V ečina prispevkov navaja upo rab ljeno lite ra tu ro . Vsega skupaj je zaje tih 145 re- ferenc, od tega 107 kitajskih del in 38 tu jih , v glavnem pisanih v angleškem , izjem o­ m a tudi v francoskem in nem škem jeziku. M ed referencam i ni nobenega jugoslovan­ skega dela , kar je po eni strani razum ljivo, saj naši raziskovalci ne delajo v tropskem krasu. C arsologica sinica ni le zbornik znanstvenih razprav in strokovnih prispevkov, ko t je npr. naša A cta carsologica, tem več je delom a tudi revialnega značaja. O bičaj­ no izhaja dvakra t le tno , ob jav lja tudi krajša poročila (o k itajsko-britanski speleološki odpravi) in vesti (S rečan je m ednarodne hidrogeološke asociacije v G uilinu , Simpozij o človekovem vplivu na kras v Posto jn i). T ako sem skušal na k ratko predstaviti zadnje številke zbornika C arsologica sini­ ca. Po eni strani bi bilo bolje seznaniti bralce s posam eznim i dosežki ozirom a vsebino posam eznih prispevkov, po drugi strani pa se mi zdi za začetek pom em bnejše zbornik sploh p redstav iti, saj je pri nas redek in m alo znan. A ndrej K ranjc D ellanoy, J. - J ., R. M aire, J. Nicod: Karsts del A lpes Occidentales, du Ju ra M eridional e t de Provence (K ras Z aho d n ih A lp , južne Ju re in P rovanse). E R A 282 C N R S, Institu t de G eo g ra­ phie d ’A ix-en-P rovence, A F K in FFS, 1 : 500.000. 1984 K arta je pravzaprav geom orfo loška. čeprav tega (iz p revidnosti?) besedilo n ik jer ne om enja. Iziti bi m orala kot priloga v reviji K arstologia 3 (1984), v številki, posve­ čeni a lpskem u krasu , a se je tisk zaradi tehničnih težav zavlekel za več kot eno leto. T iskana je v večbarvnem tisku, uporab ljen ih je sedem barv , kar daje precejšn je m ožnosti različnih znakov ozirom a njihovega prekrivan ja . O snovne poteze karte p redstav lja jo h idrografska m reža, obale , jeze ra in večni sneg ozirom a led, vse v m od­ ri barvi, kar v legendi niti ni posebej označeno. V sebina karte (legenda) je razdeljena na pet skupin: tek ton ika (v črni barvi), li- to logija in s truk tu rne oblike (rjavo ), k raške oblike (rdeče), ledeniške oblike, glacialni in nivalni kras (vijoličasto), površinska h idrologija, podzem eljska hidrologija in obal­ ne oblike (vse v m odri). M ed kraškim i oblikam i je s posebno barvo (zeleno) označen lehn jak . B arve pravzaprav ne označujejo dosledno posam ezne skupine, am pak so po ­ nekod kom binirane zaradi boljše preglednosti (ponor im a v rdeči znak za brezno vri­ sano m odro puščico, znaki za oblike glacialnega in nivalnega krasa so v vijoličasti in rdeči barvi). L egenda obsega vsega skupaj 80 znakov. L itološko so podrobno p redstav ljene karbonatne kam nine (m asivni apnenec, plastoviti apnenec , m en javan je apnenca in lapo rja , apnenčeve luske, dolom it, sad ra), ostale le okvirno (peščen jak , gran it, pesek , prod in grušč). T ako optično dobro izsto­ pa osrednji alpski pas iz g ranitov , dobro so vidna vsa karbonatna ozem lja, ostale ploskve so prazne , kar po eni strani m oti, po drugi pa prispeva k boljši preglednosti. Z a kraške oblike je uporab ljen ih največ znakov - dvajset. D elom a predstav lja jo »ploskovne« oblike (po lja šk rapelj, polja vrtač), delom a »točkovne« (brezno , jam a, naravni m ost). O d večjih površinskih oblik so p redstav ljena kraška polja (zap rta in od p rta ), za trepne do line, udornice in uvale. Polja so na karti relativno slabo opazna, vendar je vp rašan je , ali je tem u kriv znak ali m erilo (red k a , m ajhna in slabo izražena po lja). Poleg znaka za jam o ali b rezno sta pri večjih ob jek tih s številko navedeni tudi dolžina ozirom a globina, tako da tudi kraško podzem lje ozirom a »podzem eljski po­ tencial« prispevata k boljši predstavi o značilnosti krasa. M ed glacialno in nivalno kraškim i oblikam i so navedeni glacialno kraška kočna (k rn ica), ledenica ozirom a snežnica, podi in »lasti«, kraške »roches m outonnees« in vrtače v m orenskem gradivu. O d površinske h idrografije so najpom em bnejši kraški izviri, razdeljen i po p re toku , tako da največji m ed njim i (F ontaine de V aucluse) člo­ veka takoj zbodejo v oči. V eliko jih je op rem ljen ih s številko - povprečnim p re to ­ kom . T udi znakov za obalne oblike je m alo: klif, klif z m orsko jam o , »calanque« (draga) in podm orski kras. K er je karta precej »zračna«, vzdrži tudi veliko im en - k ra jev , pogorij, vrhov, to ­ pografskih im en in tudi im en za jam e te r izvire. K ljub tem u karta n ikakor ne vzbuja videza p renatrpanosti. M orda je prvi vtis celo ta , da je karta nekoliko prazna, oziro­ ma da »točkovnost« prev ladu je nad »ploskovnostjo«. M orda tudi jakosti tem nih in svetlih barv nista uravnovečeni in tem ne (tek ton ika , kraški izviri) m alo preveč izsto­ pajo . T a pom anjk ljivost, če tem u sploh lahko rečem tak o , je odprav ljena z m anjšo karto - vložkom (ki pa je brez m erila), ki p rikazu je m orfoklim atske tipe krasa. Po nadm orski legi je kras razdeljen na pet e taž (od visokogorskega ledeniškega do m edi­ teranskega). posam ezna etaža pa je razdeljena na tipe , od dva do štiri (gorski kras je npr. razdeljen na kras v gozdu, kras na glacialnih oblikah, kras s šotišči in periglacial- ni kras). T ako je v Z ahodnih A lpah , južni Juri in Provansi vsega skupaj 18 m orfokli- m atskih tipov krasa. N a kartici je s številkam i prikazana tudi jak o st korozije (»ablaci- ja«) na posam eznih delih krasa. Je v m ejah od 17 - 160 m m /tisočletje. F rancozi, gre za posebno skupino , ki jo vodi p ro feso r N icod, im ajo že precej iz­ kušenj z geom orfološkim kartiran jem k rasa, vendar je to prva karta k rasa, izdelana in ob jav ljena v tako velikem m erilu. T udi ta ni popolnom a v skladu z norm am i in le­ gendo m ednarodne geom orfološke k a r te . kar je dokaz več, da ta za p rikazovanje k ra­ sa ne ustreza povsem . T ežko je reči, ali je prikazani način boljši ali slabši, ker n im a­ m o p rim erjave. Pač pa bo to m ogoče, tako j ko bo izšla geom orfološka karta S loveni­ je , ozirom a ko bo izdelana geom orfološka karta d inarskega krasa. Z arad i zasnove je pričujoča karta bolj krasoslovna in speleološka kot pa geom orfološka in skuša p rika­ zati kras kot trodim enzionalni po jav in ne le kot poseben tip površja. A ndrej K ranjc World Patterns o f M odern Urban Change, Essays in Honor of Chancy D. Harris, Ed. by M.P. Conzen, The University of Chicago, Research Paper No 217 - 218, Chicago, 1986. Z born ik razprav o sodobnih urbanizacijsk ih sprem em bah po svetu je nastal ob upokojitv i p ro feso rja Ch. D . H arrisa , dolgoletnega vodje geografskega oddelka na čikaški univerzi. P rofesor H arris je svetovno znan po svojih urbanogeografsk ih štud i­ ja h , bib liografijah in geografskih prikazih Sovjetske zveze. G eografski oddelek je uspešno vodil 25 let in je zatorej razum ljivo , da so se m u njegovi najožji sodelavci skušali oddolžiti s posebnim znanstvenim posvetilom - zbornikom razprav. K sode­ lovanju so povabili vrsto najbolj znanih geografskih raziskovalcev urbanizacije in m est nasploh, predvsem iz vrst njegovih sovrstnikov in kolegov. Skušali so dobiti po ­ ročevalce za vse poglavitne svetovne reg ije , kar jim je v glavnem uspelo z izjem o arabskega sveta, A vstralije in Sovjetske zveze (o slednji poroča A m eričan T . Sha- bad). T ako re fe rira jo o zahodnoevropsk i urbanizaciji M . J. W ise, J. B eau jeu -G ar- n ier in P. Schöller, o vzhodnoevropski K. D ziew onski in T . Shabad , o jugovzhodno- evropski E. W. H offm an, indijski R .P .B . Singh in R .L . Singh, o urbanizaciji v ju ­ govzhodni Aziji N .S. G insburg , na K itajskem (dejansko o preobrazb i starega P ekin­ ga) H ou R e n -Z h i, Japonskem S. K iuchi, v subsaharski A friki A .L . M abogun je , A r­ gentini H. W ilhelm y, Braziliji S. Faissol, M ehiki M .T. G u tierrez de Mc G regor in v Severni A m eriki H .M . M ayer.