67. številka.
3 nč. ^tfjj Izdanje za soboto 5. jun^a 1897
(t Trstu, t soboto zjutraj dne 5. junija 1897.)
Tečaj XXII.
„BDINOBT" lakaja po trikrat na teden v ieatlh is-danjih ob torkih, čatrtklli in aobotah. ^jutranje izdanje ii-
haja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7, ari vočer. — Obojno Izdanje atane: aa JeJenmeeeo . (. 1.—, izven Avstrije f. 1.50 ■a tri meaeo. . s 3.— • » ■ 4.M
*a pol leta . . , «.— . » » »__
■a v»a leto . . „ 12.— . > ,18— Nartftalit Je plačevati naprej aa naraftfca kr« priložena naročnine aa apravt aa azlra,
Posamične številko ae dobivajo ▼ pro-dajalnioah tobak« v 1r$tu po S nri. izven Trsta po 41 nvč.
EDINOST
Oglasi ae račana po tarifn t petita; aa aaelove a debelimi črkami se plačaj«
frostor, kolikor obsega navadnih vrstic, oslana, osmrtnice in javne zahvale, domači oglasi itd.se isčunajo po pogodbi
Tai dopisi naj se pošiljajo uredništva aliea Caierma it. 13. Vsako ptsmo mora biti frank ovano, ker nefraakovana so aa
sprejemajo. Rokopisi se na vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase spre-jena upravniitvo ulica Molino pic-oolo hftt. 8, II. nadst. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst. Odprte reklama oij* prosta poštnine.
61
'„f tdtnošli J* mm".
Razmere na Primorskem.
(Govor posl. dr. Laginje, t seji zbornice poslancev dne 13. maja 1897).
(Dalje)
Nočem obdolževati centralne oblasti radi tega. Gospodom na centralni oblasti, ministrom je skr-beti za vso državo; oni imqjo češko, gališko in draga vprašanja, poleg katerih se vidi naše na prvi pogled manjše, malenkostno.
Ne krivin torej centralne oblasti, pačpapo-litiške uradnike v Poreču. Voditelju okrajnega glavarstva je bila naloga, podati ljudem gotovost ter jih uveriti pismeno rešitvijo, da bodo povsem ne-nadlegovani in svobodni, kakor je bilo v resnici, ker so res pozvali vojakov. Ako bi bili ljudje vedeli to, došlo bi jih bilo morda vsega ukup kakih 10 z volilnimi možmi.
Dotakniti se mi je le še vprašanja, zakaj je dne 16. marca došlo toliko ljudij tikonaa pred Poreč, da-li je bilo tehtnega vzroka za to ali ne P To bodem zopet ilustroval s par dejstvi.
Dne 24. februvarja je šel mlad mož meščanskega stanu iz Pulja v Poreč, da na okrajnem glavarstvu v mojem imenu upogleda v liste nekaterih občin. Mož je rodom iz Dubrovnika; Dubrovčani so, kakor znano, že po naravi jako plemeniti ljudje od prvega velikega gospoda pa do zadnjega kmeta, tudi v svojem vnanjem vedenju.
Mož ni bil v Poreču nikdar popred, mož ni razžalil nikogar niti najmanje; med 10. in 11. uro predp. je bil napaden od zadej, zavratno, z velikim kosom lesa in je bil pozdravljen besedami: Ciapa porco de Croato 1
Ko je potem potegnil revolver in je izjavil ogorčenje na tem (Vsklikanje na desni.) — da, zahvaliti bi so bil moral — (Veselost.), da se v deželnem glavnem mesta o belem dnevu tako napada nepoznanec, zbrala se je hitro množica.
Oficijelno poročilo, katero sem čital, pravi:
PODLISTEK
116
FromoDt mlajši & Risler starši.
roman.
— Francoski spisal Alphonae Daudet, preložil Al. B. — Sedaj pa se mu to ni posrečilo več. Z neizprosno jasnostjo, v vsem obsega mu je stala pred •črni nesreča in ustajal je pred njim obraz starega Plannsa, resen in strog, kakor iz lesa izrezljan, brez olajšujočega izraza, in gledale so ga svetle oči nemškega Švicarja, ki so ga nekaj časa sčm preganjale s tako predirljivim pogledom.
Prepotrebnih stotisoč frankov ni imel ter ni vedel, kako bi jih preskrbel. Da bi mogel ustreči zapravljivim željam svoje ljubice, je igral zadnjega pol leta mnogo in visoko ter zgubil znatnih svot. Temu se je še pridružil bankrot nekega bankirja, žalostna inventura... sedaj ni imel drugega, nego tvornico... toda v kakem stanu!
Kam naj se obrne, kaj naj počnć? Doslej so se mu zdele njegove razmere kakor nekaka zmešanina, kakor vrtinec, v katerem ni mogel razločno spoznati ničesar, kojega tema pa ga je vendar-le navdajala upanjem ; to trenotje pa se mu je vse kazalo v grozni jasnosti: prazne blagajnice, zaprta vrata, protesti, bankrot, le to je videl, kamorkoli se je obrnil, in vrhu tega še prevara Sidonijina. Nesrečnik, ki ni vedel, česa bi se oklenil v tem splošnem polomu, je vskliknil najedenkrat od strahu, zaihtel, kakor bi hotel poklicati na pomoč neko višjo moč.
Naključje je hotelo, da se je ravno zvršila šola. (Veselost na desni.) Zopet šolski dečki.
Na to ga je proganjala množica do izven mesta, metali so kamenje nanj in en kamen ga je zadel v glavo. Okrvavljen je prišel v bližnjo vas Vrvari, kjer je veliko prič o vsej stvari in kjer so mu ljudje izprali rano in mu stregli. To je bil torej flagranten slučaj. Kmetje so izvedeli o tem, videli so to, to se je zgodilo o belem dnevu, to se je zgodilo možu, ki ni bil v nikaki dotiki s prebivalstvom v Poreču, to se je zgodilo možu, katerega sem prosil jaz, da bi Šel tja in sem pismeno obvestil okrajno glavarstvo o tem, da pride mesto mene, da bi jaz sam, se svojo navzočnostjo v Poreču v onih dneh, ne dal nikakega povoda za kakorlno si bodi izzivanje.
Dne 10. marca so bile volitve za V. kurijo,! namreč prava volitev poslanca. Tega dne so bili naši ljudje tako nadlegovanj, tako za^ramovani, strahovani in žugalo se jim je cel6 se smrtjo, vsklikanjem: Mazzemo i Croati, .pobtmo Hrvate* (Čujte! Cujte!), in sicer od tolike množice, da jim je rekel volilni komisar, ki je, ako se ne motim, voditelj okrajnega glavarstva: „Jaz vam ne morem dati popolnega varMva, ker so nezadostne laoje orožuiake sile". (Čujte!) Dva orožnika ata spremljala ljudi po stranskih ulicah in izven mesta po stranskih potih na glavno cesto, ob največi nevarnosti za nje in za orožnika. Menite pa, gospdda moja, da se je uvela kaka preiskava, morda po-litiška, ki bi govorila zopet o šolskih dečkih. (Veselost.) Sodna preiskava se ni uvela, kolikor je znano meni. (Posl. Benner: Prav se vam godi! Zakaj pa podpirate to vlado ?)
Imamo še časa, da prestopimo na levo; toda prepričati smo se hoteli popred, da-li se vendar kaj stori ali ne. Sicer pa ni kriva na vsem ta vlada, ki sedi pred nami. (Oho! na levi.) Ne i aohow I Ta je še drugih vzrokov. Mi imamo več
„Georges, Georges, jaz sem... kaj ti je?w
Njegova žena je stala pred njim — njegova žena, ki je sed^j vsako noč pričakovala plašno, da se vrne iz kluba, kjer je bil vsaki večer, kakor je mislila ona. VideČH, da je njen soprog čmernejši od dne do dne, je domnevala Klara, da mora biti bržkone v hudih denarnih skrbeh, ker je izgubil velikih svot na igri. Zvedela je, da igra, in dasi jo je zanemarjal, je skrbela zanj, želela biti njegova zaupnica ter najti priliko, da se mu pokaže ljubeznivo in velikodušno. To noč je čula, da je še jako pozno hodil po sobi sem ter tja, in ker je njen otrok hudo kašljal ter potreboval neprestane postrežbe, je delila svojo skrb med trplje njem otrokovim in soprogovim. Bolestno razburjena je poslušala sleherni Šum. Bila je to jedna tistih akrbnih, ljubezni polnih prebdenih noči, ko žena uporablja ves svoj pogum, da izpolnuje mnogo-stranske dolžnosti svoje. Slednjič je zaspalo dete in Klara je prihitela, ko je začula jok svojega soproga.
Ko jo je videl pred seboj tako sočutno, gi njeno, tako lepo, se je vzbudil v njem hud kes. Da, ona mu je bila tovarišica, prijateljica... kako jo je mogel ostaviti ? Položil jej je glavo na ramo ter dolgo, dolgo plakal, ne da bi mogel ziniti be« sede, in to je bilo dobro, da ni mogel govoriti, ker bi jej bil pripoznal — vse. Nesrečnik je čutil potrebo govoriti, nepremagljivo željo, da bi zatožil samega sebe, da bi prosil odpuščenja, da bi olajšal težko breme, ki mu je težilo vest.
vrst ministrov, sapienti paueal O drugih sličnih Sinih nasilstva je že govoril drug tovariš.
Ljudje so izvedeli torej, da njih volilni možje niso varni v Poreču; zato so se zjedinili v veliko množico in so šli tja, da jiti eventuvelno čuvajo pred vsakim nasilstvom, in ko so izvedeli, da je v Poreču vojakov, vedli so se mirno, niso šli v mesto, čakali so mirno na zvršetek in izid volitve in so istega pozdravili navdušenjem.
Iz vsega sprevidite, gospdda moja, kako malo povoda, kako malo umestnosti, kako malo zakonitosti, je bilo zato, da se je vse prebivalstvo okraja Poreča spravilo v moko in žalost, da so se mnogim družinam za več dni ugrabili glavarji in delavne moči — nočem mnogo govoriti o tem nadalje — pride priložnost, da ko bodemo videli, kako pregrešno se je postopalo tu.
Od 17. marca do 6. aprila so odveli orožniki v Poreč in Motovun nič manje nego 65 oseb, največ glavarjev družin, uklenjene kakor zločince in morilce, in to morda ne na licu mesta, ampak še le po nekoliko dneh po sestanku v Poreču, / njih polja, kjer so delali, iz njih postelj, kjer so spali po noči.
Mnogokateii je moral ležati vao noč na mrzlem kamenitom tlakn in »o ga še le pozneje izročili okrožnemu sodišču v Rovinju. Za teh 65 zarprtih — to morem potrditi iz najboljega vira — se ni izdala nikaka sodna odredba, nikako povelje preiskovalnega sodnika. (Čajte! Čujte ! na desni.) To so neverjetne stvari, to so nerazumljive stvari odvetniku in juristu ; ali dogodile so se. In vendar, kaj se je pokazalo? Vršila so se mnogoštevilna aretovanja tam, kjer sem jaz malo dni popred kakor kandidat obiskaval prebivalstvo po vaseh.
Vršila so se mnogoštevilna aretovanja, n. pr. v Kaštelirju in Vabrigi, in sicer iz tega jedinega vzroka, da bi našli glavnega zločinca, provzroči-telja nemirov in moralnega provzročitelja. No, tega
Klara mu je prihranila sleherno izpoved. .Igral si, kaj ne?,.. Izgubil... mnogo izgubil?• On je prikimal in ko je naposled mogel govoriti, je povedal, da mora že pojutršnjem plačati sto tisoč frankov, a ne vć, kako bi jih dobil.
Ona mu ni očitala kar nič, kajti bila je onih žensk, ki v nesreči mislijo le na pomoč. Iz dna srca je cel6 blagoslavljala nezgodo, ki ga je zopet privedla k „jej ter ju lahko združi znova po dolgi ločitvi. Za hip se je zamislila, potem pa je rekla z naporom, ki je kazal, kako težko se je odločila: „Nič ni izgubljenega še... jutri pojdem v Savignjr prosit deda denarja/
On bi se nikdar ne bil upal prositi je, ta pomoč bi mu niti ne bila prišla na misel. Ona je bila tako ponosna in stari Gardinois tako trdosr-čen 1 Vsekako je b tem korakom mnogo žrtvovala soprogu, dokazala mu svojo ljubezen. Najedenkrat se mu je ogrelo srce in obšlo ga je čutstvo premagane nevarnosti. Klara se mu je zdela nadze-meljsko bitje, ki je imelo dar, navdajati ga s pokojem in veseljem, kakor mu je ona druga pripravljala blaznost in pogubo. — Rad bi bil upognil koleno pred tem lepim obličjem, katerega so kraBni, črni, za noč zviti lasje okvirali kakor višnjel svetniški svit, in katerega pravilno stroge poteze je blažeče osevala mila nežnost.
„Klara, Klara, kako si dobra!* (Pride še.)
d« najdete nikdar, morete poklicati na potrjenje ■ prisegu tudi svoje italijansko prebivalstvo, v kolikor je isto pošteno ; v meni absolutno ne najdete prouzročitelja zlodej-stev in takih činov (Prav res! na desni.), in tudi v ostalih tovariših ne. Najbolji dokaz, da ni bilo možno ničesar izvedeti, je ta, da so vse ljudi iz Kastelirja, Vabrige, Božjega polja itd. morali izpustiti po kakih 20 dneh, ne da bi jim mogli naložiti kako krivdo. (Čujte ! Čujte 1)
In sedaj vprašam : kdo poravna družinam veliko škodo, ki so jo trpeli? Kdo poravna materam, kdo zakonskim ženam muko in žalost, ki so jo občutile, ko so videle tam mnogoštevilna are-tovanja ? Vb6, kar moremo storiti mi, je to, da v9prejmemo ne le nujnost, ampak tudi nujni predlog sam in da tako naložimo obvezo visoki vladi, da pokaže, kje da je prav za prav nastaviti prst, kje da je nuditi pomoči, kje spremeniti zistem, in kako bi bilo vendar enkrat, od katere strani in na kateri način napraviti tudi od nas toliko za-željeni mir. (Živahna pohvala in ploskanje na desnici.)
* » *
Sedaj nam preostaja le še govor poslanca B i a n k i n i j a, ki je primerjal razmere istrske z dalmatinskimi, potem pa se hoćemo nekoliko pobaviti z govori italijanskih poslancev in — zastopnika vlade.	(Pride še.)
Laškim „katolikom"!
(ZvršetekJ
Vsiljuje pa nam se vprašanje: Je-li omenjen boj za narod, omenjena ljubezen do naroda ?
Da. in sicer oni boj, ki ui na pravični podlagi, ki se ne bori več za lastne pravice, ampak jih drugim narodom jemlje, — ki izvira iz prenapete ljubezni do naroda, iz oboževanja lastnega naroda!
Naš narodni boj ni protinaraven, krivičen, zakaj mi se borimo še le za pravice in sicer svoje lastne, ki se nam t r dovratno jemljejo in n i 6 i j o.
Drugo vpraSanje, je-li .Primorski List" zatajil svoj katoliški program, ko se je z j e d i n i 1 ▼ narodnem postopanju iu vprašanju s „Sočino* stranko ?
„Eco del Liturale" trdi to, češ, da je „So-čina* stranka liberalna, toda jo pozabila povedati, da sta slov. državnozborska kandidata kandidovala na podlagi skupnega pisma avstrijskih škofov, kt so ga izilali pred volitvami.
To mora zadostovati vsakemn katoličanu.
Gospodje pri „Eco* se gotovo spodtičejo o navedenem faktu radi .Soče", Kar je bilo, res ni lepo, in smo obsojali in še obsojano. Duhovščina slovenska in narod naš žnjim je obsojal tako pisa-renje. Hvak Bogu, da sedaj po združenju nima vefi povoda zato.
Na gori omenjeno opombo „Prim. L.", kdo se je v resnici izneveril katoliškim načelom, o tem naj si veat i z praga „Eco", je odgovorila zadnja: „Na našo izjavo, da ste se na Št. Peterskein shodu pomirili obe stranki slovenski, odgovarja današuji »Primorski L.M, da smo pozabili povedati, na kaki podlagi sta se zjedinili, in sicer, da na krščanski podiagi v narodnih v prašanjih. Završuje pa, da bo njegova stranka vedno povdarjala in se oklepala zastave svojih kat. načel".
Da pa to katoličanstvo ni tako čisto, kakor navidezno pričajo razna fakta, izmej katerih naj tudi tukaj par omenim, je dokazano.
Gospoda pri „Eco" je še nedavno pisala jako povoljno in pohvalno o pastirskem listu mil. g. dr. Mahniča, rtšujočem narodno vprašanje. Mej drugim čitamo v omenjenem listu, da tiči rešitev narodnega vprašanja v vprašanju: Verujete v Jezusa Kristusa? Priznati moramo, da je „Eco' konsekventno pripoznavala potrebo slov. šol in propove-dij v Gorici. A ob jeduem moramo tudi pripomniti, da s tem še ni izvršila svoje dolžnosti katoličanke, in da Be na splošno marsikaj piše in trdi teoretiški, česar se praktiški ne izvaja, iu se niti ne potrudi, da bi prevladala pravica — često se praktifiki celo ovira dobra in pravična stvar, — in to je tudi pri „Eco" britka resnica. Morda se še spominja, kako se je lani napram „Prim. L.' glede na njegovo prošnjo, naj se vsaj izjavi, da se gode Slovencem krivice v cerkvi sv. Ant., vedla prezirljivo in kat. duhu nasprotno.
Kako je pisala „Eco" za časa volitev o izgredih ; Slovenci so provzročili nemirov in razburjenja, kaj ne? Da, „Eco* je lepo učila svoje čitatelje mordle — z molčanjem. Ni-li bi!a njena dolžnost, s svojega kat. stališča odločno se upreti takemu pohujšanju, kakor se je dajalo za časa volitev po mestu in okrog mesta ? Ali odobruje „Eco" tako očitno in nesramno kupovanje in podkupovanje glasov ? Ako jej je toliko do vere, bi morala to obsojati kakor nemoralno — ako jej je tudi toliko do svojega naroda, bi morala jednako obsojati, ako ne radi drugega, vsaj radi častne „avite koltuie*, katera strašno trpi na tem!
Dalje bi se morala ^Eco", ako bi bila hotela ohranili isto „zastavo14, vse drugače vesti o volitvah kakor strogo in vedno čisto — katoliška. Mi mislimo namreč, da je „Eco"-va dolžnost se potezati tudi za to, kar je katoliškega in ne samo opuščati to, kar je protikatoliškega, ozir. liberalnega. Morala bi se držati katoliškega načela: „Raje s katoliškim drugorodcem, kakor z liberalnim rojakom0.
Tudi pravičen mora biti katoličan svojemu bližnjemu, in sicer v vsem!
V prenislek znana afera o jednakopravnosti češkega jezika z nemškim. J e-1 i p r a v, da katoliški poslanci niso vsaj glasovali za predlog; in s tem je bila „Eco" zadovoljna, kakor se je posnelo načina poročanja. Poročilo se je glasilo: Italijani so glasovali proti, ker so se bali, da bi se jednak odlok z ozirom na jezik izdal tudi za Primorje. Tako spoštujejo torej Italijani tudi kat. pravico!
„Eco" in kat. Italijanom naj bodo v izgled pravega katoliškega poslopanja v narodnem oziru nemški kat. poslanci, ki se nočejo družiti v krivici z nemškimi sorojaki liberalci. Tudi oni so narodni, toda ne pretirano narodni, ampak priznavajo pravico jednakopravnosti tu Slovanom, česar kat. Italijani niso storili.
Zadoščuj za sedaj 1 Upajmo, da se kmalu zbistre pojmi, in da se ugodno za skupno kac. stvar reši in zavisi pogubni boj med katoličani obeh na-rodnostij, zakaj :
Duobus litigantibus tertius gaudet—namreč : liberalizem, framazonstvo in židovstvo I
D OPIS I.
Iz Lokavca pri Ajdovščini (Izv.
dop.) Velespoštovani gospod urednik I Dne 10. in 11. maja sta bila v Lokavcu dneva viharjev : imeli tuno občinske volitve. Reči moram, da takih volitev še ni bilo na Vipavskem. To je bilo kakor kaka kupčija z sužnji. V dve krčmi so doveli 2 voza vina. Vse se je izjavilo v dveh dneh. To je bila darežljivost in Žabeljci so se le iz hvaležnosti udeležili volitve. Nikdar se niso godile take stvari v Lokavcu, dokler se ni priselil sem neki krčmar in nasilni agitator. Ta je letal po tujih občinah. Stomaženi so n. pr. prišli kar v trumah, dasi ne plačujejo vsi skupaj tolikn davka, kakor jeden sam srednji kmet lokavški. Nikdar se še ni tako lovilo ljudij. Čemu taka gonja, tako žuganje? Zakaj se ni pustilo ljudi, da bi bili volili svobodno po svoji vesti in po svojem prepričanju? Zakaj se je žugalo ljudem, da bodo odpuščeni zdela, ako ne vole tako in tako ? To ni dostojno, sosebno od strani takih ljudi, ki so danes tu in jutri tam.
Od kje pa je prišel tisti lahomki plemič, ki hoče uplivati na našo politiko? Svetoval bi mu, naj pobere šila in kopita in naj se pobere v deželo polente. Tam more delati kar hoče.
Žugali so tudi ljudem, — sosebno pa Mohamed in neki Nemec iz tovarne — da jim pošljejo sina v vojake, ako ne bedo volili tako, kakor hočejo agitatorji.
Pred volilno dvorano je kar plesal cel trop agitatorjev, ki so tako terorizirali volilce, da se je moralo kar studiti človeku. Položaj je bil tak, da je mnogo mirnih volilcev zapustilo volišče, ne da bi bili glasovali. Bilo jim je do tega, da se izognejo divji gonji. — Vhod v volilno dvorano je bil kar zatlačun, tako, da si je težko priboril ustop oni, ki ni bil po volji agitatorjem. Veliki agitator je kar pod pazduho vodil volilce na volišče.
To je žalostno: toliko pivnic je bilo po privatnih stanovanjih, da so bili kar ljudje zmešani, ker niso vedeli, kje bi se napili poprej.
In tako je srečno zmagalo — vino, pa tudi pečenke in viržinke.
In kako je postopal načelnik komisiji ? „Naši volilci naprej!* tako je kričal. „140 jih imamo-, tako se je pohvalil, ko je bilo nasprotnih 1* 40. To nasprotno je pa bilo v resnici 180 do 190, ali ko so videli, kako se vrši stvar, zapustilo jih je nad 90 volišče, sklenivši, da se ne udeleže volitve v I.in II. razredu.
Volilci, bivajoči zunaj občine in ne pozna joči razmer, so volili vsi po pritisku agitatorjev. Od domačinov so glasovali le oni, ki so bili pod pritiskom gospo lov ; svobodni in neodvisni niso mogli do glasovanja. Dan 11. maja je bil še bolj kritičen ; volitve se sicer ni udeležila niti tretjina volilcev, a kritičen je bil fa dan zato, ker je odstopil jeden člen komisije ker ni hotel plesati kakor so hoteli drugi. Sploh se je vršilo vse nekako tako, kakor pri vas o volitvi Hortiaa in Mauronerja.
No, jaz pa kličem mogočnim gospodom in agitatorjem : Le propovedujte ljudem o dobrem gospodarstvu, ali faktum je vendar ta, da nikdar še, od kar obstoji občina, nismo imeli pri nas 62# občinskih doklad, kakor jih imamo sedaj. Teh 62 # govori tudi glasen govor I	Opazovalec.
Politiike vesti.
V TESTU, dne 4. junija 1897.
K položaju. Splošni razgovor o zaključenju ! državnega zbora potrja popolnoma naše domnevanje, da se je vlada odločila za zaključenje glavno iz tega vzroka, da onemogoči protizakonite agitacije od strani nemških poslancev. S tem so dokaj zmešani računi obstrukcije. Vlada bi bila morda j še omahovala, ali videča, da gre hkraju nebeška ! vstrpljivost večine, morala je storiti ta odločen j Čin. Nemški listi ae delajo sicer, kakor da je ob« strukcija dosegla, kar je hotela. To pa je le manever v premamo volilcev. Njih želja je bila gotovo ta, da bi se državni zbor le odložil, da bi mogli potem hujskati dalje in netiti plamen splošnega razburjenja pod varnim ščitom imunitete. A čin zaključenja sam na sebi tudi ne bi bil toliko va-1 žen, da niso drugi spremljajoči dogodki usoden | momento nemški gospodi. Povedali smo že, da je j med delavskim ljudstvom pričela reakcija proti i škandalozni taktiki nemških poslancev, na dru;i ( strani pa ni dvomiti, da na najv. mestu strogo obsojajo te škandale. V tem pogledu so velepomembna vsprejemanja parlamentarcev desnice pred cesarjem. | Cesar je pohvalil postopanje predsedništva in je i izrazil svoje veselje na ten, da nemški konserva-! tivci vztrajajo v večini. Z voditeljem nemške ljudske stranke, baronom Dipaulijem, je imei cesar jako važen pogovor, ki pa mora ostati tajon. Ako so resnična vsa ta poročila, potem je vedenje Njeg. Veličanstva smatrati kakor nekako korekturo ve* denja grofa Badenija, ki si je prizadeval toliko časa, da bi iztisnil iz večine Dipaulijevce.
Slednjič je usodne pomembnosti za obstruk-cijoniste dejstvo, da so se svojim pritiskom še bolj stisnili skupaj avtonomistiške skupine. To se je osten-tativno pokazalo na banketu. Posebno izrazito je povdarjal to Mladočeh dr. Herold : „Pač so že gospodovale različne večine, ali ko je nastopila avtono-mistiška parlam. večina svoje gospodstvo, ni trebalo nikakegi trndapolnega dela, našli so se spon-tanno'. Tem besedam je sledilo viharno odobra-| vanje od strani vseh skupin. Mi pa moramo ne-1 kaj pripomniti: ako hočejo, da ta večina res po-| stane usodna nemškim fanatikom, to je: ako hoče i ta večina izvršiti veliko nalogo konsolidiranja od-| nošajev in miru v Avstriji, potem mora vršiti pro-j gram narodne jeduakopravnosti: brezobzirno, odloč-1 no, brez omahovanja in brez — tistih „ vifiih ozirov*.
Komora italijanska razpravlja sedaj o načrtu, ki ga je predložil vojni minister general Pel-I loux za preosnovo vojske. — Neizogibni Imbriani je predlagal v razpravi, naj se premeni naslov „kraljeva vojska" v „narodna vojska'. Ta predlog pa je zbornica odklonila z veliko večino. Vesti iz Rima opažajo k temu glasovanju, da je isto pokazalo na jedni strani, kako popularna je še vedno vojaka v Italijanih, na drugi strani pa, da neka skupina v komori italijanski ne zamuja nobene prilike, da ne bi zadajala udarcev monarhistiškem načelu.
Na Španjskem je odstopilo ministerstvo Canovas de Častilo. Novo ministerstvo sestavi baje Sagasta; na Kubo pa se povrne zopet Martinez J Campos.
Različne vesti.
Ali so jih res jeli spoznavati ? Govorž o letošnji glavni skupščini družbe „Lega Nazionale*, ki se je vršila te dni v Roveredu, smo pripomnili, da je bila udeležba srednja. Nekaterim dunajskim listom so pa poročali celo iz Rovereda, da je bila udeležba minimalna, da ni bilo zanimanja od strani tirolskih Italijanov. Vzrok tej apatiji da je bil ta, ker ne ugaja tirolskim Italijanom, da imajo na teh skupščinah vedno prvo besedo le primorski Italijani, o katerih vedo Tirolci, da so večinoma — slovanski rene(jatj*! Tako smo čitali v dunajskih listih. To bi kazalo o razsodnosti tirolskih Italijanov in o — dobrem ukusu. Ljudje dobrega ukusa ozirom na moralno življenje, se ne družijo radi z renegati. Z ljudmi, ki sedemkrat na dan zatajujejo svoja lastna načela, pač ne občuje rad človek, kateremu politiška mordla ni le prazna pena. Le v čast je torej tirolskim Italijanom, ako so jeli spoznavati nase kričače, teroriste in skrunitelje narodnega načela. Spoznavati so jih torej jeli naše primorske nasprotnike in ko jih spoznajo do dobrega na vseh straneh, tedaj bodemo mogli vsklik-niti olajšano: odigrali so svojo ulogo v veliki komediji, ki jo nazivljejo: borbo za „kulturo"!
Barbari! Zanimanjem smo poslušali včeraj, kako nam je poročal jeden naših delavcev o pogovoru, ki ga je imel z nekim laškim socijalistom. Poslednji se je kar ihtil na Slovence, ker nočejo odstopiti od svojih narodnih zahtev in je vskliknil slednjič, da Slovenci smo .barbari". Ne daj Bog, da bi se čutili žaljene po takem vskliku, kajti čast naroda slovenskega stoji previsoko, da bi jo mogla doseči beseda iz takih ust, ali kon« statovati smo hoteli to sodbo o Slovencih, ki je tipična v socijalističkih vrstah tržaških. Pribili smo tu to psovko, da lahko presodijo čitatelji, koliko so vredna vsa zatrjevanja socijalistiške „Svobode" o navdušenju socijalistov za jednakopravnost in jednakost narodov. Čuden internacijonalizem res to, ki označuje Siovence za barbare, ker nočejo biti — Italijani 1 Čudno svobodo- in človekoljubje to, ki hoče, da morajo biti ljudje sužnji menenja drugih 1 In naj se nam ue reče nikar, da zato ne more stranka, kar je rekel kak priprosti posamičnik ! Morda v nobeni Btranki ne govore posamičniki tako zvesto, kar in kakor so čuli od svojih voditeljev, kakor ravno v socijalistički. Mi nismo načelno zavzeti zoper socijaliste in mnogo-krat smo že pokazali, da radi pripoznavamo, kar je opravičenega v njih programu, ali to naj vzamejo blagchotuo ua znanje, da zasramovanjeiu nnše narodnosti ter zasmehovanjem naših narodnih pravic gotovo ne povspešgo svoje stvari v Trstu. Ako goje nazore, razlikujoče med italijansko „kulturo" in slovanskim „barbarstvom", potem naj vedo, da taki nazori ne zaslužijo naslova .socijaluo-demo-kratični*. Ako menijo, da smo „barbari", potem jih more biti le sram, da iščejo privržencev med — barbari! Ali mi nismo barbari, mi smo narod, ki si želi napredka in svobode. Barbarsko pa je postopanje onih, ki v svojem narodnem fanatizmu sapirajo narodom pot do prosvete in svobodnega razvoja, in to so prav oni, ki so te dni tirali ob-strukcijonizem v parlametu, ker se je — to rečemo lahko — visokokulturnemu narodu dala mrvica pravice! To je barbarstvo, v obstrukciji zoper pravico jo bilo barbarstvo! Kdo je poleg nemških na-cijonalcev sodeloval na obstrukciji? Povejte nam to, vi, ki nas zmerjate z „barbari", ki zaničujeta naš rod, v zasmeli onim istim vzvišenim načelom, katero nosite na jeziku tudi vi, kadar — potreba tako nanese!! Toda zapomnite si: mi se bodemo znali braniti! Ne po načinu .barbarov", ampak po načinu ijtidij, ki so si svesti svojega božjega in človeškega prava!!
Ostra sodba o nemških protestih. „Narodny Listi" javljajo dne 2. t. m.: V ponedeljek je Nj. Veličanstvo cesar vsprejel v av^ijenciji profesorja nekega vseučilišča, katerega profesorji so tudi de-monstrovali proti jezikovnim naredbam. Cesar mu je rekel: „Kako ste se drznili podpisati tak protest, v katerem je toliko neresnic P" Profesor, ki se je prišel zahvalit za povišanje, je odgovoril: „Oprostite Veličanstvo, jaz protesta nisam podpisal". Na to je rekel cesar: „Potem Vam moram samo čestitati". — Naj bi si zapomnili to čestitanje vsi razgrajači protestov zoper mrvice pravice slovanskim avstrijskim narodom I
Obiski. Poveljnik tu zasidrane ruske križal ke „Vestnik", fregatni kapetan Young, pose-til je včeraj v spremstvu tukajšnjega generalnega ruskega konzula drž. svet. Vivodčeva, Njegova eksc. c. kr. namestnika vit. Rinaldinija. Danes ob 11. dop. pa je namestnik vrnil ta obisk na krovu .Vestnika*. Ko je namestnik ostavil ladijo, zagr-mela je ista običajnih strelov.
Krasna „hraniteljica, zagovornica in zaščit-nica*. V Matuljah izhaja list, ki zlorablja lepi hrvatski jezik, da imenuje mučenike za pravo naroda, — denuncijante in da proslavlja hkratu laške „deputate*. „Naša Sloga" čestita okrajnemu glavarju v Voloskem, gosp. Alojziju F a b i a n i j u, na tem, da je v „Pravi Naši Slogi" dobil brauiteljico, zagovornico in zaščitnico. Čestitki .Naše Sloge" se pridružujemo tudi mi. Bila srečna ta — mešali jan ca !
Javni shod v Škednju. Izobraževalno društvo skliče prihodnjo nedeljo 6. t. m. javni shod v prostorih gosp. Valentina Sancina št. 354. ob 5 uri popoludne. K obilni udeležbi vabi odbor.
Šaljivi „Brivec" je izšel. Prinaša mnogo gradiva in lepo sitirično sliko. Dobiva se v tobakar-nah po 5 nvč.
Iz sv. Križa nam pišejo: Bilo je v mesecu marcu. Nekega večera smo bili zbrani členi naše kmetijske podružnice v gostilni g. Ivana Košute št. 6. Z nami je bilo tudi več mladeničev. Posvetovali smo se o voiitvi mestnega svetovalca, ki se je imela vršiti naslednjega dne. Med 10. in 11. uro je priromalo na „krosado" nekaj uasprotnikov iz neke „kagumarske" krčme. Kričali so: .Kdor je;.Slovenec, naj pride veni Zdaj hočemo pokazati, kaj smo!" Na to kričanje ioprišli blizu štirje naših fantov, katere so nasprotniki jeli napadati grdimi besedami, kričanjem: „Viva Italia I Viva Mauroner! M . . . . per Nabergoj 1" Kričanje je bilo toliko, da si nismo upali na svoj dom. Mi jih poznamo dobro, kdo je bil žnjimi. To dokažemo lahko s pričami t — Tako nas izzivajo vedno, a potem nas tožijo, ako kdo odgovarja.
Iz Sei&ne nam pišejo: Sežanska ženska podružnica družbe sv. Cirila in Metoda je imela svoj letni občni zbor dne 30. maja 1897 1. Zbora so se poluošte\ilno udeležile častite družabnice. Pooblaščenka predsednice, častite gospe Josipine Dukič, gospa Fr. Guličeva je prekrasnim govorom pozdravila množico. Lepo je poročala gdč. tajnica, a velezanimivo je poročala o društvenem stanjn blagajničarica,	Antonija Drufovka, ter nam
podala društveni račun, iz katerega je razvidno, da je naša podružnica v društvenem letu poslala glavni družbi znamenito svoto 440 gld.
Lanske velike skupščine so se udeležile kakor zastopnice podružnice gospa Franja Gulič in gdč. Antonija Drufovka. S ponosom moram priznati, da naša podružnica ne spi smrtnega spanja, temveč koraka med prvimi, kar je vesel zna*, da se naše kraško ženstvo zaveda ter da vsestransko podpira prekoristno družbo.
Požrtvovaluo so podružnico 'vedno podpirale naše častite gg. poverjenice, v prvi vrsti marljiva bučelica, gdč Ivanka Lozej, učiteljica v Tomaju, gospa Ana Wiessel v Divači in gdč. Zvezdoslava Delakova v Štorjah, kakor tudi več al; manj č. g. družabnice.
Izvoljeni so v novi odbor: Predsednica: gospa Josipina Dukič, namestnica: gospa Olga Vodopivec, tajnica: gdč. Maša Dolenčeva ; nam.: gospa Marija Tregelj; blagajničarica : gospa Adele Omahna; namestnica: gdč. Antonija Drufovka.
V odboru so: gospa Franja Gulič, gdč. Lozej (Tomaj), ga. Aua Wiessl (Divača), gdč. Zvezdoslava Delak (Štorje)., gdč. Ozbičeva in gdč. Milka Zorzi Zastopnice na veliko skupščino družbe: ga. Adela Omahna, ga. Ana Wiessl, ga. Marija Tregelj.
O nabiranju letnine, so sledeči darovali družbi sv. Cirila in Metoda: Častiti g. Novak, župnik v Povirju 5 gld. V pušici kavarne Dolenčeve 3 gld. 93 nČ. Častiti g. Omers, župnik Sežana 3 gl. Ga. Hruša (Lipica) 2 gld., g. Legat 1*50., g. dr. Oster-tag in g. Lovretov po 1 gld., gdč. Kocijan, g. Skrinjar, g.a Renčelj, ga. Kubica, ga. Fabčič, ga. Kušar, Lovrenc mesar in ga. Može, po 50 nč., ga. Perhavc 40 nč., ga. Štanpin 30., gdč. Kirch-rnair 20 nč., ga. Verginia Samokec 1 gld. Iz Štorij: g. N. N. 1 gl. Neimenovani, ga. Antonija Žibema, g. Josip Žiberna po 50 nč., N. N. 10 nč.
PresrČna hvala vsem častitim darovalcem iB darovalkam! Bjg nam pomozi in blagoslovi naše naporno narodno delovanje ! M, FranoviČeva.
Novice iz Pulja. V Pulju je dosedel svojo kazen italijanski podanik Eufrasiano Cibin. Dobil je 3 tedne zapora, ker je kričal javno: „Evviva Italia! Abbasso P Austria !« in je vrhu tega žalil našo cesarsko rodbino. Ne vemo, kateri sodnik ga je sodil tako blago, ali to vemo da ni bil proglašen izgon tega tujega podanika iz te monarhije —. Vemo vse to in čudimo se!
Nekega dne se je dovršila na puljskem sodišču razprava zoper dva mladeniča, katera je tožilo občinsko redarstvo! A pokazalo se je: da ju je redarstvo tožilo po nedolžnem in da to redarstvo nima druzega posla, nego napadati vsakogar, ako je izustil le jedno samo besedo v hrvatskem jeziku, in ga tožiti potem. Mi sploh ne moremo razumeti, zakaj policija v Pulju ni že davno v rokah države !
Kapovila openski je bil včeraj obsojen na 5 gld. globe radi žaljenja na časti. J. Daneu je pripovedoval za časa državnozborskih volitev, da capovilla trosi govorico, da sam g. Alojzij Goriup na Prošeku želi, da bi bil izvoljen kandidat Mauroner. G. Alojzij Goriup je pozval capovilo na odgovor vpričo Daneva. Capo vila je tajil in je v bolje podkrepljenje imenoval Daneva „sleparja". Radi tega je dobil včeraj globo 5 gld., na kar je vzdihnil užaljeno: Tako hvaležnost ima Človek od teh ljudi j!
Kazenska razprava proti Iginiju Zonta, učitelju v Barkovljah. Kakor smo poročali v jutranjem izdanju od torka, bil je kaznovan od tukajšnje kazenske Preture lginij Zonta na 10 gold. globe. Tožen je bil radi grdega ravnanja z dečkom četrtega razreda v Barkovljah, Štefanom Šverca. Povod takemu ravnanju je bil ta, da je deček izven šole zakričal: .Živio Nabergoj 1", dočim so drugi dečki kričali: .Viva Hortis", .Viva Mauroner!"
Na razpravi, ki se je vršila dne 31. maja, opravičeval se je obtoženec tako-le: O času volitev prepovedal sem učeicem, da se ne smejo nikakor mešati v politiku ter da bode kaznovan vsaki, ki bi se pregrešil proti tej prepovedi. Ker sem zvedel okolo 20. mar ci j a t. 1., da so nekateri otroci upili na cesti .živio Nabergoj!" pozval sem učence v šoli, naj se prijavijo oni, ki so tako upili. Na ta poziv prijavili so se res nekateri ter so bili strogo opominjani, naj tega ne store več.
Drugi dan sem zvedel, da je Štefan Šverca vkljub opominu upil na cesti .živio Nabergoj lw Zaprl sem ga od poludne do 1. ure. Ker sem pa zvedel popoludne, da je Šverca domov gredč zopet kričal .živio Nabergoj 1" in ker ga nisem mogel popoludne zapreti, ker sem moral iti zvečer v Trst, udaril sem ga dvakrat z ravnilom po rokah, a nikamor drugam.
To sem storil tudi radi tega, ker mi je boter dečka pred par meseci dovolil, naj ga le udarim, ako v šoli ne uboga.
Sodnik: Opozarjati Vas moram, da po šolskih zakonih nikakor nimate pravice učence telesno kaznovati.
Obtoženec. To je res ter priznavam, da sem grešil v tem oziru.
Učenec Štefan Šverca je pripovedoval na dotičua vprašanja tako-le :
Učitelj nam ni rekel prej v ioli, da ne smemo kričati na cesti .živio Nabergoj 1" ali slično. Ko je zvedel učitelj, da sem tako kričal, zaprl me je za eno uro. Ob isti priliki udaril me je trikrat po glavi vpričo svedokov, ki so bili zmauo zaprti ter me cebnil v hrbet. Popoludne, me je udaril učitelj štirikrat po roki z ravnilom, ker je zvedel, da sem
Voda Beaufort - Spontin
iz vrelca v
Neudorf-u pri Karlovih varih
je najbolja in najzdraveja pijača, ker razven dvojne ogljenčeve kisline od magnezije ima v sebi tudi 32 naravnega ogljenčevega kislica.
Zastopstvo za Trst, Istro in Primorje
Siegfried Hochwald
TRST - Via Giotto - TRST.
zopet kričal: »živio Nabergoj!" Ker sen hotel potegniti roko nazaj, zadel sem ae t roko, ki je odletela, t nos tako, da mi je tekla kri.
Svedoka sončenca Rndolf Petelin in Josip Krečič sta potrdila popolnoma to iipovedbo, na kar je izjavil obtoženec, da se ne spominja, da bi bil csbnil dečka.
Na to je predlagal zastopnik tožitelja, odvetnik dr. G r e g o r i n, da se na podlagi podatkov razprave pozove zastopnika državnega pravdništva, da postopa nradno.
Branitelj dr. S a i t z je izjavil, da nima ničesar proti temu, da pristopi zastopnik državnega pravdništva ter je predlagal istočasno svedoka Justa Ješ, botra Štefana Šverca, o okolnosti, da je dal obtožencu dovoljenje, da sme telesno kaznovati omenjenega dečka, nadalje svedoka voditelja šole v Barkovljah Mozetič a o okolnosti, da izhaja iz preiskave, katero je on uvel, da je obtoženec udaril Šverco samo dvakrat z ravnilom po rokah jn svedoke učence Rafaela Visintin, Alojaija Lapel in Eugenija Rnsipoli o okolnosti, da je obtoženec udaril Šverco le po rokah.
Sodnik je ugodil predlogu, da pristopi zastopnik državnega pravdništva, kateremu se je prečital zapisnik kazenske razprave.
Zastopnik državnega pravdništva je izjavil, da mraa nikakega povoda nastopiti z javno obtožbo, ker zahtevata §. 413. oziroma 420. kaz. zak., ki govorita o grdem ravnanju učiteljev proti učencem, da grdo ravnanje pusti za sabo vidnih znakov iu nasledkov, katerih v tem slučaju ni; §. 431 kaz. zak. pa, ki govori v dejanjih in opu-ščenjih, iz katerih lahko nastane kaka nevarnost za telo, da se ne da uporabiti, ker je dokazano, da je obtoženec vedoma ndaril dečka. Uporabiti da se da torej k večemu §. 496. kaz. zak. (razžaljenje časti).
Na to je izjavil dr. Gregorin, ki je vzdržal obtožbo kakor javno in podrejeno kakor privatno, da se mora protiviti predlogu branitelja za zaslišanje omenjenih svedokov, ker, ako je tudi res, da je Ju&t Ješ dozvolil obtožencu tepsti dečka Šverca, tega vendar ni smel storiti, ker je kaj takega sploh prepovedano, ker privatna preiskava voditelja šole Mozetiča nikakor ne more prejudicirati sodni preiskavi, najmanje pa omajati jo in ker svedoki sou*enci Visintin, Lapel in Rusipoli ne bodo mogli omajati izpovedeb na razpravi zaslišanih svedokov, ki so bili zraven, ko je obtoženec udaril po glavi ter cebnil Šverco, ko je bil v z a p o r n, kjer predlagani svedoki niso bili.
Sodnik je na to odbil predlog branitelja iz razlogov navedenih od dr. Gregorina.
Po obtožnem in brambenem govoru obsodil je sodnik dr. GHacomelli obtoženca v smislu §. 431. kaz. zak. na 10 gld. globe in v povračilo troškov. Obtoženec je prijavil vsklic proti obsodbi.
Za družine zaprtih okoličanov prejeli smo sledeče nadaljne darfcve:
Anton Krajcer.........gld. —-50
V Tancetovi gostilni v Nabrežini se
je nabralo . ......... „ 3*60
N. R. v Cerknem....... „ 2'—
A. R.............. , -.67
Iz Ljubljane poslali: Alojzij Uraber ger 1 gl., Ros man, Zaje, A. Jakopič, Ant. Umberger, Mici Uinber-ger po 50 nvČ., skupaj .... , 3*50
dr. Šebesta (Kastav)...... w 2* —
Predsedništvo bralnega društva
»Zarja* v Koprivi.....- . , 7.60
Skupaj . . 7 gld; 1ŠT87
Prej izkazanih........ „ 1448-16
Skupaj . . . gld. 1468-03
Nadaljne darove sprejema radovoljno naše upraviiišfcvo, ozirota na to, da je še vedno preko 20 okoličanov zaprtib, a 11 njih je obsojeno na več mesečne kazni.
Pomilovanja vredni milijonarji. Kako mala sreča je za človeka veliko bogastvo, o tem nas uče naslednje žalostne resnice.
1.	Filip Armour, najbogatejši mož v Čikagu, trpi ie dolgo let velike bolečine v želodcu, tako, da ne more nič druzega zavžiti, kakor mleko. Ta mož, ki je obogatel po izdelovanju konserv iz mesa, sploh ne more jesti mesa, njegov život je sam kostnjak.
2.	Ustanovitelj in izdajatelj jednega izmed največjih ameriških dnevnikov ,New York World",
Jos. Pollitzer, je popolnoma oslepe^vsled velikega I napenjanja očij o vednem čitanju. (Dobro svarilo I časnikarjem vseh časov in krajev!)	I
3.	Znani »kralj srebra", John Mackay, ima v obeh nogah skrniao in bramorko, tako, da mn morajo zdravniki odrezati obe nogi
4.	Bratje Rochfeller, ki so pred nekoliko leti prišli v New-York kakor revni fantje, ki pa imajo že danes 1600 milijonov dolarjev premoženja, so zavoljo samih skrbij in lakomnosti le »stroji za nabiranje denarja", kakor jim pravijo Amerikanci. Ti bogatini si ne privoščijo niti dve ure počitka in zavoljo svoje lakomnosti živijo tako borno, da živi dosti bolje njih najzadnjiši uradnik. (Morda je pa baš ta skromnost njihovo sredstvo zoper škodljivost bogastva?). Ti bogatini imajo lepih konj, ali dozdaj se še niso vozili ž njimi. Njih soproge se ponašajo dragocenimi biseri, ali dozdaj jih niso še imele na vratu, vse imajo skrbno zaprte v blagajnicah — in
5.	NajveČi bogatin vsega sveta, Kornelij Vanderbildt, se je pa hotel že zdavno obesiti, ker mu je njegova mlada žena postala nezvesta in je pobegnila v Evropo z nekim gledališkem igralcem. Tako nesrečno živi še cela vrsta velikih bogatinov.
Ako bi pa ti ljudje storiH kaj več za bedo ostalega človeštva, bili bi pa izvestno manj nesrečni, ker osrečavanje bližnjega osrečuje človeka mnogo bolj, nego lastna grela.
Najnovejie vesti.
Duna| 5. „Fremdenblatt* javlja: Načelniki klubov desnice, ki so bili posamično v avdijenciji pred cesarjem, so predložili izjave lojalnosti posamičnih strank, ker v zbornici ni prišlo do adrese.
Dunaj 4. „Vaterland* priobčuje izjavo kluba katoliške ljudske stranke, v kateri se obsoja ob-strukcija z avstrijskega in gospodarskega stališča. Izjava pravi nadalje, da je resnična »prava med obema narodoma na Češkem mogoča le po vzajemnem sporazumljenju in na podlagi krščanske pravičnosti. Klub nima nobene ukupnosti z stran kami, ki zatajujojo katoliško in avstrijsko stališče.
Lamia 3. Odposlanci obeh vojsk so sestavili provizoričen zapisnik glede premirja. Premirje je določeno za ves čas pogajanj za mir. Ako bi nastale diference, mora vsaka vojska obvestiti sovražni tabor 24 ar pred začetkom eventuvelnih sovražnosti.
Trgovlnake brzojavke ln v)«tl.
StuUmr^fita. Pflenio* zaje«en 7.36 7.37 Pšenica /.a juni 1897 7-60 do 7.61 Oves za jesen &.21—5.23. — Rž za jesen 5.80 5 81. Komna ?.a juni 18«?. 8.66« 8.67 PSonica nova od 78 kil. f. 8.25—8.30 od 79 kilo. 8 30 8 35 od 80 kil f. 8.40—8 45, od «1. kil. f. 8-45
8 60 , od 82 kil. for. —.--.lortitiBn 6' — 8'—
proBo 5-76* - 6'20.
Pšenica: slabo ponudbe, malo povpraševanja. Prodaja 20000 mt. st. Gene 5 ni. dražje. Vreme: lepo.
•t-raarfl, Noraftr.irrmj alndkor for. 11.57 do —•—. Novi po f. 11.77.
Celi kontinget za juni je razprodan, tedaj do 1/7 nemogoče naznaniti eene. Kartel bode skoraj gotovo zaključen.
Kavro. Kava Hontoo goud averaRO za juni 48.— U oktober 47.25 mirno.
Dunajska uuv^ui 4. junija	RSaSOT.
danes	včeraj
Državni dol« ▼ papirja .... 102'—	102.—
„ „ v srebrn .... 102-05	102.10
Avutri^ha renta v zlatu . . . 128.15	128.20
„' „ r Kronah . . . 99.85	100.90
Kreditno akcije....... 366.40	865.25
London lOLst........119.50	119.50
Napoleoni.........9.62'/, 9.521/,
20 mark .......11.78	11.73
100 italj. lir ...... 45.40	45.40
Učiteljsko društvo „Narodna Prosvjeta*
Poziv,
Pozivi j u se p. n. gg. učitelji (učiteljice), podu&itelji (podučiteljice), pomoćni učitelji, te članovi jur opstojećili hrvatskih i slovenskih društva Istre k otvorenja učiteljskog cfcuštva „Narodna Prosvjeta", koje će se obdržavati na duhovski ponedeljak t. g. o 3 sata poslije podne u općinskoj dvorani u gradu Pazinu uz slijedeći DNEVNI RED:
1.	Čitanje društvenih pravila.
2.	Konstituiranje društva.
3.	Izbor mjesta i dana buduće glavne skupštine.
4.	Prijedlozi.
PAZIN, dne 31. svibnja 1897.
Privremeni odbor.
> Mat podružnica dražbe sv. Cirila in Metoda v Tnto. VA BILO
XII OBČNI ZBOR,
kateri bode
y soboto, dne 12. junija 1897 ob 9. uri zvečer
▼ prostorih
.Delalskega podpornega društva1
Yia Molln piooolo *t 1. 1. nadat«
DNEVNI RED:
1.	Pozdrav prvomestnika.
2.	Letno poročilo.
a)	zapisnikarja,
b)	blagajnika.
3.	Volitev naSelništva t. j. prvomestnika, zapisnikarja in blasrajnika ter za vsacega od teh po jednega namestnika
4)	Volitev podružničnih zastopnikov za veliko skupščino.
5)	Posamični pn»rlIoi?i, želje in nasveti, V Trstu, meseca junija 1897.
NačelniStvo možke podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Trstu.
li
n
a
Udano podpisani usoja si naznaniti, da je prevzel od gospoda Josipa Goljevščeka vodstvo že več let obstoječega hotela „Obelisk" na Opčinah za sezono pričenšo v soboto dne 5. junija t. 1.
Na razpolago je 40 sob čisto na novo opravljenih z vsemi potrebami, dvorana za koncerte in obed, novo napravljeni park, senčnati vrt, italijanska in nemška kuhinja, plzensko pivo, izvrstna tu in inozemska vina, vozovi za izlete, kopelji, telefon in kegljišče v hiši. Hotel je odprt vse leto. Točna postrežba in cene zmerne.
Za prijazni obisk prosi udani
Anton Schein,
__vodja.
ZELEZNIŠKI VOZNI RED.
DviATU ielemloa. (Postaja pri st. Andrejn.)
Od dni 1. maja J897. ODHOD:
6.30 prodp. v Herpelje, Ljubljano, nn Dunaj, v Beljak. 8.30 „ T Herpelje, Rovinj, Pulj. 440 popol. v Herpelje, Divačo, Dunaj Pulj in Rovinj. 7.30 „ v brzovlak * Pulj, Divačo, Beljak na Danq.
Lokalni vlak ob praznikih 2.15 popol. v Divačo.
DOHOD:
8.05 predp. iz Ljubljane, Divače. 9.45 „ iz Pulja, Rovinja, i 1.15 „ iz H"rpelj, Ljubljane, Dunaja. 7.05 popol. iz Pulja, Rovinja, Ljubljano, Dunaja. 9.45 „ brzovlak iz Pulja, Rovinja,
Lokalni vlak ob praznikih: 8.36 popol iz. Divače.
(Južna ieleinloa (Postaja južne železnice.) Od dni 1, maja 1897. ODHOD:
7.45 predp. brzovlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.25 „ brzovlak v Nabrežino, Benetke, Rim. 9.— „ omnibus v Nabrežino, Videni, Benetke in Verono, ».55 „ postni vlak na Dunaj, zveza s Pesto in Zagrebom. 12.50 popol. omnibus v Kormin. 4,40 „ omnibus v Nabrežino, Videm, Rim. 6.25 „ poštni vlak na Dunaj, zveza z Reko. 8.05 „ brzovlak na Dunaj, zveza s Pesto, Reko 805 „ brzovlak v Kormin. 8.45 „ meSani vlak v Nabrežino, Videm, Rim. 10.— „ mešani vlak do Miirzzuschlaga.
Lokalna vlaka ob praznikih. 2.— „ v Gorico, Kormin, Cervinjan. 4.25 „ v Nabrežino.
DOHODJ
6.55	predp. mešani vjak iz Miirzzuschlaga, Beljaka, Itd. 7.30 „ mešani vlak iz Milana, Vidma, Nabrekne. 8.35 „ brzovlak ii Kormina,
9.25 „ brzovlak z Dunaja.
10.25	„ poštni vlak z Dunaja, zveza z Reko. 10.37 „ brzovlak iz Rima, Benetk.
11.20 „ omnibus iz Rima, Benetk, Nabrežine. 5.40 popol. poštni vlak z Dunaja. 7.45 „ omnibus iz V«rone, Kormina, Nabrežine. 8.30 „ brzovlak iz Milana, Benetk, Vidma, Nabrežino; -
8.56	„ brzovlak z Dunaja zveza z Reko.
Lokalna vlaka ob praznikih. 10.50 popol. z Nabrežino.
11.26	„ iz Karmina,Gorice, Cervinjan.
—	------|_ ,-i-i-M_____ _	---—.——
Lastnik kensorcij lista .Edinost*. Izdavatelj in odgovorni urednik: Fran Godnik. — Tiskarna Dolenc 1 Trstu.