St, 133.
V Maribora, vtorek 14. novembra.      IY. tečaj. 1871.
SLOVENSKI NAROD
Izhaja trikrat na teden, vtorek, četrtek in soboto, ter velja po pošti prejeman, ali v Mariboru a pošiljanjem na dom, ta celo leto 10 gold.. za pol leta 5 golđ., za četrt leta 2 gold, 60 kr. — Za oznanila 8e plačuje od navadne četiristopno vrate 6 kr. če so oznanilo enkrat tiska. 5 kr. 5s bo dvakrat in 4 kr. če BO tri- ali vi-čkrat tiska. Vsakokrat iie plača štompelj za 30 kr. — Popisi naj se izvole, frankirati. — Rukopisi se no vračajo. — Uredništvo jo v Mariboru, v koroški uiici hišn. štev. 220.
Oprav niš t v o, na ktero naj oe blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije,  oznanila, t. j. administrativne reči, je v tiskarnici: F. S k a z a in dr., v koroški ulici hišn. It 229.
V nedeljo 19, t. in. popoldne ob 8 bode v dvorani ljubljanske čitalnice shod akcijouarjcv narodne tiskarnice in „Slov. Naroda", h kteremu so vsi akei-jonarji uljudno povabljeni. Ob enem se rodoljubi, kteri temu zavodu pristopiti nameravajo, prosijo, naj to precej naznauijo, da se jim pošljejo povabila.
Domače in slovanske novosti.
— Iz Ljubljano prinašajo nemški listi novost, daje pruska stranka c. kr. uradnikov in nemških naseljencev, ktera zdaj v ljubljanskem mest nem zboru samogospodari, izvolila padlega grobo-kopa Avstrije grofa H eusta za častnega meščana osrednega mesta Slovenije Ljubljane! V isti seji (10. t. m.) ko se je ta uderec v obraz slovenskemu domaćinstvu v Ljubljani dogodil, predlagal je znani upi jac dr. SchafTer tudi, naj se nova nemška vlada Kellerspergova, ktere se ni, naprosi, da zopet odpravi slovenski jezik iz kranjskih srednjih Sol.— Da se nam v domači hiši more tako brezobzirno po zobeh biti, kriva je poleg drugega tudi naša pomanj kljiva delavnost, vreči tuje kričace z njih mest.
— Kliske"" ..Sovremenija Izvestija" pišejo: rBodo-li avstrijski Slovani morali novib deset let boriti se za svoje pravice? Morejo; ali drugo vprašanje je : ali bode Avstrija preživela novib deset let pri opoziciji »Slovanov? Avstrija je že večkrat svoje narode prekanila in se njih terjatvam posmehovala, ali ti narodi so jej zopet in zopet verovali in niso nehali upati v njo. (Kar „S. I." tu dalje razpcljavajo ne smemo mi tiskati. Dalje prav Z ravnopravnostjo, to se vedo konca izvedeno,mogla bi biti Svajca in Belgija za svoje sosede; in ne bi iz nje v Gerinanijo in Rusijo težili, nego narobe Ali to bi bilo prečudno; tako prerodjenje, tako odstopljenje od načel, s kterimi je cesarstvo živelo vse veke, je nemogoče. V Pragi so nehali rusko himno peti, ko je bila nada pomirjenje (soplascnja) doseči, ko so bili „sami" svoji. Kako podnčno je to za Habsburgc.  Pri Rusih more vzbuditi ta igra
z njih himno smehljaj, dasi jim to ne inop^ljjibo biti. Pa vse eno. Ruska himna pojde vsekakfr' i. nova na pot, in če prav za mulo časa, ne bode na potu brez  vspeha za slovansko s oz nanje."
— Lndvig Košut, znani puntarski agitator iz 1848, je na prošnjo ogrskega poslanca (skrajnega levičnjaka)  Helfy-a v nekem pismu izrekel svoje misli o potlačeuji pomirovauja. Reust, An-drassv in privrženci,  pravi Košut,   so poravnavo ustavili. To ne more Ogrski biti v blagor, ker nikakor ni dovoljeno, pravico s krivico utrditi. Ker se slovanskim rodovom ne dajo pravica, ki jim gre, so se vrgli panslavismn V roke in ker je ogrski ministerijalni vpliv česko samostojnost na tla vrgel, bode vscslovanska agitacija z vsem srdom in z  vso   silo   se   zoper   Ogrsko obrnila. Nemci se v sili lahko na Nemčijo uasloncjo, mi D g r i pa ne moremo postati ne P a n g c r-man[i, ne P an slavist i in priti utegnemo v položaj vojaka ki se iz strabu   sam   umori. Zoper panslavizcm se zdi Kossuthu samo eno sredstvo vspe.šno : ., D a t i v s a k e ni u s 1 o v a n s k e m u r o d u ki stanuje v kraji,  ki ima po zgodovini značaj dežele,   in ki  ima zgodovinsko razvito narodno osebnost, pripomočke, da   more   biti   prost,   svoje   reči sam upravljajoč,   zadovoljen  narod." Cehi, pravi   Košut   dalje, imajo   navedene lastnosti in Čeh, ki bo svoboden gospod svoje osodc,   ne bo panslavist.   Česko državno pravo  ni   ne  za las manj trdno, ko ogrsko. Ono ne nasprotuje ogrskim interesom in tudi pO vkupnib pogodbah ni bilo razloga  zatre ti   česko   poravnavo, — V pismu   Košittovcm  je nekaj dobrih zrn, iz vsega se   vidi,  da   se  nahajajo med Magjari možje, ki spoznajo, da njih rod samo v lepem miru s Slovani se živeti more, da pa tlačenje Slovanov, kar sedanja ogrska vlada dela,   ne  bo pogubilo Slovanov, temveč Magjarc.
Dopisi.
Iz M*a M i h* si<\ 8. novembra, flzv. dop.J (Konec). Gospod dr. Razlag poudarja na dalje, da smo sicer za napredek ali da nam nikdar na misel uc pride kteri koli s ta n, naj menj duhoveuski perho-rescirati, čegar zasluge za razvitek slov. narodnosti in naš naroden boj vsak pripozua. Omenjajo še važnost lista v Ljubljani, posebno ako sc y dnevnik spremeni , njega potrebnost da konkurencijo dela tujini listom itd., sklene s tem pristavkom, da sicer denes nemarno pravice o ničemer sklepati temuč samo želje izreči, in da on želi , da bi se „Slov. Narod." z narodno tiskaruico vred v Ljubljano preselil.
Na to še gospod P. G rasel i izpregovori, priporoča živo celo početje, poudarja njega važnost iz narodnega in gospodarskega stališča in predlog g. dr. Razlaga živo podpira. Edini dr. Kari Illcivveis mlajši se je predložcui želji zoperstavljal, ali s svojim predlogom: naj se samo ...Slov, Narod" brez narodne tiskarnice na akcije, v Ljubljani preseli, ceh) sam ostal.
Končno sta še gosp. dr. Zarnik in Ale-Šovec dragoto tiska z nekterimi praktičnimi dokazi, sled kterih narodna tiskarnica kot privatno povzetje že zdaj skoro za polovico boljši kup dela kakor ljubljanske, razjasnila m podvz^tje priporočala. Shod se je po razgo varjenji, ktero jo blizu dve uri trajalo, sklenil in začasni izvršivni odbor izvolil, kteri iz sledečih gospodov obstoji: gosp. dr. J. Ii a z 1 a g" predsednik ; P. K o z 1 e r podpredsednik; P, Grascli, tajnik; dr. Gntman, IL Ilon, dr. J. Pogačar dr. A. Valenta, I. Vilbar in dr. V. Zarnik kot odborniki, gg. R. Arce, dr. Kapler, Val. Kri-š-par, IT. Turk in J. Tomcc kot namestniki; sploh so vsi nazoči obljubili za izvršitev njih želje delovati.
Omenjam še tukaj, da so nekteri krogi zoper preseljevanje „Slov. Naroda" in narodne tiskarnice v Ljubljani in sicer zoper „Slov. Narod" ker je dostikrat „brezobzimo" nektere napako v
Listek.
O m n £ ii J #» m ti.
V zadnjih dneh so prinesle novine novico, da se je sužnjost, ki je t civiliziranih državah že povsod popoluem odpravljena, sedaj tudi v Braziliji nehala. Zastopovalna zbora b.azilijanska sta sklenila postavo o odpravljenji sužnjosti in prin-cesija, ki namestujc cesarja Petra II. v Času njegovega potovanja po starem svetu, je podpisala postavo. To nam daje povod, prinašati pregled zgodovine sužnjiStva.
Sužnjost, stan, v kterem je človek privatna lastnina drugega človeka, se nahaja skoraj pri vseh narodih na nizki kulturni stopnji. V Aziji, kjer so prva ljudstva patriarhalno živela, jo imel glavar rodovih neomejeno oblast čez vse ude svoje rodovine in lahko je tako nastopil stan, ki je imel značaj sužnjosti. Še sedaj je v Aziji mnogo despotskih držav, v kteri jo vsak državljan suženj vladarjev. V muogih deželah Azije iu Afrike je v celi državi samo ena oseba v pravoslovnem pomena, ta je lastnica vseh reči, druge niso za nic drugega, kakor da slusajo na migljaj svojega
gospodarja. Grki so imeli kakor znano tudi sužnjo in jih rabili za različna dela pri hiši in na polji. Posebno veliko je bilo število sužnjev v pomorskih mestih, kakor v Korintu, kjer so se pri obrtništvu in trgovstvu potrebovali. Rimljani so posebno tiste imeli za sužnje, ktere so v vojski ujeli. Ko je v Kimu na mesto republike stopilo cesarstvo so sužnji včasi prišli do velike veljave. Mogel je rimsk suženj tudi prost postati, če se je ali odkupil, aH pa če ga je gospod sam osvobodil.
Muhamedanci v začetku svoje moči v vojski ujetih niso v sužnjost devali, to se je pri njih pozneje vpeljalo. Na dvoru kalifov v Rogdadu jo bilo vedno dosti sužnjev, ktere so pa iz Afrike nakupili. Dan današnji imajo Mnbaraedauci (Turki) dve vrsti sužnjev, zamorce in bele sužnje, ktere posebno iz dežel ob Kavkazu dobivajo. Beli imajo • veliko bolje, ko črni. Deklice kavkaske jemljejo Turki v hareme, fantje pa opravljajo hlapčevska dela. in če se k turški veri spreobrnejo, zgodi se gostokrnt, da se prav srečno oženijo in otroci iz takifa zakonov že ne vedo, da je oče bil začetkoma suženj.
Pri Germanih tudi nahajamo ie v starih ča-
sih sužnje, neproste.   Ti so tudi bili ljudje, ktere so v vojskah ujeli.   Posebno je začelo sužujištvo pri Nemcih cvesti, ko so začeli s Slovaui se vojskovati. Ujete Slovane  so delali  sužnje in žalostno je, da jo nemška beseda „Sklave" nastala iz besede r Slave".   Angleži Še imenujejo sužnje „sla-ves" (slčvs). Začelo «e je s sužnji precej živo trgovanje,  posebno potem, ko so se morali Mavri, ki so   do   srede  Francije  pridrli umikati začeti. lTjete Mavre so Franki, ki so pa tudi že Galce za sužuje imeli, vse v stan sužnjosti dali in ker jih je bilo mnogo, so začeli ž njimi tržiti.  V Ly-onu je bil tedaj precej  obiskovan sejm za slovanske iu mavriške sužnje.  Ko so na Spanjskem Mavri, mnogokrat premagani, se morali vedno bolj umikati krščanski  sili, so vsi Mavri,  kar so jih njih  sovražniki  v  vojskah polovili, stopili proti španjecm v razmero sužnjev in še v Hi. stoletji je bilo ua Spanjskem in Portugalskem veliko število takih siromakov.
Novo plodovito polje za trgovanje s sužnji so jc Portugalcem in »Spanjcem odprlo z najdenjem novih dežel in novih delov sveta. L. so Por-
tugalci pridobili si Guinejo in začeli tam z za-= orci kupčijo z zlatom in sužnji. Ko so če dalje
narodnem taboru grajal iu s tem enega ali drugega kterim jo narodua  stranka  svojo stvar zastopati izročila,  ni zmirom razveselil: zoper narodno tis karnico pa iz tega razloga,   ker „Slovenska nia tii■X" sama tiskaruieo ustanoviti namerava.
Kar se osebnosti tiče mislim, da se ne spodobi pri početju, kder gre za «<bČni blagor narodnega napredka, poudarjati jih. V takem trenotku se morajo vse osebna sočutja iu antipatije na stran pustiti in samo soditi po tem ali je stvar dobra ali ne, in ako je, složno delovati. Ker res ne bi vredni bili, da se z nami kot s faktorjem računi in računiti mora. ako hi celo tam, kder le za na rodnost gre, edini ne bili, ali celo — osobni bili!
Naši severni bratje Cehi nam morajo biti tudi tukaj izgled. V njih taborji so gotovo v crkvenih, socijalnih v prašanjih itd. incrodajiii narod njaki različnega mnenja , ali kar se politično državuopravnega in n ar o dne ga vprašanja tiče, stoji cel narod kot en mož kakor skala. Ako bi ini ne bili na tem stališči v takih važnih trenutkih pri narodnih vprašanjih in narodnih pod vzetjih iu ustanovljenju organov, čijih dolžnost je naše stališče pogumno braniti, in ne vsi z veseljem r>odclovali temuč še one, ki delati hočejo zavirali, potem bi res naš narod obžalovati bil. Sicer pa je zdaj vsakemu prilika dana se tega narodnega povzetja soudeležiti. Kdor neče delati je sam kriv. ako se tudi dalje na njegove osebne želje ne bi ozir jemal. Samo ako so pri ..Slovenskem Narodu" VUl merodnjni narodnjaki iz cele Slovenije zastopani, ne bode se nikdar bati, ka nebi vsestransko narodnim željam stregel. Ce več moči sodeluje, bolj se izpolni ideja podvzetja, več moči ima orgau narodne stranke in več garancije je za njegov vedni obstanek in njegovo rast; in list cele narodne stranke ima že v sam sebi sigurnosti dovolj , da nebode nikdar nenaro-den postal. Ako je ..Slov. Narod" dozdaj za odločnost naše federalistične politike in za vzbujo slovenskega naroda brez dvombe neizmerno dosti storil, bode potem kadar bo materijalna in duševna podpora v s e s t r a n s k a še boljše; in da se to doseže je sodelavnost vsakemu domoljubu dolžnost.
OA Drav<s [Izv. dop.] (Pogoj našega napredka.) Dogodki zadnjih dni opominjajo vsakega rodoljuba k resnemu premišljevanju. Ce pogledamo Čehe, vidimo, da so posebno od belkrc-dija sem vedno odločneje svoje terjatve izrekavali, da so zavoljo svojih moških besedi trpeli uredniki njih časnikov zapore na zapore, da so lastniki čeških časopisov izgubili tisoče iu tisoče v tiskar-nih pravdah, da pa kljubu vsej persekuciji Cehi niso nehali svojega prava zagovarjati, da je ljudstvo, če ravno ga je vlada z mnogokratnimi klici na voliščo mislila utruditi, vedno svoje prejšnje izkušene zastopitelje si izbiralo,  da pa kljubu vsej
stanovitnosti Cehi zraven nekoliko koristi v šoli in uradu niso dosegli več nego formalno priznanje češkega državnega prava. Premislimo to in poglejmo naš narod. Zbrali smo ljudstvo na mnogih taborih, skleda!i navdušene resolucije in — vlada nam je pred kratkim v graškem iu goriškem dež. zboru povedala , da je iz Češkega izvedela želje narodove po narodnem jeziku v šoli in uradu, na Štajerskem in Goriškem pa ji take želje niso na znanje prišle! Ce poštena vlada, kakor je bila 1 Ioheuwartova nam kaj takega pove, moremo si misliti, kaj nam bodo vlado drugih strank povedale. Govora vladnih zastopnikov v Gradcu iu Go rici nam naj hode opomin, da postanemo trezni iu možati, kakor naši severni bratje. Hladno si poglejmo pripomočke), ki so Cehom tako stanovitnost mogočo storile!
Iu našli bomo pred vsem, da je česko ljudstvo gmotno neodvisno od Nemcev, da je zavoljo tega češki kmet samo9vest in stanoviten v političnih rečeh. Ce na Češkem kmet denarjev potrebuje, ga dobi od narodnih zavodov — okrajne založnice itd. — obresti, ki jih plačuje, pridejo v narodne roke in če se zgodi, da na nič pride, ostane njegovo imetje narodnjakom. In pri nas? — Naši kmetje dolgujejo po večjem nemškim hranilnicam, pri nemških zavarovalnicah se asekuri-rati morajo, Nemci se rede, kadar našega kmeta sila prime. Nasledke te razmere smo že britko čutili pri volitvah iu mnogi volilec je zavoljo tega pri zadnji volitvi nam se izneveril, ker tam naseljeni nemški bogatini imajo ga denarno privezanega. Da prav jc imel naš znani narodnjak, kteri je izrekel : ,,Reši Slovenca tvarno iu Trešil si ga dušno !u
Dalje moramo pomisliti, da mi svojih pravic ne moremo dokazovati iz starih pisem, kakor Čehi, da mi se borimo za eno vladajočih idej stoletja, idejo narodnosti. Pri Nomcih, ki so tisoč let bili združeni, jo bilo težko uresničiti narodno edinost in še ni utrjeno. Pri Nemcih jc narodno naravno — pravo podpirala historična tradicija. Mi se upiramo historičnim spominom, borimo se za golo idejo. In če prebiramo listove zadnjih dveh stoletij, bodemo videli, kako težko se množica za idejo navduši, da se sploh samo tedaj navduši, če vidi svoje materijalne interese škodovane. Ko so severni Amerikanci začeli osvo-bodovalno vojsko, ni misel neodvisnosti jih vodila, temveč skrb za materijalni blagostan. Francoska revolucija je bila uzročeua po slabem materialnem stanu spodnjih stanov in slavne ideje so se pozneje v teku revolucije proglasile. Poj med amerikanskim severom in jugom je imel materijalne uzroke in samo neposredna pričiua je bilo s u ž n j i š t v o. Materialni blagor jc toraj ljudstvu prva skrb in Če hočemo, da bo vsak .Slo-
venec se za naše ideje navdnšil,   če hočemo, da bo narod v boji za svojo samostojnost stanoviten moramo mu pokazati očividno,  da v naš} družbi ima materijalen prid! Če je nek vojskovodja rekel,' da ima Častnik pogum v srcu,   prosti vojak pa v želodcu, lahko to tudi rečejo politični vojskovodje. Da! Razumnik ima politično prepričanje v svojem umu, prosti človek v želodcu — v žepu!
Delajmo torej za materijalen blagor naroda, napravljajmo kreditne zavode in imeli bomo za seboj samosvesto, politično zrelo ljudstvo! In hoc signo vinces!
■ r ^1'MdCH. 12. novembra. [Izv. dop. J (Simptomi nastopajoče Š v a b o - m o n g o 1 s k e ere). Rudečica pravičnega srda oblije človeka čitaj očega nesramne in resnico na glavo postavljajoče telegrame in dopise nemških uovin o vedenji in postopanji slovanskih dijakov nasproti nemškim na tukajšnem vseučilišči. Ne hotel bi take nesramne laži oporekati ali sploh popravljati, kajti dobro vem, da je Nemec za vsako pravično stvar slep in gluh, ali naše poštenje terja od nas, da se pred slovanskim svetom opravičimo in neopravičeno obdolženje zavrnemo.
Gotovo ste že čitali in izvedeli iz nemških časopisov velik in nezaslišani škandal, ki se je pred nekterimi dnevi med tukajŠnimi nemškimi in slovanskimi dijaki pripetil. Nastal je bil krvav tepež provociran od nemških dijakov, pri kterem jc cu Slovan skoraj do mrtvega s „schl aegerji" ranjen na tleh obležal, iu ki se je moral takoj v bolnišnico nesti.
Kane so težke iu skoraj se je bati za njegovo življenje.
Da se pa resnični uzroki tega nesrečnega dogodjaja izvedo, naj mi bo dovoljeno bolj obširneje popisati.
Srd nemških dijakov do slovanskih ni nov in slučajen ampak v nasprotnih težnjah slovanske iu nemške narodnosti globoko ukoreninjen. Ali od zadnje volitve odbora za podpiralni zavod vse-učilišenih dijakov je postal ta srd razkačenost in prejšna prisiljena, navidezna kolegijalnost se je spremenila v javne in krvave boje.
Kot domačini in avstrijski državljani imamo slovanski dijaki iste dijaške iu državljanske pravice kakor Nemci, in od teh pravic ne popustimo niti trohice tem meuj, če premislimo, da se je zopet v najnovejši čri nemški lakomi duh pobratil z magjarskim knustvom v namen, vse kar po slovanskem diši zatreti ne ozirajo se niti na naravno niti na človeško pravo, še manj pa na pravico-ljubuost.
Glede na to žalostno razmerje prosim vas, da sodite postopanje in vedenje slovenskih dijakov borečih se za njih pravice iu pravice naroda. Videči da s pasivnim postopanjem ne dosežemo nič
več dežel našli, so povsod, kamor so prišli, svoj posel nadaljevali. Proti koncu 15. stoletja se je Amerika našla, kjer so se Spaujci precej seliti začeli. Jemali so v začetku svoje mobamedanske sužnje s seboj, pozneje pa so začeli prvotne prebivalce [amerikanske k sužnijskim delom siliti in človeško srce krvavi, Če sliši neusmiljeno ravnanje evropskih barbarov z nedolžnimi in od nature slabimi Indijanci. Jezuitu, po imenu Las Casas so se usmilili, in svetoval jc spanjski vladi, naj rajše močnejše afrikanske sužnje za težka dela v Ameriki rabi. Storil je Las Casas to iz usmiljenja do Indijancev in ni vedel, da ima njegov svet postati povod k pozneje tako neizmerno razširjenem trgovstvu s sužnji. Od kraja so samo Španjci in Portugalci zamorce v amerikansko sužnjost vozili; pa ker so druge države videle, da to mnogo nese, so tudi ta posel začele in Utrechtski mir jc dal Angliji pravico, spraviti 144.000 črnih sužnjev v špaujske kolonije. Francoska tudi ni hotela zaostati v blagem početji in tako je šlo trgovanje z našimi črnimi brati izvrstno.
Vendar v tem času je kultura v Evropi tudi naprej korakala. Kmaln po najdenji Amerike je nastala reformacija in privrženci neke vere, ki je
iz protestantizma nastala, Kvakarji *) so naj prej začeli nasprotovati sužnjiškemu trgovanji in suž-njištvu sploh. William Penn jc bil ud te verske družbe. Znano je, da je ta mož utcmclil deželo Pensilvanijo, ki po njem ime nosi. Tu so preganjani Kvakarji iskali zavetja, tu so tudi ustanovili „pensilvausko društvo" zoper sužnjištvo, potem ko so svoje sužnje vse osvobodili. L. 1774 se je sklenilo v severni Ameriki, da vsak suženj, ki se po izrečeni neodvisnosti severo-amerikanski rodi, je prost. Ko je bil konvent v Filadefiji se zbral za šestavljenje nove ustavo severo-amerikanske, je sklenil, da se mora 1. 1808 nehati uvažanje sužnjev. Da jc bil tak sklep res potreben, vidi se iz tega, da jc južna Karolina v letih 1804 do 1808 50.000 sužnjev import i ral a.
*) Kvakarji imajo imo od besede quako (kvok, tresti) in dobili so pa od svojih nasprotnikov, čoš da so v svoji veri tako goreči, da so kar tresejo. Oni ne prisegajo, ne rabijo nobenih naslovov v druzbinskeni življenji, nikomur bb ne odkrivajo in ne priklanjajo. Kivši angleški minister John Bright (dton brajt) je bil tudi Kv.ikar, Duhovnega stanu med njimi ni, cerkev nimajo, božjih znamenj tndi ne. Zbirajo Be k hi liji službi v kaki  sobi,   v kteri ni nobenih reli
Sioznih znamenj. Tam čakajo mimo in zamišljeno, a kdo pridgovati začne. Pa če se nobeden ne čuti nav-dihnenega, se razidejo brez vsakega govora: v srcu je vsak svojo poboinoat opravil.
Med tem se jc v Evropi, posebno v Angliji, mnogo mož zoper sramotno sužnjištvo pogajalo. Naj imenitnejsi mod možmi, ki so hotli sužnjost odpraviti, so bili Angleži Pitt, Fox (Kvakar), Smith. Spodnja hiša angl. parlamenta je sprejela 1. 1795 predlog, naj se neha trgovstvo s sužnji, pa višja hiša ga zavrže. Angleški človekoljubi izmislijo zdaj drugo priporočke, da bi rešili svoje črne brate iz hudo sile. Že pred se je ustanovila „african institution." To društvo si sedaj pridobi nekaj pokrajin v Sierri Leoni in vadi tam sužnje v poljedelstvu in rokodelstvu. Kazali so se pridni in ukaželjni. L. 1807 je angl. parlament sprejel „abolition act of slavcrv" (postavo za odpravljenje sužnjosti). Francoski narodni zbor je že poprej izrekel, da se sužnjost pod Francosko oblastjo nehati ima, pa nastalo so zato zapletke v Haiti, za česar voljo je Napoleon sužnjost v francoskih kolonijah zopet vpeljal. Dunajski kongres je Spanjski in Portugalski prepovedal, nad linijo s sužnji kupčeva«. L. 1817 je Španjska za 400.000 f. st. (4 milj. gld.) odškodnine opustila trgovanje s snžnji in 1. 1823 tndi Portugalska za 300.000 f. at. (3 milj. gld.) L. 1816 se je Anglija pogajala z Avstrijo, Francosko, Prusijo in Rnsijo zavoljo
marveč da se ta moralični vpljiv kterega smo dozdaj imeli, izgubimo, smo se odločili aktivno postopati in boj izvesti.
Prva prilika se nam je ponudila pri zadnji volitvi odbora za podpiralni zavod vseučilisčnih dijakov. Udeležilo se jc te volitve blizo 400 dijakov. — Ko sta naša predloga, da naj se od slovenske strani vsaj dva v odbor vzameta, in da naj se po kurijak glasuje, v manjšini ostala, pri kterih predlogih se je na čut pravicoljubnosti nemških dijakov apeliralo, je bilo nam vse na tem ležeče, da se zbor razpusti in nova volitev izpiše; kar smo tudi dosegli. Naša želja se je prej izpolnila, nego smo se nadjali. Povod vazpuščenja je bil strašni škandal, ki je bil nastal, zarad opombe enega nemškega dijaka, da Slovani smo le tujci na Graškem vseučilišču in lo gosti, ki se blago« dušno trpimo, in da naj bodemo zadovoljni, da smemo nemški kruh uživati! Lahko si mislite da po tem takem Slovanom ni bilo več mogoče, še dalj časa surovosti nemške ošabuosti požirati, ter da so energično tirjali od rektorja, da se tako zborovanje, v kterem se vsakemu človeku nar-svetejše z blatom ometa, razpustiti mora. Na konec odidejo Nemci z rektorjem vred. Nočem vam obširneje dokazovati, kake pravice da imamo do podpiralnega zavoda, leto povdarjam, kajib imamo in ka je naša sveta dolžnost na to delati, da se denar, kterega naš narod doprinaša, tudi vestno iu razmerno njegovim sinovom v prid daja.
Glavni uzrok zadnjega tepeža je toraj srd zarad prepira Nemcev pri zadnji volitvi. — Ker se pa sploh slov. dijaki povsod taktno obnašajo, in ker so Nemci znali, da jim slov. dijaki povoda do tepeža ne bodo dali, skušali so na drug način svoj cilj doseči. Seveda sredstev bc ne menjka.
Burš Konrad Pirkmayor, sin neiučur-skega okraj, sodnika na spodnjem Štajerskem in praeses „Styriae" je prevzel nalogo Skandal provocirati. Sel je v ta namen v kavarno „Mcran" ter tam nekega Srba bilardijočega našel, kterega je tako dolgo nadlegoval, nastavljajoč se mu zmiraj tako, da je bil prvi v igri moten, da je prišlo do pričkanja. Ko se Srb le neče ž njim v tepež spustiti, mu Pirkm. naravnost za billardovo palico prime ter ga vpraša: „was denn jetzt V" — Jetzt sind Sie ein Esel, mu Srb prav flegmatično odgovori. Na to mu Pirkm. zaušnico da, za ktero predrznost pa so jo moral ubožček hudo kosati, ker se mu jc to pripetilo, kar še sploh za take lopove spodobi. Srb ga prime za vrat ter ga tako hudo v peč zakadi, da se je Pirkmaver pod razvalinami peči pokopal. Ko se je revček malo izkopal, zgodi se mu druga huda, ker ga je še Srb čez stopnice z besedami: Jetzt haben Sie, was Sie gesueht — — vrgel.
Drugi dan napravijo burši večje manovre maščevanja, ker se njim ni prvokrat posrečilo.
Kakor navadno, se tudi tisti dan poda na večer sedmorica nič hudega slutečih Srbov v kavarno, pa na potu jih napada čakajoča drubal z schlagarji oboroženih buršev (bilo jih je kakih 00), in tako jc nastal pred omenjeni zelo obžalovanja vredni dogodjaj.
Ker še pa zanaprej enakih surovih in skrivnih napadov pričakovati imamo in ker si življenja več svesti nismo, sino sklenili le v večem številu skupaj hoditi, iu od dotičnih oblastnij tirjati, (Če potreba tudi se pri ministerstvu pritožiti) da se odstranijo oborožena prusotilski duh razširjajoča društva (Tinrschensrhnftcn).
Dasiravo je zloba višji sodniji v preiskavo izročena, se jc vendar pri vsem tem nadejati, da se bode duh kazenske postave proti njim drugače (milejc) interpretirah; kakor bi se v takem slučaji proti nam.
Z radostnim srcem še moram kouštatovati, da letos med vsemi slovanskimi dijaki v vseh vprašanjih popolna vzajemnost vlada, kar gotovo spričuje veselo znamcujc, da se vseslovauski duh zmiraj bolj in bolj razširja ter vsacega Slovana z veselo nadejo navdaja, da pridemo enkrat do zaželenega cilja.
Koncčno naj bode dovoljeno blago željo sprožiti, naj bi se dragi rodoljubi potegali spraviti na noge za tukajšuc ravne dijake podpirajoč zavod, ker so Nemci zaključili zanaprej podporo le med svojce deliti. — Akoravno se jc dozdaj iz tako rekoč nemških rok nekaj podpore slovanskim dijakom podelilo, vendar le takim Ijupežui-kom, ki so za nektere grošc svojo narodnost zatajili, svojo ljubezen do domovine prodali ter postali naši odpadniki. Ravno pri zadnji volitvi smo videli take ubežence v tujem taboru.
Zadnji čas je. da se v tej reči kaj stori!
O adresi, ktero smo češkemu narodu kot ncustrašljivemu boritelju naših pravic po dru. Kic-gerju poslali, prihodnjič.
Iz Prafre. 8. nov. —š—. [Izv. dop.] Lepo poravnanje! Narod česki je zopet dobil od Dunaja mogotca — brco. Malokdo se še spominja z radostjo na poslani reskript ces. od dne 12. sept. 1871 — toda v spominu bode, vsakemu ova kraljevska prisega: ^Priznavamo radi pravo tega kraljestva in smo pripravljeni to tudi potrditi se svojim koronovaujcm."—Kteri Ceh ali Slovenec prisegi bi ne vrjel na novo, boljšo prihodnjost domovine svoje, tako dolgo zatirane in tlačene, slišati takove krasne, obctovalne besedo iz ust svojega vladarja. Ali denes stojimo zopet na istem stališči, — kot poprej, iu to z voljo se ne zauašati na nobene obljube.
Limance slovanskej svobodi! Fundamentalni članki pristriženi od bratrancev Beusta in An-drassv in teh kdor pred njima ali za njima stoji, svedočijo zadosti njihovo skrb — za svojo kožo! Nemcem in Magjarom, ne daje na celem svetu nijedna postava takovo samostalnost, nego omenjeni članki. Nasprotno se prav pridno odgovarja zdaj v Pragi na fundamentalne članke, — tudi fundamentalno z — batom a bodaki!
Bcustovim intriganjem, možičku z gorkim srcem za — Nemce, se nikdo nc čudi, njegovo „tlačenje k zidu" poznamo. Toda tolažimo se, on je za nas na veke umrl, vladar ga je sam — spodil! Še ust meno mu nij sam naznanil, da naj odlazi, ampak po tretjej osebi. — Kopal je jamo Hoben-vvartu, a pal sam v njo. — Hohenvvarta morda kasneje vladar zopet pokliče, kakor se tukaj govori, da mu spravo nadaljuje, Heustov odstop mogoče da tudi pomenja uničenje nemškega vodstva in ustavaŠkega življa na veke v Avstriji. (?)
Ako Bog da, ne podamo z lepa roko k ..miru," cela, ne skrajšana deklaracija mora biti geslo naše in cele opozicije!
Ostanimo tej prisegi zvesti, zmaga jc gotovo naša! Kakor v soboto, je bilo tudi denes pred zbornico ob priliki zadnje seje dež. zbora na rpe-tikostelucm placc" polno oboroženih policajev, komisarjev, agentov polic, v runiform in v fraku," da, eni trdijo, da jc bilo te stafaže več, nego občinstva samega. — Tudi posadka je bila pripravljena, — kajti denes še dalje obletnica osode-polne bitve za „narod českv"— na Belej gori; pričakovati jc bilo tedaj kakove „demonstracije", toda ljud je bil miren, žalosten, vć še predobro, kaj pomeni ta den! Zelo tiho je bilo v mestu; mnogo, mnogo črno oblečenih sem srečaval, na obličji žalost a v srcu — gorko sovraštvo do sovraga naroda!
Radovedno me tu poprašujejo, kaj pomenijo škandalozni dopisi iz Ljubljane v sicer izvrstnem češkem listu „Slovan?" — o „Jugoslovauskih razmerah" in — jugoslovanskem sokolstvu" v telov. listu „Vlast". G. dopisnik v „Slovanu" piše o zadnjej, da je bila ideja Starčevičjancov čisto re-publikanična ideja!" Se vć da! Ako kdo za kratek čas potuje v Zagreb, da si ogleda „JelačiČev spominek" ali kake oči imajo gorkokrvue Hrvatico v Ilici i. t. d., iu v Ljubljani stanuje, da potem uže pozna jugoslovanske razmere dobro!
Kdor bere slovanske liste ve, kaj je bila Starecvičijanska stranka, njemu je znano, kaj pa je narodna na Hrvatskem, in kdo ravno v Avstriji reprezentujc : radikalni rc vol učni element, naznani g. dopisniku v „Pokroku" od 7. t. m. uvodni članek. — Ako dopisnik svojim severnim  bratom  o Jugoslovanih  in „sokolstvu"
odpravljcnja sužnjosti, pa ko sc je začelo govoriti o tem, naj sc sumljive ladje preiščejo, če nimajo sužnjev, ustavite se Francoska in severna Amerika in tako sc jc skrivaj še mnogo s sužnji tržilo. L. 1824 jc angleški minister Canning suž-njiško trgovstvo roparstvo imenoval po nasvetu lorda Stanleva je Anglija 1. 1838 vse svoje sužnje oprostila, pa morali so hišni sužnji 4 leta, poljski pa 0 let se učiti in pripravljati na prostost. Nasledek je bil, da so lastniki naselbin in sužnjev po vrsti prišli na nič, posebno hudo se jim je godilo v Jamajki. Čutilo sc je osvobodenje angleških sužnjev v trgovstvu, kef je veliko manj sladkorja dohajalo iz zahodne Indije ko do zdaj. Čas je to poravnal. V revoluciji 1. 1848 so tudi sužnji v francoskih kolonijah prostost dobili in ko so sc dežele v južni Ameriki od Španjske odtrgale, so izrekle, da jo z ločenjem od Španjske tudi izrečeno odpravljcnje sužnjosti.
Naj pomenljivejse reči so prišle v zedinjenih državah severne Amerike iz sužnjosti. Severnim državam sev.-am. unije je prosto delo polj priležno bilo, v jnžnih pa je bilo dosti naselbin, kterim so, sužnji veliko koristili. Severne državo so toraj iz materijalnih uzrokov opustile sužnjost, južne pa
so jo obdržalo. Nasprotja politične iu materjalne vrste so se množila in povečevala in ločile so sc južne države od severnih, kar jc uzročilo 41etno vojsko, ktera, v začetku samo v namen zcdinjeuja unije bojevana, jc pozneje predsednika Lincolna privedla do njegove sloveče proklamacije emancipacije sužujov od l.jan. 1803. Boj jc bil končan v korist severnim državam in tako jc tudi v tej prvi amerikauski državi sužnjost sc odpravila. Ves amerikauski kontinente bil že sužnjosti prost, razun Brasilijc, ktera je pa tndi ta sramotljivi madež v zadnjih, dneh oprala.
Tako je tedaj v civilizirani Evropi iu Ameriki človek postal s človekom enakopraven. No tako v Afriki in Aziji. Že v začetku spisa smo rekli, da Mobamedanci še imajo sužnje in imajo jih ne samo v Evropi, temveč povsod, kjer žive. V srednjem veku in deloma tudi v novem so barbarsko države na južnih bregovih srednjega morja posebno po belih sužnjih stregle, želeče maščevati delovanje Španjcev z Mavri. Ravnali so Berberi neusmiljeno s krščanskimi ujetniki in znauo je, da je, med drugimi Karel V. dvakrat žel v Afriko, da bi ukrotil grozovitneže. Pa noter do prvih desetletij našega stoletja ni nehalo nadlegovanje španj-
skih in francoskih bregov od strani Bcrberov, zavoljo česar je Francoska Algicr 1. 1830 napadla iu sebi podvrgla. Tuniški bej je moral svoje roparstvo ustaviti iu tako sedaj Berberi evropskih dežel več ne napadajo. Pa v srednji Afriki, Aziji iu turski Evropi jc še mnogo sužnjev in kamenito srce morajo geniti popisi, kako sultani in privati s sužnji ravnajo. Na tisoče jih še gonijo na sejme v Maroko, Tripolis, Egipt in Arabijo.
Evropa je odpravila skoraj vse, kar je sužnjosti podobno, odkar je tudi Rusija svoje kmete storila neodvisne lastnike. Samo Turčija še ima sužnje, pa kljubu plesnjevi diplomaciji bode tudi tu prodrla človečnost in kmalu so bode tu pokazalo Slovanstvo kot sel kulture.
Upajmo, da bo kultura, ki tudi v Afriki in Aziji vedno več tal dobiva, tudi tam ljudem raz-svctila pamet in omečila srce, da bodo v vseh državah sveta človek v človeku videl brata, da bodo na celem svetu vladarji ne gospodje, timveč prvi državljani, da na celem Bvetu zašije soluce pravico, resnice in svobode!
tatovo spričevalo svoje nevednosti podaja, kaj si bodo misli Čehi o Slovencih, Hrvatih, i. t. d., kaj pak še le češki „Sokolei" o slovenskih! llihe so povsod, nikjer ni nič popolnega.
hilitimi razgled.
Grof And ras sv pravijo tla je denes že prevzel miuisterstvo cesarske hiše in zunanjih zadev. "Na njegovo mesto na Ogerskem stopi Lo-nyay, dozdanji skupni finančni minister.
Kellersperg pa Še zdaj ni svojega mini-sterstva skupaj spravil niti ni njegov program potrjen, ki ga jc cesarju predložil. Da pa hode tudi v notranjem vladal Andrassv in ne Kellersperg, priča pripovedanje, da Andrassv zagovarja neko posebno pomirjenjc s Poljaki, med tem ko Kel-
P. T. slovenskemu občinstvu
naznanjamo, da smo svojemu potovalnemu zastopniku gospodu
Martinu Žerjavu,
zavoljo zanemarjanja  njegovih  dolžnosti nasproti nam zrušili pooblastilo,  in tedaj ni več za našega zastopniki smatrati. V L j ubijani, dne i), listopada 1871.
ftkmi zastop tato „Slavile" za Slovensko! Ljubljani.
(07—1) -lan. EjBdU Čcrny.
Prof. Dr. Lappierre-a
Vbrizgovalno zdravilo
ozdravi *) v 3 dneh vsak tok iz scavnika, kakor tudi hell lok pri ženskah, če je tudi iMtarel. Cena za steklenico s podukom o rabljen j i 1 tolar '20 sre-b. gr. Za poslan denar se strogo skrivno dobi po
A. Witt-u.
L i n d e n-Str ase e 1H. Berlin. *) Na stotine ozdravljenih. (59—3)
lersperg hoče tudi gališki zbor razpustiti in Poljakom nobenih koncesij dovoljevati.
Mesta in mestica, kjer nemški ustavoverci ljudstvo na vrvici imajo, imenujejo zdaj Beusta /a častnega meščana ali častnega uda kakega, društva. Za Gradcem iu Ljubljano, pride tudi Celje, kjer jc „nemško" društvo fi. za častnega uda izvolilo.
Češki rPokroku odgovarja v svojem članku poljskemu listu Kraj, kteri je Čehom svetoval: ..bodite Čehi a ue mežikajte po slovanski Moskvi/' z dobrim svetom: bodite vi Poljaki a ue hodite v rnjbsrat.
Tuje novine, posebno nemške in angleške govore o 13eustovcm odpustu iu izra-zujojo skoro vse svoje začudenje, da se je to zdaj zgodilo. Sicer pa govori iz večine teh uc-krologov nerazumljcnjc naših razmer.
Prusko-nemšk državni zbor v Berlina jc sklenil tla bode odslej postavodaja za državljansko pravo, kazensko pravo in sodnijsko postopanje spadalo v področje državnega zbora. To je zopet en korak k centralizaciji Nemčije, ali poprušenja nemških držav.
V Mek s i ki se jc vzdignil zopet krvavi punt. V glavnem mestu jc vlada upornike premagala, v provincijah pa Še niso ukroteni.
J*0*lllllW tod policije.) JE9 O j asn ilo.
Po šolski postavi ni učiteljem orgijanje nikakor prepovedano, — karje c. k. deželno šolsko svetovalstvo naredboj  od 30. oktobra 1S70 broj
še posebno pojasnilo. Meni po svoji nalogi pazečemu na izvcrŠbo v nadzornikov delokrog spa-dajočih določil ovc postave tedaj ni moglo na misel priti, — in mi tudi ni v glavo padlo, gospode učitelje zarad orgijanja „Pfaffenknechte" imenovati Marveč mi je pravo veselje, ako si ta ali uni učitelj — se vć da po postavnim potu, kakor z orgijanjem •— nekaj pcuezov postransko prislužiti zamore. Želeti bi samo šlo, da bi se gospodom učiteljem plača za orgijanje ne le obećavala, ampak povsod tudi izplačevala.
Koncema naj še omenim, da sc ne pečam z nikakoršno agitacijo.
Peter Končnik,
c. k. okrajni šolski nadzornik.
Kovane uradno preiakavano f1rrii*ttil§sf
vtif/4- četirioglato oblike: Nositeljna trme:   1     2    3    5     10    15 cent. Cena. gld.7       18   21   25   35    45 bh.
Nositeljna moč: 20   25   30   40   50 cent._
Cena, gld.":        70   80   90 100 110.
Min ffiitr+rimr rnfff t Nositeljna inoč:   1 9 Cena, gld.:
10     20   30 fnt.
Nositeljna moč: 40 Cena, gld.: 20
t>
50
22"
7.50 12
60_70
ŠS 27,50
15 18. 80 fnt. 30.
Vage za zirimm z železnim obročjem in utrgi (gevihti: Nositeljna moč:   15   20   25   30  40   50 eent. Cena, gWLt lf>0 170 »JOO "230 300 350.
Nositeljna moč: 50 00 <0    80   100 cent.
Cena, gld.": 350 400 450 500 50U
Nositeljna moč: 120 lftO 200 300 cent. Cena, gld.:
OOU
t>50   750 900.
Illiflr»tnly 4t (omp., fabrikanti vag in utegov.
i>atj<> v*e sorte rti'Mfre Trnje lit *<le<ji.
Naročilom proti pošiljanju denarja ali na poštne poduzetje ustreže precej: ^11—30)
Dunaj, mesto, Singerstrasse Nr. 10.
na
V Kranj in okolico.
Dovoljujemo si slavnemu občinstvu naznanjati, da jc od včerajšnjega dne naš zastop za Kranj in njegovo okolico namestil prejšnega zastopnika, gosp. Jos. Zusaga prevzel gospod
3Iatevž PMi-ee,
na velikem trpu, zraven glavno cerkve in prosimo v vseh zadevah, tikajočih se zavarovanja, blagovoljno se nanj obračati.
Glavni zastop banke „Slavije" v Ljublani.
V Ljubljani, dne 9. listopada 1871. (60—1) Jan. T .,»<!. Černv.
Huda jetika
popolnoma ozdravljeni**
Janez Hoff-ovi centralni zalogi na Dunaj
aNJF* « Mamtiicrrlii« II -TSC
Vaše blagorodje! Pred dvema leti jc moja žena zbolela na plučuici in ko jc ozdravela, zapazil sem s strahom, da se jc v njej vsled slabega in nepopolnega zdravljenja razvil a jetika, ki je kljubn vsem rabljenim zdravilom vedno večja bila.
Vidno jc moja žena hirala in s trepetom sem videl trenotek pred seboj, ko bi meni iu njenim malim otrokom odmrla, preračuuivši ta strašni čas že v naprej gotovo.
Pa sem zagledal v euem časniku vašo oznanilo o malček str a k tu.
Kakor tist ki se utaplja za slanico grabi, prijel sem jaz hlastno po tem pomnika v kterem sem videl zaduje upanje zadnje sidro življenja in sem naročil '20 flaš.
Enaka Dgasujoci lampi pri početku tega zdravljenja, z vašim sladuim ckstraktonio, jc moja žena vidno močneja postajala in je naposled zdravela na moje in mojih otrok veliko veselje; od tega časa se polnega zdravja veseli. Ta resnltot sc imam razen bogu vašemu malcekstraktu zahvaliti in zato — ker je zdaj mene plučniea v posteljo vrgla in sem težko smrti izbežal ter zdaj okrevam, gledam poln upanja na vaš sladni izloček iskaje v užitku tega moje življenje in prosim vaše blagorodje mi po poštnem povzetji 30 flaš svojega malc-ekstrakta poslati po železnici do Lvova in od tu po pošti v Dolino. Zahvaljevajc sc vam lepo za pomoč v bolezni moje /.ene, pričakujem željno da b*0 flaš kmalu pride in zuamujem s osobitim spoštovanjem vašega blagorodja pokorni
ri'aitc TlM'iiior 1. r., c, k. saliuski nadzornik. Dolina, 24. aprila 1871. V Mpmrk st pravo dobi samo jpri g.  A itf Oil M*4*jH'š~h*-M.
apotekarju. (35—2)
Pred sleimrsfton se »varil
Med mnogimi naznanili spccljclno za ure so marslktcra ■ Milnim u rupom napravljena in morijo edino na to, da lil prrhivulci v provincijah v zanjke ili. 1'a naj se vn.ik varuje kupiti uro, če prodajalce ne moro zadosti garancije dati. Jaz ure, ki se pri meni kupijo, vselej, kakor so poljubi, ali vzamem nii/HJ, ali pa zainenjiim, dokaz najstrože solidnosti.
•n izvrstno ra^iillrait'* uro, ktere prodajam s pismenim izkazom dveletne gnrnne!jo; one »c zato tako dober kup dajejo, da Id sc jih mnogo Jemalo. Naj torej nobeden ne zamudi priložnosti Id naj »i pripravi reč srn, vnako nišo koristno in nepogrešljivo.
Za vse ure se garantira, kakor pri urarju.
1 zelo čedna ura, z lepo okinčano ploščo in cmailirunim kazalom 1 ravno taka z emailirano porcelanasto ploščo ....
1 tiste *orte z naredbo da I i i •■........
Vsaka z budilcem L'0 kr. več. 1 ura, velike oblike, lepo opravljena, t* porcelanasto ploščo .
1 taka Ano olepiiana, bogato okinčanu, z naredbo, da bije.....
1 ura ■ preflno nialanim pred ni m delom in prav pozlačenim okvirom uli z tiuiini
švicarskimi slikarijami, ktera bije.........
Vre t n salon Iz bronca s Ktcklenim poveznlkom in s »talcem, zelo čedna
1 ura največo sorte..............
1 nra, dobro konstruiranu, anglc&ka, za pote, z budilcem zvezana, kteri gotovo
ne pusti spati, velja z vlurraliičem..........
Dobro regulirane tvicamke lEopne ure z dveletno garanrijo, prav čwlen ftinon
z leno verižico iz novega zlata vred.........
Prav kinč za vsak salon so sloveče .hnm'.-i.r ure s perpendlkeljctn, grejo 8 dni in so v krasni m- dolgi omari zaprte, ena, ki ue bije gld. 19, če bije    . .
Angleške ure k« žep,
■ presnim kolesjem iz nikcljmi grelo n.nauko, gnruntlra *e za A let, da bodo prar šle. To so narbolj zaneftljive ure, k»r se Jih Je do sedaj naredilo.
1
gld. 2.90 do gld.
gld. fl.'.'O,
gld. 5, «, gld. i do gld. 3.SO,
l.*0 1.00
4..'O 7, ■
t.att 4. '.o
gld. 5 gld. 4.10 gld. 2«.
gld. JO.— gld. IS.iO gld. 14.—
gld. 10.S0 gld. 13.50
IS, 16, I"
gld. e.:.'i Angleške umetne nre s posebno finim gld. lo.io        mudro   Izpeljanim lillgranovlm
gld. lo.r.o kolesjem......
gld. li.—      1   remontoar brez ključa
1 „        narfinejaa sorta .
gld. lV.'.o      l „ z dvojnokristalnim
gl<l. H.r.O steklom, tako da se kolcr>jc vidi,
če je tudi ura zaprta 1   taka, • prvflnim sidrom      . . gld. 1K.—      Ure za  gospe, fine in elegantne po   ..... gld
gld. i.'..M>
take, ktere tu niso imenovane, se prodajajo cenejše, ko prt v*akom drugem. Dobro reguliranu solnćnu ura s kompasom, za v žep, po kteri se lnhko vsaka druga uravna,
velja samo ?.'• kr.
Urie verižice iz talirii-zlata.
(4o—2) najnovejšega krasnega fasona,
ktere ne stoje ▼ nobenem n:ičinu za verižicami iz pravega zlata, ker so po faaonu preknnljivo ponarejene in zlato barvo vedno obdrže.
cilinder-kronotneter ura 1   ravno tak« v ognji pozlačena 1      „         p    ■ krittslnim steklom 1      „         „   pozlačena . 1      .         r   * dvojnim plaščem, Sav.inet......
1   ravno taka pozlačena .     . . Amerikanske dvojne ure z dvojnim kolesjem. Te so prej gld. 40 veljale, zdaj le......
Htderne ure, krasno napravljene, * kristalnim steklom .
Vsakovrstne ure, tudi
1 prar srebrna, lSlotna verižica, v ognji pozlačena gld. H.AO, 4.
1 pravu. IStorna verižica,dolga, za okoli vratu, pO gld. 0.60, ti.60.
1 kratka po 70, 00 kr., gld. 1 rO in gld. 1.90. 1 * preflno izpeljana gl. 1.60, si, s.60 in.H. 1 dolga verižica  za okolo vratu, benečaiiska,
fld. l.so in gld, *. 1 ravno taka, prefine izpeljave pogl. '.'-"iO, 3.60.
Uedaljoni najlepše vrste po M), SO kr., gld. 1, 1,60. — Medaljoni iz islotnega srebra po gld. *60. gld, 3. — 1 zvezek urnih uavezkov s fi različnimi drugotinamt, velja le 00 kr.
To ne mamo In ertlno ti o 1*1 v novem vrllUen«
kraso-bazara A. Friedmana na Dunaji, Pratcrstrasse, 26
navštric Karolovega gledišča
Izdatelj in odgovorni urednik Martin Jelovšek.
Lastnik Rapoc in drugi.
Tiskar: F. Skaza in drugi.