'Pitni urad ,.2, Cet.v.c - Ve,[.g,p.,t.mt M21 Ki.gentu.t i,ha). v Cevcu - E„ch.inung,.,t K.ag.nfu.t P...me,ni i,v.d t.M iii.. m...in. n.r.inin. 5 iiiing.v HHH! HHH P. b. b. nnnn 8 POLiHKO 0V0UCN0ST) ni mogoče reševati manjšinskega vprašanja ^ O Lan) je bi) skienjen zakon o dvojezičnih napisih. Čeprav je ^Mo tozadevno doiočiio državne pogodbe izvedeno te v žeto skrom-pov$em nezadovoijivem obsegu, so se združene nacionatistične jjje kijub temu zagnaie tudi proti temu zakonu ter s protizakonitimi 3^cijam! preprečite njegovo izvajanje.___________ ^ # Leto: je bii ustanovijen skupni kontaktni komite. Čeprav prt hpro!kth Siovencih n) mogei odstraniti upravičene skepse, porojene iz posedanjih trpkih izkušenj, so nacionaiisti kijub temu začeti hujska!! P'oti temu komiteju in s tem proti sodeiovanju manjšine pr) reševanju Manjšinskega vprašanja. Torej dva primera, ki pa žeto jas-kažeta eno: nemški nacionalisti jočejo pač za vsako ceno prepre-sleherni pristop k reševanju od-P^tih vprašanj slovenske narodnost-skupnosti na Koroškem. Pri tem zelo značilno, da se vedno najejo na .skupni liniji" protisloven-ske aktivnosti ne glede na strankarsko pripadnost ali druge razločke, ovraštvo do Slovencev in nestr-odnos do kakršnekoli znosne ^ditve manjšinskega vprašanja t'h družita preko vseh sicer precej ^dnih [očnic. To smo videti tudi v zadnjem ča-ko je prišlo znova do take očit-manitestaoije izrazite protislovenske koalicije, katere tok spet se-9^ od OVP preko FPO do Heimat-'ensta in njegovih priveskov. Mitja Ribičič podpredsednik predsedstva SFRJ Ma Brionih je biia v ponc-deijek 22. seja predsedstva SFRJ, ki je pod predsedstvom predsednika repubiike Tita 'ozpravijaia med drugim o dosedanjih pripravah za konferenco neuvrščenih držav v Aiiiru, kjer bo jugosiovansko deiegacijo vodi) predsednik Tito. Podpredsednik zveznega bvršnega sveta in zvezni sekretar za zunanje zadeve Minit pa je poročat o deiu nedavne konference o evropski varnosti in sodetovanju v Hei-:inkih. Ker je dosedanjemu podpredsedniku predsedstva SFR fugosiavtje Ratu Dugonjiču Poteke) mandat, je bii za novega podpredsednika sogias-"o izvoijen čian predsedstva SR Siovenije Mitja Ribičič, ki je s tem za prihodnjo dobo Prevze! najvišji poioiaj za Predsednikom Titom. z matičnim narodom in njegovo državo. Končno pa so se še predstavniki nacionalističnih organizacij oglasili pri zveznih predstavnikih OVP in FPC' ter v dunajskem parlamentu, kjer so znova zahtevali ugotavljanje manjšine. Morda je samo naključje, da je do novega vala protislovenske aktivnosti prišlo prav ob obletnici zakona o dvojezičnih napisih, ki je lani sprožil znane in zloglasne orgije nemškega nacionalizma. Vsekakor pa je značilno za miselnost teh krogov, če na primer predsednik koroške CVP Bacher v deželnem zboru izjavlja, da mora manj-H-:-mvi-eti, da je rešitve treba najti na Koroškem in ne v Ljubljani ali Beogradu, ker sicer koroške stranke ne bodo več mogle kot .samaritani" nastopati proti naraščajoči animoziteti med prebivalstvom. Ali je Bacher povsem pozabil, kdo in kaj je prisililo koroške Slovence, da so se — enako kakor južni Tirolci — obrnili na svoj matični narod za pomoč in podporo v boju za dosego pravic, zagotovljenih v državni pogodbi? Vedeti bi moral, da .nenaklonjenost" med prebivalstvom ne izvira iz upravičenih zah- tev po izvajanju državne pogodbe, marveč izključno le iz podle hujskaške gonje, ki jo nacionalistični krogi že vsa leta ženejo proti Slovencem in njihovim pravicam. Predvsem pa bi se moral takiih izjav in očitkov vzdržati predstavnik stranke, katere zastopniki se v istem trenutku zaganjajo v komite, v katerem hočejo Slovenci kljub vsem dosedanjim razočaranjem skupaj s pristojno vlado iskati rešitev odprtih vprašanj. Spet enkrat vidimo, kako razširjena in zakoreninjena je v koroški stvarnosti dvoličnost, politična morala dvovrstne pravice in dvojnih meri). Na merodajnih mestih pa bi se le morati zavedati, da v takem ozračju in s takimi praktikami ni mogoče reševati manjšinskih vprašanj. Z ozirom na lanskoletne .izkušnje" je izjava novega predsednika koroške SPO' Wagnerja, ki je v deželnem zboru dejal, da v manjšinskem vprašanju ne sme biti .sa-mohoda" ene stranke, marveč morajo odgovornost nositi vse stranke, če bi prišlo ,'jele ^3 opotekal. Nahrbtnik ga je ^ 3l navzdol. Bili smo skoraj na "stila drugi jermen na nahrbtniku Potisnila k bregu. Zdaj se je sam zravnal. VRHovm ŠTAB GRE M!MO Pobočju Zelengore, nekje 10. junija. Sestro sem komaj tl^ Snila na konja, potem ko je že omedlela )in padla na tla. t\^"ja]i smo se po strmi stezi, v^.^sila sem jo močneje privezati, ni kdove koliko pomagalo. ' smo sestradani, mi in konji. Kar naprej so zastajali in mulili travo. Pri Miljevini smo imeli hude izgube, zlasti zaradi sovražnikovega letalstva, ki nas je tako rekoč nepretrgoma spremljalo, bombardiralo in obstreljevalo s strojnicami. Prispeli smo na vrh Planinice, srečavali smo se z drugimi enotami. Nekdo je rekel: „Vrhovni štab gre mimo." Nisem se zmenila za to. Na vsem lepem pa sem čisto blizu zagledala tovariša Tita, ki se je prisrčno pozdravljal z vsemi in je vsakomur kaj reke). Nasmejan je prišel tudi k meni. Roko je imel obvezano. Osupnili smo, ker nismo vedeli, da je bil ranjen. Ne da bi trznila, sem ga gledala, Tito pa se je nasmehnil in me vprašat, kako sem lahko vse to zdržala . .. Nenadoma sem začutila, da sem močnejša, trdnejša v sebi. Po dveh urah počitka smo se napotili naprej. To srečanje nam je vlito novih moči. NEUSTAVUtVA ŽEJA Prispeli smo v neko opustelo vas. Hiše so bile odprte. Množica tifu-sarjev se je razkropila po vasi. Našli smo nekaj koruzne moke in okusne mezge v sodčkih. Tovariši so polnili porcije in hlastno jedli. Sanitetno osebje se je razbežalo po vasi in jim razlagalo, da jim to Trideset !et bitke na Sutjeski Prejšnji teden, ob Dnevu borca, so se na Tjcntištu spominjati 30-ietnice iegendarne bitke na Sutjeski, ki veija za enega najhujših spopadov in enega najboij usodnih dogodkov v narodnoosvobodii-nem boju jugosiovanskih narodov. Bi) je to siien, homerski boj izčrpanih in iačnih, od tifusa in predvsem od števiinih sitih, izvrstno oboroženih nemških, ita!ijanskih in kviziinških divizij napadenih partizanskih borcev. Bit je nadčioveški boj ijudi, ki jih nič ni strio — boj za svobodo, da čast, za iiv-ijenje, še posebno pa ranjene tovariše. Boj, ki si ga nihče nikoii ne bo moge! niti pri-btiino predočiti, če ga sam ni doživet. A o njem niti ni treba mnogo govoriti. Vanj se je treba zbrano zamistiti, doumeti njegovo čioveško, zgodovinsko vetičino, bistvo njegovega pomena za usodo Jugosiavije in njenih narodov. lahko škoduje. Prositi smo jih, naj počakajo in potrpijo, da bodo skuhali polento, vendar nekaterih ni bilo mogoče prepričati. Lakota je bila močnejša. Toda komaj je minilo pol ure, so se začeli zvijati od želodčnih krčev. Prosili so za pomoč, rotili so nas, naj kaj storimo, toda vse je bilo zaman. Tisti, ki so bili najbolj nezmerni, so že čez dve uri izdihnili. Brez počitka smo pešačili ves dan in vso noč, naslednji dan pa naprej. Bilo nam je čedalje huje. Okrog poldneva, ko smo šli skozi redek gozd, smo naleteli na majhno mlako, polno umazanije, trave, paglavcev. Sonce je neznosno pripekalo. Žeja je bila neustavljiva. Kot na povelje so se vsi po vrsti sklonili in začeli piti. Treba je bilo uporabiti zadnje moči, da smo tovariše odgnali od vode. Razlagala sem jim, kakšna nevarnost jim grozi, pripovedovala o posledicah trebušnega tifusa, jih prepričevala, nazadnje pa jim začela groziti s poveljstvom, ki se je ravno bližalo. Z največjo težavo smo jih pregnali od vode. Počakata sem, dokler niso odšli naprej tudi tisti, ki so najbolj zaostati, potem pa, ne da bi sli mogla pomagati, se tudi sama sklonita, pomočila rapokane ustnice v tisto vodo in jo začela željno požirati. Ko sem nato dohitela tovariše, sem se počutila, kakor da sem jih ogoljufala. Na srečo m bilo nobenih posledic. Čakali smo v gozdu, da bi se zmračilo, ker smo vedeli, da bomo morali čez cesto. Brž ko so prvi ranjenci prišli na drugo stran, so naleteli na zasedo četnikov in nekaj nemških enot z oklepniki. Začelo je pokati. Medtem ko so se naše proletarske enote bojevale, smo mi hiteli čez cesto in si prizadevali, da bi čimprej prišli v gozd. Blato je bilo mehko, noge so se pogrezate, obutev se nam je sezuvala. Bredli smo, ne da bi gledali na levo ali desno. Ko smo šli skozi podrast in gosto vejevje, smo si opraskali noge do krvi, vendar tudi tega nismo čutili. Svetleče se krogle so nam stalno žvižgale okrog ušes. A celo zanje smo oslepeli. Treba je bilo ohraniti zvezo, naj velja, kar hoče. Zanesljivo pot je lahko našel samo izkušen vodnik. Ob svitu je bila nevarnost naposled za nami, toda tisti, ki niso zdržali takšnega tempa, so zaostati. Med njimi tudi tovanišica Jelica, ki je bila v devetem mesecu. Naslednji dan so jih četniki vse zajeli. Jelica se je pozneje rešila. MORAL! SMO NAPREJ, NAPREJ Hitimo naprej. Počitki so redki, kratki. Letala nas ne spremljajo več. Noč je temna. Nič se ne vidi. Med postanki cepamo na tla kar tam, kjer se ustavimo. Niti za centimeter se ne oddaljimo s poti. Bojimo se, da bi zaspati in da bi tovariši odšli naprej brez nas. Nekega jutra se mi je zazdelo, da v daljavi vidim osamljeno hišo. Pomislila sem — tale okna pa od nekod poznam. Tudi sestri se je malo pozneje zazdelo, da je zaduhala limone. A vse skupaj je bil samo privid. Prispeli smo na Majevico. Na poti so nas pričakali ljudje, predvsem ženske in dekleta v narodnih nošah. Nasmejane, s košarami kruha, sira, jajc, jabolk, sliv so tekmovale, katera nam bo prej postregla. Pozabili smo na vse težave. Bili smo srečni, da smo spet prišli v stik z ljudmi. Zal nam je bilo, da ne bomo mogli dlje ostati pri njih. Predlagali so, naj jim pustimo vsaj najšibkejše tovariše, da si bodo nekoliko opomogli. Morali smo naprej. Nismo čutili ne ranjenih nog ne gnojnih ran ne lakote ne utrujenosti. Morali smo naprej. Določeno je bilo, da si bomo lahko odpočili v Bijeljini. Odšli smo. Pospremila nas je skoraj vsa vas. Dolgo so nam mahali. Dr. Zora Perera Avstrijska državna pogodba !N NJENA MANJŠtNSKA ZAŠČtTNA DOLOČiLA (Dopolnjeno besedilo predavonja na Koroških kulturnih dneh v Celovcu 1972) P" JZ IdM Zd^dsne/o Zn pdrCM/770 Zzpo/njeVdnje ZdŠČZlnZ/? Jo/oČZ/ dV-strijsM Jrždvne pogoje, M/ZMr je o Zzpo/nZlvZ sp/o/? mogoče govoril/, Mže nd ndče/no neJoMoMtno rdzpo/ožfMjf Zn nd ndče/no nejdsnos! v oJ-n0Sd Jo 7Mroj770S;?Mj?, jezZMvnZZ? mdnjŠZn. Pog/f?7720, Z?dM je z Zzpo/nZlvZjo 2. ločM 7. č/end dvslrZjs&e Jrždvne pogojne, Z? Z se g/dsi'i ..rlvslrZjsM' Jrždv/jdni s/ovcnsM m ZirvdšM mdnjšine rrd NorošPem, GrdJ;sčd77s^er77 m NdjersMm Zmdjo prdvZco Jo osnovnegd pod&d v s/ovensMm d/Z MvdlsMm jezZM 777 Jo sordzrriernegd šlevZ/d /dsl-nZ/? srej7!;J; so/; v lej zvez/ MJo so/s,L učni 7!dčrt/ preg/eJdT?/ /77 /?o nsld-nov/jen oJJe/eP šo/sM 77dJzor77e o/Jdst/ Zd s/ovensM /77 Z?rvds&e šo/e." frZz77d(Z 777ore777o /e /zpo/Ti/tev o/?vez770s2i g/eJe sreJ?7je šo/e — §'777-77dz/je (s či777er pd vprdšd77je srej77;egd šo/stvd 77/ /zČ7pd77oj. Z oJ/0^0777 zvez77egd 777777/s77's2vd zd prosveto z JTie ž. J. J9Ž7 (Z/. J7.J00-Ž2/^7J je /77/d Ms7d7iov/je?2d zvez77d g'77777dz/jd Zd $/ove77ce v Ce/ovcd (J?%77Jesgyr7277d-s/77777 /Jr S/owe77err /77 X/dge77/rrrp). Dos/eJ770 svoje777M std/ZšČM g/eJe Jcoje-z/Č77egd 0S770V77egd šo/s2vd so ZdAtevd/r' Zroroš^Z 3/ove77cZ JvojezZcTro g'777-TldzZjo. Dd/Z SO j'777 s/oVe77S^O gZ77277dzZjo, &er SO po Zz&KŠ77jd%7 Zz ZgoJoV777e rdČH77d/Z, Jd 7777d 777770go ^oroš/eZ/j 5/ove72cev 77ezddpd?7je Z77 strd/? prej „sd-7770 s/ove?7s^o šo/o", eeprdv je V ZgoJov/77 / 77!^o/Z 77Z Mo, Mr je š/o vej770 /e zd 7o, d/Z 77dj /70 KC77Z jezZ^ s/ove77sM d/Z 7te777ŠM 777 je Mo trrJZ v prZ-777erZ/?, Jd je M 77d 77eM7erZZ) 0S770V72ZZ7 šo/d/r 77Č77Z jezZ& vsdj 77eMj /e7 s/o-ve77sM, veJTio Jo/rro 177 še preveč pos/rr/