'Pitni urad ,.2, Cet.v.c - Ve,[.g,p.,t.mt M21 Ki.gentu.t i,ha). v Cevcu - E„ch.inung,.,t K.ag.nfu.t P...me,ni i,v.d t.M iii.. m...in. n.r.inin. 5 iiiing.v

HHH!



HHH

P. b. b.
nnnn
8 POLiHKO 0V0UCN0ST)
ni mogoče reševati manjšinskega vprašanja
^ O Lan) je bi) skienjen zakon o dvojezičnih napisih. Čeprav je ^Mo tozadevno doiočiio državne pogodbe izvedeno te v žeto skrom-pov$em nezadovoijivem obsegu, so se združene nacionatistične jjje kijub temu zagnaie tudi proti temu zakonu ter s protizakonitimi 3^cijam! preprečite njegovo izvajanje.___________
^	# Leto: je bii ustanovijen skupni kontaktni komite. Čeprav prt
hpro!kth Siovencih n) mogei odstraniti upravičene skepse, porojene iz posedanjih trpkih izkušenj, so nacionaiisti kijub temu začeti hujska!! P'oti temu komiteju in s tem proti sodeiovanju manjšine pr) reševanju Manjšinskega vprašanja.
Torej dva primera, ki pa žeto jas-kažeta eno: nemški nacionalisti jočejo pač za vsako ceno prepre-sleherni pristop k reševanju od-P^tih vprašanj slovenske narodnost-skupnosti na Koroškem. Pri tem zelo značilno, da se vedno najejo na .skupni liniji" protisloven-ske aktivnosti ne glede na strankarsko pripadnost ali druge razločke, ovraštvo do Slovencev in nestr-odnos do kakršnekoli znosne ^ditve manjšinskega vprašanja t'h družita preko vseh sicer precej ^dnih [očnic.
To smo videti tudi v zadnjem ča-ko je prišlo znova do take očit-manitestaoije izrazite protislovenske koalicije, katere tok spet se-9^ od OVP preko FPO do Heimat-'ensta in njegovih priveskov.
Mitja Ribičič
podpredsednik predsedstva SFRJ
Ma Brionih je biia v ponc-deijek 22. seja predsedstva SFRJ, ki je pod predsedstvom predsednika repubiike Tita 'ozpravijaia med drugim o dosedanjih pripravah za konferenco neuvrščenih držav v Aiiiru, kjer bo jugosiovansko deiegacijo vodi) predsednik Tito. Podpredsednik zveznega bvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Minit pa je poročat o deiu nedavne konference o evropski varnosti in sodetovanju v Hei-:inkih.
Ker je dosedanjemu podpredsedniku predsedstva SFR fugosiavtje Ratu Dugonjiču Poteke) mandat, je bii za novega podpredsednika sogias-"o izvoijen čian predsedstva
SR Siovenije Mitja Ribičič, ki je s tem za prihodnjo dobo Prevze! najvišji poioiaj za Predsednikom Titom.
z matičnim narodom in njegovo državo. Končno pa so se še predstavniki nacionalističnih organizacij oglasili pri zveznih predstavnikih OVP in FPC' ter v dunajskem parlamentu, kjer so znova zahtevali ugotavljanje manjšine.
Morda je samo naključje, da je do novega vala protislovenske aktivnosti prišlo prav ob obletnici zakona o dvojezičnih napisih, ki je lani sprožil znane in zloglasne orgije nemškega nacionalizma. Vsekakor pa je značilno za miselnost teh krogov, če na primer predsednik koroške CVP Bacher v deželnem zboru izjavlja, da mora manj-H-:-mvi-eti, da je rešitve treba najti na Koroškem in ne v Ljubljani ali Beogradu, ker sicer koroške stranke ne bodo več mogle kot .samaritani" nastopati proti naraščajoči animoziteti med prebivalstvom. Ali je Bacher povsem pozabil, kdo in kaj je prisililo koroške Slovence, da so se — enako kakor južni Tirolci — obrnili na svoj matični narod za pomoč in podporo v boju za dosego pravic, zagotovljenih v državni pogodbi? Vedeti bi moral, da .nenaklonjenost" med prebivalstvom ne izvira iz upravičenih zah-
tev po izvajanju državne pogodbe, marveč izključno le iz podle hujskaške gonje, ki jo nacionalistični krogi že vsa leta ženejo proti Slovencem in njihovim pravicam. Predvsem pa bi se moral takiih izjav in očitkov vzdržati predstavnik stranke, katere zastopniki se v istem trenutku zaganjajo v komite, v katerem hočejo Slovenci kljub vsem dosedanjim razočaranjem skupaj s pristojno vlado iskati rešitev odprtih vprašanj.
Spet enkrat vidimo, kako razširjena in zakoreninjena je v koroški stvarnosti dvoličnost, politična morala dvovrstne pravice in dvojnih meri).
Na merodajnih mestih pa bi se le morati zavedati, da v takem ozračju in s takimi praktikami ni mogoče reševati manjšinskih vprašanj. Z ozirom na lanskoletne .izkušnje" je izjava novega predsednika koroške SPO' Wagnerja, ki je v deželnem zboru dejal, da v manjšinskem vprašanju ne sme biti .sa-mohoda" ene stranke, marveč morajo odgovornost nositi vse stranke, če bi prišlo <Jo zaželjene rešitve, morda razumljiva. Toda priznavanje k načelu skupne odgovornosti ne sme postati alibi za nereše-vanje manjšinskih vprašanj, ne sme biti izgovor za neizpolnjevanje nedvoumnih obveznosti, ki jih Avstriji nalaga državna pogodba.
Dosedanji odnos do teh obveznosti je močno okrnil mednarodni ugled Avstrije. Obnovila si ga bo le z jasno in načelno politiko, ki ne bo poznala oportunističnega slepomišenja in kapituliranja pred nacionalističnimi silami.
V	SOBOTO
4. AVGUSTA 1973 OB 20. UR!
V	SVATMAH
NAD ŠT. JAKOBOM
V	ROŽU
S!ovenska prosvetna zveza v Ceiovcu
MlttLOVA ZALA
MA ZGODOV!MSK!H TLEH
Vabi odbor
V primeru siabega vremena bo predstava v soboto tt. avgusta 1973 na istem mestu in ob istem času
Boj jugosiovanskih narodov
simbo! junaštva in spodbuda mnogim narodom
S številnimi proslavami lin prireditvami po vsej državi so v Jugoslaviji prejšnji teden obhajali letošnji Dan borca. Spominjali so se trpljenja, žrtev in predvsem uspehov ter zmag v letih junaškega narodnoosvobodilnega boja. Osrednja prireditev je bila na Tjentištu, kjer se je na proslavi 30. obletnice velike bitke na Sutjeski zbralo 100.000 ljudi, med njimi tudi 6650 preživelih borcev zgodovinske bitke na Sutjeski. Zbranim udeležencem je govoril predsednik republike Tito.
V svojem govoru se je predsednik Tito najprej spomnil znamenite bitke na Sutjeski, kjer je narodno-
NA KONFERENCI O EVROPSKI VARNOSTI:
Manjšine mora;o posfafz dejavnih zb/iževanja in sode/o van;a med narodi
^P-jevski poslanci so v dunaj-parlamentu izstrelili svoje pu-^ proti kontaktnemu komiteju, jim pri njihovi miselnosti očitno ^ Sre v račun, da bi koroški Slo-..^ci kot enakopraven subjekt svo-, teženj sodelovali pri reševanju ^jih življenjskih vprašanj, isto-so se predstavniki C7VP in tudi v koroškem deželnem ^ družno zaleteli proti temu J^miteju, hkrati pa Slovencem z hotnimi namigi očitali povezavo
V E/e/sin/J/? sc ;e prejŠM;'/ teJea &OMČa/a prva /aza ^on/erence o ecropsZJ varnost: in soJe/ovaaja. Po na-če/n/i) izjava/? preJstavai^ov posamezni/? Jržav so sc sporaza7?!e/i, Ja sc Z^o Je/o Eoa/ereMce naJa/jeva/o v Ženevi, Z?;cr sc Z?o 29. avgasta sestd/ &oorJ;7Mc;;sž:; oJ-Z?or, J#. septembra pa se Z?o zače/o Je/o v ^077!ls;';%Z? in poJoJZwiZ?.
Že po avoJnenr Je/a v E/cAinZJi? je mogoče agofoviti, Ja so Ja?MSM;Z pro/Jemi $oJc/ovanja in varnost/ fa^o v Pvrop/ Aof taJ/ v osta/errr sveta ze/o zamotan/. Vew-Jar prev/aJaje pr/prav/jeMosf, Ja /J Zs&a/Z rešitve, Z?/ j/ prewost//c Jaacs še r/iočao poaJarjena nasprotna sta-/išča ter omogočJe s^apno govor/co v vscZ? vprašanjiZ), Z:/ so povezana z varnostjo /n soJe/ovanjew v sveta /n še posebej v Evropi. Zato je jinsZn' zananj: minister v svojew za^/jaenern govora agotovJ, Ja je Z?Jo ozračje na Eonjerenc/ takšno, Ja Evropa zJaj /aZn^o z nov/n: apanjetn g/eJa v Z^oJočnost.
A/cJ prcJstavaiZJ, Ei' so s svoj/m/ /zjavann' /n preJ-/og: vz/iaJi/i' v E/e/s/nZ:i'Z7 posebno pozornost, je Zn/ taJt jagos/ovans^/ zvezn/ sekretar za zananje zaJeve AfZ/oš A/i'ni'f. Z/ast/ je poaJar// ne/oe/j/vo povezanost mej varnostjo /n soJe/ovanjem ter je v /mena /agos/av/je preJ-/ož// taJ/ osnateZ: Je^/arac/je o oJnos/E mej naroj/ Zn J^aiMmE
AZ/n/č je izrecno agotovi/, Ja je razširitev JoZ<rososeJ-s^/Z) oJnosov pomem/ma komponenta v krepitvi varnosti in soJe/ovanja v Evropi, ter poaJari/; „Pri tem Zn ta Ji naciona/ne manjšine, ki okstajajo v mnogik ev-ropskik Jržavak, pa njikove pravice ža/ še niso veJno in povsoJ spoštovane, mora/e postati tisti Jejavnik zk/izevanja mej naroJi Evrope, ki ga zakteva razvoj na naši ce/ini." Pa ta Ji v Jokament o nače/ik oJnosov mej Jržavami, ki ga je kot osnatek Jek/aracije preJ/o-zi/a konjerenci v E/e/sinkik, je Jagos/avija vk/jači/a po-
sekno pog/avje, ki izrecno govori o spoštovanja č/ove-kovik pravic in o manjšinak. V tem pog/avja je rečeno;
<3i' Države-aJe/eženke potrjajejo pomemknost in svojo okveznost aniverza/nega spoštovanja č/ovekovik pravic in osnovnik svokoščin, vštevši svokoJo mis/i, vesti, veroizpoveJi in prepričanja, kot enega kistvenik Jejavnikov za krepitev soJe/ovanja in varnosti v Evropi in na sveta sp/ok.
$ Posamič in prek skapnik akcij si koJo prizaJe-va/e za Jos/eJno aresničevanje, naJa/jnje pog/ak/janje in razvijanje č/ovekovik pravic ter osnovnik svokoščin in za tesno soJe/ovanje pri oJprav/janja rasne, naciona/ne in Jrage Jiskriminacije, kjerko/i se ko pojavi/a.
C? Dos/eJno koJo aresničeva/e interese naciona/nik, etničnik in jezikovni/; manjšin in njikove pravice Jo svokoJnega razvoja, tako Ja koJo posta/e Jejavnik zk/iževanja in močnejšega soJe/ovanja mej Jržavami in naroJi.
Čeprav je jagos/ovanski zastopnik zavze/ k vprašanja manjšin /e sp/ošno, nače/no sta/išče in pri tem ni omenja/ nokenik konkretnik primerov, pa je ta njegova izjava že razkari/a Jakove na Koroškem. Prav tisti, ki se sicer ze/o raJi postav/jajo v pozo prvokorca za pravice jažnik Tiro/cev, so jagos/ovanskega zana-njega ministra A/iniča naravnost poka/insko napaJ/i, meJtem ko so avstrijskema zananjema ministra Kirck-sek/agerja očita/i, zakaj ni takoj zavrni/ to ^vmešavanje v notranje zaJeve" Avstrije.
Vprašanje naroJnostnik manjšin je torej že na Jnev-nem reja evropske konjerence o varnosti in soJe/ova-nja. Pazkarjenje v koroškik naciona/ističnik krogik pa je samo izraz s/ake vesti, ker se zaveJajo, Ja ko vsako razprav/janje o tek vprašanjik prej mcJnaroJnim jo-ramom razkri/o resnico o tem, kako Avstrija že Jo/ga /eta zanemarja izpo/njevanje svojik meJnaroJnik ok-veznosti.
osvobodilna vojska izbojevala zmago, .ki je omogočila, da se je resnica o našem boju prebila zunaj naših meja v ves svet, da so vedeli, kdo se tukaj bori". Takrat — je dejal Tito — se niso borili za to, da bi ustvariti sebi boljši položaj v prihodnosti. Nihče od njih ni vedel, ali bo ostal živ. Toda dobro so vedeli, zakaj se borijo, vedeli so, da morajo postaviti trdne, enakopravne odnose med narodi Jugoslavije. Borili so se za bralstvo in enotnost, za to, da bo prihodnost lepša, da bo boljše, kot je bilo prej, v času stare Jugoslavije.
„Ko je resnica o našem boju prodrla v svetovno javnost, so ljudje občudovali, kako smo se mogli v Hitlerjevi trdnjavi upreti vsem napadom. Naš boj je bil zato tako rekoč simbol junaštva in spodbuda mnogim narodom, ki so se boriti proti kolonializmu, ki so si že priborili neodvisnost, pa tudi tistim, ki se še danes borijo za svojo svobodo. Osvobodilni boj narodov Jugoslavije je prispeval k temu, da so mnogi narodi v svetu našli sami sebe in kreniti v boj za svoj obstoj, za pravico, da so v svoji državi sami gospodarji."
Predsednik Tito je dejal, da isti ljudje, ki so se takrat borili proti partizanom skupaj z Nemci in ita-lijani, opravljajo danes v tujini isto umazano delo in še naprej klevetajo junaški boj, hočejo ga razvrednotiti, izmišljajo si različne stvari, ki niso resnične, da bi očrnili lik borca in ves narodnoosvobodilni boj.
.Toda naša država je danes enotna. Po vojni je dosegla ogromne uspehe. Poskusi, da bi spodkopali bratstvo in enotnost, niso uspeli. Danes je naša skupnost enotna zahvaljujoč se bitkam, kot je ta, ki je bita nemara največja in najtežja med vsemi. Širom dežele pa smo imeli mnogo podobnih bitk, v katerih se je kovala enotnost in iz katerih je zrasla naša sedanjost. Vi borci, ki ste prelivali kri po vsej naši državi, pa ste dolžni budno paziti, da nam nihče ne bo razbii tistega, za kar smo se borili."


Nov madež na ugledu Avstrije
Pred dobrim tetom, 20. junija 1972, je oborožena totpa ustaških teroristov, ki so se prej vaditi v Avstriji, vdrta v Jugoslavijo, kjer so — kakor so dokazale poznejše raziskave — hoteli izvesti vrsto atentatov ter dvigniti ..osvobodilni boj ttačenega tjud-stva". Po večdnevnih spopadih, pri katerih je 13 pripadnikov jugostovanske vojske in varnostnih organov zgubilo živtjenje, je bita skupina tikvidirana in nekaj mesecev pozneje se je pred vojaškim sodiščem v Sarajevu odigralo zadnje dejanje tega usta-škega vpada.
Jugostavtija je izročila Avstriji v tej zadevi posebno noto, v kateri je navedta konkretne podatke in dokaze, da so se ustaški teroristi dalj časa pred svojim vpadom v Jugoslavijo zadržali v Avstriji in se tukaj načrtno vežbali in pripravljali za svoj .pohod". Toda reakcija Avstrije je bila podobna kot na opozorila v zvezi z lanskoletnimi napadi na dvojezične napise na Koroškem: užaljena in hkrati vzvišena zavrnitev, češ, kako morete nam, ki smo demokratična država, očitati kaj takega; pri nas ni nobenega nacizma, pri nas ni nobenega ustaša, pri nas ni nobenega terorista .. .
Zdaj, skoraj eno leto po tistih dogodkih, pa je domača in mednarodna javnost dobila potrdilo, da so bili lanskoletni očitki povsem upravičeni in utemeljeni. Blizu Salzburga so namreč odkrili vežbališče ustaških emigrantov. Varnostni organi so preiskali stanovanja sedmih ustaških emigrantov v Salzburgu in štiri aretirali, od katerih pa so jih tri po zaslišanju takoj spet izpustili. V zaporu je ostal le teolog Marko Logaruš'ič, ki je popeljal policiste na Gaisberg in jim pokazal tamkajšnje strelišče, kjer so našli 'izstreljene naboje in sledi bojnih vaj. Lo-garušič je priznal, da je sodeloval pri urjenju na Gaisbergu. Povedal je, da so imeli v celoti tri vežbališča; prav tako je izjavil, da je bil član ustaške emigrantske organizacije .Hrvatsko revolucionarno bratstvo", ki ima glavno oporišče v Salzburgu.
Sedanja odkritja so vznemirila tudi široko avstrijsko javnost, ki se zdaj upravičeno vprašuje, kaj sploh dela avstrijska državna policija, kateri menda ničesar .ni bilo znano". Da pa ravno ta policija nikakor ni tako nevedna, je pred kratkim pokazal primer Dostal. Ravno zato pa je toliko bolj upravičeno vprašanje, ali imajo avstrijski varnostni organi mar nalogo, da ščitijo na-
aistične elemente in podobne teroriste? Lani jeseni smo na Koroškem vsekakor doživeli, da je policija skrajno dvomljivo .skrbela za red", kajti njena naravnost izzivalna pasivnost ob protizakonitih napadih na uradne napise je bila vse prej kot zaščita zakonitosti.
V obeh primerih — pri ustaškem vpadu v Jugoslavijo in pri napadih na dvojezične napise na Koroškem — je šlo za očitno kršenje dotočil avstrijske državne pogodbe. Toda v obeh primerih je avstrijska vlada ostala stepa in gluha za prvotna opozorila in za poznejše očitke, podkrepljene z dokazi in dokumenti. Sam kancler Kreisky je izjavil, da .Avstrija ni nobeno oporišče za teroristične akcije" in da v Avstriji ni nacizma oz. neonacizma. Ce je bila njegova trditev glede terorizma ovržena šele s sedanjimi odkritji v Salzburgu, pa je moral neupravičenost svoje izjave glede nacizma okusiti že lani, ko so ga pred celovško delavsko zbornico čisto v nacističnem žargonu opsovali z .židovsko svinjo" in mu grozili, da mu bodo
prerezali vrat. Saj skoraj ni mogoče, da tudi take .ljubeznivosti" smatra za odraz tiste avstrijske .demokratičnosti", na katero se tako rad sklicuje, kadar se Avstriji očita, da v nasprotju z določiti državne pogodbe dopušča hujskanje 'in delovanje proti slovenski in hrvaški narodnostni skupnosti in proti Jugoslaviji.
Nasprotno: take stvari, ki pa se baje dogajajo pod plaščem neke .demokratičnosti" in nekega .pravnega reda", močno škodujejo ugledu Avstrije. Naj gre za neizpolnjevanje člena 7 ali pa za nespoštovanje določila iste državne pogodbe, ki Avstrijo obvezuje, da mora onemogočiti sleherno sovražno dejavnost zoper druge države — vsako tako in podobno dejanje pomeni nov madež na ugledu Avstrije. V nedogled pa tudi Avstrija ne bo mogla slepomišiti in zavajati svetovno javnost; morala se bo priznati k svojim obveznostim, kajti sicer sama izpodkopuje zaupanje v verodostojnost svoje vlade in družbenih sil, v svoj demokratični in pravni red.
Politika dvojnega merita
.Določita na papirju sama niso dovolj, zlasti tedaj, če manjka dobra volja. O enakopravnosti med narodnostnimi skupinami tako dolgo ne more biti govora, dokler jezik, ki ga govori ena narodnostna skupina, ni enakopraven z jezikom druge narodnostne skupine."
Tako je ugotovil juinotirolski deželni glavar dr. Magnago na nedavnem kongresu juinotirolske ljudske stranke In to njegovo ugotovitev navaja tudi celovška Volkszei-tung, ko v zvezi s kongresom tirolske SVP opozarja na problematiko trideljene Tirolske. V članku priznava določen napredek pri izvajanju tako imenovanega južnotirol-skega paketa, hkrati pa že namiguje, da bi Italija z vsakim odstopom od .pogodbene zvestobe" dala povod za ponovno obravnavanje celotnega južnotirolskega vprašanja.
Povsem soglašamo z ugotovitvami dr. Magnaga. Toda glede članka v Volkszeitung je treba ugotoviti eno: zakaj pa mora koroška UVP meriti z različnimi merili, čeprav gre za enaka vprašanja! Ce je jedro tirolske politike — kakor ugotavlja Volkszeitung — .odgovornost Severne Tirolske za usodo Južne Tirolske", potem mora isto veljati tudi glede Slovenije oz. Jugoslavije, ki prav tako ima ne le pravico marveč dolžnost, da se zanima za usodo svoje manjšine v Avstriji. Toda ista Volkszeitung, ki tako odločno opozarja na obveznosti Italije, odreka matični državi koroških Slovencev vsako pravico, da bi se potegovala za izpolnjevanje člena 7, češ to je vmešavanje v notranje zadeve Avstrije.
Praksa, ki se je v teh vprašanjih poslužujeta koroška UVP in njeno glasilo, je vse prej kot Izraz poštene manjšinske politike. Kajti v enakih vprašanjih zastopati različna, nasprotujoča si stališča, pomeni biti pristranski; še več: to je politika dvojnega merita, to je politična dvoličnost.
Lani, pribtiino ob tem iasu, S. jetija, so na Dunaja po nagiem postopku sprejeti sakon o dvojezičnih krajevnih napisih v nekaterih občinah na avstrijskem Koroikem. Takrat jo bito ro-čeno, da bo z zakonom .praktično izčrpana vsebina" sedmega čiona — z drugim) besedami, sistem manjčinstte začčite v Avstriji, vsaj na Koroškem, če že ne tudi v Gradišču (o štajerski tako uradno nihče nočo stišati) naj bi bii uresničen. Ostane da zgoij izvedba...
Bitanca koroškega iota, k) se pravkar iztoka, ko jo iz tesnobe ..koroškega prastrahu" neiagodnost nemško večine ob ustreznem podpihovanju pre-rasia v podiranjo dvojezičnih napisov in koroško jesen ziega spomina, razkriva drugačno podobo, sicer v poro-čiiih o pogajanjih mod koroškimi Sio-vonci in dunajsko viado minuti četrtek ne bi braii, da bo kontaktni komite ..obravnava) vsa vprašanja, izvirajoča iz sedmega čiona državne pogodbe". Ta iormuiacija in okoiiščine, v katerih so se na Dunaju zbrati, ne dopuščajo dvoma, da so siojkoprej odprta prav vsa vprašanja.
Načeio je sicer res, da Avstrija v nobenem zakonu ne dopušča kršenja pravic čiovoka, nasprotno, koiikokrat in kako vneto so se pri naših sosedih zavzemati za to temeijno svoboščino doma in na tujom, prav tako tudi na-čeino v avstrijski zakonodaji ni zasio-diti raziikovainih doiočii zoper držav-ijane zaradi porekia, spota, jezika aii vere in tako naprej, kot doioča šosti čien državne pogodbe.
Siovenci na Koroškem imajo svojo organizacijo, tisk in tudi skromno radijsko oddajo v domačem jeziku, tud) zbirajo se (a ne zmeraj iahko), toda:
če njihov jezik povsod in na vse načine odrivajo, če jih skušajo detiti na ..zveste" in drugačne, vmes pa vrivajo neko tretjo skupino, vindišarje, če na njihovih zborovanjih pristušku-jejo, če jih zasiedujejo poiieaji, če jih fizično napadajo, ne da bi biti krivci kaznovani;
če jo načeino sicer uveijavijen dvojezični pouk, pa ga omejujejo s pravi-
co staršev, starše pa z vsemi sredstvi navajajo, da svoje pravico ne uporab-ijajo, je izpodrezana korenina, iz katere naj bi zrasio ..ustrezno števiio sred njih šoi ";
če so na prvo tako šoio (gimnazijo) moraii Siovenci čakati sodem iet, na stavbo zanjo pa šo enajst;
če je sicor doiočeno, da je dovoije-na uporaba siovenščine v upravi in sodstvu, pa to rabo teritoriaino omejijo, v praksi pa zavirajo;
če postavijo napise v dveh jezikih, pa jih pustijo podreti in teto pozneje začnejo postavijati samo nemške;
če so Siovenci dejansko odrinjeni od javnega živijenja;
če ..organizacije, katerih ciij jo sio-venskemu in hrvaškemu prebivaistvu odvzeti njegovo značiinost in pravice kot manjšini" prodirajo v vse sfere javnega in poiitičnega živijenja, in čo vse to traja doigih osemnajst iet, potom ni mogoče pregnati vsitjivega vtisa, da gre za svojevrstno, toda do-siodno poiitično voijo, ki postavijo na giavo vsa veijavna pravita no ie avstrijskega, marveč občo priznanega pravnega roda.
Tak jo — zgoij bežen in še zdateč ne popoin — razbor uporabo načet iz šestega čtena pri uvoijavijanju sedmega čiona državne pogodbe.
Koroškim Siovoncom druga stran rada očita ozkost, trmo, ceio nehvaiež-nost, češ, giejto, nokaj je biio ie storjenega in tudi voija jo. la) siovenska skupnost v Avstriji od obijub ne moro
živeti in ie s svojo dosiednostjo, zo-perstavijeno drugi, jo dosegia, da vprašanje njihovega obstoja šo ni bilo za vseiej prestavijeno na mrtvi tir.
Do tega ziasti po ianski joseni ni biio tako daieč. Dunajsko srečanje je siohernomu, ki jo voijan presojati stvarno, pokazaio v ostri iuči, da je treba začeti domaia od začetka. Zato so zastopnik) koroških Siovencev pri-šii v četrtok na Dunaj z jasnimi, nepo-pustijivimi staiišči in s pogajanj niso odšii pomirjeni, v prepričanju, da bo zdaj vse dobro.
Govorimo o pogajanjih, ne o pogo-
vorih: Siovonci so s svojim stališčem, da bodo sodeiovati v kontaktnem komiteju samo, če bodo dejstva potrdita besede, postaviti jasen okvir, pogoj, brez katerega sodeiovanje ni mogoče.
Raziogov za skepso ne manjka. Ob sicer vzpodbudnem dejstvu, da jo kontaktni komite postai javna institucija, ostaja vrsta pomisiekov:
—	izkušnjo iz pretokiosti niso hrab-riine;
—	poiitična kiima na Koroškom se ni razvedrita niti za črtico na poiitičnem barometru, narobe, vodstvo viadajočo stranke v dežeii in stranka sama sta zaradi ..nakionjenosti Siovencem" (i) razkiana;
—	še zmeraj voijavni zakon o dvojezičnih napisih je krpa papirja, novi nemški napisi ga ceio izrecno kršijo;
—	kijub zagotoviiom, da brez pristanka manjšine po mednarodnopravnih doiočiiih ni mogoče izvesti prešte-
vanja, grožnja s ..kvaiificiranim štetjem" šo vedno visi nad Siovonci;
—	kijub temu, da Siovenci Kteiskyje-ve komisijo za dvojezično napise no priznavajo, bo doiovaia še naprej, jo biio rečeno na Dunaju, in morda so bo še naprej vtikata v stvari, ki ne spadajo v njeno področje, tako kot so je dosiej;
—	terminizacija izvedbo varstvenih doiočii, ena pogiavitnih zahtev sioven-ske doiegacijo, ni biia sprejeta;
—	prediogi, ki jih bo sprejo) kontaktni komito, bodo moraii preskočiti dvojno oviro, razpravo pred ministrskim svetom in potrditev v zveznem pariamentu.
Vse to navdaja opazovaica z dvom), ki jih tudi koroški Siovenci ne skrivajo, na tiskovni konferenci v petek so to izrecno povedati. Kajti, kako je mogočo vnašati v mednarodno veijavne iistine, kakršna je državna pogodba, toiiko posebnih kiavzut, no da bi se zastaviio vprašanje, če ena pogodbena stranka dokument res spoštuje?
Odkrito povedano, upira se že zmeraj znova pisati, kar je biio že toiiko-krat povedano in zapisano: verodostojnost, ..bona fides" avstrijske države je dvomijiva; vsebina sedmega čtena (in drugih) je siejkoprej neizčrpana.
Vendar bi biio narobe vnaprej zavre či sioherno upanjo v zmago zdrave pameti in poiitično zreiosti. Ceio ob tak) kopici utemeijonih pomisiekov jo bi) narejen korak, ki bo, morda ne ziahka, navsezadnje pa vondario sproži) nove poti k trajni in zadovoijiv) rešitvi.
To bodo pokazati dogodki po IT. septembru, ko se bo kontaktni komite kot ustanova prvič )oti) konkretnega dota, pa tudi vso, kar se bo zgodito do takrat, in če so koroški Siovenci pokazati ustrezno mero odiočnosti, da brez uresničitve načeino že davno sprejetih obveznosti z avstrijsko viado ne bodo sodeiovaii, mar jim giasiio koroške SPO res iahko očita, da po-stavijajo uitimate?
Jaka štuiar
(Delo, Ljubljana, 3./4. julij 1?73)
Ultimat Slovencev?
POStHOKKDSVKU
LJUBLJANA. — V izvršnem svetu SR Slovenije je prišlo do delnih sprememb, kcf so nekateri dosedanji člani vlade odšli na druge položaje. Na predlog predsednika iz*, ^ vršnega sveta Andreja Marinca je repubti* ski zbor slovenske skupščine razrešil dose* danje elane izvršnega sveta Toneta Tribu* sona, Tomaža Bizajla, Marjana Dolenca; Franca Kočevarja, Franca Razdevška i" Zoro Tomič. Za novega podpredsednika ja bil izvoljen Zvone Dragan, nadalje so iz* volili Miha Butara za člana IS in republiškega sekretarja za narodno obrambo, Antona Fazarinca za člana IS in republiškega sekretarja za zdravstvo in socialno varstvo. Vlada Klemenčiča za člana IS, Marjana Lenarčiča za člana IS, Draga Petroviča za elana IS in republiškega sekretarja za gospodarstvo ter Elo Ulrih-Ateno za člana
15	in republiško sekretarko za prosveto i" kulturo. Ponovno pa so bili izvoljeni dosedanji člani IS Boris Mikoš, Jože Novinšek in Milovan Zidar.
R!.M. — Vladna kriza v Italiji je končana in Italija je po razmeroma kratke!" ..spodrsljaju" na desno spet našla nazaj na pozicije levosredinske koalicije. Novo vi"' do, ki jo sestavljajo krščanski demokratk socialisti, socialni demokrati in republikanci, vodi krščanski demokrat Mariano Ro-mor V vladi imajo krščanski demokrati
16	elanov, socialisti 6, socialni demokrat'
4	in republikanci 2 člana. Pri tem je vsekakor zanimivo, da je med 29 člani vlade k
5	politikov, ki doslej še niso bili v kakšni vladi- Nova vlada se bo morala spoprijel s težkimi problemi zlasti v zvezi s prepotrebnimi reformami gospodarskega, sociai' nega in družbenega življenja.
v. MADRtD. — V Španiji se nadaljuje Rv šistična diktatura, kakor je pokazala sed" nja sodna farsa pred vojaškim sodiščem ' " Santaderju. Čeprav ni bilo pravih dokazen za krivdo obtožencev, je sodišče izreki" stroge kazni: zaradi ..ugrabitve in terori"' ma je bilo 5 Baskov obsojenih na 30 k* zapora, dva nadaljnja obtoženca pa na 1*1 oz. 15 let zapora; poleg tega so bili v?' skupaj obsojeni še na skupno globo 50 milijonov, peset. Pri obtoženih gre za pripadnike baskovske rodoljubne organizacij ETA, ki se bori za enotno baskovsko državo. — V Barceloni pa so pripadniki ke neonacistične skupine vdrli v sedež liberalne kulturne revije „EI Ciervo", kjer s" povzročili veliko materialno škodo. Predi"! so odšli, so na kraju dejanja pustili še sv"! „podpis", ko so stene premazali z nacisti"' rtimi gesli.
BEOGRAD. — Znani hrvaški književni Miroslav Krleža je pred dnevi obhajal SO letnico rojstva in hkrati 60-letnico ustvarjalnega dela. Ob tej priložnosti je bil d^ ležen številnih priznanj. Med drugim ga r predsednik Tito odlikoval z redom jugost" vanske zvezde z lento. V posebnem pism"; ki ga je poslal jubilantu, pa je predsednik Fito poudari), da je Krleža dal pečat j" goslovanski kulturi in da je veličina njeg" vega dela v tem, da je njegova plodna 'j terarna dejavnost povezana z marksističnim spoznanjem družbenih zakonitosti.
2EMEVA.. — Glavni ravnatelj FAO ("*" ganizacije Združenih narodov za prehran" in kmetijstvo) je ugotovil, da grozi č!o'"j štvu pomanjkanje živeža, ker so se zalpr žita po svetu skrčile na najmanjše koliČinf v zadnjih 20 letih. Po njegovih besed" je že povsem jasno, da nova letina ne zadostovala niti za najnujnejše potrebe. k jih lahko predvidimo za obdobje 1973-''
Če pa se bo letina poslabšala na kater"^ od glavnih pridelovalnih območij, bo da ze v prihodnjih nekaj mesecih prim""! kovalo žitaric po vsem svetu.
WASH!NGTON. — Protesti proti Ijevanju vojne v Indokini postajajo am"^ ski vladi čedalje bolj neprijetni. Prejšnji "" den so v Beli hiši aretirali štiri nune, ke" ^ z molitvijo in petjem protestirale proti a'"" riškemu bombardiranju v Kambodži. Jo.Pj seveda vprašanje, ali bodo oblasti s svoj"^ policijskimi ukrepi zavrte vedno širše P""; testno gibanje ameriškega prebivalstva P" zločinom, ki jih še vedno povzroča am""* ška vojska v Indokini.
NOV! SAD. - V Vojvodini so zače^ letošnjo žetvijo pšenice in pravijo, da obeta bogata žetev. Na prvih požetih P°Y činah družbenih posestev je hektarski . nos 40 do 50 metrskih stotov. Po $ strokovnjakov naj bi letos v Voj površine 380.000 hektarjev dobili 140.000 vagonov krušnih žit.
več ""

Če obstoja dobra vo!ja
je mogoče reševati tudi manjšinska vprašanja
Razmerje sii v novem zakonodajnem telesu se je v marsičem spremenilo predvsem v korist deiavskih strank. Pred deželni zbor se po-^avtjajo zeio resna vprašanja družbeno gospodarskega in poiitičnega značaja. Med ta spadajo tudi vprašanja siovenske narodnostne skupiti, ki pričakuje večjo občutijivost za konkretne zakonodajne ukrepe, *' bi vsaj na dežein) ravni uveijaviii ustavne doiočbe o zaščiti jezikovnih manjšin... Le na ta način bodo iahko Siovenci v dežeti začeii prejemati to, kar jim pripada kot skupnosti s posebnimi narodnimi, družino gospodarskimi, poiitičnimi in kuiturnimi probiem)
Tako je med drugim poudaril Ka-$iškovič, referent za zakonodajna vprašanja pri SKGZ v Trstu, ko je odgovarjal na vprašanje, kaj johko Slovenci pričakujejo od deželne vlade po spremembah, do katerih je prišlo v deželi Furlaniji-Jatijski krajini pri nedavnih volitvah.
Da gre pri tem za značilne norosti, je pokazala že prva seja novoizvoljenega deželnega sveta (po
Miroslav Krleža
osemdesetletnik
,	svetovno ZMcnr Arvas&r
^njr'ževM;'& AffrosAtv	je oF-
svoj $0-/etnr zfv/jenjs^r' j^Mej. H, ^'F przVožnost; je M efe/ežen v:so-prfznanj :n nešteti čcstifF. ^jros/^v	stop^ yzed no; s
^ojrrn: števf/n/m: oF}azF — Fot pes-dr^w^tFF, j?roz%:sf :n esej/st, to-^ fs: so FoF en s^m — oFnzz gcw:dF-^njfževnr^^r, A^tereg^ z^ran^ cta oj^seg^jo ntz Jeset;ne dcFc/FF , fg. V njegovih Jc/FF se og/^M vest /!sa; v Foj:: z dow^č:w o^o/jem sf ^ o^ranF/ potrebno nt;r/evroj?s^o Fdcj-
našem deželnega zbora — op. ured.), na kateri je bil minulo soboto za predsednika izvoljen dosedanji predsednik deželnega odbora Alfredo Berzanti. Na tej seji je bi) na komunistični listi izvoljeni slovenski svetovalec Dušan Lovriha izvoljen za enega izmed štirih tajnikov deželnega sveta. Slovenska svetovalca Dušan Lovriha in dr. Drago Štoka (Slovenska skupnost) sta prisego najprej izrekla v slovenskem in šele potem v italijanskem jeziku. To se je zgodilo prvič v deželnem svetu ter je izzvalo živahne proteste pri neofašistih (ki pač dokazujejo enako „s!rpnost" do Slovencev kot nemški nacionalisti na Koroškem!). Predsednik Berzanti se je po izvolitvi v kratkem govoru med drugim izrekel za mirno sožitje z narodnostnimi skupinami in za prijateljsko sodelovanje-nje s sosednimi narodi.
Slovence pa seveda predvsem zanima, kakšen program bo izdelal novi deželni svet, in razumljivo
tiste njegove točke, ki se bodo nanašale na izpolnitev njihovih upravičenih zahtev. V tej zvezi Primorski dnevnik poudarja, da se je že v minuli zakonodajni dobi izkazalo, da dežela kljub raznim omejitvam lahko mnogo napravi v korist slovenske narodnostne skupnosti — če le obstaja dobra politična volja. Kot posebno važno poudarja list zahtevo, da se vprašanja slovenske narodnostne skupnosti rešujejo globalno in da rimski parlament čim prej odobri globalni zaščitni zakon. Zato je zlasti pomembno, da je slovenski svetovalec Štoka že kar na prvi seji deželnega sveta vložil zakonski predlog, ki se nanaša na globalno zaščito in ki zahteva od deželnega sveta priporočilni zakon vladi.
Deželni svet bo torej imel priložnost, da v dejanjih pokaže svojo dobro voljo in pripravljenost, prispevati k reševanju odprtih vprašanj slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. V razgovorih, ki jih je imela SKGZ s predstavniki posameznih strank, je prišla do izraza večja odprtost za reševanje teh vprašanj, zlasti pni komunistih in socialistih pa še posebej politična volja, da se ta vprašanja globalno rešijo. Torej je samo potrebno, da bodo zdaj prešli od besed k dejanjem.
Pomoč Jugostovanskih narodov
za Kutturni dom v Cetovcu
Poziv obeh osrednjih organizacij koroških Siovencev vsej siovenski in jugosiovansk) javnosti, naj podpre akcijo za zgraditev siovenskega Kuiturnega doma v Cetovcu, je naietei — kakor smo v našem iistu že ponovno poročati — na širok odmev tako v Sioveniji kakor tudi v drugih jugostovanskih repubiikah. Pred nedavnim se je s tem vprašanjem bavita tudi zvezna konferenca Sociatistične zveze deiovnega tjudstva Jugostavije. Na zasedanju v Beogradu je namreč sprejeta skiep, ki je odraz široke podpore jugostovanskih narodov in narodnosti koroškim Stovencem in pobudi, ki izhaja iz nujnih potreb razvoja siovenske narodnostne skupnosti v Avstriji.
..Zvezna konferenca poziva organizacije Sociatistične zveze deiovnega tjudstva, naj se odzovejo pobudi siovenskih organizacij na avstrijskem Koroškem za pomoč pri gradnji kuiturnega doma v Cetovcu," je rečeno v omenjenem skiepu. .Zaradi tega nataga predsedstvu, naj v sodetovanju z repubiiškim) in pokrajinskimi organizacijami pregieda možnost), kako na najustreznejši način uresničiti pripravljenost naših občanov za moraino in materiaino pomoč pri uresničevanju tega pomembnega načrta."
Na podiagi skiepa zvezne konference SZDL Jugosiavije naj bi se v odbor, ki se pripravijo v Ljubijani in ki bo vodii vso akcijo, vkijučii) zastopnik) repubiiških in pokrajinskih konferenc SZDL, zastopniki kuiturnega živijenja iz vse države in predstavnik) zvezne konference.
'L.
'f' H
Vetrinj še vedno „strasi
Zadeva okoli Vefrinja, ki je leta 1970 tako razburila koroške duhove, še vedno ..straši" in povzroča vedno spet nove težave. Tukaj ne mislimo na tamkajšnjo prireditev moderne glasbe, ki jo nekateri spravljajo v povezavo s tihotaplje-
Ff oF
pcrspcFfFfO, Fz F%Fcre g/cJ%, prF-Fn FF&r v ^o;F/j /Ftcr^r^F/) Jc-F^žF Fr: FrFvFce, F:F ;;7: je FopFčFf *MčgMsFF d:::2FcnF red.
. ^ergd:' tega wojeg^ zornega Fof<: J dozFM MFrosFrv AFr/eza v svet:: fffcej manjše /rrFznar:je, FcFor sF ga N/ zas/ažF/. .Me zdaj FTropa Je/no ;°prau/ja ta svoj JoFg Fr: je vse^a-značF/na /rancos^a ocena njego-.%! .Hrvaškega Fog% Marsa", A F Ja ^ se petJeset /et po nastanka .cJen .Med najg/asne;š:7r FrFFoe' sovraštva,
1 Fe FFF FdajFo/F Fzrečen prot: vojn:, F^Fm ponFžanjem Fr: trp/jenja, F:F so fe^aj FstF".
Mnoga AFr/eževa Je/a so prevedena f^"F ^ sFouenščFno; da po/eg že nave-f"ega Hrvaškega Foga Marsa ome-d%o /e še G/crn/rajeve, VrnFtev FF-FatFnovFcza Fn predvsem seveda atade PetrFce A*erempaAa. TaFo ta-. ^ -SFovencF doFro poznamo ve/FčFno /j genFa/nost MFrosFava AFr/cžc, FF ga ,^°gF postav/jajo med vrFove jažnF/r °fansF:7r FnjFževnostF.
...........................
Lefno poroči/o - op7eda7o
Zvezne grimnazj/e za Z7ovence v Ce/ovcu
Tradicionalno „Letno poročilo" Zvezne gimnazije za Slovence v Celovcu tudi tokrat posreduje zanimivo in pestro sliko te edine slovenske srednje šole na Koroškem. Na 72 straneh prinaša podroben opis poteka šolskega leta 1972-73, kjer so navedeni podatki o profesorskem zboru, o razporeditvi ur oz. predmetov, o številu učencev v posameznih razredih, o obiskih nadzornikov, o izletih, o najrazličnejših dogodkih tekom šolskega leta itd.
Med drugim posreduje „Letno poročilo" pregled o sestavu dijakov, ki jih je bilo v minulem šolskem letu skupaj 424 (212 fantov in prav toliko deklet). Posebna preglednica kaže tozadevni razvoj tekom dosedanjih 16 let obstoja slovenske gimnazije; število dijakov je od začetnega stanja 101 nenehno naraščalo in v šolskem letu 1969-70 doseglo doslej najvišje število, ko je slovensko gimnazijo obiskovalo 438 dijakov. Prav tako zanimiv je pregled krajev, iz katerih so dijaki. Tozadevno je bilo v minulem letu zajetih 28 občin dvojezičnega ozemlja; nekaj dijakov pa je prišlo tudi iz mest Celovec in Beljak ter iz nekaterih občin na severnem Koroškem, medtem ko je izven Koroške bil doma le 1 dijak, namreč v Linzu.
Posebej sta v letnem poročilu opisani šoiska akademija in letošnja 11. matura (o obeh smo v našem listu že obširno poročali). Prof. Prane Inzko je napisal prispevek za 60-letnico ravnatelja dr. Pavla Zablatnika. Mirko Isop je nanizal nekaj utrinkov iz prvih dijaških let, medtem ko je dr. Stanko Cegovnik opisal možnosti nadaljnjega izobraževanja oz. študiranja po maturi.
Da se slovenska gimnazija v Celovcu uspešno uveljavlja tudi na mednarodnem področju, kažejo nadaljnji prispevki v Letnem poročiiu. Tako pripoveduje Toni Scheilander o mednarodni olimpiadi ruskega jezika v Moskvi, kjer se je uspešno uveljavil med 75 učenci iz 17 držav, saj je prejel zlato medaljo za odlično znanje ruščine. Heii Primosch opisuje vtise z mednarodnega srečanja mladine Rdečega križa 1972, Edit Velik pa o gostovanju pevskega zbora slovenske gimnazije v Mariboru ter na mednarodnem mladinskem pevskem festivalu v Celju, kjer je zbor naših dijakov prejel bronasto medaljo. Športnim dogodkom preteklega šolskega leta se je posvetil prof. Milan Kuppcr, prof. Janko Messner pa je dodal še leposlovni prispevek z naslovom „G!uha loža na Koroškem", kjer opisuje zastrupljeno koroško ozračje, v katerem .slovenska beseda spotom od človeka do človeka v zraku poledeni".
njem mamil. Mislimo na vetrinjski samosfan, ki mu grozi nevarnosf, da bo še naprej razpadat, ker ne lastnik (država) in ne listi, kateremu je bil namenjen kot ..plebiscitno darilo" (dežela Koroška), doslej nista našla odgovora na vprašanje, kakšnemu namenu naj bi ta velikanski kompleks sploh lahko služil.
Vsi pristojni in nepristojni vedo samo to, da bi popravila samostana zahtevala lepo vsotico 70 milijonov šilingov ki jih seveda nihče nima na razpolago. Predlogi, ki jih je bilo slišati na nedavnem razgovoru o bodočnosti tega objekta, pa segajo od strokovne šote za gostinstvo in kongresnega središča preko gozdarske akademije in drugih vzgojnih ustanov tja do zamisli, da bi v vetrinjskem samostanu uredili .inštitut, ki bi služil sporazumevanju med narodi".
Ob spominu na razburjenje v koroških .domovinskih" krogih, ko je pred leti hotela kupiti samostan Mohorjeva družba, predlog o omenjenem inštitutu zveni naravnost cinično. Takrat ni bil v nevarnosti le vetrinjski samostan, v nevarnosti je bila spet enkrat vsa Koroška, podobno kot v primeru velenjskega Gorenja. Tako namreč sporazumevanje med narodi izgleda na Koroškem v praksi.
SVETINA
tlliiii! liiliill
H.......
185
'' ""M'"
iiiiiii! liiliil
is! inšiJH
liiiiBB.,. iiiiiiirni:! iiiiiii! 'iiiiiiii
TRETJA KNJIGA
T:
Stotnik policijske čete, ki je bila zavarovala kazensko špedicijo, je privedel s seboj dve dekleti, stari okoli ^ Srrtnajst let. Preplašeni sta drgetali na pol oblečeni sredi ^ lob oboroženih mož. Major von Gorn ju je takoj za-
9'sdat.
"Od kod sta?" je zarenčat.
Molčeči, vase zamaknjeni policijski stotnik mu je po-da sta pribežali čez reko, ko se je začelo požiganje. °taki poročnika Hartwicka so jima sledili in streljati za ter bi ju skoraj ujeli. Obe sta se oklenili stotnika kot °Ptjenec rešilne bilke, pa se ju je usmitil. Pognal je Hart-*-kove vojake nazaj in vzel dekleti v svoje varstvo, j Von Gorn je ju sedaj gledal, da so jima ohromeli udi se plaho ozirali k stotniku.
^ "Zakaj ste obdržali ti dve, vas vprašam!" Potem se je
h Hartwicku: .Poslušajte, poročnik, tile pripadata vam r /'iurto mesto je tamle!" Major se je obrnil in pokazal z o na goreče ruševine. .Izročite mu jih, gospod stotnik.
Hartvvick, pa opravite z njima, kot vas je volja!" se je 'lažno zarežal.
"Ne, gospod major! Ti dekleti pripadata moji enoti!" s]^ "Ne delajte se, no, viteza! To vam bo škodilo! Danes K. Pod mojim poveljstvom. Jaz ne dovoljujem izjem! Za-* Počnete to?! Bi bili radi boljši od nas?!"
Okoli njiju se je nabrala gruča oficirjev in spremljala nenavadni spor z zanimanjem, kot bi gledali zadnje minute nogometnega srečanja.
Dovolite, gospod major, pojasnilo! Gotovo veste, da obsojenca, ki se mu je utrgala vrv, ne obesijo ponovno!"
.Zastarel predsodek, kii je zlasti v Nemčiji že davno iz mode. Še enkrat vam rečem: izročite ti dve ženski poročniku Hartwicku ati pa ju bom pobil tule pred vami!"
Njegove krvave oči so dobile leden sijaj. Odprl je tok in izvlekel pištolo. Vsi so bili prepričani, da bo slolnik podlegel majorjevi volji.
Mirni mladi mož pa je napravil nekaj nepričakovanega. V majorjev trebuh je nameril svoj avtomat. Srečala sta se z očmi. Stotnikov glas je bil smrtno resen:
„Če ne spravite takoj pištole, gospod major, bom pritisnil. Vi niste sodnik za moje ljudi, ki jih zajame moja enota. Pijani ste. Ne pozabite, da se poznava in da se spet ne držite pravil!"
Major se je hipoma streznil. Prepričan, da ima pred seboj človeka, ki bi res lahko pritisnil, in da stoji za njim vsa četa kot en mož, je vtaknil pištolo nazaj v tok in skušal s smehom popraviti svoje ravnanje:
.Poglejte ga no, kako resno mislil Če vam ti dve nista dovolj, vam jih lahko še nekaj priskrbimo, kajne, poročnik Hartv/ick?!"
.Seveda, gospod major!" je kriknil Hartvvick. Prav privoščil mu je, da ga je končno le nekdo ugnal. Sit je bil že vsega, posebno pa mu je kot vojaku presedal sprevod s krvavimi prašiči. Zaželel si je spopada ob goreči vasi. Zdaj, ko tudi tega ni bilo, pa je bil vsestransko razočaran. Kljub temu pa je le še upal, da bodo napadeni, preden bo kolona zapustila ozko dolino, kjer je nešteto možnosti skritih zased in past!.
Pa se je motil. Dve debeli uri se je zibal na konju takoj
*++++++++++++++**+*+++++++++++***+++++++*++++++++++++
za majorjem in se oziral na robove pobočij; včasih si je želel, da bi odjeknil osamljen strel ostrostrelca in da bi major padel s konja. Misli so se mu premikale okorno kot sprevod, ki je bil prav malo podoben pravi vojski.
Brez nezgode je kolona prispela do konca doline. Tu je major velel ustaviti, da bi se odpočili. Ohrabren, ker se je kazenska ekspedicija iztekla brez slehrene žrtve, in navdušen, ker je bil plen tako velik, je želel še tukajšnjim kmetom vcepiti strah v kosti.
Zaukazal je zbobnati vkup vse vaščane in jih zbrali na ravnini pred požganim mostom, kjer so so biti ustavili. Čez vodo je držala le zasilna brv. Ljudje so, obkoljeni od vojakov, gledali zdaj majorja, ki se je postavil na vzvišen prostor, zdaj v peneče se valove zelenomodre reke, k! je odnašala s seboj rezke besede in grožnje, ki jih je za majorjem ponavljal tolmač Pesjak.
.Ali vidite?" jim je pokazal z roko steber dima med gorami. .Upepelili smo jih in jih zravnali z zemljo. To se bo zgodilo tudi z vami, če se ne boste pokorili volji velike Nemčije. Kakšni bedaki ste! Povejte mi, kdo in zakaj je podrl most čez reko? Ali mislite, da boste s porušenjem enega mostu ustavili nemško vojsko, ki je prodrla do Moskve?! Vi vsi ste OF! Medtem ko ves svet občuduje našega tuh-rerja, ste vi proti njemu in podpirate ušive komuniste! Z njimi vred vas bomo strebili s svetal"
Ko se mu je zaletelo, je za hip premolknil. Napeto tišino je pretrgal sivolas mož, ki je po nemško pojasnil: .Nismo mi požgali mostu, gospod oficir!"
.Molčite, vi stari neumni osel! Nič vas nisem vprašati Pred vašim nosom je bil porušen most, nihče ni prišel prijavit in tudi popravili ga niste! Zdaj vam povem: sami boste obnovili most ali pa bomo vas zravnati z zemljo! Zapomnite si: prihodnost Evrope je v rokah našega fuhrerja in tudi vaša usoda je v njegovih rokah, če boste pametni
Občinska seja v Pliberku
Pred nedavnim je bila v občini Pliberk druga javna občinska seja, na kateri je občinski svet razpravljat o finančnem proračunu občine za leto 1973-74. Letošnji UVP-proračun se v bistvu skoraj ne razlikuje od prejšnjega, katerega so sestavili socialisti skupno s slovensko frakcijo. Novo je morda samo to, da bo občina še glob-je zlezla v dolgove, ki izhajajo iz storitev, ki jih je dolžna opravljati.
Do živahne debate je prišlo že takoj pri prvi točki, ko so odborniki Enotne liste zahtevali dodatna finančna sredstva za izgradnjo oziroma popravilo občinskih potov in cest v višini 75.000 šilingov. Ta upravičena zahteva, odgovarjajoča težnji podeželskega ljudstva — ko je povišanje zemljiškega davka prinesla občini dodatnih 750.000 šilingov — ni bila sprejeta. Zanjo je glasovalo 7 odbornikov EL in Franz Mikusch (SPd), proti pa 19 odbornikov. Zavrnitev tega predloga je prepričljivo dokazala, da mandatarji drugih strank izvajajo ozko strankarsko politiko, ki nikakor ni v skladu s težnjami domačega prebivalstva. Na OVP-Hsti izvoljeni kmetje niso podprli, kakor bi bili pričakovali, svojih sovrstnikov kmetov, temveč so glasovali proti njim in tako demonstrirali „lep" primer kmečke solidarnosti. Na seji občinskega sveta so se odborniki EL dosledno zavzemali za izpolnitev obljub, ki so jih v predvolilnem boju dali svojim občanom. Tako so zahtevali izgradnjo otroškega vrtca v Šmihelu, kjer je zaposlenih mnogo žena; popravilo in asfaltiranje cest v Libučah, med Dobrovo in Šmihelom ter v Šmarjeti, izboljšanje nevzdržnih razmer v jami za odlaga-
nje odpadkov na Blatu pri Pliberku ter ustanovitev posebnega odbora, ki naj bi se bavil z varstvom okolja. Ta zahteva je naletela pri dVP in SPd na gluha ušesa, češ da za ta referat ni treba posebnega odbora. Položaj je sedaj takšen, da je ta življenjsko važni referat v rokah enega samega mestnega svetnika, medtem ko vsem ostalim referentom pomagajo posebni odbori. Tako je bil na pobudo dVP in SPd ustanovljen še referat za trženje (Marktwesen), kateremu stoji ob strani veččlanski posebni odbor, ki bo imel ogromno odgovornost, saj bo moral pripravljati vse sejme v Pliberku, Iti pa jih je nič več kot eden. In
zato je potreben poseben odbor!
dd skupno 16 točk dnevnega reda je bilo na seji soglasno sprejetih 14. Pri prvi točki so odborniki Enotne liste glasovali proti, pri zadnji točki pa sploh ni prišlo do glasovanja. Kot pozitivum je treba omeniti nujnostni predlog EL o nabavi javnega telefona v Libučah, ki je bil sprejet in za izvedbo odgovarja župan Mory. Prav tako so ob tej priložnosti odborniki EL stavili pismen predlog za popravilo ceste v Libučah.
Že iz prvih sej je razvidno, da se Enotna lista iskreno prizadeva pomagati domačemu prebivalstvu, kjerkoli je to le mogoče.
„Samorastniki" v Žel. Kapli
Nepozabno nam bo ostalo gostovanje igralske skupine iz Črne na Koroškem, ki je minulo nedeljo gostovala pri nas z igro ,Samorastniki" Prežihovega Voranca. Pred polno dvorano navdušenih gledalcev, ki so ob tej predstavi zasedli celo balkon naše dvorane, so pro-svetaši iz Črne odigrali eno najlepših, najboljših in najzanimivejših slovenskih dramskih del. Za nas je posebno aktualna, saj se dogaja Prežihova povest prav v našem kraju — pod Obirjem, kjer so nekoč bivali ..kraljevski" Karničniki in bajtlarji Hudobivnikovi. Zanimiva zato ker opisuje propadanje današnjega kmetijstva. V usodi Mete pa bi lahko videli tudi zatiranje Slovencev s strani ..Herrenvolka".
Šmarjeta pn Pliberku
Spet je segla smrt v naše vrste. Nepričakovano nas je za vedno zapustil Franc Windisch, p. d. Potočnik v šmarjeti.
Potočnikovemu Francu je tekla zibelka v Breški vasi, vendar je še v mladih letih prišel v Šmarjeto in kupil oziroma zamenjal Potočnikovo posestvo. Rajni je preudarno gospodaril na svoji kmetiji in se trdo boril s skopo zemljo za vsakdanji kruh. Kmetovanje v hribovskih legah je bilo včasih zelo težko in naporno, vendar Franc ni klonil, sejal je in oral je lin tako preživljal svojo družino. Kdor je rajnega poznal — in teh ni malo — bo vedel povedati, da je bil dobrega srca in kremenitega značaja.
Kljub narodnostnemu in gospodarskemu zapostavljanju, kateremu smo podvrženi koroški Slovenci, je ostal do groba zvest svojemu jeziku in ljudstvu. Vedno je našel čas tudi za našo stvar ter bil zvest bralec Slovenskega vestnika. Tudi svojega sina je vzgojil v zavednega člana našega ljudstva. Prepričani smo, da bo njegov sin Peter nadaljeval njegovo pot in ostal neustrašen borec za narodnostne pravice slovenskega ljudstva na Koroškem.
Rajni je dočakal lepo starost — 82 tet. Naj mu bo lahka šmarješka zemlja. Svojcem izrekamo naše globoko sožalje.
Igralcem moramo vseskozi iskreno čestitati k odličnemu podajanju vlog, prav posebno pa Meti, ki je igrala svojo vlogo zaljubljeno, žalostno, zmučeno, trpeče — skratka tako, da je tudi poklicna igralka ne bi mogla zaigrati boljše.
Ob začetku je pozdravil goste Valentin Polenšek, ki je kratko spregovoril tudi o delu Prežihovega Voranca. Za tople pozdrave in dobrodošlico se je v imenu gostov zahvalil tov. Radovič. Po prvovrstni predstavi pa se je zahvalit gostom še predsednik našega društva Peter Kuhar. Gostitelju in posebno gledalcem, ki so z največjim zadovoljstvom sledili igri in so bili tako ganjeni, da se niti preglasno ploskati niso upali — pa se je zahvalil tov. Radovič. Med drugim je dejal, da je pred tako publiko igrati zadoščenje slehernemu igralcu, zato se jim ne zdi škoda vsega napora, ki so ga vložiti v to zahtevno uprizoritev.
Našim rojakom izpod Pece prav iskreno čestitamo k tej predstavi in jim želimo še mnogo takih uspehov. Še pridite med nas, pa ne samo k nam v Železno Kaplo, kajti vsi naši rojaki so žejni in potrebni takih predstav.
ČESUTAMO !
Stanislava Katarina Šturm-Schna-bi iz Svinče vasi jc v ponedeijek 9. julija v siavnostni dvorani univerze na Dunaju promovirata za doktorja (iiozotije. K temu uspehu iskreno čestitamo!
SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA
razpisuje v sodeiovanju z osnovno šo!o v Vuzenici ob Dravi
LIKOVNO KOLONIJO
v dneh od 19. do 25. avgusta 1973 v Vuzenici ob Dravi.
Ker je števiio mest omejeno, prosimo, da prijavite res samo otroke, ki jim je stikanje v veseije in so na tem področju tudi v šo!) odiični. Prijave je treba postati najkasneje do 31. juiija 1973 Stovenski prosvetni zvezi, Ceiovec, Gasometergasse 10, kjer dobite tudi vse tozadevne informacije.
Nadatje razpisuje Siovenska prosvetna zveza
FOLKLORNO KOLONIJO
prav tako v dneh med 19. in 25. avgustom 1973 in sicer v Preddvoru na Gorenjskem.
Foiktorna kotonija je mišijena predvsem za otroke od 10 do 14 tet starosti. Zažetjena je skupina otrok iz območja enega izmed krajevnih Siovenskih prosvetnih društev, v katerem bi imeia možnost za nadatjnjo gojitev siovenskih narodnih piesov.
prosvetne zveze, ki bo interesentom daia še ostaie informacije.
V naprej pa opozarjamo, da morajo otroci za obe kotoniji imeti svoje potne iiste.
Odbor

Gradnja
Jeklene cevi transavstrijskega plinovoda za zemeljski plin iz Sibirije v Italijo se plazijo kot kača skozi koroško deželo. Med Želučami in Trebinjo na severnem bregu Drave ter Bistrico pri Št. Jakobu pa bo plinovod presekal reko Dravo oziroma umetno jezero bistričke elektrarne. Prehod preko Drave je zelo težaven in zahteva ogromno dela. Posebni stroji in drugi tehnični pripomočki so že dolge mesece v akciji, da izkopljejo na dnu Drave globok jarek, v katerega bodo potopiti kačo zvarjenih cevi plinovoda. Baje so se dela zato tako zavlekla, ker so na dnu struge naleteli na trd material oziroma skalo, kar je seveda zelo otežko-čilo napredovanje.
Pa tudi drugače so dela na plinovodu zelo zamotana in zahtevajo veliko pažnje ravno pri varjenju. Tu je treba jeklene cevi z veliko natančnostjo variti in šive, kjer so bile cevi med seboj zvarjene, rentgenizirati. Če se najde napaka, je treba seveda ponovno variti. Zvarjene cevi je treba še posebej izolirati, nakar jih posebni stroji dvignejo in previdno polagajo v izkopane jarke.
Na številnih področjih se že plazi železna kača skozi gozdove, travnike in polja ter naznanja skorajšnji prihod novega mogočnega proizvajalca energije iz daljne Sibirije. Kjer se
vije plinovod, bo v bodoče prepove* dano nasajati drevesa in sejati lucer* no, deteljo in trave. Seveda prejmejo kmetje za tiste predele, skozi katere gre plinovod, ustrezno odškodnino, ki niti ni tako majhna, tako da so kmetje in drugi posestniki v glavnem kar zadovoljni z njo.
Dolžina novega transavstrijskega ! plinovoda skozi Koroško znaša 120 kilometrov in poteka od pogorja Go* lice (Koralpe) na štajersko-koroškj meji pa do kraja Vrata ob italijansk' državni meji. Plinovod bo drugo le* to spomladi dograjen. Po dogovore s Sovjetsko zvezo bo plinovod TAC od leta 1977 naprej Avstriji letne dobavljal 6 milijard kubičnih metro'' zemeljskega plina, na katerem be Koroška udeležena s štirimi odstotki-
Razen že omenjenega plinovoda bo baje še en plinovod med Tržičem (Monfalcone) ob Jadranskem morje in Karlsruhe prečkal Koroška. Skoz} le-tega bodo dobavljali zemeljsk' plin iz Algerije v Nemčijo. Tudi ne tem plinovodu bo Avstrija udeležene z dvema milijardama kubičnih rn^' trov plina, od katerega bo 150 170 milijona kubičnih metrov od' padlo tudi na Koroško. Koroška f torej na najboljši poti, da postan" važno vozlišče v evropski preskrbi/ tako povpraševanim zemeljskim pb' nom.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tot'
in pokorni. Vedite pa, da on pokliče samo enkrat, ukaže samo enkrat in tudi kaznuje samo enkrat. Tako! Ko pridemo spet, naj bo most zgrajen, sicer gorje vam! Sieg heil!"
.Sieg heill" je zarjuta zbrana vojska. Ljudje so molčali.
V vasti se je zaslišalo besno lajanje psov. V koloni je mukala žejna živina, kti je v iskrečih se valovih slutila vlago.
Odšli so naprej po levi obali reke, čez most, ki je ostal še kolikor toliko cel. Tu jih je čakala avtokolona.
.Ali Pisem imenitno govoril?" je vprašal major poročnika.
.Res imenitno. Mislim, da bo zaleglo. Bili ste boljši kot kakšen stadtleiter NSDAP."
.Saj sem tudi bil svoje čase in še bom, dragi poročnik. Po vojni se bom ukvarjal izključno s politiko. Veste, to je donosna zadeva. Biti povezan z gospodarstvom ... vabijo te sem in tja, povsod zastonj gostijo . .. Kdor se znajde, ima povsod priložnost pristaviti tudi svoj lonček in tudi nekaj ima od svojega prepričanja. Kaj pa boste vi po vojni, poročnik?"
„Jaz bom poklicni vojak."
.To bo pa prekleto dolgočasna zadeva. Vojsko cenijo politiki samo takrat, kadar jo potrebujejo."
,Ne bojte se, gospod major. Če bomo osvojili svet, ne bo zmanjkalo uporov in kazenskih ekspedicij. Nekdo bo moral skrbeti za to, da boste vi, politiki, svoj plen prežvekovali na varnem."
.Saj res! Prav imate. Čudim se, da znate tudi vi — izjemoma — misliti logično in celo s svojo glavo. Se nečesa ne razumem pri vas. Kako neki ste se mogli spoprijateljiti z majorjem Wolfom? Prepričan sem, da vam bo njegova naklonjenost več škodila kot koristila. Nihče ga ne mara. S Perstom sva prijatelja, pa mi ni še rekel o njem dobre be-
sede. Njegova edina odlika je vohljanje za stvarmi, ki niso povsem v skladu z generalovimi željami. Res ne vem, kako se morete vi kot pristaš trde roke — saj se sovražnika vselej lotite brez sentimentalnosti, kultivirali ste krutost in jo povezali s koristnostjo — ogreti za Wo!(a, ki je prava reva. Pravijo, da se pijan celo hvali, da še ni položil roke na zapornika — pa je tudi res ni! In to, da je nekaj dni bolan, potem ko prisostvuje eksekuciji hudodelcev, je splošno znano. Njegova ideja je menda tudi ustanovitev vaše leteče komande, blagoslovljene z generalovo roko. In smoter? Wolf se bo hvalit z uspehi naših vojakov. Zanj naj bi mi nosili glave naprodaj. Ali ste videli, kako je nasprotoval kazenski ekspediciji? In sicer samo zaradi tega, ker je ni sam predlagal. Če bi bilo po njegovem, bi nas v kratkem napadle še stare babe s krepelci."
Poročnik Hartwick je okleval v mislih; kadar je poslušal majorja Wolfa, mu je moral vneto pritrditi, vendar pa je bilo zrno resnice tudi v teh von Gornovih pripombah. Zato mu je modro kimal, da ima prav in da nič ne more zoper to, če mora po generalovi odločitvi izvrševati zamisli majorja Wolta.
Bil je dovolj pameten, da je spoznal, kako je po naključju padel med kladivo in nakovalo, in da bo zelo težko oral, ne da bi se zameril temu ali onemu. Na koncu razgovora mu je major zaupljivo dejal:
.Med nama: izvedel sem, da ga bodo verjetno premestili. Ze nekaj časa ni padlo od njega nič koristnega. Tudi sam sem ga že sit, saj vtika svoj nos vselej tja, kamor je najmanj treba. Z njim je opravljeno!"
5
Major Wolt je pazljivo poslušat poročnika Hartwicka. Ta je s fotografsko natančnostjo pripovedoval o poteku
kazenske ekspedicije. Major je kadil cigaro, se sprehaja po sobi 'iz kota v kot in pazljivo poslušal. Nekoliko je b' presenečen, ko mu je Hartwick povedal, kaj misli major ° njem in da so ga pravzaprav že odpisali. Zavoljo tega godka bo moral ostati v štabu in čakati na vse posledice-Skozi okno je strmel v steber črnikastega dima, ki raste! iz razpoke hribovja na zahodni strani jezera in razraščal, da je zastri blesteče snegove Triglava. Se "" misel mu ni prišlo, da si bo zaletavi major abwehra tolik^ dovolil prav tukaj, v neposredni bližini, samo dve uri hod"* od štaba, kjer so imeli ves čas vojne oni v rokah pobudo-In zdaj zavoljo tega nepredvidenega dogodka ne h"* mogel v Idrijo. Rad bi že videl Knieckeja, do kateregO 1^ čutil iskreno prijateljstvo, saj je bil eden redkih, pred k"* terimi se je upal govoriti, kar je mislil.
Ko je Hartwick končal in se vdano zastrmel v Wo^"*' kot bi pričakoval nagrado za vdanost, je major žalost zmajal z glavo in začel karajoče govoriti.
.Totalna polomija, dragi moj Hartwick! Od vseh umnih in možnih potez ste izbrali najbolj bedasto. Ko končali to žaloigro, ki je pravzaprav komedija, sem ° zaupnega človeka prejel obvestilo, da sta naša vojak"*' vaš prijatelj in njegov kolega, živa in zdrava v nekem f"*' borišču in da so bili pripravljeni zamenjati ju, če sta sp!° pripravljena vrniti se k nam. Po logiki — kolikor pozr""" način reagiranja vodstev odpora — ste s tem dejansko ^ pečatili usodo svojih kolegov."
.Nel Saj ni mogoče, gospod major!" je dejal zmedel Hartwick in prosil majorja za kozarec vode.
.Poleg tega se boste zaradi politične in vojaške škod^ morda tudi vi znašli v škripcih, gospod poročnik. Sa*^ pomislite — na sestanku smo govoriti, da se vas zra'""*. z zemljo. Ali veste, kaj to pravno dobesedno pomeni? čifi naselje, ne pa ljudi! Vi pa ste tam pobili vse od krO!
Lefos spe? joesfra c?e/avnos?
Av5^ri/siro-;ugros7oyansiregra društva na JToroširem
V Avstriji obstojajo štiri avstrij-^o-jugostovanska društva, )tn sicer ^ Dunaju, na Predartskem od le-D71, na Tirolskem od ieta 1972 na Koroškem od teta 1955 na-V spiošnem je ciij teh društev javljati razne predsodke ter JJevati medsebojne odnose in po-miru v Evropi. Medtem ko se 'uštvo na Tirolskem in Predarl-em ukvarja v glavnem z vprašaja jugoslovanskih zdomcev ki delaje v Avstrijti, se na Koroškem za-^^rr<a za neposredne stike preko 'lavne meje in tako omogoča in-^livnejše sodelovanje.
.^okviru raznih dejavnosti, kijih ° v programu Avstrijsko-jugoslo-J"^sko društvo, je otroška počitni-J* akcija. Medtem ko je bilo lan-? ° leto 28 otrok na Jadranu, jih bo šlo tja že 90.
Poleg počitniških akcij prireja 'uitvo tudi razne izlete. Tako bo-°članidruštva8. in 9. septembra ° iskali Ptuj in Varaždin, v času - ^6. do 29. oktobra pa Beograd. -^9a od podobnih izletov v Italijo ^društvo izvedlo že spomladi.
^ rav tako na pobudo Avstrijsko-,J3oslovanskega društva na Koro-je pred nedavnim na Koro-^ gostovala 50-članska folklor-skupina .Sava" iz Kranja. Po-9 dobro uspelega koncerta v Po-^oh ob Vrbskem jezeru, je skupi-^jsastopila tudi v kongresni hiši v .^iaku. Na sporedu so bili plesi Slovenije, Bosne in Hrvatske, ''ski nastop znanega Gorenjske-^ okteta in dekliški tamburaški
koncert iz Reteč. Navdušen aplavz je bil prepričljiv dokaz, da je bilo gostovanje uspešno. Prireditev v Beljaku je v odsotnosti župana otvoril mestni svetnik dr. Hrazdil. V svojem govoru je pohvalit pobudo Avstrijsko-jugoslovanskega društva in poudaril povezovalno vlogo društva v korist dobrososedskih odnosov med obema sosednima
deželama. Letos jeseni pa je v celovškem Domu glasbe predvidena velika prireditev, ki bo prav tako služila poglobitvi dobrososedskih odnosov.
Spored prireditev in akcij je živ dokaz, da se Avstrijsko-jugoslovan-sko društvo trudi in prizadeva ustvariti pravičnejše vzdušje na Koroškem.
Dober začetek m Kostanjah
Društveniki novoustanovljenega društva .Drabosnjak" na Kostanjah kažejo občudovanja vredno trdno voljo po društvenem izživljanju. Pri Rumašu na Korenu je ob prvi prireditvi — predavanju dr. Pavleta Apovnika in Hanzeja Weissa o Lu-žiških Srbih — je predsednik SPD .Drabosnjak" Janez Lesjak lahko pozdravil razveseljivo število pro-svetašev. Najbolj razveseljivo pa je, da se je vabilu odzvala predvsem mladina, kar daje upanje, da bo društvo spet uspešno delovalo.
Obisk na prireditvi je bil izraz dolgoletne želje po prosvetni dejavnosti. To pa je najboljše jamstvo, da se bo kljub slabim razmeram v tem kraju spet razvilo močno društveno življenje.
Novi odbor je vsekakor močno in resno poprijel za delo. To je pokazal s prvo prireditvijo, kajti v takih razmerah in v kraju, kjer je bil slovenski živelj že skrajno ogrožen, zahteva tako delovanje mnogo požrtvovalnosti. Če pomislimo, da je
bilo predavanje na navaden delovni dan, moramo priznati, da društvo nikakor ni zapustilo vtisa, da je bilo šele pred nedavnim ustanovljeno in .da gre le za majhno skupino; vsak bi si mislil, da je to eno močnejših društev". Taka volja do delovanja je lahko za zgled in v spodbudo drugim društvom, zlasti v krajih, kjer slovenski živelj še ni tako ogrožen, kot je bilo to v Kostanjah, kjer deluje tudi več strupe-
Tudi tuji deiavci so ijudje!
. $rcd/ 7MMCM	/etos je Mo v v4wfr;jr zapos/eMrJ) o^rog 203.000
jo prrjetfM	To IfeuZ/o
So*p,2rj% # ojsfor^ow vse/? J<?/ojcw^/<rco v .dvstrrjr. V poMTMCZMf/? zvez-je sretu/o Mpo rMozerMsM; Je/twcev s/eJeče; GraJrsčdH-^ i jrT rzrrržeHiJ? v oJ.sfofAM 7,9, TCorojM 3,3, 7VZžj% v4wtr:j% 3,9, 70*0^'" ^sMjd 3,^, ^o/Mogr^M 77,d, ^rrrjersM 3,3, 7/roAM y,2, D^Maj
. 3z jMgos/ovt!ws^e	je raz*or'3wo, <3% je v ,4wtrrjr z^pos/er:;'/?
jp jrrgos/ov^MS^/ž' Je/rr-ocev. /z že zgoraj oweMjewe šrevr/M (203.000) 'a%o Mgo7ov/d, M je po/eg /agos/ovaHOf zapos/cM/ž' že 70.000 Je/d-o-MdroJrrostr, Aot so	Gr^r, 77d/rjdM:	2dw:Mvo je f%(3Z
^ "M, 3d je v ZvezMr repd7/:T; Newčrjz z^pos/cw/A 37&000 /dgos/codMov, 3' je po steMd Zw poj več v /Ivsrrrj;'.
^	^ MdTnesrrTvrjo fdj;3? r7e/ovwr'7r woč/ v rdzvrtrjr evrops^rA Ježe/dj) pd
^ Povezdrze fdrjj reždve, pr/ MferrA wzordjo Je/dvcž-z<3owc: pogosto žtvetz C'oveM rrcvreJnJz stdZtovdMjs^rjr rdzwerd/z. Po/eg tegd so zzpostdvJjerzt ,,.ypjoŠMerMd MdZ/rdMjd, <3d SO WdMjvrejM: :M spOSoMt SdWO Zd Hdjs/djzsd,
t de/d. Ndj/ro/j Mcsr*dwwo id d/z^otdo je pd to, Jd več/dd /dstdi/zov ^3ti/r stddovddp podo/idi/z 7r/ogord, /e-td zd drdg deddr odddjd tew reve-/?i rd/i/jo streho zd svoje drdž/de.
. . Zg dsodo te/z .Cdsidr/iCiterjev" se zdvzetddjo rdZde č/ove^o/jdMe or-^'T^c/je, /d s/iiišdjo oidi/it/ včdSi/i res dezdosde rdZidere. Pogosto pd je '*"°Vo pr/zddevddje zdiddd, sdj je podoMo g/dsrt vpijočegd v pdsčdv/.
Krščanska kulturna zveza v Cetovcu
vabi na
VEČER SLOVENSKE PESM) !N FOLKLORE
ki bo v nedeijo, 22. juiija 1973, ob 20. uri v Kuiturnem domu v Ločah.
Nastopajo:
#	Moški zbor SPD „ Kočna " iz Sveč, vodi dr. Anton Feinig
#	Foikiorna skupina KPD .Pianina " iz Sei, vodi ivan Matko
$ Ansambei bogosiovcev „SET UP", vodi Anton Opetnik
Vsi prisrčno vabijeni, predvsem poietni gostje!
nih nemškonacionalnih organizacij oz. društev.
Novoustanovljenemu društvu na Kostanjah želimo še vnaprej tako pestrega in močnega delovanja v svojo in našo skupno korist. Delo ne bo lahko, treba bo še veliko požrtvovalnosti; mislimo, da se društveniki teh težav tudi ne bodo ustrašili.
LETOVANJE OTROK V SAVUDRiJi:
Obvestilo staršem
V zadnjih dneh smo obvestiti starše, katerih otroci so biti sprejeti v počitniško koionijo v Savudriji pod pogojem, da pristojni zdravnik ietovanje priporoči.
Otroci odpotujejo v torek 17. juiija 1973. Kakor ionsko teto, bodo otroci tudi ietos potovati s posebnim avtobusom. Starše posebej opozarjamo, da piačajo vozne stroške do Ljubijane in nazaj sami, in sicer šii. 80.-— na osebo.
Za dan odhoda so zbiraiišča doiočena tako-ie:
$ v Dobrii vasi ob 7.20 uri zjutraj — odhod točno ob 7.40 uri izpred avtopdojetja Stetan Sienčnik;
# vCeiovcuob 8.00 uri — odhod točno ob 8.30 uri izpred Gasometergasse 10.
Starše iz Ziije, Roža in Gur prosimo, da otroke pripeijejo v Ceiovec in jih osebno izročijo spremijevaicem.
Stroške za vožnjo naj piačajo pred odhodom v knjigarni NASA KNJiGA, Gasometergasse 10 — vhod Wuifengosse.
Razvoj
V vodstvu Avstrijskih dravskih elektrarn (ODK) je prišlo do personalnih sprememb, ki so bile posledica upokojitve dolgoletnega direktorja ODK gradbenega svetnika dipl. ing. Ericha Wernerja. Njegovo mesto je prevzel dipl. ing. dr. tehnike Hans Hauzenberg, za njegovega asistenta pa je bil imenovan ing. Josef Plamenig. Poleg obeh je prevzelo še več strokovnjakov važna mesta v vodstvu Avstrijskih dravskih elektrarn. Novo vodstvo je pred nedavnim na tiskovni konferenci v Celovcu predstavil direktor Gaston Kugler.
Ob tej priložnosti je tudi osvetlil finančni položaj Avstrijskih dravskih elektrarn in poudaril, da bodo le-te v prihodnjih letih investirale še 8,5 milijarde šilingov. Samo letos bodo investirali 1,5 milijarde. 60 odstotkov teh investicij gre v dobro koroškemu gospodarstvu, 95 odstotkov naročil pa bodo dobavila avstrijska podjetja, kajti samo posebna tehnična oprema bo kupljena v inozemstvu. Dipl. Ing. Hauzenberg je med drugim omenil, da bodo do leta 1978 šle v pogon štiri nove elektrarne ODK in sicer: drugo leto elektrarna v Ro-žeku, leta 1975 v Borovljah, za njo bodo takoj začeli graditi elektrarno pri Galiciji, končno pa še elektrarna v dolini Malte. Ves ta obširni program bo torej realiziran v pičlih 5 letih.
Hkrati z dograditvijo elektrarne v dolini Malte bo dograjena tudi prva avstrijska jedrska elektrarna v Tull-nu ob Donavi. Takrat bo imela elektrarna v Malti vlogo, pomagati oziroma dobavljati tok, če bi iz katerih koli vzrokov jedrska elektrarna obstala. V tem primeru bi elektrarna v dolini Malte za nekaj sto do 1000
" e!ektrarn
ur nadomestila izpad toka jedrske elektrarne.
Z dograditvijo dravskih elektrarn in elektrarne v dolini Malte pa gradbeni program Avstrijskih dravskih elektrarn nikakor še ni izčrpan. Le-te načrtujejo tudi kalorično elektrarno „Voitsberg III" in elektrarno v Moll-brticke, ki spada v sklop elektrarn Malte. Zaključno je ing. Hauzenberg omenil, da bo Koroška v dolglednem času prejela tudi jedrsko elektrarno, ki bo po vsej verjetnosti tretja, sigurno pa četrta te vrste v Avstriji.
Deset let tržiških poletnih iger
Zveza kultumoprosvelnih organizacij Tržič proslavlja lelos lep jubilej — 10 let poletnih iger. V soboto 30. junija so v okviru jubileja otvorili razstavo, ki daje pregled desetih let teh tradicionalnih iger. Po celotedenskem programu je minulo soboto bila premiera drame Antona Leskovaca .Dva bregova".
Tedenski program se danes (petek 13. t. m.) nadaljuje z revijo slovenskih pevcev zabavne glasbe, kjer nastopa 10 najbolj priljubljenih slovenskih popevkarjev. Jutri gostuje amatersko gledališče .Tone Čufar" z Jesenic s komedijo .Snaha". V nedeljo bodo ponovili domači igralci dramo .Dva bregova*. Jubilejno slavje pa bo zaključil v ponedeljek pevski zbor .Jadran" iz Clevelanda v ZDA.
Prireditve so vsak dan ob 20. uri v občinskem dvorišču v Tržiču.
Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Ton

osemmesečnega dojenčka do osemdesetletnega star-^ ^ povsem nenevarne ljudi .. . Kaj takega si mi nismo ^	v ^j pokrajini ne — vsa štiri leta okupacije.
Isj 'Ožgošah smo postrelili oseminštirideset moških iz vasi, kratko malo prišteli k upornikom, toda takoj v katerem smo izgubili nekaj sto ljudi. Vi "" s, 'h ta zaselek sredi noči, brez vzroka,
^ ^Mi en strel.
kakšno bo uradno poročilo majorja in našega ^^"danta:	$tg se spopadli z bando in da je v
paste ko ni padel na
spo-
Pogorela vas 'in z njo vred nekaj vaščanov, ki se
'0)
'o* Mojemu človeku, da bom tokrat poskrbel, da se bo
. . .. .. ..
K? hoteli umakniti iz hiš. Vam, poročnik Hartwick, povem
°dela resnica. Saj gre za čast nemške vojske!"
Ij^. "Gospod major, jaz se ne čutim krivega in ne moji
M Izvršili smo samo povelje!" se je ves nesrečen brani
hle krivim vas, poročnik. Občudujem pa stotnika, ki
1°rtwick.
is predal obe dekleti živi in mi natanko poročal, kaj se Sodijo- jo se ujema tudi z vašim poročilom. Pojdite no ''ase. Vi ste odličen vojak, sicer nekoliko grob, ker je obrt grobosti. Vsak boj pa mora imeti nekakšna na-tudi meje, vsaka brutalnost pa svoj smisel in morda 1$ 'dšj! cilj. Res je, da se vsakdo bori na svoj način. Jaz $3 Porabljam sile brez potrebe, takšen sem približno, kot 'j'vam opisali."
koltov glas je zvenel posmehljivo.
^li	načelo je, prisiliti nasprotnika, da izvršuje mojo
^ ' r<e da bi sam vedel za fo.V boju pa je važen pred-^ rezultat, ne samo število mrtvih. Da, rezultat, ki je z našim trenutnim in prihodnjim ciljem. Povem ^ to težak problem. General ničesar tako ne so-k* ' hot lažna poročila. Ne prenese, da bi ga kdo imel ^rca. Preveč je vzvišen, da bi komu priznaval nekaj,
kar mu ne pritiče. Lažna poročila obsojajo vsi višji štabi, ker zaradi njih napak ukrepajo."
Poročnik se je hladil z vodo in kimal majorju. Ker pa je iz lastnih izkušenj vedel, da imajo višji svojo resnico, je izrekel dvom:
.Bojim se, da boste v tem primeru izgubili igro. Postavili vas bodo na laž. Močne nasprotnike imate in mnogo jih je."
Wo!f je svetlo pogledal poročnika in sedel.
.Prav je, da dvomite. No, vam bom pa nekaj povedal — in to je samo za vas! Ne ponovite nikoli nikomur, kar vam bom zdaj rekel. Mislite, da je samo generalu do tega, da izve, kaj se v tej pokrajini v resnici dogaja? Ali se vam ne zdi, da bi tudi kdo prav pri vrhu rad slišal, kaj delajo tukaj tisti, ki mislijo, da so edini gospodarji položaja? Ali se vam ne zdi čudno, da sem obstal na svojem mestu in da sta odšla na vzhodno (ronfo že dva moja šefa?" Malo je postal, kot bi čakal na učinek povedanega, potlej pa je nadaljeval:
.Mislim, da sem vam povedal dovolj, morda celo preveč, dragi moj Harfwick. To pa sem povedal zaradi tega, ker imam z vami še važen načrt. Všeč ste mi, ker ste vojak in ne hijena. Tulite v njihov rog, vendar ne vsake pesmi. V tem primeru pa vam svetujem, da ne podpišete njihovega poročila in ne dajete lažnih izjav, čeprav jih bodo od vas zahtevali. Vi ste bili izvrševalec, odgovarjal pa bo zapo-vedntik. Kdo pa je pravzaprav vaš major von Gorn in kdo polkovnik Perst in kaj pomenita za interese velike Nemčije, vam bom povedal kdaj drugič."
Poročnik Hartwick je odhajal od majorja Wolfa ves zmeden. Zdaj se je trdno opredelil zanj. Spomnil se je govoric, češ da ima Wolf mnogo prijateljev in zvez celo v vrhu državnega varnostnega aparata. Toda kdo so ti prijatelji to je bila uganka za vse. Vendar se je tudi ma-
jor von Gorn nekoč, ko sta se ga bila skupaj pošteno napila, zaupno hvalil, da se dobro pozna z admiralom Cana-risom, šefom abwehra in njihovim komandantom, da mu je on pomagal organizirati specialne skupine za diverzije in protipartizansko vojskovanje, ki so kasneje zrasf!e v divizijo. In kje je sedaj ta sloviti admiral? V krempljih gestapa, v kleteh državnega varnostnega urada gnije!
Komaj pa se je Hartvvick vrnil v enoto, že so ga telefo-nično pozvali, naj se javi pri komandantu, polkovniku Per-stu. Debelo je zaklel. Težave so se torej že začele. Napotit se je tja, odločen, da bo odslej več premišljal in manj govoril. Ne bodo ga ujeli na limanice, ne! Se bi rad mirno spat in uničeval nasprotnike velikega rajha, kar mu doslej res ni delalo nobenih težav. Da pa bi sedaj postal prav on žrtev obračunavanj višjih med seboj — to pa ne! Kar sluti! je, zakaj ga kličeta. Izvedeti hočeta, kaj je bilo pri Wolfu.
Pred vrati je še enkrat premislil, kaj jima sme povedati.
Po opravljenem delu v uradu se je major Wolf, ki si je zaželet vsaj kakšno uro miru in samote, napotit okoli jezera. Set je do hotela Toplice, kjer je vzel čoln. Zaveslal je proti otoku.
Ob kljunu čolna so pošumevale pene valov, na nebu so se razsuli beli oblaki, v sinjini zrcalne gladine pa so žarele barve umirajoče jeseni.
Preden je končal delo, je napisal šifrirano poročilo o napakah nekaterih komandantov in ga kot ponavadi poslal po posebnem kanalu mimo uradne linije svoji nadrejeni zvezi. Po tem opravilu, o katerem je menil, da je zanj življenjsko pomembno, mu je bilo, kot bi vrgel raz sebe neznosno breme.
Sele sedaj je lahko mislit na Ano. Pravzaprav si je zavoljo nje zaželel melanholije jeseni, miru in vsaj vizijo sveta, kjer gospoduje samo lepota tn ni o nasilju niti sledu.
Peter in očka v gozdu
.Danes grem na lov," je pri zajtrku skleni) očka in Petru se je povesil nosek prav do roba kavine skodelice. Vedel je, da bo tako ostal vse popoldne doma z mamo. Očka namreč vztrajno trdi, da je Peter za lov še premajhen.
Toda očka kar bere Petrove misli in zato je hitro ugani), kako in kaj, pa je še pristavil: .Dopoldne greva s Petrom po gobe. Saj si zato, ali ne, Peter?"
Kako more očka kaj takega sploh vprašati?! Jasno, da je za to! Kadar je treba iti kam z očkom, je Peter takoj za to, saj mu ni nikjer lepše. In če gresta v gozd po gobe, bo to posebno imenitno.
Mama je dala očetu veliko torbo in mu v smehu dejala: „Pa polno prinesita! Saj ti bo Peter pridno pomagal."
.Pomagal, pomagal, mama! Samo jaz bom nabiral v svoj košek!"
.Kje neki boš dobil ti košek, Peter? Vsak je prevelik zate."
.Ni, ni, mama! Pojdi z menoj, ti bom pokazal. Pridi!"
In že se vzpenjala Peter in mama po ozkih stopnicah na podstrešje. Peter, prepričan, da bo tam našel kaj zase, mama pa presenečena, kako sploh se spomni otrok na podstrešje. Takrat namreč še ni vedela, da je Peter prebil že nič koliko ur nad njeno glavo in da podstrešje pozna kot lastno sobico.
Očka je nestrpen in komaj čaka, da se odpravita v gozd, še bolj pa ga mika videti, kaj bo sinko prinesel s podstrešja. Ni mu treba dolgo čakali. 2e zagleda na vrhu stopnic Petra, kako se trudi in pred seboj vleče košek, ki je skoraj večji kot on. Obrazek mu kar sije od sreče in zato mu očka te malenkosti noče niti omeniti.
Šele tedaj se je spomnil, da je to prav tisti košek, s katerim je on pred tolikimi leti spremljal svojega očeta, ko sta šla v gozd nabirat gobe in še s posebnim veseljem ga je oprtal Petru.
Naposled sta krenila.
Pot skozi vas je bila imenitna. Vsi so gledali Petra in ga hvalili očku, češ kako velikega in močnega fanta ima. Kar tako, meni nič tebi nič, si oprta koš — pa hajdi v gozd po gobe!
Tik nad vasjo, v kateri stanuje Peter z očkom in mamo, je gozd in ljudje vedo povedati, da je kar posejan z gobami. Očka spotoma sicer premišljuje, če ni kljub vsemu vzel prevelike torbe, Peter pa misli, da bi
bilo res škoda, če bo njegov košek premajhen in bo tako prisiljen metati gobe v očetovo torbo. Pa saj mami bosta že povedala, kako in kaj je bilo.
.Očka! Goba! Goba!" je z gromkim vzklikom Peter odtrgal mušnico, ki se je bohotila nedaleč od poti.
.Peter, to je vendar strupena goba! Takih ne bova nabirala."
.Je pa lepa."
.Saj je lepa. Ampak za kaj neki ti bo?"
.Mami jo bom nesel."
Tu ni bilo kaj ugovarjati. Če se Peter že na samem začetku spomni mame in obljube, da ji zagotovo prinese vsaj eno gobo, tudi mušnice ne gre podcenjevati.
In že votlo zadoni, ko Peter vrže svoj plen v globok košek. Ne vem, če je bito sto ali dvesto metrov dalje, več prav gotovo ne, ko se Peter spet krepko oglasi.
.Joj, očka, poglej, kako lep kamenček! Tega pa res moram odnesti domov."
.Saj kamenček je lep ampak zakaj ti vendar bo? Doma okoli hiše je na kupe takih, pa jih niti ne pogledaš."
.Niso tako tepi."
Peter se skloni, da bi pobrat kamen, pa glej nesrečo: košek se pretehta in tista le-
V
Šakalova pravica
Nekega večera sta se prijatelja Šakal in Leopard odpravila proti človeškemu naselju.
„L.e krava lahko povrže telička — torej je tele moje!"
„Ne! Nikoli! Tele je mo-
Ugartke
V shrambi pai na tia je sod, prHeteti od povsod so sodarji in tesarji, vsi veščaki razboriti, niso mogii ga ziožiti.
(esfof otežen)
Luknja pri iuknji, vmes ozke pot), na vsaki si višji, če strah te ni.
(Ae)sei)
Kopija sem, a ne tekočina, ieiezna, a nisem kovina.
(DidD)) ouzeiez)
Dve stekeici obrezani med seboj povezani sta naprava čudovita, dedek rabi jo, ko čita.
Če dedek skoznje gieda, vidi vse čisto, otrokom pa kažejo samo — megio.
(D]D?o)
Ta je iskala hrano.
..Presodi resnico!" ji je dejal Leopard in oba sta ji povedala zgodbo. ..Slišala si — kdo
pro
Privoščila sta si tekmo v lovu je!"
za plenom. Leopard je ujel ko- „Pa pojdiva vprašat druge ima prav?" zo, a Ša.ka) kravo. Skupaj sta živali za mnenje je hitel Šakal. ..Počakaj!" je dejala opica,
Kmalu sta srečala Gazelo.	' ..........
se vračala proti svojemu domu in pustila živali na pašniku.
Leopard je bil jezen nase in na Šakala, ker se mu ni posrečilo ugrabiti večjega plena kot . ^	^ ^ ^
kozo. Tako se je ponoči spla- da"pri^'dal'e!c kravi Z)! proti pašniku. A glej! Kra- je mo je ! " va je povrgla tele. V besu je
Leopard in Šakal sta ji povedala vso zgodbo, nato pa je šal Leopard. Šakal dejal
„mar ne vidiš, da delam?" ..Delaš? Kaj delaš?" je vpra-
, ,	,	, , ,	. - Gazela je pogledala Leopar-
nagna Leopard tele h koz,. ^	,tresla se je, zaka^ ta
Naslednje jutro je Leopard j. j, .šinil ^ ^cčimi očmi, da srečen sporočil Šakalu:	- <	- -	« "-<
ves
^ j* P .	, Ir.' . se je kar hitro odločila:
sem šel na polje in kaj vidim?! "Veš, Šakal, ko sem bila mla-
..Pojedla sem hrano in malo Vidiš, kako je čisto jasno, si bom zaigrala, preden preso-torej dim."
„ Zaigrala — kako si boš zaigrala?" so spraševale živali.
„S tem kamnom."
In pokazala je na kamen, ki si ga je prislonila na uho. „Hahaha!" se je zarežal da, tedaj je držalo, da le kra- Leopard. ..Poglejte, kako ne-
Koza je povrgla tele.	^	povrže tele. A časi se umno žival smo prosili za na-
hM, „Lj.i SSSK	i. - s,j sim .MS, ....! Mg naj prid. i,
vrže tele "	da se povsod dogajajo čudne na glasba?
Pa poidiva ooeledat'"	I" mislim, da dandanes cap
Skupaj st J't^ilat'pašnik tudi koza lahko povrže tele." Le.p, in res je teliček stal pri kozi. „Vidiš, mali Šakal," je zrna- " '	- , ,,	,
„No, sedaj sam vidiš, da sem goslavno dejal Leopard, „tele potem tudi ta kamen lahko od-voril resnico!" ie Leonard je moje!"	laja čudovito glasbo.
Leopard je bil poražen. Ogorčen je vrnil tele Šakalu. ETIOPSKA PRAVLJICA
Opica je mirno pogledala Leoparda.
le lahko koza povrže tete,
govoril resnico!" je Leopard zadirčno ogovoril Šakala.
je moji
Vse naslednje živali so od-
„A vseeno ti tega ne verja- govarjale tako kot Gazela, mem," je besen odvrnil Šakal. Prispeli so do opice.
Ciciban zaspi
Ciciban je Zaspan.
Dajre TTiK ^/azNo —
dajfc MM odejo — ja^/aMaUO vejo.
Veter z gore p:Aa, jaMaHO raznima, veja se M vije,
Cicibana serije, z /istjew ga prev/eče, s cvetjeM ga omeče.
Oton Zupančič
pa goba pade ven ravno takrat, ko Pe"" pobira kamenček. V veliki vnemi lega ne opazi, očka pa se samo nagajivo sme"' Ija. Res ne vem, če je bilo lo lepo od nje<^ ali ne. Kdo ve, morda pa vendar!
Tako sla očka in Peler že debelo uro dila po gozdu. Očka je melal v svojo torb^ čudne sive in rumene gobe, ki pa Petru k' so prav nič ugajale. Nabiral je raje roži^; mravlje, mušice, kamne in listje. Oh, ubo9' Peler, ko bi vedel, da je njegov košek pr"^ lako prazen kol na začetku poli! Kadar ^ je namreč sklonil, se je košek prevesil ^ docela izpraznil.
.Očka, utrujen sem."	,
„Prav, pa sediva malo in se odpočijv"'
Odložila sla vsak svoj lovor in sedla v tr"' vo. Peter, ki je ravno hotel pogledali sv"' je bogastvo, je ob pogledu na prazen k"j šek onemel. Ni in ni si mogel kaj, da rte " sedel na mah poleg koška in same od seb^ so mu začele leči po licih prave krokodil solze.
„Očka, vse sem Izgubili"	,
Očku se je kar milo slorilo, ko je vi*^ svojega obupanega sinka. Pa tudi žal ^ je bilo, neznansko žal, da mu ni že tok^ povedal tisto stvar o mušnici.
Toda kar je, je.
„Pe!er, veš, kako narediva. Zdajle se lep*' počasi napotiva domov po Isti stezici, P^ kateri sva prišla. Spotoma bova pobir"^ vse, kar ti je padlo iz koška. Ti boš isk"'
jaz pa ti bom nesel košek. Tako bo še n"! bolj prav. Gotovo ni nihče šel za nama, " bi že prej našel tvoje gobe, kamenčke " rože in da bo še vse na svojih mestih. Pa ^ di spotoma bova še kaj nabrala. Drži, ^ ter?"
„Drži, očka. Samo čisto počasi bova š!"'
.Čisto počasi, Peter."
Prijela sta se za roke in odšla.
Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA — Tone Svetina: UKANA__________________________- 7^
Zapeljal se je do otoka, vendar ni izstopil. S čolničem je zavil v zavetje zahodne obale, kjer je bila voda popolnoma mirna in je po njej plavalo ovenelo listje med sencami zvonika in starih dreves.
Od tod sta se ozirala v gozdove na zahodu, kjer je gospodovala neobljudena divjina, pravo nasprotje civilizacije ob verigi hotelov. Ana, čudovito dekle, z rahlo otožnostjo v očeh, s skrivnostnim smehljajem, z lasmi, padajočimi na ramena, s postavo srne . .. Zenska, ki mu je ukradla svobodo, ki se je ob njej počutil majhen, ker mu je vzbujata žar ljubezni in čustva, katerih se je sramoval ... Z razpoloženjem jeseni, s pticami v zraku, z odmevom zvona želja, ki je pritrkaval srebrno tiho, se je vračala. Leto dni je bilo dovolj, da se je prepričal, da jo je poslal na nevarno pot samo zato, ker se je bal ljubezni in hkrati odgovornosti, ker ni maral zamenjati vseh žensk, ki jih je lahko dobil, za eno samo. Pa ne samo to. Pred njo je hotel biti odkrit in hkrati velik, pa je dvomil, da bi ga takšnega, kakršen je v resnici bil, sploh lahko ljubila. .Bojim se vas in vas spoštujem, ne vem, če je to dovolj za ljubezen ...," je bila dejala. Kaj vse lahko napravimo !i'z ljudi, celo izdajalce, samo ljubezni se ne da nikomur vsiliti. Ljubezen sama pride in gre. Človeka napravi velikega, močnega, ali pa ga uniči. Ob njej mu je uspelo prepustili se človeškim čustvom, vsa razumska pravila so odpovedala.
Kaj naj napravi z njo? Vprašanje ga je zaskelelo. Takrat v Idriji je v trenutkih besa odločal, da ji bo hudo kot ribi na suhem, če jo dobi v roke. Prinesla mu je pravzaprav nesrečo. Odkar se je srečal z njo, je začel izgubljali tudi tam, kjer je poprej le dobival. Nekje na dnu zavesti se mu je oglasila slutnja, da mu bo ponovno srečanje z njo prineslo novo zlo. Nehote je pomislil, da bi bilo morda še najbolje, če bi stotniku Knieckeju naročil, naj jo spravi s poti. Pa kaj, ko je že sporočil, naj jo čimprej pošlje. Misel
nanjo ga je spomnila na Valjhuna. Kako le, da mu je ni speljal ta tip?! Ni mogel razumeti, kaj ga je vodilo, da je prepustil užitek maščevanja njemu.
Zelena tihota gozdov ga je pomirila. Pomočil je roko v vodo in si z njo ohladil čelo. Pod njim je bila voda temno zelena in najbolj globoka. Tu je bilo brezno, o katerem so govorili čolnarji, da sega dvainsedemdeset metrov v globino. Prav tu nekje počiva med somi njegov Pewalek. Spomin nanj je povezal z Ano. Odločil se je. Zlomil jo bo, ne bo zmagovalka! Morda bi bilo še najbolje, če bi jo požrle te globine in z njo vred spomin na ljubezen, upanje in poraze. Za čas, ki prihaja, mora biti trd, brezobziren in grob.
6
V sobo je skozi zagrnjena okna Itila rumeno vijoličasta svetloba sonca, ki je zahajalo za obrobje strmo se dvigajočega hriba nad mestom. Potem je svetloba umrla in prostor je zagrni) spokojen mrak, ki se je vse bolj gostil, dokler predmeti niso izgubili svojih ostrih oblik.
S široko odprtimi očmi je gledala to Izginitev sveta in si želela blagodejne teme, da bi jo objela s pozabljenjem na vse otipljivo in hladno, kar je sevalo vanjo iz tujih predmetov. Njen duh je plavat med snom in resničnostjo. Želela si je pričarati iluzijo, da je doma, v svoji sobi, da je pravkar prebolela hudo vročico in da se trudoma želi otresti morečih sanj. V domišljiji ji je uspelo spremeniti preprosto vojaško omaro v svojo, polno lepih oblek, In padalski šmajser, ki je sta! v kotu, v dežnik . .. Miza sredi sobe, na kateri je stala vaza s šopom jesenskega cvetja, pa je tako in tako ustrezala njeni želji. Samo z železno posteljo, ob kateri so bili prislonjeni težki škornji, ni vedela kaj početi.
Ko se je premaknila, ji je telo čez in čez spreletela topa bolečina ter ji ustvarila občutek, da sta ji telo in duša
zdrobljena v nešteto delcev in zlepljena z vsemi mogoč"'" bolečinami.
.Laže je prenašati bolečine telesa ko duha", je mislila. Kadar te napade oboje hkrati, imaš občutek, ^ Izginjaš, da te je vsak trenutek manj, in da stojiš pred ^ nečesa neznanega, kar te bo ugonobilo.
Iz kota nasproti se je iz mrakobe lesketalo kakor ''f liko oko ogledalo z baročno zrezljanim okvirom, ki je " ^ ve kako zašlo v to sobo, v to mešanico kasarne in željo F toplem, intimnem domu. Če se je potrudila in se neko" dvignila, je skozi somrak zagledala v njem svojo podob kot bi lebdela v dnu vodnjaka. Sasje so ji razpuščeni P^ dali na ramena, sij svetle žalosti pa se je izgubljal v Tp razu, kjer je mrak zabrisal vsa druga čustva. Dvigni!" I roke in se potipala po telesu.
Kako davno je že to, ko se je začela zavedati, do P^, staja ženska! O, dnevi brezskrbne mladosti. Kadar je ^ ,p jata ali legala spat in kadar se je oblačila, je kaj '"7, ogledovala v zrcalu svoje golo telo, s katerim še ni ve"^ . kaj početi. Ta njena skrivnost, to iskanje lepote na s" sebi se ji je zdelo že davno davno, kot bi bilo v nek^ drugem življenju.
Ko se je v sobi še bolj zmračilo, je iz ogledala zrlo ^ njo le še dvoje žarečih oči, obrobljenih s temo.
Jaz, ki sem — to vem, ker me na to spominjajo čine — in slika v ogledalu, temneča in Izginjajoča v ^ stečem se mraku, nisva eno in isto. To, kar Izginja, je se^ ki jo ima vsak človek, senca pa je razblinjajoča se pod" nečesa trdnega, ki je bilo in ki ni, ker izginja, ker si j sebi le privid. Če bi mogel človek umreti tako lahko, k" .pj gine senca, kadar sonce zdrkne z neba, bi najraje umrla ...
("Dalje
LOJZE UDE:
3
BREZ SPANJA !N POMIKA
^Oč je. Dolga in nepregledna °!ona se vieče čez Vučevo. Z bri-9^do je vse polno ranjencev in °!nikov. Nekateri so na nosilih. ° svitu so nas odkrila letala in nato Tako rekoč nepretrgoma Orrtbardirala. Komaj so porabila 'slivo, so se vrnila v oporišče in ^ kmalu nato prikazala z novimi °^Ori bomb.
Okrog desetih dopoldne smo se Uvlekli v gozd, vendar se letal še J^sraj nismo rešili; spremljala so s°k naš korak, se spuščala tik nad nas obstreljevala s strojnicami bombardirata. Hujše ranjence g 3 skrivali za drevesna debla, žrtev ni šlo. Ko sem stala med srna drevesoma, je bomba za-° prav tisto, pod katero sem tik . položila ranjenca. Bomba ga ^ dobesedno raznesla. Pritisk je bil silovit, da je tudi mene skoraj *d'9ni]o od tal. Opazila sem, da vsa poškropljena s krvjo, in -j.^stila, da sem najbrž ranjena. i^°i ko je bilo bombardiranja ^?"sc, sem pohitela k počitku, da . Se umila in poiskala rano. Sele '3t sem se prepričala, da se me-'3' nič zgodilo.
^ 'stega dne smo izgubili veliko jurišev, število ranjencev pa se < še povečalo. Popoldne so nas ^3lo naposled zapustila. Ko se je . '°čilo, je zdesetkana kolona na-^'ievala pot.
^VRAŽNIK ZA PETAM!
Velikokrat, kadar
se je mudilo,
sama otovorila konja. Nepre-Privezani tovor je počasi za-drseti, tako sem ga morala po-^^^jciti in znova zavezovati. To „ te med pohodom velikokrat po-p^jalo. Sovražnik nam je bil za ^ 3T)i. In ravno ko smo brez po-^^enjo hiteli, da bi mu ušli čim s je tovor ponovno začel drseti ^ enja. Obupavala sem, bilo me ^sram, da sem za coklo. Sanitet-Pripomočkov nisem mogla pu-s '' Po drugi strani pa se ne bi ^ ^^0 ustavljati. Na srečo se mi je t^^dnjem trenutku približal neki j^dš in mi pritrdiil tovor, tako da ^ezadnje le nehal drseti.
Pr c P'^3m jutranjem svitu smo ^Oredjj Sutjesko, držeč se trdno ^ '3ke. Stvari smo imeli spravljene k,L^'btniku in nekaterim se je na-3ik čisto zmočil. Nedaleč od se je naša veriga pretrgala. $qi ' tovariš, s katerim sva se dr-la roko, je začel popuščati. j^'ja sem ga močneje, vendar se
^ ______________
bregu, ko je nepričakova-
^ ^ačel izgubljati zavest. Glava
napol potopila v vodo.
L, ^ me je za sabo, me stiskal,
da ga je prijel krč. Na srečo
%o	takrat naletela na plit-
^'^pko sem se ustopila, po-
>
,'jele
^3 opotekal. Nahrbtnik ga je ^ 3l navzdol. Bili smo skoraj na
"stila
drugi jermen na nahrbtniku
Potisnila k bregu. Zdaj se je sam zravnal.
VRHovm ŠTAB GRE M!MO
Pobočju Zelengore, nekje 10. junija. Sestro sem komaj tl^ Snila na konja, potem ko je že omedlela )in padla na tla. t\^"ja]i smo se po strmi stezi, v^.^sila sem jo močneje privezati, ni kdove koliko pomagalo.
' smo sestradani, mi in konji.
Kar naprej so zastajali in mulili travo.
Pri Miljevini smo imeli hude izgube, zlasti zaradi sovražnikovega letalstva, ki nas je tako rekoč nepretrgoma spremljalo, bombardiralo in obstreljevalo s strojnicami.
Prispeli smo na vrh Planinice, srečavali smo se z drugimi enotami. Nekdo je rekel: „Vrhovni štab gre mimo." Nisem se zmenila za to. Na vsem lepem pa sem čisto blizu zagledala tovariša Tita, ki se je prisrčno pozdravljal z vsemi in je vsakomur kaj reke). Nasmejan je prišel tudi k meni. Roko je imel obvezano. Osupnili smo, ker nismo vedeli, da je bil ranjen. Ne da bi trznila, sem ga gledala, Tito pa se je nasmehnil in me vprašat, kako sem lahko vse to zdržala . .. Nenadoma sem začutila, da sem močnejša, trdnejša v sebi. Po dveh urah počitka smo se napotili naprej. To srečanje nam je vlito novih moči.
NEUSTAVUtVA ŽEJA
Prispeli smo v neko opustelo vas. Hiše so bile odprte. Množica tifu-sarjev se je razkropila po vasi. Našli smo nekaj koruzne moke in okusne mezge v sodčkih. Tovariši so polnili porcije in hlastno jedli. Sanitetno osebje se je razbežalo po vasi in jim razlagalo, da jim to
Trideset !et bitke na Sutjeski
Prejšnji teden, ob Dnevu borca, so se na Tjcntištu spominjati 30-ietnice iegendarne bitke na Sutjeski, ki veija za enega najhujših spopadov in enega najboij usodnih dogodkov v narodnoosvobodii-nem boju jugosiovanskih narodov.
Bi) je to siien, homerski boj izčrpanih in iačnih, od tifusa in predvsem od števiinih sitih, izvrstno oboroženih nemških, ita!ijanskih in kviziinških divizij napadenih partizanskih borcev. Bit je nadčioveški boj ijudi, ki jih nič ni strio — boj za svobodo, da čast, za iiv-ijenje, še posebno pa ranjene tovariše. Boj, ki si ga nihče nikoii ne bo moge! niti pri-btiino predočiti, če ga sam ni doživet.
A o njem niti ni treba mnogo govoriti. Vanj se je treba zbrano zamistiti, doumeti njegovo čioveško, zgodovinsko vetičino, bistvo njegovega pomena za usodo Jugosiavije in njenih narodov.
lahko škoduje. Prositi smo jih, naj počakajo in potrpijo, da bodo skuhali polento, vendar nekaterih ni bilo mogoče prepričati. Lakota je bila močnejša. Toda komaj je minilo pol ure, so se začeli zvijati od želodčnih krčev. Prosili so za pomoč, rotili so nas, naj kaj storimo, toda vse je bilo zaman. Tisti, ki so bili najbolj nezmerni, so že čez dve uri izdihnili.
Brez počitka smo pešačili ves dan in vso noč, naslednji dan pa naprej. Bilo nam je čedalje huje. Okrog poldneva, ko smo šli skozi redek gozd, smo naleteli	na
majhno mlako, polno umazanije,
trave, paglavcev. Sonce je neznosno pripekalo. Žeja je bila neustavljiva. Kot na povelje so se vsi po vrsti sklonili in začeli piti. Treba je bilo uporabiti zadnje moči, da smo tovariše odgnali od vode. Razlagala sem jim, kakšna nevarnost jim grozi, pripovedovala o posledicah trebušnega tifusa, jih prepričevala, nazadnje pa jim začela groziti s poveljstvom, ki se je ravno bližalo. Z največjo težavo smo jih pregnali od vode. Počakata sem, dokler niso odšli naprej tudi tisti, ki so najbolj zaostati, potem pa, ne da bi sli mogla pomagati, se tudi sama sklonita, pomočila rapokane ustnice v tisto vodo in jo začela željno požirati. Ko sem nato dohitela tovariše, sem se počutila, kakor da sem jih ogoljufala. Na srečo m bilo nobenih posledic.
Čakali smo v gozdu, da bi se zmračilo, ker smo vedeli, da bomo morali čez cesto. Brž ko so prvi ranjenci prišli na drugo stran, so naleteli na zasedo četnikov in nekaj nemških enot z oklepniki. Začelo je pokati. Medtem ko so se naše proletarske enote bojevale, smo mi hiteli čez cesto in si prizadevali, da bi čimprej prišli v gozd. Blato je bilo mehko, noge so se pogrezate, obutev se nam je sezuvala. Bredli smo, ne da bi gledali na levo ali desno. Ko smo šli skozi podrast in gosto vejevje, smo si opraskali noge do krvi, vendar tudi tega nismo čutili. Svetleče se krogle so nam stalno žvižgale okrog ušes. A celo zanje smo oslepeli. Treba je bilo ohraniti zvezo, naj velja, kar hoče. Zanesljivo pot je lahko našel samo izkušen vodnik.
Ob svitu je bila nevarnost naposled za nami, toda tisti, ki niso zdržali takšnega tempa, so zaostati. Med njimi tudi tovanišica Jelica, ki je bila v devetem mesecu. Naslednji dan so jih četniki vse zajeli. Jelica se je pozneje rešila.
MORAL! SMO NAPREJ, NAPREJ
Hitimo naprej. Počitki so redki, kratki. Letala nas ne spremljajo več. Noč je temna. Nič se ne vidi. Med postanki cepamo na tla kar tam, kjer se ustavimo. Niti za centimeter se ne oddaljimo s poti. Bojimo se, da bi zaspati in da bi tovariši odšli naprej brez nas.
Nekega jutra se mi je zazdelo, da v daljavi vidim osamljeno hišo. Pomislila sem — tale okna pa od nekod poznam. Tudi sestri se je malo pozneje zazdelo, da je zaduhala limone. A vse skupaj je bil samo privid.
Prispeli smo na Majevico. Na poti so nas pričakali ljudje, predvsem ženske in dekleta v narodnih nošah. Nasmejane, s košarami kruha, sira, jajc, jabolk, sliv so tekmovale, katera nam bo prej postregla. Pozabili smo na vse težave. Bili smo srečni, da smo spet prišli v stik z ljudmi. Zal nam je bilo, da ne bomo mogli dlje ostati pri njih. Predlagali so, naj jim pustimo vsaj najšibkejše tovariše, da si bodo nekoliko opomogli.
Morali smo naprej. Nismo čutili ne ranjenih nog ne gnojnih ran ne lakote ne utrujenosti. Morali smo naprej. Določeno je bilo, da si bomo lahko odpočili v Bijeljini. Odšli smo. Pospremila nas je skoraj vsa vas. Dolgo so nam mahali.
Dr. Zora Perera
Avstrijska državna pogodba
!N NJENA MANJŠtNSKA ZAŠČtTNA DOLOČiLA
(Dopolnjeno besedilo predavonja na Koroških kulturnih dneh v Celovcu 1972)
P" JZ IdM Zd^dsne/o Zn pdrCM/770 Zzpo/njeVdnje ZdŠČZlnZ/? Jo/oČZ/ dV-strijsM Jrždvne pogoje, M/ZMr je o Zzpo/nZlvZ sp/o/? mogoče govoril/, Mže nd ndče/no neJoMoMtno rdzpo/ožfMjf Zn nd ndče/no nejdsnos! v oJ-n0Sd Jo 7Mroj770S;?Mj?, jezZMvnZZ? mdnjŠZn.
Pog/f?7720, Z?dM je z Zzpo/nZlvZjo 2. ločM 7. č/end dvslrZjs&e Jrždvne pogojne, Z? Z se g/dsi'i ..rlvslrZjsM' Jrždv/jdni s/ovcnsM m ZirvdšM mdnjšine rrd NorošPem, GrdJ;sčd77s^er77 m NdjersMm Zmdjo prdvZco Jo osnovnegd pod&d v s/ovensMm d/Z MvdlsMm jezZM 777 Jo sordzrriernegd šlevZ/d /dsl-nZ/? srej7!;J; so/; v lej zvez/ MJo so/s,L učni 7!dčrt/ preg/eJdT?/ /77 /?o nsld-nov/jen oJJe/eP šo/sM 77dJzor77e o/Jdst/ Zd s/ovensM /77 Z?rvds&e šo/e."
frZz77d(Z 777ore777o /e /zpo/Ti/tev o/?vez770s2i g/eJe sreJ?7je šo/e — §'777-77dz/je (s či777er pd vprdšd77je srej77;egd šo/stvd 77/ /zČ7pd77oj. Z oJ/0^0777 zvez77egd 777777/s77's2vd zd prosveto z JTie ž. J. J9Ž7 (Z/. J7.J00-Ž2/^7J je /77/d Ms7d7iov/je?2d zvez77d g'77777dz/jd Zd $/ove77ce v Ce/ovcd (J?%77Jesgyr7277d-s/77777 /Jr S/owe77err /77 X/dge77/rrrp). Dos/eJ770 svoje777M std/ZšČM g/eJe Jcoje-z/Č77egd 0S770V77egd šo/s2vd so ZdAtevd/r' Zroroš^Z 3/ove77cZ JvojezZcTro g'777-TldzZjo. Dd/Z SO j'777 s/oVe77S^O gZ77277dzZjo, &er SO po Zz&KŠ77jd%7 Zz ZgoJoV777e rdČH77d/Z, Jd 7777d 777770go ^oroš/eZ/j 5/ove72cev 77ezddpd?7je Z77 strd/? prej „sd-7770 s/ove?7s^o šo/o", eeprdv je V ZgoJov/77 / 77!^o/Z 77Z Mo, Mr je š/o vej770 /e zd 7o, d/Z 77dj /70 KC77Z jezZ^ s/ove77sM d/Z 7te777ŠM 777 je Mo trrJZ v prZ-777erZ/?, Jd je M 77d 77eM7erZZ) 0S770V72ZZ7 šo/d/r 77Č77Z jezZ& vsdj 77eMj /e7 s/o-ve77sM, veJTio Jo/rro 177 še preveč pos/rr/</je770, Jd se je 777oge/ 77Če77ec 77d-IIČZ7Z 777JZ 77e777ŠČ777e ^07 prej7T7e7d. PoJd V 7eT77 pri777er77 so se 7/s7/, M so ZzJd/Z 77S7d770Vl7ve777 0J/0/7 o s/ove77sM gl77777dZljZ, 77rdČ7777d/Z. 7*e777 M/j je zvez77d gi'77777dzZjd zd S/ovence v Ce/ovc77 eJZr7d sve7/d 7očM v ZzpoMjc-Vd77j77 ZdŠČl777Z/) J0/0ČZ/ Zd S/ove77Ce V y4vS7rZjZ. že je 77S7d770v/je77d ^077-^77re77Č77d 77e 777ŠM g7777 77dzZjd V Ve/Z^OVC77.
Pd čds 7777d s/ove77s/?d g777777dzZjd v Ce/ovcr7 JJJ JZjd^ov, /2 več ^07 /d77s^o /e7o. Prvd T72d7rrrd je Md Dorice šo/sA:cgd /e7d Ž962-JJ, A:o je Mo vpZsdriZZi 297 dče77cev.
Zd/os7T70, ze/o ZdS^r/r/j77joee pd je S7dT7je V 0S770V77e777 Šo/s7VT7. Z77d770 je, Jd je Mo Jo /e7d ?9Ž§ 77d ččoroš^e777 oMez770 JvojezZčrro šo/s7vo, rrre-je?7o po 77reJ/rZ ^oroš^e Ježe/Me v/dJe z J77e 3. oMoMd T9JŽ, M^or jo cZ-7irdjo Zlvs7rZjcZ ozZro777d z Jr?e 3Ž. o^7o/<rd Ž9JŽ, M/:or jo po ^0770777 reJd^-cZjZ /reseJZ/d VeČMd7 cZ7Zrd7770 V Z.j77/r/jd77Z. Pos7d/d je T7S7dVT7/ Zd^077.
^ 7o 77reJi7vZjo, Jo M7ere je prZš/o s s/oveKsMd soJe/ovd77je777 (v Ježe/777' v/d JZ je /77/ 7eJdj 777 JZ Jr. /ošM Pise/2/erJ, so MZ J/ovencZ zdJovo/j?7Z. Po je /77/d o/<VeZ77d JvojezZČ77d Šo/d 77d S^/e?7jc77e 777 OZe777/j/7 j77Ž77e /čoroš^e 0/7ČZ77, /77 je Mo po Š7e7ji7 /e7d /9/0 še žZvo e777i'Č77o ozem/je. S/ove77sM 777 77 e 777ŠM 07r0Cl' SO se 7770rd/z 71ČZ7Z s/ove77ŠČ777e Z77 77e777ŠČZ77e. Peždve so Me /e v Zzvdjd77jrr, v g/dV7ie777 zdrdJZ p0777d77jM77jd T7s7rez77egd 77ČZ7e/js/Vd, M je Mo po ZzjdvZ 7eJd77jegd JcžeMegd g/dVdrjd PZcscM poveč/77Z 77dcZs7i'Č770, Z77 Zdrdj/ ^rdjev77e sd/ro7dže. PoJd MrošM ^/ove77eZ so 77pd/Z, Jd MJo 7eždve sčdso777d pre777dgd77e. A'd seji' 2§. jdTUidrjd /9^/7 je v Zmerili o/ie/r v/dJuZ/r s7rd77^,'soci'd/Zslov Z77 OVP, ZzjdvZ/ TidmeslnZ^ Ježe/iiegd g/dvdrjd, preJs7dv-77/^ 7eJdj TidjmoČTiejše dVs7rijsM s7rd77^e OVP P/dns Per/Z/scA mej JmgZm.' „Po švZcdrs^em zg/eJ77 smo v Jo/očeriem ozem/ji Tidše Ježe/e v vseA oMZ-rid/i, v Mren/? pre/71'vd I77JZ /e mdj/reTi Je/ preZ-Zvd/sIvd s s/ovens^Zm md7e-rZmm jezikom, nveJ/Z JvojezZčm' šo/sM sislem. /Ve vprdšdmo o7ro^d po 7em, d/Z je ^/ovenec d/Z Nemec, lemveč zd/rlevdmo oJ vsdMgd ričencd, Jd se 77di7ČZ oMZi jezZ^ov. PreprZčdTiZ S7770, Jd je 7o v ^orZs7 o/ie/r ridroJov, ^Z pre/7i'vd7d v Ježe/Z." /Vo/^szeZimig, 29. P /997/
y4vslrZjsM Z7777d?7jZ miTiZsler Jr. Ndr/ GrnJer se je 77d meJTidroJnZ/r /ron/ereTicd/r, 77d Mler/Zi so zdvezriZš/iZ mi'771'slrZ d/Z rijZMvZ TidmesInZM (sovjels^Z, dng/eš^Z, /rdncos^Z, dmer/MnsM/ o/rrdVTidVd/Z pro/7/emdli'^o dv-slrZjs^e Jrždvne pogoJJc, več/zrd7 s/:/Zccvd/ prdv rid šo/s^o 7!reJ/*o z Jne 3. oMoMd /993, /:o je Zdvrdčd/ jigos/ovdiis^c ozeme/js^e Zd/i7eve, češ sdj Zmdjo ^/oveiicZ vse pogoje Zd svoPoJcri rdzvoj, sdj so S/ovencZ zdJo-vo/jm' v rlvsIrZjZ (ridvdjd/ je PZsc/r/crjevo soJe/ovdnje pr/ iireJPi/. ZdJnjZ-/irdfje s7on/ /o še 9. 3. /999 Md Mn/erenci TidmeslriZ^ov ziindiiji^ mims/rov šlZrZ/t ve/ZM/r sZ/ v P077J07777, lorej neMj mesecev prej 20. jimijem, M so Me rid /:07i/ere77cZ v PdrZzii jdgos/ovdris/ie ozeme/js^e Zd/rleve Zdvrnjerie, popo/nomd zdJovo/jeiie pd e^onoms^e zd/i7eve Sovje7s/:e zveze. /77 WeJe-771'g, M je ^ol /roroš^Z Ježe/nZ g/dVdr sprem/jd/ GriiPerjd 77d 7e/? ^oTi/erencd/r, je še Tiovem/rrd /93$, pdč ze/o prolis/ovno s siceršnjim svojZm rdvridTijem v 7em /e7ii, ZzjdvZ/; „ Dvorni sve7nZ^ Jr. NdrZsc/i (PdrZsc/; je /ii/ MMr WcJenZg Grii/ierjev sprem/jevd/ec nd ^on/erened'/, zds/opnZ^ G V'P — op. pis./ Po mord/ poIrJZ/Z, Jd se je 7dMdlnZ zdndnjZ mZnZsler Jr. GriiMr prej ZdveznZM veJno zopel sMcevd/ nd šo/s^o 77re7Ž/70 /993 M/ Zzrdz dvs7nj-s^e lo/erdnce Zn Jd je 7d drgiimenl Zme/ prdv posebno 7ežo prZ oJ/oči7vZ o mejd/7 v prZJ rlvslrZje" /DZe Nene Zei7, 9. novemMd /93$, Š7. 232/.
Vse 7o /rvd/Zsdnje dvs7ri'js/:egd z;indn;egd mmis7rd z iireJM oj 3. 0/7-/o/rrd /993 prej ZdveznZ^Z je N/o 7orej prevdrd, oJ TVeJenZgd ce/o oJ-^n'7o prZzndnd. PrZMjd mZ nd mise/ 2. č/en iisldnovne /ZslZne ZJrriženi/i ndroJov, M/erZ/r č/dnZcd je y4vs7rZjd.- „VsZ č/dnZ mordjo zd7o, Jd se vsem oJ njZ%7 zdgolovZjo prdvZce Zn Mris7i, ^1 jim greJo ^ol č/dnom, v Jo/<ri' verZ Zzpo/njevdlZ oPveznos/Z, sprejele po Jo/oč/7d/7 le iisldnovne /ZslZne." NdM more MZ z J0M0 vero ndsprolZ JrždvZ, MlerZ/? voJZle/jZ se pos/iižnjejo id/zZ/r meloJf
NemšM ndcZond/Zsli so že meJ pogdjdnjZ zd dvslnjs^o Jrždvno pogoJ-Po zdče/Z ndpdJdli' JvojezZčno šo/slvo po iireJN oJ 3. o/ilo/ird /993. Po poJpZsn dvslrZjsM Jrždvne pogoJM pd so Zdče/Z z gonjo, N je posldjd/d veJno sZ/ovilejšd. Peld /93$ so orgdni'zZrd/Z več šo/sPZ/r šlrdjPov. Nd lo prolZzd/ion/io d^cZjo nemš^ZP ndciond/Zslov je MrošN Ježe/nZ g/dvdr Wc-i/emg z oJ/oA:om z Jne 22. seplemMd /93$ I17JZ sdm povsem prolZzdM-nZlo oJreJZ/ možnosl oJjdve oj ponPd v s/ovenščinZ. 2e sdmd PdpZln/dcZjd Jrždvne oNdslZ prej ndsi/jem nemšPZP ndciond/Zslov je vp/Zvd/d nd s/o-vensPe sldrše Zdslrdšnjoče. $'pomZnjd/d jZ/r je nd ndcZsiZčnd ndsZ/jd prej Zn po /3. mdrcd /93$. $/eJZ/ pd je ndlo še orgdnZzZrdn prZlZs^ nd s/ovens&e sldrše. OpZsdn je v proleslnZ nolZ jngos/ovdns^e v/dJe z Jne 9. o&loPrd /93$, o/ršZrno pd še v poseMZ šo/sPZ spomenici TrorošPZP $/ovencev z Jne /3. novemMd /93$.
Pos/eJZce so Me slrdšne. OJ /2.779 olro^ ozem/jd, nd Mlero se je nd-ndšd/d iireJM oJ 3. oNoMd /993 — res je sZcer, Jd se nd PdPiT) /2 šo/d/r sp/0/7 nZPJdr nZ Zzvdjd/d — se je ojjdvi/o oJ s/ovens^egd poii/id /0.3$$ učencev. Po nrdJnZ/7 poJdlPZ/i šo/sPegd /eld /99$—99 7VerorJniings/7/di7 /Žir Jds $c/!i7/wesen Zn Ndrnlen, Nov./Dez. /999, 99/ je Mo nd te/r šo/d/i J.733 učencev s s/ovensPZm mdlernim jezikom. DejdnsPo j/Zr je /71/0 še več, loJd sovrdžnZ Je/ iičile/jslvd je, soJeč po MrošNZ; ndVdJd/r, jdv/jd/ čZm nZžje šlevZ/M. Če N se zdJovo/j'7Z z nrdJno šlevZ/Po Zz /eld Z99$-99, torej 6.733 Zn z rdzmeromd še visoko števZ/M pnjdv/jenZ/i /eld /93$, lo je 2.399 — Jdnes ji'/r je nd osnovni'/? Zn g/dvnZ/? šo/d/? Mmdj še o^rog /700 — je oJ legd /eld Jd/je ndjmdnj 9.300—9.300 s/ovensM? olro/i Mez vsd/iegd s/ovens^egd poii/id d/Z 63 oJslol^ov. Po protZzd^onZto stdnje je ndlo /egd-/ZzZrd/ mZmo vse/? protestov Poroš^i/? 5/ovencev Zn jngos/ovdns^e v/dJe zvezni zdMn z Jne /9. mdrcd /939.
(Se nadaljuje)
13. julij 197^
ŠPORTNI VESTNIK
$ TURNtR V GLOBASNiC!
Vsobotoinnedetjo, 14. inl5. julija, bo
v Globasnici pravi športni praznik. Dvodnevno praznovanje bo na nogometnem igrišču Športnega kluba Globasnica, ljubitelji pa se bodo lahko okrepčali v velikem šotoru, kjer bodo na sporedu športne prireditve. V okviru športnega slavja je pripravil SC Globasnica nogometni turnir, ki se bo pričel v nedeljo dopoldan ob 9. uri s prvo kvalifikacijsko igro. Zbrala se bodo štiri nogometna moštva, ki so letos precej uspešno tekmovala v prvenstvu Koroške nogometne zveze. Sodelovali bodo Slovenski atletski klub (z vsemi novimi pridobitvami), DSG Kamen pri Tinjah, Zitara vas in go-
SAK !GRALC! POZOR!
..Turnir v Giobasnlci" v ncdeijo, 1$. juiija 1973, ob 9. uri. Vsi igraici ob 8.45 uri na igrišču!
stiteljsko moštvo SC Globasnica. Obe kvalifikacijski tekmi bosta dopoldan. Tekma za tretje mesto bo na sporedu ob 15. uri, o prvem mestu pa bo odločila tekma ob 16. uri. Igralo se bo 2-krat po 30 minut, razglasitev zmagovalca bo ob 18. uri.
0 MARiBOR V L ZVEZNO L!GO?
V	obdravskem mestu Mariboru se bo letos z veliko verjetnostjo pričel spet profesionalni nogomet. Vijoličasti iz Maribora so namreč na pragu prve zvezne lige, in po vsej verjetnosti možnosti za vstop v najvišjo jugoslovansko nogometno ligo ne bodo zapravili. Nogometaši Maribora so v prvi kvalifikacijski igri II. kola za vstop v I. zvezno ligo premagali Proleterja 3:1 (2:1). Zmaga nad Proleterjem je velikega pomena, saj Proleterci v zadnjih sedmih tekmah v prvenstvu in v I. kvalifikacijskem kolu niso utrpeli poraza. Pred rekordnim številom 15.000 gledalcev v Ljudskem vrtu pa so Mariborčani pokazali, da so zreli za vstop v I. zvezno nogometno ligo. Odločala bo le še povratna tekma v Zrenjaninu, vendar bi prednost dveh zadetkov morala zadostovati.
Če bi Mariboru uspel vstop v I. zvezno ligo, bi bila v novem prvenstvu 1973-74 Slovenija zastopana v profesionalni ligi z dvema ekipama: Mariborom in Olimpijo iz Ljubljane, ki je le za las ušla izpadu v II. zvezno ligo. Na ta način bi se v Sloveniji s strani nogometa zrcalila ista slika kot na Koroškem. Tudi Koroška bo imela v najvišji avstrijski nogometni ligi dva zastopnika, in sicer novinca nogometno skupnost VSV/WSG Radenthein, ki se bo okrepila z jugoslovanskim reprezentantom Refkom Muftičem v golu, in Austrio Celovec, ki se bo okrepila s Franzem Hasilom, ki je igral pri zmagovalcu svetovnega pokala Feye-noord Rotterdam. Zanimiva bi bila ne samo primerjava na papirju, temveč tudi na nogometnem polju.
#	AUSTR!A — DJURGARDEN !F
V	prvi tekmi Intertotocupa je Austria Celovec premagala v Celovcu nizozemski klub Naestved IF 2:1. V vrsti Celovčanov je prvič igral Franz Hasil, ki se je predstavil domačim gledalcem z odlično igro. V drugi tekmi Intertotocupa bo Austria Celovec imela v gosteh švedskega prvoligaša Djurgarden IF iz Stockholma. Tekma bo na sporedu v soboto ob 20.00 uri. Nasprotnik velja za močnejšega od Naestveda, tako da je pričakovati zanimivo igro.
V	tekmi z Djurgardenom naš rojak Beno Kraut, rezervni vratar Austrie, spet ne bo imel možnosti pokazati svoje znanje, čeprav je trenutno v izvrstnem stanju. Vodja Celovčanov Hohenbergcr bo namreč kot v prvi tekmi Intertotocupa testiral novega vratarja, po vsej verjetnosti Nemca Rynia od Borussije iz Dortmunda. Iz tega razloga bo Kraut menda zapustil Austrio in se priključil moštvu iz koroške lige ali iz regionalne lige.
#	NAJDRZNEJŠ! NA MATTER-HORNU
V	Cerviniji, v visokogorskem zimskotu-rističnem centru pod Matterhornom, so se v času od 5. do 14. julija ponovno zbrali najdrznejši smučarji sveta, da se preizkusijo v hitrosti na smučeh. Smučarska prireditev poleti je znana pod imenom „Kilo-metro lanciato". Lovci hitrosti se spuščajo po strmini v višini 3500 m, kjer je na ledeniku trasirana hitrostna proga. Hitrost smučarja merijo v spodnjem delu strmine, kjer naj tekmovalec v razdalji 100 m najhitreje prevozi ta pas. Na osnovi dobljenega časa organizatorji izračunajo povprečno hitrost. Na letošnjem „Kilometro lanciato" se je zbralo 48 smučarjev iz Italije, Japonske, Avstrije, ZRN, Francije, ČSSR in Kanade. Med njimi ne najdemo nobenega šampiona alpskega smuka.
NOVO ASTRONOMSKO ČUDO:
Prihaja „komet stoletja"
V zadnji šleviiki smo poročati o redkem sončnem mrku, ki je omogočit znanstvenikom zanimive raziskave. Zdaj pa napovedujejo že spet novo astronomsko čudo: decembra bomo namreč iahko videti nenavadno svetei komet. Pravijo, da bo 50-krat svet-iejši kot znameniti Haiieyev komet, ki so ga zadnjič videii teta 1910; napovedujejo ceio, da utegne biti to ..kornet stoietja".
Veiiki komet je marca odkrit na Ceškosiovaškem rojeni astronom Luboš Kohoutek, ko je s teieskopom hamburške zvezdarne iška! na nebu asteroide. Takrat je bit kakih 480 miiijonov miij daieč od Sonca, pribiiino nekje okoii Jupitrove krožnice. Sodijo, da meri jedro novega kometa kar 15 miij. Komet naj bi ietei v oddaijenosti 13 miiijonov mdj od Sonca in ta reiativna biižina utegne povzročiti bieščečo svetiobo razžarjenega kometa.
Čeprav je novi komet trenutno mogoče videti samo kot svetiobno piko v teieskopu, znanstveniki napovedujejo, da bo — ko bo btiže Soncu — zeio dobro viden. Njegov rep se bo tako sveti!, da bo kome! mogoče videti s prostim očesom tudi podnevi, in to decembra, ko bo Soncu najbiiže, morda pa še !epše januarja, ko se bo spe! oddatjeva! od njega. Najiepše bodo ta redki nebesni pojav videii v Južni Ameriki.
Ze zdaj se na stotine astronomov po vsem svetu pripravijo na ta izjemni dogodek. Nekateri upajo, da bodo s kometa ujeii tudi mikro vaiove. Drugi pravijo, da bo komet še iepše viden z ameriškega vesoijskega taboratorija „Skyiab". Upajo tudi, da bodo iahko ugotoviti njegov izvor. Verjetno je priiete! iz vesoijskega prostora za pia-netom P!u!onom, kjer naj bi krožiio še mnogo takih ..odpadkov" iz časa nastanka našega sončnega sistema.
RADjO CELOVEC
PoročUa: 5.00 — 6.50 — 8.00 — 10.00 — 13.00 17.00
—	19.00 — 20.00 — 22.00 — 23.00 — 24.00.
SOBOTA, 14. 7.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.55 Giasbeni mozaik — 7.55 Nai hišni vrt — 8.05 Druiinski obzornik — 10.00 V žarišču — 10.45 Naša lepa domovina — 13.30 Za dobro voljo — 14.00 Zabavni koncert — 15.30 Ljudska glasba iz Istrije — 17.10 Glasbena oddaja iz doline Kloster-tal — 18.00 Deželni razgledi — 18.35 Mala solistična parada — 19.05 Koračnice predarlskih skladateljev
—	19.50 Note in beležke — 20.10 Velika glasbena parada — 22.20 Piesna giasba po naročiiu.
NEDELJA. 15. 7.: 6.10 Igra na orgle — 8.15 Vso poti vodijo v Avstrijol — 9.45 Mladinski glasbeni festival 1973 — 10.30 Radijska pripovedka — 11.00 Dopoldanski koncert — 13.05 Ogledalo mestnega gledališča
—	13.45 Iz domovine — 14.30 Voščila — 17.05 Ljudski koncert — 18.00 Koroški kulturni obzornik — 19.00 Nedeljski šport — 19.40 Deželni razgledi — 20.10 Avstrijska ral!ye — 21.15 Zadnja postaja Dunaj.
PONEDELJEK, 16. 7.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo
—	6.05 Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
8.05	Oddaja za starejše ljudi — 9.00 Ljudske pesmi in glasba Iz Gradiščanske — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 Vedno radi slišimo — 11.03 Ljudska glasba iz štajerske — 13.30 Knjižni kotiček — 14.30 Na obisku pri koroških godbah na pihala — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Kaj radi sUšimo ... — 17.56 Oddaja kmetijske zbornice — 18.00 Deželni razgledi
—	19.05 Na obisku v studiu Gradiščanske — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneči operetni vodič —
21.30	Iz avstrijskega glasbenega ustvarjanja.
TOREK, 17. 7.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo _
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik — 9.00 Ljudska glasba — 11.03 Ljudska oddaja Iz štajerske
—	13.30 In kaj menite vi? — 14.30 Zabavna glasba avstrijskih skladateljev — 15.00 Koroška ljudska glasba — 17.10 Note in slike Iz kovčka — 18.00 Deželni razgledi — 19.50 Note in beležke — 20.10 Zveneča alpska dežela — 21.10 Ljudstvo in domovina.
SREDA, 18. 7.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
9.00	Alpska ljudska glasba — 9.30 Vesele note mojstrov — 10.00 Zabavna glasba — 11.03 Ljudska glasba iz štajerske — 13.30 Zborovska glasba: lovske pesmi iz Alp — 14.30 Srečanje — 16.30 Operetni koncert —
17.10	V dunajski kavarni — 17.56 Oddaja združenja industrialcev — 18.00 Deželni razgledi — 19.05 Ljudske pesmi — 19.35 Za prijatelja planin — 19.50 Note in beležke — 20.10 ..Spomini na kopališče Herkules" igra — 21.10 Zabavna glasba — 21.30 Zvezne deželo poročajo: Nižja Avstrija.
ČETRTEK, 19. 7.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo — 6.05 Jutranja melodija — 6.50 Glasbeni mozaik —
9.00	Ljudska glasba — 9.30 Vesele note mojstrov —
10.00	Kar naprej veselo — 11.03 Ljudska glasba iz štajerske — 13.30 Zabeleženo na koroških cestah —
14.30	štiri zračne vasi — 15.00 Komorna glasba — 17.10 Za kulisami slavnostnih iger — 17.56 Oddaja zbornice obrtnega gospodarstva — 18.00 Deželni razgledi —
19.05	Avstrijska godba na pihala — 19.50 Note in beležke — 20.10 „Dr. Julij Kugy in njegov svet" — 21.00 Iz glasbenega ustvarjanja Koroške.
PETEK, 20. 7.: 5.05 Za tiste, ki zgodaj vstajajo —
6.05	Jutranjo melodija — 6.05 Glasbeni mozaik —
9.00	Ljudske In lovske pesmi iz Solnograške — 9.30 Klavirska glasba — 11.03 Ljudska glasba — 13.30 Veselo zaigrano — 14.30 Vesele viže — 15.00 Zborovski koncert — 16.45 Pojoča mladina — 17.10 Glasba za konec tedna — 17.56 Oddaja delavske zbornice —
18.00	Deželni razgledi — 19.05 Robert Stolz dirigira — 19.50 Note in beležke — 20.10 Orkestrski koncert.
SLOVENSKE ODDAJE
SOBOTA, 14. 7.: 9.00 Od pesmi do pesmi, od srca do srca.
NEDELJA, 15. 7.: 7.10 Duhovni nagovor — Po vaši želji.
PONEDELJEK, 16. 7.: 13.45 Informacije — Ljudske pesmi— Iz ljudstva za ljudstvo.
TOREK, 17. 7.: 9.30 Vrtiljak po,pevk — 13.45 Informacije— športni mozaik— Po lovčevih stezah.
		AVSTRiJA 1
K		SOBOTA, 14. 7.: 16.55 Dva klobčiča — 17.05 Za mladino — 17.30 Serjoša in ča-
robna palica — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Novo v kulturi — 18.55 Med Balkanom in Rodopi — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki
—	20.06 šport — 20.15 Halo... hotel Sacher... vratar — 21.20 šport — 21.50 čas v sliki — 21.55 Priznanje med štirimi očmi, film.
NEDELJA, 15. 7.: 16.30 Za otroke — 16.40 Za mladino
—	17.05 Prebrisani Bruno — 17.10 Za družino — 17.55 Otrokom za lahko noč — 18.00 Operni vodič — 18.30 Veliki prepad — 19.30 čas v sliki — 19.40 šport — 20.15 Agenti vabijo — 21.55 šport In čas v sliki.
PONEDELJEK, 16. 7.: 18.00 Novo v znanosti — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Stan Laure! In Oliver
Hardy — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Ljudje s farme Shiloh — 21.20 športna zgodba — 22.20 čas v sliki.
TOREK, 17. 7.: 18.00 Seržant Preston. „Ni bila nesreča" — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Živalski raji — 19.00 Slike iz Avstrije In Južne Tirolske — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Svet Knjige — 21.05 Grenko življenje, film— 22.45 čas v sliki.
SREDA, 18. 7.: 11.00 Spored za delavce: Stvar z drugega sveta — 16.30 Za otroke — 17.10 Kako so preslepili mačka Duškota — 17.20 Gradbišče — 18.00 Tri žene v hiši — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Tri deklice in trije dečki — 19.00 Stike iz Avstrije —
19.20	Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki In kulturne novost! — 20.06 šport — 20.15 Saga o Forsytih —
21.10	Film rablja — 22.10 čas v sliki.
ČETRTEK, 19. 7.: 18.00 Moj sin — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 športni mozoik — 19.00 Slike iz Av-
IzdajatelJ, zatožnlk In lastnik: Zveza slovenskih organizacij na Koroškem; glavni urednik: Rado Janežič; odgovorni urednik: Andrej Kokot; uredništvo In uprava: 9021 Klogenfurt — Celovec, Gasometergasse 10, tel. 32-5-50 — Tiska: Založniška In tiskarska družbo s o. j. Drava, Celovec - Borovlje.
strije — 19.20 Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Horizonti —
21.05	štirlokna proti vrtu, komedija — 22.35 čas v sliki.
PRTEK, 20. 7.: 11.00 Spored za delavce: Grenko življenje — 18.00 Ostani zdrav — 18.25 Otrokom za lahko noč — 18.30 Pater Brown — 19.00 Slike Iz Avstrije —
19.20	Pregled sporeda — 19.30 čas v sliki in kulturne novosti — 20.06 šport — 20.15 Tekma okrog atomske bombe — 22.10 Čas v sliki — 22.15 Devištvo in švedske gardlne.
		AVSTRIJA 2
H		SOBOTA, 14. 7.: 17.05 Kdor ljubi domovino — 18.30 Mini-Max — 18.55 Glasbe-
na poročila — 19.30 čas v sliki — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Mož na mojem hrbtu — 21.40 čas v sliki.
NEDELJA, 15. 7.: 15.15 Mednarodna regata — 18.00 Tedenski obzornik — 18.30 Srečanje v starosti — 19.00 Zgodbe in zgodbice — 19.30 čas v sliki — 19.40 Novo v kulturi — 20.10 Vzgoja — 20.15 V lastni zadevi —
21.45	čas v sliki.
PONEDELJEK, 16. 7.: 19.30 čas v sliki in kulturne novost! — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Literatura v sliki — 21.45 Galerija —
22.10	Telereprize.
TOREK, 17. 7.: 19.30 čas v sliki in kulturne novosti —
20.00	Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja
—	20.15 Mamureš: Zgubljeni svet od včeraj — Romunija — 21.00 Enaindvajset — 21.45 Telereprize.
SREDA, 18. 7.: 19.30 čas v sliki In kulturne novosti —
20.00	Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja —
20.15	Tragikomedija majhnega nameščenca, ki sanja o velikih dejanjih — 21.50 Telereprize.
ČETRTEK, 19. 7.: 19.30 čas v sliki In kulturne novosti — 20.00 Pregled sporeda — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja — 20.15 Gustav Mahler — Simfonija št. 3 —
22.00	Telereprize.
PETEK, 28. 7.; 19.30 čas v sliki In kulturne novosti
—	20.00 Za konec tedna — 20.06 šport — 20.09 Vzgoja
—	20.15 Kopajoča se Venera, amerlkanski film — 21.50 Telereprize.
SREDA, 18. 7.: 13.45 Informacije — Poper in sol
19-	13.45 Informacije — Harmonika, ^
tara, bas — Koroški kulturni pregled.
PRIRK' 20. 7.: 13.45 Informacije — Kar po domač"
RAD!0 LJUBLJANA
SOBOTA, 14. 7.: 6.50 Beseda na današnji dan — % Glasbena matineja — 9.05 Pionirski tednik — 9.# slovenskimi ansambli zabavne glasbe — 12.10 dije za opoldan — 13.15 Zabavna glasba — 14.10 pesmijo in besedo po Jugoslaviji — 15.40 Pojo operni pevci — 16.40 S Plesnim orkestrom RTV Lj"" Ijana — 17.20 Gremo v kino — 18.15 Dobimo se ob ur! — 19.15 Z ansamblom Lojzeta Slaka — 20.00 R°^ ski radar — 21.00 Zabavna radijska igra — Nevid** epizoda — 22.20 Oddaja za naše izseljence — 2^ S pesmijo in piesom v novi teden.
NEDEUA, 15. 7.: 6.50 Danes za vas — 8.05 Radijs^ igra za otroke — 8.48 Sktadbe za mladino — ^ Koncert iz naših krajev — 10.05 še pomnite, tov"" ši. .. — 10.25 Pesmi boja In dela — 10.45 Vošči!"
13.15	Zabavna glasba — 13.50 Z domačimi ansaf"'
—	14.05 S slovenskimi ansambli domače glasb"
15.05	Popularne operne melodije — 16.00 Radiji Igra — 17.05 Nedeljsko športno popoldne — 1^ Glasbene razglednice — 20.00 V nedeljo zvečer '
22.20	S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana — 22.40 dre note — 23.15 Nočni coctail.
PONEDELJEK, 16. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasb"" matineja — 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb — Pojemo in igramo za vas — 9.40 Z velikimi zabavi orkestri — 12.10 Melodije za opoldan — 13.15 Zab"' na glasba — 14.10 Amaterski zbori pojo — 14.30 ^ ščila — 16.00 ..Vrtiljak" — 17.10 Zveneča imena '
18.15	Pihalne godbe na koncertnem odru — 19.13 Veselimi hmeljarji — 20.00 Operni koncert — 2'' Tipke in godala — 22.15 Zaplešite z nami — 23.15 ^ pevke se vrstijo.
TOREK, 17. 7.: 6.50 Beseda na današnji dan —E Glosbena matineja — 9.20 Z našimi simfoniki v s?"' lahko glasbe — 10.20 Poletna potovanja — 12.10 lodije za opoldan — 12.40 Slovenske narodne — 1*' „Na pot! s kitaro" — 15.40 Poje baritonist Tom Kr""''
—	17.10 Popularni popoldanski koncert — 18,15 V ^ rek nasvidenje) — 18.45 Tipke in godala — 19.13' ansamblom Rudija Bardorferja — 20.00 Lahka g!"'*
slovenskih avtorjev — 20.30 Radijska Igra

Melodije v ritmu — 22.15 Od popevke do pope
—	23.15 „časi v zrcalu glasbe".
SREDA. 18. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbeno " tineja — 9.35 Glasbeni spomini — 10.20 Dva šeg" glasbena lika — 12.10 Melodije za opoldan — ^ Zabavna glasba — 14.30 Voščila — 15.40 Pianist J" ko Ravnik z novimi posnetki — 17.10 Operni ko""'
—	18.45 Naš gost — 19.15 Glasbene razglednic^
—	21.40 Lepe melodije — 22.15 Revija popevk Plesni zvoki.
ČETRTEK, 19. 7.: 6.50 Beseda na današnji dan ^ Glasbena matineja — 9.20 Mladinski zbori pri po svetu — 9.40 iz partitur operetnih mojstre''
12.10	Melodije za opoldan — 13.15 Zabavna g'"*
—	14.10 Popoldne za mladi svet — 16.00 „Vrti!jat<"
17.10	Koncert po željah poslušalcev — 18.15 Z ^ bavnim orkestrom RTV Ljubljana — 18.50 Mej"'"' zgodovini — 19.15 Z ansamblom Mojmira Sepe^
20.00	četrtkov večer domačih pesmi in napevov — ^ Literarnivečer — 21.40 Giasbeni nokturno — 23.(% gosteh pri tujih radijskih postajah — 23.30 Za teije jazza.
PETEK, 20. 7.: 6.50 Rekreacija — 8.10 Glasbeno ^ tineja — 9.20 Glasba vam pripoveduje — 9.40 Glc^ v ritmu — 12.10 Melodije za opoidan — 12.40 Z d<^ čimi ansambli — 14.10 Ljudska glasba drugih dov — 14.30 Voščila — 16.40 Popoldanski sestal"* orkestrom Mantovanl — 17.10 Popoldne z godali foničnega orkestra RTV Ljubljana — 18.50 Ogle"*" našega časa — 19.15 Z ansamblom Dorka škobe'"^
—	20.00 Naj narodi pojo — 20.30 ..Top-pops 13" — ^ Oddaja o morju In pomorščakih — 22.15 Besed" zvoki iz logov domačih — 23.15 Paleta popevk plesnih ritmov.
TV JUGOSLAV'^
SOBOTA, 14. 7.: 16.58 Napoved sp°' ^ — 17.00 Vaterpolo — 18.00 Obzor"'*/
18.15	Pustolovščine Toma Savvefl^jl
19.45	Risanka — 19.50 Cikcak — 20.00 Dnevnik — *°j! Parada tujih gostov na slovenski popevki 73 -*/ šerif v New Yorku — 22.40 Kažipot — 23.00 Poro^^j)
NEDELJA, 18. 7.: 8.50 Neznan! leteči predmeti *"*
Po domače — 10.10 Kmetijska oddaja — 10.55 Otf^p matineja — 11.50 Poročila — 11.55 Kažipot — 15-^,. domače — 16.15 Od Gorice do Gorice — 16.55 nec tedna — 17.15 Vaterpolo — 18.15 Poročila -"J/ Celovečerni film — 19.45 Risanka — 20.00 DneV'y
20.30	Barometer — 20.35 Igre brez meja — 21.50 SP n! pregled — 22.20 Poročila.	,]j
PONEDELJEK, 16. 7.: 16.45 Madžarski pregled *** ^ji Obzornik — 18.30 Pustite jih živeti, film — 19.00 za mlade — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik -* 'p? Barometer — 20.35 Gledališka predstava — 21 ^ čarski divani — 22.15 Poročila.
TOREK, 17. 7.: 17.15 Madžarski pregled — zornik — 18.30 Veliki in majhni — 19.00 Metulj' ^ pi-dežele — 19.20 S kamero po svetu: Nepal — 19-^ .ji sanka — 20.00 Dnevnik — 20.25 Reportaža — * / Tolstoj:Vojna In mir — 21.20 Ob ustavnih razprav" 21.40 Po sledeh napredka — 22.30 Poročila.
SREDA, 18. 7.: 16.45 Madžarski pregled — 18.1^,jp zornik — 18.30 Mačkon in njegov trop — 19.15 ^.ji telji glasbe — 19.45 Risanka — 20.00 Dnevnik*^*/ Slamnata ženska, film — 22.30 Glasbeni noktufP"
22.45	Poročila.	^
ČETRTEK, 19. 7.: 16.45 Madžarski pregled
Obzornik — 18.20 S festivala športnih in turisti
filmov — 18.55 Neznani leteči predmeti —- 12'^jj!" sanka — 20.00 Dnevnik — 20.25 Kam in kako na
—	20.30 četrtkov) razgledi: Ukradeni otroci -** Dogodivščine dobrega vojaka švejka — 22.50
-C'
PETEK. 20. 7.: 16.45 Madžarski pregled — 13'"." zornik — 18.25 Veseli tobogan — 18.55 Doktor "" hodu — 19.20 Plavanje: Skok! v vodo — 19.45
—	20.00 Dnevnik — 20.25 Barometer — 20.35 Iz k "ice svetovne književnosti — Tolstoj: Živi in P"'
22.45	Poročila.