žrtvenik svoje najdražje, žrtvoval je vaša mlada telesa, vašo kri in življenje. O, ali ni vsako življenje, ki mora prezgodaj v grob, in vsaka žrtev, ki pade za blagor in svetlo bodočnost svojih so-bratov trpinov kakor dragocen biser, ki ga morajo slednji nositi in čuvati v globini svojih src? In ali je narod, ki ne ceni zanj prelite krvi, sploh narod, aH so oni, ki v vsakdanjih malenkostih pozabljajo svoje svetinje, sploh vredni, da hodijo po zemlji, ki se je napila vaše krvi in razkrojila vaša telesa? Ne! In ker smo narod, ki si je v težki borbi za obstanek skoval lastno samoniklo kulturo in si je s pomočjo svojih najple-menitejŠih sinov priboril pot do svobode, zato so se zganila ob vašem prihodu širom Slovenije mesta in vasi, prihiteli so vsi kremeniti in značajni rojaki, da vam zakličejo zadnji pozdrav. Zato smo vam postlali s pomladnim cvetjem mehko posteljo, kjer boste spali tako, kakor se spodobi onim. ki so tako neizmerno ljubili svoj rod. da so sprejeli na svoje rame križ in šli za narod na morišče. Kdo ste bili m zakaj bođo vaša imena zapisana z zlatimi črkam? v zgodovini slovenskega naroda? V težkih verigah, ki so jih kovali vekovi, ste zapustili svoj rodni krov; preprosti, brez slave in velikih zaslug, kakor so vas rodile dobre slovenske matere, ste odšli tja, kamor je vam veleval ukaz zakletega sovraga. Med tisoči in stotisoči upognjenih, izmučenih in obupanih trpinov so vas poslali naši tlačitelii na Gol-goto, da vas pribijejo na križ, da izkrva-vite za tuje interese. Mnogi, o premnogi naši nesrečni sinovi so morali v svoji zaslepljenosti izpiti Čašo trpljenja do dna. Na bojnih poljih gnijo njihova trup-pla, razmesarjena, zato, da bi tujec lahko še nadalje vladal in ukazoval našemu narodu. Vam pa so se odprle oči, ljubav do svoje zemlje in svojih zatiranih bratov je nadvladala z bičem vcepljeno pokorščino, spoznali ste, da se naši fantje bore in ginejo zaman, da pot, po kateri vas gonijo priganjači, vodi iz robstva še v strašnejŠe robstvo. In ko je skrita jeza in obup nad kruto usodo, ki je pretila vašemu narodu, da ga popolnoma zatre, prikipela do vrhunca, ste vrgli s sebe neznosno breme in stopili v odločilno borbo za pravice zasužnjenega rodu. V svojem proroškem duhu ste videli nad obzorjem prve zlate Žarke novega svobodnega življenja, videli ste, kako se dviga počasi in mogočno iz teme krvavordeče solnce nacionalnega prebujenja in nepremagljiva sila, ki zgrabi sužnja, kadar začuti, da se bli- ža dan svobode, je vas potegnila tja, da prvi pozdravite ta veliki trenutek, da pripomorete solncu, da se čim prej za-iskri v polnem sijaju na nebosklonu. Toda to silno hrepenenje je ugasnilo še preden je doseglo svoj cilj. Na pol poti ste omagali, zadeti od sovražne krogle, ki se je bala vašega prebujenja in ni hotela, da prvi poljubite svobodna domača tla in oznanite svojemu narodu, da je konec vekovne tlake. Zločinska roka nenasitnega tirana, ki mu je bila sveta pravična stvar le v zasmeh, je iztrgala vaše življenje in vas zarila prerano v zemljo. S prezirom na ustnih ste stopili na morišče, jeklo je ločilo vaš duh od telesa, v mačeho zemljo pa sta vzeli trdno prepričanje in neomajano zavest, da ste storili veliko delo, ki bo rodilo stoteren sad. Tn ni še ozelenela trava na vaših grobovih, ko so že zaječale stene stare ječe, ko je planil pod krili vašega duha na dan jetnik, ki ste mu vi z ljubeznijo in krvjo začrtali pot. Strti so bili okovi in zasijalo je solnce svobode. In danes, ko smo pripeljali vaše svetinje v svobodno domovino, za katero ste oddali svoja mlada življenja in ki je niso zrle vaše prezgodaj zatisnjene oči — kaj naj storimo, da dostojno ocenimo vaše zasluge in počastimo vaš spomin? Lepo je. da se zbirajo iz vseh krajev zavedni Slovenci in vašemu vzgledu zvesti in dosledni Jugosloveni, ki smatrajo za svojo sveto dolžnost spremiti vas k večnemu počitku In poklonit! se pepelu svojih dragih žrtev, tođa zunanji sijaj, besede fn navdušenje brez dejanj je kakor jutranja rosa, k! jo otrese najmanjši prepih. S svojo plamtečo, požrtvovalno ljubeznijo do bližnjega in domovine ste položili temeljni kamen, na katerem moramo graditi mi močno stavbo bodočnosti S krvjo, ki je tekla za vzvišene ideje medsebojne sloge in nedotaknje-nost vaše dedŠčine, ste nam predočili one smernice, ki se jih moramo držati, če nočemo, da bodo vaše žrtve zaman. Ob odprtem grobu, kamor vas polagamo, naj se prežene iz naših duš sovraštvo do sobrata, naj izbriše iz njih sledove fatalnega nagnjenja, ki preti uničiti z vašo krvjo pridobljeno svobodo. Mesto poslovilnih govorov sklenimo nad vašimi krstami roke in prisezimo, da bomo brez notranjih prepirov in nepotrebnega prerekanja nadaljevali in dovršili vaše delo tako, kakor nam veleva blagor svobodne domovine in naroda. To je najvišji ukaz. ki ste ga podpisali vi s svojo krvjo in zato bi onečastili vas spomin,* če bi ga ne izvrševali. In to bo tudi najbolj dostojno plačilo za vaše neprecenljive zasluge. Po tej prisegi lahko z mirno vestjo zakličemo: mir prahu vašemu! Veličasten sprejem judenburških žrtev na obmejnem ozemlju. Gosp. župan Grčar je preskrbe! sestavo pripravljalnega odbora, ki je prevzel skrb za čim veličastnejši sprejem judenburških žrtev na pragu domovine. Vabilu tega od* bora so se odzvala ne samo vsa kulturna, nego tudi skoro vsa druga slovenska dru* štva, seveda tudi vojaštvo, šole in državni uradi. Trudapolno delo organizacije spreje* ma in izvršitve programa se je poverilo g. arhitektu Schellu. kateremu je zlasti glede okrasitve krst itd. po najboljših močeh po* magal ravnatelj pogrebnega zavoda g. Ger* benc. Občina je poskrbela za voz z rakvami križ in napis »Judenburške žrtve«, reprezen* tiven venec in cvetje, s katerim se je posul voz. Pripravljalni odbor je izdelal do zadnje podrobnosti natančen spored. Veličasten sprejem v Št* IIju. Št. Iljčani niso hoteli zaostati za Mari* borom in so poskušali dokazati narodno za* vednost skrajne obmejne predstraže. Ko se je snočnji avstrijski vlak okrog 19. pripeljal preko državne meje, je bil ves Št. J!j že v svečanostni obleki. Znani obmejni narodni boritelj župnik Vračko je v prekrasnem go* voru na naši zemlji pozdravil naše žrtve. Voz, v katerim so se nahajali trije zaboji ostankov judenburških žrtev m Endlicherje* va rakev, je prišel že iz Avstrije lepo okra* Sen. Okrasitev je izpopolnil še narodno*za* vedni št. TI j _ Mariborčani, ki so Šli nasproti avstrijskemu vlaku in so bili priča sprejema v št. Ilju, so strmeli nad tako zavednostjo narodnih Št. Iljčanov, kfer se je do prevrata nahajalo najhujše gnezdo pan germanske ko« Ionizacije. Tudi Pesnica je lepo sprejela vlak z žrtvami. Vlak je dospel okrog 1930 v Mari* bor. Voz z zemeljskimi ostanki je bil že med potjo v Št. Ilju tudi zunaj okrašen z zelenjem. V vozu so se nahajali trije zaboji z ostanki judenburških žrtev in črna krsta Ivana Endlicherja, katero so naložili v ta voz v Gradcu. Svečanosti v Mariboru. Prihod voza z zemeljskimi ostanki je snoči na glavnem kolodvoru sprejel ravna* tel j pogrebnega zavoda g. Gerbac Voz je spremljalo 5 članov ljubljanskega glavnega odbora, med njimi tudi izdelovalec filmov, g .Bešter iz Ljubljane. Voz ao pozneje izločili tako, da je danes stal na skrajnem stranskem tiru ob severnem vhodu. Mestni pogrebni zavod pod vodstvom ravnatelja Gerbca je že zgodaj zjutraj začel s pripra* vami za okrašenje. Voz se je opremil zunaj z novim zelenjem, preko katerega so spredaj razobesili veliko draperijo. Sredina notranj* ščine zavzemajo bele krste, in sicer po vrsti: Rogelj, Štepanič, Endlicher, Hafner, Davto* vič, Možina. Na stenah se nahajajo venci in šopki in sicer: Slovenska kolonija Fohnsdorf. akademsko društvo »Sloga« Leoben in venci z napisom »Obmejni št. Ilj in Št. Iljski Slo* venci. Poleg vencev se nahaja šest šopkov z značilnimi trakovi v državnih barvah republike Avstrije. Med njimi se nahajajo trije šopki, ki jih je dala na pot blaga Sena iz Judenburga. Id je negovala grobove in Je žrtvam tudi še pred usmrčenjem preskrbo* vda perilo. Po odhodu brzovlakov se je voz prestavil na četrti tir. določen za sprejemne svečanosti. Tekom dopoldneva so prišli iz Ljubljane nasproti zastopniki centralnega odbora, med njimi predsednik dr. Jamar. V Mariboru, dne 31. maja. S sodelovanjem Kola Juijoslovenskih sester in Sokola so se pričele razprodajati razgled« niče. Nekatere hiše ob kolodvoru, ki je lepo okrašen z zastavami, so razobesile zastave s florom. Zc zgodaj dopoldne so se zbirala društva v svojih lokalih, od koder so odko* rakala na Zrinjski trg, kjer je bilo glavno zbirališče. Tik ob vozu so se nahajali: za* stopniki oblasti, dekliška osnovna šola, na desni poročevalci listov, pred njimi oder, zadaj »Glasbena Matica« in »Drava«, pred njima dekliška meščanska šola. Dalje proti drugemu tiru šolska mladina ljudskih šol, ženskega učiteljišča, višje realke, višje cim* nazije, moškega učiteljišča, trgovske šole in samostanske šole. Ob tretjem tiru: vojaška godba, častna četa, oficirski zbor »Drava«, železničarska godba. Sokol, žensko društvo, mestni uslužbenci in deputacija Orla, bivši pripadniki 17. pešpolka, Jugoslovenska Ma* tica, češki klub. Slovensko obrtno društvo »Jadran«, Kreditna in stavbna aadruga »Mojmir«, društvo Primorcev, Slovanska či* talnica, zastopniki JDS, SLS. NRS, državni uslužbenci, ženska podružnica GribMetodo* ve družbe. Krščanska ženska zveza. Jugo* slovansko akademsko društvo. Vinarska in sadjarska šola. Srednja kmetiiska šola, Aka* demsko društvo »Danica«, »Bratstvo«, pošt* ni uslužbenci in občinstvo. Proti vsemu pričakovanju krasno vreme. 2e pred določeno uro so se zbirale množice pred glavnim kolodvorom in Zrinjakega trge. Voz je stal na prostem tiru, posebno sprej daj ves v zelenju, na strehi velik napis: »Ju* denburške žrtve«. Tik pred vozom vojaška in sokolska častna straža. Ob desnem boku reprezentarrti oblasti, med njtrrrl namestnik velikega župana dr. P f e i f f e r. predsednik okrožnega sodišča dvor. svet. dr. Topi a k, okrajni glavar dr. L a j n š i č". V tem oddel* ku se je uvrstil tudi centralni odbor i i Ljubljane. Točno ob 16. je dospel stolni prost Ma» tele s številno asistenco. Takoj nato se je izpopolnil ves prostor pred kolodvorom s tisočglavo množico. Spored se je v toliko predrugačil, da se je svečanost pričela s cerkvenim obredom. Po cerkvenem obredu vojaška salva, nato je Igrala vojaška godba, za tem so pevska društva pod vodstvom »Glasbene Matice« in »Drave« pod taktirko dirigenta Topiča zapele žalosrJnko »Vigred se povrne«. Nato so sledili govori. Prvi je govoril župan Grčar. V daljših izvajanjih se je dotaknil žalostne zgodovine slovenskega naroda pod Habsbužani, ki so imeli stoletja v rokah našo usodo, dokler nam ni zasinifa svoboda. Spominjal se jc na kratko dogodkov v Judenburgu, na kar se je v ganliivih izrazih poslovil od žrtev, želeč jim sladek počitek v domači svobodni zemlji. Drugi govornik, polkovnik D r a š k i č, je 8 svojim kratkim jedrnatim pozdravom vzbudil splošno navdušenje zlasti z zaključ* nimi besadimi, da bo vojska vsikdar čuvala osvobojeno kraljevino SHS. Svoj govor je končal z vzklikom: »Živela svobodna kta* 1 je vina SHS!« Tretji govornilč dr. Medved se je posebno spominjal štepančiča in Hafnerja kot prorokov našega vstajenja. Govorila sta 5e: P r i m u s, podpredsed* nik jugoslovenska napredne Omladine Ljub* ljana, ki se je posebno poslovil od Endli* cherja in dr. Pivko, ki je irtve pozdravit v imenu Sokolstva. J. Zupančič: ŽJudenburškim žrtvam. Odšli ste. Kot Mada trava pod ostro koso so nadala vaša Mesa prodrta od jekla, poslednja kaplja krvi, ki iz vaših žil je pritekla morilcu, je legla kakor, sramoten pečat na roko. In kaj lii vam pel v lem radostno-žalostnem hipu, ko vrača se prah vaš v sveto domačo zemljo? Glotioko Mest oklepa srce mi v utripu in duša je nema, ker solze so kanile v njo. S preklano glavo in razlito krvjo za vami gredo procesije strašne na dolgo križevo pot, od desne, od leve, naprej, nazaj, od povsod na golih kosteh mrtvaška bremena neso. Gredo in po jo. O, strašno pesem pojo o davnih dneh, o divjih zvereh, & v zobeh življenja mlada tišče m reže se ostudno v obraz, ker ni še zadela pravična jih kazen za greh. In ta napev je kakor odmev iz pekla, ki doni iz grobov in mrtve obuja iz Spanja, iz živih teles k okostnjakom življenje izganja in kliče 'dušečim se v strahu: pijte sedaj žolč do dna! Mi mladi smo Hft polni življenja ht st&e, in smeUh nad, neobrzdanih sani in moči: i prišli ste, krvniki, zvezali in vrgli nas v ječe, izpili nam kri in kakor psi oglodali naše kosti. Čemu? Mar tatovi smo Mi. škodljiva, gnila peresa na vaših maziljenih truplih, da ste nas v zemljo zarfU? Saj v vaša nebesa nismo nikoli prosili, hoteli smo le svobode duha in telesa. Naš rod je močan in zaman sle morili njegove sinove, vaš trud in svinec je bil kakor pesek v morje, ker ni še utihnil grom, ki je stresel obzorje, in že so planile na vas bojevnikov trume nove. In zmagali smo, zatrli odpor vaš srditi, ker ščit naš je vb't bil iz čistega brona; zdrsnila z ohole je glave vam biserna krona — zdaj konji brez jezdecev gazijo vas s kopiti. Naš boj je končan, le zmaga še ni popotna, ker brat še brata za grlo drži in duši, in zemlja, kjer spimo, še vedno drhti fn je talna tn ni še sita gorja in človeške krvi. V grobovih trohnimo, naš 'duh pa ni več zakovan in vidi, kako je dvignil svoj meč Slovan; ta rob-veUkan se probuja iz težkega spanja in stopa na plan in mir človeštvu oznanja . •» Dovotj, mučenUd! Vaš prah nam te svet in pesem znana. te moč tema in peklenskih duhov je pregnana; iz vaših kosti se nam nova je zarja rodila, naš rod zdaj močan je, ne bo ga zdrobila več siku VID AMBROŽIČS: Jetnik. Kostanj 'je ozelene^ Tajnostno sumi; bezeg se je razcvetel tet sladko dehtU Bele steze sevajo iz zelenlH trat, ptičiče prepevajo: Prišla je pomlad. Tam po parku leia se mlad zaljubljen pat* veseli življenja se slednja živa stvar. Skoz omrežje 'gosto zre nekdo v sotnCni dan, resno mu pri srcu je, tesen mu rJe startu*. Živega *o v ceOoa grob zakopali, sobica, lučX atoSode ga oropati... Zunaj vigred in mladost -~ omamljen sladkih sanj svet smeji ee, srečen prosi *-Kdo se zmeni zanj?, — — Judenbur& 23. maja 191 & •SlIUVCN^lCl NTlRTUDe flnft r.rtrmjk 51CV. f*i*f. Mato stil pev»lci društvi zapeli Adam!« r-evo: »Čuj na« zemlja!« nakar ae ja vršila dcfilacija in poklonitev številnih vencev. Nastala je nato silna gneča, ker je vse U* telo, da irlfie čast in spoštovati je prvim žrtvam. Id so padle za naše osvobojen je. Defile je trajal preko ene ure. PfoH koncu 00 reditelji in policija komaj zmogli velikanaki naval. Sele ob 18. se je polagoma izpraznil prostor pred vozom. Kolikor *e Je dalo ugotoviti vencev, so bili poklonjeni od mestne občine Maribor, mestnih uslužben« cev, »Glasbene Matice«, ZJ2 in »Drave«, oficirskega zbora. Sokola, Slovenskega obrt* nega društva, rši odkritje spomenika, katerega izroči predsta-vitelj odljora zastopnikom mestne občine ljubljanske v last in oskrbo. RAZPOREDITEV ZA DRUŠTVA IN DE-V PDTACIJE PRED POGREBOM. r I. Pred krstami: 1. Sokolska konjenica na Aleksandrovi nest} (na križišču Beethovnove ulice). 2. Vojaška godba in oddelek vojaštva na Aleksandrovi cesti tik za sok, konjenico. 3. Sokofstvo in sokolske deputacije se prikluČijo v žalnem sprevodu na vojaštvo, (Aleksandrova ulica). 4. Gasilna društva, Zidarsko in tesar* sfco društvo. Orlovska zveza, Skauti, Društvo »Bratstvo« in »Mladost«. — Vsa pod 4_ navedena društva se postavijo v Gledalski uHci ob palači Trboveljske družbe. 5. Mestna ženska realna gimnazija Tn ostale šole, ki ne tvorijo špalirja. gojenci KrlStofoveg*a teavoda. Osnovna Šola Planina pri Rakeku. Društvo -Atena«. Dru-Štvo sv. Cirila fei Metoda«. Kolo jugosl. sester, godba jugosl. železničarjev. Akademska društva in deputacije akademskih društev. Organizacija jugosl. nacijonalfetov. Dobrovoljci, Udruženje invalidov. Vojaki m častnik! bivšega 17. pehotnega polka.— Za društva in korporacije pod 5: Zbirališče v Gledališki ulici pred opernrm gledališčem. Tu naj se rbero tudi ostala neprijavljena društva. 6. Ferijalni savez —- deputacija, »Sloga« Celje — deputacija, Češka obec. Ruski kružok, Slov. krščan. socrjal. zveza, Društvo rudniških nameščencev. •— Za društva pod 6: Zbirališče v Tomanovi ulici ob Narodnem domu. 7. Zveza pevskih zborov in ostala pevska društva, Odbor za prenos kosti Ivana Endhcher-ja, tovarišj jn sorodniki. — Društva pod 7: Zbirališče ob levi strani uhoda v »Nar. dom«. Za krstami" 8. Rodbine fn sorodstvo narodnih Žrtev, vojaki bivšega 17. p. p., obsoiend radi veletedaje. Odbor 7 a prenos judenbuTŠkih žrtev. — Pod 8: Zbirališče ob desni strani »Narodneza doma-. 9. Veliki župan in komandant dravske dfvfzfje. 10. PredstavitelJi inozemskih držav. Načelniki oddelkov pokrajinske uprave in osrednjih oblasti, oficirski zbor. zastopstvo mestne občine ljubljanske. Akademski senat trgovska in obrtna zbornica, zastopniki občin m glavarstev, zastopstva raznih političnih strank, zastopstva raznih oblasti in uradov, zastopstva raznih korporacij fn zavodov. Narodno ženatvo. ostalo občinstvo, oddelek vojaštva. — Društva in korporacije pod 10: Zbirališče pred Narodnim domom in na Bleiweisovi cesti. Navedena društva, zastopstva itd. prosimo, da se na označenih krajih točno zbe-ro in se pokore dispozicijam rediteljev, da se sprevod lahko točno In dostojno razvije. Odbor. — SKUPNA PEVSKA VAJA v »ZveziV 'slovenskih pevskih eborov včlanjenih t juh* ljanskih moških zborov trn pogreb Ivana EndHcherja in judenburškfh žrtev se vrst v petek dne t. junije t. h točno ob osmih zve* čer v pevski dvorani »Glasbene Matice*. Odbor »Zveze« poziva vsa Ijubljmske zbos rt, da se vaje polnoitevUno udetef*. Pevci, ki ne pridejo k vaji, nimajo dostopa k na* stopom ob priliki pogreba. Arhivarji naj pri* iteso k vaji materijal F. S Vilharjeve »Na* grobnica junakom« m J. PavMea »Narodne nagrobnice«. KUPUJTE KARTE ZA KNJIŽEVNO TOMBOLO Telefonska In brzolaona poročila SVEČANA OTVORITEV SKUPŠČINE.- PRED VAŽNO VLADINO RACUO. 1. junija, (brv.) Razvoj parlamentarnih dogodkov ■rii1fifrfc dveh dni je v kratkem ta-le: V sredo 30. maja t. L In b3a svečana otvoritev narodne skttpSean« * kratkim kraljevskim ukazom, čitanje ukaza so posland poslušali stoje, vsklikajoč Ni Vel. kralju. Zatem so sledite volitve v nekatere odbore. Po končani plenarni seli so se konstituirali posamni odbori, in sicer: a) zakonodajni odbor (predsednik Marko GiuričŽč), b) finančni odbor (predsednik Dobra Mitrovh*), c) administrativni odbor (predsednik Milan Simonovjć), d) odbor za pritofbe in prošnje (predsednik Tomo Orahovac) in e) imunitetni odbor (predsednik Na-stas Petrovič). Ker je opozicija odklonila funkcije v odborih, so prevzeli radikalni poslanci v vseh odborih vse ostale funkcije. Tekom včerajšnjega dneva ie nastal v parlamentarni situaciji gotov napon. Vsi parlamentarni klubi so oficijelno in neoficijelno razmotrivaii razvoj parlamentarnih dogodkov. Vsekakor bo današnji dan pomenjal v našem parlamentarnem Življenju zelo važen In značilen datum. Na današnji plenarni šefi poda namreč vlada svojo načelno deklaracijo o notranje in zunanjem političnem položaju. Ta izjava ne bo vsebovala samo vladinoga delovnega programa, marveč se bo dotikala tudi najaktualnejših zunanje- in notranjepolitičnih vprašanj. Glavno težišče parlamentarne situacije pa se Je sedaj preneslo v radikalni parlamentarni klub. kjer sta se pojavili dve zelo nasprotujoči si strnil Tekom včerajšnjega dneva ie imel radikalni klub zelo Živahno in zanimivo ple- narno aejo. V klub« no vlada popolna edinstvenost. Nekateri poslanci niso zadovoljni s volitvami v nosamne skupščinske odbore. Kljub veliki avtoriteti, ki jo uživa ministrski predsednik g. Pašič, vlada v klubu veliko nezadovoljstvo, nastal je med starini in mladini velik antagonizem. Večina poslancev radikalnega kluba ni zadovoljna, da ie bil izvoljen za predsednika finančnega odbora posl. Dobra Mitrovič. ki je obenem načelnik beogradske občine. Splošno tudi razmotrtvajo rekonstrukcijo vlade. Po izjavi dobro informirane »Tribune« se vodi v radikalnem klubu pritajena borba. Od rekonstrukcije vlade se bo sprevidelo, v kolikem oziru ima sedanja vlada zaslombo v klubu. Demokratski klub Je Imel včeraj dopoldne in popoldne kratke seje, na katerih je razpravljal o parlamentarni situaciji. Tudi muslimanski klub še ni določil svoje taktike. V glavnem sta pa oba kluba kratko razpravljala, kakšno stališče naj zavzameta napram vladini deklaraciji. Oba kluba se udeležita načelne politične debate, Id se bo razvila po današnji vladini izjavi v narodni skupščini. V klerikalnem klubu je videti, da vlada gotova neorijentiranost m da klerikalci niso popolnoma gospodaru situacije. Značilna in interesantna Je Izjava, ki jo Je podal načelnik klerikalnega kluba sotruđnCcu beogradskih »Novosti*. Dr. Korošec Je med drugim Izjavil, da še nt prišel Čas, da bt se moglo odkrito govoriti o protokom. Vprašanje sporazuma pa Ima kreniti v gotovo smer. Vladna deklaracija. — Beograd. 1. junija. (Izv.) Za danes ob 9. dopoldne ie določena plenarna seja narodne skupščine, za katero vlada v parlamentarnih in političnih krogih napeto zanimanje. Na dnevnem redu današnje seje so tri točke: 1. deklaracija kraljevske vlade, 2. volitev Članov odbora za proučavanje zakonskega načrta o organizaciji naše vojske in mornarice ter 3. volitev dveh Članov v odbor za izplačilo vojne odškodnine. Demokratje in zemljoradnik! se nameravajo k vladini deklaraciji izjaviti v kratkih načel, govorih, docim nameravajo klerikalci In muslimani podati zelo značilne, notranjepolitično važne izjave. Vladina deklaracija ne ho vsebovala samo kratkega delovnega programa, ampak se bo dotaknila tudi vseh važnih spornih političnih vprašani, tako tudi vprašanja srbsko • hrvatskega sporazuma. V tej izjavi se ima precizno hi kratko določiti smer radikalne vlade glede hrvatskega vprašanja. Seja nrinfstrskeoa sveta. — Beograd, 1. iunija. (Izv.) Ministrski svet je imel včeraj poooldne sejo. Razpravljal ie o zunanje- in notranjepolitični situaciji. Zunanji minister dr. Ninčič je poročal o vprašanju Karaga-ča. ki ima na podlagi sporazuma med grško in turško delegacijo pripasti Turčiji. Na vprašanju KaragaČa je naša država zelo interesirana. Ministrski svet je dalje definitivno redigira! vsebino vladine deklaracije. Po dosedanji dispoziciji ima vladina deklaracija vsebovati kratek pasus o zunanji politiki Povodom debate pa namerava zunanji minister dr. Ninčič podati narodni skupščini daljši politični ekspoze, ki ga običajno podajajo zunanji ministri povodom proračunskih debat. FINANČNI ODBOR. Odobrenje izrednih kreditov« — Beograd, 1. tunUa. (Izv.) Pod predsedstvom posl. Dobre Mitroviča se danes sestane finančni odbor, kateremu je predložen v razpravo zakon o odobrenju naknadnih izrednih kreditov v znesku 1 miljarde 200 milijonov dinarjev. V motivacijskem poročilu veli tr* nančni minister, da so bili ti izredni krediti utemeljeni, ker niso bili popolnoma ustavljeni v proračun za leto 1922—23 in da so bili nujno potrebni. Paritetna komisija. MUSSOLINI SPREJME NAČELNIKA JUGOSLOVANSKE DELEGACIJE. — Rim, 31. maja (Izv.) Daies pop •!-dne je bila prva seja paritetne komisije. Seja ie bila tajna in je bila javnost trJclht-čena. Načelnik jugoslovanske delegacije dr. O. Rvbaf je med drugim izjavil, da vsa ona vprašanja, radi katerih ie bila prekinjena konferenca v Opatiji, se vedno čakajo rešitve. Na drugI strani pa Je voditelj italijanske delegacije izjavil, da Je treba izključiti ona vprašanja, ki h! kršila svobodo Peke. Jutri sprehne MussoUnl voditelja jugoslovanske delegacije. Dr. Rp-ba* bo tekom prihodnjih dni imel daljše razgovore z državnim podtajnikom Con-tarinijem. O seji je bilo Izdano kratko oficijelno poročilo, ki konstatira, da bo treba omogočiti rešitev vseh vprašani glede ieš- Polofjcfjelaa poročila nadalje ugotavljajo, da ne more popreie sledit! sestanek MussolinTia z jugoslavenskim zunanjim mi-nfstrom dr. NinČićem. dokler se popolnoma ne razbistriio sporna vprašanja dede Reke in bo tak sestnnek mogoč $e!e koncem meseca julija. Radicev shod in republikanska ideja, — Zagreb,!. junija. (Izv.) Včeraj ie bilo v Gradčanih slavnostno razvitje hrvatske republikanske zastave. Ob tej priliki je imel Stjepan Radić političen shod, ki se ga je udeležilo okoli 700 kmetov. Radić jqe govoril o širjenju republikanske ideje med hrvatskim narodom m Je tudi zelo netaktno napadal kralja Aleksandra* k! ga ie Zagreb sprejemal kot regenta m h kateremu sprejemu so bili dirigirani nekateri sel?aki. Drugi govornik zagrebški posl. Vinko Trnjan je pozival hrvatske kmete na gospodarski bojkot mesta Zagreba. Ščuval je kmete na to. da bi ne vozili več nikakih živi! v Zagreb. — Beograd, 1. junija. (Izv.) Pokrajinski namestnik dr. Cimite je danes dospel v Beograd. Njegov prihod je v zvezi s političnimi dogodki, ki so se odigrali na Radićevem shodu v Gradčanih. KONFERENCA MALE ANTANTE. — Beograd, 1. junija (Izv.) Po poročilih jr Bnkaresie je romunska vlada predlagala, da se v svrlio edinstvenega nastopa mala antente skliče r Beograd predhodna konferenca. Tako konferenco Jeli tudi francoska vlada. VZPOSTAVITEV DIPLOMA TlCNIH ODNOS AJEV MED NASO DRŽAVO IN TURČIJO. — Beograd, 1. junija (Izv.) Med zunanjim ministrom in zastopnikom angorske vlade so skoraj definitivno zaključeni razgovori o vzpostavitvi diplomaričnih odno-šaiev med naSo kraljevino in angorsko vlado. Razgovori so potekati popolnoma prijateljsko. Vprašanje -zboljšanja profesorskih plač. — Beograd. 1. .Iunija. ftzv.) Na včerajšnji seji radikalnega kluba je prišlo v razpravo tudi vprašanje izboljšanja profesorskih plač. Beogradski srednješolski profesorji pa so imeli včeraj daljšo konferenco, ki je mestoma potekla zelo živahno in burno. Profesorji so končno sklenili, da začasno ustavijo dosedanje gibanje. Razlog za to je, ker je finančni minister dal Udruženju profesorjev pismene garancije, da se vprašanje srednješolskih profesorjev čimprej uredi. — Konferenca jc sklenila, da srednješolski profesorji z današnjim dnem nadaljujejo pouk. Nadaljna taktika se ima določiti dne 1. septembra. PROTEST ZAGREBŠKE AKADEMSKE OMLADINE. — Zagreb, I. Junija. (Izv.)' Na včerajšnjem sestanku so zastopniki vseh akadem-skfn društev sklenili odločen protest proti odredbam sagrebSce policije .ki je za leto dal izgnala akademika Berlslava Angielino-vf6a fn akademika E. Butala. Novinarske železniške karte. — Beograd, 1. Jonija. (lav.) Komisija sa novinarske železniške karte Je včeraj sklenila, da se Izdajo vsem uredništvom posebni bloki za četrtinske vozne cene. Novinarjem bo dovoljeno. 4*J* mgl «b(»reio_nsred, DnegnflM^ bo dano na razpolago neomejeno, dočira ostalim tednikom le omejeno število ITALIJANSKI PARLAMENT, MAŠČEVANJE rAfltSTA MIStTOJjA. — Dat STANOER ZA PRAVICE JUUJSKDB JDODSLOVENOV. — ZAUPNICA VLADI. — ahaa. M. mak (lev.) V eeeri&afi sef ae je maščeval huuamvtki poslanec ML sart and fafUmom 18 Mnssolinijcra, ker je izgnan iz faSstovske organizacije inog ne-pokorteme. Misuri se je norčeval is vlade, Jej aoea vse obnov«] in povedal, da bi bUo nevarno podaljšati dobo popolnega pooblastila, ki bo pa trajala še 6 mesecev. Fali-stovska vlada ima gotova pravico, da si zbira kjerkoli svoje zastopnike, toda pri izberi ne sme biti merođajen samo politični kriterij m taki zastopniki se ne smelo smatrati za diktatorje. Preveč se je grešilo pil Imenovanju državnih funlreiionarjev, kate« ri se jemljejo samo rz faffstovskih vrst. Stanje sedanjih razmer v ItaltJI le škodljivo napram notranjost! pa radi napram zunanjosti. Fašizem treba izč&titi in fašisti se morajo privaditi potrebe, da dovolijo tuđi drugim strankam življenje poleg fa-šistovske. Naj nikar ne misli faSIzem, da bo on absoiviral vse Javno življenje. Ljudi s takim naziranjem pa nI okoli predsednika Mussolinija. Narodno milico bi bilo treba povsem preurediti in ne meSarJ 2 njo politične službe. Vse pa je odvisno od volje m previdnosti predsednika, ki ima v rokah usodo Italije. S paartostio so sledili vsi Misutijevemu govoru, nekateri so mu Čestital!, drugi so ga objeli. Mussolmi ni bil navzoč. Bil pa Je takoj obveščen v vsebini govora, ki ga je hudo razlezli. Onemu fa-Sistovskemn poslancu, ki je obiel in poltu-bfl Misurfla, je MussolinI, ko ga Je srečal, zagrozil, da ga bo hudo kaznoval. M isprlja Je pozneje na nllcf napadel senljor narodne milice m ga težko ranil. Mfsurila so odnesli v bolnico. — Rim. 31. maja. (Izv.) VČeraf so se vršili s stranf socialistov fn republikancev zopet ostr! napadi na Mttssolniia in fašizem. Sledil je govor istrskega poslanca dr. Stangerja, ki je vabil vlado, da na? vsnostavj v obmefnlb krajni enakost pred zakonom za vse državljane fn nTen? zastopniki imajo spoštovati pravice državTanov dragega naroda, katerim se mora pripastK? raba njihovega Jezika In Jim zagotovit? sveden kulturni fn gespodartln' razve*. 2lasti na! se jTm takof vrne'o vse šele, s katerimi so razpolagali. Dolžnost vsake vlade je, da ne ovira man:šin« v svobodnem razvoju njenega jezika m kulture. V "stri Je tak razvoT popolnoma oviran, ker se vlada tam s polici*sk'mi metodami. Ta?co se odstra-niaio jagoslovenskf učitelji Tn odpravite so se Že vse sređn'e m tud! Se skoro vse ljudske Šele. Mot? pa se vlada, ako misli, da doseže po tej nori narodno asimilacijo. Jn-irosiovenci nnaio si-oio narodno zavest, katere se ne odrečejo. D* Aragona fsoc.) Je pozival vlado, da zajamči vsem državljanom vjo svobodo, kr Jo nudiio zakoni. Ostro ^ obsodil fašfstovska nasilja. Zbornica ie spreiela k računskemu pro-t-Izoriju dnevn? red, kf ga ie predloŽH posl. Proda fn kf se slast? »Zbornica poti*u|e svofe romanje vladi tn prehaja It razgovorom o cTen'h«. Navzočfb fe hflo 551. Za re-♦mlnciio jc glasovalo M* poslancev, proti NOVA POLJSKA VLADA. — Varšava. SI. maja. ff2v.) vsi Usti živahne komentirajo sestav novega kabineta. Glasilo narodno demokratske stranke >Oazeta Wars2awska<- pravi, da pomeni novi kabinet vlado notranje konKurjer Porannv« meni, da je \Vitosov kabinet samo preho-delc, da bo na krmilu samo nekaj časa in da ga Je smatrati za nekak eksperiment, ki gre za tem. da se urede notranje razmere pollske republike. Pt> izjavi nekaterih listov bo Imela nova vlada na svoji strani parlamentarni blok. ki šteje nad 230 poslancev tako. da bo imela absolutno večino. Opozicija razpolaga v parlamentu samo s 1?? glasovi. — Berlin, 1. junija (Izv.) Nemška vlada namerava tekom prihodnjih dni izročiti zaveznikom spomenico kot odgovor na angleško, italijansko in japonsko noto glede predlogov Nemčije v- zadevi reparacij. Državni kancelar Ctino zastopa stalfŠce poštenega trgovca m na tem stališču hoče še nadalie vstraiati. Spomenica ima tolmačiti v kratkih obrisih prvo nemško ponudbo ter ima predlagati štiriletni moratorij. Nemška vlada namerava v svrho sanacije svojih financ naieti posojilo. Po ke^Čanern mora-torliu pa bi nemška vlada pričela izplačevati reparacije v letnih obrokih. NemSkt vlada bj plačevala reparacije skozf dobo 36 let. PILSUDSKI ODSTOPIL. — Varšava, 31. maja. (Izv.) V zvezi z zadnjimi dogodki v poljski notranji politiki je dosedanji načelnik generalnega štaba in predsednik vojnega sveta Pil sudski poda] v sredo oficijelno ostavko. Poleg tega pa Je tudi prosil, da bi za vojno ministrstvo popolnoma osvobodilo vojaške službe. Ta ko* rak maršala Pilsudskega je vzbudil v poli-Učnih krogih veliko razburjenje, kajti on pomeni za Poljsko, zlasti pa njeno armado to, kar Je pomenil Štefanek za Češkoslovaško in maršal Poch za Francijo. Z njegovim imenom so zvezani največji dogodki v zgodovini poljskega naroda, ko Je po stoletnem robstvu zopet postal neodvisen. Do* mneva se, da le Pilsudskt odstopil zato, ker obstoji nova vlada iz pristašev stranke, ki mu je bila kot načelniku države (prezi-dentu) najbolj sovražna. Listi poročajo, da nameravata izstopiti iz vojaške službe radi bivši vojni mjudster Sosukowski in general Pomične vesti. as M se sme govoriti v narodu! skupiTlaf nemSki? Pretekli teden so poročale »Jutranje Novosti«, da jc nemški poslanec dr. Kraft imel v narodni skup-SQnt govor v nemškem jeziku. Kor obstoja zakonit predpis, da jc poslovni jezik narodne skupščine samo s r bob rvat-ski, odnosno slovenski, se je vse začudeno vpraševalo, kako je narodna skupščina mogla mirno trpeti, da govori eden izmed narodnih poslancev nemški. Kakor se zdi. ie bila vest >Jutranjih Novosti« neresnična. Beograd. »Pravda« namreč plse: *Dr. Kraft. nemški poslanec, je te dni iznenadil narodno skupščino s tem, da je izredno pravilno govoril srbski. Bolje kakor PasSc. Ta vsklik se je slila! po skupščinskih ku-loarjih.c Dr. Kraft torej ni govoril nemški marveč srbski. = Radič se v glavnem strinja g radikali. V najnovejši številki svojega glasila, »Slobodnem domu« priobčuje Radić Članek, v katerem pravi med dni* gim: »Pribičevič, Ljuba Jovanovič in Pašič so se v petek dne 25. maja pokaj zali v pravi luči. Pribičevič je izjavljal, da je skrajna drznost vse ono, kar go^ vore in delajo Hrvati in da je skrajna glupost, da Beograd ne zna ceniti drja. Krizmana, ki dela samo za Beograd, marveč se ozira samo na Radića, ki do temelja ruši državno in narodno j edin* stvo Pašič je izjavil, da je pozval Ra* dića, naj formulira svoje zahteve, v koliko bi bilo treba spremeniti vidov« dansko ustavo. Ker Radič tega ni storil, ostane vse pri starem. Ljuba Jovanovič se je izrazil, da se narodno jedinstvo ne sme mešati z državnim, ker more biti narodno jedinstvo samo delo svo* bodne volje samega naroda. Pribičevič torej ostane blazen nasilnik. Pašič ost a« ne molčeč Baja, ki redko govori ali kadar govori, je mogoče iz njegovih besed zaključiti prav toliko, kolikor preje. Toda Baja misli in dela. Jova« novic r sta j a umnik, ki vse do kraja misli, pove pa samo polovico. Tako bi moral tudi sedaj reči, da je tudi držav« no a no samo naredno jedinstvo delo svobodne volje samega naroda. Sicer je 25. maj jasno kot solnce pokazal, da so batirtaSi krvoželjne zveri, ker so vsi Pribičeviča kakor blazni ploskali. Rad> kali so v prvi vrsti pošteni Srbi m, kar je za nas še važnejše, tudi ljudje. Z o žirom na to je naravno, da se m? Hrvati kot ljudje v glavnem strinjamo z radikali tudi v slučaju, kadar moramo najosreje pobijati njihovo politiko.« trn Novo skupščinsko predsedstvo pri kralju. Ni. Vel. kralj Aleksander i. je včeraj dopoldne sprejel v kratki av-dijenci novo definitivno predsedstvo narodne skupščine. 2= Kongres demokratske stranke. Na jesen se ima vršiti kongres celokupne demokratsko stranke. V parlamentarnem demokratskem klubu je bil Izbran odbor, obstoječ iz 12 poslancev, ki ima voditi vse tehniške priprave za ta kongres. = Pansfavistična Liga. V Parizu se ie sestala komisija, v kateri so zastopani delegati vseh slovanskih držav. Komisija si je nadela nalogo, da izdela pravila in program nove pansiavtstične lige. Program bi naj obsegal te-le točke: l. Vse slovanske države bi naj zavzemale isto stališče v zunanji politikt 2. Kulturna propaganda vseh slovanskih držav. 3. Skupno sodelovanje vseh Slovan, držav slede slov. propagande. 4. Ustanovitev novih društev za propagando Slovanstva. 5. Ustanovitev informacijskih uradov o Slovanstvu po vsem svetu. se Kongres vojnih Invalidov v Splitu. Dne 27. in 28. pr. m. se je vrSll v Splitu kongres vojnih invalidov, ki je bil zelo živahen. Zastopani so bili vsi delt naše države, ki so poslali na kongres okoli 140 delegatov. Kongres ie otvoril predsednik Udruženja Božidar N e d i d z jako prisrčnim govorom. Naglala! ie, da v trenotku političnih sporov, ko se s strani političnih Špekulantov napada vzvišeno delo ujedinjenja, odkupljeno s krvjo, ne morejo invalidi ostati ravnodušni Nedič ie izvajal: Delo jedinstva počiva na naših ramenih in na onih naših umrlih tovarišev (Slava jim!). Jedinstvo je stvorjeno s potoki krvi in samo s krvjo se more zrušiti Veruje, da napoči tudi za invalide lepša zora in da prisiiejo tudi naši državi lepši dnevi pod vladarstvom kralja Aleksandra. Za predsednika kongresa je bil izvoljen prof. Miloševi! Poslali so iskren pozdrav kralju v Beograd in kraljevič« Giorgju v Pariz. Sprejeta je bila resolucija, ki konstatira, da invalidsko vprašanje se vedno ni rešeno; zato se nalaga osrednjemu odboru, da stori nemudoma potrebne korake, da se Invalidski zakon, izdelan v Ljubljani, takoj uzakoni Osrednji odbor Ima biti točen izraz volje vojnih Invalidov. Odbor ima Nj. Velič. kralju v avdijend obrazložiti težko stanje invalidov In izročiti resolucije predsedniku narodne skupščine, pred sedniku vlade in ministru za socialni politiko. Za predsednika Udruženja J izvoljen general Pokorny. Štev. 12%. »SLOVENSKI NAROU« xlne Z junija 1923. siran. 3. Dnevne vesti. V Ljubljani dru 1. Junija 1928. — Sokolstvo in krščanstvo. V ma-rimorski »Stražu se je oglasil s polemičnim člankom neki profesor teologije in poizkusa dokazati, da je Sokolstvo nujno protikrščansko oziroma protika-toliško in da zato v vrste sokolske organizacije ne sme vstopiti noben katoličan. Predaleč bi zašli, ako bi to vpra§a-nje hoteli obravnavati v vse podrobnosti Morebiti bo o tem pozneje boljša prilika. Postavimo gospodu piscu rajši nekaj konkretnih vprašanj. Kaj vse se v zgodovini in v sodobni družbi izvršuje brez katoliških verskih in moralnih idealov! Na primer mogočno jugosloven-sko državno tvorbo niso ustvarili zastopniki katoliških načel in druge take morale, temveč ljudski pokret, ki je, prežet po svobodoljubju in sovraštvu do političnega suženjstva, zaželel samostojno državo in jo tudi ustvaril. Ta pokret je bil samosvoj in ni imel s ka-tohstvom ničesar opraviti Dokaz, kako človek nekaj hoče in tudi lahko izvede brez ozira na katoliške Ideale. Velikanski napori sodobne znanosti, sodobnega gospodarstva, sodobne tehnike, umetnosti itd. so zopet primeri samostojnih duševnih pokretov, ko Človek izolira svoje sile recimo od verskih ali pa tudi drugih idealov in se specijalizira na hotenje konkretnih tehničnih, umetnostnih, gospodarskih in kulturnih ciljev. Enako veliko gibanie pri slovanskih narodih je Sokolstvo. Sokolstvo tona svoje vspo-ređne pokrete v telovadnih gibanjih ostalih naradov. Ne uvidimo, zakaj bi v takem gibanju, recimo v Švici ne mogel sodelovati katoličan s protestantom in brezvercem? Telovadba *e za posam-nika in za narod nekaj zdravega, torej lahko skupna pristašem različnih vero-izpovedani. fTnako ?e tudi na športnem polju. Športna kultura preplavlja vse narode sveta. Saj ni res, da bi vsaka Ideja bistveno morala stikati z verskimi, torej s poslednjimi svetovrtonazlralnimi in življenjskimi ideali Športna Ideja je avtohtona in ima vrednost za sebe. Enako ie državna. Sokolska Ideja Je tudi taka. Je telovadna, telesno in moralno-rzgojna ter nacijonalna. Če so te ideje zdrave, je upravičen tudi njih javni pokret in bodo dobri In koristni tudi njegovi uspehi. Kdo more negirati velike dosedanje nadjonalne. moralnovzgojne in telesnozdravstvene zasluge sokolskoga pokreta pri posamnih slovanskih narodih? Seveda za tistega, ki pravi, da spada katoličan v klerikalno organlza-rijo in ki zajrjovarfci -»vlado versko-mo-raličnili idej v javnem življenju« na ta način, da vstopaj vsak verskomoraličen človek v klerikalne strankarske družbe, je Sokolstvo tn je vsako drugo gibanje nezdravo, nepravilno m kvarno. Kdo pa se upa dokazati da je za katoličana klerikalna interpretacija »vlade verskomoralnih idej v javnem življenju« obvezna in edino pravilna? Ta Interpretacija je stara komaj 50 let jn se imenuje klerikalna politična ideja. Kakor rečeno, gotovi pokreti so avtohtoni. Izvirni In temelje na zdravju in poštenosti lastnih idej. Kako posameznik ideje telesne in moralne vzgoje ter nacionalnega čutenja zaokrožuje s svojimi splošnimi življenjskimi in svetovnimi nazori, je vprašanje druge vrste. Verstvo učinkuj duhovno, s propovedovanjem. kakor doslej skozi skoro 2000 let. ne pa s političnimi organizacijami. Na ta način se Izpodkopava njegova univerzalna miglja. *■ Upokojitev, Sef oddelka za uk m bogočastje pri pokrajinski upravi za Slovenijo g. dvorni svetnik dr. Fran S k a h e r n 6 je bil na svoio prošnjo s kraljevim ukazom z dne 23. maja upokojen. Dr. Skaberne, eden najboljših naJih uradnikov, je bil imenovan na to mesto meseca julija 1921, posle tega re-sorta pa je vodil že od meseca decembra 1920. Za ta pose! je bil odlično kvalificirali, ker je Že pred prevratom dolga leta deloval v ministrstvu za uk in bogočastje na Dunaju. Posvetil se je z vso vnemo in ljubeznijo Šolstvu, ki ga je skala! dvigniti na najviljo stopnjo. Cilj, ki Si Ct je postavil, bi s svojo znano energijo gotovo izvedel, da ga nlto razmere prisilile, da da" slovo državni službi Njegov odhod pomenja težak udarec za naše šolstvo. Tudi nale učiteljstvo izgubi z dr. Skabernetom vnetega zagovornika m dobrega prijatelja. Politična uprava bo takisto težko pogrevala dr. Skaberneta, ki ji ie bil često zbog svojega fenomenalnegai jezikovnega znanja ln vsled svoje vsestranske kva-fifikictfe v največjo oporo. Dr. Skaberne je honorarni docent na našem vse-učilBča in član izpraševalne komisije za U tn 3. pravnlSkl državni Izpit Nadejamo se, da bo vsaj v tej stroki ostal na svojem mestu. Zasluge, ki si jih je pridobil kot Sef pokrajinske naučne uprave za naše Šolstvo in kot kulturni delavec sploh, so tako velike, da moramo samo obžalovati, da mož s tako odličnimi sposobnostmi predčasno zapušča poprišče svojega dela, na katerem se je znal s tolikim uspehom nveljav- — SOletnica Cimpermanev* smrti. Lotos dne 31. malt le minulo 50 lat, odkar le umrl slovenski pesnik in pisatelj f ran Cimptratan, takrat osmosolec, brat pesnika Josipa Cimpermana, Po pogrebu ob zaključku večernih šsumic na binkoit-no soboto 31. maja 1873 je začele snežiti to ie snežilo vso noč In na binkoštno nedeljo 1. junija 1873 ves dopoldan. Padlo le snega pol metra, ki je napravil aa polju in drevesih ogromno Škode. Skopnel pa je še tisti dan. — Sošolec. — Odbor za prenos kosti judenburških žrtev posveti spominu narodnih mucenikov: J. Endlicherju in judenburških žrtev šest vencev z O. Zupančičevimi prekrasnimi napisi,ki temle redu: O sveta kri prelita si za tvorijo skupno še krašnejšo celoto v nas, Češčena zdaj in ves bodoči čas. — O mlada srca, skozi noč, vihar, Kazala bratom ste svobode žar. — Svetinje drage vračajo se k nam, Odpri jim, domovina, večen hram. — Skrivnostno seme. vrženo v tujini, Razpni se v zlato klasje v domovini. — Pozdravljen, dragi prah, na rodniff tleh. — Mirno, junaki, spite večno spanje, Rod ujedinjenja čuva vase sanje. Pred Škofijo tifl. — Oklic HuMjanskhn hišnim po* sestankom! Odbor za prenos judenburških friev se je obrnil na I. društvo TrfŠnif? posestnikov v Ljubljani s proč* njo, da ob cestah in ulicah, po katerih dne 2. junija ?. 7. šel mrtvaški sprevod fudenbarških žrtev, razobesijo zatrte zasta\>e Hišni posestniki se vct-bijo, da se temu oklicu odzovejo. — Organizacija Intelektualnih delavcev. V nedeljo, dne 27. L m. je bi! tretji sestanek organizacij intelektualnih delavcev, katerega se je udeležilo 14 organizacij s 23 zastopniki Po občnem poročilu so se spreieH sledeči sklepi: 1. Ustanovi se združenje vseh organizacij Intelektualnih delavcev po vzgledu francoske C. T. J. v svrho moralne in materijelne podpore Intelektualnih delavcev v Sloveniji. 2. Izvolil se je soglasno 6 članski pripravljalni odbor, kateri ima nalogo prirediti pravila in stopiti v stik z vsemi organizacijami intelektualnih delavcev. 3. Pozvati je vse organizacije intelektualnih delavcev k sodelovanju v svrho Čim hitrejše dovršitve združenja, tako da bode možno na meseca decenmra t. 1. v Parizu se vršeče m občnem zboru C. T. J. Že imet! svojega delegata. 4. Po izvršenem združenju v Sloveniji je iskati stikov z iednakimi organizacijami v vsej drŽavi v svrho skupnega jednotnega nastopa. Vse organizacije intelektualnih delavcev, ki so bile vabljene na zadnji sestanek, a se temo niso odzvale, pozivamo, da se v svrho informacij zgla-sijo v uradnih urah v pisarni Slovenske Matice. — Pripravljalni odbor. — Iz sodne službe. Minister pravde je imenoval avskultante Ferdinanda Ne če« m e r j a. Frana IJ s t e r j a, dr. Vrečka, Vinka Štruklja, dr Borisa MihaUča, dr. Josipa Šerki, Silverija P a k f ž a in Miroslava Rebula za sodnike za okrožje višjega deželnega sodišča ljubljanskega. — Polkovnik Veiić oproSČen. v torek se je pred vojnim sodiščem v r Sil a obravnava proti polkovniku Miodragu Vašiću. bivšemu predsedniku komisije za nakup vojnega ma« teriiala na Dunaju. Vasic" je bil oproščen. Zaslišane so bile tri priče: Matovič. Matkoč fn Dridarevič. V svojih izpovedbah so si tako nasprotovali, da jim sodišče ni moglo ver« jeti. Z ozirom na to je bU polkovnik Vašić oproščen, vendar pa mora plačati v»e stros ske sodnega postopanja. Vasic je znan tudi ▼ Ljubljani kjer je deloval dlje časa pri komisiji za demobiuzacijsko blago. — Za dr. Tavčarjev sklad pri »Družbi sv. Cirila in Metoda* sta darovala »Kmetska posoiilnicac 2500 Din. in tvrdka Medic & Rakovec v Ljubljani 1000 Din v roks št. peterski žensk! podružnici. Sijajen vzgled narodne požrtvovalnosti! — Uspeh Jurjevanja. št Pstftrsk* ženska podružnica je izročila blagajni »Družbe sv. Cirila in Metoda« 7305.60 Din kot čisti dobiček Jurjevanja na Gradu, — Pri domžalskem araaosJorjenja motorne brizgata e v nedeljo 3. funfta se udeleži vaje popoldan ob 14. tudi ljubljansko poklicno zasllstvo s svojo novo auto-mo-torno brizgamo. Ker nastopita tukaj dve nafnovejšl m največji motorni brizgalni, le v interesu vsakega gasilnega društva, da s| to orodje ogleda in vidj njega pomen in potrebo. Slavnost se vrši ob vsakem vremenu. — MARIBORSKE VESTI. — Telovsk* procesije iz stolnice se je izvršila ob kras« nem vremenu. Pozornost jc vzbujalo, da Je kot prvi za nebom korakal namestnik veli* keg* župana dr. Pfeifer z zastopnikom voja* Ike oblasti. Za njima so šele korakali urad« nikl politične oblasti. Mestno občino sta kot tretja v vrsti zastopala občinski svetnik dr. Leskovar m magistratni ravnatelj Kochicr. V splošnem se je opazila manjša udeležba kakor prva leta. £kof a je nadomestoval stolni prost Matek. — Treba nam še orfeja. Nek podzetni državni uradnik namerava v pro* štorih pisarne odvetnika dr. Irgoliča otvoriti veliko kavarno, združeno z orfejem. Zato bo treba ne samo odvetniške pisarne, nego se drugih prostorov. Dr. Irgolič se preseli baje v prostore Wessiiakove hiše na Alt« ksandrovi cesti in Wessiak se preseli s Svojo zalogo v sedanjo kavarno »Beograd«, ako se reflektanti na nadaljni obstoj te kavarne ne zedinjO. Načrt nove kavarne in orfeja vzbu* ja v gotovih krogih seveda razburjenje, ker je v Mariboru sicer tako težko dobiti lokal za najpotrebnejšo obrt. — V Laćah ie umrl bivši trgovec in gostilničar g. l^afflMnd jBretenlč. r^tofitiftiflr. je izobrazil pri nemških tvrdkah v Celju — v preteklosti ni kazal mnogo smisla za slovensko stremljenje. Kasneje pa se le ven-darle prilagodil novim razmeram ter vzgojil vso rodbino v slovenskem duhu. Dosegel je starost 65 let »as mu spomini — Celjska vesti Seja mestnega občinskega sveta a* vrši danes v petek zvečer v mestni posvetovalnici. Na dnevnem redn so referati poročevalcev posamnih odsekov. — Umrla je v javni bolnici soproga poštnega uradnika g. šttg-Uca gospa Lcopoldlna Stlglic v starosti 47 let. — Skrlatiea se nevarno širi v nekaterih vaseh občine Škofjavas ter v sosednjih krajih konjiškega okraja. Obolelo je že večje število otrok. Sanitetna oblast le storila vse potrebno, da se epidemija omeji in zatre. — K Pasktfevtd sferi Zagrebška policija je sretirala Vjekoslava Tfjana, ki Se kakor znano v silobranu usmrtil italijanskega fašista Ljubichicha in nato pobegnil na naše ozemlje. Kakor znano zahtevajo refkl fašisti Tijana v zamenjavo Paskijevi-ča. Tijan je bil aretiran, da se dožene če je bil vzrok uboja samo čisto političen. V pravniških krogih koraka policije ne odobravajo, ker je s tem desavouiran sodni dvor. — Abonentje gledališča na E prosijo gledališko upravo, da b\ radi tuđ! oni slišali g. Rijavca. Dosedaj bodo deležni Rf-iavčevega gostovanja abonentje na A, B, C in D, samo abonente na £ se je prezrlo. Ce ne gre drugače se radi odpove m o predstavi »Madame Butterfly«, ker tu smo Že Slišali go. Pol Jakovo kot gosta. — Glavni dobitek razredne loterije. Po telefonskem poročilu iz Beograda le zadela glavni dobitek razredne loterije v znesku «00.000 dinarjev številka 43.105. — Zraščena dvojčka. V Vilic« pri Skop-liu v Macedoniji je seliakinla Mitra, žena Krsfe Petroviča, rodila dvojčke, dečka in deklico, ki sta zraščena z ramen! skupaj. Otroka sta popolnoma zdrava in dobro razvita Vsekakor pa izgleda, da narava vedno skrbi, da ima svet svojo ko-medilo, kajti ni dolgo, ko sta umrli znani sestri Bležek in sedaj bo svet lahko znova občudoval Čudo narave. — Koncert v kavarni ^ Eraona se vrsi danes v petek ob 5. zvečer. Tgra t ljubljanski orkester. — Kino Tivoli vPočasna smrt.. Senzacionalna drama v Sesuli dejanjih s filmsko divo Ressel Orla v glavni vlogi se predvaja mesto še ne dospelega filma »Otroci teme« do nedelje. V ponedeljek se predvaja »MoJ fakin- z najmlajšim ali največjim amerikanskim ni mekim umetnikom Jaki e Cooganom v glavni vlogi. Komaj Slerni deček si je s svojim Štiriletnim prvim nastopom mahoma osvolil ves svet. Mali »Ja-ckiev. otrok Čuda. Valeor ga nazivi jejo Amerikanci, je po njihovem mnenju največji umetnik sveta. (Vsekakor je znamenito dejstvo, da ima deček pol milijona dolarjev plače na 14 dni.) V LJubljani se prvikrat predvaja eden njegovih filmov. Povečan mrlič v Ljablfani. ■ Zagonoten umor ali samomor? Iz Ljubljanice so v sredo popoldne potegnili nedaleč o Kobijevega zemljišča na Ižanski cesti truplo 56letnega posestnika AL Jarca Iz Crne vasi na Barju. Mrtvec je imel desno roko zvezano z levim kolenom in to skupaj zadrgnjeno z zanjko na levi roki. Senzacijonelna vest o zvezanem mrliču se je bliskoma raznesla po LJubljani in po mestu so krožile naravnost fantastične govorice. Policija je uvedla takoj obSirno preiskavo in tekom popoldneva in včerajšnjega dne je bilo zaslišanih deset prič Barja-nov, Id so povedali obširne izjave o pokojnem Jarca Vse priče so izpovedale, da je bil Jarc nekako 14 dni pred časom, odkar ga pogrešajo, vidno potrt ter se je domačih kakor tudi sosedov izogibal. Njegova žena Frančiška Jarc je izpovedala, da je Jarc na binkoštni torek 22. maja. odkar ga pogrešajo, zjutraj odpravil iz hiše vseh pet sinov na delo. žena sama je peljala mleko v Ljubljano. Okoli 11. se ie vrnila s sinom Antonom domov in opazila, da so bila vsa hišna vrata odprta, kar 10 Is selo osupnilo. Stopivši v hišo. je opazila na omari Sest ključev fn nož, kar le pokojni vedno nosil v žepu. 2ena Je takoj zaslutila nesrečo ln je Obvestila policijo. Jarca sta pOseStnici Marija Notne ln Frančiška Melik videli kot Sadni! In sicer 3& maja. ko se le sprehajal ob Ljubljanici. Nato ga ni videl nihče več. To so bile prve okolnosti, ki jih je mogla policija doznati Druga okolnost, ki Se neko-Hko razsvetljuje zagonetno Jarčevo smrt, 5e sledeča: Jarcu je nekako pred enim mesecem po vrgla krava tele in ker mu Je primanjkovalo sena, ie stopil v kozolec soseda Franca Jarca in si tam natlačii poln kos sena, pri čemur ga je sosed zasačil m sta se radi tsga sprla ter ca ie Jarc F. (ML Od tega časa ie bil Jarc PO zatrdilu prič ln domačih popolnoma spremenjen in le kratko-maJo ignoriral vsakogar. Tratje okolnost kl zagonetko že deloma razrešuje le dejstvo, da si ?• Jarc skušal že pred nekako osmimi leti končati Življenje na sHČen način. Otrokom doma !e nekega dne rekel: »Molfte zame«, nakar je odšel. Nato ss ie v vreči vrgel v Ljubljanico, vendar, ker Je znan aa Barju kot najboljši plavač, se je takrat rešil. Otrokom, kf so ga začudeno gledali, ker je bil v obleki ves moker je rekel: »Ni treba, da molite, saj me Še Ljubljanica ni mara!« Vsekakor so to okolnosti ki že precej jasno izpričujejo, da si ie Jarc sam končal frVIjenja. Kot SO ugotovili aa policiji je bilo truplo tako prsresano, ds ni Izključeno, da bi si to lahko Človek sam storil Vsekakor je verjetno, da si je Jarc ob obrežm sam zvezal roki in nogi, da si tako otežkoči rešitev pri skoku v vodo. Slučaj še ni dovoljno razjasnjen in bo šele obdukcija trupla, ki se vrši danes popoldne mogla dognati faktično stanje, je-li bil izvršen na Jarcu umor, aH si Je sam končal ifvllsnja. Vse. Kultura. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALI* SCA V UUBUASl. DRAMA. Petek, 1. junija: Hasanaginica. Dijaška predstava po znižanih cenah. Začetek ob stilih pop. Izven. Sobota, 2. Junija: Hasanaginica. Izven. Nedelja, 3. Junija: Hamlet. izven. Ponedeljek, 4. junija: Kar hočete. Red A OPERA. Petek, 1. junija: Rigoletto. Oo?tovan?e g. Josipa Rijavca. Začetek ob S. uri zvečer. Red A Sobota, 2. junija: Tosca. Gostovanie g. Josipa Rijavca. Začetek ob 8. uri zvečer. Red D Nedelja, 3. junija: Prodana nevesta. Začetek ob B. zvečer. Izven Ponedeljek, 4. junija: Zaprto. * e — Šentjakobski orkester pripravi i 3 za 0. runij 1923 veliko glasbeno prireditev v Kazini s sodelovanjem nanovo oživljenega in naStudiranega šentjakobskega pc^ske^a zbora ter članov šentjakobskega gledališkega odra. Občinstvo naj ne zamudi te velike zabavne prireditve, ki bo do sedaj najboljša in naj prijetnejša. Natančen spored objavimo pozneje. — Velika razstava MestrovJcevl« umetnin v LJubljani. Začetkom julija priredi kipar Meštrovič v Jakopičevem paviljonu veliko razstavo svojih del. V celem do 50 umetnin, S to prireditvijo doseže Ljubljana vrhunec letošnje splošno • umetniške sezone. Brata Kralj sta prevzela notranjo dekoracijo Akademsekga doma, predvsem njegove velike dvorane. Delo napreduje povoljno. Ko dokončata notranjo dekoracijo, priredita v niej stilizirano razstavo svojih najnovejših del. Dekoracijo sta zasnovala v samoniklem stilu in bosta ž njo pokazala svoje visokoizvirne dekorativne sposobnosti. Sokolstvo. — Sokolsko društvo Ljubljana II slavi dne 3. junija t. !. svojo lSlernico in obenem razvije svojemu naraščaju njega prapor. Pro« gram tega slavlja je sledeči: Dne 2. junija t. 1. oh osmih zvečer mirozov in podoknica kumioi Zbirališče na telovadišču v Prulah točno ob pol osmih zvečer. Mirozova se m o* rajo udeležiti obvezno člani v kroju, članice v civilu z znakom, moški naraščaj v kroju in žen&kl naraščaj v civilu. Mo&ka in ženska deca se mirozova ne udeleži. Dne 3. junija (v nedeljo) ob šestih zjutraj budnica. Zbira* lišče ob pol šestih zjutraj na telovadišču v Prulah. Udeležba neobvezna, vendar naj se je Članstvo po možnosti udeleži. Točno ob osmih zjutraj se vrši glavne skušnje v Hri* barje vem gaju za člane, članice, ves nara* ščaj in deco. Nastop k skušnjam v pred« pisani telovadni obleki. Po izvršenih «kuš* njah se zbirajo vsi člani, članice, naraščaj in deca k obhodu k slavnostim. Narodne noše se zbirajo ob pol 11. na dvorišču realke. Ob pol 11. dopoldne odhod iz Kolezije na K on* presni trg pred poslopje Kazine, kjer se vrli ob 11. v dvorani slgvnostl občni zbor. — Razvitje prapora: Po izvršenem slavnostnem občnem zboru se zberejo vsi oddelki na Kongresnem trgu pred univerzitetno palačo, kjer se razvije naraščajski prapor. Po raz* vitju prapora slavnostni sprevod, Id se po* mika po sledečih ulicah in cestah: Kongresni trg. Gradišče. Rimska cesta. Emonska cesta. Karunova ub'ca. Pred Konjušnico, Trnovski pristan, most v Prulah, Sredina, Privoz, Kar* lovska cesta, Florijanska ulica, Sv. Jakoba trg, Trubarjeva ulica. Št. Jakobski most, Breg. Turjaški trg. Gosposka ulica, Koo* grešni trg. kjer jc razhod in odhod k skup* nemu kosilu. Točno ob pol 15. popoldne te* lovadni nastop v Hribarjevem gaju po sle* dečem redu: 1. Moški naraščaj: Naprej, 2. ženska deca: župne proste vaje: 3. moška deca: župne proste vaje; 4. ženski naraSčaj: vaje s kolebnicaml; 5. gostje, moški nara« ščaj proste vaje; 6. gostje, ženski naraicfai: proste vaje: 7. ženska deca: konjički; 8. orodna telovadba; 9. orodna telovadba go* stov: 10. moški naraščaj: župne proste vaje; II. članice: vaje s kiji; 12. člani: župne pro* ste vaje: 13. ženski naraščaj: vaje a trikoti: 14. moški naraščaj: skupinske proste vaje; 15. člani in članice: Murnikove slavnostne proste vaje. — Po telovadnem nastopu se vrši ljudska zabava, pri kateri bo poskrb* ljeno za dobro jed in pijačo, za kar nam ga* rantirajO narodne dame Št. Jakobčankc, KrakovČanke in Trnovčanke. Slavnostnega občnega zbora in slavnostnega sprevoda se morajo obvezno udeležiti člani v kroju, čla* niče v civilni oblek? z znakom. Vse prijate* lie Sokolstva vabimo tem potom, da se teh slavnosti v največjem Številu udeleže. — Sokoljo društvo v Šiški poziva vse člane, ki fmajo kroje, da se udeleže pogreba Judenburških Irtev. ki se vrši v soboto ob 15. popoldne iz Narodnega doma. Zbirališče točno ob 14. popoldne v društveni telovadnici. — Zdravo! — Odbor. Turisfika in sport. — Gostovanje Haška v Beograda, Za-grebSki »Hašk« je gostoval v Beogradu proti »Jugoslaviji« ob priliki 10-letnega njenega obstoja. Hašk je zmagal oba dneva in sicer prvi dan s 4:1 in drugi dan s 8:2. Hašk ie bil v briljantni formi. Vlnek sam jc zabil 5 goalov. — Zagreb, 1. junija, (Izv.) Na včerajšnji nogometni tekmi Gradjanski : Turnver-ein (Augsburg) je prišlo koncem igre do malega incidenta- Gradjanski ie potolkel Turn-verein z rezultatom 5 : 4. — Zagreb, 1. Junija. (Izv.)' Včeraj je odpotovala jugoslovanska nogometna reprezentanca na Poljsko, kjer Igra s poljsko dr« žavno reprezentanco. INOZEMSKE NOGOMETNE TEKME. —» Dunaj, i. Junija. (Izv.) Včerajšnje nogometne tekme za pokal so prinesle splošno iznenađenje. Wacker Je nepričakovano potolkel Rapida. Rezutat 4 : J. Nogometna tekma med Sportklubom in Hakoah je ostala neodločena 2:2. — Kraljevi Hradec, 31. maja. (Izv.) Rezervno moštvo praške Sparte Je v današnji nogometni tekmi s športnim klubom Kralj t- NAJNOVEJŠA POROČILA, Veličasten sprejem judenburških žrtev v C ki — Celje. t. hmUa, (IrO Zemeljski r.sfanki iudcnburških žrtev in k^sti Ivara EndHcherja so danes ob 11.30 nrivpeli iu* celjski k oj .-»dvor. Spre; cm k h:l nad vse veličasten in ntlpozanteh. Ni kolodvoru jo pozdravljala žrtve tisoč in U30čglava mnev narodnega občinstva, Pazru narodna: in kulturna droftva s petima z . Sokol, šolska mladina Z ueiteljstvom. Z24 stopnikf raznih civilni hin vojaških ob: oficirski zbor z vojaštvom, trgovstvo, tiiki in meščani so pozdravili sprevod nad vse veličastno. Ki> Je vlak pri vozil na kol -dvor. Je vojaštvo oddalo salvo. C«Jj>ki /; -•pan dr. Hrašovec je v krasnoza.viovjnen govoru očrt-1 i mučeniŠloo in jonaSko 'o- '■ -nje prvih Irtev, ki so položile SVofe / nje na IrtVenik za narodno ujedinjenje. > panov govor jc občinstvo pozdravilo s -Slava- klici. Za tem. ko Je vlak oh 11.4 odhajati proti Zidanemu mostu, le VOjaltV j oddalo še eno salvo. Na vseh podajah pozdravljajo množice kmeiskesa naroda t na -večjim navdušenjem naSe boritelje za svobodo. Tu^i na ostalih postajah le spreiem nad vse siiajen. Niih oovratek v domrsvm-i jc pravi niuml ideje ujedinjenja. _ Borzna poročila. — Zagreb. 1. junija, flzv.) ZakljuccV-. Devize: C urin J o.65. 15.75, Pariz 5.6r, 5.70, London 400.—. 4.07. Berlin 0.124, 0.125, Dunaj 0.122. 0. 125. Prasa 2.61. 2.66, Trst 4.075. 4.15. Bukarešta —.—, 45.—, Nswynrk $5.75. 86.75. Amsterdam 34.25. 35.—. Valute: dolar £4.50. S5.50. lira 4.- . 4.02. — Curih, 1. junija. (Izv.) Današnja predi borza; Beograd o.30, Amsterdam 217.10, Newvork 5.54. London 25.62. Parir 31.—, Milan 26.10. Praga 16.55. RudimpeŠti 0.10, Varšava 0.01, Dunaj O.007S25. avstriiske fu gosane krone O.007S25, Berbn 0.0S, Sofija 5.S0. Gospodarstvo. — g zagrebški tedenski sejem, Zi/rt" .*). maia. Dogon je bil zelo velfk. Bilo »e nekoliko bosanske in sremske Živine, V? 5e pa radi previsoke cene ni kupovala. Cene govedini so ostale iste, med tem ko letam fn svinjam nekoliko padle. Iralitani so zlasti kupovali konle.Cene v dinarjih za kg žrve vage so notirale: Voli I. 15—17.50, II. 12.50—15, I1L 10—11. bosanski II. 10.50 —13.75. 1IL o—8, krave I. 13.75—16. II. 11.25—12.50, pitane svinie T. 25—26.50, H. 22^0-2.3.75, IfT. 22—22.50, teleta L 16.50-1?, H, 14.25—16, HI. 12.50—13.50. seno 80— 150 za mtc. detelja 100,—150, drva večjt voz (2 m3) 300—375. __ _____j Društvene vesti. — Oblastni odbor. Or. Jn. Na. za Slo* veuiio v LJubljani javlja vsem svojim or-^ ganizacijam, da se udeleži oficflelno slav* nostnlh svečanost! povodom prenosa -Iflr denburškfli žrtev ln kost? mučenika edu*v potom 4članske deputacije pri slavnostnorn j sprevodu. Članstvo pa pozivamo, da neon-i cijelno pripomore z vsemi silamj za čtat; slavnejši potek manifestacije. —. Oblastni odbor. j — Splošno žensko društvo vabi svote) Članice, da se zanesljivo in mnogoštevilno j udeleže pogreba judenburških žrtev v soboto, 2, junija ob 3L popoldne. Zbirališče mi začetku Lattermannovega drevoreda v bff-žinl Trubarjevega spomenika. . — Društvo »Soča« vabi svoje člane na. polnoštevilno udeležbo pri pogrebnlli sveča-: nostih judenburških žrtev. Zbirališče ob pol 15. pred opero. — Češka obec V sobotu od pole d 03 stičasnčte se co možni nejvice smutečniho pruvodu judenburških občti - schuzka o 2^ hod. odpol. nfed kavamou Emouou. V, pa"tek sehtize vvborova a p. Chahrpnfka a; v sobotu večer obwkl& schuzka u MraktLj — Akcijski odbor (Širši) državnih nameščencev. Železničarjev in upokojencev, ima prihodnjo sejo v petek 1. 'un.ia c>b' 19. uri 30 minut na Turjaškem !rsa št. 2. Seja važna. Vse organizacije nij sigurno, pošljejo delegate. Poročilo iz Beograda, *—« Akcijski odbor. — Društvo v pokojen cev Južne felezui-ce priredi v nedelio 10. junija ob 2. popoldne v prostorih pri Mozerju. gostilna z- Emila. Perdiha na Zidanem mostu društven shed. Vabljeni so svi tamkajšnji vpokojencl Kako* tudi iz bližnjih postaj, da se shoda udeleže. — Slovensko zidarsko in tesarsko dnu štvo v LJubljani se udeleži pogreba Judenburških žrtev ter Ivana Endlicherja dne junija. Zbirališče točno ob dveh v društvenem lokalu. Obleka kroj, ali pa civilna s trakom in znakom kateri so pred časom pogreba v društvenem lokalu n^ razpolago. Točnos* obvezna. — Odbor. — Jadranska Straža. Na teme!Yi sklepa redne odborovc se?e r dne 2£. tm. se udeleži »Jadranska Straža* pogrebne*: i sprevoda Ivana Endlicherja in iudenburŠkJi žrtev korporativno z odborom in članstvom. Člani se nujno prosijo. Ja se *be^»-io v ta namen dne 2. junija tL najka^nev ob pol 15. pred opernim gledališčem, kic prejmejo društvene znake In se uvrste v sprevod. Poizvedbe. — Najdeno. Dne 29. maja zvečer se je našel pri železniškem prelazu v Lattermar.* novem drevoredu črn otročji klobuk. Dobi se pri g. Maicenu, Gosposvctska 10/ITT. Izgubila se je včrrai 31. maja popoldne moška denarnica z obrtnim listom na poti od gl. pošte po Prešernovi ulici čez most do Študentovske ulice št. 11. Ker sta notri dva obrtna lista, prosim poštenega najditelja, da jo odda v upravo lista. — Josip Pleško, Studcntovska ulica 11/11. — Izgubila se je v sredo med kolodvorsko restavracijo in Prulami trobenta SJ škatli o PoSten najditelj naj jo odda proti' tJtfOLtnii 9*Uaa%-»&m**^^2±J&fl4m Stran 4. i i—^■ •SLOVENSKI NAROD« dne 2. junija 1923. stev. 124. AH poznate Mev ? Ako ne — zakaj se z nJim ne spoznate? Ako ja — zakaj ga ne izpeljete v vasi poslovnici? VI vendar Solite da pomnožite število vaših odjemalcev! Priliko za to in dober zaslužek nudijo vam Fellerjevi Elza-preparati! Fellerjev Elza- fluid« močnejši in boljši kakor francosko žganje; Elza Li- lijno-rrilečno IflllO, I najfinejše milo Iepotel; EJza-po-ajada za lepoto obratu. Elra-pomada za rast las, Elza-kolon-ska voda, Elza-voda za usta, Elza-lilijno mleko, Elza-šumski miris za sobo, Elza-turistovski obliž (obli* zoper kurja očc-sa\ Elza-mentolm črtniki i. t. d. Cene in popuste za preprodajalce povprašati pri: LEI?', "kJ5narEST0BlCA DONJA, r 1 Elratrg št. 23S, Hrvatsko. Sedanja cena za Elzafluid na preprodajalce: Brutto S kg: 24 dvojnatih in 4 Spec. steklen. 195 Din. Brutto _10 kg: 48 dvojnatih in 8 špec. steklen. 374 Din. Na rornie cene se računa za sedaj se h ' 5% doplatka. Gospodična želi potom korespondence zna« nja z inteligentnim gospodom. — Ponudbe pod »Harmonija 56/4« na upravo Slov. Naroda. Javna dražba treh zasebnih konj in gik* oprave se vrši dne 3. junija ob devetih v artiljerijski kar sami (Kralja Aleksandra) na Dunajski cesti. 5676 Službe !§če, tudi začasno. KOT URADNIK pri eksportni, importni ali spe* diterski tvrdki absolvent po* morske akademije v DubrovnU ku. — Naslov pove uprava »Slov. Naroda«. 5508 Dva jazbečarja (rjava psi ca in črn pes), dva meseca stara. NAPRODAJ. — Naslov pove uprava »Sloven? skega Naroda«. 5679 Za letno sezono SE PRIPOROČA IVAN MAGDIČ. krojač. LJUBLJANA, Gledališka mL 7. 5422 Natakarica z dvanajstletno službo IŠČE MESTA V KAKEM HO* TELU. — Gc ori pet jezi* kov. — Naslov: Brezovica štev. 3 pri Ljubljani. 5661 Galerista Starejša boljša dama želi uveljaviti svoje jezikovno znanje. Go\ori perfektno an= gleški. francoski, italijanski in nemški; gre čez poletje brezplačno na deželo. — Ponudbe pod »Poletje,'5634a na upravo »Slovenskega Naroda«. k polnojarmeniku ter DVA CIRKLJLARISTA rabi parna žaga 3>Impexce v Bohinjski Bi' strici. Samci dobijo prosto sta* novanje, kurjavo in razsvetljav vo. Delo trajno. Plača po dogo* v oru. Nastop takoj. 5680 Sprejme se za parno žago in tovarno pohištva. Vešč korespondence, knjigovodstva. Le prvovrstna moč, lesno-stro-kovno izvežbana in samostojna moč! SpriCevala, reference in pogoje na naslov Mariborska lesna Industrija Maribor. Vzgojiteljica z najboljšimi referencami SE IŠČE ZA TAKOJ K TREM OTROKOM, starim 4. 9 in 10 let. Zeli se znanje hrvaščine. — Dopisi s spričevali in sliko na: Nellv Bischitz. Zagreb Saj* mište. Rackoga 10. 5675 Dekle išče službe kot PRODAJALKA v me* stu ali na deželi. Nastop 1. julija .ili pozneje. — Ponud* be pod »Prodajalka v mestu ali na deželi/5668« na upra* vo »Slcv. Naroda«. Zidna opeka, normalno in močno žgana, pri? znano najboljša kakovost. SE NUDI VSAKO MNOŽINO PO DNEVNI CENL R. SMIELOVSKI, arhitekt in mestni stavbnik, posestnik opekarne na Viču, Rimska cesta št. 2. 4150 Na stanovanje in hrano SE SPREJME TAKOJ GO* SPOD. _ Naslov pove upra* va »Slov. Naroda*. 5656 Po ugodni ceni se proda 110 DECNIC »JADRAN* SKE BANKE«. — Ponudbe jc poslati pod Delnice/5^58 na upravo »Slov. Naroda«. Gospodično, VEščO STROJEPISJA IN PISARNIŠKIH DEL SPREJME LJUBLJANSKA TVRDKA. — Hrana in stanovanje v hi.si. — Naslov pove uprava »Slovcn« skega Naroda«. 5663 Proda se v Ljubljani mala viti podobna HIŠA s parketiranimi sobami. oddaljena 12 minut od glavne pošte. POD ZELO UGODNI« MI POGOJI. Kupcu stanova* nje takoj na razpolago. — Na* slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 56S5 IŠČEM SLUŽBO GLAVNEGA plačilnega natakarja, vzamem turi na račun, pozneje lahko pristopim kot kompanjon. Star sem 30 let, oženjen, brer otrok. Govorim slovensko, sr* bo*hrvatsko. nemško in dcJoma tudi franeorfeo: grem najraje k morju. — Ponudbe pod »Večja Lucija/5657« na upravo »Slov. Xaroda«. BLUZE najnovejših modelov so ravnokar doale. A. A E- Skaberne LJUBLJANA, Mestni trg 10 „ Kolesarji! Oglejte si veliko zalogo dvo-koles, kompletnih, z dobro pneu-matiko od Din 1800—. Tribuna F. B. L., Ljubljana, Karlovska cesta štev. 4. S153 Lepa toaletna mizica S TREMI OGLEDALI SE PRODA. — Pismene ponudbe pod R. Z./5683« do sobote ali ponedeljka na upravo »Slov. Naroda«. ojuuu iscb (po možnosti s hrano) ZA TAKOJ ALI POZNEJE. — Pismene ponudbe pod »Pla« čam dobro 5687« na upravo »Slovenskega Naroda«. Proda se skoro nova JEDILNICA. Kt * HTNJSKA OPRAVA. SPAL NIČA in PISALNA SOBA S PISALNIM STROJEM. — Na* slov pove uprava »Slovenskega Naroda«. 5659 Močnejša ženska, ne pod 40 let stara, brez otrok, SE ISCE za gospodinjstvo. — Naslov pove uprava »Sioven* skega Naroda«. 56/2 Bučno seme (dva vagona) KUPIMO. — Po* nudbe z vzorci in ceno na »Me* xida«, mednarodna eksportna in importna d. z o. z.. Ljubljana. Sv. Petra cesta št. 33. 5660 Ženitna ponudba. Dva inteligentna gospoda srednje starosti, z več milijoni kron gotovine, želita v svrho ženitve znanja z gosnicami ali vdovami. Dopisi s polnim podpisom in slikami, katere se na željo tudi vrnejo pod »Trgovce S 82« na upravo -»Slov. Naroda«. Knjigovodja Šofer za osebni in tovorni auto se išče. Nastop čirapreje. Prednost imajo oni, ki so položili izpit pred letom 1914, iuralJlTl ta trezni vozniki, ter dobri in samostojni monterji. Ponudbe s sliko in navedbo plače na postni predal 129. Ljubljana I. 5644 Združene opekarne d. d. Ljubljana nudijo v poljubnih množinah ezane strešnike model „A" in model „D" (utorni crep), najpreprostejše in najtrpež- nejše kritje streh sedanjosti, dalje ^Idno opekOt Na željo pošljemo popis in ponudbe. - Npretni zastopniki se sprejmejo. Vino po 24 kron SE TOČI radi preselitve, dokler traja zaloga, v Šiški, Celovška cesta 26 (poprej Kotel*Vega«). Teran iz leta 1914 za isto ceno. ČEZ Vth CO IN V GOSTILNI. S priporoča Anton Maver. 56Č6 Veliko posestvo, obstoječe iz hiše (viB podobne), velike kleti* hleva fn drugih pri* tiklra, PRODAM. V hiši se na* baja električna napeljava. vo= dovod ter kopalna soba. Zraven velik zelen jadni vrt ter čez 65 oralov njiv, travnikov in gozda, katerega je čez dve tretjini. Na zahtevo tudi manj zemljišča. — Naslov pove uprava »Sloven* skega Naroda«. 5671 Proda se radi odpotovanja OBEŠALNIK ZA OBLEKE. CRN SVILNAT PLASC, SVETILKA (Hange* lampe) in ČRN SLAMNIK: vse popolnoma novo. — Naslov pove uprava »Slov. Nar.«. 5670 7.a 200 vagonov la Porilandce* menta SE IŠČE. po možnosti v sredini m?sta L iubljane primerno suho skladišče za prodajo cementa Ljubljana in okolica izpod konkurenčne ce« ne. — Takojšnje ponudbe na ravnateja M. Rozmana, Zidani most. 5666 Pozor! Ponovno opozarjam, da ni< sem plačnik za dolgove, katere bi napravila moja bolna žena Marija Bole na moje i m e. Tudi bom proti vsakemu, ki bi od moje žene kupil ali hranil moje stvari, sod* nijsko postopal. Pripominjam, da je bila Ma* nja Bole 4. maja odpeljana z rešilnim vozom na op a* zovalnico, katero pa je brez moje vednosti dne 30. maja 1923 zapustila ra se nahaja v občini Hrušica pri Ljubljani. Jakob Bole. gostilničar. Opomba. Gostilno z vsemi pravicami takoj oddam. 5684 BLUZE najnovejde, izredno nizke cene« Francoski HIPS, PLATNO, S5TAMIN, BATIST, ASD - SVILA, OPAL BATIST a damske obleke« Srečko Vrštt. 3 Selenburgova ulica wt Prosim, oglejte si izložbo in nizke cene vešč slovenskega. srhoihrvat; skcga in nemškega jezika, ver* 7iran v d vos ta vnem in amer:* škem knjigovodstva in pisarni* ških poslih, z večletno prakso, želi nastopiti službo pri kakem večjem tovarniškem in trgov: skem podjetju. — Ponudbe na upravo -»Slov. Narod;1* pod )-Vesten'5r>Sl«. Zanesljiv potnik SE SPREJME. — »Tribuna* F. B. L. Izubijana, Karlovska ce* sta stav. 4. \ Proda se HIŠA v Domžalah št. 56. — Vcc" se izve pri Mariji Gorj&nc, Kram' Snaha oorava popolnoma novj, \/ trdeča lesa. jako lepo in trnežno i/^ulana. kakor tudi PSIHA SE PRODA ALI ZAMENJA ZA KLAVIR Restavracija na Streliiču pod Rožnikom ob Večni poti* 5 Za graščino v Sloveniji /> ' ' ns'Jgozda'-j^, mladega gospoda ali mlado gospodično, o žirom? sa-ir.cstojnega penzijoni-sta. zmožnega nemške in slovenske stenegra* f ije, Izkušeno rrJi^c kuharico in veščega vrtnarja. Ponudbe pod »Graščina B. D. F.'5667* na upravo i»Sl. N.it-v Dražba košnje se vrsi dne 3. junija in sicer ob pol 10 dopoldne na grajščinski Er-berci pri Beričevem ln ob 2 popoldne na grajščinskih travnikih pri Zalogu poleg Steleta. Za slučaj prav slabega vremena se preloži dražba na nedeljo 10. julija. Spretna prodajalka se spreitne tako! o modni traouuri H. ShihoDlc nasl., i.|nb-IJana, mestni frg 19. Reflektira se samo na pmonrsrno moC Ljudsho Ietoni&e na Bledu. Internacionalna kopališka fn hotelska d. d. na Bledu oddaja bivše Riklijeve zračne lope v najem za ceno od Din 12-— ln Din IS*— dnevno. Istotam celodnevna penzija Din 60-—. Državni uradniki in delavci dobe 10% popusta. Um&na prilika! Os! I. do 12. irnrila 20 0 0 znižane cene! magdić L J1IBL JHilH, nasproti glau. poŠte SRRJCE Iz finih čeških, angleških in francoskih cefirjeu Ugodisa prilika! Od f. do f2. junifa 20 0 o iniisne cene! cehe: cehe v.. Scifll: Celili freneb . . . D MO-— BO"— „ Panama In . ~ ««•- I2S'— - ■ . .ino-- oo-— m se ™' ■ t> ioo*— M0-— Francoski c«fflf • • m as*— •no*— KRHSHH IZBIRH! Preje: Sedaj: Ihitf eihi ceRr . . D 25CT- fa . „ 270-— hran wiia • • • n 390.— 2BO-— t* 360* ■ 280'- r sa^^asmam